PRIMORSKI DNEVNIK
Abb. postne i grupžotovini Cena 150 lir	Leto XXX. Št. 279 (8985)	TRST, petek, 29. novembra 1974
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
INTERVJU ZAKLADNEGA MINISTRA REVIJI «PANORAMA»
COLOMBO NAPOVEDAL ŠE DVE LETI ŽRTEV
V
Življenjski standard se ne bo zvišal, dokler ne bo mogoče absorbirati višje cene petroleja - Nezadovoljstvo demokrščanske levice zaradi odstranitve Andreottija in Tavianija iz ključnih ministrstev
RIM, 28. — Zakladni minister Colombo je v intervjuju reviji «Panorama» napovedal, da Italijo čaka še najmanj dve leti hudih žrtev, ko ne bo mogoče zvišati življenjskega standarda. Italija ne more niti misliti, je dejal Colombo, da bi se povzpela na višjo življenjsko raven, kot jo je imela leta 1973, dokler ne bo absorbirala višje cene petroleja. Zakladni minister je pojasnil, da višja cena petroleja znaša okrog 3 do 4 odstotke kosmatega n acionalnega dohodka iz leta 1973. Zaradi tega je treba najprej zvišati nacionalni dohodek za najmanj tri do štiri odstotke, to novo bogastvo pa ne bo smelo biti uporabljeno v notranjosti, pač pa ga bo treba usmeriti na mednarodni trg z večjim izvozom.
Po Colombovem mnenju bo zvišanje nacionalnega dohodka v letu 1974 znašalo okrog 4 odst., to zvišanje pa bo absorbiral prejšnji pritisk na potrošnjo in na investicije. Leta 1975 pa se nacionalni dohodek ne bo zvišal za več kot en odstotek, iz česar sledi, da nas čakata najmanj dve leti hudih žrtev brez upanja na zvišanje življenjske ravni. Te žrtve, je nadaljeval minister, bo treba porazdeliti med posamezne kategorije državljanov, treba pa bo tudi zaščititi življenjsko raven delavcev. Po mnenju ministra Colomba pa to pomeni, da se plače ne bodo smele povišati več kot se bodo zvišale cene in nacionalni dohodek.
V intervjuju je Colombo tudi poudaril potrebe po skrčenju državnih stroškov, da bi tudi v letu 1975 obdržali javni deficit v mejah 8000 milijard lir. Prav tako bo treba vztrajati pri politiki kvantitativnega nadzorstva nad kreditom: treba bo torej odreči kredite mnogim sektorjem .glede katerih je mogoče odložiti naložbe, medtem ko bodo z večjo lahkoto dani krediti podjetjem, ki delajo za izvoz ter na področjih poljedelstva, energije in gradbeništva. Predvsem fia bodo dani krediti za naložbe na jugu.
Podobne misli je v intervjuju isti reviji izrekel tudi predsednik Con-findustrie Agnelli, ki je med drugim dejal, da je treba spet postaviti na noge «podjetje Italijo». V ta namen bo treba manevrirati kreditno politiko ter posvetiti vse napore za krepitev izvoza: to pa pomeni proizvajati več ih potrositi manj. Agnelli je govoril tudi o odnosih s sindikati in dejal, da je treba upoštevati njihovo mnenje pri formuliranju gospodarske politike, da pa izbire na tem področju pritičejo vladi in parlamentu.
Politična debata, ki je trenutno v teku, pa ne zadeva samo gospodarskih problemov, ampak tudi bolj strogo politična vprašanja, ki jih je odprla sestava Morove dvostranske vlade. V tej zvezi beležimo danes izjavo demokrščanskega poslanca Armata, ki je izrazil nezadovoljstvo v vrstah levice KD zaradi izbire novih ministrov. «Veliki manevri, ki so spremljali sestavo nove vlade — je dejal Armato — so dosegli prvi cilj, da so ošibili večino, ki se bo v ponedeljek predstavila zbornicam za zaupnico. Težko je dati državi zadovoljive razloge o defenestraciji Tavianija in Andreottija iz ministrstev, ki so ključnega pomena v boju proti fašizmu in v preiskavi za ugotovitev političnih odgovornosti v poskusu vojaškega udara». Armato se je zavzel za zavezništvo med vsemi silami v KD, ki odklanjajo totalitarno vodenje stranke. Treba je ustvariti v notranjosti KD alternativo sedanjemu vodstvu, ker je to edini način, da bi stranka premostila sedanjo krizo.
Negativno oceno o sestavi Morove vlade je dal tudi komunistični predstavnik Chiaromonte v uvodnem članku v reviji «Rinascita». Chiaromonte obžaluje, da Moro ni znal napraviti konec ponižujoči praksi političnih protiutežij in bednim manevrom struj in skupin. Komunistični predstavnik omenja spremembo stališča PSDI v zadnjem trenutku, vzdržanje liberalcev ter odstranitev Tavianija in Andreottija iz notranjega in obrambnega ministrstva ter ugotovil, da vse to nikakor ne prispeva k sanaciji in normalizaciji javnega življenja v Italiji. Sedanja vodilna skupina KD — meni Chiaromonte — ne sme nadaljevati s prakso zvračanja posledic krize v KD na italijansko demokracijo.
Zanimiv je tudi intervju, ki ga je dal bivši tajnik PSDI Mauro Ferri reviji «Il settimanale». Po mnenju Ferri ja, ki pripada levi Saragatovi struji socialdemokratske stranke, je sedaj konec izvirnega levega centra kot zavezništva med demokratičnimi, katoliškimi in socialističnimi silami za uresničitev globoke spremembe države v reformističnem smislu. Kljub temu pa levi center ostaja edina možna politična večina, prav zaradi tega pa si je nemogoče zamisliti vladno večino brez socialistične stranke. Ferri je v tej zvezi omenil, da je prav izkustvo z Andreottijevo vlado, v kateri je sam sodeloval, dokazalo^ da centristična večina danes ni več mogoča ne toliko zaradi številčne nezadostnosti, kolikor zaradi polt tične nespospbnosti. Ferri se je tu di zavzel za restrukturacijo itali-
Državni praznik SFRJ v Trstu
janske levice, v sklopu katere morajo najti svoje mesto tudi socialdemokrati. Prav zaradi tega pa je absurdno stališče tistih, ki bi hoteli potisniti PSDI v zavezništvo s konservativnimi silami.
KiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiik
POSTOPNA NORMALIZACIJA POLOŽAJA V flPIS flBEBI
CEN. BENTI NOVI PREDSEDNIK ETIOPSKEGA VOJAŠKEGA SVETA
Možnost obnovitve spopadov z eritrejskimi uporniki - Bivši cesar Selasje odstopil del svojega imetja vojaškim oblastem
ADIS ABEBA, 28. — Brigadneg? generala Teferija Bentija, dosedanjega poveljnika druge divizije, ki ima svoj sedež v Eritreji, so izvolili za novega predsednika začasnega upravnega vojaškega sveta, ki je na oblasti v Etiopiji od 5. septembra. Etiopski radio je sporočil, da je general Benti že prisegel pred začasnim vojaškim svetom, ki ga sestavlja 120 članov oboroženih sil, od navadnih vojakov do majorjev.
General Benti ima 53 let in je začel svojo vojaško kariero kot navaden vojak ter se je postopoma povzpel do najvišjih činov. Bil je nekaj časa poveljnik najstarejše e-tiopske vojaške akademije in je v začetku prejšnjega desetletja bil e-tiopski vojaški ataše v veleposlaništvu v Washingtonu. Kot poročajo je Benti do pred kratkim bil zelo vezan na generala Andoma, ki so ga v soboto ustrelili. Andom ga je septembra imenoval za poveljnika 3. divizije, ki ima svoj sedež v jugovzhodni Etiopiji, do katere ima Somalija ozemeljske zahteve. Ben-tijevo imenovanje je takrat vojaški svet zavrnil. Novi predsednik bi moral postati tudi začasni poglavar države in min. predsednik.
V vsej državi 'vlada še vedno dokajšnja napetost, še zlasti v Eritreji. Kaže, da je vojaška oblast poslala v Asmaro, glavno mesto severne pokrajine Eritreje, dva bataljona, ki naj bi okrepila tamkajšnjo vojaško posadko. O tem poročajo iz diplomatskih krogov, kjer poudarjajo, da je skupno Število vojakov v tisti pokrajini doseglo pet
DANES
Zakladni minister Colombo je v nekem intervjuju izjavil, da Italijo čakata še najmanj dve leti strogega varčevanja. V tem obdobju se življenjski standard državljanov ne bo mogel zvišati, ker bo treba posvetiti vse sile povečanju proizvodnje in izvoza, saj bo samo tako mogoče zajeziti deficit plačilne bilance zaradi zvišanja cene petroleja.
V Etiopiji so imenovali novega predsednika vojaškega sveta namesto gen. Andoma, ki so ga v soboto usmrtili. Gre za 53-letnega gen. Bentija, ki je doslej poveljeval drugi diviziji. S tem se bo položaj v državi, čeprav vlada še vedno dokajšnja napetost, normaliziral. Posebno zaskrbljujoč je položaj v Eritreji, kamor so vojaške oblasti poslale okrepitev vojaški posadki.
Včeraj sc je v deželnem svetu pričela razprava o političnem sporazumu strank ustavnega loka, v katero je poseglo veliko število svetovalcev. Razprava je bila u-merjena, vendar je komunistična opozicija navedla tudi nekatere resne kritike v zvezi z načinom u-pravljanja in v zvezi z izrednim načrtom socialnih ter ekonomskih ukrepov. Slovenska svetovalca Lovri Im (KPI) in Štoka (Slovenska skupnost) sta iz različnih zornih kotov osvetlila poglavje programa nanašajoče se na specifična slovenska vprašanja. V tej zvezi je Lov-riha navedel zelo podroben in stvaren seznam vprašanj, ki bi jih dežela lahko sama ob nespremenjenih prisTojnostih uredila za Slovence. Oba svetovalca pa sta podčrtala kot osrednje vprašanje globalno zakonsko zaščito.
tisoč. Iz uradnih krogov niso doslej objavili uradnega sporočila o premikih čet, menijo pa, da hočejo okrepiti tamkajšnjo vojaško posadko, v predvidevanju morebitnih diverzantskih akcij upornikov eritrejske fronte za osvoboditev, ki vodijo že 13 let krvavo borbo za neodvisnost Eritreje. Eden poglavitnih ciljev revolucije, ki so jo oborožene sile začele pred desetimi .meseci, jé ohranitev nacionalne celovitosti in torej preprečitev morebitne odcepitve Eritreje.
Generalni tajnik eritrejske fronte za osvoboditey Saleh Sebi je v Bejrutu imel tiskovno konferenco, na kateri je dejal, da pričakujejo iz dneva v dan oster napad vladnih čet. Sebi je dodal, da so Združene države dobavile etiopski vladi velike količine orožja, kljub temu pa so Eritrejci prepričani, da jim bo uspelo poraziti vladne čete. Govoril je tudi o smrti generala Andoma ter s tem v zvezi izjavil, da so ga usmrtili, ker ni hotel poslati okrepitve v Eritrejo. Sebi je rekel, da upajo na miroljubno rešitev spora, čeprav nima fronta do sedaj neposrednih stikov z etiopsko vlado. U-porniki so pripravljeni pogajati se v neki neutralni državi.
švicarski veleposlanik v Etiopiji je danes izjavil, da je bivši cesar Haile Selasje pristal, da izroči del svojega bogastva, ki je naloženo v raznih švicarskih bankah etiopski vojaški oblasti. Cesar naj bi v preteklih dneh podpisal ček za 15 milijard dolarjev, kar znaša približno 10 tisoč milijard lir. Veleposlanik je tudi dejal, da ne ve, koliko je vsota, s katero razpolaga Selasje v Švici. Velik del bogastev bivšega cesarja izhaja iz izkoriščanja legendarnih rudnikov kralja Salomona. O-borožene sile so ga obtožile, da je grmadil ogromno bogastvo, medtem ko je ljudstvo umiralo od lakote. Veleposlanik Langebacher je izjavil, da se je cesar domenil z oboroženimi silami o izročitvi dela svojega bogastva še pred mesecem dni. Dodal je tudi, da predstavniki vojaških oblasti lahko vnovčijo ček, kadar to želijo.
Grčija spet član evropskega sveta
PARIZ, 27. — Svet evropskih zunanjih ministrov je danes sklenil ponovno sprejeti Grčijo v okvir evropskega sveta. Grčija je izstopila 12. septembra 1969, ko so bili na oblasti fašistični polkovniki, k j. so se hoteli izogniti obsodbi, ker grška vlada ni spoštovala listine človekovih pravic.
Sprejetje Grčije je priporočil stalni odbor, ker je ugotovil, da so bile volitve 17. septembra 1974 demokratične in da ima sedaj Grčija parlamentarni režim, kar je neobhodno potrebno, da lahko spet postane članica evropskega sveta. Grška vlada, pravi poročilo stalnega odbora, se je obvezala, da bo spoštovala listino človekovih pravic ter osnovne politične svoboščine.
V Grčiji se je med tem začela volilna kampanija pred referendumom, s katerim se bodo Grki izrekli o povratku bivšega kralja Konstantina, ki je v prejšnjih dneh naslovil poziv na grško ljudstvo, v katerem zagovarja svoj povratek na prestol. Sredinske in levičarske stranke ter komunisti si prizadevajo ' za odpravo monàrhje, ki je v preteklosti pokazala, da je preveč povezana z mednarodnimi gospodarskimi krogi. Karamanlisova stranka
se je z ministrskim predsednikom na čelu odločila, da se vzdrži kakršnekoli oblike propagande za ali proti Konstantinovemu povratku.
Danes zaključek Kissingerjevega obiska v Kitajski
PEKING, 27. — Sedmi Kissinger-jev obisk v Kitajski je, kot kaže, mnogo bolj zapleten, kot prejšnji. Izmenjava misli s kitajskim’ voditelji je tokrat mnogo bolj pomembna, čeprav nihče ne ve točno o čem je govor. Časnikarji, ki spremljajo ameriškega državnega tajnika na njegovem potovanju v Kitajsko, čakajo na morebitni sklepni komunike, da bi z gotovostjo izvedeli, o čem je razpravljal s Kitajci. Zelo možno je, da so sprejeli nekatere sklepe, ki zadevajo gospodarske in kulturne odnose. Kitajska je po vsej verjetnosti zahtevala od Washingtona, da bi izboljšala svojo trgovinsko bilanco z ZDA, ki je doslej bila še vedno pasivna. V prihodnjih mesecih bo razvidno, če so to dosegli.
Generalni konzul Socialistične federativne republike Jugoslavije v Trstu, Boris Trampuž in soproga, sta ob današnjem državnem prazniku SFRJ priredila sinoči v prostorih hotela Jolly tradicionalni sprejem, ki je letos sovpadel s poslovitvijo Borisa Trampuža, ki se po štirih letih bivanja med nami vrača v domovino.
Sprejem je zato potekel v še toliko bolj toplem in prisrčnem vzdušju,-saj je vsakdo, od najvišjih predstavnikov deželnega in mestnega političnega, upravnega, kulturnega, gospodarskega m javnega življenja, do predstavnikov slovenskega družbenega življenja z vseh področij udejstvovanja, hotel obenem s čestitkami za državni praznik SFRJ izreči odhajajočemu gen. konzulu tudi zahvalo za njegovo štiriletno delo med nami, s katerim si je pridobil spoštovanje svojih sogovornikov na predstavniški ravni in nedeljene simpatije slovenske zamejske skupnosti.
Med prisotnimi so bili med drugimi piojsednik deželnega odbora odv. Comelli, predsednik deželnega sveta Berzanti, podpredsednik dež. sveta Pittoni, precfsedhTk pokrajine dr. Zanetti, slovenski poslanec Albin Škerk, prefekt dr. De Lorenzo, kvestor dr. Mussumeci, visoki predstavniki vojaških oblasti, škofov vikar dr. Škerlj, večje število deželnih, pokrajinskih in občinskih odbornikov, župani slovenskih občin na Tržaškem in Goriškem, zastopniki beneških Slovencev, deželni in pokrajinski tajniki političnih strank ustavnega loka, predsednik SKGZ Boris Race, rektor tržaške univerze dr. Giampaolo De Ferra, deželni šolski skrbnik prof. Angioletti, tržaški šolski skrbnik prof. Fiden-zi, ugledne osebnosti iz Slovenije in zlasti iz obmejnih občin ter v polnem številu predstavniki slovenskega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja.
V DOKUMENTU KASACIJSKEMU S0DISCU
Dr. Fiore je obrazložil, zakaj naj bi bil Rim pristojen za preiskavo o golpeju»
Rimski preiskovalni sodnik trdi, da bi bil sodni postopek hitrejši, poleg tega pa naj bi prevratniki zagrešili najhujše zločine v Rimu Dr. Tumburino bo prihodnji teden zaslišal Torguata Nicolija in Micelija
RIM, 28. — Rimski preiskovalni sodnik dr. Filippo Fiore, ki vodi preiskavo o Borghesejevem poskusu državnega udara, je pred nekaj dnevi izročil kasacijskemu sodišču dokument, v katerem razlaga, zakaj je sprožil spor o pristojnosti s padovskim in turinskim sodiščem. V 15 tipkanih straneh dr. Fiore na kratko obnavlja potek preiskave, nato pa utemeljuje svoj sklep s pravnega stališča.
