Celje - skladišče D-Per 545/1974 GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 2 ROGAŠKA SLATINA februar 1974 8. MAREC - DAN ŽENA Ne bomo se zmotili, če zapišemo, da bo v prihodnjem tednu, ko se bo bližal dan žena, izrečenih in napisanih besed na pretek. Brez pridržkov se bodo obudili spomini na zgodovinski dan, ko so razglasili 8. marec za mednarodni praznik žena. Vika Krivec: Upoštevati tudi delovno dobo Priznanj za delež, ki so ga žene dajale v preteklosti in ga dajejo še zdaj, ne bo manjkalo. V našem uredništvu smo se domenili, da uberemo tokrat nekoliko drugačno pot. Zanimalo nas je predvsem to, kakšen je dejanski položaj žena v našem kolektivu. Ker smo v uredništvu »Steklarja« v večini moški (tako kot v drugih organih in organizacijah), smo se odločili za pogovor s tistimi, katerih položaj kljub vsem zapisanim besedam o enakopravnosti še vedno ni skladen z deležem, ki ga imajo v proizvodnem procesu. Za uvod navedimo zastopstvo žensk v raznih organih, ki smo jih pred kratkim izvolili: delavski svet organizacije združenega dela: 3 ženske od 25 članov, DS TOZD Rogaška Slatina: 4 ženske od 30 članov, DS TOZD Slovenska Bistrica: 4 od 20 članov, Odbor za medsebojna delovna razmerja v Rogaški Slatini: 0 od 9 članov, odbor za medsebojna delovna razmerja Slovenska Bistrica: 2 od 5" članov, izvršni odbor sindikata brusilni-ce: 4 od 9 članov, izvršni odbor sindikata servisnih služb: 3 od 9 članov, izvršni odbor sindikata Slovenska Bistrica: 4 od 9 članov, izvršilni qdbor OZD: 1 od 9 članov, upravni odbor TOZD Rogaška Slatina: 0 od 7 članov. Poleg omenjenih organov je še vrsta komisij, kjer je velika možnost za sodelovanje pri krojenju samoupravnih odločitev. Naj zaokrožimo, da je v raznih organih ali komisijah le 19 žensk iz obrata v Rogaški Slatini. Za najboljšo primerjavo navedimo še to, da je od 1085 zaposlenih v Rogaški Slatini kar 367 žensk. Nekoliko boljše je v Slovenski Bistrici, kjer je prav tako 19 žensk v raznih organih; od 237 zaposlenih je 49 žensk. Naši prošnji, naj pred svojim praznikom spregovorijo o dejan- Cilka Iršič: Zakaj »zvočni zid« za ženske? jQf Ob prazniku zena. osmem marcu, mkgm vsem zaposlenim ženam iskreno voščijo Družbenopolitične organizacije Samoupravni organi Uprava in Uredništvo »Steklarja« Glasijo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Jovo Tišma S Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«. Rogaška Slatina • Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Telefon 063-81-020 • Telex 33560 VU S Naklada 1500 izvodov • Tiska: ČGP »Delo«. Ljubljana con 155 O skem položaju žensk v našem kolektivu, so se odzvale: Vika Krivec — vezalka, Ida Siter — uslužbenka, Marija Prah — žgalka, Vera Kregar — steklobrusilka in Cilka Iršič — steklobrusilka. Ko smo v začetku pogovora ugotovili, da stanje ni takšno, kakršno bi po vseh merilih moralo biti, smo jih seveda vprašali: »Kaj menite, kje so razlogi - za takšno stanje?« »Ida: »Menim, da je največ kriva preobremenjenost žensk izven delovnega časa. Mlajše ženske bi laže sodelovale, vendar jih sodeluje le malo.« Cilka: »Po pravici povedano, ženske niti nimamo pravih možnosti, kajti premalo nas je voljenih v organe samoupravljanja. Moški . so v premoči, ker so v neprimerno večjem številu zastopani tam, kjer se upravlja. Vidim pa tudi, da mladi nismo kaj prida prizadevni. Ko na- Marija Prah: Strah pred zamero nas je potiskal v ozadje letimo na kakšen odpor, se nas poloti malodušje in odnehamo.« Vera: »Na to vprašanje je Ida dobro odgovorila. Domača opravila nas preveč obremenjujejo. V samoupravnih organih nas ni toliko, kot bi nas moralo biti. Od tod tudi naš neugodni položaj.« Marija: »Ženske smo bile precej zapostavljene. Številni so primeri, ko si izvoljene niso nikjer upale zagovarjati resničnih interesov žensk. Strah pred nastopom v raznih organih nas je počasi, a zanesljivo potiskal v ozadje.