Po poiti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta «etrt „ mesec 13, . 6,50, 2,20, V upravniitvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta četrt 1,70. Za^poSiljanje na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naročnino in inoertlo sprejema upnvniitvo t Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vraCajo, tefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 141 V Ljubljani, v petek 22. junija 1900. Letnik XXVIII. Pod krinko krščanstva. Angleški rod, kar ga živi v Veliki Britaniji in Severni Ameriki, je bil nekdaj jako ponosen na svojo svobodoljubnost in krščanstvo. V zadnjem stoletju pa je zamrla krščanska zavest, krščanska omika je postala krinka za grabežljive borzijance, ip angleška svobodoljubnost opravičen povod mnogim pritožbam zatiranih »barbarskih« rodov. Angleški rod je vedno pobijal »rimski imperializem« in ravno v tem boju je rastel vpliv angleškega imena. Angleško brodovje je uničilo svetovno moč Filipa II., Ludovika XIV. in Napoleona 3., a danes ravno angleško pleme razteza svojo oblast v vseh delih sveta. V »imenu omike in nravnosti« so stari Rimljani pošiljali svoje legije proti »barbarom« in množili svoje bogastvo s tujim imetjem ter stregli svoji razkošnosti. Koncem devet najstega stoletja »omike in napredka« opazujemo iste nasore, isto prakso starega pa-ganstva. Kar so 'bili Rimljanom barbari, to so novodobnemu imperializmu male državice in zaostali narodi. Proti rimskemu zatiranju in suženjstvu ee je razlegalo po prostranem cesarstvu veselo krščansko oznanjenje, da so vsi ljudje bratje v Kristusu in sinovi enega Boga. In krščanstvo je amagalo, staro paganstvo se je razsulo v prah. Res, da so po široki zemlji razstreseni še mnogi rodovi, ki ne poznajo krščanske omike in ljubezni; še so zaostale kulture, ki potrebujejo tuje pomoči in krščanskega prerojenja ; toda novodobno načelo »neomejene oblasti močnejšega nad slabejšim« vendar ne more biti edini in zadnji namen človeškega napredka, evropske omike! Krščanske ideje: ljubezen do bližnjega, ravnopravnost vseh ljudi), pravičnost in red v državi, so prekvasile sebični in ponosni rimski rod, prerodile in pomladile človeštvo. Gospoda je spoznala in se prepričala, cla nima le pravic, ampak tudi dolžnosti za druge. Cesarska modroslovca Mark Avrelij in Julijan sta skušala krščanstvo zatreti s so-cijalnimi reformami, toda te težnje se niso strinjale z bistvom in sostavom stare države, v kateri so se državljani rftrogo ločili v proste in sužnje. Poganstva nieta prenovila, temveč v temelju razrušila. Krščanska ljubezen in beseda bo£je resnice sta si ustanovila svetovna držav«. Sveto evangelije je bilo močnejše, nego irimski m«J in rimsko pravo. Česa pa C*sče novodobni imperializem v tujih -deželah, mej »barbarskimi« rodovi? Česa so iskale Zjedinjene držav« na Kubi in Filipinih ? Kaj je bil povod, da so Angleži oborožili zadsijega moža preti Burom? »Umakni se, -da jaz casedem 'tvoje mesto,« ta brutalni ukaz je bil povod krvavim voj ■skam. Gotovo so Buri boljši krktijani, nego angleški boragani. Imena Cobd«n, Bright in Gladstone sp&minjajo na velikanski prevrat v politiki in javnem mnenju. Sfc-ri prijatelji svobode in brttovstva -bo danee .zagovorniki ■sile in vojske. Komaj so -se koKČale mirevne konference, vsplamteia je vaj-ska. In ta ni še končana, že se pričenja druga nt skrajnem vzhodu. Kdo jc dal povod ? Ne krščanski misijonarji mej kitajskimi nevern&i, ampak grabežljivost evropskih držav. Evropa je postala pretesna za svoje prebivalstvo in države skušajo v Kini dobiti prostora za svoje ljudi in svoje izdelke v imenu »krščanske omiiie«. V angleški Indiji je mnogo železnic in šol, sploa evropske kulture, ali Angleži nimajo ne oči ne srca za domače rodove, ki lakote in kuge umirajo na svojd rodni zemlji. Sebičnost stopa preko mrtvih trupel gluha in slepa. Izžeoianje in izsesavaeije je pravi nagib ekepanzivrce politiko »krščanskih« velesil, ki sedaj zbirajo svoje armade na kitajski zemlji. Da, Kina je gnila in se bliža razpadu, zato pa preže krokarji na mrho- vino. Toda tudi star osel brca in se brani volkov, tako se bodo tudi Kitajci branili za žive in mrtve proti evropski kulturi, ki jo širijo z ognjem in mečem. Ako pa evropske države istinito nameravajo s krščansko omiko presaditi ogromno kitajsko državo, oakai pa se ne lote te hvaležne naloge v Turčiji, ki jim leži pred nogami ? Turčija je sramota za Evropo, a evropske države skrbno strežejo gnitemu bolniku ob Bosporu, da mu umetno podaljšajo grešno življenje. S topovi in brodovi stoje na straži proti krščanskim rodovom, ki se hote oprostiti turškega jarma. To dejstvo jasno priča, da moderna evropska kultura nosi le krinko krščanstva. Protivniki hrvatske ideje. Naši neprijatelji so silno zvedljivi, kaj se zgodi z Bosno in Hercegovino. Tare jih huda skrb, ker je prebivalstvo v teh zemljah slovansko in večinoma hrvatskega mišljenja. To ne gre v prilog niti Mažarom niti Nemcem. A posebno jih plaši pa še to, da zahtevajo Hrvat^ da se zedinijo s Hrvatsko Dalmacija i Bosna in Hercegovina. Če se to zgodi, potem naotane v državi trializem in dualizmu je odevonilo. To pa seveda po mnenju Nemcev in Mažarov ne sme nikdar biti, kajti oni «e smatrajo za edine gospodarje v avstroogerskej državi. Kaj bi se moralo tedaj storiti,-da se Hrvati ne zedinijo? Bosna in Hercegovina naj se zedini z Dalmacijo ter pride popolnoma pod Avstrijo, Hrvatska pa naj ostane še dalje pod Ogersko. Na ta način, mislijo protivniki, bi se preprečilo zedinjenje hrvatskega naroda. In glej mažarski list bivšega ministra predsednika Banl'fyja celo pripoveduje, da je vso to osnovo skoval hrvatski ban, ki je tako vedno bolj udan Avstriji nego Ogerskej. Po trditvi omenjenega časopisa je ban tudi popolnoma zmagal v tem vprašanju, kajti celo Dalma-tinci so pridobljeni za to idejo, ter so se te dni v samej Dalmaciji sporazumeli Hrvati in Lahi ali avtonomisti glede zedinjenja Bosne in Hercegovine z Dalmacijo in da se v vseh teh zemljah uvede hrvatski jezik kot uradni jezik, Lahi pa dobe za to 8 laških šol in 2 poslanca v državni zbor. Na ta način bi se bili tedaj dalmatinski Hrvati odrekli hrvatskemu edinstvu in hrvatskej ideji, kar je pa popolnoma neverjetno, nego je nasprotnik izrazil le željo, da bi se tako zgodilo. Naj-manje je kaj takega mogoče dandanes, kajti dalmatinski Hrvati bi morali zgubiti vsak