Rimski sodnik uvodoma ugotavlja, da je v okviru preiskave obtožil vrsto ljudi oborožene vstaje proti državi, politične konspiracije, poskusa ugrabitve, nedovoljene posesti vojnega orožja in tatvine vojnega orožja v obtežilnih okoliščinah. Njegova preiskava zajema obdobje,
ki gre od začetka leta 1970 do 29. septembra letos. V Padovi pa je v teku sodni postopek proti osebam, obtoženim prevratniškega združevanja, ustanavljanja oboroženih tolp, politične konspiracije in zajema obdobje od leta 1970 do oktobra lani. V Turinu pa je preiskovalni sodnik dr. Violante obtožil Maria Pavio, Eliodora Pomarja, Giacoma Micalizia, Leopolda Pari-ginija, Maria Scolarija in Torqua-ta Nicolija politične konspiracije, preiskava pa zajema obdobje od avgusta do polovice oktobra letos.
Borghesejev poskus državnega udara — piše dr. Fiore — je bil odkrit marca 1971, ko je stekla preiskava proti prevratnikom. Skoraj istočasno je v Borghesejevi
fiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiminiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiun
ZAMRIJSKI PREDSEDNIK V JUGOSLAVIJI
Tito in Kaunda o neuvrščenosti
Poudarjena potreba po enotnosti in aktivnosti neuvrščenih držav
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — Predsednik Jugoslavije Tito in predsednik Zambije Kaunda sta včeraj v razgovorih ugotovila, da se odnosi med obema državama na vseh pod-račjih zelo uspešno razvijajo in da to lahko služi kot primer sodelovanja med neuvrščenimi državami. Predsednika sta s svojimi sodelavci proučila tudi aktualna politična in gospodarska vprašanja na svetu ter posebno podrobno tista ; ki so povezana s sedanjim položajem, razvojem in gibanjem v Afriki po spremembah na Portugalskem in v njenih bivših kolonijah. Pri proučevanju mednarodnih gospodarskih odnosov sta predsednika posvetila posebno pozornost problemu inflacije, posledicam povišanja cen nafte na razvite in nerazvite države, energetski krizi in drugim gospodarskim vprašanjem, ki danes obremenjujejo svet in posebno države v razvoju.
Tito in Kaunda sta se razgovarja-la tudi o današnjem položaju neuvrščenih, o njihovi aktivnosti v svetu in o tem, kaj bi neuvrščene države lahko storile za rešitev mednarodnih političnih in gospodarskih vprašanj.
Sodelavci obeh predsednikov so danes na ločenih razgovorih po-
Leone sprejel predstavnike časnikarjev
drobnejše razpravljali o nekaterih vprašanjih, ki so bili predmet sinočnjega razgovora med Titom in Kaundo, Tako so se zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic in zunanji minister Zambije Vernon Mvaanga s sodelavci podrobno po-
a o položaju v Evropi, o
menil;
razvoju dogodkov na jugu Afrike, o popuščanju mednarodne napetosti in p aktualnih mednarodnih vprašanjih, kot so položaj na Bližnjem vzhodu, - Ciper, Indokina in druga ter o dejavnosti obeh držav na mednarodnem področju. Razgovori med jugoslovansko delegacijo pod vodstvom člana predsedstva SFRJ Fadilja Hodže in zambijsko pod vodstvom Eliaha Mudende, člana centralnega komiteja združene nacionalne partije neodvisnosti Zambije, so se nanašali na medpartij-sko, gospodarsko, znanstveno-teh-nično in kulturno sodelovanje. V teh razgovorih je bila obojestransko izražena pripravljenost, da se sodelovanje na vseh teh področjih še nadalje razvija. Dogovorjeno je bilo, da se konkretni predlogi za
organizaciji «Fronte nazionale» prišlo do razkolov in nekateri pristaši «črnega princa» so se pridružili drugim tovrstnim organizacijam, medtem ko so De Marchi, Pomar, Micalizio in nekateri drugi ustanovili samozvano «novo vodstvo nacionalne fronte».
Predsedstvo so poverili Danteju Ciabattiju, ostali trije pa so bili odgovorni za delovanje v Severni, Srednji in Južni Italiji. Kmalu nato je De Marchi postal blagajnik organizacije in dobil v upravo preostanek 200 milijonov lir, s katerimi je genovski industrijec Andrea Piaggio podprl Borgheseja. Prevratnikom se je pridružil tudi Marie Pavia (zadnji turinski «federale»)^ ki je finansiral delovanje organizacije z dvema milijonoma lir.
Medtem pa so padovski prevratniki Dario Zagolin, Eugenio Rizzato, Sandro Rampazzo in Sante Se-dona zvedeli o milijonih, ki jih je dobil v upravo De Marchi in se sklenili, d’ bodo zahtevali podpore za svojo dejavnost. Najbolj aktiven naj bi bil Zagolin, ki je z zvijače izsilil pajdašem 14 milijonov lir, s katerimi je kril osebne dolgove.
Od konca maja do začetka avgusta 1973 so se prevratniki večkrat sestali ,da bi uskladili svoje delovanje. Sestankov se je udeležilo tudi nekaj častnikov, med katerimi Amos Spiazzi, Rolando Dominioni in generala Ricci ter Nardella.
Po aretaciji De Marchija in skupine, ki je delovala v okviru Ve-trovnice (po mnenju dr. Fioreja je to le navidezna organizacija ustanovljena le, da bi izsilili denar Bor-ghesejevim podrepnikom) so vodstvo «nacionalne fronte» prevzel: Pomar, Micalizio in Pavia. Ti se po srečanju s «črnim princem» ir. po sestankih v Rimu 3. in 29. septembra sklenili, da ugrabijo predsednika republike, ga prisilijo, d« razpusti parlament in imenuje pred sednika vlade, ki bo njim po godu.
Medtem pa se je med prevratnike vrni] tudi Torquato Nicoli, bivši zaupnik «nacionalne fronte» za Ligurijo, ki je sproti obveščal kapetana SID La Bruno o naklepih gol-pistov. Prve dni oktobra pa je turinski sodnik Violante izdal za zarotnike vrsto zapornih nalogov, ker jim je prišel na sled v okviru svoje preiskave o delovanju «Ordine nuovo» in «Ordine nero» v Piemonte
Do tu obnova dogodkov, V drugem delu dr. Fiore utemeljuje s pravnega vidika svojo zahtevo po združitvi preiskav. V tej zvezi trdi, da so omenjeni sodni postopki subjektivno in objektivno povezani ter poudarja, da gre pristojnost za pre-
povečanje gospodarskega sodelovanja prouče na sestanku mešanega I iskavo rimskim sodnikom, ker so
J te	__.  _______1 1 1,- r'i li	iteliic--/-»	1 /4 rt i rt mn
RIM, 28. — Predsednik republike Leone je sprejel na Kvirinalu novo vodstvo vsedržavne zveze ith-lijanskega tiska. V odgovoru na pozdrav novega predsednika časnikarske zveze Paola Murialdija je predsednik republike poudaril nenadomestljivo in konstruktivno vlogo časnikarstva v demokratični -družbi kot resnični izraz svobode. Leone je tudi dejal, da se mora vsak časnikar zavedati svojih odgovornosti, še posebno v sedanjem delikatnem trenutku, zato da bo
lahko prisotnost tiska v italijanski družbi vedno bolj učinkovita.
Danes se je medtem zaključilo dvodnevno zasedanje vsedržavnega sveta časnikarske zveze, ki je proučil splošen položaj informacije v Italiji. Ob koncu so odobrili resolucijo. ki opozarja na dramatičen položaj tiska, do katerega je prišlo bodisi zaradi pomanjkanja u-streznih pobud s strani politične oblasti; bodisi zaradi kriznih situacij v nekaterih dnevnikih, kot so turinsko «Gazzetta del Popo-
lo», genovski «Il cittadino» in «Telegrafo» iz Livorna. Vsedržavni svet je pozval vse italijanske časnikarje k enotnemu angažiranju v pričakovanju obnovitve vsedržavne delovne pogodbe, prav tako pa je pozval novo vlado in parlament, naj se lotita izredno hudih problemov informacije ter sprožita konkretne in odločilne pobude za reformo tega sektorja.
Na sliki: predsednik republike Leone z novim predsednikom časnikarske zveze Murialdijem.
odbora za gospodarsko sodelovanje januarja v Beogradu.
Predsednik Kaunda je danes dopoldne sprejel v svoji rezidenci na Dedinju predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča, s katerim je v enournem razgovoru izmenjal misli o dvostranskih od nosih in aktualnih mednarodnih vprašanjih. Kaunda je v razgovorih zelo pozitivno ocenil udeležbo Jugoslavije pri uresničenju načrtov razvoja Zambije in poudaril potrebo, da se to sodelovanje nadaljuje. V proučevanju mednarodnih vprašanj sta Kaunda in Bi-jedič poudarila potrebo večje dejavnosti in akcije neuvrščenih držav pri reševanju mednarodnih vprašanj.
Predsednik Jugoslavije je sinoči na večerji v svoji zdravici poudaril, da je kljub nekaterim pozitivnim rezultatom mednarodni, politični in gospodarski položaj resen. Imperialistične in reakcionarne sile ne mirujejo, temveč skušajo zaustaviti proces popuščanja in ohraniti stare ter pridobiti nove pozicije. Zato je potrebno enotno delovanje neuvrščenih. Enotnost akcije, ki se j je _ manifestirala na konferenci v Alžiru in v svetovni organizaciji, se 1 mora, po besedah Tita, vedno znova potrjevati in krepiti. Potrebno je stalno upoštevati, da je enotnost pogoj za akcijo in da je tudi akcija jamstvo enotnosti. Predsednik Kaunda je v odgovoru na zdravico med drugim poudaril vlogo Tita, enega izmed ustanoviteljev gibanja neuvrščenih, in njegovo vlogo v naporih za utrditev politike neuvrščenih na svetu ter z zadovoljstvom ugotovil, da je Jugoslavija pod vodstvom Tita pomemben dejavnik v svetu neuvrščenih. Predsednik Zambije se je posebno zahvalil Jugoslaviji za podporo, ki jo velikodušno daje osvobodilnim gibanjem in Zambiji in poudaril, da so jugoslovanski narodi s pomočjo Zambiji prispevali h krepitvi napredka na jugu Afrike.
B. BOŽIC
RIM, 28. — Zunanji minister Rumor se je danes na letališču v Fiu-micinu sestal z generalnim tajnikom OZN Waldheimom, ki se je u-stavil za kratek čas v Rimu na poti z Bližnjega vzhoda v New York. Med pogovorom, ki je trajal približno eno uro, je Waldheim obvestil italijanskega zunanjega ministra o rezultatih svoje misije na Bližnjem vzhodu,
odkrili najhujše zločine. Poudarja na dalje, da bi združitev sodnih postopkov pospešila preiskavo in odpravila nekatere nedoslednosti kot je na primer različno ravnanje z obtožen ci, ki je posledica subjektivne o-cene dokaznega gradiva vsakega sodnika. Povsem drugačnega mnenja pa sta dr. Violante in dr Tamburino, ki trdita, da bi združitev preiskav zavrla delo sodnikov, če ga ne bi celo onesposobila, soričo razpredenosti prevratniške mreže in gore dokaznega gradiva in sodnih aktov. Poleg tega pribijata, da sta le ona pristojna za preiskavi, ki sta jih začela.
Da je v njunem izvajanju vsaj trohica resnice, dokazuje dejstvo, da je kasacijsko sodišče, ki bo moralo rešiti spor, komaj danes odposlalo zadnja obvestila o sporu o pristojnosti odvetnikov vseh obtožencev, ki jih je nad 150 če bo šlo vse po sreči, bo vrhovno sodišče lahko začelo razpravljati o bistvu pravde januarja, ko bo dobilo od odvetnikov potrdilo, da so dobili dokumentacijo.
Padovski sodnik dr. Tamburino, ki bo po včerajšnjem sklepu beneškega prizivnega sodišča, še naprej vodil preiskavo o Vetrovnici, vsaj dokler ne bo rešen spor o pristojnosti. je danes zaslišal Nica Azzija, Maura Marzoratija in Francesca De Mina o povezavah med padovsko prevratniško skupino in njihovo teroristično organizacijo «La Fenice». Kaže namreč, da so Azzi, Marzorati in De Min, ki so bili obsojeni na stroge zaporne kazni zaradi spodletelega atentata na brzec Turin — Rim, dobili finančno podporo od Ve-trovnice.
Prihodnji teden pa bo dr. Tamburino skupaj z dr. Nunziantejem zaslišal kot pričo Torquata Nicolija, ki ga tako dr. Violante kot dr. Fiore dolžita prevratniške konspiracije. Kaže namreč, da Nicoli ve za imeni voditeljev prevratniške organizacije, pomembni osebnosti, ki sta za kulisami vodili spletke, usmerjali dejavnost. «težakov nasilja» in pobirali rezultate strategije napetosti.
Dr. Violante in dr. Fiore nista mogla izvleči Nicoliju imen. Tako on kot Micalizio naj bi namreč poudarila, da bi bili njuni življenji privezani na nitko, če bi izustila omenjeni imeni. Upati je, da bo imel dr. Tamburino več sreče in odločnosti. Za prihodnji teden je predvideno tudi zasliševanje bivšega šefa SID gen. Micelija.
TRŽAŠKI DNEVNIK
29. novembra 1974
OBSEŽNA RAZPRAVA HA SEJI DEŽELNEGA SVETA O NOVEM PROGRAMU
SLOVENSKA SVETOVALCA LOVRIHA IN ŠTOKA STA ODLOČNO ZAHTEVALA GLOBALNO ZAŠČITO
Stvarne zahteve svetovalca Lavrihe (KPI) o ukrepih dežele v korist Slovencev ■ Štoka (SS) predlaga poseg političnih sil ustavnega loka v Rimu ■ Baracetti (KPI) kritično ocenil deželni program
V deželnem svetu se je včeraj dopoldne pričela politična debata o novem programu levosredinske deželne vlade, ki se bo predvidoma zavlekla, saj je vpisanih kar trideset govornikov. V razpravi deželni svetovalci obravnavajo celotni spektrum političnih vprašanj, razni pa so omenili tudi nekatera specifična vprašanja zaščite slovenske narodnostne skupnosti.
Na dopoldanskem zasedanju je ocenil program deželnega odbora glede Slovencev svetovalec KPI Dušan Lo-vriha, ki je uvodoma podrobno analiziral primerjave s podobnimi prejšnjimi izjavami in izjavo Comellija po lanskih volitvah. Ugotovil je da ni bil narejen bistven napredek in da se lahko govori celo o nazadovanju.
Svetovalec Dušan Lovriha je nato zelo podrobno analiziral odstavek programske izjave Comellija, ki se nanaša na svobodni izraz etničnih zahtev, na celotnem področju Furlanije-Julijske krajine in zahteval, da Comel-li pojasni, na koga je naslovljen ta poziv o svobodnem izražanju in zahtevah. Kolikor je naslovljen na prebivalce Nadiških dolin, na Rezijo in na Kanalsko dolino, potem je treba izraziti ogorčenje, saj je s tem narejen hud korak nazaj glede priznanja pravic Slovencem v videnski pokrajini.
Upravičeno bi v sedanjem ozračju pričakovali mncgo več, saj je prišlo do mednarodne konference o manjšinah, do skupnega stališča strank u-stavnega loka in tudi prvič v zgodovini slovenskega nemotenega govora v dvorani tržaškega občinskega sveta. Žal pa niso še rešena osnovna vprašanja demokracije za Slovence v Videnški pokrajini v nasprotju z načeli ustave in se o njih govori na dvomljiv in na nepravilen način. Lovriha je v tej zvezi orisal dramatično zgodovino Slovencev Videnške pokrajine in nato prešel iz obravnave njihovih nacionalnih problemov na poglobljeno razpravo o gospodarskih in socialnih vprašanjih tega področja.
Nato je svetovalec Lovriha obravnaval načelna vprašanja zaščite slovenske narodnostne skupnosti in je v tej zvezi zahteval od predsednika Comellija, da pove kaj več glede obveze o globalni zakonski zaščiti in glede konkretnih obvez dežele za reševanje pereče slovenske problematike.
Lovriha je podčrtal, da bi po njegovem mnenju morale vsebovati programske obveze glede zaščite Slovencev naslednje postavke:
Od parlamenta je treba zahtevati, da razpravlja in odobri okvirni zakon o pravicah in o zaščiti slovenske skupnosti v Italiji.
Na osnovi deželne avtonomije je treba — v okviru korektnega odnosa in dejanskega sodelovanja enotnih slovenskih političnih, socialnih in kulturnih predstavništev — odobriti zakonske pobude, ki bodo sposobne koordinirati in razčlenjeno predati pooblastila krajevnim ustanovam glede zaščite etničnih interesov na vseh področjih. V tej zvezi naj se odbor obveže še zlasti glede naslednjih vprašanj:
Jamstva, na vseh ravneh, za dejansko izvajanje pravice o uporabi slovenščine in to s pomočjo zaposlitve v deželnih uradih ustreznega tehničnega in vodilnega osebja, ki dobro pozna slovenski jezik.
Odbor naj se obveže, da bo spremenil zakon št. 20 od 4. marca 1973, tako da bo bolj učinkovit in da bo do-
sledno omogočil izvajanje načela dvojezičnosti krajevnih ustanov, kjer žive tudi Slovenci.