« Vika: »Dosedanja praksa kaže, da smo bile ženske v manjšini. Premalo je bilo posluha za nekatere upravičene želje. Zaradi tega so mnoge postale nezainteresirane. Poleg tega so se udeleženke pogovora strinjale, da so krive tudi same, ker niso nastopale enotno. Odgovore na vprašanje, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi izboljšali položaj ženske matere in upravljal-ke, bi lahko strnili v naslednje: Nedvomno bi morali posvetiti večjo skrb graditvi družbenih stanovanj. številni mladi ljudje se stiska- jo v neprimernih stanovanjskih prostorih. Varstvo otrok bi morali zagotoviti tudi popoldanski izmeni, kajti tiste matere, ki delajo popoldne, tudi v službi spremlja skrb za otroka. Zato pa je zbranost pri delu manjša. Pred kratkim zgrajeni vrtec že zdaj ne zadostuje potrebam. V danih možnostih bi bilo treba ženske razbremeniti nekaterih pretežkih del, ki presegajo njihove telesne zmogljivosti. Na račun nagrajevanja pri nas so letele številne pripombe. Mnoge trdijo, da ima preveč »lukenj« in da bi jih bilo treba zamašiti. Kak ogledate na to? Vika: »Ne bom pretiravala, če rečem, da smo starejše prikrajšane. Dolgoletno delo je pustilo na nas posledice. Sedaj, na starost, pa nas pri osebnem dohodku prekašajo precej mlajše. Mislim, da nobenemu ne bom delala krivice, če rečem, da bi bilo treba v pravilniku o nagrajevanju upoštevati tudi delovno dobo. Ceniki del so zastareli. Pri nekaterih delih z manj truda lahko dosežeš večji osebni dohodek. Trdim, da se to ne sklada z nagrajevanjem po delu.« Vera: »Menim, da smo ženske premalo upoštevane. Razlike v osebnih dohodkih med nami in moškimi so velike. Zlasti med nekaterimi. Pri nekaterih težkih delovnih operacijah ženske nismo kos moškim, ženske si tudi ne bi smele želeti takšnega dela. A vendar, naj se upošteva trud, razlike bi morali zmanjšati. V korist žensk, seveda. Na najslabšem so starejše ženske. V mladosti so prepočasi napredovale. Sedaj, ko se približujejo pokoju, pa nimajo več toliko možnosti. Nekaj korakov naprej je bilo pri tem že narejenih, toda ne bi smelo ostati pri tem.« Marija: »V oddelku, kjer delam, so ceniki urejeni. Odnosi znotraj in do drugih so po moje prav tako v redu.« Ida: »Ne bom se zmotila, če rečem, da so osebni dohodki v skupnih službah neusklajeni. Ne moti toliko višina osebnih dohodkov ka- Ida Siter: Zmanjšati razsipnlštvo z materialom kor neupravičene razlike. Zdi se mi, da so razlike med mladimi in starejšimi neprimerne. Ne bi smeli pozabiti, da tudi praksa, ki si jo posameznik pridobi z dolgoletnim delom, nekaj pomeni. Na tem področju bi bilo treba delati najprej. Menim, da je lahko izhodišče le de- Vera Kregar: Preobremenjene z domačimi opravili jansko opravljeno delo in ne morebitna diploma, ki ne bi imela po kritja z delom.« Cilka: »Strinjam se z večjim delom Verinega odgovora. Dodala bi, da ne vidim nobenega razloga za tako nagel napredek nekaterih pri učenih, ki nimajo nič več znanja od kake ženske. Tako se jim neu pravičeno daje prednost. Veliko hitreje napredujejo moški, kljub te mu, da so v znanju šibkejši od nekaterih žensk. Prevelike razlike so očitne pri nas v brusilnici. Ne verjamem, da ne bi mogli razumno rešiti tega problema. Prav tako se mi zdi, da z ničimer ni upravičena omejitev na 70 odstotkov za ženske. Gotovo bi si kakšna zaslužila prebiti ta .zvočni zid*. Nasploh bi morali, ne glede na moške in ženske, izoblikovati merila za dosego osebnega dohodka Prepričana sem, da bi tako odpra vili marsikateri problem.« če bi imele moč odločanja, kaj bi spremenile? Ida: »Ne vem, ali bi lahko spremenila, a vsekakor bi se močno potrudila, da bi zelo omejila razsip-ništvo z materialom.« Cilka: »Nimam natančnih podat kov, toda občutek imam, da nam zmanjka več stekla, kot bi smelo Poiskala bi primeren način kontrole. Mislim, da bi se to dalo doseči, toda le s skupnimi prizadevanji.« Vera: »Poskušala bi zbuditi ob čutek odgovornosti pri tistih, ki ga še nimajo.« Vika: »Tega ni mogoče doseči z odločitvijo. Trudila bi se okrepiti zavest, da je vse to, kar imamo v tovarni, dejansko naše.« Marija: »Tisto, o čemer sem razmišljala, so že zajele moje sogovor- iiice. Zaradi tega rečem le to, da bi močno podprla njihove odločitve.« Je kakšno vprašanje, ki bi ga rade naslovile na organ ali posameznika v podjetju? Vika: »Rada bi vprašala, zakaj vezalke ne dobimo ortopedskih čevljev?« Vera, Cilka: »Zakaj v brusilnici nimamo dovolj garderobnih omar in zakaj tudi ženske ne bi dobile de- lovnih plaščev, četudi za daljšo dobo?« Marija: »Zakaj ne bi imele ženske prosto za svoj praznik, če ne vse, pa vsaj popoldanska izmena?