ponos, ko bi se zares dogovarjali z Lahi ter jim popuščali, kakor je omenjeno. Posle sramotnih prizorov povodom smrti in pogreba dr. Bulata ne sme se niti misliti na kakšne dogovore z laškimi barbari; ves ta laški izmet je treba izkoreniti v celej Dalmaciji, kjer takemu divjemu življu ne sme biti mesta. Ce so morda Hrvati v Dalmaciji v zadnji čas kaj popustili temu življu, so se mogli zdaj prepričati, da so krivo ravnali, a zdaj je potrebno, da se borba obnovi na celej črti proti temu življu. A ravno tako je neverjetno, da bi se hrvatski ban mešal v to zadevo. Znano je, kako se hrvatski ban vedno pozivlje le na postave pri vseh svojih političnih delih. In po postavi je on ban Dalmacije, Hrvatske in Slavonije, a po tej postavi je tudi zagotovljeno zedinjenje Dalmacije z materjo deželo. Kako bi mogel tedaj hrvatski ban delati proti postavi, po katerej je vezan skrbeti za to, da se čim prej izvrši, kar je v njej ustanovljenega. Banfi'y je bil protivnik banov, dokler je bil minister, pa je bržkone tudi še sedaj, zategadelj trosi tudi takšna kriva poročila o njem, samo da ga poniža pred Mažari kot Avstrijanca. Da je hrvatski ban na dvoru priljubljen in cenjen, to je poznata stvar, da bi pa radi tega moral izvajati tudi politične osnove mile Avstrijancem, je kaj neverjetno, saj je kot ban odgovoren hrvatskemu saboru, a le ta gotovo ne bode do- LISTEK. O Levčevem »Slovenskem pravopisu" in njega kritikah. Spisal dr. K. Št rekelj. (Dalje.) „Grda spaka" jc gospodu Ivanovu tudi veznik toda za 'aber, allein, indessen, jedoch'. On pravi v ..Edinosti" št. 250: „Zaman iščeš te besede v drugih Slovanih, ne najdeš je, ne poznajo je, torej tudi pri nas ni opravičena..; čisto po nepotrebnem jo je Janežič iz mezinca izsesal in jo nam vsilil". Po mnenju gospoda Ivanova se moramo mi ravnati vedno in povsod po drugih Slovanih, svojega ne smemo imeti nič. Da se ravno v veznikih in sploh partikulah Slovani najbolj razločujejo med sabo, to mu je neznano. Ce bi sprejeli njegovo načelo, bi Hrvat ali Srb ne smela govoriti več itetom, dakle, ema, inako, tek, volja, Čehi ne več nebrž, abrš, anobrž, div, snad, zda, zdaly, Rusi nc neravno, bude, Bolgari ne otdc, otdeto, ala, nali, nalo, Lužiški Srbi ne hcjzo. hewak itd.! Mi bi se morali otresti še partikul češ, temuč, anti, vendar in še morda katere druge! Žalosten zares zahtevek! Beseda toda je prav dobra, skoval jo je narod sam gotovo že v davni dobi, če tudi ni dandanes znana vsem Slovencem; dokler v pomenu 'nachdem, \veil, die\veil', dandanes tudi nc poznamo, pišejo pa ga skoraj vsi starejši pisatelji in jaz nc vem, zakaj bi sumili o njega narodnosti. Janežič si gotovo ni izmislil besede toda, ker jo ima pred njim že Metelko v slovnici na str. 158.: „ Tode allein, aber, jedoch"; tukaj torej zopet vidimo, kako zna Ivanov slepiti, da ne rabim ostrejšega izraza. Beseda je sestav- torej je zvezanima adverz&tivnost še povečana. V adverza-tivnem pomenu se je to rabil že v stari slovenščini: vi.sa Ijudea ispluii sq blagodearaii, to že (pa vendar) nynja pytajat'i> kto sii jesti., supr. '238. Primerjaj tudi maloruski: bih Tooi BHuyCTHTi. rci.ivdht; to (toda) ril we fiopii uillKOIO IO.iy6a, in poljski: ty chce^z, žebyš szta za chtopa, robita ci^žko; to lepicj idž za pana (Maretic, Veznici v Kadu 91, 24). Pa tu*i da je adverzativen: stsl. ne deseti. li ištistišg si^? da deveti, kako ne obretij sq (ou•/! c\ li-/.a dv.aO-apisOr^av; ol ce evvsa y.iX.). Od tega toda, ki pomenja 'aber, hingegen, indessen' in stoji v priredju, je ločiti toda v podredju, n. p.: Dam ti, toda (samoda) mi vrneš ob pravem času, ich gebc es dir mit der Bemerkung, dass du es mir zu reehter zcit ab-kehrest, Metelko 270; v tem pomenu jc da n. 'dass', torej konsekutiven. Iz vsega tega pa je razvidno, da smejo slovenski pisatelji tudi v bodoče mirno rabiti poleg pa, pak, ali, no, vendar tudi toda, kakor jim zveza nanese. Prav tako ncslovanski je Ivanovu naš predlog ras s tožilnikom, če tudi mora sam priznati, da je slišal razenj: odejo razenj potegniti. Metelko spričujena str. 143., da se rabi raz s tožilnikom še na Gorenjskem in Koroškem: padel jc raz streho, raz drevo vzeti. Druge zglede glej v Pleteršnikovem slovarju. Da bi na Gorenjskem stopil na njega mesto sr. s tožilnikom, kakor misli Miklošič v Vergl. Gr. IV. 441, se mi ne zdi verojetno zaradi sklona. Predlog in prefiks raz se jc povsod pri nas spremenil v rez, ruz, kar sc včasi piše tudi ris: riznj. Po izgubi polglasnika sc jc lehko tudi r izgubil pred naslednjim soglasnikom, ker se ni ojačil v r; zdi se mi, da sc je to zgodilo v več glagolih, kjer ka"že pomen (ausein-ander, zer-) na prvotni raz, n. p. skrojiti (zersehneiden). Tako torej tudi 'z Belo' za 'raz Belo'; če bi to bil pravi st., bi imeli v tej zvezi rodilnik poleg njega; kakor sc včasi ki sta menda te stvari priobčila Miklošiču. V istem pomenu kakor na Koroškem in Gorenjskem raz rabijo v goriških hribih nas (nas) s tožilnikom, kar jc Levstik v Erjavčevi rP°tni torbi" (Letopis 1882/83, 216) razlagal iz niz; toda a besede naz govori zoper to razlago, ker bi potem imeli k večemu nes (nčs), ms. Zato sem jaz mislil na zloženi predlog na-s («= st.), s čemer bi se dalo primerjati s. proz iz pro-zt., stsl. prtzi. iz prč-zi. in f>r£st, iz prč-si. (Miklošič, Vergl. Cir. IV. 197). Slovenski navzdol 'bergab', navzdrs 'bergab, steil' imata navs za naz ali niz samo po analogiji besed navzgor, navzkriž, navzlic, kjer je opravičen vz, ki pomenja mer kvišku. Ako graja v istem listu g. Milivoj Ivanov besedo ravno v zvezi ravno tako, češ, da jc germanizem, bi tudi ne smel sam priporočati še hujšega germanizma lih; če namreč spredaj odvrže zlog ge ali samo g, s tem še ne podomači nemške besede: srvn. gclich (gleich). Kar se tiče veznikov akoravno, čeravno, dasiravno, vtegnejo res biti narejeni po nemškem vzorcu wcnnglcich, obgleich, in narod govori v njih namesto ravno celo glih: čeglih, deslih; akolih jaz nisem slišal. Isto nahajamo pri lužiških Srbih, ki govore nam enako hač runjež, hdy by runje, Icc roženo, pa tudi samo roženo; tudi poljski rownak diši po nemškem gleichzvol. Toda potem nič bolje od nas niso ravnali bratje Hrvatje, ki so prav tako kakor mi napravili po nemškem kopitu svoj ako prem, prem ako, či prem, če prem in samo prem 'obgleich', pa premda. Kar jc dovoljeno hrvaškemu prem, sme biti dovoljeno našemu ravno, ki jc prevzel njegov