V okviru demokratične reforme tiska in drugih sredstev javnega obveščanja je treba zagotoviti pravico do svobode tiska za tisk slovenske manjšine s pomočjo ustreznih finančnih in tehničnih sredstev, tako da se jamči avtonomija, ki jo ogroža stalno naraščanje cen ter osredotočenje časnikov na škodo malih in srednjih izdaj. V okviru reforme RAI-TV pa je treba pripraviti slovenske televizijske programe, ki naj jih vodi na demokratičen način slovenska narodnostna skupnost. V skladu z načelom o zaščiti manjšine je treba odobriti prispevke za periodični tisk in za slovenske založbe.
| obveže, da bo popravil škodo, ki je j bila prizadejana med fašizmom.
Dajanje prispevkov za kulturo, rekreacijo in šport naj bo predano v pristojnost krajevnih ustanov.
Za Stalno slovensko gledališče naj se odbor obveže, da bo izvedel učinkovito akcijo v odnosu do države, da se odobri vsedržavni zakon o gledališčih, ki mora jamčiti avtonomijo in stabilnost slovenskega gledališča. Med tem časom pa naj dežela poskrbi z ustreznimi prispevki za kritje stvarnih potreb ustanove.
Odbor naj se obveže za publicizaci-jo šole Glasbene matice, do takrat pa naj dežela odobri ustrezne prispevke. Podobno obvezo naj odbor sprejme v odnosu do Narodne in štu-
Danes za Kulturno združenje «Most»
Prof. Eros Segui v Časnikarskem krožku
Kulturno združenje «Most» priredi danes ob 18.30 v prostorih Časnikarskega krožka na Korzu Italia 12 konferenco o temi «Problemi, vsebine in usmerjenost manjšinskih kulturnih revij».
Predaval bo Eros Sequi, redni profesor za italijansko literaturo na beograjski univerzi in urednik revije «La Battana» na Reki.
(Nadaljevanje v,a 6. strani)
Odbor naj se glede toponomastike
......................................................................
RAZPRAVA BO TRAJALA PO 19. DECEMBRA
V pokrajinskem proračunu za prihodnje leto predviden primanjkljaj 4,5 milijarde lir
Primanjkljaja bo za milijardo lir več kot letos - Odbornik inž. Sosič orisal glavne smernice proračuna
Sinočnja seja pokrajinskega sveta je bila skoro v celoti posvečena proračunu za prihodnje leto. Potem, ko je svet izglasoval vrsto upravnih sklepov, je predsednik Zanetti spregovoril o pomenu proračuna v sedanjem, težkem gospodarskem trenutku ter o težavah, ki jih mora pokrajinska uprava premostiti. Nato je predal besedo odborniku inž. Sosiču, ki je prebral daljše poročilo o proračunu.
V prihodnjem letu bodo dohodki znašali pet milijard in pol lir, stroškov bo pa za 10 milijard lir. Primanjkljaj pokrajinske uprave bo torej po predvidevanjih dosegel nič kaj zavidljivo vsoto 4 milijard in pol lir, kar je za približno eno milijardo več kot letos. Kje so glavni vzroki tega poviška v primanjkljaju, ki ga bo morala pokrajina kriti s posojili? Poleg splošnega povišanja cen in zato tudi izdatkov — viri dohodkov pa ostajajo v bistvu isti — je krivo tudi ravno povišanje dolgov. Skupno z ostalimi cenami se je namreč dvignila tudi «cena denarja» — obrestne mere, zaradi katerih bo morala pokrajina prihodnje leto odplačati približno pol milijarde lir
MiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiuiiniuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii
ZAGOTOVILO TRŽAŠKIH TRGOVCEV
Cene živil široke potrošnje bodo še vnaprej nespremenjene
Okrožnica medministrskega odbora za cene za strožje nadzorovanje prodaje živil
Cene živil široke potrošnje, razen seveda povrtnin in sadja, ki jih v veliki meri pogojujejo vremenske razmere, bodo ostale še vnaprej nespremenjene. To so na včerajšnji, običajni četrtkovi, seji pokrajinskega odbora za cene, ki ji je predsedoval prefekt Di Lorenzo, zagotovili predstavniki tržaških trgovcev. Ti so obenem potrdili sklep, da bodo za decembrske praznike prodajali razno blago v posebnih konfekcijah po ugodnejših cenah. Sklep je še posebno dobrodošel v tem trenutku, ko draginja stalno narašča in ko kupna moč plač pada.
Dobršen del sinočnje seje je bil posvečen proučitvi navodil nove o-krožnice medministrskega odbora za cene. Prefekt Di Lorenzo je namreč na začetku orisal kriterije in predpise za nadzorstvo nad nekaterimi kmetijskimi pridelki. Okrožnica medministrskega odbora omenja seznam živil, ki so podvržene strožjemu nadzorstvu. Na seznamu pa so naslednja živila: mleko in mlečni izdelki, testenine, goveje, konjsko, ovčje, prekajeno in zrmznjeno meso, perutnina, svinjina, razne vrste olivnih in semenskih olj ter meso in paradižniki v konzervah.
V ta namen je odbor poveril tajništvu nalogo, da vzpostavi stike s pristojnimi občinskimi organi za strogo mesečno nadzorstvo nad cenami omenjenih živil. Odbor je obenem izrazil zadovoljstvo nad sklepom tržaških trgovcev za ohranitev tekočih cen prehrambnega blaga široke potrošnje ter nad pobudo, da bodo za bližnje praznike v prodaji številne konfekcije blaga po znižanih cenah.
Uspela stavkovna akcija
industrijskih delavcev
Včerajšnja popoldanska štiriuma stavka industrijskih delavcev, ki jo je v okviru splošnega vsedržavnega delavskega boja za za jamčenje plač in izboljšanje njihove kupne moči, za ovrednotenje točk draginjske doklade ter za družbene in gospodarske reforme oklicalo pokrajinsko tajništvo enotne federacije CGIL, CISL in UIL, je popolnoma uspela. Delavci vseh industrijskih podjetij na Tržaškem, razen osebja varstvenih služb, so stavgali zadnje štiri
ure delovnega umika ali delovne izmene.
Še poseben pomen zavzema v včerajšnji uspeli sindikalni akciji stavka delavcev, ki so zaposleni v tovarnah in podjetjih industrijskega področja pri Žavljah. Njihova prekinitev dela, čeprav vključena v splošno sindikalno akcijo, je predstavljala tudi protest nad neizpolnjenimi obvezami glede gradnje socialnega centra na tem področju. Tako tržaška občinska uprava kot Delavske zadruge sta sprejeli točne obveze že na skupnem sestanku, ki je bil v začetku oktobra in na katerem so določili, da bodo do vključno 15. novembra izdelali seznam potreb. Te obveze niso bile izpolnjene, zato sta včeraj dve številni enotni predstavništvi delavcev industrijskega področja in sindikalnih predstavnikov obiskali tako občinskega odbornika Abateja kot vodilne organe Delavskih zadrug. Na teh dveh srečanjih so delavci izrazili nezadovoljstvo nad temi dejstvi, medtem ko so njihovi sogovorniki ponovili obljube.
Danes in jutri zaprti uradi konzulata SFRJ
Uradi generalnega konzulata SFRJ v Trstu bodo v petek, 29. in v soboto, 30. novembra t.l., zaprti zaradi državnega praznika.
več kot letos za same obresti, kar bo znesklo skoro eno milijardo lir. Odbornik Sosič je orisal tudi nove probleme, ki nastajajo zaradi finančne reforme in zaradi državnih prispevkov krajevnim upravam, ki se višajo komaj za 10 odstotkov letno in kar nemalo otežkoča finančno delovanje pokrajin.
Razprava o proračunu se bo nadaljevala 5. decembra, ko bodo posamezni odborniki orisali tisti del proračuna, ki zadeva njihove resorje, ter 12. decemibra, ko bodo spregovorili svetovalci posameznih strank in se bo zaključila 19. decembra z izglasovanjem tega pomembnega dokumenta.
V zaključku seje je spregovoril tudi odbornik za zdravstvo in socialno skrbstvo Foschi, ki je orisal stanje psihiatrične oskrbe v naši pokrajini predvsem glede na umobolnico in na napredke pri izvajanju reforme tudi na tem pomembnem področju zdravstva.
V DECEMBRU NA TRŽAŠKEM
Poslovanje trgovin brez tedenskih počitkov
Trgovine na Tržaškem bodo v decembru poslovale s polnim dopoldanskim in popoldanskim urnikom in bodo torej odprte vsak delavnik ves dan (razen opoldanskega premora), z izjemo trgovin s prehrano, ki bodo prvi teden decembra poslovale po posebnem urniku. Mesnice in trgovine s sadjem in povrtnino bodo poslovale po neprekinjenem urniku, ki velja sicer za vse leto, razen ob predprazničnih dneh. Pekarne bodo poskrbele za dvojno peko kruha vsako soboto in dan pred praznikom.
Poslovni umik trgovin bo naslednji:
V	ponedeljek, 2. decembra - Trgovine z oblačili in raznim blagom bodo poslovale dopoldne in popoldne, medtem ko bodo trgovine s prehrano, drogerije in cvetličarne popoldne zaprte.
Od ponedeljka, 9. decembra, do torka, 31. decembra - Vse trgovine brez izjeme bodo ves teden odprte dopoldne in popoldne.
V	sredo, 25. decembra (božič) -Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn, ki bodo poslovale od 8.30 do 13. ure.
V	četrtek, 26. decembra (Štefanovo) - Vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn, ki bodo poslovale od 7. do 12. ure in pekarn, ki bodo poslovale od 7.40 do 12. ure.
uslužbence pokrajin, občin ter občinskih podpornih ustanov. Na torkovem sestanku je predsednik komisije in tržaški občinski odbornik dr. Igino Vascotto, po pozdravnem nagovoru, orisal naloge komisije, ki so predvsem v koordiniranju sklepov sporazuma, ki jih bodo morale sprejeti vse krajevne uprave.
Komisija je nato povabila vse krajevne ustanove, naj začnejo pogajanja s sindikalnimi organizacijami za čim prejšnje izvajanje sporazuma. Pokrajinsko paritetično komisijo sestavljajo poleg predsednika Vascotta še pokrajinski odbornik dr. Bruno Passagnoli, podžupan in odbornik miljske občine Willer Bordon ter sindikalni predstavniki Carlo Fabretti za CGIL, Paolo Ce-spa za CISL in Claudio Fonda za UIL.
Gostovanje ansambla TPPZ na Jesenicah in Vrhniki
Ansambel Tržaškega partizanskega pevskega zbora odpotuje jutri ob 14.30 uri iz Bazovice z avtobusi na gostovanje na Jesenice in na Vrhniko. Partizanski zbor bo ob 19. uri nastopil s celovečernim programom v gledališču Toneta Čufarja. Na Jesenicah se bo zbor poklonil padlim. Naslednjega dne bo imel v istem gledališču matinejo za jeseniško mladino. V nedeljo po kosilu, ki bo na Bledu, bo Tržaški partizanski pevski zbor v zgodnjih popoldanskih urah položil venec v Begunjah. Istega dne ob 17. uri bo ponovil program partizanskih in revo-luc' narnih pesmi, ob priložnosti državnega praznika, tudi na. Vrhniki. Zbor bodo spremljali predstavniki Slovenske prosvetne zveze in ANPI.
Rajonske konzuRe in občinski proračun
Preden bo občinski proračun za finančno leto 1975 prišel na dnevni red tržaškega občinskega sveta, se bodo o njem izrekle vse krajevne konzulte. Nekatere so že začele razpravo o proračunu ter izrekle svoje mnenje, druge pa bodo na vrsti v prihodnjih dneh. Drevi se bosta s tem pomembnim vprašanjem u-kvarjali dve konzulti. Ob 20.30 se bo namreč na sedežu v Ul. Caprin 18-1 sestala šentjakobska rajonska konzulta. Poleg proračuna za leto 1975 bo na dnevnem redu tudi programiranje bodoče dejavnosti. Ob isti uri se bo na sedežu v Ul. Ron-cheto 77 sestala rajonska konzulta za Skedenj in Čarbolo.
GLASBENA MATICA — TRST
Sezona 1974-75
Tretji abonmajski koncert
Danes, 29. novembra 1974, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Vladimir Krpan
Klavirski recital
PAHOR:
SCHUMANN:
ŠULEK:
LISZT:
Istrijanka Karneval op. 9 Sonata Funerailles Transcendentni etude št. 10
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 41-86-05) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
Gledališča
• Drevi ob 20. uri bo na pobudo sekcij KPI iz Barkovelj in z Grete razprava o javnem finansiranju stranke. Govoril bo Claudio Tonel.
• V občinski umetnostni galeriji hoda v soboto odprli razstavo kovancev in medalj, ki jo prirejajo tržaški občinski muzeji ter Tržaški numizmat-ski krožek. Razstava bo odprta od 7. do 11. decembra po sledečem urniku: ob delavnikih od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure.
• Drevi ,ob 20. uri bo v krožku «Che Guevara» pisatelj Mario Spinella govoril o «Aktualnosti Gramscija». Sledila bo razprava.
SESTANEK ZASTOPNIKOV VAŠKIH PUSTNIH ODBOROV
Osrednji odbor kraškega pusta sklicuje za danes ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek zastopnikov vseh vaških pustnih oobo rov. Ker čas pustnih priprav neusmiljeno pritiska, prosi odbor polnoštevilno udeležbo.
............IMIIIIIIMM.mm......
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Zaporne kazni za vlomilce v vojašnico policije Bel eno
Za zaprtimi vrati proces zaradi izsiljevanja
Umestitev komisije za vprašanja osebja krajevnih uprav
Prejšnji torek je bil v tržaški občinski palači prvi umestitveni sestanek pokrajinske paritetične komisije, ki je bila ustanovljana z namenom, da poskrbi za izvajanje deželnega delovnega sporazuma za osebje krajevnih ustanov. Sporazum, dopolnilen tistemu, ki je bil sklenjen na vsedržavni ravni, zadeva
Danes praznujeta 50-letnico poroke
MARIJA in JOŽE KRAVANJA iz Vi žovelj
n*« g - aMH
Ob tej priložnosti jima čestitajo in želijo mnogo zdravega in srečnega skupnega življenja
hči in sin z družinama
Porotni sodni zbor je včeraj zaključil proces proti štirim mladim nepridipravom, ki so februarja lani vdrli v vojašnico policije, od koder so nameravali odnesti o-rožje iz orožarne. Proces se je zaključil s precej težkimi obsodbami, kot je zahteval javni tožilec Brenči.
Včeraj sta spregovorila še zadnja dva branilca obtožencev in sicer odv. Garetti za 20-letnega Luciana Fondo iz Ul. Capodistria 28 ter odv. Barb agallo za 20-letnega Paola Delfiumeja iz Salite di Gretta 34/1, Oba zagovornika sta, podobno kot v ponedeljek odv. Padovani in odv. Strudthoff, predlagala popolno o-prostitev za obtožbo vohunstva — vlomili so namreč na prepovedano vojaško ozemlje — ter spremembo obtožnice od poskusa ropa na poskus tatvine. To sta utemeljevala z dejstvom, da so stražo senno udarili s tolkalom.
Preden so se porotniki s predsednikom Corsijem in sodnikom D’Amatom umaknili v sejno dvorano, je še enkrat spregovoril tožilec Brenči. Dejal je, da so vsi obtoženci socialno zelo nevarni, čeprav so izvedli zelo neumen poskus vloma v orožarno. Ravno zaradi socialne nevarnosti pa jih je treba zgledno obsoditi.
Sodni zbor je zasedal skoro dve uri, preden je izrekel obsodbo: 26-letni Guido Gaspard — «voditelj» roparskega napada na vojašnico, ki sedi v zaporu zaradi številnih drugih obsodb — bo moral odsedeti dve leti in šest mesecev in plačati 300 tisoč lir globe, 20-letni Paolo Fonda je bil obsojen na eno leto in 8 mesecev zapora ter na globo 180 tisoč lir, 20-letni Paolo Delflume pa na dve leti in na 200 tisoč lir globe. Obsojeni so bili zaradi kraje avta, s katerim so se pripeljali do vojašnice, zaradi poskusa ropa in zaradi telesnih poškodb, ki jih je utrpela straža. Vse obtožence so oprostili obtožbe vohunstva, ker niso zakrivili dejanja, 19-let-nega Luciana Paoleticha pa so popolnoma oprostili, ker je mladoleten in ni sposoben lastne presoje. Vendar se je to v bistvu izkazalo zelo negativno za Paoleticha, ki bo moral najmanj za tri leta v pobolj-ševalnico za mladoletnike. Kazni niso pogojne.
Za zaprtimi vrati kazenskega sodišča (pred. Giancotti, sodnici Pridelli in Griselli, tožilec Coassin) pa se je pričel in v kratkem tudi končal proces proti 32-letni Fulviji De Palma-Cossutti iz Ul. Ovidio
4/1. Obtožena je izsiljevanja raznih žensk, od ene pa je tudi dobila 800 tisoč lir — ravno pri tem pa so jo seveda nadzorovali karabinjerji, ki so jo na kraju tudi aretirali. Branilec odv. Annoscia je zahteval, naj se izvede sodni pregled magnetofonskih posnetkov telefonskih pogovorov obtoženke, kar je sodni zbor sprejel in vse akte spet poslal preiskovalnemu sodniku.
Kratka faza procesa je bila za zaprtimi vrati, ker je to zahteval zastopnik prizadete stranke odv. Morgera, saj je šlo za zelo intimne zadeve.