« Tako smo besedovali. Po pogovoru je bilo na dlani, da ženske dobro poznajo nekatere probleme. In da so pripravljene pomagati pri reševanju. Ne le naše sogovornice, temveč tudi druge. To, kar so nam povedale udeleženke našega pogovora, bi gotovo slišali tudi od drugih. Zato bi mo rali bolj poglobljeno razmišljati, iskati in najti poti za reševanje nakopičenih problemov. V korist zaposlenih žena in delovne organiza cije kot celote. Hvala za pogovor in srečen vam praznik. Pripravil je: J. SAR O pripravah na volitve in volitvah samih smo že večkrat brali v dnevnem tisku in se pogovarjali na raznih sestankih. Čeprav smo v zvezi s tem kar precej obremenjeni, je spričo pomembnosti nujno osvetliti pomen prihodnjih volitev. Posebno zaradi tega, ker smo z vrsto novosti premalo ali sploh nismo seznanjeni. Tem novostim je namenjen tale sestavek. Glede na ustavna dopolnila in predloge, ki jih vsebuje osnutek nove ustave, smo v' našem kolektivu pred novim letom izvolili samoup- ravne organe in s statutom določili njihove pravice pri odločanju. S tem smo izpeljali načelo o neposrednem samoupravljanju delovnih ljudi, v delovnih skupinah (brigadah), enotah, tozdih in podjetju kot celoti. Neposredno upravljamo zaposleni na zborih, z volitvami in z referendumom. Posredno pa prek izvoljenih organov. Ker samoupravljanje delovnih ljudi sega prek tovarniških meja, kjer upravljamo s tistim delom ustvar jenega dela dohodka, ki je namenjen za skupne potrebe v interes- nih skupnostih (šolstvo, zdravstvo, kultura, uprava, telesna kultura itd.), je potrebno še kaj več. Te pravice in dolžnosti uresničujemo po izvoljenih delegatih. Drugače povedano, naš kolektiv ima dva delavska sveta. Enega, ki smo ga že izvolili kot delavski svet tozda. Drugi, ki ga bomo tajno volili 28. marca letos, bo naša delegacija (poslanci, zaupniki). Ta delegacija je pravzaprav naš delavski svet za »zunanje zadeve«. Našim delegatom bomo torej naro čali, kakšna stališča naj zavzemajo OBČINSKA SKUPŠČINA MANDATOV MANDATOV. KONFER. DELEGAC. KRAJEVNE SKUPNOSTI /obEA /obV\ vodst.) (vodst., VSZDL/ \S|Np( ZobŽN fobi: vodst.) (vodst TOZD DELEGACIJA DELEGACIJA Z DRUŽBENO' POLITIČNI ZBOR -PREDSEDNIK . f 21 ) DELEGATOV Z ZBOR /ZDRUŽENEGA DELA -PREDSEDNIK / ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI -PREDSEDNIK PREDSEDNIK SKUPŠČINE /PODPREDSEDNIK/ PREDSEDSTVO/vsi predsedniki in ostali/ /IZVRŠNI ORGANI SO/ -PREDSEDNIK PODPREDSEDNIK -PREDSTOJNIKI UPRAVNIH ORGANOV -PREDSEDNIK SAMOUP. INTERES. SKUPNOSTI -OSTALI ČLANI SVETA IZVRŠNI SVET MANJŠIH TOZD v občinski, republiški ali zvezni skupščini. Za lažje razumevanje nove organizacije občinske skupščine objavljamo shemo. V zboru združenega dela, ki šteje 35 mandatov, bo imelo gospodarstvo 20 mandatnih mest, kultura in prosveta 4, zdravstvo 2, kmetijstvo 8 in državni organi en mandat. V zboru krajevne skupnosti bo skupno 29 mandatskih mest: vsaka krajevna skupnost, bo imela eno mandatno mesto, večje krajevne skupnosti, kot je Rogaška Slatina, pa po 2 do 3 mandatna mesta. V družbenopolitičnem zboru bo 21 mandatnih mest. Ta mesta bodo stalna, to pomeni, da se delegati ne bodo menjavali, voljeni bodo za 4 leta. Volitve so prav tako tajne. V tem zboru, ki se voli po enotni listi, imajo stalna delegatska mesta: SZDL 6, sindikat 6, ZK 4, ZM 3 in ZB 2 stalna delegata. Kako bomo volili v steklarni? Najprej bomo imeli kandidatsko konferenco, da izberemo naše kandidate. Poleg tega moramo sprejeti statutarni sklep, koliko naj šteje delegacija steklarne. Zakon določa najmanj 5 članov. Prav bi bilo, da bi naša delegacija štela prav toliko članov kot delavski svet tozda, to je 30 članov. O številu članov delegacije bomo odločali na zboru. Delegacija tovarne, to je omenjenih 30 članov, ki jih bomo volili 28. marca, bo delovala takole: predsednik delegacije bo prejemal gradivo za sejo občinske skupščine. Nato bo sklical sejo delegacije, kjer bodo skupno proučili gradivo in zavzeli stališča. Nato bodo izvolili 5 članov, ki se bodo udeležili seje občinske skupščine in zastopali stališča, sprejeta na seji delegacije. Delegacija lahko sama zavzame stališča. V nekaterih primerih bo delegacija najprej postavila zadevo pred delavski svet tozda, o pomembnejših zadevah pa bo najprej odločal zbor celotnega kolektiva steklarne in zavzel stališče, ki ga bo potem delegacija zastopala v občinski skupščini. Opozoriti moramo člane kolektiva tudi na dejstvo, da delegacija za vsako sejo posebej izvoli omenjenih 5 delegatov. Za katere delegate se bo odločila, je zadeva delegacije. Verjetno bodo volili tiste