pomen. Vendar nočem reči, da ni bolje pisati čisto domače zveze četudi, dasi in pravtako namesto ravnotako. Ne velja pa po moji misli baš onako, ki ga priporoča Ivanov, ker onako pomeni 'auf jene \Veise' ne 'auf diesc \Ve.ise' velil, da se krši državni temeljni zakon tako važen za Hrvatsko in Dalmacijo v gmotnem in narodnem pogledu. Probujena hrvatska ideja v vseh nekdanjih hrvatskih deželah ne da miru niti Nemcu niti Mažaru. Oba gledata, kako jima izmiče plen iz grabežljivih rok. Izmišljata še v zadnjem času, kaj bi se dalo storiti, da se Hr-vatstvo ne popne na ono mesto, katero mu je po božjej previdnosti odmerjeno. Porabiti hočeta v to svrho staro sredstvo nesrečnih diplomatov: »divide et impera«. A kaj to pomaga v današnjem veku? Zemlje morejo sicer deliti in vezati po svojej volji, toda probujene narodne ideje niso v stanu za treti- Pač morejo zjedinjenje za nekaj časa zaustaviti, ali preprečiti za vselej pa ne. In tako so jim brez vsake vrednosti njih osnove proti hrvatskej ideji, ki se mora prej ali slej oživotvoriti v velikej hrvatskej državnej skupini v okviru habsburške monarhije. Politični pregled. V Ljubljani, 22. junija. Liechienstelnov odgovor na »kaj sedaj?» Poslanec princ Lieehtenstein je govoril 19. t. m. zvečer na shodu katoliškega polit, društva v Leopoldovem mestu ter odgovarjal na vprašanje: kaj se zgodi ali se more zgoditi ? Vlada lahko 1. reši jezikovno vprašanje s § 14, 2. razpusti even-tuvalno državni zbor, ali se 3. zadovolji samo z oktroajiranjem poslovnega reda. O vseh teh treh načinih rešitve parlamentarne krize se izraža posl. Lieehtenstein zelo temeljito in pravi, da so vsi trije neizvedljivi. Uvedba jezikovnega zakona bi sicer pomirila zmerne duhove mej Čehi in Nemci, a ne radikalcev, ki so nahujskali ljudstvo in mu vtepli v glavo zahteve, ki jih ne more izpolniti nobena vlada. To torej ni primerno sredstvo za rešitev narodnostnega razpora. Še manj primerno, najnevarneje in najmanj vspešno sredstvo bi pa bil razpust parlamenta. Radikalni elementi bi se pomnožili na obeh straneh, novi parlament bi bil za ylado do cela nesposoben, bedanji hromi parlament je Liec-htensteinu mnogo ljubši, nego parlament, v katerem bi se delalo z noži in palicami. Nekaj druzega je pa po njegovem mnenju s spremembo poslovnega reda. Sedanji poslovni red se mora brezpogojno odpraviti, ako se ne razpusti državni zbor. Nerešeno je le vprašanje, ali bi bil parlament zadovoljen z nasilnim uveljavljenem novega poslovnega reda. O tem so mnenja zelo različna. On za svojo osebo bi se ne vpiral takemu poskusu, in tudi tedaj ne, ko bi se rogovileža lahko izključilo in bi mu bile odtegnjene dnevnine. — Prepričan pa sem, končuje govornik, da vlada v sedanjem trenutku sama ne ve, kaj naj stori. Sicer nas pa uči že stara izkušnja, da se v poletnih mesecih ne pride do nikakih velikih političnih sklepov, in tako bo tudi sedaj. Važnih ukrepov nam je pričakovati še le jeseni; gorje pa tedaj avstrijskemu parlamentu, ako ne pride do reda in ne prične z rednim delom v interesu bridko-izkušanih narodov. — Reči se sme, da je posl. princ Lieehtenstein podal prav primeren odgovor na vprašanje : kaj sedaj ? Glasovi o dr. Grabmaijrovem govoru. Malone vsi nemški listi objavljajo obširne uvodnike o tem znamenitem govoru. V obče se govor nikjer ne graja ; niti glavna levičarska, niti takozvana državno-strankarska glasila ne obsojajo Grabmayra a priori radi njegovih meranskih izvajanj. »Govor je moj-sterski v svojem kritičnem delu« piše »N. Fr. Presse«; »Grabmayrov govor zasluži polno uvaževanje, ker je odkrit, jasen in odločen in ker ne presoja položaja z ožjega strankarskega stališča, ne samo s stališča nemškega liberalizma, marveč nekako s splošno državnega«, meni dunajska »Reichs-Wehr«. V obče se torej Grabmayr nikjer naravnost ne graja. Drugače je pa z njegovimi posamnimi predlogi in nasveti. O njegovem predlogu glede uveljavljenja jezikovnega načrta ter novega poslovnega reda piše mej drugimi »Reichsvvehr«: Strinjamo se popolnoma z dr. Grabmayrom, da izredni dogodki zahtevajo izredna sredstva. Vprašanje jC) ge s0 umestna Grabmavrova sredstva. Ne veruiemo. Odstranitev jezikovnega pre- zakon ustrezati svojemu najprimit. namenu, mora temeljiti na sporazumijenju obeh vo-jujočih se strank. Tako sporazumijenje je pa sedaj nedosegljivo. Kaj pa šele uveljavljenje poslovnega reda? Novi statut naj vsebuje še tako drakonične norme, radikalizem bo še vedno našel izhod izza omrežja, a potem ne bo odklenkalo samo poslovnemu redu, marveč tudi parlamentu. Posl. Grab-majT pravi konečno, da morajo Čehi v dosego zaželjene sprave popustiti nekoliko na svoji ošabnosti. Doli morajo z visokega konja. Nam se pa zdi, da mora s konja tudi še kdo drugi, ako se hoče doseči mir mej Čehi in Nemci. Posl. Grabmayr naj se le nekoliko ogleda v nemško-liberalni nemški celoskupnosti. S konja mora tudi marsikdo v zvezi nemške »Gemeinbiirgschaft«. — Tako imenovani dunajski list. — Levičarska glasila izjavljajo, da so Grabmavrova izvajanja Ie njegovi osebni nazori. Javno in avtoritativno se nikdar ni izjavila zanje kaka stranka »Gemeinbiirgschaft«, ker ne marajo prevzeti odgovornosti za položaj, ki ga niso (?) ustvarile same. — \Yolf mu konečno očita, da lazi za »klerikalci«, katere bi rad vpregel v priljubljeno mu dnevno večino. Splošni »volkstag« čeških Nemcev je doživel že poprej sramoten fiasco, predno je sploh oficijelno napovedan. Mej liberalci in nemškimi radikalci najrazličnejih vrst se je vnel prepir radi shoda in prišlo je tako daleč, da skupnega nemškega »volkstaga« sploh ne bo. Funke, s katerim so se pričeli dogovori z radikalci Wolf - Schonererjeve barve, je odločno zahteval, da se protestni shod proti Koerberjevemu jezikovnemu načrtu vrši v Litomericah. a radikalci ne gredo v to liberalno gnezdo in vztrajajo pri tem, da se vrši zborovanje v kakem pristno ultragerman-skem kotu severne Češke. Skupnega zborovanja torej ne bo. Ruski zunanji minister grof Mura wietv Nenadno je včeraj dopoldne ob polu 10. uri umrl v Petrogradu ruski zunanji minister Mihael Nikolajevič grof Mura-\view. Predvčeranjim pri vsprejemu zunanjih diplomatičnih zastopnikov se je mož počutil še izredno dobro in nihče ni pričakoval, da ga drugi dan ne bo več mej živimi. Grol Murawiew se je porodil 19. apr. 1845 kot sin generala Nikolaja Mura\vie\va. Študiral je v Ileidelbergu ter 1864 stopil v diplomatsko službo ter bil v raznih posla niških službah. Leta 1885 je postal posla niški svetnik v Berolinu, 1893 pa poslanik v Kodanju, kjer jo ostal, dokler ga ni car po smrti zunanjega ministra Lobanova po zval v Petrograd ter mu najpreje izroči vodstvo zunanjega ministerstva, pozneje pa gaje imenoval zunanjim ministrom.