• Uslužbenci lekarn so na včerajšnji skupščini sklenili, da bodo danes stavkali. Njihovo celodnevno stavko je narekovalo zadržanje Združenja lekarniških lastnikov, ki niso sprejeli določil pokrajinske pogodbe te kategorije.
Srečanje bivših borcev Tržaške brigade
Tržaški pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI vabi vse borce 14. brigade «Garibaldi Trieste» (Tržaška brigada) na zakusko, ki bo jutri, 30. t.m., ob 17.30 na stadionu «1. maj» na Vrdelski cesti 7. O-benem bo to srečanje priložnost za pomenek o pripravah za proslavo 30. obletnice ustanovitve Tržaške brigade, v kateri je bilo tudi več Slovencev. Partizansko združenje s ■ toplo priporoča za čim številnejšo udeležbo.
isansi
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZMCJ -	®	61-^46
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	665,—
Funt šterling	1544,-
Švicarski frank	245,50
Francoski frank	143,—
Nemška marka	268,70
Avstrijski šiling	37,50
Dinari debeli	35,50
drobni	35,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
VERDI
Drevi ob 20. uri bo za red A (parter in lože) in red B (balkon in galerije) premiera Verdijeve opere «I due Foscari», v kateri bodo v glavnih vlogah nastopili R. Orlando Malaspina, P. Cappuccini, A. Maddalena, B. Rufo ui V. Corda. Dirigent Oliviero de Fabritiis, režija Daria Dalla Corta, koreografija Femande Succo. Orkester, zbor in balet gledališča Verdi.
POLITEAMA ROSSETTI
Drevi ob 20.30 bo dramska skupina Rosselle Falk predstavila Piran-dellpvo delo «Trovarsi». Poleg Fai-kove nastopata še Ugo Pagliai in Nora Ricci. Abonenti Teatra Stabile imajo popust. Rezervacije in vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni (tel. 36-372 in 38-547) v Pasaži Protti.
» * *
Od torka, 3., do nedelje, 15. decembra, bo dramska skupina Tina Buazzellija predstavila delo Henrika Ibsena «Sovražnik ljudstva». Prevod Claudia Magrisa, režija Edma Fano-glia, scene in kostumi Sergia d’Osma. Druga abonmajska predstava. Rezervacije v osrednji blagajni Pasaža Protti tel. 36-372 — 38-547. Rezervirajte že pri prvih predstavah.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 29. novembra VINKO
Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.24 — Dolžina dneva 9.01 — Luna vzide ob 16.18 in zatone ob 7.05 Jutri, SOBOTA, 30. novembra ANDREJ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,5 stopinje, najnižja 7,4, ob 19. uri 7,4, zračni tlak 996,6 narašča, veter 16 km severovzhodni, vlaga 67 odst., dežja je padlo 12,6 mm, nebo 2 desetinki pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 28. novembra 1974 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 58-Ietni Livio Manzoni. 76-letna Maria Andreuzzi vd. Dolenc. 79-letna Giulia Magassich por. Seu, 76-letna Anna Cosciani por. Perini. 74-letni Antonio Gherlani, 74-letni Renato Battagliarini, 72-letni Antonio Casadio, 64-letna Concetta Cottone, 82-letna Giuseppina Žerjav vd. Mauri, 79-letni Bartolomeo Co-slovich, 64-letni Pietro Cinco, 59-let-na Giustina Vrabec por. Carli in 76-letni Andrea Cergolj.
Tržaška folklorna skupina «STU LEDI»
Moški pevski zbor
«TABOR»
S sodelovanjem boljunskih tamburašev
Pod pokroviteljstvom SP Z
VABITA NA VEČER LJUDSKIH PESMI IN PLESOV
«U CELEM TRSTE LUČKE NI...»
V KULTURNEM DOMU
jutri, 30. novembra 1974 ob 20.30 v nedeljo, 1. decembra 1974 ob 17.30
Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu od 12. do 14. ure; V soboto 1 uro pred predstavo.
KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ
prireja v dneh od 26. decembra do 2. januarja
ZIMOVANJE
v Zgornjih Gorjah pri Bledn
Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Mazzini 44/IIL, še danes, 29. t.m., od 9. do 12. ure dopoldne.
PD Kraški dom priredi v dvorani občinske kopalnice v Repnu tradicionalno
MIKLAVŽEVO RAZSTAVO KNJIG
Razstava bo odprta v nedeljo, 1. decembra, od 10. do 12. ure; od 2. do 5. decembra pa od 19. do 21. ure.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo. Garibaldijev trg 4: Godina, AtlTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari Grotti. Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Alabarda. Istrska ulica 7: Leitenburg Trg S. Giovanni 5; S. Andrea. Trg Venezia 2.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
priredi
RAZSTAVE
SLOVENSKE KNJIGE in FOLKLORNIH PREDMETOV
Danes, 29. novembra
v RICMANJIH s sodelovanjem PD Slavec Razstava bo v društvenih prostorih od 16. ure dalje.
Jutri, 30. novembra — od 16. do 20. ure in v nedeljo, 1. decembra — od 17. do 20. ure v BOUUNCU
s sodelovanjem PD F. Prešeren Razstava bo v srenjski hiši.
V ponedeljek, 2. decembra v MAČKOUAH
Razstava bo v srenjski hiši od 16. ure dalje.
V torek, 3. decembra — od 16. do 21. ure in v sredo, 4. decembra — od 16. do 20. ure v DOLINI
s sodelovanjem PD V. Vodnik Razstava bo v društvenih prostorih.	Vljudno vabljeni!
Razna obvestila
KASTA priredi tečaj srbohrvaščine. Prijave in informacije do 30. t.m. na telefonsko številko 82-66-24 od 20. do 21. ure.
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu prireja tudi letos miklavževanje za slovenske osnovnošolske otroke na Tržaškem. Prihod sv. Miklavža je najavljen v soboto, 7. decembra, ob 15.30, ko bo v društvenih prostorih delil darilne pakete med naše malčke. Za čimvečji uspeh te akcije bodo odbornice društva obiskale v teh dneh naše člane, podpornike in prijatelje šolske mladine.
Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča pevce in orkestraše, da bo odhod avtobusov na gostovanje na Jesenice, v Begunje in na Vrhniko jutri, 30. t. m., ob 14.30 izpred Bazoviškega doma. Pevci naj se zberejo ob 14. uri.
Izleti
SPDT priredi v nedeljo, 8. dec., avtobusni izlet v neznano. Prevozili bomo 200 km; hodili (po želji) 2 uri. Po kosilu bo miklavževanje. Miklavž bo sprejema) darove zjutraj v avtobusu. Kdor ugane progo ima vožnjo in kosilo zastonj. Vpisovanje do 2. decembra v uradu ZSŠD1 — Ul. Ceppa 9/II. Potreben potni list ali prepustnica.
Slovensko planinsko društvo Trst organizira v nedeljo, 1. decembra, izlet v Brkine. Pot bo vodila mimo Tubelj, Slop, Artviže, Zavrhka in Škocjana v Divačo. Zbirališče ob 7.45 na glavni avtobusni postaji.
Kino
Šolske vesti
Združenje staršev otrok slovenske osnovne šole in vrtca v Boljuncu priredi danes, 29. novembra 1974, ob 20.30 v prostorih slovenske osnovne šole v Boljuncu predavanje o novih šolskih zakonih. Govoril bo didaktični ravnatelj Stanislav Škrinjar. Vabljeni vsi starši in prijatelji mladine.
Ravnateljstvo slovenske strokovne šole sporoča, da se je začelo vpisovanje v 1. razred oddelka za šivilje. Ce bo vsaj 8 vpisanih bodo razred lahko oprli.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A, M. Slomšek» sporoča, da se bo tečaj namesto 5. letnika začel takoj v decembru. Zato sklicuje sestanek vseh poskusno vpisanih dijakov, ki bo v sredo, 4. decembra, ob 16. uri v zbornici zavoda. Na sestanku prejmejo dijaki natančnejša navodila za vpis in umik, ki bo z njimi dogovorjen.
Združenje staršev na Državnem trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois» v Trstu vabi starše sedanjih dijakov in starše lanskih absolventov na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne L decembra t.l. ob 10. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti.
Z ozirom na dejstvo, da je z novim delegiranim zakonom poverjena staršem dijakov zelo važna vloga pri upravljanju šolskih zavodov se odbor združenja nadeja obilne udeležbe.
La Cappella Underground 19.00—21.30
«Panico a Needle Park» (Panie in Needle Park, USA 1972). Režija Jerry Schatzberg. V njem igrata Al Pacino in, Kitty Winn.
Ariston I.N.C. 15.30 - 17.40 - 19.50 • 22.00 «L'imperatore del Nord». Film v barvah. Igrata Lee Marvin in Ernest Borgnine. Režija Robert Al-trich. Prepovedano mladini pod Izletom.
Nazionale 16.00 «Donna é bello». Film v barvah. Igrajo Andrea Ferreol, Joe Dallesandro, Daniela Metter-nich. Prepovedano mladini pod Izletom.
Excelsior 15.30 «La poliziotta». Barvni film, v katerem igrajo Mariangela Melato, Orazio Orlando, Renato Pozzetto, Mario Carotenuto. Grattacielo 16.00—22.15 «Attenti a quei due ...chiamate Londra». Tony C r-tis in Roger Moore. Barvni film. Fenice 15.30 «Il segno del potere». Barvni film, v katerem igra glavno vlogo Roger Moore.
Eden 15.30 - 17.40 - 19.50 - 22.15 «Fatti di gente perbene». Barvni film. Igrata Giancarlo Giannini in Catherine Deneuve.
Ritz 16.00 - 18.00 ■ 20.00 - 22.15 «A-more mio, non farmi male». Igrajo Walter Chiari, Luciano Salce. Macha Meril. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 15.45 «Stavisky» Jean Paul Beimondo. Barvni film.
Capito! 15.30 «La stangata». Barvni film. Vstopnina 700 lir. Zadnji dan. Cristallo 16.30 «Il cittadino si ribella». Franco Nero. Barvni film. Pre-, povedano mladini pod 14. letom. Zadnji dan.
Impero 15.30 «Il portiere di notte». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Gli strani amori di quelle signore». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Dudu, maggiolino scatenato». Barvni zabavni film. Igrata Y Fuchsberger in R. Mark. Ideale 16.00 «La furia dei giganti». Barvni film o vojni. Igrata Patty Shepard in Fernando Sancho. Vittorio Veneto 16.00 «Una donna e una canaglia». Barvni film. Igrata Lino Ventura in Francoise Fabian. Abbazia 16.00 «Magliaro a cavallo». Barvni zabavni film, [grata James Garner in Susan Clark. Western. Asjra 16.30 «Quel maledetto colpo a Rio Grande Express». Barvni film. Igrajo John Wayne, Ann Margret in Rod Taylor.
Mignon 16.00 Serija znanstvenofantastičnih filmov: «L’astronave atomica del dott. Quatermas». Barvni film.
Radio 16.00—22.00 «Leva lo diavolo tuo dal convento». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Volta - Milje 17.00 «La resa dei conti». Barvni western film. Igrajo Lee Van Cliff, Thomas Milian in Walter Barnes.
Prosveta
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi od ponedeljka, 2. decembra, do petka, 6. decembra tradicionalno Miklavževo razstavo knjig. Razstava z bogato izbiro knjig za male in velike ter lepih gramofonskih plošč bo odprta vsak dan od 17. do 19. ure. Škedenjci iskreno vabljeni !
SPD Tabor Opčine vabi v Prosvetni dom na Miklavževo razstavo knjig in gramofonskih plošč, ki bo v nedeljo, 1. decembra, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Od ponedeljka dalje pa vsak dan do četrtka, 5. decembra od 16. do 19. ure. Za Miklavža je slovenska knjiga najlepši dar. Mamice, razveselite svoje malčke! Odbor.
Prispevki
RESTAVRACIJA
FURLAN
REPENTABOR
bo spet odprta od jutri, 30. novembra 1974, dalje
Ob 2. obletnici smrti drage mame daruje Marija Kocijančič, por Oblak 5.000 lir za športno združenje Bor.
Namesto cvetja na sveži grob drage prijateljice Mery Urdih roj. Vatovec, daruje Marija Kocijančič por. Oblak 5.000 lir za športno združenje Bor.
SOŽALJA
PD Škamperle izreka, v Imenu vseh Svetoivančanov, ob smrti učitelja, glasbenika in skladatelja
KARLA PAHORJA
najgloblje sožalje svojcem in sorodnikom.
SPZ se klanja spominu tovariša Antona Gerlanca, prizadevnega ljudskega kulturnega delavca, žalujočim svojcem pa izraža iskreno sožalje.
primorski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
29. novembra 1974
OB 30-LETNICI SMRTI NA BOJIŠČU PRED KNINOM
PO ZASEDB! TOVARNE V SREDO ZVEČER
Šolska mladina in borci /zo/ai Solidarnost goriškega prebivalstva z delavci počastili spomin Vojke Šmucove tovarne Adani v obrambi delovnega mesta
0 borbeni poti 3. prekomorske brigade m njene borke Vojke je na svečanosti v Kulturnem domu govoril dr. inž. Bojan Držaj - Odprtje stalne razstave v šob' - Kulturni spored in nagraditev učencev
Svečani akademiji so poleg šolskih otrok prisostvovali tudi predstavniki borčevskih in družbenih organizacij Izole, člani učiteljskega zbora šole, mnogi bivši borci prekomorskih in dragih enot ter Vojkini svojci in prijatelji.
Pred svečanostjo v Kulturnem domu je bila — kot že omenjeno — v šolskih prostorih odprta razstava o «3. prekomorski brigadi in o Vojki Šmuc». Razstava obsega fotografsko dokumentarno gradivo ter razne brigadne in bataljonske brošure, Vojkin partizanski dnevnik, nekaj njenih osebnih partizanskih dokumentov in fotografij iz njenega življenja in delovanja v okviru tržaške slovenske protifašistične mladine, v času konfinacije in partizanstva. Vse eksponate je prefoto-grafirala in ustrezno povečala koprska televizija, razstavno opremo so prispevala nekdanja podjetja, pri ureditvi razstave pa je s tov. Klunom sodelovala nam. ravnateljice Irena Kosminova.
Tako razstava kot akademija sta bili pomemben prispevek k prenašanju slavnih tradicij NOB na mlade rodove in lepa počastitev spomina vseh, ki so padli za svobodo in posebej borko, po kateri nosi šola ime.
Učenci izolske šole «Vojka šmuc» med nastopom
Sedemindvajsetega novembra je hlinilo 30 let od junaške smrti tržaške partizanske borke Vojke Šmucove na bojnem polju pred Kninom. Sola v Izoli, ki nosi po njej ime, se Je spomni vsako leto na ta dan, letos ob 30-Ietnici pa je skupno z občinskim odborom Zveze borcev NOB in koprsko televizijo pripravila včeraj dopoldne slovesnost v večjem obsegu, ki je obsegala odprtje staine razstave na temo «3. prekomorska brigada in Vojka šmuc» v šolskih prostorih in pa spominsko a-kademijo v izolskem Kulturnem domu. Ob tej priložnosti je šola izdala ludi pxjsebno brošuro. V njej je objavljenih več sestavkov iz Vojkine-ga partizanskega dnevnika in njenih spisov v bataljonskem glasilu ter nekaj prisnevkov Vojkimh soborcev v prozi in pesmi. Albert Klun, bivši komandant bataljona 3. prekomorske brigade, ki je brošuro tudi uredil, pa je prispeval opis borbene poti od Barija do Ilirske Bistrice.
Na spominski akademiji, ki so jo izvajali šolski pevski zbor, recitatorji in pianistka, je po toplih u-vodnih besedah ravnateljice šole Prof. Zornikove, spregovoril dr. inž. Bojan Držaj, član štaba 3. prekomorske brigade in Vojkin soborec. Najprej je podal zgodovinski oris dogajanja neposredno po prvi svetovni vojni, ko so Primorska. Istra, Zadar in nekateri otoki pripadli Italiji, govoril je o fašističnem’ nasilju nad slovenskim in hrvatskim življem pod Italijo, o protifašističnem odporu, ki je z zasedbo Jugoslavije v II. svetovni vojni z o-svobodilno fronto kmalu prerasel v splošen upor in v narodnoosvobodilni boj. Potem je prešel na opis nastajanja prekomorskih brigad, v katere so se vključevah primorski fantje iz «posebnih bataljonov» ter konfiniranci in interniranci iz raznih krajev južne Italije, najdlje pa se je zadržal pri III. prekomorski brigadi, v katero je bila vključena tudi Vojka Šmuc kot sanitetna referentka, borka ter kulturna in politična delavka. Ob tem je citiral pomenljive besede poznejšega komandanta te brigade polk. Viskiča:
«Priznati moram, da sem že vrej slišal o prekomorskih brigadah, a nisem o njih vedel ničesar določnejšega. Razen tega je bilo tokrat prvič, da sem videl vojaško enoto iz krajev, ki so bili nasilno odtrgani od Jugoslavije. Dovolj je bil en sam pogled, pa sem opazil sijaj njihovih oči, dojel ponosno koračnico, ki so jo peli in sem ob tem občutil velikansko borbeno silo, ki sc jo imeli v sebi. Uvidel sem, da so bili vsi poskusi nasilnega raznarodovanja, ki so ga leta in leta uvajali Italijani, brez uspeha, saj niso niti najmanj vplivali na zavest teh mladincev. Nobenega vpliva razen še večjega sovraštva do fašizma in še večje ljubezni do rodne grude*.