člane, ki so po svoji dejavnosti bliže problemu, obravnavanemu nn seji občinske skupščine. S tem člankom smo poskušali v kratkih vrsticah seznaniti kolektiv z bližnjimi volitvami. Najvažnejše pa ostane članom kolektiva, da na kandidatskih zborih predlagajo delegate, ki bodo uspešno zastopali interese delovnih ljudi, ki bodo odsev strukture kolektiva po kvalifikaciji, starosti, po oddelkih in ki bodo porok za hitro urejevanje zadev v naši lokalni skupnosti Objavljamo tudi predlog začasnega statutarnega sklepa o formiranju delegacije, V. M. Na podlagi določil ustave SR Slovenije, zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti ter v skladu z zakonom o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register sprejemajo delavci TOZD steklarna Rogaška Slatina, zbrani na zboru dne............1974 ZAČASNI STATUTARNI SKLEP 1. člen S tem statutarnim sklepom se ureja oblikovanje delegacije, število njenih članov in sestava, način izvolitve in odpoklica. 2. člen Delavci TOZD oblikujejo svojo delegacijo zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Delegacija šteje 30 članov. Sestava delegacije mora zagotoviti zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in ustrezati socialni sestavi TOZD. 3. člen Delavci TOZD volijo člane svoje delegacije neposredno in s tajnim glasovanjem. Za člana delegacije je izvoljen delegat, ki dobi večino glasov vseh delavcev v TOZD. Ce je na kandidatni listi več kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije, so izvoljeni tisti izmed kandidatov, ki dobijo največ glasov. Podrobneje so volitve delegacije opredeljene v zakonu o volitvah. Delavci TOZD lahko odpokličejo delegacijo kot celoto oziroma posameznega člana na način, ki je do-' ločen v zakonu o volitvah. 4. člen Kandidiranje za člane delegacij se izvede po določilih zakona o volitvah delegacij. Glede drugih kandidacijskih in predkandidacijskih postopkov se delavci TOZD ravnajo po volilnem pravilniku,' ki sta ga sprejela SZDL in zveza sindikatov. 5. člen Mandat članov delegacije traja 4 leta. Nihče ne more biti izvoljen za člana delegacije več kot dvakrat zapored. 6. člen V delegacijo TOZD ne morejo biti izvoljeni delovni ljudje na vodilnih delovnih mestih v tej organizaciji, ki po ustavi ne morejo biti člani delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja. 7. člen Delegacija se po izvolitvi konstituira tako, da določi vodjo delegacije, ki sklicuje seje delegacije, podpisuje pooblastila delegatom, skrbi za povezavo z delavskim svetom TOZD in tudi sicer organizira delovanje delegacije. 8. člen Člani delegacije morajo biti v stalni povezavi z delavci TOZD, ki so jih delegirali. Delegacija mora predložiti vsa pomembnejša vprašanja, ki zadevajo interese delavcev v TOZD, v obravnavo delavskemu svetu TOZD pred obravnavo v zboru združenega dela občinske skupščine. Delavski svet mora tako vprašanje obravnavati in s svojim sta liščem seznaniti delegacijo. Prav tako morajo biti člani delegacije seznanjeni z vsemi sklepi samouprav nih organov svoje TOZD. če za obravnavo posameznega vprašanja iz dela občinske skupščine ni mo goče sklicati seje delavskega sveta, se delegacija o takem vprašanju posvetuje z izvršnim organom de lavskega sveta. Delegati morajo v občinski skup ščini zastopati sklepe, stališča, predloge samoupravnih organov svoje TOZD in se sporazumeti z drugimi delegati za skupna stališča, če pride ob posameznem vprašanju do nesoglasij med delegacijo in samoupravnimi organi TOZD, se skliče zbor delavcev TOZD, ki zavzame stališče o tem vprašanju. 9. člen Delavski svet TOZD imenuje volilno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik, tajnik in en član ter njihovi namestniki. Volilna komisija: — opravlja neposredno tehnično delo v zvezi s pripravljanjem volitev članov delegacije, — ugotavlja, ali je kandidatna lista za volitve članov delegacije v skladu z zakonom, — imenuje volilne odbore na voliščih za volitve članov delegacije, opravlja inštruktažo teh odborov, skrbi za pravilnost njihovega dela in nadzoruje njihovo delo, — ugotavlja izid glasovanja na volišču, ga razglaša ter daje poročilo o izidih volitev in glasovanja, — opravlja druge naloge, ki so določene z zakonom. 