Cena 30 Gr T«Lt Trat 94-638, 93-808, 37.338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovim Abb. postalo 1 gruppo TRST, petek 11. decembra 1959 Leto XV. - Št. 293 (4447) tjUCDNISTVO: Ul* MONTECCM J». 0, II. a a*. — TELEFON IJJII IN »MM — PoOtni predal 538 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA MM — il; 37-338 — Podruinica GORICA: Ulita S. Pelltco l-II. — Ted. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od IS. do 18 — Tel. 37-338 - ' CEN* “GLASOV: Za Mak mm viftoe v širim enega NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4800 lir *- Nedeljska št e vtika mesečno 100 lir. letne 1000 Hf “ FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: ZilotntOtve Vlad. i i a ii • i 110 senatorjev se ne t • _ lil C1 1 .oji Frai ncija pripravljena Posvetovanja Eisenhowerja in Nehruja * I ■ a . _ ' im ■ a . ■ w ekspl lozi je atomske bombe v bat iar i 1 na nove spremempe v skupnosti gg gggg gaflalievala 00 JUlN ZV8Cer Poslanci so odobrili odpravo občinskega davka na vino s 1. januarjem 1961 in novo ureditev plačevanja dohodninskega davka (IGE) Senat je odobril desetletni načrt za šolstvo - Togliattijevo poročilo na zasedanju CK KPI - Jutri bo seja vlade (CM našega dopisnika) RIM, 10. — Senat je dsnce odobfii, na predlo* **natorja Focaccie, ki se smatra za strokovnjaka v J*4rskih zadevah, resolucijo, ki postavlja vlado in tiste ®*natorje, ki so za resolucijo glasovali, pred zelo veli-odgovornost. V izglasovani resoluciji je namreč ‘Jed drugim rečeno, da senat ne nasprotuje eksploziji rfancoske atomske bombe v--------------------- ®shari, ker da «posledice eksplozije ne bi bile ?«varne za javno zdravje, •e se bodo spoštovali neka-{*« Previdnostni in vamost-S1 Pogoji». Resolucija jem-v* nato na znanje zagato-J11* vlade in njeno voljo, J*. «se zaključi med vsemi "kavami sporazum za prenehanje atomskih poskusov a v«ej zemlji». Te izjave je dal pred glajenjem zunanji minister **«., ki je med drugim f?vedal, da je vlada ugotovi-!> da do eksplozije francoske ,°kibe v Sahari ne bo prišlo *laa kmalu- Dejal )e. da ie to • pt)slala «tri odlične stro-vsjake v Pariz, kjer so se !t» !' s francoskimi znan-« epiki in vojaškimi pred-,!®Vll>ki» ter prejeli od njih , Se potrebna elemente«. Tri- J* Jialijanski strokovnjaki so j» ?repričali, da bo eksplozija KVršena *v takih Pogojih g. P® odstranjeno vsako tve-itvJe za zdravje prebival-ReHa je poudaril, da lit hi prišjo do eksplo-ine v najbolj neugodnih vrele v. razmerah, »žarčenje bilo hilo nevarno, ker bi lan maniae od stopnje ko po-nevarno«. Poudaril je, k p? mnenju njegovih stro- ?vnj8kl dal ov v Italiji ne bo pa- W radioaktivni prah, medij*, ao bi bilo «povečanje Vs-iJaativnosti atmosfere poku “1 neznatno*. Ob zaključili Reli« še dejal, da so vitt»t°,kusi v in So- Sas.ii . zvezi izvršeni bliže 'talii. središč kot pa je M l j ° ozemlje oddaljeno Vfhdročja, kjer bo eksplo-komba francoska atomska lin* 5ia v Je Prišlo do glasova-šsto,-;dvzočih je bilo 186 se-%eJav’ od katerih je za IlO Jeno resolucijo glasovalo S’ 1?J°ti pa 76. bsoiuJ,pie nato razpravljal o a, ’ interpelacijah in lijta glede ponarejeva- ,JW,.a: Socialistični senator li*e : 1 le zahteval stroge ana-»tv0 ** bolj strogo nadzor-^»čoh Tuvozom in uporabo 1 r,- Jutri bodo senatorji V* *V° nadaljevali. Il3 nIai. pa je senat odobril s •»črt ° 1 78 glasovi desetletni v zadn \ ,tvo> o katerem je jo h" dveh tednih podrob-j»t0r p^avljal. Socialistični se-b ,Barbareschi je izjavil, losov.? sociali*tični poslanci N'na pro.ti načrtu, ker je Jcji , ,vzilrajala na interpreti«*1 "j v skladu z ustavo. Sc* K Jter.rac>ni je za po- * bori izjavil prav tako, Nil i°,.*las°vali proti in izletni,. ’ da bi poslanska ki, a zakonski načrt izbolj- Pa so včeraj raz-*> davi,1 0 °dpravi občinske- * 0,1. ** na vino ter glasovali S Ne,r‘h predlogih levičar-S P08,*ncev, naj bi se daniti*, Vlno odpravil že s 1. Ssk. Prihodnjega leta. Po-Sov zbornica je z večino S*s .ta predlog zavrnila. i z,kie,prial° do glasovanja S v f predlogu v ce-?Ngim tena predlogu je med l' «beinr?fen°- da se odpra- ii isnu»rN davek na vino s :Solarem ,1#81- Predl°* 3* »i i ie . ,koraj soglasno: Sev ,?ia,ovalo od 438 po- bolj širokemu posvetovanju in dvostranskim ter večstranskim stikom med komunističnimi partijami za dosego razvoja ne samo medsebojnih informacij, temveč tudi obravnave in kolektivne izdelave ocen na podlagi načela neodvisnosti vsake komunistične partije pri določanju lastne politične linije. Po dveurnem poročilu Togliattija je govoril Gtancarlo Pajetta o kongresu KP Madžarske. Dejal je, da ocena kongresa dogodkov leta 1856, ki jo je izrazil tudi Hruščev, odgovarja delno oceni KPI. Ta ocena vidi «v Rakošijevi politiki po letu 1945 bistveno odgovornost za položaj, do katerega je prišlo na Madžarskem leta 1956, položaj, v katerega se je vključila zmeda in izdaja revizionističnih skupin*. CK KPI je nato odobril resolucijo, v kateri je rečeno, da se «odobrava Togliattijevo poročilo o konferenci 17 komunističnih partij evropskih kapitalističnih držav in z zadovoljstvom pozdravlja ur speh pobude, ki se giblje na novi liniji okrepitve odnosov med komunističnimi partijami v oblikah, ki so primerne za sedanji položaj*. med preiskavo o atentatu na generala Salana, ki je bil izvršen januarja 1957 v Alžiru, ko je bil Salan vrhovni poveljnik v Alžiriji. Kakor je zhano. se je atentat ponesrečil, toda ubit je IRI Selanov adjutant. Atentatorje so aretirali in jih obsodili, toda man dantov niso niikoli izsledili. Prevladalo pa je prepričanje, da je šlo za predstavnike francoske desnice, ki so hoteli u-stvariti krizo, ki bi povzročila padec četrte republike in uvedbo diktatorskega režima v Franciji. List trdi, da pisma jasno dokazujejo, da so za atentat vedeli in bili tudi del- no soodgovorni ljudje, ki so dve leti pozneje imeli glavno besedo pri uvedbi golističnega režima. Nekatera pisma je baje pisal sedanji ministrski predsednik Debre in celo sam general de Gaulle. »Tribune* trdi, da je sodni uradnik svoj čas izročil dokumente tedanjemu pravosodnemu ministru Mitterrandu. Toda njih objavo je preprečil tedanji ministrski predsednik Mollet, in prav tako tudi vlade, ki so sledile. Dokumenti so ostali v rokah Mitterranda. ki jih jg baje spravil v Lon-j donu na varno. začetek zasedanja izvršilnega odbora skupnosti SAINT LOUIS, 10. — Pred- pričan, da bo vsaka taka spre- sednik francoske republike general de Gaulle je prispe' danes v senegalsko prestolnico Saint Louis, kjer se bo udeležil sestanka izvršilnega sveta evropske skupnosti. Danes je iz Saint Louisa odpo-tov8l v prestolnico Mavretanije in se bo nato spet vrnil v Saint Louis. Sestanek izvršilnega sveta skupnosti bo jutri in v sobotp. Senegalska vlada je dala zapreti vodilne člane afriške neodvisne stranke, da prepreči demonstracije proti de Gaullu. To je že tretjj obisk de Gaulia v Afriki, odkar je prevzel oblast. De Gaulle je govoril funkcionarjem mavretanske vlade in plemenskim poglavarjem in je izjavil, da je Francija pripravljena videti nadaljnje »spremembe* v francoski meraba pripravljena sporazumno s Francijo. «Vaše ljudstvo je vzelo v svoje roke svojo usodo,* je nadaljeval de Gaulle. «V prihodnjih letih je verjetno, da bo mnogo sprememb v ustanovah in v odnosih med našima dvema deželama. Vendar sem prepričan, da bo to, kar bo ostalo, to, kar bomo skupno napravili*. Generalu je odgovoril mav-retanski ministrski predsednik Moktar Old Dadah, ki je med drugim izjavil; «Naravno je, da islamska mavretanska republika dobi neodvisnost, ob primernem času. Vendar hoče Mavretanija uresničiti svojo usodo v prijateljstvu s francosko republiko in drugimi državami skupnosti. Z vsemi silami pozivamo, naj se vzpostavi mir v Alžiriji po poti, j skupnosti. Dodal je. da je pre- i ki ste jo Vi začrtali*. ......................................................... milil... Priprave za sestanek odbora desetorice za razorožitev Ameriški načrt za delno nevtralizacijo zalog jedrskega orožja Amerike in ZSSR V indijskem parlamentu je Eisenhower poudaril, da bo pritisk stotin milijonov ljudi, ki terjajo mir, postal tako splošen, da se mu ne bo mogel upirati noben državnik NOVT DELHI, 10. — Predsednik Enenhower, ki je včeraj prisei iz afganistanske prestolnice Kabul v Novi Delhi, je začel davi razgovere z Nehrujem Najprej je počastil spomin Gandhija in s tem v zvezi vsadil drevo v parku okoli spomenika. Prvi razgovor med Eisen- howerjem in Nehrujem je trajal približno poldrugo uro Pozneje je indijski predstavnik izjavil, da so se razgovori, dob.ro začeli, da pa je prezgodaj, da bi o njih kaj izjavil. Pripomnil je, da r.e ve, o čem sta oba državnika govorila, ker sta bila med razgovorom sama. Eisenhcvverjev predstavnik Hagerty pa je izjavil, da se bodo razgovori nadalje- pnčaIa' da “ sl.rah. sumn.ee- samo oboroževanje vzrok vojn, pač pa dejansko povzročajo vojne ljudje. »Cernu torej se ne moremo združiti v imenu človeštva o-koli načrta petih ali petdesetih let proti strahu in zaskrbljenosti? Cernu ne bi se mogli lotiti dela, da iščemo ali zmanjšamo vzroke napetosti na svetu? Moja osebna izkušnja v zadnjih desetih letih me je pre- vali, in da nima nič kaj poročati. nje, predsodki lahko v veliki meri odpravijo. V namen morajo moški in žonske Vendar se ve, da sta Eisen- vsega sveta upoštevati /rho-hower in Nehru pregledala j ve, jih lahko dosežejo, če splošni mednarodni položaj, , s];Upno delajo in če pozabijo, zlasti kot uvod v razgovore )jar je bilo, ter se sl.upno bo-u u. ^ lahko bo*. Po agencijskih vesteh je dr. Ponovil je, da ZDA zavra- Uvalič izročil predsedniku fr;n-“a’° 'n bodo vedno zavračale j coske republike osebno p smo rovjsvlada raainečja tajnost na uporabo sile za urejale raz- maršala Tita. Dr. Uvalič je bil ■ .„ nih mednarodnih vprašanj in sredi novembra po izjavi pred- sporov, ter je dodal, da bo j sednika francoske republike Posvetovanja za sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov še pred sestankom odbora desetorice - Mochovi razgovori v Londonu ŽENEVA, 10. — Na današnji seji konference o prekinitvi jedrskih poizkusov so nadaljevali pogajanja o imuniteti in privilegijih osebja nadzorstvene komi-^Rcsoiucija*"«odobrava akci- siie- Zatem so govorili o funkcijah komisije. Glede ; * :___r • i * i . . f c. nn {a tnaIH aahnHni nraHctotmilr iviotnl rlo en 70Č0I i jo. ki jo je izvršila delegacija KPI na omenjeni konferenci ter poudarja važnost zaključnega poziva konference ter izraža, na podlagi marksistično leninističnega nauka in proletarskega internaciona-lizma, politično enotnost komunističnih partij v kapitalističnih državah Evrope, bodisi glede ocene položaja, bodisi glede določanja osnovnih smotrov, loi stojijo pred delavskim razredom teh držav.* f Uradno je bilo- sporočeno, da bo v soboto dopoldne seja ministrskega sveta. A. P. Debre in de Gaulle zapletena v afer« Salan? LONDON, 10. — Glasilo laburističnega levega krila »Tribune* piše v svoji zadnji številki, da bi »obširen politični škandal* lahko zapletel predsednika de Gaulia in ministrskega predsednika Debreja, če bi objavili tajno dopisovanje, ki je sedaj položeno v Londonu. Pisma so baje našle francoske sodne oblasti v Alžiriji tega je neki zahodni predstavnik izjavil, da so začeli že sestavljati zadevni člen sporazuma. Kar se tiče včerajšnjih posvetovanj, ki jih je imel da še pred plenarno sejo orne- obširno in odločno akcijo, da njenega odbora formalno se- J—s- — ——; ----- o posameznih vprašanjih, ki bodo v Novem Delhiju do nedelje zvečer. Glede podrobnosti razgovo-'lada naj večja tajopst. #a obeh straneh. Vendar, pa ;še lahko žel reie,t tiA d|l r*6dai bilo govora h sk£i» Apo predsednika f no. Verjetno ne- bodo k, podrobneje govprili pred soboto. Zdi se, da je Eisenho-\ver danes' obrazložil Nehruju svoje stališče do sovjetske mednarodne politike. Pozneje sta se Nehru in Ei-senhower udeležila kosila v predsedniški palači. Nocoj pa ie bil Eisenhower častni gest za gospodarsko pomoč Indiji. Poudaril je zatem, da j* prepad med bogatimi in »obupno revnimi* državami mad vzroki sporov, ter je pohvalil napore Eisenhowerja v korist miru. , , , «» Titovo pismo gen. de Gauliu PARIZ, 10. — Predsednik francoske republike de Gaulle je sprejel v sredo veleposlanika Jugoslavije v Franciji dr. Radivoja Uvaliča. Kot poročajo, sta se ob tej priliki raz-govarjala o najnovejšem razvoju odnosov med Jugoslavijo in Francijo. Do obiska je prišlo po vrnitvi veleposlanika Uvaliča iz Beograda, kjer ga je sprejel predsednik republike Josip Broz-Tito. mdijsko-kitaj-a ga oba e pov rs-MRtn britanski državni tajnik Ormsby - Gore z ameriškim in sovjetskim delegatom, ugotavljajo, da sp pregledali tudi možnosti pogodbe o prekinitvi jedrskih poizkusov, še preden se začne delo odbora desetorice o razorožitvi; delo tega odbora se bo začelo februarja v Ženevi V Washingtonu pa je predsednikov svetovalec za razorožitev Charles Coolidge sporočil, da ameriška vlada sedaj proučuje načrt za nevtralizacijo zalog jedrskega orožja ZDA in SZ. Načrt predvideva »razstavitev* močnejšega orožja in pporabo tako pridobljenega a-tomskega materiala v miroljubne namene. Coolidge pripravlja sedaj razorožitveni načrt, ki bo prihodnjo pomlad predložen odboru desetorice v Ženevi. O tem načrtu je včeraj govoril bivši član komisije za atomsko energijo ZDA Thomas Murray. Načrt predvideva »razstavitev* jedrskega orožja, ki je močnejše od »megatona*, in to pod nadzorstvom posebne mednarodne agencije, ki bi delovala na nevtralnem o. zemlju. Tako pridobljeni atom ski material bi izročili drugi.; agenciji, ki ga bo morala uporabiti v miroljubne namene. Murrajr je izjavil, da pomeni njegov predlog konkretLn korak k omejeni razorožitvi, in da bi ga SZ lahko sprejela, ker predvideva sistem inšpekcij. Poleg tega predloga proučuje ameriška vlada še druge. Kakor poročajo iz Londona, sta Velika Britanija in Francija začeli vrsto posvetovanj o razorožitvenih zadevah. Francoski delegat v OZN Ju-les Moch, ki je tudi glavni francoski strokovnjak za raz-rožitev, je prišel danes popoldne v London na razgovore z angleškimi ministri. Moch se bo razgovarjal o načrtih v zvezi s konferenco odbora desetorice. še posebno se bo Moch razgovarjal z zunanjim ministrom Lloydom in z Ormsby-Gorejem, ki vodi angleško delegacijo v Zenev:. Predsednik Foreign Officea je izjavil, da so razgovori Mo-cha z angleškimi voditelji potrebni, zato da se sporazumejo o zahodnem stališču, preden se sestane odbor desetorice. Britanski funkcionarji so danes izjavili, da se bo mor- luSsket,P anCl *Ia"0Vali o i?’" n h* Predlogu za nov ?» rt- Pll!4eva_nja dohodninske- ^.,;V *17> Proti pa samo 21. % Jri biiV*c.a Tudi ta zakon u 77 ali 8la,ovan, toda samo N je «,s° ■ kojti 161 poslan-u °hu ? alo proti. O tem vi/ TavU *ov°ril tudi mini-C,«*11' .P«J“ 1 ie, da bo N1««,*!? m'bj°n in pol dav-i/ tr*ov„ v’ povečini ma-tazKev in obrtnikov, od-IGE rumenjenlh plačeva-Wlr<>bno sadeva prodaje *>h r?' , azen v luksuznih en so namreč pla- L-:odstote’lt; P° novem H.1 še Ji g> bo moral odo- ^favliennatxi pa bo ta dav*k 6. ečarr o' Namesto tega je C 2a 0.30 odst. C ^hodek^!"?1«. a «mer k enak , la državno blagaj-vJNhes preJsnjemu. *>v0 *Jptraj *e J* sestalo 'tv d«mnt lan?entarne skupi- & ip raznn*tj?n’,kih P09lan-'bi 'bdi 'prav,JRlo med dru-* d»i i nstanovitvi avto- Fanfamja in njegovih V rinili loSlrl *» nnnrlarln 1 1 ju*4i v VOdOtVU krščanske de. ▼ drugi točki se poifdarjn. mokracJ/e^ Tudi t> Jut da je za ta razvoj večina pre- bf . — eiltje novo in napredek, kjjub vsem gospodarskim in požnlčtim sl« lam, ki nasprotujejo koristim otoka. V tretji točki ta iiou^rrl/,' Ja, da je odločilni Memeh| za tako politiko napredka pruv Silvio Milazzo. V četrti »točki je rečeno, da se‘ MMBpgi slancev strinja, da Je treba v eelešl proučiti "iti obraviavaf! ta smoter. Najvwn«j«a pa je peta tu6k*,*v kateri »e‘poudarja, da je nujno razširiti avtonomistično fronto, ki je izraz produkcijskih ljhdsklbter največje jamstvo z« s^cnUan-ske koristi fp za !%ajanj<%v. udari«, da je povsem realen predlog »ociafdemokr predlog socialdemokratskega deželnega poslanca Napolija, ki predlaga vlado levega centra, Jf kateri bi bili predstav-ikilMilazzove krščanske šolal ne zveze, PSI, krščanske demokracije >n socialnih de-mok&tov. S tem v zvezi treba pouda-lo mnenje, da bi ta- ka nova sicilijanska vlada le i|4ta centra pon.enila zelo važen dogodek, ker bi imela posledice za vso politiko v Ita-lijl 1 Mltezzovih krščan-v »La Regione* - _ , x _ ---— __,ovno pAziva krščan- V Rimu p% se je danes se- *g0 dentekraeijo, naj zavzame stalo vodstvo PSI. Simone jasno stališče do sicilijanskih Gatto je poročal o položaju na osnovnih problemov. List piše, Siciliji. SRj®1*« **>«9aUS.va^?dlt ar »številni glasov, jutri, ko bo poročal deželmTv krščanski demokraciji, ki se poslanec Corallo, načelnik «o-1 strinjajo z novo politiko*. Prav stalo pet zahodnih članov tega odbora. Toda za sedaj so posvetovanja se v' teku. Diilon v Bruslju BRlJ^tsILJ. ^10. -f Pomočnik ameriškega državnega tajnika za gospodarske zadeve Diilon je prisei danes iz Londona v Bruselj. Po Lorin v Brus- lju bo Diilon /utrl zjutraj odpotoval v Bonn. Tu se bo razgovarjal z ministrom za gospodarstvo Erhardom in s fi načnim ministrom Etzelom. Iz Bonna bo odpotoval v Pariz. —«* Nove obtožbe Gschnitzerja proti Italiji DU-.aJ, lu. — pod- tajnik ijscnn.tzer je govoril aanes popoldne na letni saiip-sčini dunajš„e sekcije zveze tserg lsei. Aied drugim je iz javil, d« tzour itauja tuci danes diih rdloineiev pVcmen-saega sovraštva in nacionalizma. Med drugim je izjavil, da je tudi aegni (prav tako, kauor je holei lolomei poitalijančiti nemsaa imena) nedavno izjavil v Londonu, da zanj obstaja Zgornje fo-adižje in ne auzna iirols..a; tudi Pella (kaaor je delai lolomei) je izjavil v Ozns, ua je vpra.anje južnega 'li-rola italijanska notranja zadeva. Gschnitzer je med drugim obtožil drušitvj »Dante Alignie n», da je od vsega zaeetsa imelo politične smot.ie in ne samo kulturne. Dodal je: «Za nas je višek,., - nočem izreči besede — da avstrijske oblasti dovolijo, da tudi tu 'obstajg sredince tega društva.