Potem je opisal kratko a izredno bogato življenjsko pot Vojke, njeno požrtvovalnost in skrajno predanost boju za svobodo skozi ilegalo, v konfinaciji in na bojnem pohodu njene brigade iz Barija na otok Vis,
preko Korčule, Pelješca, Splita, Tro-gira in Šibenika do Knina, kjer je njeno življenje zaustavila sovražna krogla v trenutku, ko je na odprtem bojišču reševala ranjenega soborca.
Vojkina soborka Nada Žagarjeva je takrat zapisala v brigadni list:
Šla sem mimo tvojega groba, Vojka! Tiho je bilo, vse mrtvo, toda pred menoj je vstala tvoja podoba, tvoje veliko delo, tvoje junaštvo. Streslo me je ob misli, da te ni več med nami. Da, padla si Bajalu-ša! Ta hrib bo za vedno v spominu naših borcev, v spominu naših mladincev. Saj tam so grobovi naših borcev, med katerimi si tudi ti, Vojka.*
Štiri dni po Vojkini smrti je na I istem bojišču padla tudi Nada Žagarjeva. Dr. Držaj je svoj govor zaključil z besedami:
«Vojka je zavestno, junaške smrti, žrtvovala svoje mlado življenje za osvoboditev Trsta in Slovenskega primorja, za osvoboditev vse Slovenije in Jugoslavije.*
Šolski otroci so nato izvedli kulturni spored v spletu petja in recitacij ob klavirski spremljavi. Svečanost se je zaključila s podelitvijo knjižnih nagrad učencem, ki so za to priložnost pisali najboljše spise in naloge na temo narodnoosvobodilnega boja.
Delegacija tovarniškega sveta je bila včeraj na deželni upravi v Trstu ■ Solidarnost strank in drugih ustanov
Dr. inž. Bojan Držaj
umni.miiiimiiimiiiiiimiiMtiiiiiiitimAttinmiiiimmimiimiitiimimiutmiiiiiiitiiiuiiiiiunifiiiiiinfiM
PRIMORSKA OB DNEVU BSPtBUKS
V IZOLI POLOŽITEV TEMELJNEGA KAMNA NOVE OBALNE BOLNIŠNICE
■v
Mitja Ribičič o pomenu novega objekta - Številne kulturne, športne in druge prireditve
Najpomembnejši jugoslovanski držam praznik obletnica rojstva nove republike so na Primorskem začeli že včeraj proslavljati s številnimi akademijami in proslavami po tovarnah in šolah, z odpiranjem novih objektov in s številnimi priložnostnimi kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami. Vsa mesta in vasi na Primorskem so okrašeni z državnimi in republiškimi ter partijskimi zastavami in z napisi Živel Dan republike!
Mnogi kolektivi so se odločih za izlete v razne partizanske kraje, zlasti pa še za obisk Titovega rojstnega kraja Kumrovca. Na današnji dan so po tradiciji sprejeli v vrste pionirjev več tisoč cicibanov. Ob tej priložnosti so bile po šolah krajše kulturne prireditve. O občinskih središčih so bili tudi sprejemi pri predsednikih občinskih skupščin. Ob tej priložnosti so izročili zaslužnim občanom tudi odlikovanja predsednika Tita. V Kopru je predsednik občinske skupščine Mario Abram izročil priznanja nad 60 odlikovancem.
Od številnih prireditev naj omenimo predvsem položitev temeljnega kamna v Izoli za novo obalno bolnišnico. Ta-
PRIJETNO IN POCENI ZIMOVANJE NA LOKVAH
Na Lokvah, prijetno zimsko-šport-ho središče na Goriškem so smučarski tereni primerni za nedeljske smučarje in otroke, ki niso preveč vešči smučanja, ter za rekreacijo. AVTOPROMET GORICA - TOZD gostinstvo - pripravlja za letošnjo zimo pester program zimskih paketov in uslug, ki se jih lahko koristi na več načinov
Paket za konec tedna v hotelu «Poldanovec»: v petek zvečer večerja, prenočitev, v soboto zajtrk, kosilo in večerja, prenočitev in v nedeljo še zajtrk in kosilo ter dvodnevna neomejena vožnja z žičnicami. Vse za 200 ND.
Prevoz z avtobusom iz Nove Gorice na Lokve (odhod ob 8 zjutraj povratek ob 16.), enolončnica v hotelu Poldanovec in neomejena vožnja z žičnicami cena 53 ND za odrasle in 38 ND za otroke.
V programu sta dva smučarska tečaja. Prvi je predviden, če bodo snežne razmere ugodne, že decembra in sicer od 14.12. do 21.12. (to je od sobote do sobote). Cena je 920 ND. V ceno je vključeno: celodnevni penzioni, vožnja z vlečnicami
in smučarski učitelj. Drugi tečaj je predviden za januar. Tečaji so za začetnike in nadaljevalni (izpopolnjevalni).
Vikend smučarski tečaji: štiri zaporedne sobote in nedelje: cena 820 ND. V ceno je vključeno bivanje in hrana v soboto in nedeljo, učitelj smučanja ter vožnja z vlečnicami.
Vsako soboto in nedeljo bodo na razpolago smučarski učitelji.
Dnevne karte smučarskih vlečnic ob nedeljah in praznikih po 40 ND, ob delavnikih pa 35 ND, polovična karta (to je polovico dneva) po 25 ND. Vlečnice obratujejo vsak dan od 9, do 17. ure. Možna je tudi nočna smuka ob razsvetljeni progi.
Hotel Poldanovec ima v samopostrežni restavraciji 450 sedežev na razpolago. V sobotah ples in glasba. Parkimi prostor razpolaga s 1200 do 1500 prostorov za avtomobile.
Podrobnejše informacije daje in sprejema rezervacije Turistična a-gencija v Novi Gorici, tel. 214443 ali direktno hotel Poldanovec, tel. 065 - 77010.
ko se je dan pred največjim praznikom uresničila dolgoletna želja prebivalstva obale in zaledja, da bodo končno dobili najsodobnejši zdravstveni objekt. Novo bolnišnico bodo zgradili v treh fazah, najprej kirurški oddelek z operacijskimi dvoranami in z vsemi pritiklinami ter 180 ležišči, nato pa bo na vrsti še polikhnika ter specializirane ambulante. Bolnišnica bo dobila dokončno podobo, ko bodo do leta 1977 preselili v Izolo razne oddelke zastarelih in nefunkcionalnih objektov iz Kopra, Ankarana in Pirana. Slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna v Izoli se je udeležil tudi predsednik republiškega odbora socialistične zveze Slovenije Mitja Ribičič, ki je v kratkem nagovoru poudaril pomen tega dogodka, ne samo za obalo, ampak tudi za širše zaledje.
Ob dnevu republike so na Primorskem odprli več novih obratov, med njimi novo tovarno avtoelektrike v Šempetru pri Novi Gorici, nov obrat pletenin Almira v Novi Gorici ter moderno mehanizirano skladišče lesa v Pivki. V soboto pa bodo v Nevenkah odprli sodobno klavnico. Prireditev bo združena s proslavo dneva republike in 15-letnico perutninarskega kombinata Neverke.
L. O.
Stotine ljudi, zastopniki političnih strank in drugih tovarn so že v sredo zvečer ter v noči od srede do četrtka prišli pred vrata tovarne Adani v goriški industrijski coni med štandrežem in Sovodnjami, da bi izrazili svojo solidarnost skoro dvesto delavcem in uradnikom te tovarne, ki so pričeli z javno skupščino v tovarni v sredo, po 17. uri, ko so izvedli za namero lastnika tovarne, enega izmed bratov Zanus-si iz Pordenona, da jo zapre, če ne dobi precej vehke deželne finančne podpore.
V	sredo popoldne niso dobili delavci, kot običajno, mesečnih plač. To je prizadelo približno sto delavcev in uradnikov ter tudi o-krog sto delavcev, ki so v integracijski blagajni in ki dobivajo od lastnika predujem prejemkov te blagajne (te potem INré vrne). Razširili so se ob tej priliki tudi glasovi, da bo lastnik zaprl v ponedeljek tovarno, če ne dobi milijarde in pol posojila od rotacijske®!) sklada za nekakšno modernizacijo tovarne. Delavci se sicer sprašujejo za kakšno modernizacijo gre, ko je bila vendar tovarna zgrajena lani in je torej popolnoma nova. Delavstvo meni, da hoče lastnik dobivati obilico denarne podpore po nizkih obrestih na račun njegovega dela, zato se temu u-pirajo.
Zato so tudi ostali v tovarni v stalni skupščini. Delavci in uradniki, ki so trenutno na delu, svojih osmih ur redno delajo, nato ostanejo v tovarni, v katero so prišli tudi delavci, ki so trenutno izven produkcije, v integracijski blagajni.
Včeraj zjutraj je bila delavska delegacija v Trstu. V delegaciji so bili člani tovarniškega sveta tovarne in tudi zastopniki kovinarske zveze FLM. Sestali so se z načelniki skupin KPI, PSI in PSDI. Obrazložili so jim položaj v tovarni in zastopniki strank so o-bljubili, da bodo tako po polh'-'-' liniji kot v deželni upravi zagovarjali stališča delavstva, ki bi bilo hudo prizadeto z zaporo tovarne. Nato so se delegati sestali z deželnim odbornikom za industrijo Stopperjem.
Danes opoldne se bo delegacija delavstva sestala tudi z goriškim županom. Zvečer pa bo o stvari brez dvoma govor na seji občinskega in pokrajinskega sveta v Gorici.
V	tovarno so prišli z izrazi solidarnosti, kot smo že omenili, številni državljani in zastopniki ustanov. Med njimi zastopniki KPI, KD in štandreške sekcije PSI (ki je tudi porazdelila v vasi letak o tem vprašanju). Tovarniški svet je dobil celo vrsto solidarnostnih telegramov. Istočasno je delavska zadruga COI iz Stražic poslala že v sredo zvečer nekaj pijače in hrane in obljubila nadaljnjo podporo.
Sestavljen« komisije za reševanje prošenj civilnih invalidov
Z več strani so prihajale na ustrezne oblasti pritožbe, da poteka reševanje prošenj za priznanje civilne in delovne invalidnosti prepočasi, ker v ustreznih komisijah ni, kot to določa zakon, zdravnikov-psihiatrov. Stvari so se zataknile pred dvema letoma, ko je Basaglie-va skupina psihiatrov zapustila Gorico in novi zdravniki v umobolnici nočejo sprejeti mest v teh komisijah.
Goriški prefekt je te dni podpisal dekrete, s katerimi ustanavlja nove komisije, ki bodo imele veljavo. Pokrajinsko komisijo sestavljajo dr. Bruno Gregorig, pokrajinski zdravnik, predsednik komisije; namestnik predsednika dr. Antonio Gobbo, člani so dr. Giuseppe Del Franco, dr. Mario Fabbro, namestnika pa dr. Zoilo Princis in dr. Gaio Schirò. V komisiji je tudi psihiater dr. El-via Maniori, tajnik pa je Andreina Tacus.
Imenovani sta bili še drugi dve komisiji. Prva ima sedež na goriški občini. Predseduje ji dr. Lucio Orel, njegov namestnik je dr. Giovanni Cristianini. člana sta dr. Enzo Me-
Jnt&hBJUhofifr
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
Glavna direkcija Koper Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 21-830 Telex: 34-117 34-140 34-113
t tvojimi filialami in izpostavami v vteh jugoslovanskih središčih, pristaniščih in na mejnih prehodih
1
VAM NUDI
popoln špediterski servis, organizira prevoze po suhozemskih, pomorskih m zračnih poteh ter daje nasvete v transportno-špediterskih zadevah
z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov.
specializirani delavnosti sta blagovni tranzit prek luke Reka in Koper ter opravljanje špediterskih uslug na sejmih in razstavah doma in v tujini
Zaupajte svoje blago organizaciji INTEREUROPA Prepričali se boste o našem strokovnem, hitrem in skrbno opravljenem
rol in dr. Ermes Zambelli, namestnika pa dr. Marcello Venuti in dr. Lucio Furlan. Psihiater je dr. Lucio Faienz, tajnika Marina Liuzzi. Druga komisija pa ima sedež na občini v Tržiču in jo sestavljajo predsednik dr. Marco Kraus, njegov namestnik dr. Livio Fontana, člana dr. Luigi Arigliano in prof. Nedo Trombetta, namestnika pa dr. Mario Gasparini in dr. Alfio Zappala. Psihiater je dr. Salvatore Bruno, tajnik dr. Luigi Rizzetto.
Danes v Doberdobu seja občinskega sveta
Danes ob 16. uri, se v Doberdobu sestane občinski svet. Dnevni red predvideva potrditev zapisnika iz prejšnje seje, županova obvestila, odobritev proračuna za finančno leto 1975, odobritev posebnega dopolnilnega dodatka osebju ter odobritev odškodine občinskim upravnikom za leto 1975.
Na današnji seji bodo imenoval) člane davčne komisije za prizive
Zadnja točka dnevnega reda bo ob segala razpravo o odstopu jusar-skih zemljišč zasebnikom.
Seja šolskega delovnega odbora
Delovni šolski odbor vabi člane šolskega odbora na sejo, ki bo v ponedeljek, 2. decembra, ob 20. uri v prostorih Slovenske kultumo-gospodarske zveze, Ulica Malta 2. Dnevni red bo obsegal razpravo o pooblaščenih odredbah, zlasti v luči manjšinske problematike.
V zadnji številki Uradnega vestnika dežele Furlanije - Julijske krajine (štev. 61) je med drugim objavljen odlok, s katerim je predsednik deželnega odbora Comelli imenoval za novega predsednika Neodvisne ustanove za ljudska stanovanja (IACP) za Goriško rag. A. Candussija in za podpredsednika S. Colello. Doslej sta ustanovo vodila prof. M. Cellia (predsednik) in G. Padovan (podpredsednik).
NA POBUDO MLADINSKEGA KROŽKA GORICA
Drevi v prosvetni dvorani proslava 29. novembra
Nastopila bosta člana SSG iz Trsta ter pevska zbora iz Dola in Dornberka
Ob današnjem prazniku jugoslovanskih narodov je prav, da se tudi mi, zamejski Slovenci, spomnimo na ta dogotek, ki je bil tako vehkega pomena za jugoslovansko zgodovino. Pred enaintridesetimi leti so namreč na zasedanju AVNOJ v Jajcu postavili temelje nove državne ureditve, socialistične federativne republike Jugoslavije, ki je slonela predvsem na načelu pravice in enakopravnosti med narodi.
Mladinski krožek Gorica bo dnevi ob 20.30 v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 priredil proslavo 29. novembra. Član krožka bo prebral nekaj misli, ki nas bodo spominjale na dogodke izpred tridesetih let ter govoril o pomenu, ki ga ima ta dan tudi za našo narodnostno skupnost.
V kulturnem programu bosta nastopila člana Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Miranda Caha-rija in Stojan Colja, ki se bosta predstavila z recitalom partizanskih pesmi. Ob zaključku letošnje proslave 29. novembra bosta nastopila še zbora «Kras» iz Dola in s Poljan, ki ga vodi Pavlina Komelova, ter mešani zbor iz Dornberka, ki ga vodi Jožko Harej.
■iiimiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
SESTANEK ČLANOV KRAJEVNE SEKCIJE PSI
>r
Prebivalstvo Standreža protestira ker oblasti zanemarjajo potrebe vasi
Upanje v rajonsko konzulto • Ogorčenje, ker je v kon-zulti tudi fašist - Zahteva po spomeniku padlim v NOB
Člani socialistične sekcije v Štan-drežu so se sestali v sredo zvečer in razpravljali o sedanjem političnem položaju, pa tudi o številnih vprašanjih, ki že več časa zahtevajo ustrezno rešitev. Na sestanku je prišlo do izraza nezadovoljstvo, ki preveva vse prebivalstvo štandreža, ker je ta mestni predel precej pozabljen od občinske uprave, kljub temu, da se je goriška občinska občina pred približno 50 leti polastila velikega bogastva takrat samostojne štandreške občine.
Sejo je vodil tajnik Darij Nanut. Uvodno politično poročilo je imel tajnik mestnega odbora PSI Marko Waltritsch, ki je prikazal socialistični uspeh na nedavnih občinskih volitvah, ki so bile v raznih krajih države in tudi prejšnji teden podpisani sporazum za levosredinsko koalicijo v deželni vladi, kjer je, prav po zaslugi socialistov, prišlo prvič do izraza poglavje o Slovencih in ko se je sedanja večina v deželi obvezala, da ba doslej bolj skrbela za uresničitev slovenskih zahtev.
Nato je bil podan prikaz delovanja socialistične stranke v mestnem okviru, dejstvo, da je tik pred imenovanjem občinska konzulta za slovenska vprašanja, za katero so se dosledno zavzemali svetovalci PSI v občinskem svetu. Govornik se je dotaknil tudi rajonskih konzult. Te bodo najbrž v kratkem ustanovljene in štandreška bo imela za naše ljudi še poseben pomen. Udeleženci sestanka so z ogorčenjem vzeli na znanje, da je zaradi čudne aritmetike v štandreški konzulti imenovan tudi fašist, ki pa niti ne biva na tem področju. Zato bo treba zahtevati, da občina že za prihodnje občinske volitve uskladi volišča s področjem rajonov. Tako se ne bo zgodilo, da pride še enkrat v štandreško konzulto pristaš fašistične stranke.