10. člen Funkcijo delegacije za organe samoupravnih interesnih skupnosti opravlja delavski svet TOZD. Pri tem ravna v skladu z ustreznim zakonom in v skladu z dogovori o ustanovitvi interesne skupnosti ter o konstituiranju njenih organov. Delegat iz prejšnjega odstavka je lahko član delavskega sveta ali drug delavec TOZD. 11. člen Ta začasni statutarni sklep so sprejeli delavci TOZD steklarne Rogaška Slatina na svojem zboru in stopi v veljavo takoj. Predsednik delavskega sveta VEČ KOT DVAJSET LET ZVESTOBE V soboto, 16. februarja, je bila v zgornji jedilnici slovesna podelitev spominskih daril 155 delavcem našega kolektiva, ki so bili več ko dvajset let zvesti steklarni »Boris Kidrič«. Udeležence slovesnosti je pozdravil predsednik delavskega sveta TOZD Mirko Firer, zatem pa je dal besedo direktorju dipl. inž. Voju Djinovskemu. »Ne bom se mudil pri uspehih v preteklosti, kot je sicer navada na takšnih slovesnostih,« je začel in nadaljeval: »Zdi se mi, da bo bolj prav, če spregovorim nekaj besed o položaju, pred katerim smo v trenutku, ko prirejamo to slovesnost.. Spričo podražitve pomembnih surovin za proizvodnjo stekla naj poudarim pred vami in prek vas pred vsemi člani kolektiva, da moramo prav zdaj napeti vse moči, zlasti pri varčevanju materiala, pri čemer smo zadnje čase močno popustili. To je edina pot, ki pelje k večjim delovnim uspehom, uspehi pa so edina pot do večjih osebnih dohodkov. Prepričan sem, da boste z lastnim zgledom v delovnem okolju uspešno širili duh varčevanja. Le tako bomo uresničili naše načrte. In kakor vam je dobro znano, niso tako majhni,« je sklenil svoj govor in še čestital vsem, ki so prejeli spominska darila — ročne ure. 25 let delovne dobe Franc Colnarič, Ludvik Drimel, Boris Jugovar, Rudi Jugovar, Ivanka Klajne, Stanko Kodelič, Terezija Kužner, Ida Siter, Terezija Škorjanc. Od 20 do 25 let delovne dobe: Drago Aleksič 22, Tomo Bastašič (20), Martin Belcer 23, Franc Bek 24, Alojzija Berghaus 23, Irena Berk 24, Josipa Berk 22, Jože Berk 22, Simon Berglez 22, Ciril Boršič 21, Rudi Boršič 20, Nikola Bursač 20, Emil But 21, Janez But 21. Anto-ni j a Cerovski 24, Terezija Boršič 24, Bernard Cerovski 20, Božidar Cerovski 21, Josip Cerovski 24, Josip Cerovski 21, Štefan Cerovski 23, Alojzija Čoh 23, Dragica Čoh 24, Anton Čoh 22, Josip Čoh 22, Josipa Čoh 24, Marija Čoh 22, Mira Čoh 23, Slavo Čoh 24, Štefan Čoh 23, Vinko Čoki 23, Terezija Debelak 23, Rudi Dečko 21, Maks Djurkovič 20, Dimitrij Dolšak 21, Anica Dreflak 24, Franjo Ferbišek 21, Stanko Firer 22, Mirko Gaberšek 22, Anton Gobec 23, Ana Fideršek 20, Vlado Gorišek 23, Stanka Govedič 23, Viktor. Grahovar 24, Franc Grofelnik 24, Franjo Halužan 22, Matilda Halužan 21, Martina Halužan 23, Marija Hohnjec 21, Rudi Horvat 22, Branko Hrepevnik 21, Franc Hre-pevnik 21, Jože Hrepevnik 21, Marija Hrepevnik 24, Josip Humski 21, Franc Ingolič 21," Sonja Ivič 21, Mila Jovičič 22, Anton Jug 22, Marija Jutriša 24, Mirko Jutriša 23, Štefan Jutriša 22, Ivan Kidrič 22, Viktor Kidrič 24, Marija Kitak 24, Regina Kobale 23, Janez Kobula 20, Franc Komerički 23, Janez Koražija 20, Greta Korošec 20, Vinko Kramar 24, Vera Kregar 23, Avgusta Kunštek 24, Marjan Laneger 23, Franjo Le-pan 20, Regina Lepan 20, Ivan Lugarič 21, Marija Lipuš 22, Slavko Li-puš 23, Franc Mašera 21, Stanko Mašera 24, Ludvik Matko 20, Drago Mlinar 21, Ivan Medved 23, Vlado Medved 24, Franc Mesarič 22, Ivan Mikša 21, Marija Mikša 24, Josip Novak 23, Franc Oberski 24, Slavko Mikša 23, Valerija Mikša Ko sem razmišljal o tem, kaj sem pobral na svojem sprehodu, da napišem v vašo (ne)priljubljeno rubriko, mi je naprej prišel neki ljudski rek, ki se nekako takole glasi: »Zaigraj in piščalko za pas obesi.« Saj bi jo, ko bi se ne moral truditi za kak honorarni dinar za opravljanje te na(d)loge. Verjemite, da sem si pošteno zaslužil plačilo, ker moram javno »pohvaliti«, zdaj je že očitno, številne novatorje, ki so jim opravki prvi avtomatih postali »hobi«. V veliko pomoč pri služenju honorarja mi je pismo, ki je prispelo na moj naslov. Da ne bi krivo prenesel vsebine, bom kar v celoti objavil ali, kakor bi temu učeni ljudje rekli, citiram: Dragi argus! »Oprosti, ker se ti oglašam tako hitro. Sem še mlad »član« vašega kolektiva, da bi ti podrobneje pisal o raznih rečeh. Ne bodi hud, ko te moram »zašimfati«. Zaslužil si 24, Anton Mikolič 21, Marija Miku-ljan 24, Vojo Obradovič 22, Alber Osrečki 20, Zora Pešič 21, Edo Petek 20, Ivanka Petek 21, Milan Petek 20, Janez Plavčak 20, Ivan Pod-hraški 