— Z Mu rawiewom se je pretrgal važen člen verige, ki veže evropski mir. Za carjem Nikolajem je bila v prvi vrsti njegova zasluga, da se je sošla v Haagu mirovna konferenca, ki sicer ni dosegla tistega namena, ki sta ga gojila car in groi Mura\view. Pokojni je bil, kakor naglasa sinočnja »\Viener Abendpost«, glavni nositelj prisrčnega razmerja mej Av-stro-Ogersko, ki je zagotovilo na Balkanu že marsikateri pomirljivi vspeh. Največ zaslug pa si je stekel Murawiew za Rusijo samo in nje zunanjo politiko. Posebno Angležem bo ostalo še dolgo v spominu delovanje Mura-\viewo. Pripravljalo se je ravno v zadnjem času na izredne dogodke v Aziji in morda se kmalu pojasni, zakaj ni Murawiew izrabil že sedanje angleško-burske vojske. lisko vseučilišče v Solnogradu. — Katoliško vseučilišče v Švici. — Odbor »Danice«. — »Zora« izhaja petkrat na leto in stane 2 K, za dijake 1 K 20 h Urednik: Ant. Vadnal, stud. phil., Dunaj IX., Porzellangase 30. — Upravnik: Bogumii Remec, stud. phil., Dunaj XVIII., Theresiengasse 38. — Podpirajte, naročajte! »Glasbena Zora« prinaša v šesti letošnji številki, ki je izšla 16. t. m., spis urednika prof. Fr. Gerbiča: »Gimnastika prstov in ročnih zgibov-, poročila o raznih koncertih, gledališke in umetniške vesti ter naslednje skladbe: »Najlepši kraj«, besede J.Volkove, uglasbil Vinko Krek, »Dalmatin«, besede P. Preradovičeve, uglasbil D. Fajgelj, »Nok-turna«, uglasbil Jul. Junek. — »Glasbena Zora« izhaja 16. vsakega meseca in velja za pol leta z muzikalno prilogo vred 3 K. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani na Turjaškem trgu št. 1. Dnevne novice. v* tu: Knjige iu časopisi. Zabavne knjižice za slovensko mladino je izdal gospod Anton Kosi ravnokar IX. zvezek. Vsebina mičnih pesmic, pripovedk, kratkočasnih ugank in rebusov je prav pri poročljiva za mladino. Knjižica ima tudi Fajglovo skladbo »Pomladanska«. Cena je 30 vinarjev ter se naroča pri pisatelju v Središču in pa pri domačih knjigotržcih. Izdajo »'zabavne knjižice za slovensko mladino« priporočamo najtopleje. »Zora«, glasilo slovenskega katoliškega dijaštva, prinaša v svojem ravnokar izišlem III. zvezku naslednjo vsebino: G. F. »Človeško srce in vera ob koncu stoletja«, J. S. »Moderna mladost«, J. M. Svoboda »Iz mojih spominov«, F. S. Pavletov »šibki trs« V Ljubljani, 22. junija. Posvečenje Srcu Jezusovemu se je veleslovesno vršilo v ljubljanski stolnici. Presvetli knezoškof je ob desetih v slovenskem in nemškem govoru pojasnil pomen posve-čenja človeštva Srcu Jezusovemu ter nato služil slovesno veliko mašo. Slovesnosti se e vdeležilo polno vernega ljudstva V cerkvi so bili mej drugimi navzoči: de?, predsednik ekseelenca baron Hein, deželni glavar Oton pl. Detela z odbor. Po v še-to m, vojaški komandant pl. Ilochsman, župan ljubljanski Ivan Hribar in mnogo druge odlične gospode. Cesarjev dar. Cesar je podaril pogo-relcem v Vrhpolju, šentjernejske občine, Jos. Potočarju, Jos. Košmanu in Mat. Globelniku vsakemu po 80 kron denarne podpore. Fzm. baron pl. Beck pride pričetkom uiija za mesec dnij na Bled. Osebne vesti. V VIII. plačilni razred je premestilo naučno ministerstvo naslednje profesorje ljubljanske višje gimnazije: dr. Josipa Š o r n , dr. Mateja K 1 i m e s c h in Martina Petelin, na novomeški gimnaziji pa profesorja dr. Kasp. P a m m e r in Fr. jeraj — Deželni šolski svet je imeno val učitelja Fran Jordana v Radečah de-finitivnim učiteljem in voditeljem jednorazrednice v Bukovju. Promocija. Na dunajskem vseučilišču bode v torek 26. t. m. promoviran doktorjem prava Slovenec cand. iur. Fran Novak. Imenovanja. Načelnikov namestnik na kolodvoru južne železnice v Trstu, gospod A. Žbona, je imenovan nadzornikom, go spod Benedikt Kamer, pomožni uradnik c. kr. železniškega stavbinskega vodstva v Slovenjemgradcu, je imenovan nadzornikom c. kr. avštr. drž. železnice. Invalidno UBtanovo gospejn. društva v Ljubljani v znesku 86 kron je podelil deželni predsednik invalidu Jern. Brandstatterju v Gorenji vasi pri Čatežu. Ošabni celjski magistrat. Na podlagi § 19. tisk. zak. prosim, da sprejmete sledeči popravek: Ni res, da je gospod Peter Majdič podaril ob otvoritvi trgovine železa »Merkur« za celjske mestne reveže 200 kron in za reveže celjske okolice 100 kron, res pa je, da je g. Majdič daroval za obojestranske reveže 400 kron in sicer za celjske 200 kron, za okoliške 200 kron. Res je, da je župan Stiger prejem 200 kron hvaležno potrdil, ni pa res, da je sam Ra-kuseh obrnil, temveč je res, da so obrnili vsi mestni očetje skup in so v neuradni tajni seji sklenili, da se po mestu ,nafehta' 201 krona, če se g. Majdiču 200 kron vrne, — vsled česar bodo imeli mestni reveži, ko bo nabiranje pri kraju (kedaj ?) jedno krono prolita — res je nadalje tudi, da so 200 K vrnili g. Majdiču, kateri je seveda sedaj v zadregi, kaj bo s tem denarjem počel. — To resnici na ljubo in našemu magistratu na čast. Odličnim spoštovanjem — »Jaz« Mestni posredovalnici za delo in službe v Ljubljani je dovolilo trgovinsko ministerstvo 300 kron podpore. Odlikovanje. Višji poštni oskrbnik g. Karol Frank v Pulju je dobil naslov cesarskega svetnika. Soproga Nabergejeva umrla. Iz. I*-! Nabergoja, gospa Frančiška Nabergoj. po dolgi in mučni bolezni v 64. letu svoje ( dobe. Pogreb je bil danes ob 5. uri popoludne. N. v m. p.! Izpred mariborskega porotnega sodišča. V 1. 