* izjavil je dalje, da se po letu 1845 ni mg spremenilo, in je zaključil; »Bedaj razumete, cemu »o Juznr Tiroici zgubili vse zaupevnjev j\e gre samo za oojazen, pac pa za dejstva. Menjale so se vraae m metode, toda smoter je ostal do danes isti kakor leta 19ro, oziroma pred letom 191«. Sprašujem se; »daj ft bo uradna itilija Končno o-svobootia 'ioiomeia, siaoega doseže za južni Tirol pravico na uradnem banketu. Na zdra-do samoodločbe, in na ta na-! v‘co predsednika Prisada je čin bomo skušali obvezati vla- , Eisenhotver izjavil: »Nikoli ne do, da se doseže smoter: po-j bom prenehal naporov za sve- novna združitev Južnega Ti- tovni mir.* rola s Severnim Tirolom in s tem z Avstrijo.* Obmejni spor Iran - Irak TEHERAN, 10. - Iranski zunanji minister je danes izjavil v parlamentu, da Iran zavrača ozemeljske zahteve, ki jih je nedavno sprožil general Kasem. Dodal je, da bo Iran sprejel vse potrebne ukrepe, da brani svoje ozemlje in da doseže spoštovanje svojih pravic nad Šat El Arabom, ki je pristanišče na petrolejskem področju blizu Abadana. Minister je dodal, da bo zaradi teh zahtev Iran revidiral svoje stališče do Iraka. Znano je, da Iran pouvaria da mora teči meja med Irakom in Iranom rta omenjenem področju po strugi reke, kakor je bilo dogovorjeno leta 1957 med obema državama. V Iraku pa trdijo, da je bil sporazum podjiisan pod pritiskom neke tretje sile, in zahteva sedaj pas širok pet kilometrov pred Abadanom KAIRO, 10. — Poluradni list »Al Gumhurja* trdi, da se n» bodo obnovili diplomatski odnosi med ZAR in Francijo, dokler ne bo Francija začela primernih korakov za pravično rešitev alžirskega vprašanja. V govoru po banketu je predsednik indijske republike Prasad govoril o ameriški gospodarski pomotji Indiji in o sodelovanju med obema državama. Izjavil je: »Komaj 24 ur ste v naši deželi, in lahko vam zagotovim, da ste ustvarili vtis, ka*erega učinek bo trajen in bo utrdil sedanje prijateljske vezi med našima dvema državama.* Dalje je Prasad izjavil: «Mi verjamemo v Vaše poslanstvo miru in svobode. Vaša vdanost stvari miru Vam je priborila važno mesto med državniki sveta, in mi smo zadovoljni zaradi Vaših prihodnjih sestankov .! predstavniki drugih velikih držav, zato da skušate napraviti konec hladni vojni in ustvariti svetovno sodelovanje.* Popoldne je Eisenhoiver govoril na združeni seji obeh zbornic indijskega parlamenta. Poudaril je da je splošna in nadzorovana razorožitev nujnost današnje dobe. »Pritisk na stotine milijonov ljudi, je nadaljeval Eisenhower, ki hočejo doseči ta smoter in ki so predvsem zaskrbljeni zaradi svoje prihodnosti in prihodnosti svojih otrok, bo — upam — postal tako splošen in popoln, da se mu ne bo mogel noben človek ali nobena vlada upirati.* Nadaljeval je, da se je ameriška vlada obvezala iskati načine, ki bodo omogočili pravo raz-iorožitev, in je dodal, da ni storil vse, kar more, za mir, svobodo in dostojanstvo vseh ljudi na svetu. Podpredsednik indijske republike in predsednik zgornje zborniee Rada Krišnan je v svojem govoru, v katerem je predstavil Eiscnhowerja članom parlamenta, poudaril, da Indija .v celoti sodeluje pri mirovnih naporih ameriškega predsednika, ter je dodal, da navdušen sprejem prebivalstva Eisenhower.iu velja človeku, ki ga «milijoni drugih ljudi imajo kot simbol demokracije in miru* Krišnan se je zahvalil ZDA de Gaulia na tiskovni konferenci, na kateri je tudi Jugoslavijo vštel med države sovjet kega bloka, «v katerih vlada režim, ki bi ga ljudstvo zavrglo, če bi se lahko svobodno izjasnilo*, povabljen na posvetovanje v Beograd. Po vesteh iz diplomatskih krogov je državno tajništvo za zunanje zadeve Jugoslavije opozorilo francoskega veleposlanika ^roustra na škodljivost omenjene izjave za razvoj francosko - jugoslovanskih odnosov, 'takoj nato je bil francoski veleposlanik poklican na posvetovanje v Pariz. Illllll ll|| IIIIIIMIMIIII lllll IIIHMIIIIItllllHIII IIII6MMIIIIIIHIIIIIIIIIMIIII lllf Milili IIHIIIItllltllltlllNI Novice iz Jugoslavije Razgovor Nenni-Vlahovič Zvezni proračun pred odbori ljudske skupščine Kongres prosvetnih delavcev (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. Generalni tajnik PSI Pietro Nenni in član iCK PSI Nino Fogliaresi, ki »t| gosta Socialistične, ive-ze delbvftega ljud|tva Jugoslavije, sta se danes v zveznem odbofu razgovaij^la, z zastopniki toeialisti&ie zveze ib Šokorac. Pietro Nenni je n« letališč^ izjavil novinarjem: • Prišli smo v Jugoslavijo, da vzpostavimo stike z zastopniki Socialistične zveze delovne-g« ,lju(tetv8 Jugoslavije in da skifpno proučimo vprašanja, ki se nanašajo na mednarodni položaj !s posebnim ozirom na dtteve kot je Jugoslavija, ki vprašanjih, ki zanimajo obe je v sodobnem mednarodnem položaju precej prispevala k gibanji. Razgovorov so se z jugoslovanske strani udeležili član predsedstva zveznega odbora SZDLJ Veljko Vlahovič in člani odbora Vlajko Bego-vič in Cvijetin Mijatovič. Nennija in Fogliaresija, ki sta prispela včeraj na večdnevni obisk v Jugoslavijo, sta na zemunskem letališču pozdravila član predsedstva zveznega odbora SZDLJ Veljko Vlahovič in tajnik komisije za mednarodne zveze Aleksander llllllfllllllllllllMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllirtllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIMtnilllllllllllllllllMIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIMHIIIIHn Tiskovna konferenca državnega tajnika Herterja Šele konec aprila ali v maju konferenca na najvišji ravni Na sestanku NATO bodo prihodnji teden govorili tudi o novi ^porazdelitvi bremen med zavezniki) • Delen umik ameriških čet z Islandije VVASHINGTON, 10. — Ameriški državni tajnik Herter je duha fašizma, plemenskega so-1 na tiskovni konferenci izjavil, vrastva, nacionalizma? rvdaj | da so ZDA mnenja, da zahodni se bo povrnil«, kaKor so sle- zavezniki lahko prevzamejo Razumljivo je, da se vse te dni tudi politični tajnik KD Moro zanima za razvoj na Si-, čiliji in se je danes sestal z deželnim sicilijanskim tajni* kom KD D’Angelom. Govori se, da je bivši deželni predsednik na Siciliji La Loggia pripravljen stopiti v vlado levega centra. Tudi on je odši * z letalom v Rim skupte « d mokristjanskim predsednlkvm sicilijanske deželne skupščine Kot je znano, bodo volitve novega predsednika in nove deželne vlade 15. t. m. Guidottijev protest mdi izjav j podtajnika Gschrfi‘ J Vilm aobn Italijani zanteva-U i« »e daije zantevajo, K čistim idejam preporoaa? O-bracum se na piavo Italijo, proti tisti, ki je prepojena s slabim nacionalističnim duhom. Nasa zahteva ih zahtei ;ev za avto- SaTir^a sarbništva Trider.tincev — ne DUNAJ, 10. - Itali leposlanik Guidotti je izročil avstrijskem« zunanjemu (ministru Kreyškemu »odločen- protest zaradi govora, ki ga je imel podtajnik GacftniUer v Innsbrucku v ponedeljek 7. t. m.». Kot je znano, je Gschnitzer ponovno postavil znht^vp po samoodločbi južnih Tirolcev. - .... .... večji del odgovornosti v o-kviru NATO. Dodal je, da se bodo lanko začeli razgovori med ZDA in zavezniškimi državami, kar se tiče razdelitve splošnega bremena, ter je pripomnil, da bodo ZDA v celoti spoštovale svoje obveznosti, ki ■so jih prevzele v okviru NA TO. »Prihodnji zahodni sestanek najvišjih v Parizu, je nadaljeval Herter, bo prispeval k zbližanju stališč zaveznikov, kar se tiče konference najviš-Jjih med Vzhodom in Zahodom*. ! * Herter je izrekel mnenje, da zaradi naraščajoče industrializacije nekaterih držav .članie atlantskega zavezništva, zavezniki sedaj lahko prevzamejo večji del odgovornosti v NATO. Pripomnil pa je, da 'ZDA ne gledajo te zadeve s stališča dolarjev ali centimov, ki bi jih morali določit; o-brambi, «Mogoče je, je dodal, da bodo ZDA na sestanku iNATO predlagale metode z.v kielotno proučitev tega vpra-rej~ ne ostane drugo, nego" da kanja*. se a uveljavi napeto samo- i Državni tajnik je tudi pou-odjlčbe.iJ f i | l 'daril, da ZDA nimajo name- Se prej je govoril podpred- na zavzeti togega stališča s »ednik omenjene zveze Ram- tem v zvezi in so mnenj«, da »auer,>ki je m»d gri^gtm izja- ‘je treba zHdevo urediti s povil: «Nobeno!4a dvoma hi, da pvetovanj. med zavezniki. »Vsi bo zve^a Bera Isel vodila I zavezniki, je dodal, so rnne- katereg Tirolci odloc nja, da je potrebno načeti to vprašanje*. Na številna vprašanja je državni tajnik odgovoril, da se nameravajo ZDA posvetovati s svojimi zavezniki v NATO o številnih vprašanjih, ki so jih obravnavali na dosedanjih številnih dvostranskih razgovorih, in o perspektivah konference najvišjih med Vzhodom in Zahodom. Pripomnil je tudi, da spričo dejstva, da so se zavezniki sporazumeli v mnenju, da bi napad na zavezniške čete v Berlinu pomenil napad na NATO, imajo pravico, da v celoti obveščeni o vprašanju, Priznal je tudi, da so v zavezništvu nekatere, težave, o katerih da niso ne] V rops: izmenjave da je amer da bi za če bi države in države a nja postal organizaciji; Hereer da je državni podtajnik Dillo« sedaj v Evropi, zato da se razgovarja o trgovinskih zadevah, ter da se bo tudi on prihodnji teden razgovarjal o tem z Dillonom. Glede sestanka NATO, ki bo v Parizu od lfi. do 21. decembra, je Herter izjavil da pravo konference naj višjih. Dodal je, da konferenca s Sovjetsko zvezo ne bo sklicana pred tremi m-seci, t. j. proti koncu aprila ali v maju. Kar se tiče umika ameriških čet iz IalH javil dfg ma, je da to ne brambno Poudaril bodo um ........... del celote NATO, in da je u-mik samp nova porazdelitev S3S a? SVTSK no ali zaželeno za obrambo je sporo-i Bohlen, član ameriške delegacije na tem zasedanju kot svetovalec. Bohlen je strokovnjak za sovjetske zadeve, ker je bil več časa poslani* v Sovjetski zvezi. Pozneje je bil imenovan za ameriškega poslanika na Filipinih, nedavno pa je bil imenovan za posebnega poje namen tega sestanka vskla- j močnika državnega tajnika C. diti zavezniška stališča za pri-1 Herteria za sovjetske zadeve. stvari miru in popuščanj« mednarodne napetosti. V razgovoru z zastopniki Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije bomo prikazali stališče naše stranke, ki je prav tako zadnja leta vodila svojo posebno politiko in ki je znatno prispevala k miru in popuščanju mednarodne napetosti*. Proračunska odbora zvezne skupščine Jugoslavije »ta danes pričela razpravo o zveznem proračunu za leto 1990. Po predlogu proračuna, ki ga je podal tajnik zveznega izvršnega sveta Veljko Zekovič, bodo skupni proračunski izdatki v prihodnjem letu za o-krog 18.8 milijard večji od letošnjih izdatkov. Med povečanimi izdatki so izdatki za narodno obrambo, ki bodo v absolutnem znesku večji za 11.4 milijarde od izdatkov v letošnjem letu, toda v odnosu na narodni dohodek bodo manjši. Letos znašajo izdatki za narodno obrambo 8.9 odstotka narodnega dohodka, dočim bodo v letu 1960 znašali 8.7 odstotka. Poleg izdatkov za narodno obrambo bodo povečani tudi izdatki za potreb« zveznih organov, prvenstveno za povečanje plač nameščencev, zatem pa investicije in za razvoj posameznih gospodarskih področii. V Beogradu se je danes pri. čel kongres prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije, ki razpravlja o procesu demokratizacije družbenega življenja. Kot je znano, se je celotni jugoslovanski šolski tistem razvijal v okviru družbenega upravljanja ob udeležbi učencev, staršev, prosvetnih delavcev in činiteljev, ki so zainteresirani za vzgojo mladine. V teku je proces za reformo šolstva, ki ima za cilj, da šolo čim bolj približa življenju in sodobnim potrebam družbe. Eden od najbolj revolucionarnih ukrepov je orno-gočenje delavcem, da obiskujejo visoke šole in fakultete. Kongresu prisostvujejo zastopniki državnih združenj prosvetnih delavcev Poljske, Francije, Švedske, Velike Bri-tanije, Grčije in drugih držav. Predsednik svetovne konfederacije prosvetne stroke Ronald Gould je v svojem pozdravnem govoru kongres« poudaril, da prosvetni delavci na svetu z velikim zanimanjem spremljajo sodobni razvoj in nove posege m področju šolstva v Jugoslaviji, u a. •f Vrane včeraj: Najvišja temperatura 11,6, najniija 5,1, ob 17. uri 11,6, zračni tlak 1013,5 pada, veter vzhodnik 5 km, vlaga 78 odst., nebo oblačno, morje mira«, temperatura morja 12,7 stopinje, padavine 0,3 ami. Tržaški dnevnik M Danes, PETEK, 11. decembra Daniel . Sonče *zIde 'ob 7.34 'in zatone ob 16.20. Dolžina dneva 8.48. Luna vzide ob 14.31 in zatone ob 341. Jutri, SOBOTA, 12. decembra Aljoša J Krajevni organizaciji bivših partizanov in političnih preganjancev z Opčin priredita v nedeljo 13. t.m. ob 15. uri na strelišču na Opčinah Spominsko proslavo ob lt. obletnici smrti PINKA TOMAŽIČA in tovarišev Na proslavo so vabljeni vei bivši partizani »n politični preganjanci ter demokratično prebivalstvo sploh. Sejo tržaškega občinskega sveta Socialistični svetovalci kritizirali proračunsko politiko demokristjanov ■ , - — —. —-—- e—— ■ - ■ , — ra ....... i . — .... ......... PSI meni, da sta glavna pogoja za ozdravljenje gospodarstva integralna prosta cona in teritorialna avtonomija Na svoji včerajšnji izredni seji je tržaški občinski svet nadaljeval razpravo o proračunu. Govorili so svetovalci Se-nigaglia (PSI), Teiner (PSI), Morpurgo (PLI) in Zueg (MSI). Ker se ni nihče več priglasil k besedi, je župan na koncu seje predlagal še odobritev nbkaterih sklepov odbora. Prvi jt spregovoril liberalec Morpurgo, ki je precej milo kritiziral nekatere plat; občin-*ke dejavnosti. Ugotovil je, da ■e je položaj poslabšal, ker se je poyečal dejanzki primanjkljaj, pri čemer j« treba všteti tudi predlagana posojila In dela, ki so predvidena v finančnem načrtu. Največ rednih dohodkov gre za osebje, in sicer 88,15 odstotka, kar je mnogo več kot v drugih mestih. Zaradi tega bi morali bolje porazdeliti osebje po raznih uradih, po drugi strani pa oddati razne občinske storitve in dela v zakup zasebnikom, kjer je seveda stara teorija in zahteva liberalcev. Svetovalec je kritiziral tudi delovanje birokracije sploh. Misovec Zueg, ki je govoril za njim, je omenil hudo gospodarsko krizo in pri tem privlekel na dan cel kup oguljenih retoričnih fraz, ki nimajo z današnjo stvarnostjo nobene zveze. Svetovalec Senigaglia je kritiziral nekatere izdatke, ki po njegovem mnenju niso bili nujni, kot na primer 80 milijonov lir za nasaditev na novo zasutega prostora v Barkovljah, 12 milijonov lir za nakup opreme itd. Najdaljši govor je imel dr. Teiner (PSI), ki je v uvodu poudaril politični pomen vsa- da se zato po županu obrača pravzaprav na tajnika federacije KD Belcija. Polemiziral je tudi s svetovalci PSDI v zvezi s pristopom bivših članov MUIS v PSI. Proračun je izraz splošne gospodarske krize in se bo izboljšal .le, ko se bo ta kriza premostila. Za to pa je potrebna nova politika, ki ne bo slonela le na pripravljanju načrtov, kateri se potem ne uresničijo. PSI meni, da sta glavna pogoja za ozdravljenje gospodarstva integralna prosta cona in teritorialna avtonomija. Le na ta način se bo izboljšal tudi dohodek meščanov, kar bo imelo za posledico zvišanje občinskih dohodkov in znižanje izdatkov za socialno skrbstvo. Ce oblasti ne marajo iti po tej poti, naj dajo pa večje prispevke za kritje primanjkljaja. Po govorih svetovalcev je župan ugotovil, da se skupine v svetu niso držale sporazuma ter da se razprava o proračunu tako zavlačuje, da preti nevarnost, da ga ne bodo spravili pod streho do konca leta. Svetovalci so zatem odobrili 17 sklepov o razširitvi in okrepitvi javne razsvetljave v raznih ulicah. Sklepi tržaškega občinskega odbora Tržaški občinski odbor je sklenil, da bodo uporabili 4 in pol milijona lir za brezplačna zdravila šolarjem. Ta sklep mora potrditi občinski svet. Na svojem sestanku je odbor sprejel še vrsto drugih sklepov, med drugimi tudi sklep o popravljalnih in obnovitvenih delih na šoli v Ul. Corsi in pri slovenskem industrijskem tečaju v Ulici Mon-torsino. Drug sklep se je tikal izdatka 45 milijonov lir za nove občinske garaže v Mira-marskem drevoredu. ko da sta v Trst z včerajšnjim datumom prišla samo dva dnevnika fašistični «11 Se-coIod iz Rima in njemu podobni videmski «Messaggero Veneto«. S to stavko je kategorija tiskarjev ponovno dokazala svojo enotnost v borbi za obnovo delovne pogodbe in izboljšanje pogojev. V Trstu so stoodstotno stavkali tiskarji obeh tiskarn, v katerih tiskajo dnevnike. -—«»— - Pekovski delavci v Trstu ne bodo stavkali V sredo je bila enotna skupščina pekovskih delavcev, na kateri so sklenili, da na našem področju delavci ne bodo sodelovali pri vsedržavni stavki pekovskih delavcev. Sestanek odbora za obrambo tržaškega gospodarstva Včeraj se je pod predsedstvom tajnika PSI prof. Me-danija sestal odbor za obrambo tržaškega gospodarstva. Najprej so govorili o delu, ki je bilo opravljeno od zadnjega sestanka dalje. Arturo Calabria je zatem podal izčrpno poročilo o obisku ministra za državne udeležbe Ferrarija Aggradija v Trstu, pri čemer je poudaril, kaj pravzaprav pomenijo njegove izjave. Predvsem je minister govoril le bolj na splošno, kar pa je povedal v zvezi š tržaško industrijo DRI konkretnega, pomeni za Trst le slabe perspektive. Na podlagi njegovih izjav namreč ni mogoče pričakovati prenovitve industrijskih naprav in njihove okrepitve. Na koncu je odbor razpravljal 6 bodočem delu za uresničenje njegovega programa za izboljšanje gospodarskega položaja. Sestanek družbe «Elipadana» V Milanu je bil sestanek družbe Elipadana ob navzočnosti predstavnikov vseh tistih središč, ki se zanimajo za helikoptersko progo Turin-Trst. Naše mesto je zastopal podžupan prof. Cumbat, Tiskovna konferenca predstavnika državnega monopola Novosti pri izdelavi in opremi cigaret V Rimu porabijo največ tobaka, Trst na tretjem mestu IIHIIIIIHIIHIIHIIMnmillllMIimilllllllltHIIHIIHIIII Na tiskovnih konferencah, ki so bile v sredo dopoldne na vseh sedežih uprav državnega monopola v Italiji — in seveda tudi v Trstu — so bile novinarjem predstavljene novosti, ki jih je monopol u-vedel za nekatere vrste cigaret. Pri vrstah cigaret «Eva» in «Canasta» gre predvsem za nov način pripravljenja in za-zijanja cigaret oziroma cigaretnih zavojčkov. Dosedanji škatli, pri katerih ae je dvignil ves pokrov, sta zamenjali novi škatli vrste »Hinge Lid», ki sta najmodernejši, saj so jih že pred časom uvedle tuje tobačne tovarne za svoje cigarete najboljših znamk. Nove škatle vsebujejo 20 cigaret, ki so razdeljene v dva zavojčka s po 10 cigaretami. Zaščitene so najprej s celofanom na zunanji strani škatle in potem še z aluminijastim papirjem okoli obeh notranjih zavojčkov Novost za ti vrsti cigaret je tudi ta, da so dobile okrogel format ter da imajo filter. Tudi tobačna mešanica je bila nekoliko spremenjena. Za ostale vrste cigaret velja omeniti, da »o se navadni *Na- UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHHHUIIIIIMIIIIIIMIIIIII Uspela stavka tiskarjev dnevnikov Včeraj ob 20. uri se je zaključila enotna 24 ur tra- Nov< tovarna v industrijskem pristanišču V soboto bodo pokrili poslopje tobačne tovarne Spomladi bo začoto obratovati podjetje SNIA-Viscosa Izpred porotnega sodišča Mati obtožena detomora obsojena na pet let Ječe Dva druga obtoženca sta bila oproščena, enega pa je rešila amnestija - Danes razsodba proti Neddi Cosimelli obtoženi poskusa detomora Včeraj s« si predsednik in čiani upravnega odbora rotacijskega sklada ogledali v ža-veljskem pristanišču podjetje SNIA-Viscosa in podjetje «Pet-tinatura Triestina*. V SNIA-Viscosa jih je sprejel generalni ravnatelj Ricotti. To podjetje sedaj dokončujejo in so že pripeljali prve stroje, tako da predvidevajo, da bo podjetje lahko pričelo spomladi z obratovanjem. V soboto pa bodo ob 12. uri ob prisotnosti predstavnikov oblasti v žaveljskem industrijskem pristanišču proslavili pokritje obsežne nove tobačne tovarne. Podjetje sestoji iz vrste poslopij, ki imajo po tri nadstropja. Računajo, da bodo vsa gradbena dela, ki jih izvaja podjetje Antonini e Fragia-como, v kratkem končana, vendar pa bo minilo še dokaj časa preden bodo pričeli s proizvodnjo, ker morajo postaviti zapletene stroje, saj bo proizvodnja v znatni meri avtomatizirana. Začetka bodo izdelovali 300 tisoč kg tobačnih izdelkov na mesec in bodo zaposlili okoli tisoč delavcev in delavk. Skorajšnji začetek gradnje letališča v Ronkah? V soboto se bodo v Trstu sestali člani konzorcija za gradnjo letališča pri Ronkah. Na tokratnem občnem zboru bodo napravili nadaljnje korake, da dobi konzorcij juridič-na osebnost in da bo nato njegovo ustanovitev odobrilo ministrstvo. S tem bodo tudi napravljeni novi koraki, da se prične letališče čimprej graditi in računajo, da bo lahko pričelo z obratovanjem že prihodnje leto v jeseni. Ministrstvo za obrambo je namreč sklenilo, da bo pričelo brez odlašanja z gradbeni deli, ki jih načrt predvideva, da spadajo v njegov okvir. Ministrstvo bo prispevalo za gradnjo letališča 780 milijonov lir, konzorcij pa 520 milijonov lir. Prof. Aslan ne more priti v Trst Včeraj ob 19, uri bi moralo biti v knjižnici glavne bol- nišnice napovedano predava-prof. Aslan o njenem načinu pomlajevanja s «H 3». Združenje tržaških zdravnikov je zaradi tega sklicalo izredno sejo svojih članov, toda izredna seja je odpadla in tako pričakovanega predavanja ni bilo, ker prof. Aelan ni prišla v Trst. Iz Rima je namreč sporočila, da je že tako preobremenjena z raznimi predavanji, konferencami, razgovori in posvetovanji, da v Trst ne more priti. Mnogi meščani, ki so z veliko radovednostjo pričakovali prihod in prtdavanje moderne »čarovnice*, so bili razočarani, nekateri pa Je upajo, da se bo pr*. Aslan ob svojem povratku v Romunijo vendar ustavila v našem mestu. Po večdnevnem razpravlja nju se je snoči končno le zaključil proces proti Francesci Ustolinovi por. Balzano, ki je 10. oktobra 1957. leta povila hčerko, katero so nato policij ski organi našli mrtvo v stranišču. Obtožba proti njej je bila jasna: detomor iz častnih razlogov. Toda preiskava, ki so jo po tem dejanju uvedli, je pripeljala na zatožno klop porotnega sodišča še tri obtožence. Gre za moža glavne obtoženke Ustolinove Renata Balzana, njegove svakinje Claudie Bisiacchi por. Balzano in njene matere Giustine Machnig vd. Bisiacchi. Obtožba proti njim je bila resna in je zanje tožilec zahteval 10 let zapora medtem ko je za Ustolinovo predlagal 3 leta ječe. Naloga odvetnikov ni bila lahka. Za slednje tri so dokazovali, da ni dokazov o njihovi krivdi, oziroma, da bi na kakršen koli način pripomogli k smrti komaj rojene deklice Toda vsi brez izjeme so bili mnenja, da gre za splav, zaradi česar so menili, da je edino Ustolinova bila potrebna nujne zdravniške pomoči. Poklicali s<' najprej Renata Balzana, tedanjega zaročenca U-stolinove in šele ta je poklical Rdeči križ. Renato Balzano, njegova svakinja Claudla in njena mati Giustina so do sedaj presedeli 17 danes pa so zopet prosti. Renato Balzano in Claudia Bisiacchi por. Balzano zaradi oprostitve, ker nista bila prisotna pri dogodku, Giustina Machnig vd. Bisiacchi pa zaradi amnestije. Obtožili so jo, da ni nudila potrebne pomoči komaj rojenemu dekletcu. Razsodba pa ]e presenetljiva za Ustolinovo, ki je na začasni svobodi: njo so porotniki spoznali za krivo obtožbe in so jo obsodili na 5 let ječe, ji dosmrtno prepovedali vstop v javne službe ter ji odvzeli, za celotno dobo kazni, materinsko pravico. Tako se je zaključil proces, ki je privabljal v dvorano številno občinstvo in nad katerim je ves čas viselo vprašanje HiiitiiliiiiiiiiiimiiiiHiimiitiiiitiiHiiitiiiiiiimiiiiiiHmiiiiiiiiiiMniimmiiiiMiiiiMiiiniHiiiiiii Openski tramvaj ponovno vozi Po skoraj enem mesecu neprekinjenega dela so delavci open.dcega tramvaja spet usposobili progo na odseku med Trgom Skorklja in flkork-ljo. V podzemeljskih prostorih postaje v 9korklji so zamenjali dva največja volana, ki išavijata in vlečeta jekleni žici, opravili vsa dela v zvezi z nadzorstvom in red- nim vzdrževanjem proge ter nekoliko preuredili ročno kretnico na Trgu Skorklja. Predvčerajšnjim popoldne so progo kolavdirali in ker se je izkazalo, da vse brezhibno poteka, je bil že včeraj spet uveden normalni tramvajski promet med Trstom in Opčinami, ki so ga doslej opravljali avtobusi. kdo je povzročil smrt komaj rojenega otroika. Danes pa se bodo isti porotniki ponovno sestali: izreči bodo morali razsodbo proti Neddi Gosimelli por. Per6 in drugim soobtožencem. Kot smo že pisali, je tožilec zahteval za Perbjevo, ki je hotela ubiti svojo hčerko, 12 let zapora in 3 leta zdravljenja v umobolnici. , Preds. - Rossi, tož. - De Franco, zapisn. - Magliacca; obramba - odv. Amodeo, Borgna, Stradella in Pagnini. ■— * * * Predsednik prizivnega sodišča dr. Diego Fulco, ki je približno dve leti deloval in sodil v našem mestu, je imel včeraj zadnje razprave. Zaradi starosti je stopil v pokoj in prepustil svoje odgovorno mesto drugim, mlajšim kolegom. Od predsednika sta se v razpravni dvorani poslovila državni pravdnik dr. Marši in v imenu odvetnikov V. Bologna. Dr. Fulco je svojo kariero končal s potrditvijo dveh razsodb kazenskega sodišča. Kazen, na leto dni zapora in na 9 tisoč lir globe, je potrdil 30-letnemu Angelu Barbaru iz Ul. dell’Abro, ki je maja letos ukradel in nato prodal precejšnje število električnih aparatov za britje, ročnih ur in podobnega blaga. Delno je potrdil, delno pa spremenil razsodbo videmskega sodišča proti 39-letni Car-meliti Desinano, 38-letni Bruni Lazzarutti por. Cattarossi in njenemu 44-letnemu možu Renzu iz Vidma. Prve dve sta bili skupno z mladoletnim dekletom, katero so prav zaradi nezrelosti oprostili, obtoženi in obsojeni zaradi splava. Desinanovi, ki je babica po poklicu, so prisodili 4 leta in 8 mesečev zapora ter dosmrtno prepovedali izvrševanje zdravstvene službe, Cattarossi-jevo pa so obsodili na 4 leta. Njo in moža pa so oprostili obtožbe nagovarjanja k prostituciji, češ da njuno dejanje ni kaznivo. Desinanovi so prizivni sodniki po razpravi za zaprtimi vrati v celoti potrdili kazen, Cattarossijevi pa so priznali razne olajševalne okolnosti. zaradi česar so ji kazen znižali na 2 leti, ki pa sta zaradi pomilostitve odpadli. Zakoncema Cattarossi pa so v zvezi z zadnjo obtožbo nekoliko spremenili razsodbo: ne popolna oprostitev, pač pa priznanje amnestije. Preds.: Fulco, tož,; Marii, zapisn.; Vascon. * * * Zaradi spolzkih dejanj so včeraj sodniki obsodili 64-let-nega Michela Damiana iz Ul. Pondares na 3 leta, 8 mesecev in 2Q dni zapora. Preds.; Boschini, tož.: Brenči, zapisn.; Urbani, obramba: odv. Ulcigrai. «*. _ Tatovi na dehi Predvčerajšnjim je 44 let stari avstrijski državljan Josef Kimer z Dunaja prijavil policijskemu komisariatu v Devinu, da so mu neznanci ukradli iz avtomobila filmsko kamero Eumig It. 3, dežni plašč in aktovko s filmi ter Taznimi dokumenti v skupni vrednosti 146.000 lir, Kirner je avto pustil na obalni Cesti, v bližini križišča s cesto, ki vodi V Sesljanski zaliv le za malo časa, toda ko je prišel oikoli poldneva spet k avtu, je videl, da so ga izpraznili tatovi. Tatvino kolesa pa je prijavil 29 let stari Nicodo Conti-cello iz Ul. Madonna del Mare 6, ki je povedal da je kolo pustil na Ul. Udine brez nadzorstva oziroma nezaklenjeno. Končno je na komisariat v Ul. Caprin prišel še 33 let stari Romeo Zerial iz Ul. Praga št. 55, ki je izjavil, da ga je neznan žepar olajšal za listnico, v kateri je imel poleg dokumentov tudi 37.000 lir. Zerial predvideva, da so mu listnico izmaknili v trgovini Godina na Ul. Oriani. «»------- Zastrupitev z gobami? S prognozo okrevanja v 10 dneh so včeraj sprejeli na I. interni oddelek .splošne bolnišnice 72 let staro Glorio Bo-netti por. De Castro iz Ul. Genova 11. ki je imela znaike hudega zastrupljenja. Zenska je ob prihodu v bolnišnico izrazila mnenje, da se je zastrupila z gobami, ki jih je dan prej použila za kosilo skupno z drugimi družinskimi člani. Gobe je prinesel njen brat Na zario iz Ul. Giulia 104, ki jih je nabral nekje V okolici. Zanimivo pa je, da je_ posledice (seveda če je sploh šlo za stru-gramoza s parnika »Fedel nettijeva, medtem ko niso ostali družinski člani imeli zaradi tega nobenih težav. Nesreči na delu Med delom pri razkladanju gramoza s parnika »Fedel Franco« v Novem pristanišču se je ponesrečil 26 let stari Ferruccio Bonazza iz Škocjana na Soči, zaradi česar so ga morali z avtom RK odpeljati v bolnišnico. Sprejeli so ga na I. kirurški od-deleik, kjer bo moral ostati od 8 do 10 dni, in sicer zaradi ran, ki jih ima na levi roki. Na nevrološki oddelek so sprejeli 17 let starega Paola Seblina iz Ul. Valdirtvo 3, ki je imel poškodovano glavo. V bolnišnico ga je spremil nje- ?ov delodajalec Sebastiano 'ucci, ki je povedal, da Je Serblinu padel na glavo kos železne cevi. Končno so v bolnišnice pripeljali še 46 let starega Glu-seppa Da Rea i* Vittoria Veneta, kateremu pa so adrav-niki nudili samo prvo pomoč zaradi rane, ki jo je Imel ha desni roki. Da Re je povedal, da se je poškodoval med delom v novem predoru, ki ga sedaj gradijo v Miljah. «»------- O Predvčerajšnjim Je na nevrološkem oddelku splošne bolnišnice podlegel poškodbam 70 let stari Antonio Martini iz Ul, Bonomea 128, ki je včeraj padel pred gostilno Bole v Barkovljah. Takrat so ga zaradi hudih poškodb sprejeli v bolnišnico, a ae zdravniki o njegovem »dravitvenem stanju niso izjasnili. zionali« že pred časom povečali za 0,26 mm premera, sedaj so zamenjali še zavojček, tako da so cigarete zavite najprej v metaliziran^m papirju, potem pa še v navadnem. Zaradi tega bodo lahko cigarete ohranile svoj okus deti časa, ker jih bo nov na‘čin žavijanja ščitil pred vlago ozirom^ vro. činocJ I l f* jj 11 lii I, Cigarete vrste -Šport-, -Afri-ca», »Macedonia« in »Nazionali. Esportazioni« v zavbjčklh' po" 20 cigaret so že bile zavite v metaliziran papir. Tega so sedaj odpravili in ga zamenjali z aluminijastim, kar daje zavojčku ne samo boljši estetski ton, temveč tudi zagotavlja cigaretam, da se boljše ohranijo. Za vse te novosti bo uprava državnega monopola porabila letno 365 milijonov lir več kot doslej, kar bo šlo na rččun njenega industrijskega proračuna. Predstavnik državnega monopola v Trstu je nato odgovarjal na številna vprašanja prisotnih novinarjev ter med drugim povedal, da znaša srednja letna proizvodnja tokaba v Italiji 1.076 kg na prebivalca »oziroma 9.036. Največ tobaka pa pokadijo v Liguriji, La-ziu, Furlaniji Julijski krajini m Lombardiji, najmanj pa v Kalabriji, kjer dosežejo ponekod komaj polovico srednje potrošnje. Ce gremo po pokrajinah, lahko ugotovimo, da znaša najszečja; potrošnja tobaka v Rimu, kjer odpade na prebivalca 1.55 kg tobakat letno v; vrednosti, 16.000. lirj, na, drugem mestu je Imperia z 1.7 kg tobaka 'v vrednosti 15 tisoč lir, na tretjem pa je Trst z 1.49 kg tobaka v vrednosti 14.370 lir. Najmanj cigaret pa pokadijo v pokrajini Sapa na Siciliji, kjer odpade ha prebivalca komaj pol kilograma tobaka v vrednosti 3.800 ijfj. Za zaključek naj še povemo, da dobi državna blagajna od cigaret, ki jih prodajajo v trafikah, od 4 petine do tri četrtine njene prodajne vrednosti, medtem ko dobi ostalo petino oziroma četrtino tobačna industrija. Julijska krajina-Furianija na razstavi dežel v Turinu V sredo je bila na sedežu pokrajinske uprave seja izvršnega odbora, ki ima nalogo, da pripravi vse potrebno M udeležbo dežele Julijska krajina - Furlanija na razstavi dežel, ki bo v Turinu leta 1961 ob stoletnici združitve I-talije. Seje so se med drugimi u-deležili pisatelj in režiser Mario Soldati, ki je tudi umetniški ravnatelj omenjene razstave, dr. Colombo, tajnik razstave, predsednik pokrajin« Na pisalni mizi vsakega slovenskega razumnika naj stoji slovenski betežni koledar! Tudi za prihodnje leto Vam ga je oskrbela Dijaška Matica. Kličite štev. 93-167 in sporočite kam naj Vam koledar dostavimo. pridelovalcem oljk dolinske srenje Odbor dolinske srenje obvešča vse pridelovalce oljk, da bo letos začela obratovati srenjska oljarna. V tej zvezi vabi odbor dolinske srenje kmetovalce, da čimprej prijavijo predvideno količino oljk, ki bi jo predelali v olje. Prijave sprejema odbor dolinske srenje. Obvezno čiščenje borovega prelca 2upanstvo poziva vse lastnike borovih gozdov, vrtov, parkov ali drugih površin, na katerih rastejo bori, na spoštovanje zakonskih predpisov glede obveznega čiščenja borovega prelca. To delo bo nadzorovalo gozdarsko nadzorništvo in se mora začeti takoj ter »e mora zaključiti najkasneje do 15. februarja 1960. letjrA Od 16. februarja dalj« bo za čiščenje borovega prelca poskrbelo gozdarsko nadzorništvo, borov Wg, _______________ ci plačati še predpisano globo. —«»------------------ V stanovanju je padla in st hudo poškodovala Včeraj ejsrtraj ob■ 3,30 so z avtom RK pripeljali v bolnišnico 61 let staro Cecilio Br»s-san vd, Borfi iž taborišča v Ul. Valmaura 2. kidero »o zdravniki s pridržano progtro-zo sprejeli na nevrološki oddelek. Ponesrečenko, ki ima verjetno prebito lobanjo in prof. Gregoretti, glavni pokrajinski tajnik dr. Leotti, glavni tajnik goriške pokrajine dr. Grion, ter dr. Manfredi in dr. DVAdola kot zastopnika videmske pokrajinske uprave. Na seji so proučili značilnosti in vsebino paviljona naše dežele ter pri tem upoštevali nasvete, Iti jih je dal Mano Soldati. Omenjeni odbor se bo v kratkem ponovno sestal in podrobneje proučil spored. Mario Soldati pa se bo vrnil v Trst v februarju za dokončno izbiro- raznega gradiva, ki ga bodo poslali na razstavo v Turinu. iimiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiitiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. in 10. decembra t, h se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo je_36 oseb. poroke pa so bile 3. POROČILI SO SE: delavec Elio Stancicn in gospodinja Ivana Potočnik, zidar Mario Radovini in gospodinja -Giuseppina Zudich, filmski operater Angelo Cernecca in bolničarka Jolanda Catania. UMRLI SO: 21-letni Pietro Soa-ve, 22-letni Ubaldo Menegatti, 82-ietni Giuseppe Benedetti, 37-letrvi Baldo Mimbelli, 86-letna Giovan-na Mohovieh vd. Reganzln, 84-letna Silvia Costanzo vd. Anthoi-ne, 84-letna Virginia Mušizza, 97-letna Antonia Romich vd. Zonta, 47-letna Giuditta Cini por, Gar-dossi, 59-letna Ortensla Ce^tia-reilj por. Loverre, 86-letna Irene Rislgari vd. Botteri 79-letna Antonia Cherbancich, 71-letng Irene Altenburgher por. Trampuš, 66-lema Jozc-fa Kavčif vd. Kosovelj, 84-letna Maria Giursl por Nor-bedo, 58-letna Gemma Cašertano por. Turco, 76-letni Albert Batič, 79-letni Ce.tare Quartarcli, 85-let-na Elisabetta Lavagnolo, 42-letni Vittorio Laneri, 88-letna Maria Fornasaro vd. Predonzani, 79-let-na Maria Lucanich vd. Caucci, 70-letni Arvtonioi, Martini, 84-letni Kristjan Hočevar 74-letna Giuseppina Kressevich, 80-letna Giuseppina Artico vd. Gortan, 70-letni Josip Trampuš, 80-letna Antonia Bartolich vd. Turco, 60-Iet-ni Cesare Stanflin, 81-letna Rosa Mose vd. Covelli, 78-letni Ivan Mihel, 68-letrri Glovrnni Porettl, 68-letni Giulio Catalan 67-le'nl Carlo Stubel, 73-letnl Santo Sala. «*— NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, ul. Tor San Flero 2; De Colle, Ul. P. Revol-tella 42; Depangher, Ul. sv. Justa 1: Alla Madonna del Mar«, Trg Piave 2; Zanetti-Testa d'oro, Ul Mazzini 43. ( OLKPALltČA ' Slovensko gledališče v Trstu V soboto 12. t. m. olj 21. uri v AVDITORIJU v Trstu JURCIC-KLEMENČIČ DESETI BRAT Igra v dvanajstih slikah aadnja predstava . glione in njegovi «Asternova»-Marconi 16.00 «Fr5ulein». New‘ ljubezenska zgodba na razvai nah zadnje vojne. Clnema«*' pe-techmcoior z D. Wynter M Ferrerjem , S. Marco 16.00 »Bitja Con^tantine, i. Greco. veda no mladini Savona 16.00 «Ločene mlze».Fi* dveh Oscarjev. R. Hajwort. ”• Keer, D Niven in B Lancast«-Odeon 16.00 »Poslančeva ncl’> O; De Havilland Tecbnicokr Novo cine 14.30 »Zbogom R, Hudson, J. Jones, A. SM«1' RADI U PETEK, 1L decembra RADIO TRST A J»7.00.