21, Vlado Podhraški 23, Zvonko Podkoritnik 23, Štefan Polajžer 22, Bogdan Popovič 22, Leopold Prah 24, Šime Prgin 21, Slavo Rak 23, Franc Sajko 20, Peter Sovine 24, Branko Stojsavljevič 22, Marija Stuhne 22, Silvo šipec 23, Franc Šket 23, Milan Šket 23, Franc Škorjanc 23, Anton Škrabi 23, Anton Špoljar 21, Josipa špoljar 23, Konrad Spol j ar 20, Marija Špoljar 22, Štefan špoljar 22, Franc š-rimpf 23, Silvo Šrimpf 24, Josip Štih 21, Štefka Štih 24, Vinko Štraus 20, Ivan štruklec 22, Bogomila Tišma 24, Jovo Tišma 21, Terezija Tramšek 24, Mirko Truneklj 20, Ivan Turner 22, Katica Verk 21, Stanko Verk 20, Štefan Vešligaj 23, Rudi Vodušek 20, Anton Verhovšek 24, Olga Zupan 24, Vjekoslav Žerak 22, Mirko Žerjav 24, Ivan Žgajner 20, Mirko Žumer 22. številke pomenijo leta delovne dobe. pošteno grajo, vsaj od mene. Veš, v zadnji številki »Steklarja« si predlagal, da me boste krstili z imenom »daj-daj«. Saj ne rečem, da si kdaj pa kdaj nisem zaslužil to ime. Prav radoveden pa sem, kaj boš rekel, ko boš prebral moje pismo. Preden se odločiš, da moje pismo vržeš v koš, se potrudi prebrati do konca. 12, februarja, ko sem bil še novinec pri vas, me je ena mlajša delavka tako »pobožala«, da sem se kar zvijal. »Pogruntala« je, da me more prebunkati, ker sem ji namesto željenega napitka pokazal figo. Uboga revica se ni drugače znašla, da bi ceneje prišla do pijače: Morala bi priti takrat, ko so v mene tekom dveh dni napletali kar 400 kovancev po 20 par namesto, da bi nametali 400 X 1 dinar. Priznaj, da je tudi meni udarilo na živce. Mislil sem si, če že mene »futrate« z malokalorično hrano (parami na- mesto dinarji) vam še premalokrat pokažem figo. Srtiilijo se mi le tisti nedolžni, ki morajo plačati pošteno, a jim zaradi onih drugih spodleti. Upoštevam izjeme in jim nalijem kljub temu, da za njihovo poštenje ne bi dal niti prebite pare. Štiristo napitkov, kolikor jih je bilo, pa ne štejem za izjeme. Mar nobenega od teh ni pekla vest, tako kot je mene zvijalo od raznih kombiniranih udarcev, sunkov in ne vem kakšnih možnih trikov. Pravijo, da sem večkrat ne uporaben. Ce se mi polovica oprosti, priznam. Moram reči, da je meni samemu zelo nerodno, da je tako. Zdi se mi, da bi sam prej pordel, kot nekateri, ki tako »lepo« ravnajo z menoj. Ne vem kje je krivda, da sem na tako slabem glasu? Temu kaj prispeva megla ali kaj drugega? Zaupal ti bom, da imam veliko bratov, ki so raztepeni vsepovsod. Pišejo mi, da se jim godi boljše kot meni. Tudi tisti, ki živi pod istim podnebjem, saj je komaj dobrih šest kilometrov stran od tod. Mogoče je razlog, kfer tam ne želijo razmetavati denarja za popravilo. Kljub temu, da smo si v sorodstvu, moram priznati, da močno zavidam mojim bratom. Upam, da se bo tudi meni godilo boljše. Kako? Kdaj? Takrat, ko se bo potrudila manjšina, da bo pri meni prenehala iskati novotarije. Ko ji razmetavanje družbenega denarja ne bo v zabavo. Ko nasmeh opazovalcev ne bo podstrek, temveč opomin, da z nekaterimi, ki se tako vedejo, ni vse popolnoma v redu. Rekli so mi, da tistih dvajset par poplača le kozarec iz katerega pijete. Kilogram kave (po podražitvi) baje stane 220 dinarjev, liter soka in kilogram kakaoja pa po 18 dinarjev. Sicer pa kaj bi vam jaz delal kalkulacije, ko vem, da jih doma imate čez glavo. Sedaj se že kar dobro poznamo. Ni nobene potrebe po reklami, ki jo nekateri vztrajno delajo z razmetavanjem kozarcev. Niso potrebni posebni napori, da si postanemo dobri prijatelji. Tiho, polglasno ali glasno povedano, potrebno je le eno, in sicer — poštenje. Se strinjaš, Argus, ali ne? Prisrčen pozdrav avtomat od »na-na« Hvala za pismo, »na-na«! Kampeljc si, ni kaj! Zardel sem ob spoznanju, da so tvoje trditve resnične. Smiliš se mi, ker nimaš na voljo kamere, da bi nam postregel s srčkanimi obrazi, ki so tako »prijazni« s teboj. Upam in želim, da bi skupno one mogočili »iznajdljive« in našli sku pen jezik, ki bo vsem razumljiv, če bomo to dosegli, bomo tebe krstili z imenom, ko ti bo naj lepše pristojen: »dam-daj« Lep pozdrav od ARGUSA NA ROGLO ALI NE? Zimsko turistično središče gorskega tipa na območju Rogle so začeli graditi. Pobuda je prišla od delavcev kovaške industrije iz Zreč. V celjski regiji so tri gorska območja, ki jih dolgoročneje urejajo v zimska turistična središča. To so Golte, Okrešelj in območje Rogle. Po splošno veljavnih ocenah, ki