1884. do 1893. bili so na Virečkem vrhu opetovani požari. Zgorela so poslopja raznim posestnikom in lani tudi Francu in Ivani Brunčič. Le-ta sta včeraj stala pred mariborskim porot, sodiščem, tožena, da sta sama sebi zažgala, da dobita zavarovalnino 1350 gld. in da je zažgal Brunčič tudi drugim posestnikom. Ob jednem je bil skupno s svojim sinom tožen radi lovske m-tatvine in skupno z ženo radi tatvine. Ob ravnava je trajala dva dni in bo porotniki potrdili, da je Brunčič s sleparskim namenom zažgal svoje poslopje, da je zažgal pri Doklu, pri Kranjcu, zanikali so pa s 6 proti 6 glasovom, da bi bil zažgal pri Janezu in Mariji Polanec. Ženo in sina so porotniki oprostili. Franc Brunčič je bil obsojen na poostreno dosmrtno ječo. Učiteljski vinarski tečaj na mariborski vinarski in sadjarski šoli obiskuje 28 učiteljev. Poslanca dr. Gregorec in dr. Jurtela bodeta prihodnjo nedeljo govorila vo-lilcem v Cirkovcah. Z graškega vseučilišča. Dekanom teologične fakultete je bil izvoljen profesor dr. Karol Weiss. Štajerska Leonova družba bode imela občni zbor v Mariboru dne 23. in 24. julija. Agitacijo za „Štajarca" so si štajerski Nemci izmislili prav originelno. Prva številka prinese na prvem mestu podobo — sv. očeta. Tako so postali heilovški agitatorji za protestantizem nakrat vneti katoličani, ker vedo, da z Martin Lutrovo podobo ne bodo dobili naročnikov. Preskrbelo seje, da so štajerski slovenski kmetje dobro poučeni o teh najnovejših nemških limanicah. Urednik »Štajarca« bode neki Čurek. Čianke bo pisal urednik »Pet.tauerice«, Curek jih bode pa prestavljal. Iz Celovca se poroča, da je koroški deželni odbor imenoval primarijem nove otroške bolnice dr. Karol Folgerja, rojenega Mariboržana. Tržaški Sokol je izvolil starostom dr. Rybafa. Prostor za blaznico v Gorici je kupil deželni odbor v ulici sv. Petra na desni strani. Prostor obsega 20 zemljišč in ima skupno vrednost 40.000 gld. Z vevško stavko se je, kakor se nam je včeraj naznanilo iz krogov vevškega delavstva, včeraj pečalo tukajšnje okrajno sodišče ter so bili France Bricelj, Anton Klešnik in Ivan Velkavrh obtožbe, da so branili delavcem iti na delo, oproščeni. Dokazati se jim ni moglo nič. Pokazalo se je, da je bila ovadba neresnična. Kresovi v čast presv. Srca Jezusovega so včeraj goreli po raznih krajih slovenske domovine. Raz ljubljanskega Gradu se je opazilo 35 kresov. Krščanski socijalci v Železnikih so žgali ogromen kres in s streljanjem oznanjevali praznik. Prekrasno je bil v Ljubljani razsvetljen zvonik cerkve Jezusovega Srca. Žarel je v svitu plinovih luči. Ljubljanske novice Gdč. E1 eo-nora Jenkova, hči rodoljubnega dr. Jenka, je včeraj prišla iz Petrograda na počitnice na svoj dom v Ljubljano. Prve skušnje za zdravnico je napravila z odliko. Čast! — Napis pri »Ljudski kopeli«, katera se slovesno otvori jutri zjutraj ob 9. uri, dela nekaterim velike preglavice. Kamnosek je moral popravljati besedo »možki«, zdaj pa ljudje pravijo, da tudi »kopelj« ni prava in da bodo otvorili le »kopališče«. — V Pariz pošlje baje jutri na razstavo dr. Tavčar svojega Malovrha. — Kri se je u 1 i 1 a bivšemu opernemu pevcu Jožefu Pavsku. Kap je zadela v Trstu 561etno kuharico Celestino Pogačnik iz Tržiča. Nesreča na južni železnici. Pone srečil Be je Lovrenc Golob, bivši železniški čuvaj, pri postaji Slovenska Bistrica. Padel je z osem metrov visokega mostu in se tako poškodoval, da je skoro potem umrl. Zapustil je žene s sedmerimi otročiči. Uvoz prašičev na Solnograško je Mi—H— -*----— A—IkP MBflfc K smrti na vislicah je včeraj obso-graško porotno sodišče Matija Uhla, oivšega posestnika pri sv. Nikolaju nad Dravo, ki je svojemu 13letnemu sinu z nožem zadal toliko ran. da je umrl, svojega nečaka pa težko ranil. Sina je umoril v jezi, da je bil materi bolj udan, nego njemu. Ker je bil od žene radi svoje surovosti ločen in se žena ni hotela ž njim spraviti, storil je sklep, da umori sina. Zdravje v Ljubljani od 10. do 16. junija. Novorojencev 17, mrtvorojen 1, umrlih ; med njimi za škarlatico 1, jetiko 3, vne-> sopilnih organov 2, vsled samomora 1, izličnimi boleznimi 15; med njimi 8 j cev in iz zavodov 12; za infekcijoznimi ooleznimi so oboleli, in sicer: za vratico 1, trachoin 1. Nov denar — novo ime. Občinstvo je v veliki zadregi, kako bi imenovalo novi srebrnjak za pet kron. Nekateri mu pravijo »goldinar za pet kron«, drugi »novi fintar«, ali »pol iinfarja« itd. Kapitalist z Gorenjskega je nasvetoval, naj se imenuje ta srebrnjak '••sr na kratko brus. Ako ve kdo primer-.v^še ime, naj je blagovoli prijaviti. Skopuha so linčali minulo nedeljo v vasi Leteny, v ogerskem komitatu Zala. Spravil je skopuh Stolz že več malih , kmetov na beraško palico in isto nedeljo je delo žiral hišico uboge vdove Lorincz, ki mu ni mogla vrniti dolga. S šestimi majhnimi otročiči je vdova hitela v bližnjo gostilno, kjer je bilo zbranih več kmetov, pripovedovat Stolzovi grozovitosti. Razdraženi kmetje planili k hišici in ubili skopuha. C/U^vo Razkralj Milan in pariška razstava. Srbski razkralj Milan je baje dobil povabilo na pariško razstavo. Berolinski »Ulk«, ki pa seveda ni verodostojen vir, piše, da je Milan odgovoril v Pariz: »Povabilu se odzovem, ako se mi troški povrnejo. Pričakujem predujema«. Ropni umor na morju. Iz Hamburga se poroča, da so mornarji na ladiji »Escano« na potu iz Malithoga na Filipinah v Pinteran umorili lastnika ladije, njegovega zeta in dva častnika, pograbili do 40 000 dolarjev in la »jo zavrtali v dno. Obleka iz slame je najnovejša modna iznajdba. Na pariški razstavi gledajo obleko, preparirano iz slame, z velikim občudovanjem dame iz vseh delov sveta. Duhovnik - - konzul. Severo ameriške zjedinjene države so imenovale P. Gri-rnondija pravim konzulom v Santosu. Imenovani redovnik govori sedem jezikov ter je položil konzularni izpit. Cerkvena oblast mu je dovolila, da tudi naprej sme izvrševati svoj duhovni poklic. O lakoti v Indiji poroča »Times of India« iz peresa nekega Aldricha uprav rašne stvari. Potoval je po Indiji. Na vseh straneh se vidi mrtve in umirajoče gladu. Grozni so prizori, kako se bori na jednem mestu sestradani starec s smrtjo, ondi zopet otrok ali mladenič. Tihota vlada povsod. Ljudstvo posedeva v gručah in kadar se zgrudi kdo, pusti se ga, da izdahne. Živeči, umirajoči, mrtvi vsi so skupaj. Ob mrtvih čakajo živeči smrti. Bogataši tem revežem ne pomagajo več. Umirajoči gladu se dobe ired vrati bogatih mohamedancev in višjih indu. Lačni psi in šakali žro mrtva trupla, m od lakote umirajoči ljudje zro te prizore in vedo, da se ž njimi isto zgodi. Od mrt vecev se širi strašen smrad. Misijonarji olaj šujejo bedo, kolikor morejo, a storili bi še več, da bi imeli sredstev. — Angleška seveda nima časa, da bi varovala svoje pod ložnike pred lakotjo, ona si mora podjarm-Ijati nove narode, da i njim donese sadove svoje kulture. K primankljeja. Ko so se rešile došle prošnje in sprejeli predlogi glede popravil raznih šolskih prostorov, zaključil je prvomestnik sejo ob 6. uri zvečer. (Posojilnica v Št. Janžu v Rožni dolini) je imela lani, t.j. v osmem upravnem letu," 138.374 K 14 h denarnega prometa Pristopilo je 17 zadružnikov, izplačani so 4 zadružnikom 4 deleži, ostalo je 274 zadružnikov z 275 deleži. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 71, uničilo pa 32; obstoji 354 knjižic za 167 025 K 70 h, in znaša povprečna vloga 471 K 82 h. Posodilo se je na novo 16 zadružnikom, 16 zadružnikov je pa posojilo popolnoma vrnilo; dolžnikov je 208, ki dolžujejo skupaj 149.340 K 76 h, ali povprek 713 K 12 h. Načelstvo dobi po razdelitvi občnega zbora 400 kron. Za dobrodelne namene se je dalo 220 kron, ostanek 338 K 84 h pa se pridene rezervni zakladi, katera je s tem narastla na 4159 K 82 h. — Posojilnica je član »Zveze slovenskih posojilnic v Celju«, katera je zadnjo revizijo izvršila dne 7. junija 1899. — Za-molčati se pri tej priliki ne sme, da je po sojilnica po sklepu občnega zbora leta 1898 ustanovila »Cesarski jubilejni zaklad«, kateri ima svoječasno služiti v podporo kakemu slovenskemu visokošolcu iz posojilničnega delokroga, kateri zaklad znaša sedaj 121 K 46 h. Ravno tako se je leta 1896 ustanovil »zadružni zaklad«, kateri se sme porabiti po sklepu odbora za nakup kmetijskega orodja ali drugih zadružnikom koristnih rečij. Ta zaklad znaša danes 409 K 20 h. — Pri količkaj objektivnem razpravljanju tega poročila mora vsak priti do prepričanja, da je tisti brezvestni mazač delal veliko krivico posojilničnemu osobju, če je mislil na našo posojilnico, ko je v »Kiirntner Nachrichten« z dne U sušca 1900, št. 20, pisal: »Wir haben hier auch zwei slovenische Vorschuss-kassen, doch besteht deren oftentliches Wir-ken meist in Exekutionen. Von einer Ver-theilung des Reingevvinnes haben wir sel-ten et\vas vernommen, denn die eriibrigten Gelder fliessen in die Taschen der Funktio-niire und das nimmersatte Maul der gross slavischen Propaganda.« Na slovensko teh 3esed ne bomo prestavljali, niti zlobnemu čvekanju odgovarjali. Saj vemo. od kod veje ta sapa in kakšni so tisti »ljudski prijatelji«, ti na tak način lažejo po nemških listih. °tice poznaš po petju, mazače liberalnih listov pa po — lažeh! — Omenimo samo, da je občni zbor 22 aprila 1900 izrekel v zadostilo načelništvu hranilnice in posojilnice v St. Janžu v Rožni dolini popolno zaupa-nie in ob enem obsodil pisavo v »Karntner Nachrichten« kot popolnoma neopravičeno in lažnjivo. Vsled tega se načelništvo za to zlobno obrekovanje ne bode brigalo, v svesti si prislovice: »Pustite pse, da lajajo, to kaže, da jahamo!« —k. Reka, 22. junija. Ministerski predsednik Szell hoče reško vprašanje na vsak način v najkrajšem času urediti. Koncem septembra bodo obč. volitve. Draždani, 22. junija. Saksonska vlada je prepovedala vsak nadaljni javen nastop avstrijskih nemško-radi-kalnih poslancev v mejah kraljestva in zapretila z izgonom. Berolin, 22. junija. Wolfov urad poroča iz Petrograda: Zunanji minister službo, da pripravi vse potrebno za odhod večih vojnih ladij v Kino. Pariz, 22. junija. Iz Cherbourga se poroča o velikih vojnih pripravah. Mobilizuje se 10 velikih vojnih ladij. Berolin, 22. junija. Vojna parnika ,Widekind" in ..Frankfurt" odplujeta 3. julija proti Kini. Cesar je zapovedal, da odpotuje ob jednem tudi stotnija pi-jonirjev. Bruselj, 22. junija. Ustanek Bok- grof Murawiew je umrl včeraj dopoldne serjev se omejuje na teren med Pekin-" ~ " .................gom in Tien Tsin. V Shatung je po- poln mir. V Tien Tsinu vlada popolna anarhija. Civilni in vojaški mandarini se morajo ukloniti Bokserjem. Kineški sluge beže od Evropejcev, ker se boje maščevanja Bokserjev. Trgovske ladije ne smejo v Tien Tsin. Bokserji so po razrušitvi cerkva in misijonskih hiš hoteli razdreti kolodvor, a so to Rusi preprečili s streljanjem, ki je bokserjem zadalo precejšnje izgube. 300 Bokserjev je mrtvih. Bokserji so napadli še 2000 ruskih vojakov od dveh strani, a so bili odbiti. London, 22. junija. „Tiraes" poročajo iz Shanghaija: Podkralj Li-Uung-Čang je razodel, da ima nalog posredovati mej kitajsko vlado in zunanjimi velevlastmi. London, 22. junija. V včeraj v Ci-Fu oddani brzojavki kontreadmirala Bruce iz Takn se.trdi: 0 Seymouru že sedem dnij ni nikakega poročila, i/. Tientsina pet dnij. Admirali so izdali ob pol 10. uri. Pri diplomatiškem vspre-jemu 20. t. m. se je še prav dobro počutil. Rim, 22. junija. Visconti-Venosta v novem kabinetu ohrani posle zunanjega ministra. Drugi poročajo, da prevzame to mesto dosedanji poslanik v Carigradu Paasa. Rim, 22. junija. Saracco z vspe-hom nadaljuje pogajanja glede rešitve parlamentarne in kabinetne krize. Madrid, 22. junija. Uradni list objavlja dekret, s katerim se odpravljajo ustavno zajamčene pravice za pro-vincijo Madrid. London, 22. junija. Reuterjev urad poroča iz Zand-Spruita: General Buller se je utaboril dve milji za Zand-Spru-itom. 187 Burov tega okraja se mu je udalo. Kapstadt. 22. junija. Tukajšnji list „Argus" objavlja brzojavko, glasom katere je Roberts pozval Botho. naj se uda, da se prepreči nadaljnje krvopre Društva. (Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 127. vodstveno sejo dne 7 junija t. 1. v društvenih prostorih »Narodnega doma«. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vitez Blehveis Trste niški, Martin Petelin (blagajnik), Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina, Ivan Subic in Anton Žlogar (tajnik); od nadzorništva je bd prisoten Oroslav Dolenec. — Ob 3. uri popoludne otvori prvomestnik sejo izrazujoč simpatije bolnemu ces. svetniku Ivanu Mur-aku s prisrčno željo, da bi se kmalu vrnil v družbo. — Blagajnik je izkazal od 1. ja- ntiraniia 7 iimlin_♦ litje. Botha je prosil pet dnij premirja, sledečo proklamacijo: Naznanjamo vsem " ' podkraljem in kitajskim oblastvom, da se borimo le proti bokserjem in onim ljudem, ki nas bodo ovirali na potu v Peking. Tokohama, 22. junija. Reuterjev urad javlja: Vest, da so pomorjeni ptuji poslaniki v Pekingu in da je mrtev admiral Seympur, je vzbudila veliko vznemirjenje. Časopisje zahteva, naj stori Japan odločen korak z dovoljenjem velesil ali brez njega. Hongkong, 22. junija. Glasom poročila iz Kantona se je odločil Li-Hung-čang na prigovarjanje zunanjih konzulov ostati v Kantonu. Telefonska in brzojavna poročila. Trst, 22. junija. Tu vzbuja mej Slovenci zadoščenje, da je škof dr. Sterk obljubil mej pridigo v sv. Jakoba cerkvi, da se bode bratovščina sv. Ci- I je admiral Seymour z zunanjimi četami po