-Jutranja glasba in 11.30 Brezobvezno, drobiž odv povsod; 12.10 Za vsakogar n'*'; 12.45 V svetu kulture; 12*,L. 1*51 IGRALSKA ŠOLA V nedeljo'19. t. m. v>6 16.30 v AVDITORIJU v Trstu CLAUDE-ANDRE’ PUGET SREČNI DNEVI komedija v treh dejanjih O-— Prodaja vstopnic v Tržaški knjigami Ul. sv. Frančiška 20, tel 61-792 ter eno uro pred začetkom pred«t»v v Ul. Roma št. 1MI. VERDI Jutri ob 20.30 prva predstava opere Ognjeni angel, Sergeja Prokofjeva v italijanski ritmični verziji Maria Nordia. Dirigent Gabor Otvos. Nadaljuje se prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. TEATRO NUOVO Jutri 12. t. m. ob 21. uri in v nedeljo ob 17. nastop gledališke skupine «Li Zanni« iz Padove s S Beckettovim delom «V pričakovanju Godota«. Režiser Genna-ro Gennaro. Cene: odsek A 1.100 lir, odsek B 650, galerija 300 lir. Popust za člane, abonente in dijake. Rezervacija in prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. C KINO D (»A KO VI IN PKINPKVKI o, ki bo zadolžilo lastnike Sindikat slovenske šole je prejel za opremo novega Dijaškega doma od treh učiteljic 4.500 Ur. Prispevke sprejema še sindikat slovenske šole “ ( ljudska pk on v uta ] izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu Ima sejo danes U. decembra ob II uri na sedežu. več pošikodb na glavi, je v bol-»Pl novalka Rosalla Russignan, ki minico spremila njena sosta- je povedala, da je Bressanova okoli 7. ure hotela na stranišče, pa ji j« nenadoma postalo slabo, tako da je padla in pri tem zadobila omenjene poškodbe. Danes v SUPERCINEMA PRINCIPE % f v Ce NE RAZLIKUJETE i DOBREGA FILMA od UMOTVORA fflMHHMA ‘mmamur 1 NI ZA VAS! HVALA STROGO PREPOVEDANO MLADOLETNIM I NA ČITATELJI! NARQO§Tjp SE Primorski dnevnik? za leto 1960 2e sedaj tn ne čakajte novega leta. Vsak novi naročnik dobi za nagrado še lepo slovensko knjigo. NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE! Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul sv. Frančiška 26-111. Tel 37-33*. Excelsior 16.00 «Tajncsti Filadelfije«. Dramatičen VVarner Bros s P. Neumannom, B. Rush In A Smithom. Izkaznice neveljavne. Fen-lce 15.30 »Kratka ljubimkanja na Palmi Di Maiorca« Obilo smeha, Alberto Sordi, 'Dorian Gray, Belinda Lee. Cinemasco-pe v barvah. Izkaznice ne veljajo. Filodrammatico 16.00 «Mumija», nastopajo isti igralci kot v filmu »Dracula-vampir« C-rattaclelo 16.00 »La notte bra-va», R Schiaffino, E. Marti-nelli, R. Terzieff, A. Lualdi, F. Interlenghi in M. Demongeo-t. Strogo prepovedano mladini. Izkaznice neveljavne. Supercinema 16.00 Cez 10 let boste še govorili o »Hiroshima mon amour«. Film režiserja A. Resnaysa, o katerem so kritiki pisali, da je «10 let pred nami«. Strogo prepovedano mladini. Izkaznice neveljavne. Arcobaleno 15.15 Kirn Novak in _ . F Mirch v »Sredi noči«. Iz- Sanja; 19.30-22.15 Prenos «^eStpf| kaznice neveljavne. Kav Anthbnv in n lesov Hit Astra 16.30 Se danes »Je dovoljeno, vodnik?«. Jutri »Nevihta«. Zadnji dan. Aurora 16.00 «Moja zemlja«, R. Hudson. Alabarda 16.00 «Aafaltna džungla«, Marilyn Monroe, Sterling ljfi.T&J V jVCLli KUILU1 C, *«>• ^l«C. rada lahkih orkestrov; 13.30 “ V 'V, ‘O-v* . ba po željah; 17.30 Plešite *, ml; 18.00 ff-ivski spomini; Wolfgang Amadeus Mozart:® fonija v g-molu, K 550; 18.4“ * kalni kvartet Večernica; 191« S. stanek s poslušalkami; IS-*; stra glasba; 20.00 Šport; 20.30 'u dalni orkestri; 21.00 Umetno* prireditve v Trstu; 21.20 Ogff! glasba; 22.00 Znanost in ten?j* ' 22.15 Koncert sopranistke Gašperšičeve, pri klavirju 1"% Švara-; 22.35 Večerni ples; Ansambel George Shearing; “ Glasba za lahko no-.. TRST 12.10 Tretja stran; 18-00 gled tržaškega jazz-krožka; Tržaške pesmi. t NACIONALNI PROGRAM 11.00 Oddaja za šole; H-30 L. morna glasba; 12.10 Venček gjj mi; 12.30 Glasbeni album; «■ Oddaja za otroke; 17.00 P® čiljh, glasbeni popoldan; Ooncertino; 19.45 Glas dejajLjK 21.00 Avditorij v Turinu: zac*1 simfonične sezone II. PROGRAM .9.00 ».Capolinea«, glasba, J nje vesti, koledar in druge *,r> mivosti; 10.00 Zeleni OH dopoldanska oddaja; strt"; ona in tretji; 16.00 Tretja 17.00 «La parte«, radijskai dr 17.45 Plešite z nami; l?-3®,««! beni vrtiljak; 20.30 Mali g variete, nato Ciak, filnnslte tualnosti; 21.00 Gran gala, w vodi Delia Scala. III. PROGRAM ,5 19.30 Pregled: gledališče; J ,. Večerni koncert; 21.20 * ^jeda-mour 1’argent«, nastanek *rJ]j; lišča in nova meščanska pLjjj 22.25 Dela Henryja Furcelia. Povesti prevedene za radio. KOPER } jj 5.00-6.15 Prenos RL; 7t2npr0 Prenos RL; 7,15 Glasba ža ,u[fo; jutro; 7.40 Glasba za dobro ^ 8.00-12.00 Prenos RL; G-00.- je ba po željah; 12.50 Glasba ljah (II. del); 13.40 nasveti: Delo komisij » 7 meP jo sadovnjakov«; 13.45 Od jji dije do melodije; 14.30 R" j aktualnosti: »Združevanje * ,&o£ ni industriji«; 14.40 Poje^ po-Slovenske filharmonije; jgra' skočne in okrogle vam 0° prf kvintet Avsenik; 15.40-17.WJ . gl nos RL; 17.00 Igrata orkesOj,# Grande in Bernardo Lope*-, e(js Plesna čajanka; 18.00 lerij8* strarv; 18.15 Glasbena .»7 pi-včrza — Jaka Bogataj: M .jrSk« družniki in kmetljsko-gošP0 ^ajr fole; 12.25 Naši solisti V * 16 tičnlh operah; 13.15 zabavna glasba; 13.30 S*l*7tj^)J* neza Komarja; 13.50 Za nE»-oV' domačih in narodnih 14.10 Poje Zenski vokam‘ nijje • , 1 kV*£ 10 Poje Zenski vokam niij® tet; 14.25 Radijska šola aaKe3trt stopnjo; 14.55 Zabavni m Knjr lUphaeie; 15.40 Iz svetovn*• 0b Ževnosti: 16 00 PftkoV amin, A»,vu ' fim-u 17.20 Mešani pevski Prešeren Iz Kranja; 18^,,^ in zdravje; 18 10 skladbe bratov Avsenik: nalih kolektivov; 30.00 , g»n| ansambel; 20.30 Možat*®*rOj certi; 21.15 Oddaja O pomorščakih; 22.15 S P" nle*1 po Evropi; 22.35 Moderna glasba televizija o& 13.30 Šolska oddaja; i&JIlf’ da ja za otroke: 18.30 18.45 Ona in rirugi; >9:Cj.reHca’ TV- 19.45 Tiskovna koj' |r,»-20.jo Poročila; 21.00 «v5žfanJiri-de«, komedija v dveh HTV JUGOSLAVU* r<(J» Od 20.50 dalje prenos tuje TV postaje. ( MALI ---------~r.. m. S5 BRUSINI CAHLO, Tf^ioodl^S tisti 2», prodaja *°*Kdll*S električne predmete * ,|ekb]£ cedalje bolj konkrev- Htio111 ** Žedalje bolj veseljem in zadošče- (, ®^avljam0 ta pftziti- ti^i da *° maf-^..Jttbe, ki go jih dali taSS ■ ’l . deklaracije, ostale tdr, ?lrju- V tem ne bomo « kako daleč v fine-jthu deklaracije pravi: 1 in r Pripadajo vse p ra-t!iiia a*a svoboda, ki jo Iljj a deklaracija, in to b#ri).na razliko v pleme-k sPolut jeziku, ve-^ n/. na Politične ali \stolede> ne glede na , ^ o ali družbeno po-Blede na premoie- ®° ali katerokoli dru- “"o st. * Clen 4 deklara- pr«vi. 'Nihče ati v suženjstvu alt k >«... H'/^oberemo le ta dva araeije in skušamo '"'""•■tiiHiiiiiiiiiiimiiiim razdejali jez ’ 110/’, ®'ra v severnem i n,/.6 so krokodili pre-Jt jJr,ov v>sok jez, ki '• v kopno pred po-S|>K ,boki v°di pod je-W*<«ni napravili ce-i Prv predorov, tako da ’ t>redHm vefiem deževju . arla jez. njuna načela primerjati z dejanskim stanjem v svetu, bomo videli^,da čaka pobornike deklaracije. še velikansko delo. Zamislimo si le najnovejše dogodke v svetu, zamislimo si brutalno zatrtje upora v Njasi v Centralni Afriki, zamislimo si zatrtje upora v Belgijskem Kongu, zamislimo si diskriminacijo in preganjanje črncev v Južnoafriški u niji. Sicer pa niti ni treba tako daKč. Pomislimo le, kako se ta načela spoštujejo v Severni Afriki, v Alžiriji. Toda nekje v začetku smo omenili, da so se načela porajala in razvijala desetletja in stoletja prej, preden so jim dali konkretno, pisano obliko in jih- izglasovali. Da je torej deklaracija' le konkretna oblika starih in splošnih teženj, da je nekaj živega, nam dokazujejo 3ogodki tudi v tistih delih sveta, kjer je bil vse do pred -kakim letom človek bolj objekt kot .subjekt. Razmere v teh deželah pa nam dokazujejo, da imajo po-borniki in podpisniki deklaracije še veliko, dela. Sele ko bo tudi v polkolonialnih in kolonialnih deželah prišla de- frderban! Tisto :jegfo ne be sme u jet gledat samo zastran tisteh naumnos ti, ke jeh videjo na radji, ma zastran tega, ke nam jegra pokaže, koku je današm svet šempjast. Kaku ke pridejo do velikeh soudou taki, ke jem fali kašno kulce, ma so zadosti furbasti, de pustila motiti ter sva se preložila na pe- znajo ponucat naumnost današne publike. , — Dobro jutro, dragi Jakec. Vidiš, to pot’ sva pa priseljena -p oprostite, popravljam — prisiljena prelesiti — preseliti se na drug dan, ker 'so' včeraj tiskarski delavci štraj — štraj-kali. Midva se pa radi štrajka ne bova mustila potiti —5 oprostite, popravljam tek. Zaa — merim pa tiskarskim delavcem, da so si za štrajk izbrali prav čtr-tek, ko je naš žur fiks. Saj je toliko drugih dni; Se ti ne zdi? — Se me zdi, de danes ti nekam jorte fino govoriš jen štediram, kašna naumnost te je ,spet padla u glavo. — Da boš vedel; meni ni padlo prav nič v glavo. Jaz hočem le govoriti dobro slovenščino. —- Ma dej, dej! Djalet je žiu ježek jen spada u folkloro. Jen dandanes vseh sort. p rofesorjeu take reči št e dira jo. Tudi djalet ni neč ko za vrč proč jen ni treba bet nobenga sram. — To je vse prav! 'Ne stoj misliti, da tega ne vem, ampak tu je javna. treba — tribuna. Kadar sva suma je pa druga stvar. Kajneda? Jast sem ti le hotel povedati, da sem zeeelo jezen na Ka—Katoliški glas in pa na radjo. Tako veliko progapa — propagando sta delala za tisto komedijo od Niketa in pppisali, da pride na oder Bibi zelo malo oblečena. In tako sem šel tudi jast gledati na Kontovelj, kakšna je tista Bibi in sem se že cel dan zelo veselil ih potem sem pa ostal z dolgim nosom. — Mihe c, Mihec, nisem mislu, de si taku Tu be rnogu zastopet jen ne mislet samo na nage babe! — Maj dragi Jakec, kdor je gres breha -j7 popravljam — brez greha, naj vrže prvi kamen. Sicer pa mislim, da preveč zanemarjava velike dogodke. Na primer potovanje ameriškega predsednika po državah treh kanti — kontinentov. Veš, jast mislim, da je bil obislp Ajzenhoverja v Rimu mrzla prha za vse tiste, ki so V Italiji proti pošu — popuščanju mednarodne na-betosti. Tudi naš predsednik Gronchi je moder mož in si želi mir, kar pa ne moremo trditi na primer o Pelli. — Bot, zdej videm, de vselih nekej za- stopeš, samo tu me mote, ke se delaš taku fin. — Saj sem ti že re—rekel, da moramo izbli — izboljšati naš jezik. Tudi ti bi moral imeti večji čut odgoro — odgovornosti. Jast se, kakor vidiš, forte potrudim. JasV, stalno poslušam na našem radju počo — poročila in glasbo po željah in kakakor vidiš, sem se že dosti naučil. Naučil sem se, da se reče štrdeset in ne štirideset, da se reče Vojščica in Grahdvo in ne Vojščica in Grahovo kakor praviš ti in da se reče Lisa in ne Hvar kakor pravijo Jugoslovani. — Jejzes, jejzes, ke j sm jest naredu, de me je Buh štrafau ses tvojo kompanijo! DA NE BO TREBA KLICATI STROKOVNJAKA... Kako si sami pomagamo pri neznatnih okvarah Po zakonu smemo popravljati vse električne napeljave od varovalk naprej Te in seveda tudi števec ter glavne varovalke sme popravljati le pooblaščeni monter. Vsaka električna naprava, ki jo popravljamo, mora biti izključena! Ne precenjujmo svojih sposobnosti in znanja. Vsa bolj zapletena popravila prepuščajmo strokovnjakom! Pri popravilih sa vselej točno zapomnimo, kako smo posamezno napravo razstavili — noben vijak ne sme ostati! Pot, po kateri teče elektrika, ne sme biti nikjer prekinjena — poskrbimo za trdne stike! O-be žici morata biti vselej med seboj izolirani — nikar ne varčujmo z izolimim trakom! Nikdar ne izgubljajmo potrpljenja — le počasi in v miru! Pazimo na otroke, da ne bo nesreče! Na poti elektrike do vtičnic imejmo kar se le da malo opravka. Z zamenjavo varovalk je naše delo končano. V vtičnicah so kontakti, v katere pride vtič, pogosto razšir- jeni — pomaknimo jih nazaj. | pirnati in podobni senčniki. FANNY COPLAND - NAJSTAREJŠA V 86. letu na Lektorica angleškega jezika na ljubljanski univerzi do druge svetovne vojne V začetku septembra lani se je ime Fanny Coplandove ponovno pojavilo v časopisju v zvezi z njenim, za njeno starost nenavadnim podvigom: v svojem 86. l«tu starosti se je z znanim planincem Jožetom Čopom povzpela na vrh Triglava. Kmalu nato je o tem podvigu pisal tudi tuji tisk. Telefonsko so jo poklicali iz Londona, znani osvajač Himalaje in novinar cDaily Mailai) Ralph I-zoard pa je celo prišel v Ljubljano, da bi intervjuval slavno starko. V4st o njenih podvigih je prodrla celo do Kanade. Istega leta je Fannv Copland šla sama na Kamniško sedlo, po-meje pa na manjše izlete v planine, najraje sama. Kdo je dejansko ta čudna starka, ki od ponedeljka do sobote presedi vse dneve v kavarni, pred njo pa grmada pošte, v nedeljo pa ji nobeno slabo vreme ne more preprečiti, da ne bi šla na planine? Fanny Copland je anglešika pisateljica in prevajalka, rojena leta 1872 v Parsonstownu na Irskem, Njen oče Ralph je bil astronom in znanstveni delavec na področju kozmičnih raziskovanj. Velik del avojega življenja je prebil na potovanjih po Andih, Kordiljerah in drugih južnoameriških planinah, kjer še danes cenijo njegovo pionirsko delo. Ko se je spoznal s Čehom Julijem Pa-jerjem, s katerim je bil v ekspediciji se je spoznal tudi z borbo slovanskih narodov za svobodo in od tedaj je te narode vedno branil in spoštoval. Fanny je imela komaj šest let, ko se je v salonu njenega očeta zbirala družba, ki jo je njena mati vabila na čajanke. Razgovor se je sukal o vstaji na Balkanu, o Makedoncih, ki so se uprli Turkom. Govorilo se je s sovraštvom in ogorčenjem o «teh Balkancih«, ki se vedno vojskujejo. In še danes ji je v spominu, kako je njen oče temperamentno pojasnjeval svojim gostom, da Makedonci. niso nikakršni divjaki., ampak stoletja tlačen narod, ki se bori za svojo svobodo. Majhna Fanny je sedela v J c tj n v cio*. xvi«jijucj loaiuj jc ocucia * na Severnem tečaju,) kotu ;A poslušala ognjevito FANNY COPLAND ""■lOllltlllllllllllllllllllililiiiiiHMlllIllllllllHIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIinilUnilHIlUIHIIUIHIIIIIIIIIII . O KNJIGI HTALIJA V DRUGI SVETOVNI VOJNI« ^eva s padalsko operacijo pri Rimu 5. »Stek *! °Slania "a ‘a /!;ek' t0 i«. da >4 .^vernost nadzor-,3*‘'medtem ,lco ^Polagali samo z ma, ki bi *>ilt /■stali on o , * dn;.razPoli,*ali bl‘zu ! 1 tre?? dl.vi:,>i» padal-^tiarf: . divizijo olclop. li ki hi r^ev z vsaj 600 \*iWPadli takoJ‘ ko CV!*ga * PFV' pLdalri: Vija nit tesa ni 'm8,B - ®ne možnosti u-ki mM **nika‘ da bi ae S8 Adi* m na breg ‘■VL,?1 b*lo vse kaj št???peien Pristanek »i, tisoč padalcev iii. tu nnumcev J noieh' da bi S ‘r«d ^serlh, ga, da bi u- 'V {>stoJ° !n i,liino Ita' (iii hila odVn°)aSkega stal1’ \ *ledam0 0rna upravičena. ,‘aiiAm°-na s,var 's ——— pomisleka, moramo priznati, tev, katero smo zahtevali in da bi bilo prikladno, da se o-peracija izvrši. V tem prime- ru ne bi bilo glede nje nobenih dvomov, ker bi bili pač rezultati jasni.« Vse modrovanje Faldelle pa kaže, da lahko ti dvomi obstajajo samo v ljudeh, ki so v slabi veri, ali tistih, ki so V službi spletk Američanov v zvezi,z 8. septembrom. Če beremo, kar piše Faldella na naslednji,.to je 677. strani knjige, vidimo, da bi za pristanek načrt padalske operacije zapisal; «...Uspe- ne dovolj precejšnje po- "• ’ ' manjkanje pomislekov, mar- več 'bi bila potrebna tudi velika doza cinizma, podlosti in brezvestnosti. Fa aldella piše; «Po drugi strani pa ne moremo niti izključiti, da bi kombinirana i-talijansko-ameriška akcija o-koli Rima, če bi jo izvedli se-a po popolni pripravi, lah. osegla svoj smoter in ila Kesserlinga, da bi se glede katere je sam gen. Tay-lor priznal upravičene vzroke m nujnost. Da ne bi nekateri ljudje videli v knjigi, ki sem jo proučil, prijateljskega duha ali teze, ki sem jih vedno zagovarjal, opozarjam na dejstvo, da Faldella na strani 462 svoje knjige, kjer govori o odpovedi akcij na Malti, posveča mojemu ravnanju sovražeu in neopravičen opis, ki bi ga zelo lahko zavrnil. Toda temu se odpovedujem, kajti kolikor mi je možno, se prt proučevanju zgodovinskih in političnih vprašanj, v katera je zapleteno moje ime, izogibam vsemu, kar je osebnem. Bolje je, da spregledam to in druge male napake in da priznam, da smo s Faldellovo knjigo pred doslej neobičajnim delom, ki je v čast Italiji, potem ko je izšlo toliko knjig in pamfletov, v katerih jso se potvarjala dejstva in ki so bili napisani samo zato, da umaknil severno od Rima.» Da bi bila'ta priprava do-j so služili tujcu ali pa raznim brez vsakega j vrseua, bi zadostovala odloži-1 notranjim sektaškim strujam, kar je bilo vse le v sramoto Italiji. Razumljivo je, da so‘ tujci izkoristili šibkost, egoi. zem in hlapčevstvo vlad, ki »o si sledile v Rimu po «o^ svoboditvi«. da so na ta način čimbolj ponižali Italijo in njene oborož one sile celo takrat, ko so, laot na pr. septembra 1943 improvizirale veliko antifašistično in proti-nemško bojno akcijo, čep ra v so jih zapustili voditelji in so bile povsod obkoljene po fašistih in Nemcih in čeprav so ptoti njim spletkarili tudi razni poveljniki velikih enot, ki so bili strahopetni in podli. Da pn iso ^opravljali takSno roboto tudi stari ienerali, ki so potvarjali zgodovino, * da bi prikrili odgovornost dezerterjev, izdajalcev in ubežnikov, to povzroča lahko samo stud in globčko ‘ žalost. Ali bo Faldellova knjiga privedla do »revizije sodb in do preofno-ve nacionalne zavesti? *To si iz srca. želimo,« zaključuje general Carboni svojo izčrpno oceno Faldellove knjige. Koneo razpravo o neznanem slovanskem narodu. Kot otrok ni mogla razumeti, za kaj gre, toda ne^aj let kasneje, ko je či-tila pesmi o kraljeviču Marku, ji je postalo jaano, da je ta junak eden od tistih Slovanov, ki jih je njen oče pred nekaj leti tako ognjevito branil. Tedaj se je začela zanimati za Slovane, naučila se je najprej ruski jezik, nato pa jezike južnih Slovanov. Njen oče je s svojim prijateljem Pajerjem hodil po Vzhodnih Alpah in je verjetno bil tudi v slovenskih planinah. Pripovedoval ji je o teh pptovanjih. in ona jih je spremljala na geografski ■kart ter tako vedno bolj spoznavala kraje, v katerih j« kasneje našla svoj dom. V tej dobi je živela v Edimburgu, Dublinu in Londonu, učila se Je jezikov in petja, priredila nekaj koncertov v Londonu in ostalih angleških mestih. Prva svetovna vojna je prekinila njeno pevsko kariero in v Londonu je postala prevajalka za propagandno literaturo Jugoslovanskega odbora. Za časa mirovne konference je delala z jugoslovansko delegacijo v Parizu. V Parizu se je spoznala z mnogimi Jugoslovani in leta 1921 sklenila, da se stalno naseli v Jugoslaviji. Ljubljano je izbrala za svoje stalno bivališče, ker je od vseh jugoslovanskih mest najbliže goram. Do druge svetovne vojne je živela v Ljubljani kjer je bila lektor za angleški jezik na ljubljanski univerzi. S ponosom govori o svojih študentih, danes znanih kulturnih, javnih in političnih delavcih. Poznala se je tudi z Markom Twainom, medtem ko si s slovitim jugoslovanskim kiparjem Meštrovičem dopisuje še danes, Sploh pa je pisanje njena slabost. Tudi danes stalno sedi v kavarni «Stlon» in piše svojim številnim prijateljem o ljudeh in krajih svoje nove domovine. V Jugoslavijo je pritegnila tudi mnoge turiste. Z angleškimi in ameriškimi turisti je odhajala na izlete v gore, in niso bili redki primeri, da je v enem samem tednu vodila več skupin na Triglav Smolejevo knjigo «Julijske Alpe« so tiskali v njenem prevodu na angleški jezik, in razprodana je bila kljub veliki nakladi. V knjigah »Beautiful Mountaine« (Krasne planine — zbirka pesmi in opisov) in «Kratkem vodiču po slovenskih Alpah za angleške in ameriške turiste« je izražena vsa njena ljubezen do gora. V knjigi ((Beautiful Mountains« opeva slovensike gbrske vrhove. Ni vrha v Sloveniji, na katerega se ne bi bila povzpela. Na Triglavu Je Bila 40-krat, trikrat čez triglavsko severno steno. Poleg knjig, ki jih je prevedla na angleščino za časa svojega 'jevah?