so zajete tudi v študiji ZNG Celje (avtor: F. Gradišnik), govori v prid graditvi teh središč več dejavnikov. Najpomembnejše je, da je območje dostopno za vozila, da ima dovolj obiskovalcev do 3. ure, da so na voljo primerna smučišča, da je turistično-rekreacijsko opremljena neposredna okolica in drugo. Območje Rogle ustreza vsem tem zahtevam. Pridni Žrečani so se lotili urejevanja Rogle. Že sedaj zagotavljajo dostopnost skozi vse leto, še posebej pa pozimi. Obnovili so kočo, uredili oskrbo z vodo. elektriko in cisterno za gorilno olje. Se pravi, da ni več ovir za širjenje. V prihodnje načrtujejo: urejanje smučišč proti severu, zgradili bodo osrednji turistični objekt, sedežnico, tri vlečnice, alhidrom (manjše šport- no letališče), krožno cesto in drugo. Izhodišče vsega bodo Zreče s hotelom, z zimskim bazenom, igrišči itd. Zrečani končujejo načrte in predračune za brunarice s 6 do 14 ležišči. Po predračunih bo najcenej ša stala približno 250.000 novih dinarjev. Med drugimi so graditev brunaric ponudili tudi nam. Ponudba je vsekakor vredna pozornosti. Pametno bi bilo temeljiteje razmis liti o morebitnem nakupu primer nega števila ležišč. Predvsem zaradi tega, ker smo pred nedavnim poudarjali, naj bi člani kolektiva hodili na dopust tudi v planine, saj bi si nabrali tu več moči kot na morju. Ker so ti objekti razmeroma blizu, bi jih lahko uporabili tudi za nedeljsko rekreacijo. Poznavalci Rogle zatrjujejo, da je pri vlačna vse leto. Rogla, Skomar in Resnik skupaj so prelepa celota. Pred dokončno odločitvijo bi si bi lo dobro ogledati kraj in načrte. Skupina, v kateri bi bili člani sin dikata, delavskega sveta in planinskega društva, naj gre na ogled in bo potem povedala svoje mnenje kolektivu. N. KRUMPAK SPOSOJENE MISLI — Pri izbiri ženske je kot v vojaškem načrtu: ena edina napaka pomeni neizogiben poraz. (Middle-ton) — Vendar sem se vrnila, Francelj! Oprosti mi, ker sem te sumničila! — Zares, draga, vaša nova preproga je čudovital — V ljubezni so ženske podobne smrti: pridejo, ko jih ne kličemo, toda ne pridejo, ko jih pokličemo. (Campoamor) — Možje gospodujejo svetu, ženske pa svojim možem. Kaj bi še rade? (Goltz) — Nekatere ženske so že dan po poroki vdove po možu, kakršnega so si predstavljale. (Donnay) — Ženska vlada s prošnjami, a moški z ukazi; ona, če hoče, on pa, če lahko. (Rost) — Ženska ni nikoli v zadregi za odgovor, razen če je brez jezika. (Shakespeare) — Ženske mislijo, da se oblačijo zaradi moških ali zaradi sebe. V resnici pa se oblačijo zgolj zaradi tega, da bi jih druge ženske občudovale. (F. de Miomandre) — Ženske vidijo vse ali nič, odvisno od duševnega razpoloženja, ljubezen jim je edina svetloba. (Balzac) — Ženske vedno govorijo resni co, toda nikoli cele! (Italijanski pregovor) — Gluh mož in slepa žena sta zmeraj srečen par. (Danski pregovor) — Prijateljstvo med dvema žen skama postane popolno šele takrat, če čutita skupno antipatijo proti tretji ženski. (Olivier) PROSLAVA V SEDLARJEVEM PREGLED PRIHODA IN ODHODA DELAVCEV IZ TOZD STEKLARNE ROGAŠKA SLATINA PRIŠLI: 1. Franc Colnarič, odnašalec, iz JLA 2. Marijan Kužner, steklobrusilec, iz JLA Želimo jim veliko delovnih uspehov! ODŠLI: inv. upok. 2. Andrej Gradecki, odnašalec, v JLA 3. Janez Kos, del v kisi. polirnici, inf. upok. 1. Darinka Stojsavljevič, ref. za kadre, umrla 5. Franc Vahen, odnašalec, v JLA Stanje na dan 31,12.1973 1088 povečanje + 2 zmanjšanje — 5 Stanje 31.1.1974 1085 1. Siniša Ferbišek, roj. 4.1.1974, sin Mirka 2. Stanka Habjanič, roj. 13.1.1974, hči Stanka 3. Andreja Mašera, roj. 30.12.1973, hči Štefana 4. Darko Ocvirk, roj. 12.12. 1973, sin Franca 5. Mario Papič, roj. 22. 1.1974, sin Branka 6. Boštjan Rajher, roj. 2.1.1974, sin Franca 7. Damir štruklec, roj. 2.1. 1974, sin Ivana 8. Boštjan Tkalec, roj. 13.1.1974, sin Štefke Novorojenčkom želimo obilo zdravja! 