V nadaljevanju razprave so prišli na dan številni drugi problemi. Starši in vse prebivalstvo zahteva nov otroški vrtec, novo poslopje za osnovno šolo, telovadnico za domače otroke. Popraviti je treba vrsto cest, posebno še obvozno od Tržaške ceste proti štan-drežu. Prav tako ni še popravljena Mihaelova ulica po delih za metansko napeljavo in ljudje ne razumejo, zakaj je toliko časa zaprta Mihaelova ulica v spodnjem delu, pod Piloščem. Treba je obnoviti številne cestne znake in table. Socialisti bodo zahtevali povsod v Štandrežu dvojezične napise na javnih tablah in imenovanje ulic z imeni slovenskih mož.
Prebivalstvo štandreža zahteva metanovod tudi v stranskih ulicah. Zavzeli se bodo za odstranitev avtobusne čakalnice na Pilošču, zahtevali bodo boljšo ureditev službe za odnašanje smeti in tudi, da občina uredi promet v ozkih vaških ulicah.
Posamezne javne uprave, od občine do pokrajine in podjetja ANAS, odlašajo s plačilom zemlje, ki so jo odvzele za razne infrastrukture. Ljudje so se pritožili tudi, da so zapore na železniških prehodih zaprte preveč časa.
Posebno pozornost so posvetili vprašanju postavitve spomenika padlim, za katerega se je že pred le ti zavzel skupni vaški odbor. Pro učili bodo tudi vprašanje spremembe regulacijskega načrta na področju Štandreža. Precej teh vprašanj bo prišlo v razpravo v rajonsko konzulta, s pomočjo socialističnih predstavnikov pa se bodo za rešitve nekaterih -prašanj zavzeli čimprej.
9 Upravni svet IACP v Gorici je, pod predsedstvom prof. Max Cellia, odobril načrte za gradnje 10 stano-
vanj v štarancanu, za kar bodo porabili 170 milijonov lir in 12 stanovanj v Škocjanu ob Soči, za kar bodo porabih 180 milijonov lir. O-dobrili so tudi oddajo del za gradnjo 8 stanovanj v Gradežu, ki jih je na dražbi dobilo podjetje Gregoratto.
Drevi seji občinskega in pokrajinskega sveta
Drevi, ob 18.30, se sestane goriški občinski svet. Od prejšnjih imajo na dnevnem redu cèló vrsto vprašanj, med temi so imenovanje članov konzulte za 'dlovonska (Vprašanja, imenovanje' občinskih zastopnikov v briško gorsko skupnost, potrditev sporazuma ANCI - sindikati o sindikalnih svoboščinah v javnih upravah, določitev področij za zakon štev. 167.
Svetovalci pa so dobili na dom še nov zajetni dnevni red. Med novimi točkami so spremembe med osebjem «družinske skupine», podpore ustanovam Pro Loco, glasbeni šoli «Città di Gorizia» in UGG. Razpravljali bodo še o ustanovitvi medobčinskega konzorcija za kanalizacije z občinami Koprivno, Mo-raro, Muš, šlovrenc, Mariano in Gorica ter o natečaju za podelitev 18 stanovanj, ki so jih zgradih v Ulici Giustiniani z deželno podporo. Brez dvoma bo na seji govora tudi o položaju, ki je v sredo nenadoma nastal v tovarni Adani.
Ob 18. uri pa se sestane pokrajinski svet. Brez dvoma bo tudi tu govor o krizi v tovarni Adani. Govor bo tudi o stavkah v psihiatrični bolnišnici. Na dnevnem redu je tudi proračun za leto 1975, vendarle o njem še ne bo razpravljalo.
Spremenjene vožnje mestnih avtobusov
Ob prihki Andrejevega sejma, ko bodo nekatere ulice začasno zaprte za avtomobilski promet, bo mestni avtobus vozil na progi štev. 1 (Štandrež - Severna postaja) po nekoliko spremenjeni progi. Avtobus ne bo, od sobote, 30. novembra, do
ponedeljka, 2. decembra, vozil po Ulici Oberdan, temveč po Ulici Ma-meli. Postajališča v Ulici Oberdan in na Travniku pred palačo INPS bodo začasno ukinjena. Avtobus bo ustavljal na Korzu Verdi (pred kavarno De Rocco) in na Travniku (pred cvetličarno Bandelj).
V	ponedeljek, 2. decembra, dan goriškega patrona, bo avtobus vozil z rednim delovnim umikom.
Vodstvo mestnega podjetja obvešča nadalje zainteresirane, da bodo s torkom, 3. decembra, ukinili nekatere večerne vožnje avtobusa štev. 6 (Glavna pošta - Naselje sv. Ane-pokopališče). Ukinjene bodo vožnje 6d Sv. Ane ob 20.30 in 21.10 in izpred pošte ob 20.50.
Za andrejevanj« odprte gostilne in trgovine
V	zvezi z bližnjimi prazniki an-drejevanja v Gorici je goriški župan izdal odredbo, po kateri imajo lastniki javnih lokalov (barov, kavarn, gostiln) v dneh od 30. novembra do 4. decembra svoje lokale odprte neglede na to, da pade v enem med temi dnevi dan obvezne tedenske zapore.
Prav tako bodo lahko odprte vse ostale trgovine v dneh 30. november, 1. in 2. december.
Zaradi hazardnih iger zaprt lokal v Gradežu
Karabinjerji v Gradežu so go-riškemu kvestorju prijavih Daniela Maricchia, lastnika restavracije «Villa Grado» v Gradežu. Maricchio je namreč v svojem lokalu dovolil, da se igrajo hazardne igre. Zaradi tega kaznivega dejanja je kvestor odredil enomesečno zaporo restavracije.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
Jutri zvečer vsi na koncert v Ronke!
V Ronkah bo jutri zvečer spet zadonela slovenska pesem. To bo že drugi koncert slovenskih in italijanskih pesmi, ki jih skupno prirejajo Slovensko prosvetno društvo «Srečko Kosovel* v Ronkah, Pro Loco v Ronkah in Slovenska prosvetna zveza. Prvi koncert je bil lani in je popolnoma uspel. Za jutrišnji koncert so prireditelji povabili pet skupin, tri zbore, en tam-buraški zbor in en zabavni orkester. Slovensko pesem bodo zastopali moški zbor «Jezero» iz Doberdoba, ki ga vodi prof. Silvan Križ-mančič. Zbor zaradi drugih obvez ni nastopil na lanskem koncertu, domačini pa si ga želijo slišati, ker živijo v Ronkah in v Tržiču številni Slovenci, ki so doma z našega Krasa, še posebno iz Doberdoba. h števerjana bo prišel zabavni ansambel «Lojze Hlede», ki bo igral nekaj zabavnih in poskočnih slovenskih melodij. Iz Škofje Loke na Gorenjskem pa bo prišel tambu-raški zbor, ki bo popestril celotno prireditev. Na večeru bosta nastopila tudi italijanska zbora «Giuseppe Verdi» iz Ronk in «Corale S. Ambrogio» iz Tržiča.
Prepričani smo, da se bodo koncerta, ki se bo pričel v kinodvorani «Rio» ob 20.30, udeležilo veliko naših rojakov iz Laškega, prav gotovo pa bodo na prireditev prišli tudi številni Kraševci in ljudje iz drugih krajev Goriške ter s Tržaškega.
Prosveta
V gostilni Ožbot v Rupi bodo danes, 29. novembra, ob 20. uri na pobudo Slovenske prosvetne zveze, predvajali slovenski film «Cvetje v jeseni», ki je bil posnet po znani Tavčarjevi povesti.
Na pobudo SPZ bo v Jamljab
danes. 20. novembra 1974, ob 20. uri v hiši Jožeta Pahorja - Smoleta predvajanje filmov o prvomajskem prazniku v Števerjanu, o odkritju spomenika padlim na Vrhu in o letošnjem izletu SPZ v Železnike.
Prosvetno društvo «Oton Župančič» v štandrežu bo jutri, 30. novembra, ob 16. uri priredilo na sedežu koncert tamburaškega zbora iz Škofje Loke.
Razna obvestila
športno društvo «Juventiua» v štandrežu obvešča, da so se pričele v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, plesne čajanke. Kot lani vodita zanimive popoldneve Ivo Berdon in Viljem Žezlin. Čajanke se pričnejo okoli 19. ure.
Kino
Gorica
VERDI 16.30—22.00 «A muso duro». Charles Bronson. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «Il grande Gat-sby». M. Farov in R. Redford. Film v barvah.
MODERNISSIMO 17.15—22.00 «Il dormiglione». W. Alien in B. Keatan. Barvni film.
VITTORIA 16.30-22.00 «All’onorevole piacciono le donne». L. Buzzan-ca in L. Šlander. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «La battaglia di Rio della Plata». J. Greg-son in A. Quayle. Barvni film.
1'ržič
AZZURRO 17.30—22.00 «Leretomane». Barvni film.
EXCELS10R 16.00-22.00 «Simona».
PRINCIPE 17.30-22.00 «Agente 373 police conection». Barvni film.
/\ora Gorica
SOČA «Metulji so svobodni», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Ženska, ki je izginila», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Mladi maščevalec», ameriški barvni film ob 19.30.
PRVAČINA Prosto.
RENČE Prosto.
liimililimiiliiiimiiiiiilllilllliiiiiillitiiitiiiiitiifiiimilliiiiiiiiiliiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmimiiiiiiiiitmiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiinin
PO LANSKEM PREDLOGU
Postopoma uresničujejo zamisel o medobčinskem avtobusnem konzorciju
Področje tega konzorcija naj hi segalo do Krmina in Gradišča - Na sestanku v Gorici so bili prisotni tudi zastopniki sovodenjske in steverjanske občine
Na županstvu v Gorici so se v sredo zvečer sestali zastopniki go-riške, sovodenjske, števerjanske občine in iz Muša z zastopniki občinskega prevoznega podjetja. Kot je znano, so lansko zimo, ko je veljala prepoved nedeljske vožnje z avtomobili, prišli do sklepa, da se na področju v neposredni okolici Gorice (občine Gorica, Sovodnje, Števerjan, Muš, Koprivno, Šlovrenc) ustanovi medobčinsko avtobusto podjetje, ki bi skrbelo za prevoze. Ne bi šlo za ustanovitev novega podjetja, marveč le za razširitev delokroga sedanjega občinskega avtobusnega podjetja, čigar avtobusi lahko vozijo samo na ozemlju go-riške občine.
Študijo o prometu na tako razširjenem področju so poverili ravnatelju videnskega avtobusnega podjetja inž. Piuzzu, ki je v sredo
zvečer tudi poročal o svojem predlogu. Predlogi so dobri, treba bo ustanoviti javno medobčinsko podjetje, ki bo lahko dobilo tudi ustrezno pomoč deželne vlade; začetni stroški pa 1 .do brez dvoma veliki, saj bo treba kupiti še nekaj novih avtobusov, istočasno pa precej podaljšati vse proge.
Po obširni razpravi, v kateri so sodelovali tako občinski zastopniki kot razni funkcionarji, so se domenili, da prično čimprej sestavljati vso potrebno dokumentacijo. Istočasno bodo povabili k sodelovanju tudi občini Krmin in Gradišče ter manjše občine okrog teh dveh. Samo tako bodo lahko uvedli uspešno avtobusno službo, ki bo povezovala vse kraje v severnem delu goriške pokrajine in ki bo tudi v skladu z načeli deželne politike o prometnih področjih.
Včeraj > danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Tiziano Ermacora, Enrico Toso, Diana Melison, Monica Turchetti.
SMRTI:	49-letni delavec Adelchi
Trevisan, 81-letna gospodinja Rosa Patscheider por. Batti
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-341.
29. novembra 1974
ZAČETI TAM, KJER JE MOČ
Plodno sodelovanje ki vliva upanje
Medtem ko v Ženevi, na Duna-j'u, v Moskvi in Washingtonu — ponekikrat bolj potihoma, drugič bolj hrupno — zapovrstjo objavljajo razna stališča in protistali-šča o potrebi zmanjšanja ter o-mejitve jedrske, strateške in klasične oborožitve, in medtem ko v zvezi s tem tudi padajo razne medsebojne obtožbe o nespoštovanju doseženih sporazumov, pa na nekem področju Sovjeti in Američani povsem stvarno in resno sodelujejo, izmenjavajoč si medsebojne rezultate, ki človeku vlivajo občutek hrabrosti in odpirajo jasnejše perspektive. Gre za sodelovanje med sovjetskimi in ameriškimi znanstveniki na področju medicine.
Prežeti z globoko človekoljubnimi cilji, svobodni, brez političnih predsodkov, si ugledni strokovnjaki prav tako uglednih znanstvenih ustanov med sabo izmenjujejo izkušnje, resno in temeljito ukvarjajoč se z vprašanji, kakršne predstavljajo, postavimo, rak ali bolezni krvnega obtoka.
Poleg sporazuma o delni omejitvi jedrskih poizkusov, omejitvi sistema protiraketne obrambe, o sodelovanju na področju energetike ter o ekonomsko - industrijskem in tehničnem sodelovanju, so Sovjetska zveza in Združene države podpisale tuči sporazum o sodelovanju na področju medicinskih ved in zdravstvene zaščite. In zeli se. da je skupna komisija za sodelovanje v marsičem odšla prav na tem področju najdlje v organiziranju ter izvedbi skupnih akcij.
Trenutno je skupna akcija predvsem usmerjena na preučevanje zaščite srca in krvnega obtoka, kot tudi pred nevarnostjo raka oziroma malignih tumorjev oziroma človekovega okolja. Ni potrebno posebej poudariti, da so znanstveniki z obeh strani oceana hitro našli skupen jezik glede tega, da je treba predvsem delati na tem, da se nevarnosti, ki jih predstavljajo za človeštvo te bolezni, preprečijo. U-gotovljeno je namreč bilo, da sta zadnji čas, zlasti v razvitih deželah, dve tretjini pacientov podlegli bodisi zaradi bolezni srca in ožilja ali za rakom.
Že dolgo je v tisku govor o tem, kako da so se te bolezni prav v novejšem času tako razširile. Pravijo, da so med ljudmi kosile tudi prej, le da to ni bilo tako o-pazno, ker so se ljudje redkeje zatekali k zdravnikom. Neglede na to, ali to drži ali ne, pa je treba stvarno ugotoviti, da osnovni življenjski pogoji generacij višje razvitih družb gotovo niso takšni, da bi pojav teh bolezni preprečevali, da jih, nasprotno, lahko samo pospešujejo. Znanosti še ni uspelo razvozlati marsikatero zagonetko s tem v zvezi. In bo, seveda, še dolgo tako ostalo, če ljudje v boju zoper te nevarnosti ne bodo združili svojega znanja in sredstev. Zdaj skušajo to —- skladno z danimi pogoji — doseči v okviru sodelovanja med ameriškimi in sovjetskimi učenjaki.
Dogovorjeno je bilo, da bodo najprej uskladili metode nadaljnjega raziskovanja, kakor tudi, da bodo primerjali rezultate, do katerih so prišli vsak na osnovi svojih lastnih organizacijskih oblik ter metod raziskovanja.
To — imenovali bi jo — «metodološko bariero» skupno obvladujejo vse znanstvene ustanove, vključene oziroma udeležene v tej obsežni akciji. Nedavno je bilo sporočeno, da so od aprila 1. 1973 do oktobra 1974 sovjetski in ameriški strokovnjaki pripravili o tem 26 skupnih delovnih načrtov ter drugih dokumentov.
V	borbi proti malignim tumorjem delata skupaj Sovjetski inštitut za eksperimentalno in klinično onkologijo Akademije znanosti SZ, pod vodstvom profesorja Blo-hina, in ameriški Nacionalni inštitut za rakave bolezni, ki ga vodi profesor Rauscher. Okrog 22 onkoloških ustanov v SZ in vrsta a-meriških klinik opravlja pod njunim nenehnim nadzorstvom eksperimentalna klinična raziskovanja v zvezi z nekaj sovjetskimi in ameriškimi preparati, ki so bili izdelani za borbo proti raku.
Marca letos so znanstveniki na sestanku v Moskvi ugotovili, da delo poteka v obojestransko zadovoljstvo, ter preučili predloge za raziskovanje novih sredstev. Zla sti posvečajo veliko pozornost vi rusom, ki jih povezujejo z nekate rimi oblikami raka v organizmu Marca letos so znanstveniki izme njali medsebojne izkušnje v zvezi z izločitvijo virusa Zelo važna je ugotovitev učenjakov, da je skupaj lažje delr.ti kot ločeno. Podobni začetni uspehi so bili doseženi tudi v raziskovanjih na področju arterioskleroze ter bolezni ožilja. Zlasti temeljito so preučili in pregledali večje skupine moških v nekaj sovjetskih in a-meriških mestih. Preglede so o-pravili na osnovi enotnega programa, ob uporabi različnih kliničnih, fizioloških in biokemijskih testov.
V	SZ ta raziskovcanja vodi Inštitut za kardiologijo, ki mu načeluje profesor Čazov, v ZDA pa Nacionalni inštitut za bolezni srca, ki ga vodita profesorja Cooper in Rin-gler. Tu je delo organizirano v več smereh, osnovni cilj je v izdelavi najučinkovitejše metode zdravljenja srca oziroma v ponovni vzpostavitvi njegove okrnjene funkcije. Organiziranih je bilo več skupnih simpozijev ter izmenjanih več publikacij s področja najnovejših dosežkov kardiokirurgije.