^'^Ljub/jiini, hkratna pisala števHne članke foldtlor- ne, literarne in alpinistične Vsebine za znane angleške li-ate in »revije. v partizane, so Nemci njo zaprli v ljubljanski grad. Ni ver. jgla, da bo ostala žiVa. V zaporu pa je - ostala sama do prihoda Italijanov, ki so jo nato internirali v Trstu. Na intervencijo nekaterih italijanskih znanstvenih delavcev so jo kasneje internirali v majhno mestece Bibbieno v Toskani. Leta 1953 se je vrnila v Ljubljano. Njeno življenje poteka med kavarno «Slon», v kateri piše svoje spomine, in vrhovi slovenskih gora. Na te vrhove je hodila poleti in pozimi, v soncu, megli in dežju: pogosto je bila v življenjski nevarnosti, marsikateri slovenski alpinist pa se more samo njeni prisebnosti zahvaliti, če je danes še živ. Kontakti vtičev, ki so razcepljeni, često slabo prijemljejo: previdno jih razširimo z nožem. Priključne vrvice izgubljajo stik na mestih, ki se mnogo prigibajo ,— navadno pri vtiču ali na vtiču. Odstranimo poškodovano mesto, snemimo izolacijo, zvijmo drobne žice in jiih trdno privijmo. Vrvica mora biti pritrjena drugod in ne pri kontaktih — navadno tako, da jo obe polovici vtiča trdno stisneta čez izolacijo. Poškodovana mesta na vrvicah ovijemo z izolir-nim trakom, prešibke vrvice, ki se med uporabo segrevajo, takoj zamenjajmo z močnejšimi. Pri stikalih očistimo zamazane kontaktne ploskve z drobnim smirkovim papirjem. Pokvarjena stikala zamenjajmo z novimi: varnejša so in njihova cena malenkostna v primeri z jezo in nevarnostjo, ki spremljata popravila. In še enkrat: samo norci popravljajo električne naprave pod napetostjo. Ti so najboljše stranke pogrebnih zavodov. # * * Kako izbiramo senčnike in svetila? Pri nakupu svetil potrebujemo nekaj okusa in malce znanja. Glede prvega si pomagamo tako, da kupujemo svetila v trgovini, ki ima veliko izbiro. Poslušajmo nasvete prodajalca, pri tem pa ne pozabimo, da vse, kar ie drago, nikakor ni tudi lepo. In še to: svetilo bo doma, v drugem okolju, precej drugačno kot v trgovini. Zato si pri nakupu izgovorimo pravico do zamenjave. In znanje? Najprej moramo vedeti, za kaj nam bo svetilo služilo in kako močne žarnice potrebujemo. Izbirajmo vselej med dvema vrstama razsvetljave: med direktno in indirektno. Prve se poslužujemo na delovnih mestih — pri pisalni in kuhinjski mizi, v delavnici, nad posteljo. Z drugo preganjamo temo in u-stvarjamo dan v našem domu, tako da enakomerno razsvetlimo ves prostor. Pri tem nam pomagajo senčniki, ki razbijajo svetlobo (iz matira-nega, opalnega ali ornamentalnega stekla) in svetila, ki uperijo svetlobo proti svetlemu stropu, od koder Se odbija nazaj. Indirektna svetloba zahteva nekajkrat močnejše žarnice, kot direktna, je pa zelo prijetna in ne utruja. Vmesno rešitev pomenijo prosojni pa- ki del svetlobe razbijejo po prostoru, del pa uperijo v določeno smer. običajno navzdof na mizo, na naslanjač, kjer beremo in podobno. Za vlažne prostore — kleti, kopalnice, pralnice, hleve — smemo uporabljati samo posebna svetila, ki so zaščitena pred vlago. Seveda mora biti taka tudi napeljava! So sicer dražja, vendar zastonj v primeri s človeškim življenjem... Posebno pozornost posvetimo fluorescenčnim žarnicam. Res je, da so nekoliko dražje, vendar dajejo skoraj trikrat več svetlobe Rji isti moči kot navadne — poleg tega pa svetlobo prijetno razprše. Uporabljajmo jih zato večinoma za indirektno razsvetljavo. Dobimo jih z modrikasto, belo in rdečkasto svetlobo. Prvi dve vrsti včasih neprijetno spremenita barve v prostoru, če smo navajeni na rdečkasto svetlobo navadnih žarnic. Kombinacija dveh ali treh fluorescenčnih žarnic je najugodnejša, saj daje skoraj e-nako svetlobo kot sonce. # * * Likalnik in likanje — oboje lahko in varno. Stari likalniki na oglje spadajo v staro šarč ih tudi z e-nostavnimi električnimi likalniki si ne morejo več kaj prida pomagati. Tekstilna industrija nas zalaga s celo vrsto različnih tkanin, ki zahtevajo različne temperature likalnika. Ce je ta bolj vroč, jih v večini primerov v najkrajšem času uničimo. Najvišje dopustne temperature za različne materiale so tele: platno 220 stopinj, umetna volna 195, volna 170, svila 145. umetna svila 120, najlon in perlon 95 stopinj. Z občutkom in obdobnim izklapljanjem vročega likalnika pridemo temperaturnim razlikam od 95 do 220 stopinj le s posebno srečo do živega. Zato kupujemo praviloma le avtomatične likalnike. Ti i-majo sicer po pravilu večjo moč kot navadni, vendar z njimi dosežemo stalnost temperature s točnostjo 10 stopinj C navzgor in navzdol... # # # S podobnimi nasveti bi mogli nadaljevati, pa ne bomo. Vsaka gospodinja jih bo dobila v priročniku »Domača dela in popravila«, ki je s še štirimi knjigami vključen v žbir-ko »Jadranskega koledarja« za leto 1960. iiiiiiitMmiiiuiimtiiiiiiiHmiiimtiiitiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiitnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiimiiiiit MODNI POMENEK Pariz še vedno prednjači Čeprav so se v zadnjem ča- ali pa so napravljene kot tušu italijanska, ameriška in nike. angleška moda v svetu zelo j Jacques Griffe je uveljavil uveljavile, gleda ženski svet : novo «gotsko linijo«, ki ima še vedno z velikim spoštova- j prav tako nalogo, da podalj- njem na pariško modo in | ša žensko silhueto. V njegovi sploh na vse, kar prihaja iz Pariza. Ce pa nosijo modeli ime poznanih hiš, kot so na pr. Dior, Lanvin Castillo, Guy Laroche ali pa Balenciaga, potem ni občudovanja ne konca ne kraja. Seveda ima vsaka pariška modna hiša svojo modno linijo, ki jo pa pokaže šele tedaj, ko je gotova nova modna kolekcija, s katero se predstavi svojim klientkam ob vsaki sezoni na posebnih modnih revijah. Tako so letos na prvem mestu tako imenovana gotska modna linija, vertikalna, in še druge modne linije. Vsaka nosi svoje ime in ima vsaka svoje pristaše, pa tudi nasprotnike. Diorova modna hiša, ki je bila v modi vedno nekaj posebnega, ima tudi tokrat svojo modno linijo, ki se razlikuje od ostalih v tem, da je obdržala zelo kratka krila, pri kostimih in dvodelnih oblekah pa tudi zelo kratke jopice. Vsi plašči so 9/10; k tem spadajo obleke ali krila iz i-stega blaga. Ovratniki na plaščih in oblekah so vedno zelo veliki. Pas je ozek in boki so poudarjeni. Lanvin Castillo se je navdušil za vertikalno linijo, ki naj žensko postavo podaljša in jo napravi čimbolj vitko. Vsi plašči so zato ravno rezani ter se zapenjajo z dvojno vrsto gumbov. Ovratniki na plaščih so prav tako zelo veliki, krila so ozka in ne preveč kratka. Sali, ki spremljajo plašče in kostime, so pri teh modelih skorajda obvezni. Guy Laroche se je predstavil z zelo barvito modno kolekcijo. Njegova linija je zelo umerjena, s širokimi rokavi in nekoliko daljšimi jopicami. Rokavi plaščev so tudi firoki, kar daje plašču, seveda povsem drugačno obliko. Vse obleke so napravljene kot tunike, to se pravi, da imajo gornji del nekoliko širok, krilo pa zelo ozko. Cardin- je želo podaljšal dolžino kril ter je predstavil namesto kostimov tričetrtinske komplete. Njegove obleke so še vedno v liniji »chemisier« kolekciji imajo glavno mesto športni plašči z velikimi o-vratniki, ki so napravljeni iz debelega volnenega blaga. Njegove obleke imajo široka, zvončasta krila in visoke pasove. Balenciaga je posvetil vso pozornost predvsem tkaninam, iz katerih je izdelal svoje modele. Njegove obleke in plašči so iz karirastega škotskega blaga, ali pa so še v drugač- nih vzorcih. Obleke so vse ravno rezane ter imajo ozka ramena in visok pas. Jersey je tkanina, iz katere je Balenciaga napravil skoraj vse svoje modele. Kot zadnjega naj omenimo še Huberta De Givenchyja, čigar plašči in obleke so precej bolj komplicirani od ostalih. Plašči imajo skoraj vedno nabran hrbet in zelo široko rezana ramena. Novi so tudi rokavi, ki so rezani zelo široko in dajejo ženski pojavi povsem nov videz. Barve, ki jih Givenchy najbolj uporablja, so: siva, svetlorjava. zelena, olivna in vijoličasta. imMiiiitiiMniiMiimimuitiMiiimiiHmiiMiniHiiiiiHMiimiMiiimiiiiiiimminiiiiMiiiiiiiiiiiii HOROSKOP ___ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Odložite svoje načrte za kak dan in posvetite se svojim, da bi v družini ne nastala kaka razpoka. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Izdelajte točne načrte. Za gospodarstvo družine odločilen dan. Ne zgubljajte zaupanja vase in v svojce. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Kritična doba v poslovnih zadevah. Marsikateri načrt bo šel po vodi. Kriza je le prehodna. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Va ša spretnost bo pripomogla k uspehu celotne zamisli. Vendar se ne zanašajte le na spretnost. , LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V ljubezenskih zadevah ste v težavah. Deloma ste si 6ami krivi. Drugič temeljiteje premislite. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Kar se ekonomskih problemov tiče, ne belite si glave. Vse drugače pa bo glede čustvenih zadev. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Naj vas neupravičeni dvomi ne spravljajo iz ravnotežja. Bodite bolj odločni in tudi premišljeni. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Smolo boste imeli. Ne bo pa hujšega in vaši načrti bodo ubrali normalno pot. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Častili vas bodo in pove- ličevali vašo sposobnost. Ne nasedajte hvali, ker ni iskrena. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Preraglo se razburite. To bi vam danes še posebno škodovalo. Poleg tega nimate za to nobenega, vzroka. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) če hočete, da bo vaše delo kronano z uspehom, morate biti bolj vztrajni m potrpi RIBI^ (od 20. 2. do Veseli ’in razpoloženi Morda celo preveč, ker zvedeli tudi nekaj, kar vas bo preveč veselilo. Umrl je Ivan Jager Ivan Jager, sloviti tekt in urbanist slovenshtof porekla, je pred dnevi m mrl v Mihneapolisu v ZDA. ll van-John Jager se je rodil 0 zgodnji spomladi leta 1871 kot sin čuvaja v železniški čuvaji nioi pri Bistrici blizu VrhnU ke. Doba,-v kateri se je rth dil, je Cankarjeva doba, ftot je. tudi Bistrica prav blizu Cankarjevi ' rojstni Vrhniklt Zato ni nič čudnega, če srož« mo Jagra po končanih srede njih šolah v Ljubljani, na Dut naju v družbi s Cankarjern in Zupančičem, torej z naji vidnejšima predstavnikoma slovenske Modeme. Zato smemo k tema dvema prišteti 0 to strujo tudi Ivana JagrOf ki je nekatera Cankarjeva iw Zupančičeva tedanja dela ilustriral. Leta 1900 pa se je Jager udeležil tudi prve slovenske umetnostne razstave * Ljubljani. Ze med študijem na dunajski tehnični visoki šoli se je lvan-John Jager od* ločil za napredno strokovno usmeritev, ki ga je .po končar nem študiju dovedla v Wag-nerjev atelje in v najtesnejše sodelovanje s Plečnikom in ie živečim. Fabianijem, ki preživlja svojo bogato starost v svoji rojstni Gorici. Toda lvan-John Jager ni zdržal doma in se je leta 1901 izselil na Kitajsko, kjer ie so- deloval pri gradnji sedeža avstrijskega in ruskega veleposlaništva. Na Kitajskem pa je ostal le dve leti, nakar je čez Pacifik odplul v Ameriko Ji svojemu bratu v St. Paul. Kmalu po prihodu se je udeležil javnega natečaja za urbanistično zasnovo Minneapo-lisa, ki se je tedaj razvijal * velemesto. Pri tem natečaju .je dobil prvo nagrado in pozneje sodeloval tudi pri izvedbi tega urbanističnega načrta. Današnji Minneapolis nosi pečat urbanista in arhitekta Ivana-Johna Jagra. lvan-John Jager pa ni bA le praktik, pač pa tudi teoretik. Njemu se pripisuje delei v prerajanju okorele ameriške arhitekture, pri čemer nosita glavno breme in tudi slavo Sullivan in Wright. Nemogoče bi bilo našteti vsa velika dela in vse velike načrte, pri katerih je sodeloval. Omenili bomo le, da je s praktičnim delom, s študijem in tudi s pisanjem še pred slavnim Cor-busierom razčistil poglede, ki so po svoji vsebini sestavni del današnje filozofije arhitekture. To je obdelal v več kot 200 člankih, ki jih je objavil v reviji «The Northwest Ar-hitect», katere stalni sotrud-nik je bil. Kljub temu, da je bil Jager velik človek in užival svetovno priznanje in sloves, ni nikoli pozabil svoje ožje in širše domovine. V času prve svetovne Vojne je sodeloval pri organiziranju ameriškega prostovoljskega odreda, ki se je udeležil bojev na so. lunski fronti. Tu je s svojim velikim tehničnim znanjem rešil problem oskrbe pitne vode za najbolj izpostavljene položaje na Kajmakčalanu, s čimer je bistveno prispeval k zmagovitemu proboju te fronte. Bivše jugoslovanske oblasti so ga hotele za njegovo u-deležbo kot prostovoljca odlikovati, posebno, ker so ga avstrijske oblasti leta 1915 in ccntumaciam že obsodile na smrt. Toda lvan-John Jager, ki svoje rodne zemlje ni pozabil, pač pa ji prihitel na pomoč, odlikovanja ni sprejel, kajti jugoslovanske oblasti so tedaj od njega zahtevale življenjepis. Ta formalnost ali bolje formalizem je Jagra raz-srdil in užalil. lvan-John Jager je kljub vf-:i starosti še vedno delal, el je v svoji vili ob robu nneapolisa. Smrt ga je pri vsej visoki starosti vzela ta-rekoč izpred delovne mi- — Neža, onile pa tebe ffledaf Gor iško-beneški dnevnik Vazen sestanek vinogradnikov na kmetijskem nadzorništvu Materialne potrebe kmetov in nevarnosti SET narekujejo hitro ustanovitev zadružne vinske kleti Objekt bi zgradili za zgornji del pokrajine, kjer se pridela letno 70.000 litrov dobrega vina - Tehnične podrobnosti o izvedbi načrta po zamisli dr. Marsana Včeraj dopoldne j« bil na sedežu pokrajinskega kmetij skega nadzorništva sestanek ki ga je organizirala ustanova, da bi vzbudila zanimanje med vinogradniki za ustanovitev zadružne vinske kleti Sestanka se je udeležilo okoli •to vinogradnikov iz najrazlič nejših krajev naše pokrajine Med njimi smo opazili tudi številno zastopstvo vinogradnikov iz goriških Brd. Sestanek je otvoril in tudi vodil direktor nadzorništva dr. Marsano, ki je imel ob tej priliki tudi daljši govor, katerem je zelo podrobno prikazal razloge, zaradi katerih je nujno potrebna ustanovi tev zadružite vinske kleti, če naj se obvarujejo naši kmetje pred gospodarskim propadom Govornik je rekel, da bo vinogradnikom trda predla, če se pravočasno ne organizirajo in opremijo, da bodo sposobni prenesti konkurenco, ki bo nastala na vinskem trgu z vstopom v veljavo Skupne-ga evropskega tržišča. Prisotnim je potregel z nekaterimi zelo zanimivimi primerami iz praktičnega življenja v Tolminu kjer je od leta 1921. vodil tamkajšnje kme tijstvo. Ko je nastopil svojo službeno dolžnost, *o bile od Trbiža pa vse do Idrije le tri zadružne mlekarne, ki so ostale še izza časa Avstrije Ker se je po prvi svetovni vojni zelo povečalo število krav, se je pojavilo vprašanje kako naj se mleko, ki je bilo najvažnejši proizvod tistih krajev, uspešno prodaja, ne da bi živinorejci postali plen špe kulantov. Rešitev je bila ustanavljanju zadružnih mlekarn. V desetih letih, to je do leta 1932, so ustanovili 182 zadružnih mlekarn, v katere so kmetje prinesli vse svoje mleko. Obrate so opremili za izdelovanje sira in masla, tako da »o lahko delali tisto, kar je tržišče bolj potrebovalo, S tem so se izognili krizam in prišli do svojega zaslužka. »Take uspehe — je re-kel prof. Marsano — bomo dosegli tudi v vinogradništvu če bomo zgradili zadružno klet, to se pravi, če bomo vzpostavili zadružno obliko sodelovanja*. Med drugim je tudi naglasil, da vinogradniki nimajo tolikšnih težav s pridelovanjem vina, kot s prodajanjem. Nastajanje zadružnih oblik sodelovanja je lažje v tistih krajih, kjer kmetje niso tako tesno vezani na svojo zemljo Izkazalo se je, da je bilo grajenje vinskih kleti lažje v tistih krajih, kjer so se z vinogradništvom pričeli ukvarjati pred kratkim, kot pa tam, kjer ima ta kmetijska zvrst globoke korenine. Nagel razvoj zahteva nujno prilagoditev novim potrebam tudi v vinogradništvu. Preživele so stare oblike pridelovanja vina na vsaki kmetiji zase, ker mali in srednji kmetje, dasiravno znajo ravnati z vinom, ne morejo vedno imeti dobrega pridelka zaradi slabih nezračenih kleti, slabih sodov, pomanjkanja mehanizacije itd. Z našo slabo razvito organizacijo in sredstvi v vinogradništvu bomo podlegli konkurenci v Skupnem evropskem tržišču, če se ne bomo pravočasno organizirali. Tega ne samo zaradi nas samih, ampak tudi zaradi naših otrok, katerim moramo pripraviti pot, po kateri bodo hodili brez večjih nevarnosti za propast kmetije. Medtem ko v naši pokrajini nimamo zadružne kleti, se v naprednejših pokrajinah, kot so videmska, Vicenza in druge v severni Italiji, predela v zadružnih kleteh okoli 50 odst. grozdja. Jutri pokrajinska seja Jutri 12. t. m. ob 16. uri bo imel pokrajinski svet svojo redno sejo, na kateri bodo razpravljali o sledečih vprašanjih: odobritev prispev-ka za nabavo potrebščin za civilno bolnišnico, odobritev načrta za nadzidavo stavbe na dvorišču pokrajinske palače, odobritev obračuna za leto 1959, imenovanje preglednikov obračuna za leto 1959 in proračuna za leto 1960. Pogreb Braidotove Tržaško pristanišče je letos padle na sedmo mesto v državi, za Savonc Grafikon nam nazorno prikazuje stalno nazadovanje tržaškega pristaniškega promet H torej da v vasi ■ ■^ui To sledi tudi •* ^ omenjenih napisoV. »s* ste, da ne 00 v o- • jo cestnih kažipotih, ni izključno Ko'<\ ' oziroma uporablja^gnlph lijanska imena slov Menimo, da j« ** nje oblasti vse obse K no, saj nam tudi o* jeiPfl roč ju teptajo naš* ^ hi J1 iit*11 pravice, čeprav e ^ c. M 1 i» t li spoštovati taka. ju '(jj j italijanske 1 osnovi določil r ^ ^\<*c tnta, ki je priloien ( mu sporazumu. j Zato prosimo^ nike v I se zavzamejo z® ^ ce, in sicer take, . jo od župana, da n8 . ^ di našo Pr‘sotn°lin nazi>_ ^ ku, ki sega stoletje ni mo namreč, da ^0v> ^ šla sredstva tudi ^ pod * ! napisne table, s ir^kotitaii^C^ ! Odbor je nato odobril nekatere izdatke, med katerimi je izplačilo 900.000 lir za pleskarska dela v notranjosti gluhonemnice. Določili so tudi vprašanja, o katerih bodo razpravljali na jutrišnji seji pokrajinskega sveta. Kine na predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob II. ari Union film: režiser Roberto Rossellini «RIM, ODPRTO MEST0» Igrajo: ALDO FABRIZZI, ANNA MAGNANI, MARCELLO PAGLIERO in MARIA NINCHI danes m y Kinu Grattaclelo - °*Hi> - -Ir —zH ROSANNASCHIAFtf* EISA MARTINEU-I IAURENT TERZIČ JEAN CLAUDE BRI*L THOMAS Mili« ANTONEUAUIAID« LANoTTe BRAVA FILM MAURA BOLOGNINIJA STROGO PREPOVEDANO MLADOLETNIM — IZKAZNICE NEVELJAVNE. levi: Mario Soldati na razstavi knjit !