rila in Metoda dne 25. julija na praznik mnogem hudem naporu in vročih bojih s cerkvenega patrona smela udeležiti pro- Kitajci v soboto popoldne dospel v Peking. Boj se je nato znova pričel. London, 22. junija. Iz Pretorije poročajo 17. t. m. : Mej generalom Botho in Robertsom se je sklenilo petdnevno formalno premirje, a maršal Roberts bo še pred koncem tega tedna energično nadaljeval svoje delo. Laurenco - Marquez, 22. junija. Burska tovarna za izdelavo streljiva se nahaja sedaj v Lydenburgu. Dewet ima še 6000 mož, Botha 2500 in 1500 je v manjših oddelkih. Temu nasproti imajo Angleži 200.000 vojakov. Kaj se namerava s formalnim premirjem in kdo ga je predlagal, ni znano. Vojaka na Kitajskem. Včerajšnja in današnja poročila o dogodkih na kitajskih tleh še prav nič ne po-jasnujejo položaja v Pekingu in Tientsinu. Poročila iz Shanghaija in Yokohame si naravnost nasprotujejo. V prvih se javlja, da cesije z zastavo. Trst, 22. junija. V sinočnji seji občinskega sveta je Zanetti drzno napadal tržaškega škofa v zadevi zastave bratovščine sv. Cirila in Metoda in predlagal resolucijo, naj se zastavo za vselej prepove pri procesijah. Resolucija je bila vsprejeta z vsemi proti glasovom slovenskih odbornikov v največje zadoščenje galerije. Vladni zastopnik na-mestniški svetnik vitez Jettmar je izjavil, da vlada ve, kaj je nje dolžnost. Zastavo ni smatrati za pravokacijo. Slovenski odbornik Rybar se je zaman sklicaval na ustavno zajamčene pravice Da, v teh poročilih se še celo glasi, da je imel Seymour pet bojev s Kitajci, ki so bili deloma na konjih, a slabo oboroženi, in da so ti izgubili 500 mož, mej tem ko so Evropejci izgubili le malo vojakov. Kitajci so se hrabro borili. O vsem tem pa v Londonu še sedaj ničesar ne vedo, pač pa vznemirjajo londonske kroge nova poročila iz Yokohame, da so pomorjeni vsi tuji poslaniki v Pekingu in da je tudi Seymour mej mrtvimi. Seveda se prvej vesti pripisuje povsod več verojet-nosti, nego drugi, akoravno ni oficijelno potrjena. Razvidno pa je iz poročila o nemirih v Tientsinu in njega okolici, da je zveza mej Pekingom in Taku pretrgana in da je Sey- Lvov, 22. junija. „Slovo polskie" mour popolno osamljen. V takih razmerah poroča, da bode cesarski namestnik grof Pininski postal naučni minister, bivši krakovski okrajni glavar pa pride na njegovo mesto. Levov, 22. junija. Poslanec vitez Jaworski bo na shodu veleposestva v Zloczowu govoril o vspehu politike de sniških strank in o vzrokih, ki so razbili desnico. Praga, 22. junija. Vlada se posvetuje o elaboratu premenjenega poslovnega reda za državni zbor, ki bi se naslanjal na poslovne rede na Francoskem in Angleškem. Brno, 22. junija. Uradna komisija je dovolila zgradbo ulične železnice le pod pogojem, da morajo napisi na vozovih in postajališčih biti (iv^e.mvni. je seveda še prezgodaj govoriti o odstavlje nju cesarice - vdove in nastavljenju Evropi prijazne vlade. Jedino dobro znamenje je to, da je Li-Ilung-Čang pozvan v Peking k cesarici. Toda ta kitajski izkušenec ne more delati čudežev. Upor je že preveč razširjen, v središču pri Hankau, na jugu pri Cantonu in \Vou Cou ter v pokrajini Yunnan, kjer je francoski konzul Frangois z Evropejci vred v ujetništvu podkralja in njegovih tolp, povsodi vre in divja nečuven boj proti domačim in tujim kristijanom. Celovec, 22. junija. Govori se, da je tudi vojaštvo 17. pešpolka dobilo nalog, naj bode pripravljeno za odhod v Kino. Ta vest je malo verojetna. Puli. 22. junija. Prva divizija po-mf JftTfrg vE?riiLii n i Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—i. (Dalje). Petnajsto poglavje. Krčmar je videl, da burk ne bode konca, ter se je približal k mizi in zaprosil goste, naj vendar puste Renza v nemar; on sam pa strese istega za roko in ga skuša pregovoriti, naj gre spat. Renzo pa kriči vedno z nova: „ime, priimek, naredbe, ubožci!" Naposled mu krčmar z vednim ponavljanjem vtepe v glavo besedi: postelja in spanje. Počasi razume, da mu je tega res potreba, in se nekoliko spametuje. Nekoliko razuma se mu povrne, večina pameti pa je utonila v vinu, kakor nam kaže tudi pri razsvetljavah zadnji še goreči utrinek, da so druge luči že pogašene. Ohrabri se, upre se z rokama ob mizo in parkrat skuša vstati, vzdihne, se zaziblje; še-le tretjič se more vzdigniti, oprt na krčmarja, ki ga pelje mej mizo in stolom naprej. V jedni roki drži svetilko, z drugo pa pelje ali vleče njega, kakor se baš da, do vrat na stopnice. Tam se Renzo urno obrne, ker so ga gostje hrupno pozdravljali. Če bi ga njegov pomočnik ne bil ročno prijel za roko, zvrnil bi se bil Renzo po tleh, kakor je bil dolg in širok. Navzlic temu sc je obrnil in s prosto roko zamahnil po zraku, kakor bi se s svojim salomonskim kretanjem poslavljal. „Spat, spat!" kriči krčmar in ga potegne s sabo skozi vrata; šc z večjim naporom pa ga privleče vrhu stopnic in potem v sobo, katero je bil zanj odločil. Renzo se razveseli zaželjene postelje, prisrčno pogleda krčmarja z očesoma, ki sta se zdaj nenavadno posvetili, sedaj zopet zatemnili kakor dve kresnici. Poskuša stati na nogah ter stegne roko, da bi v lice vščipnil krčmarja v znamenje svoje hvaležnosti; a to se mu ne posreči. „Izborno, krčmar!" posreči se Dobro delo je, dati ubožcu dobro posteljo. Ker si pa skušal iz mene izvleci ime in priimek, to ni bilo lepo. Hvala Bogu, da sem tudi jaz precej premeten ..." Krčmar se je čudil, da je mogel Renzo še tako nepretrgano govoriti. Dobro vedoč, da se ljudje v takem položaju hitro prevr-žejo, kakor vreme, hoče se poslužiti te prilike in še jedenkrat poskusi. »Dragi mladenič!" reče mu prijazno se nasmehnivši. „Saj nisem tega storil, da bi vas jezil ali iz radovednosti. Kaj hočemo? Postava je taka; tudi mi moramo biti pokorni, sicer nas precej čaka kazen. Bolje je, da se uklonimo in ... Za kaj se pa gre tu ? Prava reč! Ziniti dve besedi. Ne za visoke glave, ampak da meni ustrežete. Torej. Sedaj sva sama, pobotajva se! Povejte mi svoje ime in . . . potem pa pojdite mirno spat!" »Ah, premetenec!" zakriči Renzo. „Ti zviti tič! Ti me zopet nadleguješ z ono budalostjo, z imenom in priimkom in stanom!" „Molči, prismoda, pojdi spat!" dč krčmar. A Renzo vpije še glasneje: »Zdaj razumem! Ti tudi spadaš k oni sodrgi. Gaj, čaj, jaz te naučim!" Obrne se k stopnicam in začne na vse grlo tuliti: ^Prijatelji, krčmar spada k .. »Rekel sem za šalo", kriči krčmar Renzu v obraz