Sodelovanje v zvezi z zaščito človekovega okolja prav tako poteka v okviru ustreznih sovjetskih in a-meriških inštitutov. Tu so predvidena različna raziskovanja, ki se predvsem nanašajo na ugotavljanje virov onesnaževanja naravnega o-kolja in pa na sprejemanje ukrepov, s katerimi naj bi se zaščitil človekov organizem.
Sodelovanje postaja čedalje bolj obsežno, vanje se vključujejo še druge znanstvene ustanove in strokovnjaki.
V KRŠKEM SE ZAČNE GRADNJA JEDRSKE CENTRALE
Nagla gradnja central je še vedno prepočasna
Največji jugoslovanski energetski vir je premog ■ Jugoslovanske centrale bodo letos dale 40 milijard kWh elektrike ■ Konec desetletja že 80 milijard
«Kraška hiša» v Repnu je zares zanimiva. Posebno za meščana. Starejšemu človeku obuja spomine na mlajše dni, mlademu pa odkriva preteklost. Na gornji sliki de 1 «hiše» t. j. kuhinje s «stelažo» na zidu s posodo in zajemalkami, v z idu pa je «slepo okno» z majolkama
Ob letošnjem prazniku republike bodo v Krškem postavili temeljni kamen za prvo jedrsko e-lektrično centralo v Jugoslaviji. Kot smo ob času že pisali, jo bosta gradili SR Slovenija in SR Hrvatska in bo baje nared že čez 4 ali 5 let. Ta centrala bi mora la zagotavljati električno energijo obema zainteresiranima republikama skozi vse leto, predvsem pa «mašiti luknje» v trenutkih, ko bi druge centrale iz tega ali o-nega razloga obstale. Toda atomska centrala pri Krškem je le e-den izmed bodočih novih energetskih virov, kajti Jugoslavija potrebuje vedno novih in novih e-nergetskih virov, ki naj zagotavljajo pogonsko moč vedno novim in novim obratom, ki nastajajo širom po Jugoslaviji, ter vedno večjim zahtevam naraščajoče življenjske ravni jugoslovanskega človeka. In o tem bi radi navedli ne-j kaj podatkov:
Če bi pogledali na tako imenovani «energetski zemljevid Jugoslavije», bi ugotovili, da deželo prepletajo številni, vedno bolj go-
sti daljnovodi^ ki povezujejo centralo z mesti in središči, nadalje bi mogli ugotoviti, da je v deželi vedno več osnovnih virov energetike.
Energetika se je v Jugoslaviji dokaj naglo razvijala. Sicer smo mogli opažati nekakšna nihanja hitrejšega in počasnejšega razvoja, toda zadnje čase je poraba električne energije v Jugoslaviji naraščala za 7,5 odst. na leto, kar je nekaj več kot znaša svetovno povprečje, hkrati pa nekaj manj kot znaša povprečje naraščanja porabe energije v najbolj razvitem svetu. Čeprav je Jugoslavija še dokaj daleč za najbolj razvitimi deželami, kot na primer za ZDA, švedsko, SZ, Zahodno Nemčijo, Anglijo, Francijo itd., se je vendarle v porabi električne energije že približala razvitim deželam in je proizvodnja njenih elektrarn dosegla že lepo raven: 40 milijard kilovatnih ur električne energije, kar bo Jugoslavija dosegla v letošnjem letu. To pomeni, da pride po 2.000 kWh elektrike na državljana na leto.
............................................mini.mr
Brazilskemu generalu brni po glavi nova verzija «geopolitika»
Sedmi kontinent-Antarktika prihaja ponovno v ospredje?
Dogodki v Evropi in na Srednjem vzhodu zadušili zaninanje za «belo celino» Ideje o južnoatlantskem paktu - Vsa oporišča na Antarktiki niso le znanstvena
Ker je «stari svet» in z njim povezani bolj omikani svet v neprestanem previranju, včasih celo v vojni nevarnosti, se javnost kaj malo zmeni za to, kar se dogaja na tečajih, konkretno na severnem in južnem tečaju, oziroma na tistih področjih, ki so «nekoliko od rok». In vendar se je svetovna javnost pred nekaj leti močno ukvarjala na primer z Antarktiko, ko so se tam začela raziskovalna dela, ki so jih opravljali strokovnjaki iz nekaterih bolj premožnih ali kako drugače zainteresiranih dfižef. Nato se o Antarktiki ni govorib. Pa se bo in, žal, verjetno še razmeroma kmalu.
Pravzaprav se v določenih krogih začenjajo z Antarktiko že u-kvarjati. Še preveč. «Sedma celina», kot tudi pravijo Antarktiki, postaja zanimiva in bo še bolj zanimiva, kajti Antarktika je «celina bodočnosti», saj zatrjujejo, da je v podzemlju Antarktike toliko
Prebivalstvo ZDA naglo narašča
NEW YORK, 28. — Združene države so ena tistih držav na svetu, kjer se prebivalstvo razmeroma naglo množi. Da ne bo pomote, bomo takoj povedali, da ZDA ne spadajo v vrsto tistih držav, v katerih grozi tako imenovana demografska eksplozija, kjer se namreč število prebivalstva bolj naglo množi, kot se veča ekonomija. Nasprotno, ZDA so dežela, ki hrani še druge države in nacije, vendar pa je hkrati ena tistih visoko razvitih držav, kjer je demografski prirastek dokaj visok. Prirodnemu prirastku pa je treba dodati tudi precejšnje število naseljencev iz tujine, saj se naseli v ZDA vsako leto veliko ljudi iz Evrope, pa tudi z drugih celin. Na ta račna so ZDA v povojni dobi «pridobile» nekaj milijonov novih prebivalcev.
Na dan prvega oktobra letos so ZDA štele 212 milijonov 382 tisoč prebivalcev. Do teh podatkov je prišel zvezni urad za preštevanje prebivalstva, ki je na osnovi zbranih podatkov tudi ugotovil, da se je število prebivalstva ZDA v samem oktobru povečalo za okroglo 166 tisoč ljudi, kar prav gotovo ni malo. V enem letu in sicer od 1. oktobra lani do 1. oktobra letos pa se je število prebivalstva ZDA povečalo za poldrugi milijon.
nafte, kot je nima ves Bližnji vzhod, toliko premoga, kot ga i-ma le Sovjetska zveza, toliko u-rana, niklja in drugih vedno bolj dragocenih kovin in surovin, kolikor jih nimajo nikjer na svetu.
Še več. Antarktika pokriva površino, ki je/enaka 50 Italijam, in na tej površini je nakopičenega toliko ledu, da nekateri smatrajo Antarktiko za največjo zakladnico pitne vode, ki da bo prišla kot naročenaHedaj, ko bo človeštvo v svoji nespameti izrabi-
i	—Ranega sveta.
__ vode, nam
podatek: če bi vsi ledeniki Antarktike skopneli bi se raven oceanov dvignila za 60 m.
Ko smo tako našteli le nekatere značilnosti, rekli bi raje bogastva «sedme celine», je popolnoma razumljivo, zakaj se v določenih krogih začenjajo za Antarktiko zanimati. Nihče na svetu ne dvomi o tem, da je Antarktika najbogatejša celina na svetu, le da je vse to bogastvo skrito ali ohranjeno v velikanskem hladilniku, pod tisoče metrov debelim ledom. Prav tako nihče ne dvomi, da i-ma Antarktika tudi svoj strateški pomen.
Zato se v zadnjih časih v Argentini, Čilu, Avstraliji pa še kje drugje slišijo neke nervozne pripombe, ki napovedujejo «popravke» v tako imenovanem «antarktičnem sporazumu». «Antarktični sporazum» je bil sklenjen 1959. leta v Washingtonu in je njegova osnova v naslednjem v bistvu sprejemljivem načelu, da je namreč «nteres vsega človeštva, da se izkoriščanje Antarktike nadaljuje izključno v miroljubne namene» in da «zato ta celina ne more postati področje mednarodnih sporov». Ta velikanska celina, ki meri, kot smo rekli, za 50 Italij, naj bi večno ostala last vseh in nikogar, na njej bi imeli pravico postaviti si znanstvena oporišča vsi, nikomur pa naj bi ne padlo v glavo, da bi si tu postavil vojaško oporišče ali kaj podobnega.
Če hočemo biti objektivni in tudi kolikor toliko odkritosrčni, je v sodobnem svetu neverjetnega pohlepa kaj čudno, da so se ta načela sploh formulirala, še bolj čudno pa bi bilo, da bi se tega načela držali. Res je, da je ta sporazum podpisalo komaj 13 držav, toda med njimi so ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija, Francija, Japonska, torej države, ki v svetu nekaj pomenijo, toda gornje načelo je veljalo le nekaj let.

Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Čas je, da ugotovite, s čim razpolagate. Ponovno si boste pridobili ugled.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne odpovejte se svojemu dosedanjemu delu. Udeležite se sestanka s starimi prijatelji.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Preprečite sodelavcem, da bi se spuščali v pustolovščine. Ne kažite pretiranega ponosa.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Na vidiku so ugodne trgovske ponudbe. Sledite glasu svojega srca.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pametna investicija vam bo omogočila večji dobiček. Neko čustveno razmerje se bo še boljše razvijalo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nove možnosti za uresničitev načrta. Spremembe bodo omogočile pozitivne novosti.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Nedvomno ste osebnost, ki se je za rešitev določenih vprašanj treba nanjo obrniti. Stran z ljubosumnostjo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Bodite bolj solidni. Po nekem pogovoru se bodo vaše čustvene možnosti povečale.
STRELEC (od 22.11. do 22.12.) Izvedeli boste, koliko vam bo koristil neki vaš poseg. Dobili boste darilo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pri težkočah računajte le z lastnimi silami. Zaupajte svoje dvome osebi, ki jo ljubite.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaše razpoloženje ne bo najboljše. V čustvenem razmerju naj prevladuje razum.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspehi vas bodo spodbudili, da boste znali tvegati tudi v večjih stvareh. Ne vznemirjajte se.
Današnja stvarnost ni več takšna, kot je bila zamišljena pred 15 leti. Na velikanskem področju, na «celini ledu» se je zbralo v prvih letih več «kolonij». Posamezne države so postavile tod svoje znanstvene baze. Med temi pa je zadnje čase tudi nekaj takšnih, ki jih ne moremo imenovati več znanstvene. Kako daleč smo v tem že prišli, nam dokazuje naslednji primer: ko so zaradi napetosti ng Bližnjem vzhodu združene države proglasile starijte pripravnosti vseh ameriških vojaških sil na svetu, so proglasile alarmno stanje tudi na svojem oporišču McMurdo na Antarktiki. New-yorški poslovni list «Bussines Week» pa trdi, da argentinske o-borožene sile nameravajo zgraditi na Antarktiki dve svoji letališči. Brazilija pa namerava poslati na «belo celino» svojo «znanstveno odpravo», ki bi zasadila tam brazilsko zeleno - rumeno zastavo. Neki argentinski voia-ški funkcionar je željo brazilske vlade ocenil kot «del brazilske napadalne oolitike».
Eden od vodilnih ljudi v Braziliji je general Goldbury Da Cou-to e Silva. In ta mož je avtor znanega vojaškostrateškega dela, ki nosi naslov «Geopolitika Brazilije». Gre za tekst, ki je po svoji vsebini soroden «geopolitiki», ki jo je 1938. leta začel izvajati v Evropi Hitler.
Brazilski strateg pa govori v svojem delu o južnoatlantskem paktu. Ta načrt je trenutno sicer propadel, kajti Portugalska je u-brala novo pot in se sedaj skuša znebiti svojih afriških kolonij, toda brazilski strokovnjak in njemu sorodni vojaški izvedenci menijo, da bi to bila «prvorazredna poteza za okrepitev varnosti v tem delu sveta», to se pravi, da kroži nekaterim «strategom» po glavi ideja o ustvaritvi «enotnega morja» v vsem Antlantiku, to se pravi, da bi bili pripravljeni povezati severnoatlatski pakt z nečem podobnim, kar bi ustvarili na področju južnega Atlantika, vključujoč sem tudi Antarktiko.
Res je, da so s takšnimi idejami prišli odkrito na dan le v brazilskih vojaških krogih, toda čilska hunta ni daleč od teh i-dej in zelo rada omenja s tem v zvezi prisotnost Čila na «sedmi celini», ker da Antarktika tako rekoč hlepi po podjetnih ljudeh.
Če smo v začetku rekli, da se bo Antarktika v bližnji bodočnosti pogosteje omenjala kot se je zadnje čase, verjetno nismo pretiravali. Preveč interesov je povezanih s to celino in sicer tako s strateškim položajem, ki ga Antarktika ima, kot tudi z bogastvi, ki se krijejo pod njeno debelo ledeno skorjo.
*....."x*"'"i"'i"i""miui"",,"i1,,„i,„„„„rinIIIIIIiiIIilmlllllMilMilllMlllMi!lllliilllMMMilllllllmnl
Srečanje režiserjev s kritiki v F errar i
(Naš dopisnik poroča)
FERRARA, novembra. — Državni sindikat italijanskih filmskih kritikov je organiziral v Ferrari svoje tretje državno srečanje, ki je bilo tokrat posvečeno odnosu med kritiko in filmskimi avtorji. Srečanja se je udeležilo, poleg večine pripadnikov sindikata (SNCCI), veliko režiserjev in tudi nekaj pripadnikov drugega sindikata filmskih novinarjev (SNGCI).
Zakaj je prišlo prav zdaj do takega srečanja, ko je vendar odnos med kritiko in ustvarjalci problem, ki se postavlja vedno? Pred kratkim se je razvilo nekaj polemik med avtorji, scenaristi in režiserji kot sta Pirro in Petri, in nekaterimi kritiki: eden izmed očitkov avtorjev je bil v tem, da se kritika preozko ozira na «kvaliteto» in premalo razumeva ustvarjalno pogoje, v katerih nastajajo filmi.
Nekaj drugih kritik je na tem srečanju izrazil tudi režiser Luigi Comencini, pri katerem se je vendar občutilo (kot v mnogih drugih nastopih) precej nekritično gledanje na «občinstvo», ki je precej nedoločen pojem.
S	strani kritikov je bilo veliko nastopov, od predsednika sindikata Grazzinija do predsednika (ki pa je medtem podal ostavko) drugega sindikata Rondija, pa Lina Micci-chèja in Adriana Apràja, ki je povedal nekaj zanimivih stvari, predvsem ker je poudaril, da mora vloga kritika sama postati aktivna, nastopiti torej na samem terenu distribucije itd.
Seveda ni bilo zaključkov, kar tudi ni bilo pričakovati. Lahko rečemo, da ni bilo rečeno veliko novega glede na to, kar lahko beremo v polemikah v časopisih in revijah. Srečanje je bil predvsem moment sintetične primerjave med vsakovrstnimi stališči.	i
Za goste so predvajali premiero novega filma režiserja iz Ferrare Florestana Vancinija «Amore amaro», posnetega po povesti pisatelja iz istega mesta Giorgia Bassanija in v katerem nastopa v glavni vlogi Lisa Castoni, žal je film popoln polom: Vancini je spet poskusil ljubezensko zgodbo, a se ni niti približal posrečenemu «La lunga notte del 43».	S. G.
To je še razmeroma malo v primerjavi z 8 tisoč kWh na Švedskem in v ZDA. toda gradnja e-nergetskih objektov je v polnem teku in že samo poročilo smo začeli z notico, da se prav danes postavlja temeljni kamen za gradnjo atomske centrale v Krškem.
Sicer pa v kompetentnih jugoslovanskih krogih zagotavljajo, da se bo gradnja energetskih objektov še pospešila, prav tako pa se bodo pospešile raziskave tako imenovanih energetskih osnovnih potencialov, ki jih je v Jugoslaviji dovolj in na pretek, manjka le kapitalov, torej sredstev za gradnjo vedno novih in novih objektov.
Glavni energetski vir v Jugoslaviji je premog. Pravzaprav lignit. Geologi so na jugoslovanskem področju odkrili za 20 milijard ton lignita. To so velikanske količine. Kolubarska, posavska, kosovska, tuzlanska in razna druga ležišča lignita so sicer že v polnem izkoriščanju, vendar strokovnjaki trdijo, da se je na teh področjih izkop lignita šeie začel, toliko je namreč premoga
Pri tem pa velja dodati, da gre v glavnem za površinske kope, kar eksploatacijo olajša in omogoča ceneno proizvodnjo energije. S tem v zvezi energetiki pravijo, da je treba prav te bazene uveljaviti in razširiti in na teh rudnih bogastvih še potencirati in razviti centrale. Čeprav so se ponekod «zaleteli» in uporabljali raje bolj praktično gorivo — nafto, so jih razmere na svetovnem tržišču nafte ponovno spravile k pameti in marsikje v svetu so se že vrnili k premogu. V jugoslovanskih krogih trdijo, da se bo že v sedanjem desetletju količina izkopanega premoga najmanj podvojila. Še več, nekateri pravijo, da bodo še v tem desetletju v Jugoslaviji dosegli 100 milijonov ton premoga na leto
Drugo energetsko bogastvo so vode, torej vodni tokovi. Po bogastvu voda je Jugoslavija na samem evropskem vrhu. Čeprav je po osvoboditvi bilo zgrajenih na desetine novih central, Jugoslavija izkorišča le kakih 50 odst. svojih vodnih potencialov. Jugoslovanski tehniki in gradbeniki so sicer zgradili nekaj vrhunskih central, kot na primer največjo hi-drocentralo v Evropi in sicer djerdapsko centralo na Donavi, ter vrsto modernih objektov v raznih «klisurah», toda še veliko bi se dalo napraviti. In prav sedaj, ko se energetska kriza v svetu oglaša v vsej svoji surovosti, prihaja ponovno do izraza veljava planinskih brzic in central, ki so jih tehniki postavili v težko dostopnih krajih. Tolikerim centralam, ki že delujejo, se bodo že v prihodnjih mesecih pridružile nove in nove, kot na primer hidrocentrala na Mratinju, nova centrala pri Varaždinu, termična centrala Kosovo V. Začeli pa bodo graditi tudi tako imenovano reverzibilno hidrocentralo na Bajini Bašti. Gre za svojevrstno centralo, ki bo dvakrat izkoriščala vodni padec.