•; J-Ji H e: zapisnik, predsednik . t* t»l .*#• StmDm , **• 'm “JI • V V 7) n — IN, decembra — Grad-»i delavec Phillip Bit-ttag iz Essen-Sorbecka je v svojem pismu uredništvu nekega tukajšnjega lista odkrito potarnal o svojih družinsko - proračunskih skrbeh. «S svojo mezdo 2,29 marke na uro pridem niesečno na 300 mark, od tega gre 50 mark za najemnino, 10 za luč, 3 za vodo, 20 za premog, 5 za Posmrtnino, 4 za časopise, 2 za radio, 10 za sindikalno članarino in 180 mark sa življenje — vsega sku-Paj 284 mark. Tako niti pri ^gospodarskem čudežu» nič ne ostane za tobak po trdem delu.* Pred letom dni bi Phillip Bitting morebiti kako sprali skupaj za deset cenenih eigaret na dan, to je 26 niark mesečno (skoraj 4000 dinarjev), v novembru lani je namreč za isto količino živil, za katero odštele sedaj 180 mark, porabil okrog io odst. manj in je lahko zbral denar za «to-nak po trdem delu». Dandanes pa mu časopisi, ki ga stanejo mesečno 4 marke, ne obetajo ugodnih Otožnosti za postavko «tobak*. Ni dolgo tega, kar se Je po živahnem in hrupnem trgu pred tukajšnjim Magistratom sprehodil starši gospod, podoben številnim bonnskim upokojencem, ki svoje večno proste dopoldneve prebijejo v ba-rantanju s trmastimi branjevkami. Naš starejši gospod se je —vljal pri Številnih iicj.-.č.h, strokovnjaško je .ogledoval glave zelja, krompir, ja-Pnlka in drugo poljedelsko Pfago in ves ta sprehod ne P1 bil v ničemer nenava-d®n, da ni potem v neki .ttanski ulici sedel v ve-** črn avto, s kakršnimi e Upokojenci, tudi zahod-n°hemški, po navadi ne vo-‘lo- Dan nato je minister j* kmetijstvo in prehrano ?ebwarz — naš neopazni *zni inšpektor —■ priznal r potrdil tisto, kar mili-gospodinj že mesece r*do in občutijo na lastni sadje in sočivje je j*Ves drago, mnogo dražje jt lani. Seveda pa so se ‘šale tudi postavke, pred-*,d«ie v družinskih prora-ža? ’ ki Jih tu sestavljajo jjcs skrbno, «izvajajo* pa cdno strogo. Jern^810 se Je s krompir-ki v zahodnonemških jwžlnah nadomešča kruh. "•gel je rekordno ceno w °koli 32 pfenigov. Za Vek P°tr°šnjo enega člo-5p*;a Je še pred tremi me- e*.. '* ZSdnRffvva 1 rv marlr ITišti Zaci0stovalo 25 mark. ki so se nameravali je ti za čez zimo pozne-* m11180 m°Sh tega storiti k^anj kot, 40 do 45 mar-da N^zlika je tolikšna, Pon,l,pr/>metna Podjetja v velemestih ob ni-hja - meji brez tvega- Vož organizirala posebne tem if gospodinj v Nizo-»krp^0. — po krompir. Ti ^mmpirjevi avtobusi* so a. Vedno polni: vožnja jeri"®..izPlačala, kajti v so-1 deželi prodajajo dej® za Polovi00 ce' «e *ta!Jeval0 se je z mate t i, ^ nekaj dne so se 1« * 0 visoke cene povzpe-za 2 marki, tako da *ha*u maslo okrog 8 kar n t ^200 dinarjev). «Ni-® kupujte masla,» so di?, a,e potrošniške orga-‘n listi «Margari- 8VeCmest0 masla — s° veiik^ali gospodinjam, v vai»i„ zadovoljstvo proiz-iSoh rastlinskih mahe C, Vlada je ukinila cari-maslo, ki so prej dgr v določene cene, ven-to. ez uspeha Maslo ne Sti prav nič pripravljeno- zara- di. drugega ne, zaradi na-‘vala gospodinj, ki so iz bojazni, da bi se maslo podražilo in da bi ga zmanjkalo, hitele pokupiti sedanje zaloge. Ta naskok gospodinj so primerjali s «sIadkorno histerijo« v času korejske vojne, ko so zahodnonemške gospodinje domala izpraznile trgovine in skladišča in si napolnile svoje shrambe. Potem so prišli na vrsto meso, mleko, suhi mesni izdelki, sir, ribe, konzerve in danes ne trobijo preplaha samo gospodinje in možje, marveč tudi glavni regulator financ in gospodarstva: zvezna banka, ki se zelo in po pravici boji, da se bo biagovno-denarno ravnovesje splošno omajalo. Analize namreč kažejo, da so v novembru dosegli edinstven rekord- naj dražja živila po vojni. Tisti, ki kritizirajo naglo zviševanje, cen, poudarjajo, da suša ni edini in naj večji krivec, marveč da so krive predvsem tuzemske sile z vlado na čelu. Vzlic široko razglašenemu svobodnemu tržnemu gospodarstvu so določene minimalne cene kmetijskih pridelkov pod zaščito vlade. Vlada š širokimi subvencijami in uvoznimi carinami jamči kmetom določeno ceno za njihove pridelke. Tako se te cene niti po obilnih letinah ne znižajo niti za pfenig — v čast svobodnega gospodarskega vodenja. Zdaj, ko je suša in domača produkcija nazaduje, je seveda začelo zmanjkovati živil in šele, ko se cene že po predpisih poskočile, so prišli na misel, da bi z ukinitvijo visokih zaščitnih carin in uvozom cenejšega tujega blaga lahko preprečili podražitev, ne da bi bila ogrožena domača produkcija, ki ne more kriti potreb. Za domovino «gospodarskega čudeža* ta prehodni ukrep ne bi pomenil kake finančne ali devizne obremenitve. Toda podoba je, da so bili z vsemi temi ukrepi prepozni. Carine na maslo ali krompir so bile ukinjene, ko so cene že visoko skočile. — Uvozniki iz drugih dežel, ki so zavohali dobro konjunkturo v Zahodni Nemčiji, so prav tako nastavili višje cene, zlate rezerve hrane v hladilnikih pa so v glavnem usahnile. Težak Phillip Bitting pa se je s svojim dosedanjim zaslužkom znašel v dokaj neugodnem položaju. Edino s tem se lahko tolaži, da ni edini. Odkar so zadnjič širše regulirali plače, so se življenjski stroški povprečno povečali za okrog 12 odst. Tako so nedavne ugotovili sindikati javnih služb. Prejemamo isto plačo kot pred dvema letoma, osnovni življenjski stroški pa naraščajo. Podražitve nikakor ni povzročila večja kupna, moč, pravijo sindikati, ki napovedujejo revizijo dosedanjih tarifnih pogodb, ne glede na resna svarila, da se utegne omajati skrbno varovana stabilnost zares trdne DM. Statistiki pri tem potrjujejo, da so se letos delavski dohodki najmanj povečali. In tako se gradbeni delavec Phillip Bitting za zdaj bori s «tobačno krizo*, minister za kmetijstvo in prehrano s pomanjkanjem blaga, minister za gospodarstvo in finance pa bo skupaj z industrijskimi krogi v kratkem naletel na odločne zahteve, da je treba povečati vsebine vrečic s plačami. Ne za prvega ne za drugega ne za tretje perspektive letošnje zime niso svetle. Med predavanjem prot. Ciacchija; na V sredo zvečer je bila v glavni dvorani koprskega muzeja otvoritev razstave italijanske knjige, na kateri je razstavljenih približno tisoč knjig iz italijanskega leposlovja od Danteja do sodobnih pisateljev in pesnikov, strokovnih del iz tehnike, medicine, prava, kmetijstva, gradbeništva, atomske energije itd., bogatih enciklopedij in zbornikov s krasnimi reprodukcijami umetnin italijanskega slikarstva in kiparstva ter del posameznih slavnih umetnikov, pripovedk in basni za otroke ter razprav o gledališču, filmu itd. Otvoritve so se udeležili italijanski konzul v Kopru dr. Zecchin, predsednik koprske- ga okraja Albin Dujc, tajn koprskega okraja Črtomir lene, podpredsednik ing. Aljančič, predsednik Italija ske unije za Istro in Reko no Gobbo in drugi predst niki italijanske manjšine, tor tržaške univerze prof. kone, predsednik pokraj prof. Gregoretti, generalni žavni pravdmk pri prizivnem sodišču dr. Grieb, prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Casoli ter številni predstavni« ki kulturnega življenja iz koprskega okraja. Navzoč je bil tudi gen. konzul FLRJ dr. Žiga Vodušek. Prof. Aurelio Ciacchi je pred otvoritvijo, razstave imel v mali dvorani gledališča predavanje o sedai njem razvojM Italijanske literature. Otvoritve razstave se ,e udeležil tudi italijanski pisatelj in režiser Mario Soldati, ki je bil te dni v Trstu. Po otvoritvi razstave je za goste priredil generalni konzul dr. Zecchin v prostorih konzulata prijetno zakusko. Kakor je znano, je bila razstava italijanske knjige že na zagrebškem velesejmu, nato pa v Beogradu ob obisku podtajnika ministrstva za zunanje zadeve Folchija. V Kopru bo razstava odprta do nedelje, nato jo bodo prenesli na Reko. Vse kaže, da bo tudi v Kopru razstava lepo uspelg, kakor je že v Zagrebu in v Beo gradu. Včeraj smo na razstavi opazili zlasti šolsko mladino iz osnovnih in srednjih šol. italijanskih in slovenskih, pa tudi Tržačani, ki prihajajo v Koper, si radi ogledajo to bogato in zanimivo razstavo. Razstava pomeni nadaljnji prispevek k zbližanju med obema jadranskima narodoma, kar sta ob otvoritvi razstave v palači Tacco poudarila generalni konzul dr. Zecchin in predsednik okraja A. Dujc. Zato bi bilo zelo umestno, da bi se organizirala podobna razstava jugoslovanske knjige v večjih mestih Italije in da bi ji predstavniki oblasti v Trstu dali tisto veljavo, kakršno so dali sedanji razstavi v Kopru okrajni oblastveni organi. Strašne posledice neviht v Severnem morju Ni več upanja, da bi našli 27 mož z ladje „Elfrida V Italiji se je vreme zboljšalo, vendar je v Piemontu spet snežilo STOCKHOLM, 10. — Obstaja bojazen, da se je izgubil reševalni čoln «K. A. Wallen-berg», o katerem ze več ur ni vesti, potem ko je odšel na pomoč švedski ladji «Bir-gitta». To ladjo, za katero se ne ve, kolikšna je njena posadka, nosijo valovi v Bot-nijskem zalivu. Danes je prevladalo prepričanje, da je dokončno izgubljenih 27 mornarjev norveške ladje «Elfrida» in da je treba imeti za izgubljeno tudi posadko 5 mož nemškega parnika «Merkur». Danes so še druge ladje in letala iskala morebitne brodolomce z «E1-fride* in «Merkurja», Danska ladja «Frida Dan* je opazila, kako so valovi nesli razbito ladjo «Elfrido» 110 milj južno-zahodno od norveške obale. Glavni stan danske mornarice je sporočil, da je tudi letalstvo zaposleno z iskanjem 4 danskih ladij v Severnem morju. Pokvarjeno, toda brez žrtev je danski vlačilec privlekel v pristanišče Stavanger nemško trgovinsko ladjo «E schersheim*. Računa se, da je doslej naj' manj 75 oseb izgubilo življenje v morskih valovih med rtvihtami te dni. Na Angleškem dežuje, ven dar pa ni nevarnosti poplav. Slabše pa je na Švedskem kjer so snežni metezi povzročili smrt 8 oseb v petih dneh. Na otoku Oeland v bližini južno-vzhodne švedske obale je zaradi snega blokiranih 5 tisoč oseb. Snega je tu 5 m. Švedske oblasti so organizirale zračni most, da lahko prebivalce otoka oskrbujejo. Dokaj neprijeten je položaj v Varšavi. Mrzli val in slabo vreme sta pokvarila mnoge e-lektrične vode ter vodne napeljave. Dobava vode v Varšavi je za 30 odstotkov manjša od normalne dobave in nekatere četrti mesta so popolnoma brez vode. županstvo je prebivalce pozvalo, naj kolikor morejo omejijo uporabo vode in elektrike. Prepovedano je uporabljati električne peči ter električne likalnike; za prekrške so določene globe, če se bo položaj še poslabšal, bodo zaprli kinematografe in gledališča. Državne veleblagovnice so prejele naročilo, naj prebivalstvo oskrbijo z velikimi količinami sveč in petroleja. TURIN, 10. — Po nekaterih • poskusih* prejšnjih dni je danes zvečer začelo v Turinu zares snežiti. V drugih krajih, kot v Acqui Terme, v dolini Aosta ter sploh v Piemontu ”viiui se ob prihodu v Beograd pozdravlja s tajnikom Socialistične zveze delovne-•* ljudstva Jugoslavije Veljkom Vlahovičem, starim znancem iz španske vojn« na nekoliko višjih mestih pa sneži že dlje časa. V mnogih krajih je začelo zvečer spet močno deževati, pri čemer pa je zrak dokaj hladen, ker je v višjih legah dež pomešan s snegom. Na zahodni periferiji Ventimiglie je cesta Aurelia spet prekinjena na kakih 300 m. Poškodbo ceste je povzročilo slabo vreme, ki je zopet nastopilo. V Levrangeu pri Saloju se je položaj zaradi slabega vremena spet poslabšal. Tukaj se namreč pomika velik kompleks zemljišča ter ogroža naselje s 300 prebivalci. To noč bo ostalo v vasi le okrog 50 oseb od 500, medtem ko so o-stali našli zasilna bivališča v bližnjih senikih. Resolucija o Madžarski NEW YORK, 10. — Skupščina OZN je sinoči sprejela s 53 glasovi proti 10 in 17 vzdržanimi resolucijo o Madžarski, ki jo je predložilo 24 držav, med katerimi so ŽDA, Francija, Velika Britanija in Italija. Resolucija «obsoja, da SZ in .sedanji madžarski režim’ še vedno ne upoštevata resolucij skupščine, ki se tičejo položaja na Madžarskem*, ter poziva predstavnika OZN ** madžarsko vprašanje, naj (nadaljuje svoje napore in pozove SZ ter madžarske oblasti, da sodelujejo z njim*. Proti resoluciji so glasovale države sovjetskega bloka in Jugoslavija. Vzdržali so se Afganistan, Cejlon, Etiopija, Finska, Gana, Gvineja, Indija Indonezija, Irak, Izrael, Jordanija, Libanon Libija, Saudo-va Arabija, Sudan, Jemen in ZAiR. Odsotna sta bila Haiti in Maroko. MOSKVA, 10. — Sovjetska zveza in Brazilija sta podpisali sporazum, ki obnavlja za tri leta trgovinsko izmenjavo med obema državama. V prvem letu, t.j. leta 1960, bo izmenjava v obeh smereh znašala 25 milijonov dolarjev; v naslednjih dveh letih se bo zvišala na 37 in na 45 milijonov dolarjev. Postal je milijonar in že je moral v zapor POITIERS, 10. — Kmalu potem, ko je postal večkratni milijonar, je bil iznajditelj Louis Besse, ki ima 51 let, aretiran zaradi neznatnega dolga 50.000 frankov. Besse je včeraj pravkar podpisal pri nekem stavbeniku pogodbo za izkoriščanje neke svoje iznajdbe. Za to je prejel 50 milijonov frankov. Nato je šel dogodek nekoliko proslavit med prijatelje v neki bar, Toda kar kmalu sta za njim prišla dva agenta, ki sta ga povabila, naj jima sledi na komisariat. Tu je iznajditelja čakalo kaj malo prijetno presenečenje, da je bil v odsotnosti obsojen na 6 mesecev zapora zaradi goljufije, s katero si je prisvojil 50.000 frankov. Slo je za zadevo, ki se je dogodila pred medeči, ko je Besse od nekega klienta sprejel 50.000 frankov na račun gradnje neke podeželske hišice. Prav ob tej gradnji je nameraval preskusiti material, ki ga je sestavil po 20-letnem študiju. Toda Besse je bil ves zavzet s formalnostmi okrog patentiranja svoje iznajdbe in je gradnjo kar pozabil. Klient je mislil, da ima opravka z goljufom. Toda vsi, ki Bessi poznajo, vedo povedati, da je možakar ves v svojih iznajdbah in da ni na njem ničesar, kar bi ga lahko kvalificiralo za goljufa. Njegovi prijatelji upajo, da se bo stvar pred sodiščem zadovoljivo uredila. Dobro se začenja s festivalom v San Remu RIM, 10. — Skupina neodvisnih avtorjev in komponistov zahteva v poročilu, ki je bilo objavljeno s odv. Cesara dell’Acque zi z odločitvami o v San Remu sledeče; ki ga nj princ Antonio de Curtis, naj se razveljavi; ponovno naj se vzame v pretres vseh 100 pesmi, ki so prišle v finale; imenujejo naj se opazovalci ministrstva za prireditve, TV ter SIAE (društvo avtorjev in izdajateljev) za novo izbiro. Včeraj so v Stockholmu in Oslu podelili Nobelove nagrade 1959 Nagrajenci so iz Italije, ČSR in IDA; nagrado za mir pa je prejel Anglež STOCKHOLM, 10.