1 2 3 1. Cilika Fric, steklobrusilka, por. Plemenitaš 2. Ema Vidmajer, steklobrusilka, por. Koražlja 3. Anica Tepeš, steklobrusilka, por. Bastašič Novoporočencem Iskreno čestitamo! Pred pratkim je bila proslava ob prihodu 14. partizanske divizije na štajersko. Proslava je bila v Sedlarjevem, na kraju, kjer je v noči na 6. februar 1944 14. divizija prišla iz sosedne Hrvaške prek Sotle in takoj začela hud boj z nemškim okupatorjem, ki je bil že takrat močno utrjen na tem delu Slovenije. Zraven številnih domačinov se je proslave udeležilo veliko šolske mladine, ter predstavniki podjetij in družbenopolitičnih organizacij. Navzoči so bili predstavniki sosednih občin, to je Cazme, Kumrovca, Krapine in tudi okrog 80 preživelih borcev. Kratek oris in pomen bojev 14. divizije je podal komandant 14. divizije in narodni heroj tovariš Luka Vidmar. Orisal je bojno pot 14. divizije, ki 'se je začela pri Metliki, nadaljevala prek Jastrebarskega, Ivaničgrada, Šazme, Križevcev, Varaždinskih toplic, Krapine, Pregrade, Podčetrtka, Planine, Laškega, Konjic, prek Solčave do Kamniških planin. Vzdržljivost m herojstvo teh borcev je bilo nepopisno, še zlasti, če se spomnimo, da na tej poti ni bila edina ovira le sovražnik, ampak tudi sneg, hribovje, slaba oprema, bolezni, veliko ranjencev in drugo. Kljub vsemu je še danes živih okrog 420 borcev, ki so se bojevali od prvega dne v diviziji, ki je bila sestavljena iz Tomšičeve, Bračičeve in šercerjeve brigade. Tudi predstavniki našega kolektiva so se udeležili te proslave, pozneje pa obiskali na domu tov. Luko I DOPISUJTE 1 IV STEKLARJA! j Vidmarja in Vesno Snoj, ter jima v menu kolektiva izročili skromno darilo v znamenje priznanja/in jima zaželeli še veliko zdravih let. Dne 3. 2. 1974 je zaradi hude betežni umrl naš dolgoletni sodelavec Nikola Vukovič. Rodil se je 28. 11. 1910 v okolici Sinja v kmečki družini. Skopa dalmatinska zemlja ni mogla hraniti številne družine. Zato je Nikola že kot petnajstleten fantič iskal delo širom po Jugoslaviji. Pot ga je pripeljala k nam v Rogaško Slatino In tu se je leta 1945 zaposlil v našem kolektivu. Opravljal je delo vlagalca zmesi, nato pa se je izučil za težak in odgovoren poklic topilničarja. To delo je zvesto In predano opravljal vse do dneva upokojitve leta 1969. Ob izgubi skrbnega očeta izrekamo družini iskreno sožalje. Pokojnika bomo ohranili v lepem spominu. NAGRADNA KRIŽANKA 8• Marce RIMSKA ŠTEV- 500 ZNAMKA UMETNIH BRUSOV NEČISTO- ČA RAZLIČNA SOGLAS- NIKA PIVSKI VZKLIK F/L M IGRALKA {K/Ml MEDMET BOLEČINE SESTAVIL: ALOJZ KOSALE j VELIKANSKI , I SILEN GOZDNA KURA mmm SISS^ j I > I I f IME ČRKE \ E IMS SLIKAR ŠUBIC LESKOV LES \ OKRAJŠAVA V PISMIH SEVERO- VZHOD VPREŽNO VOZ ILO ! I PREDSTOJ. samostana FIRMA STAR VEZNIK ZADEVA, SPOR NAJMANJŠI SNOV! m m m ZMOTA MNOŽIM W 1 ■ OHIOOJE, OGRAJA IZ KOLOV LOKAL V ! LJUBLJANI KILO- VOLT -ir- DVORNA PRAZNIČNA OBLEKA NARO- ČIT/ KARTA PRI TAROKU KATRAN , ŽAR, BLESK PREGO- VOR TEKMA JADRNIC. SVETA GORA POUTiOVC ZAVETIŠČE HAVAJSKI PETROL GRUPO- domače S C K NO ■ SORTA GROZDJA AVTOM OB. OZNAKA AST/JA CERAR DOLŽIN. MERA VELIKA LEDENA GMOTA ENA CD CELIN DOLOČITEV, ZVEČANJE PRAVE VREDNOST! LANTAN STARAv UTEŽ 7AN0S, POLET MAJHNO REŠETO IN DU ST RASTLINA HUNSKI POGLAVAR ČELADA VOJAŠKI GOJENEC CENTRAL- NI KOMITE NEKDANJI PRIPADNIK RODOV V /TALIJ/ LOŠČILO VZVIŠENE URŠKE PESMI POKRIVA- LO PEVKA (MAJDA) VAUEVO PLEME GORA V JUL/J. ALPAH ZEMLJIŠKA KNJIGA SAMO ITALIJA JUDOVSKI skrivnost. NAUK 100 nL ST.RIM- /MB 7A Ji-DAN . J MESECU /VAN MINATTI • NIKAL- NICA TURČIJA. VOZNI LISTEK BOŽJAST- NIH AVSTRIJA ZDRAVILNI RASTLINA NEPOKLIC- NA ŠPORTNICA Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno rešitev, bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev, in sicer: 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 50 din in 3. nagrada 30 dinarjev. Rešitve križanke pošljite v zaprti kuverti na naslov: Uredništvo »Steklarja« Steklarna Boris Kidrič, ali vrzite v nabiralnik pred vratarnico. Na ovitku ne pozabite napisati: »Nagradna križanka št. 3«. OPOZORILO! Tiskarski škrat nam je močno podaljšal rok za pošilja- nje rešitev nagradne križanke štev. 2, ko je pomotoma oznanil 15. marec za zadnji rok. V resnici pa je bil mišljen 15. februar. Vse prispele rešitve za nagradno križanko iz prejšnje številke bomo upoštevali pri žrebanju. Le da bomo to storili mesec dni pozneje. Reševalce nagradne križanke prosimo za razumevanje in obljubljamo, da se v prihodnje kaj podobnega ne bo več pripetilo. Rok za rešitve te nagradne križanke je 15. marec. BREZ APETITA Janez je zaljubljen v Micko. Ne najde primernih besed, da bi ji razkril svoja čustva, pa mu prijatelj svetuje: »Ko jo boš srečal, ji reci, da zaradi ljubezni do nje ne moreš ne jesti jie spati...« Pri ponovnem srečanju z Micko Janez ustreli kot iz brzostrelke: »Veš, Micka, ko te zagledam, me mine apetit.«