in ga poriva k postelji. »Za šalo, ali nisi razumel, da sem rekel za šalo?" „Ah! Za šalo! To je prav. Če si rekel za šalo ... Saj to so prav šale." Tu se zvrne na posteljo. »Pogum, slecite se brzo!" reče krčmar in svoj svet podpre s pomočjo. Saj je bilo treba. Ko Renzo sleče jopič, polasti se ga takoj krčmar in poseže z roko v žep, da se prepriča, če je kaj denarja notri. Bilo ga je nekaj. Krčmar si misli, da bo moral drugo jutro gost razven ž njim še z marsikom obračunati in da bode najbrže denar prišel v pesti, odkoder ga ne dobi nič več. Zato je hotel poskušati, če bo vsaj tu kaj opravil. „Vi ste dober, pošten mladenič,ne res?" reče krčmar. „Dober, pošten mladenič!" odgovori Renzo in se muči z gumbi, katerih ne more odpeti. »Dobro", odreže se krčmar; »plačajte tedaj svojo pijačo, ker moram jutri za rana z doma po opravkih !" »To bode pa prav", pravi Renzo. „Zvit sem, a poštenjak pa . . . Toda denar ? Kaj bodem zdaj hodil po denar?" »Saj je tukaj", reče krčmar, kateremu se z vso svojo izkušenostjo, potrpežljivostjo in lokavostjo posreči, obračunati z Renzom in dobiti plačilo. „Pomagajte mi, da se slečem", veli Renzo. »Tudi sam uvidim, da sem zelo zaspan." Krčmar mu pomaga; odene ga in mu osorno vošči lahko noč, ko je Renzo že smrčal. Človek je podvržen neki čudni privlačni sili, da časih baš tako pazi na nepriljubljene, kakor na naklonjene mu osebe. To je najbrže samo želja, da bolj natanko spoznamo, s čim se pečamo. Tudi krčmar obstoji in za trenotek motri gosta, ki mu je bil tako zoprn, posveti mu z lučjo pred obraz in stegne roko nad svetilko, da bi bolje videl. Tako se slika Psihe v trenotku, ko tatinski ogleduje svojega neznanega soproga. ,,Neumnež!" reče polglasno smrče-čemu. „Šel si naravnost v past. Jutri boš povedal, kako se ti je godilo. Cepci hočejo iti po svetu, pa ne vedo, kje solnce vshaja, pri tem pa sebe in svojega bližnjika zamotajo v sitnosti." Nato potegne luč strani, odide iz sobe in zaklene vrata. Vrhu stopnic pokliče krčma-rico, kateri naroči, da naj prepusti otroke služkinji in naj gre v kuhinjo namesto njega. „Moram iti iz hiše radi nekega tujca, katerega je v mojo nesrečo sam vrag prinesel k meni", pristavi in na kratko pove celo dogodbo. Nato še pripomni: „Pazi na vse; posebno previdna bodi danes! Spodaj je par klatežev, ki mej pijačo in igro čenčajo vsakovrstne stvari. Dovolj je, če kdo nepremišljeno .. ." (Dalje prih.) Umrli so: 21. junija. Marija Krašna, zasebnica , 75 let, Dvorni trg 3, kap. Cena žltn na dunajski borzi dne 21. junija 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za junij . . gl. 7 75 do gl. 7.80 » » jesen . » 832 » » 8 33 Rž za junij ...» 7 15 » » 7 20 » » jesen ...» 7 35 » » 7-36 Turšica za junij . . » 5 85 » » 5 86 » » jul.-avgust » 5'90 » » 5 91 » » sept.-okt. » 6 00 » » 6 01 Oves za junij . . » 5 40 » » 5'45 » » jesen . . » 5'59 » » 5 60 Meteorologidno porodilo. ViSina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0 mm. 8tanje Cm opa- baro-zetanja metra f mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo « rt 3 c . ► " S ■i* 8 21 9. zyeg.~~~.34-Q | 20 8 sl. jzatt. j del. jasno i 18 7 I sl. jug del. oblač. 0 0 27'4 p. m. jzah.| > | Srednja včerajšnja temperatura 19 9 , normale: 18 4C. 99l 7. zjutr. I 735-5 12. popol. I 734-3 552 1-1 Podpisani naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njegova preljubljena tašča, gospa Marija Krašna danes v četrtek 21. junija v 75. letu svoje starosti nagloma preminula. Pogreb drage rajnee bode v soboto, dne 23. t. m., ob 6. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na ondotno pokopališče. Svete maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Drago pokojnico priporočam v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 21. junija 1900. Frano Krapeš, kavarnar, zet L. Mikusch tovarna dežnikov, Ljubljana, Mestni trg 15. "JBmBmmmmmmmm m u n a j s k a borza. Dnč 22. junija. Skupni državni dolg v notah.....97-90 Skupni državni dolg v srebrn......97-55 Avstrijska zlata renta 4°/0.......115 40 Avstrijska kronska renta 4°;0, 200 kron . . 97-75 Ogerska zlata renta 4°/0........115 40 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........91 10 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1748 — Kreditne delnice, 160 gld................693 75 London vista....................242-22 NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.drž.veli. 118-65 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dne 21. junija. 3-2°/„ državne srečke 1. 185-1. 250 gid.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke I. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/„, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . . 23-72 19 31 90-70 11-33 168T0 158-50 196- — 95-30 139-250 — Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 106-50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 94-i!0 P rijoritetne obveznice državue železnice . . 40SJ-— » > južne železnice 3°/0 . 313.40 > » južne železnice 5°/„ . 119'— > » dolenjskih železnic 4°/0 . 99-50 Kreditne srečke, 100 gld..............396 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 335'— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 41.50 Ogerskega » „ » 5 » . 20'— Rudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12-50 Rudolfove srečke, 10 gld............63-50 Salmove srečke, 40 gld........175 25 St. Genčis srečke, 40 gld........183 — Waldsteinove srečke, 20 gld.......178-—v Ljubljanske srečke....................47 — Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . . 280 —'1 Akcije Ferdinandove se v. želez., 1000 gl. st. v. . 6360- — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........780-— Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....121' — Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 164'— Montanska družba avstr. plan............483-50 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 408- — Papirnih rubljev 100 ..................255-50 Nakup ln prodaja »sakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna iivrSitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E K € U K" I., Wollzeils 10 in 13, Dnnaj, I., StrobelgassB 2. ■SJT Pojasnila TfcSJl v vseh gospodarskih in finančnih stvar«*, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev m vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegu obrestovanja pri popolni varnosti naloženih {j 1 a v n i o.