-r1 V ko«, certni dvorani v Stockholmu je bila danes slavnost podelitve Nobelovih nagrad. Navzoč je bil kralj Guštav Adolf VI, kraljica Luisa, člani kraljeiJ-ske družine, švedske vlade, diplomatskega zborj, predstavniki Nobelove družine ter veliko Število povabljencev. Profesorji Se gre in Chamberlain (ZDA), nagrajenca za fiziko, lšeytovsky (€ŠR),*na-» ro Ochoa in Arthur Kom- berg. Ochoa je pravzaprav po grajenec za kemijo, Ochoa in Kornberg (ZDA) nagrajenefc za medicino, ter Salvatore Quasimodo (Italija), nagrajenec za literaturo, so sedeli na odru poleg nekaterih nagrajencev prejšnjih let. Po kratkem nagovoru predsednika Nobelove ustanove Birgerja Ekeberga sta najprej prejela nagrado profesorja Segrč in Chamberlain za odkritje antiprotona. Predsfa-je prof. Erik Hulten, sekcije za fiziko Nobelovem odboru. Iz rok kralja sta nagrajen-prejela diplomo, zlato ko- lajno in nakazilo. Po kratki vmesni glasbeni točki je prejel nagrado za kemijo Jaroslav Heyrovsky, ki iga je predstavil prof. Arne Oelander. Sledila je spet kratka glaš-bepa,točka, nato pa je prof. Hugo Theorell, ki je tudi sam Nobelov nagrajenec, predstavil nagrajenca za medicino; to sta ameriška profesorja Seve- rojstvu Spanec in na slavnosti so bili tudi predstavniki njegovega rojstnega mesta. Ahders Oesterling, tajnik švedske akademije za literaturo, je nato predstavil Sal-vatora Quasimoda. V. svojem govoru se je zadržal ob vplivih antičnih pesnikov na Quasimoda. Ko je Quasimodo prejel nagrado, sta s švedskim kraljem nekoliko govorila v italijanščini. OSLO, 10. — V zbornici u-niverze v Oslu je bila danes podelitev nagrade za mir, ki jo je za leto 1959 prejel an- V enem izmeti jezer, ki so nastala pod porušenim jezom nad Frejusom, so tudi italijanski karabinjerji-potapljači sodelovali pri iskanju trupel gleški laburistični poslanec Noel _ Baker. Slavnosti so se udeležili norveški kralj Olav V, prestolonaslednik Herald ter princesa Astrid, člani norveške vlade, diplomatskega zbora ter številne osebnosti iz umetnostnega in literarnega sveta. Priložnostni govor je imel predsednik Nobelovega odbora Gunnar Jahn, ki je o Noel-Ba-kerju dejal, da je vedno dajal zgled odpora proti fašizmu in nacizmu; njegov veliki cilj pa je slejkoprej splošna in nadzorovana razorožitev. — «>------ Hammarskjoeld ob dnevu človeških pravic N-EW YORK, 10. - Ob dnevu človeških pravic, ki se (praznuje danes, je tajnik OZN Hammarskjoeld objavil izjavo, ki pravi; sšsiplošna izjava o človeških pravicah, ki *o jo Združeni narodi razglasili pred enajstimi leti, je Jzraz človeškega zaupanja v notranje dostojanstvo človeka in v njegovo težnjo, da Živi v svetu miru, reda in ivobode. Je tudi praktičen instrument, ki je vodil in razsvetljeval dejavnost v najrazličnejših smereh. Vpliv izjave o človeških pravicah se odraža v državnih ustavah, ki so bile sestavljene pc letu 1948, v državnih zakonodajah, v odločitvah sodisč in v številnih mednarodnih pogodbah, večina dnevnega dela Združenih narodov in njih povezanih ustanov, bodisi s političnega kakor z gospodarskega in socialnega področja, ima končni smoter, doseči napredovanje pravic m svoboščin, ki so napovedane v izjavi, in obljubljene z listino Združenih narodov. Toda je mnogo je treba storiti. Konec koncev počivata spoštovanje človeških pravic ter spoštovanje dostojanstva človeške osebe na volji vlad in na odločitvah posameznikov v dejanskem vsakodnevnem obnašanju. 10. december vsakega leta je bil določen kot dan človeških pravic, zato da nas opominja na naše individualne in skupne odgovornosti.* -—«»------ Platters oproščeni CINCINNATI, 10. — Platters, štirje črni pevci, ki so bili obtoženi prekrškov zoper moralo, so bili danes oproščeni. Tudi dekleta, v katerih družbi so bili pevci aretirani, so bila oproščena obtožbe prostitucije. Sodnik je pevce, ki jih je sicer oprostil, močno kritiziral, češ da so kršili »zakon, ki loči človeka od živali, namreč moralni zakon*. frERRARA, 10. — Osebje občinskega higienskega urada v Ferrari je med preiskavo našlo pri dveh pekih razne snovi, ki za kruh niso niti potrebne in je manj dovoljene. . •MlinHIlUIIIHItllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIinilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllltllllllltlllllllllllllllMIIIIlIlllllUllfllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIItlllnillllllllllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiniiiiiiiiM Pri tramvajski nesreči 11 mrtvih Pretrgan kabel je usmrtil 10 oseb Henri Vidal je nmrl BARIZ, 10. — Zaradi srčne kapi je davi umrl slavni francoski filmsKi igralec Henri Vidal, mož igralke Micheie Morgan. Vse do včeraj ni nič kazalo, da bi moglo priti do tako nenadne smrti. Henri Vidal in Michele Morgan sta odklonila vabilo, da bi šla na premiero nove predstave v «Lido», enem izmed največjih pariških kabaretov, ter sta raje odšla na večerjo k prijateljem. Večer je prijetno potekel in se kar precej potegnil. Malo pred 2,30 je Mi- chele Morgan, ki je bila že kolikor toliko utrujena z vajami, ki jih je imela popoldne z režiserjem Hosseinom, prosila moža, naj jo spremlja domov. Henri Vidal pa je nenadoma pobledel in se sesedel v naslonjač. Hitro so poklicali zdravnika ki je ukazal, da igralca takoj prepeljejo domov. Toda ob prihodu v stanovanje na Ile Saint Louis je bil Vidal že v agoniji. Se pred zoro je igralec umrl na rokah Michele Morgan. Nenadna smrt Henrija V-i-dala je navdala z žalostjo francoske filmske kroge, kjer je še bolesten spomin na Silvio Lopez, Gerarda Phi-lipa in Yvesa Deniauda, ki je preminul komaj pred 48 u-rami. Vidal je imel šele 40 let. L. 1948 je bil v Italiji med snemanjem filma «Fabiola» in tedaj je prišlo do idile med njim in Michele Morgan, Igralca pa sta se potem tudi res poročila in njun zakon je bil eden najbolj trdnih med francoskimi filmskimi o-sebnostmi. Pod vodstvom režiserja Re-neja Claira je Henri Vidal dokazal nesporen talent v filmu «Porte des Lilas*, kjer je nastopil s Pierrom Brasse-urom in Georgesom Brassen-som. Malo pred tem se je odlikoval ob Michele Morgan v filmu «Pourquoi viens tu si tard?». V več filmih je nastopil poleg Brigitte Bardot, n. pr. v (tLa Parisienne* in v zadnjem «Voulez vous dan-ser avec mois?» v režiji Mi-chela Boisronda; ta film se še ni predvajal. Zanimivo je, da je prav pri tem filmu Silvia Lopez morala pustiti delo, in nadomestila jo je Dawn A-dams. Kmalu potem je Silvio Lopez pobrala levkemija. Brž ko se je davi raznesla vest o smrti Henrija Vidala, so takoj prihiteli v hotel na slavnem Ile-Saint-Louis za No-tre Dame, kjer si je Vidal izbral svoje pariško stanovanje, številni igralci, režiserji in drugi filmski delavci. Brigitte Bardot je bila med prvimi obiskovalkami, kmalu za njo pa je prišel Jean-Claude Pascal, ki so ga imeli za najresnejšega Vidalovega tekmeca. S Henrijem Vidalom je film v 1. 1959 izgubil trinajst osebnosti mednarodnega slovesa med igralci, režiserji, pisci scenarijev. Skoraj pri vseh je bila vzrok smrti srčna kap, levkemija ali rak, Ta žalostni seznam je tak-le; 21. januarja; Cecil B. De Mille; kraj smrti Beverly Hills; vzrok srčna kap; starost 77 let. 23. junija; Boris Vian; Pariz — med vrtenjem njegovega filma «J’irai oracher sur vos tombes*; 39 let; srčna kap. 17. julija: B-illie Holiday; New York; 44 let; srčna kap združena z obolelostjo jeter. 6. avgusta: Preston Sturges; New York; 61 let, srčna kap. 6. septembra; Kay Kendall; London; 32 let; levkemija. 11. septembra: Paul Dou- glas; Hollywood; 51 let; srčna kap. 14. oktobra: Errol Flynn; Vancouver; 50 let; sečna kap. 9. novembra: Victor Mac Laglen; Hollywcod; 72 let; srčna kap. 20. novembra: Silvia Lopez; Pariz; 28 let; levkemija. 25. novembra; Gerard Phili-pe; 37 let; rak. 8. decembra: Yves Deniaud; Pariz; vnetje srca. DRESDEN, 10. — Tu s? je j.-ripetila huda nesreča, ki je zahtevala 11 smrtnih žrtev. Na nekem ovinku tramvajske proge se je priklopni voz iztiril, nakar se Je prevrnil ter zadel v neki betonski steber. Devet oseb je bilo takoj mrtvih, dnig4 dve sta pa umrli med prevozom v bolnišnico. ♦ # # RECIFE (Brazilija), 10. — V Recifu, glavnem mestu države Pernambuco, je množica prisostvovala maši na prostem. Nenadoma je na ljudi padel električni kabel visoke napetosti. Ubitih j« bilo 10 oseb, ranjenih pa je bilo kakih 100 Deloma Je žrtve povzročil električni tok, deloma pa Jih je treba pripisati paniki, ki je nastala; tedaj je množiča ne- katere osebe podrla ali pa stlačila. Žaljena dostojnost na slikarski razstavi FIRENCE, 10. - Politični urad kvesture je prijavil so-diSču Glauca Natolija, profesorja francoščine na univerzi v Firfenčiih, kot predsednika kulturnega krožka, ki je orga* niziral v svojih prostorih razstavo risb Renata Birollija. Dve .risbi sta baje taki, da žalita dostojnost. MILAN, M). *Plin, ki je uhajal iz metanske peči, je preteklo noč usmrtil 35-letne-ga delavca Giovannija Sanger-manija, njegovo šest let mlajšo ženo ter njuno petletno hčerko. Predvčerajšnjim zvečer J* sedmih letih zopet nastopi Scali Renata Tebaldi. Pevk pela »Tosco* pod vodst Gavazzenija, Cavaradossi bil Giuseppe di Stefano, S pia pa Tito Gobbi. Po pret vi Je na stotine gledalce* simpatizerjev pričakalo R to Tebaldi pri izhodu iz dališča ter ji priredilo m festacijo simpatij* Sklep Zveznega sveta Italijanske nogometne zvezi Viani - tehnični komisar nogometnih reprezentanc Skrb za diletante je bila poverjena Dinu Canestriju ■ Nova določila za prehajanje med posameznimi sektorji RIM, 9, — Včeraj se je pod predsedstvom Umberta Agnellija sestal Zvezni svet italijanske nogometne zveze. Po razpravi o reorganizaciji tehničnega sektorja, o čemer je poročal elan študijske komisije Spadaccini, je bilo sklenjeno, da bo za selekcijo in pripravo državnih nogometnih A in B reprezentanc ter italijanskega olimpijskega moštva skrbel Giuseppe Viani. Kot znano je s koncem letošnje mednarodne sezone reprezentanc potekel mandat tehnični komisiji, ki so jo sestavljali Mocchetti, Bisncone in Ferrari. Skrb za nogometaše - diletante je bila poverjena Dinu je se po; Canestriju. Zvezni sve da se bo mo komisar Vian svoje naloge nikov posam mu bodo iai ne napotke seveda tudi katerim bo i Pred zakij glavja je Zve izrekel zahvalo ni komisiji, ki sestavljali Mo: ; in Biancone. ter izvršeno delo in rezultate. Zvezni svet j vprašanja ookoi ral tudi nov način nja oz. napieaovan ne med posamezno, r renaianje iz polj sklenil, tehnični •sevanju ati teh- organizacijskih zahtev prvenstva med enajstoricami, ki bodo nazadovale iz D lige in med enajstoricami prvenstva I. kategorije diletantov. Mladinski sektor: Odobritev pravilnika za mladinski sektor je bila odložena na zasedanje, ki bo 19. t. m.. Po reviji »Ring Magazine* Boksarske lestvice za mesec november Paolo Rosi prvi izzivalec v lahki kategoriji NEVV YORK, 10. — Amerika revija «Ring Magazine* je izbrala za boksarja meseca novembra Joe Browna in Gene Fullmerja, ker sta uspešno ubrati la svoja naslova v lahki kat'. oz. v srednji kat. po verziji NBA. Med raznimi rajali korist- I spremembami na lestvicah je se it-:.ene ter treba posebej omeniti napre- t* ..ti,;________ i , eznih oseb, (j0vanje Italijana Paola Roli ~ tega z ni jo po- ogiasno tennie-dosiej Ferrari anje za J osežene poleg tega no i urinu li-naijauova-i enajsio- i se-Kiorjis 'Ojes.onai- v nega bo poteke 1. Zrna; mezriih s. lanko na če bodo nujmm r« e J šči za r cev; tulili senior lo lak iubi v posa-C lige uouo u v o ixgo, i naslednji in ce lgn- euai- v kri bi val e) du.va pr svoj • seuež I 4U.UUu pre- če lailKO z o FiGC, proti drugim ao lastnih re cev; d j — če naneni pomž z\ ezi jamstv n umenti jdoigov zvezi, aii pa nih igrai- jrn nj proit imov ai. jer hov fi-sionalni t,urzeva- m eKonomshe stabnnosti pa če je njihova oilanca loloeenimi jamstvi sprediva za z-ivtzo; oprejo pri ‘Nacio-iGnalni 2vezi kre-rnov lir kot jam-unene odveze v j — ce ni proi JO mr o za , enstvu. . V poi p ro ' zrn v r mjkanju uzitov lamro D e-sionalna zveza govalcev kuprno SKUpiIl po vrstnem redu z omenjenimi re* iagajo. 6. »zpraznjena ligi* zaraui napre ligo bodo izpolni ce ki bodo naza lige. * tehajanje iz v pulprojesionu 1. Enajstonco posameznih uvrstile na mesto, boi cu/.avno prvenstvo i, kategorije. 2. Na izpraznjena skupinah l) hge bi. enajstorice zmugova nih diletantskih pri iseh teh eionaina namesto pripusti enajsto nce lestvici, Ki žiti razpo- aie v C v B jstori-iz B skupi iti., 1 diletantskega i sektor: ri se bodo v Ut jj lige in na Iti. etovaie v Uiieiantov mesta v do prišle se dežel-enstev 1. kategorije, če boao razpolagale z vsemi rekviziti, ki jih predvideva pravilnik nacionalne polprolesionaine zveze za prehod v polprofesionalno zve-zg in če bouo lahko daie vsa jamstva e«.onomsKega značaja, ki jih bo zveza zahtevala. 3. Ce zmagovalci uezelmh diletantskih prvenstev ne razpolagajo s tanim. re .viziti in takimi jamstvi, bo laivto nacionalna diletantska zveza izbrala iz ne več kot 12 deželnih skupin druge enajstorice, ki bodo razpolagale z omenjenimi rekviziti in jamstvi. 4. Za ostalih 6 deželnih skupin bosta skupno odločili polprofesionalna in diletantska sija v lahki kategoriji, ki je postal izzivalec šf. 1 namesto Carloša Ortfža. Lestvice za november so naslednje : Težkat. tat,,* Prvgk — Inge-mar Johansson (Sv.); 1. Floyd Patterson, 2. Zor'a Folley, 3. Sonny Liston, 4. Eddie Ma-chen, 5. Her.ry Cooper (V.B.), ti. Billy Hunter, 7. Roy Harris, 8. Mike de John, 9. Joe Erski-ne (V.B.), 10. Alex Miteff (Arg.). Srednieteika kat.: prvak — Arehie Moore; 1. Harold Johnson, 2. Eric Schop er (Nem.), 3. Mike Holt (J. Afr.), 4. Von Clay, 5. Jessie Bowdry, 6. Six-to Rodriguez, 7. Sonny Ray, 8. Johnny Halifihi (Tomga), 9. Choc Caldervvood (V. B.), 10. Sante Amonti (It.). Srednja kat.: prvak — Ray Robinson; 1. Gene Fullmer (prvak po verziji NBA). 2. Spider Webb, 3. Gustav Scholz (Nem.), 4. Joey Giardello. 5. Carmen Basilio, 6. Henri Hank, 7. Paul Perider, 8. Holly Mims, 9. Dick Tiger (Nig.), 10. Joey Giambra. Welter kat-: proak -*- Don Jordan; 1. Charley Scott, 2. Luis Rodriguez (Kuba), 3. Su-gar Hačt, 4. Rudell Stitch, 5. ŠPORTNO ZDRUŽENJE »BOR* sekcija za namizni tenis organizira 12. in 13. t. m. medmoštveni namiznoteniški turnir Vpisovanje še danes 11. t.m. v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška. Vpisnina za vsakega posameznega tekmovalca (štiri člane moštva in rezerve) je 50 iir. zveza na osnovi lokalnih in Denny Moyer, 6. Kenny Lane, 7. Ralph Dupas, 8. Virgil A-kins, 9. Duilio Loi (It.), 10. Rocky Kalingo (Fil.). Lahka kat.: prvak ■— Joe Brovvn; 1. Paolo Rosi (It.), 2. Carlos Ortiz, 3. Dave Charn-ley (V.B ), 4 Battling Torres (Meh.), 5. Willie Tovveel (J. Afr.), 6. Len Matthevvs, 7. Johnny Gonsalves, 8. Paul Armstead, 9. Johnny Busso, 10. Mario Vecchiatto (It.). Peresna kat.: prvak — Da-vey Moore; 1. Ricardo Gonzales (Arg.), 2. Harold Gomes, 3) Hogan (Kid) Bassey (Nig.), 4. Gracieux Lamperti (Fr.) 5. Paul Jorgensen, 6. Sergio Ca-prari (It.), 7. Flash Elorde (Fil.), 8. Rafiu King (Nig ), 9. Ike Chest,nut, 10. Suj,«', Ra-mos (Kuba). Petelinja kat.: prvak — Joe Becerra (Meh.); 1. Alphonse Halimi (Fr.), 2. Danny Kid (Fin.), 3. Leo Espinosa (Fil.), 4. Freddie Gilroy (Irs.), 5. Pie- ro Rollo (It ), 6, Eder Joffre (Braz.), 7. Jose Lopez (Meh.), 8. Ernesto Miranda (Arg.), 9. Herman Marques, 10. Edwin Sykes (Pan.). Mušja kat.: prvak — Pascual Perez (Arg.); 1. Pone King-petch (Taj.), 2. Sadao Yaoita (Jap.), 3. Ramon Arias (Ven.), 4. Joe Model (I Teh.), 5. Dom-my Ursua (Fil.), 6. Minum Ben Ali (Šp.), 7. Hiram Bacallao (Kuba), 8. Risto Luukkonen (Fin.), 9. Larry Pineda (Fil.), 10. Ramon Calatayuo (Ven.). Boksarji brez oznake narodnosti so Američani. Priprave za pustni turnir v Viareggiu VIAREGGIO, 10. Center mladih nogometašev se že u-ikvarja z organizacijo tradicionalnega 11. mednarodnega mladinskega pustnega nogometnega turnirja v Viareggiu. Poleg pogajanj z nekaterimi italijanskimi in francoskimi e-najstoricami, so v teku tudi pogajanja z madžarskimi, češkoslovaškimi, jugoslovanskimi in sovjetskimi klubi. Anketa 26 svetovnih listot m Ruznecov najboljši športnih. 1959 Na drugem mestu je švedski boksar Ingemar Johansson, na tretjem pa nemški atlet Martin Lauer iiiimfiimiiiiiniiiiiiiimiiiiitiiiiitiiiiiiiiiniiiiiimiiitiMiiiiiitMimMiiiMiiiiMitiMMMntfMMMHiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiif Jutri popoldne na krožni progi v Sebringu (IDA) Odločilna dirka za naslov svetovnega prvaka pilotov Glavna kandidata za naslov sta Avstralec Jack Brabham in Anglež Stirling Moss SEBRING, 10. — V soboto ob 13.30 po lokalnem času in ob 20.30 po italijanskem, bo na znani krožni progi v Sebringu dan start za dirko za veliko avtomobilsko nagrado ZDA, ki bo obenem prva mednarodna dirka za dirkalne avtomobile formule 1 do 2500 ccm, organizirana v ZDA. Dirka za veliko avtomobilsko nagrado ZDA je kot zadnja v sezoni 1959 še posebno važna, ker bo od nje odvisno, kdo bo osvojil naslov svetovnega prvaka pilotov za leto 1959, ki je ostal prost po tragični smrti slavnega .dirkača Mika Havvthorna. Trenutno vodi na lestvici pilotov Avstralec Jack Brabham z 31 točkami pred Angležem Stirlingom Mossom s 25A točke, njima pa sledijo Tony Brooks (V. B.) 23 točk, Maurice Trin-tignant (Fr.), Wolfgang von Trips (Nem.), Phil Hill (ZDA), Harry Schell (ZDA), Mike Taylor (V. B.) itd. Dirka za veliko nagrado ZDA bo potekala na 218 milj oz. 350 km dolgi progi, kar ustreza 42 krogom 8400 m dolge relativno težke krožne proge. Med zmagovalce bo razdeljenih več nagrad v skupni vrednosti 14.250 dolarjev (okrog 9 milijonov lir). Prvi bo dobil 6000 dolarjev, drugi 4000, tretji 2000, četrti 1000, peti 750 in šesti 500 do-iarjev. Mnogo drugih nagrad v denarju in praktičnih predmetih so darovala razna trgovska podjetja. Dopoldne ob 10. uri po lokalnem času bo na isti progi mednarodna dveurna dirka za importirane avtomobile in za ameriško »utilitarie*. Za to dirko se je prijavilo kakih 40 avtomobilov naslednjih znamk; Convair, Vailant, Lark, Rambler, Jaguar, Borgvvard, Volvo, Volkswagen, Rapier, Auto-U-nlon, Ford. BMW in Saab. Za dirko za v. n. ZDA so prijavljeni piloti osmih držav in sicer; ZDA 8, Anglija 7, Francija 2, Avstralija 1. Argentina 1, Venezuela 1, Nemčija 1 in Nova Zelandija 1. Število avtomobilov po znamkah pa je naslednje; Coo-per-Climax 5, Ferrari 4, Lo- tus 3, Maserati 1, Cooper-Ma-serati 2, Osca 1, Pors,ch 1, Connaught 1, Kurtis Kraft Offenhauser 1, Tec-Mec 1. Poslednja dva avtomobila bosta prvič preizkušena na dirkah za veliko nagrado na krožnih progah in vlada zaradi tega za njun nastop veliko zanimanje. Avto Kurtis Kraft Offenhauser bo pilotiral ameriški veteran Krodger Ward, avto «Tec-Mec», ki ga je zasnoval italijanski inženir Valerio Co-lotti, pa bo vozil Amerikanec Jim Rathman, ki je na lanski dirki v Indianapolisu bil drugi. Avto «Tec-Mec» tehta manj kot 600 kg in ima motor Maserati, ki razvija 270 konjskih sil. Pokal velesejemsklh mest Barcelona-Beograd 3:1 (1:1) BARCELONA, 10. — V povratnem srečanju za pokal evropskih velesejemskih mest je včeraj Barcelona premagala Beograd z rezultatom 3:1 (1:1). Ker se je prva tekma v Beogradu končala neodločeno 1:1. je Beograd izločen iz nadaljnjega tekmovanja. Kljub slabemu vremenu je tekmi v Barceloni prisostvovalo skoraj 100 000 gledalcev. Spanci so dosegli vodstvo že v 4’ prvega polčasa, ko je Kubala dosegel gol iz kazenskega strela. Potem je prevzel pobudo Beograd in kljub srditemu odporu domačih dosegel v 44’ izenačenje po Mihailoviču. V drugem polčasu je Zebec zamenjal v k rilski vrsti poškodovanega špajiča, ki je potlej samo stažiral na levem krilu. Spanci so povečali pritisk in znova dosegli vodstvo v 13’ po Evaristu, nato pa s Suare-zom postavili končni rezultat. Beograd je nastopil v naslednji postavi: Soškič; Durkovič, Jusufi; Tasič, Spajič, Miladinovič; Peta-kovič, Sekularne, Zebec, Ma-ravii, Mihailovič. RIM. 10. — 6. januarja 1960 bo v Neaplju na novem stadionu zadnja tekma za evropski nogometni pokal «Goeroeja» med Italijo in Švico. Tekma bo v direktni organizaciji Nogometne zveze, Kot vsako leto je tudi letos družba ((International opori -Korespondenz* organizirala med svetovnim tiskom anketo d najboljšem športniku leta. Izbica je tokrat padla na 27-letnega študenta iz Moskve, Vasilija Kuznecova, svetovnega prvaka v najtežji atletski disciplini. v deseteroboju. Zanj je glasovalo 20 od 26 športnih listov, ki so se udeležili ankete in kar 11 med nj.mi ga je postavilo na pi-vo mesto. Vasilij Kuznecov je visok 1,86 m in težak 85 kg. V šali mu pravijo «omara za obleko«. Že lani je kot prvi na svetu presegei fantastično mejo 8.000. točk, ko je postavil re-. £i)rd z 8.017. točkami. Potem ga ' je • jr.rehkel ameriški črnec Rafer Johnson, toda maja letos si je Vasilij znova pribo-rilsgrekord z 8.357 točkami. Drugo mesto v tej anketi ie pripadlo švedskem ti boksarju Ingemaru Johanssonu, ki je V noči od 29. na 27. junija v New York6’bireraagal s K.O. tedanjega. žVetovnesa prvaka v tez-ki kategoriji črnca Floyda Pat-'teršona. 26-IeTni zma‘govalec iz New Yorka je bil prvi na sed-mih -glasovnicah in je v končni lestvici ‘zaostal ‘Samo za 18 točik za Kuznecovom. Odlično ’retje mesto je* zavzel nemški atlet Martin Lauer. 22-ietni študent tehnike je tako doeegel .do sedaj najboljši plasma med nemškimi atleti vseh časov. Na prvo mesto so ga postavili športni listi štirih držav, zanimivo pa je, da ga je predstavnik Zahodne Nemčije postavil šele na drugo mesto za Kuznecovom. Tesno za Lauerjem se je u-vrstil na četrto mesto fenomenalni japonski plavalec Cu-joši' Yamanaka. Svetovni tisk ga je s tem nagradil za njegova izredna svetovna rekorda na 200 m prosto (2’01”5) in na 400 m prosto (4’ 16”6) s katerima je prevladal na-d Avstralcem Konradsom. Med deseterico najboljših športnikov na svetu v letu 1959 se je letos kot najboljša ženska predstavnica uvrstila tudi Romunka Jolanda Balas, ki je tako postala športnica št. 1. Z a svoj -odlični plasma rta svetovni lestvici (uvrstila se je na 8. mesto za nemškim kolesarjem Schurom. belgijskim kolesarjem Rik Van Loo-yem ter ameriškim atletom 0’Brienom) se mora zahvaliti svojemu svetovnemu rekordu v skoku v višino (1,84 m) in pa dejstvu, da je sedmič zaporedoma v dveh letih izboljšala lastni rekord. Zanimivo je vedeti tudi, kako so glasovali posamezni listi. Med vsemi je glede na končni vrstni red dal najboljši odgovor švedski list «Stock-hoims Tidningenu, ki je pogodil vrstni red prve petorice. S štirimi zadetimi plasmaji posameznikov v končnem vrstnem re-^u mu Sledijo športni list; Jugoslavije, Italije in Za- 1. Vasilij Kuznecov (SZ) — atlet, 90 točk, 2. Ingemar Johansson — boksar, 72 točk, 3. Martin Lauer (Nem.) atlet, 48 točk 4. Cujoši Yamanaka (Jap.) — plavalec, 37 točk, 5. G. A. Schud (Nem.) — kolesar, 17 točk, 6. Rik Van Looy (Bel.) — kolesar, 13 točk, 7. Parry 0’Brien (ZDA) — atlet, 12 točk, 9. Jolanda Balas (Rom.) — atletinja, 11 točk, 9.—11. Dan Waern (Sved.) atlet, Juhano Jaervinen (Fin.) — drsalec, Federico Bahamontes (Sp.) — kolesar, vsi po 9 točk, 12. Alfredo di Stefano (Sp.) — nogometaš, 8 točk, 13. Rav Norton (ZDA) — atlet, 7 točk, 14. Edmund Piatkovvski (Polj.) — atlet, 6 točk, 15.— 16. Maria Esther Bueno (Braz.) — tenisarka in Jon Konrads (Avstral.) — plavalec, 5 točk itd. hodne Nemčije, vendar pa je med njimi najbolj točen »Narodni šport« iz Zagreba, ker je točno navedel vrstni red za prva dva — Kuznecova in Johanssona — in zamenjal le vrsti red zi tretje oziroma če-trtoplasiranega. Za prva dva v končni lestvici so dali točen odgovor samo listi Jugoslavije, Poljske in Finske. Za vsako državo se je ankete lahko udeležil samo en športni list ali pa tudi vodilni državni list sploh in vsak list je1 moral navesti vrstni red za pet športnikov. Kako so glasovali: ALBANIJA (Sportj popul-lor): 1. Vasilij Kuznecov, 2. P. 0'Brien, 3. Grnstav Schur, 4. Jolanda Balas, 5. Alfredo di Stefano. AVSTRIJA (Šport und To-to); 1. Martin Lauer, 2. Vasilij Kuznecov, 3. Ingemar Johansson, 4. Raj’ Norton, 5. H. G. Winkler. BELGIJA (Les Šport); 1. Ingemar Johansson, 2. D. Waern, 3. Rik Van Looy, 4. Neale Fra-ser, 5. Abdullah Seye. BRAZILIJA (O’ Globo); 1. IlllllilllJI II ■imiltllllilllllll IIIIIIII Milili IMlIlItlllllHIlilllllllllllllllllllltlllllllllllllllllilllltllltllll V srečanju za prvenstvo rezerv Zaslužena zmaga Triestine proti Veneziji v Benetkah Edini gol tekme je dosegel Puia v 7’ drugega polčasa BENETKE, 10. — V tekmi za prvenstvo rezerv skupine B je danes popoldne na stadionu «S. Elena« v Benetkah rezervno moštvo Triestine premagalo rezervno enajstorico Vene-zie z 1:0 (0:0). Zmagoviti gol za Triestino je dosegel Puia v 7’ drugega polčasa z glavo na predložek s krila. Triestina je nastopila v naslednji postavi: Rumich; Dudine, Degrassi; Pellegrini, Varglien II., Rocco; Mantovani, Taccola, Demenia, Del Negro Čepar. V drugem polčasu je De Min zamenjal Rumicha Puia pa Taccolo. Triestina je zmago v celoti zaslužila in lahko bi bila še večja, saj je tržaška formacija prevladovala vsaj tričetrtine igre, ki se je odvijala na blatnem spolzkem igrišču. Kot že rečeno je Triestina -dosegla zmagoviti gol v 7’ drugega polčasa, domačini pa so imeli najlepšo priložnost v 30’ prvega polčasa, ko je njihov napadalec Medeot streljal v prečko. Puta je bil najboljši mož na igrišču, od ostalih pa so se pri Triestini odlikovali še De- TO Iti ONO t* nehaj O ZAGREB, 10. — Zagrebški Dinamo je ponudil francoski nogometni zvezi, da odigra eno tekmo v Franciji, katere čist -dobiček bi šel v korist prizadetih v Frejusu. O BOGOTA, 1». — Sovjetsko moštvo Spartak je Igralo neodločeno 1:1 (l:*) i enajstorico aMillionarioM iz Bogote. O DENVER, 10. — Sovjetska moška košarkarska reprezentanca je na turneji po ZDA premagala formacijo »DenVer Truckers* ■ 96:93 (49:37), ženska reprezentanca SZ pa je dosegla svojo peto zaporedno zmago z uspehom proti vrsti Wesleyan z 52:46 ( 32:16), . 4 O BELFAST, Ig — Nogo-metna reprezentanca Irske je ne bo udeležila svetovnega prvenstva leta 1962, ker je bil na izrednem zasedanju irske nogometne zveze s 127 glasovi proti 9* zavrnjen predlog, po katerem bi lahko irska reprezentanca v inozemstvu nastopila tudi ob nedeljah. O RIM. 10. — Zahodna in Vzhodna Nemčija sta skupno sporočili Mednarodni zvezi za hokej na travi in organizatorjem olimpiade, da se bosta u-radno udeležili z enotnim moštvom olimpijskega turnirja v hokeju na travi 1. 1960 v Rimu. O LONDON, 19. — Po prvi ponudbi 70 000 šterlingov (o-krog 120 milijonov lir), ki jo je dobil Johansson od Jacka Solomonsa za dvoboj za svetovno prvenstvo s Cooperjem, je sedaj neki drugi angleški organizator ponudil Johanssonu za isti dvoboj 80 060 šterlingov. O INNSBRUCK, 10. — Smučarski klub Arleberg, ki vsako leto organizira znana tekmovanja «Kandahar», je sklenil predlagati proge v Kapallu za rezervno mesto za zimske o-limpijske igre 1964 v Innsbruk-ku ter.ksmliflatdro Suint Antonii 'zir izvčtfbo fenega od; prihodnjih svetovnih smučarskih prveirJh*) O BUDIMPEŠTA, 10. — Pred odhodom v Pariz na iz- redni kongres UEFA je predsednik madžarske nog. zveze Sandor Barcs izjavil, da za finalni del svetovnega nogometnega prvenstva 1962 datuma 15. marec in 15. junij ne odgovarjata evropskim državam. Zaradi tega je predlagal; naj bi se pokal Rimet začel Jančarja kot je bilo prvotno določeno. C KARTUM, 10. — V kvalifikacijski tekmi za olimpijski nogometni turnir je Sudan premagal Ugando z 1:0 (1:0). C RIM, 10. — Primo Carne-ra je danes popoldne odpotoval z letalom v Atene, kjer bo na-stopil v rokoborbi prostega sloga. grassi. Del Negro in Varglien II. Zelo dobro je igrala celotna krilska vrsta in tudi obramba je zadovoljivo opravila svoj posel. Od vratarjev je bil bolj zaposlen Rumich, bolj zanesljiv v svojih intervencijah pa je bil De Min v drugem polčasu. # * * VIDEM, 10. — V tekmi za prvenstvo rezerv sta se včeraj na stadionu Moretti pomerili enajstorici Udinese in OZO Mantove. Po obojestransko povprečni igri se je tekma končala z neodločenim rezultatom 0:0. Pokal evropskih prvakov Izžrebani nasprotniki za četrtfinale PARIZ, 10. — Organizacijska komisija za pokal evropskih nogometnih prvaikov je danes izžrebala nasprotnike v četrtfinalu. Izid žrebanja je bil naslednji: Barcelona (Sp.) - VVoiver-hampton (Angl.) Sparta Rotterdam (Niz.) -Glasgovv Rangers (Skot.) Fenerbache (Tur.) ali Nica (Fr.) ' Real Madrid (Sp.) Eintracht Franckfurt (Nem.) -VViener Šport Club (Avst.) Vasilij Kuznecov, 2. Mari« sther Bueno, 3. Ingemar J* hansson. 4. Cujoši YamanaM' 5. Belle. ČEŠKOSLOVAŠKA (C«*Wj slovensky šport): 1. Vasilu Kuznecov, 2. Gustav echur, & Cujoši Yamana>ka, 4. Edmu®* Piatkowski, 5. Jurij Vlasov. DANSKA (Berlingske Ti0*»-de): 1. Ingemar Johansson, F Vasilij Kuznecov, 3. Alfred® di Stefano, 4. Rudi Altil, Edmund Piatkowski. FINSKA (Uysi Suumi): 1. U Kuznecov, 2. Ingemar Johat1®’ son, 3. Juhani Jaervinen, * Tommy Kono, 5. Cujoši t®" manaka. FRANCIJA • !■ ZDA (Starš and Strip”'^# Ingemar Johansson, 2. 00 pje8' Lauer, 3. Ray Norton, 4 B>h* le Fraser, 5. Federico montes. netO01' ŠPANIJA (El Mundo D*" J. tivo): 1. Vasilij Kuznec?^* Cujoši Yamanaka, 3. F»° jg. Bahamontes, 4. I°6en?f„ hansson, 5. Parry CBU® 'fii' SVEDSKA (Stockholm* on, o v cijonn loiui*,.-- nsS»:. ningen): 1. Ingemar J°n Kuznecov, 3. 2. Vasilij ________ Yamanaka, 4. Martin 5. Gustav Schur. ŠVICA (Šport): L U a (h Lauer, 2. Vasilij Kuzn^*-0^] Ingemar Johansson, Titov, 5. Rik Van LoojclV J TAJSKA (Bankok ov Ingemar Johansson, Schur, 3. Federico **- g tes, 4. Junk Kuo Tua°, ria Esther Bueno. dri<*» landa Balas. Tiska zavod (T 0 0 o o c o (b A. F. I’ R E V O S T anon Mobcaut Tri tedne nisern pomislil na domače in na očetovo potrtost zaradi mojega bega, tako sem bil zamaknjen v ljubezni. Ker pa v mojem obnašanju ni bilo sence razuzdanosti in je tudi Manon biia zelo skromna, me je mir, ki sva ga uiivala počasi spomnil moje dolžnosti. Sklenil sem se pobotati z očetom, če 9e la posreči, še malo nisem dvomil, da se mu moja draga, ki je je bila sama ljubeznivost, ne bi takoj prikupila, ce bi mu le megel dopovedati, kako je pridna in dobra. Skratka, domišljal sem 41, da izmo-ledujem dovoljenje za poroko,’ saj sem vedel, kako prazno je upati, da bi se ženil brez očetovega dovoljenja. O načrtu sem se pogovoril z Manon in ji razložil, da moram misliti razen na ljubezen in doltnost do staršev tudi na najin položaj, ker se je nama premoženje že dokaj usušilo in že več ne verjamem, da se ne utegne popolnoma posušiti Manon je predlog hladno sprejela, vendar je njeno obotavljanje prihajalo le iz čiste ljubezni in iz strahu, da me ne zgubi, ce bi oce ne ugodil najinemu načrtu, ko bo zvedel, kje se skrivava. Zato se mi še sanjalo ni, kako hud udarec me čaka. Ko sem pripomnil zastran stiske, je ugovarjala, da bo še denarja za kakšen teden, potem bo že ona dobila še kaj od sorodnikov na deželi, saj jo imajo radi in jim bo pisala Ugovarjanje je olepšala s tako nežnim in vročim dokazovanjem ljubezni, da sem pritrdil vsem njenim odgovorom in sklepom, ker sem živel ves iz nje in še malo nisem dvomil v njeno srce. že nekaj časa sem ji prepuščal denarnico, da bi sama skrbela za plačevanje dnevnih stroškov. Kmalu sem opazil, da sva začela bolje jesti in da si kupuje nakit, ki je bil vse prej kot poceni. Ker sem vedel, da imava komaj še dvanajst do petnajst zlatnikov, sem pripomnil, da se čudim vidnemu povečanju najinega izobilja. . S smehom me je prosila, naj si s tem ne belim glave. »Mar ti nisem obljubila,* je dodala, «da bom že priskrbela denarja? Preveč otroško sem jo ljubil, d* bi me vse to moglo vznemirjaiti. Nekega dne sem ji dejal, ko sem odhajal po kosilu z doma, da me ne bo tako kmalu nazaj kakor po navadi. Nemalo sem osupnil, ko sem pri povratku moral čakati pred vrati dve do tTi minute. Stregla nama je deklica skoraj najine starosti. Ko mi je prišla odpirat, sem jo vprašal, zakaj se je mudila tako dolgo. Zmedeno mi Je odgovorila, da me ni slišala trkati. Res sem bil potrkal samo enkrat, , «Pa, če me niste slišali, kako da ate le prišli odpirat?* sem se začudil. To vprašanje Jo je tako zbegalo, da je zajokala, ker ji je za odgovor zmanjkalo prisotno«! duha. Zatrjevala mi je, da ni sama kriva in da ji Je gospa prepovedala odpreti vrata, dokler gospod B... ne bi odšel po drugih stopnicah. Obstal sem tako osupel, da nisem mogel prestopiti praga Odločil sem se, da zopet oddidem s pretvezo, da imam še neki opravek. Dekletu sem naročil, naj pove gospe, da bom takoj nazaj. Da mi je rekla zastran gospoda B... pa naj ji raje ne pripoveduje. Močno sem bil potrt in sem se razjokal, ko sem odhajal po stopnicah, ne da bi prav vedel zakaj. Stopil sem v prvo kavarno. Pri mizi sem si podprl glavo z rokami, da bi premlel vse, kar ml je razganjalo srce. Ni- sem si upal pomisliti, kaj sem pravkar slišal Hotel sem. naj bi bilo vse le privid, in nekajkrat sem se te hotel vrniti na stan in se delati, kakor da nisem ničesar opazil. Ni mi šlo v glavo, da bi me bila Manon prevarila, zato sem se kar bal, da ji s svojim sumničenjem delam krivico Da sem jo oboževal, je več ko gotovo, čeprav ji nisem tako krepko do- kazoval svoje ljubezni kot ona meni. Zakaj bi jo torej sedaj obtoževal, da ni tako odkritosrčna in stanovitna kot jaz? In zakaj naj bi me neki varala? :;Je pred tremi urami me je obsipala z najslajso nežnostjo in vsa zamaknjena sprejemala mojo. Videl sem ji v srce prav kot sebi. »Ne, ne!» sem si prigovarjal, «saj ni mogoče, tla bi me Manon varala! Saj ve, da živim le zanjo, se predobro ve, kako jo obožujem Ni ga razloga, da bi me bila zamrzila.* Vendar sta me obisk in skriven odhod gospoda B... še vedno vznemirjala. Razmišljal sem tudi o drobnem nakupovanju, ki je presegalo najino imetje. Vse to je dišalo po darezljlvošti nekega novega ljubčka. Cesa vsega mi ni zatrjevala glede dohodkov, o katerih nisem nič vedel! Vsem tem ugankam nisem mogel najti pravega smisla, ki si ga je srce želelo. In še tol Ves čas, kar sva bila v Parizu, je nisem izgubil izpred, oči: pri delu, na sprehodih in pri zabavah sva se vedno t tičala drug drugega. Moj bog! Kako bi naju razžalostilo, da sva se le za trenutek ločila! Neprenehoma sva si morala ponavljati, da, se imava rada, sicer bi bila umrla od nemira. Ni mi slo v glavo, da bi se Manon le za hip mogla ukvarjat* s kom drugim. Kondno se mi je zazdelo, da sem prišel skrivnosti do dna4 «Oospod, B..„»; sem si dejal, «je posloven človek, ki dela velike kupčije tu ima razpredene zveze. Sorodniki moje Manon so ga najbrž naprosili, da ji ponese kaj denarja. Nemara ga je že sprejela od njega. Iti dan ji je zopet prinesel denarja, že vem! Pozabavati se je hotela z menoj in je skrila denar, da bi me potem prijetno presenetila. Kdo ve če bi mi ne bila že povedala, da sem se vrnil kot po navadi, namesto da sem se prišel razjedat semkaj. Ničesar mi ne bo prikrivala, vsaj tedaj ne, ko ji omenim sam.» S tako močjo sem se oprijel tega prepričanja, da se m! je posrečilo domala udušiti potrtost. Vstal sem in hitel domov. Nežno kot druge dni sem poljubil Manon. Tudi ona me je ljubeznivo sprejela. Skraja me je imelo, da bi ji priznal svoje domneve, ki so se mi zdele neizpodbitno zanesljive, pa sem rajši počakal, da bi sama začela pripovedovati, kaj je bilo. Udfuvurm ure«0'* STANISLAV RENK fl4 ,1W Prinesli so nama večerjo. Bedel sem za mizo vege tf>* obraza, toda v svetlobi sveče, ki je bila pred nat11*' u 5b; je zazdelo, da se moji dragi plazi žalost po obrazu 17. nr*.i Ta nrvo 1 »H 10 rvntrl &a mc»n» rVnavfl cmn u oči. Ta pogled je potrl še mene. Opazil sem, da j111 jj dH kam drugače kot po navadi. Nisem mogel uganiti. ^ jtt iz nekam pomenijo ti pogledi ljubezen ali pomilovanje. čei **£ je videlo v njih nekaj nežnega in koprnečega. Z* ,e b1' jo gledati prav tako pazljivo kot ona mene: seveda^ u jti^ tudi njej težko uganiti po mojih očeh, kaj sc d°?a^:ftPo9v jem srcu. Ni nama bilo do razgovorov ne do J6®1- „r s0^t jem oiuu. žil iinm« uu iig uu j sem ji v tistih krasnih očeh zagledal solze. Verolom «Za boga!> sem vzkliknil, ejočeš, draga Man®111 (e j***® si potrta, pa mi ne poveš niti z besedico, kaj te 3 .. lostilo.* bUrkf‘ Dala mi je odgovor le z vzdihi, ki so še bolj „10^ nemir v meni. Ves drhteč sem vstal in jo rotil z ^ S*, svoje ljubezni, naj mi vendar odkrije svojo tugo- JorteV sem plakal, ko sem ji brisal solze. Bil sem živ. Se divjaka bi bila ganila moja bol in moj lfn com 0« nriTtiHovol Ha Ki in OOl . bolj Medtem ko sem si prizadeval, da bi jo P° zaslišal topotanje po stopnicah. Nalahno je potrkalo Manon me je poljubila, se mi iztrgala iz objema in ^ v sobico ter zaklenila za seboj. Mislil sem si, da -irali, za trenutek umakniti izpred oči tujcem, ki so tx popraviti lase in obleko. Sam sem šel odpirat vf* ,11» in »»»»hi iuoc lii uujcivu. otim arin oci . i_ )£} Se nisem dobro odprl, ko me zgrabijo trije m me celo ra odpuščanje. ’ jo v\. iti tako nespoštljivo. in 44 stavili, da delajo vse to po naročilu mojega očeta« "gdtV’ Zj me starejši brat čaka spodaj v Kočiji. Bil sem^^1 fies^jo sem se jim prepustil brez besede in brez odpor*- y je spodaj čakal brat. Posadili so me zraven^ nJ®* 9^^ in kočijaž je po ukazu pognal proti Saiint-Denten- ^ Je objel z vso ljubeznijo, a ni spregovoril z memh^j de; tako sem vso pot lahko razmišljal o svoji nesrci , 41) (Nadaljevanje