Po računih energetikov bo konec tega desetletja Jugoslavija proizvajala že 80 milijard kWh e-lektrične energije
Če smo rekli, da je Jugoslavija na tem področju zabeležila lepe rezultate, saj je bila njena predvojna zadevna proizvodnja tako rekoč neznatna in so na primer leta 1940 vse jugoslovanske električne centrale dale le milijardo 240 tisoč kWh elektrike, moramo poudariti, da predstavlja proizvodnja električne energije v Jugoslaviji eno glavnih ovir za še hitrejši gospodarski razvoj. Ne le ob velikih sušah, ko večji vodni tokovi upadejo, pač pa tudi ob normalnem vodnem stanju pride do krčenja v dobavi elektrike, če «izpade» kaka večja termična ali hidrocentrala zaradi remonta ali nepredvidenih okvar. Spomnimo se le težav ko je pred časom odpovedala centrala v Šoštanju. Zato v zainteresiranih krogih menijo, da bo treba tudi na tem področju pohiteti, celo krepko pohiteti.
PETEK, 29. NOVEMBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - šola
12.30	Govorica živali
12.55	Kronika
13.30	DNEVNIK
14.00	Tečaj nemškega jezika
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.45	Program za mladino
18.45	Poljudna znanost: Contropiede
19.15	Italijanske kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 TEDEN AKTUALNOSTI
21.45	Variacije na temo: Orfej
22.45	DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.45	športni dnevnik
19.00	Zlata doba ameriškega muzikala:
20.00	Flavtist Severino Gazzelloni
20.30	DNEVNIK
21.00	LETOVIŠKE PRIGODE
Dve deli, ki ju je napisal Carlo Goldoni, je strnil in za televizijo pripravil Mario Missiroli. Gre za Goldonijevi deli «Letoviške prigode» in «Vrnitev s počitnic».
Ljubavni stiki in ljubosumni izpadi, ki so bili značilni za prvi del te priredbe, se nadaijujejo tudi v današnji oddaji, in sicer v letoviškem kraju Montenero, kjer se letoviščarji srečujejo pred krajevno kavarno, na večerjah in med družabnimi igrami.
Guglielmo, ki ga je Leonardo zalotil prav v trenutku, ko je Giacinti izjavljal svojo ljubezen, noče spraviti v težave mlade ženske, pač pa zatrjuje, da je hotel doseči le pristanek za poroko z Vittorio. Ln Leonardo rade volje pristane na to, toda v trenutku, ko bi moral podpisati poročno pismo, ga naglo pokličejo v Livorno in sicer ga tja pokliče pismo, ki si ga je sam pisal, praktično se izneveri obljubi in odpotuje - tja skupaj s sestro in Guglielmom, ki je postal že tako rekoč član družine. V Livornu pa Leonardo ne naleti pri stricu, kamor se je bil sam povabil, na tisti sprejem, ki ga je pričakoval. In tako se začenjajo počitnice končavati, letoviščarji se vračajo v mesto, Giacinta pa ugotovi, da si je delala le utvare in da ni dosegla ničesar.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.10 TV kažipot
9.35 A. Harris: ANDROKLES IN LEV, mladinska igra
10.35	POROČILA
11.00	Festival revolucije in glasbe
11.45	Odprtje spominskega doma in mladine v Kumrovcu,
14.05	LEPI ŽABJI DOL. Češki film je režiral Jiri Hanibal
Film pripoveduje o mladostnikih, o njihovih čustvenih in socialnih problemih. Zgodba se vrši med počitnicami: Jana doživi prvo ljubezensko razočaranje. Tik pred odhodom v kolonijo se je spoznala z nekaj let starejšim Henryjem, ki je doma iz Prage, vtem ko je ona s podeželja. Jana si izmišlja vse mogoče zvijače, da bi ostala doma. Henry pa ji je obljubil, da ji bo pisal vsak dan. Toda dnevi minevajo, pisma pa od nikoder. Jana je nesrečna in zato noče sodelovati v raznih tekmah in celo pobegne. Zaloti jo dež in vsa premočena se vrne v kolonijo in zboli. Tedaj se zave svojega početja.
15.30	V petek zvečer, reportaža
16.20	POROČILA
16.25 Nogomet: Hajduk — Horac
13.35	NA SVIDENJE - DOVIDJENJA 19.10 Risanka
19.30	DNEVNIK
20.05	CVETJE V JESENI, prvi del slovenskega filma
21.00	Bombaša, celovečerni film
22.20	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
16.30	Nogometna tekma za pokal Jugoslavije
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	Jajce, dokumentarni film
21.05	Kmetje, dramatizacija
22.00	NE ZAPUŠČAJ ME, serijski film
22.50 BOKS, dvoboj prvakov, posnetek iz Beograda
TRST A	II PROGRAM
7.15, 8.15, 13.15. 14.15,	19.15	7.30, 8.30,	13.30, 15 30, 19 30
Poročila; 7.05 Jutranja glasba; Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 11.40 šola; 12.00 Opoldne z vami; Melodrama; 9.55 Popevke; 10 35 17.00 Program za mladino; 18.15 Na vaši strani; 13.00 Hit Parade;
Umetnost in prireditve; 18.30 Šola;
18.15	Sodobni ital. skladatelji;
19.15	Naši pripovedniki; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.40 V plesnem koraku.
KOPER
6.30. 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 čestitke ob prazniku; 9.20 Partizanski motivi;
10.15	«La Vera Romagna»; 10.30 Samouprava kot sistem dela in življenja; 11.15 Godbe na pihala; 12 00 Glasba po željah; 14.00 Najbolj popularne popevke; 15.00 Godala; 16.30 Po ustavni poti; 17.15 Pevci in ansambli; 18.00 čestitke delovnih kolektivov; 19.30 Glasba v večeru; 21.30 Simf. koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 Izbran spored; 13.20 Strnjena komedija: 14.05 Odprta linija; 14.40 Nadaljevanka: 17.05 Komorna in opema glasba; 17.40 Program za mladino; 20.20 Ponovno na sporedu: 21.15 David Ojstrah.
13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče;
15.40	Glasbeno-govorni spored; 17.30 Reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila: 6.50 Danes za vas: 8.05 Tanja Pirš: «Deček in vojna»; 8.35 Mladina poje, 9.05 Pojmo pesem veselih ljudi; 9.30 Marjan Drobež:	Boj delavskih ge-
neracij; 10.05 O domovini in svobodi; 11.00 Ob otvoritvi kulturnega doma v Kumrovcu: 12.30 Melodije; 13.30 Pesmi iz naših krajev; 14.05 Vojko Novak' Na Pragu svobode; 14.45 Slov. instrumentalni solisti; 15.10 Trboveljska pihalna godba: 16 00 B. Šomen: «Prevarani s tišino»; 17.05 Mladi pojejo; 18.05 Ciril Kosmač-Mitja Mejak: «Smrt nedolžnega velikana»; 18.45 Zabavni orkester;
19.40	Minute z ansamblom...; 19.50 Lahko noč. otroci!; 20.00 «Revolucija in glasba»; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.20 Zvoki iz logov domačih; 23.05 Župančič: Pesmi; 23.15 če bi radi zaplesali.
■ll■llllllllllllftllllllllllUIIII||||||||||||||||||IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII■IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIlmllllll|llllllllllllllllll|||||||||H||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,ml,||,||||m,|||,,,,m||||||||||||||lllll
ZA OČETOM
PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER
Japonci so bili medtem zasedli Indokino, Malajo, Burmo in Indonezijo. V njihove roke so prišli največji nasadi kavčuka na svetu. Združene države Severne Amerike so organizirale v Braziliji nabiranje kavčuka po pradomovini kavčukovih dreves, po ozemlju a-mazonskih tropičnih gozdov. Tedaj je prišel nekega dne k Stanku nekdanji rudar, Indijanec José Rumak.
José Rumak je povedal Stanku, da se odpravlja skupina njegovih tovarišev čez Kordiljere v Brazilijo nabirat kavčuk. Pripovedoval mu je, da bi bilo mogoče veliko zaslužiti, če bi se zbiranje in prodajanje dobro organiziralo. Zaradi tega potrebujemo sposobnega vodiča bele polti, zakaj Indijance bi nakupovalci osleparili. Ponudil mu je mesto voditelja skupine.
Ivanka in otroci so temu sicer nasprotovali, zakaj dobro so se zavedali, kakšne nevarnosti groze ljudem v amazonskih pragozdovih. Navdušen pa je bil za to podjetje Pavle. Govoril je tako prepričljivo o svoji veri, da ni težkoč, ki jih trdna volja ne bi premagala, da se je naposled tudi Stanko odločil sprejeti ponudbo Indijanca Joséja Rumaka.
SPORT SPORT SPORT
OSMINA FINALA ZA POKAL UEFA
Italijanske in jugoslovanske enajsterice brez možnosti?
Juventus in Partizan zmagala z 1:0, bo to zadostovalo ?
Neugodno kolo za jugoslovanska in telijanska moštva v tekmovanju za Pokal UEFA. Zgodilo bi se lahko namreč v povratnem kolu (11. decembra), da bi bila tako vsa italijanska kot jugoslovanska moštva izločena.
JUVENTUS
Turinčani so premagali nevarne Nizozemce, ki letos nastopajo brez dveh vodilnih asov, kot sta Cruyff in i^ceskens, s pičlim golom razlike. ?» to zadostovalo v povratnem sre-«nju, ko bodo Nizozemci (kot običajno) navalili na Zoffova vrata? Predsednik društva Boniperti je upravičeno zaskrbljen: gol razlike je predlo. Res je, da so nogometaši Ju-ventusa imeli v tem srečanju zvrhano tnero smole: zadeli so kar dvakrat vratnico, razen tega so zamudili ce-. vrsto ugodnih priložnosti. Res pa Je tudi, da so Nizozemci igrali paketno in previdno ter da bodo doma tzvedno nevarni.
NAPOLI
Malokdo si je v Neaplju pričakoval tako katastrofo domače ekipe. Napoli je igral doma in je na splošči s prikazano igro tudi zadovoljil. Češkoslovaški nogometaši pa so to-«rat zaigrali kar po «italijansko» in 50 tako prekrižali račune trenerju Vi-®iciu, ki si ni pričakoval take taktike. Gostje Banika Ostrawe so previdno igrali v obrambi in so s protinapadi spravljali v težave domačine, so neurejeno in brezglavo napadali.
Tekma se je odločila v končnih
minutah. Z dvema zaporednima protinapadoma so gosje dvakrat prestregli mrežo domačinov, ki so razočarani zapustili igrišče. Vse kaže, da je za Napoh to tekmovanje končano.
PARTIZAN BEOGRAD
«Čmo-beli» iz Beograda so z Vuko-tičevim golom v 80. minuti premagali močno enajsterico iz Kòlna. Igralci iz ZRN pa so pokazali zanesljiv nogomet in so bili vseskozi, vsaj zaradi taktične razporeditve, povsem enakovreden nasprotnik Jugoslovanom. Partizan je dobro igral prvih 30 min. tako da je kazalo, da bodo Beograjčani dosegli visoko zmago. Do gola pa ni prišlo, kajti gostje so se takoj organizirali.
Nedvomno bo za Beograjčane v povratnem kolu težko obdržati prednost enega zadetka.
VELEŽ MOSTAR
73 minut je Velež iz Mostarja vodil z 1:0, in to kar v gosteh! Derby County je silovito napadal, a nogometaši Mostarja so se strumno borili in vse je kazalo, da bodo poskrbeli za izredno presenečenje. Prav v sklepnih minutah pa so domačini želi sadove stalnih napadov in so trikrat zatresli mrežo vratarja Mostarja. E-dini gol za Velež je dal Vladič, ki je moral proti koncu tekme zapustiti igrišče zaradi poškodbe. Prav njegova odsotnost je bila jugoslovanskemu moštvu usodna.
* * *
PARIZ, 28. — Raimond Kopa, slavni nogometaš francoske državne reprezentance v letih 50, bo le-
POKAL UEFA
Osmina finala
JUVENTUS (Italija) — Ajax (Nizozemska) NAPOLI (Italija) — Baniic Ostrawa (ČSSR) PARTIZAN (Jugoslavija) — Koln (ZRN)
Derby (Anglija) — VELEŽ (Jugoslavija)
Dukla Praga (ČSSR) — Twente (Nizozemska) Amsterdam (Nizozemska) — Fortuna (ZRN) Hamburg (ZRN) — Dinamo Dresden (NDR) Borussia (ZRN) — Real Saragozza (Španija)
Prvak: FEYENOORD (Nizozemsk a) — Finale
Dosedanji prvaki: 1972 Tottenham (Anglija)
1973	Liverpool (Anglija)
1974	Feyenoord (Nizozemska)
1. tekma	2. tekma
1:0	11. 12.
0:2	11. 12.
1:0	11. 12.
3:1	11. 12.
3:1	11. 12.
3:0	11. 12.
4:1	11. 12.
5:0	11. 12.
7. in 21.	5. 1975
tos treniral francoskega prvoligaša Angers.
ZASEDANJE V MOSKVI
Šport v sodobni družbi
MOSKVA, 28. - V Moskvi se je danes začelo zanimivo zasedanje s tematiko «šport v sodobni družbi». Na zasedanju so delegati iz 45 držav.
Zasedanje se bo zaključilo jutri 30. novembra. Predmet športnih predavanj pa bodo: filozofija, zgodovina in sociologija, pedagogija, psihologija, biologija, biomehanika in medicina.
SPDT obvešča, da bo predsmu-čarska telovadba za odrasle ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 21. ure začasno v dvorani Cankar v Ul. Montecchi 6.
Olii................................................................
KOŠARKA
Odbojkarice Sokola so v prvem odločilnem srečanju mladinskega prvenstva premagale Kontovel s 3:0. Na sliki ženska ekipa Sokola s trenerjem Ušajem
___	RAZGIBANA DEJAVNOST NAŠIH EKIP
KONTOVHCI PRVI NA LESTVICI VEt PRIJA TEUSKIH SREČANJ
Naraščajniki Poleta osvojili prvi par točk - Minibasket navdušuje
*.......;
.

** ■.. ~
jjf* ^
S.
H. •
4
! %
<pp P p- ’	'V 4: ; '


v., v


•*. , f?*:.

Na slovenskem nogometnem derbiju med Olimpijo in Primorcem ni manjkalo razburljivih akcij
NARAŠČAJNIKI
Borovi naraščajniki so zapravili po nepotrebnem drugi par točk v tem prvenstvu. Igrali so z moštvom Ricreatorija v novi športni palači na Pončani, ki jim ni prinesla sreče, saj so zgubili le za dve točki.
Kontovel je brez večjih težav odpravil tudi Lloyd Adriatico in tako obdržal prvo mesto na lestvici. S to zmago je potrdil, da lahko računa na visoko uvrstitev.
Polet pa je po neuspehu v prvem kolu osvojil prvi dve točki na račun Libertasa.
Izidi 2. kola		
Ricreatori —	Bor	46:44
Italsider — Don Bosco		40:53
L. Adriatico	- Kontove	56:84
Polet — Libertas Trst		74:26
Lestvica		
Kontovel	2 2 0	136 90 4
Don Bosco	2 1 1	99 73 4
Italsider	SlKtfi.lO	152 68 2
Polet	2 1-1	110 78 2
Bor	'2 1-1	111 106 2
Ricreatori	2 'l ' 1	79 90 2
L Adriatico	2 0 2	116 151 0
Libertas TS	2 0 2	41 186 0
Prihodnje kolo (1. 12.)		
Libertas TS — Don Bosco, Bor — Italsider (30. 11. ob 16. uri), Kontovel — Ricreatori (10.30), Polet — L. Adriatico (10.30).
Najboljši strelci
Bor: Furlan 49, Udovič 26, Dovgan 13, Race 11, Trevisan 6, Maz-zucca 4.
Kontovel: Ivo Starc 42, Perini 33, Čuk 26, K. Starc 18, Ban 10, Nabergoj 4, Regent 2, Bukavec 1.
Polet: Sosič 42, Daneu 29, Ferlu-ga 12, Malalan 10, Leniša 9, Petje
4, A. Piccini 2.	edko
* * •
BOR (mladinci) — POLET (člani) 126:64
BOR: Kraus 28, Klobas 20, Guštin 24, Koren 12, Lisjak 8, Košuta 12, Oblak 4, Francia 12, Vatovec 6.
POLET: Gantar 16, Starc 6, Sergij Tavčar 4, Dolenc 4, Loris Tavčar 4, Sancin 10, Sosič 16, Spacal 2, Rudi Tavčar 2, Kalin.
SODNIK: Barazzutti.
Tudi v povratnem prijateljskem srečanju so Borovi mladinci premagali poletovce, ki bodo letos igrali v prvenstvu prve divizije. Kljub visoki zmagi, pa borovci še niso odpravili svojih običajnih napak. Predvsem v obrambi so bili «plavi» dokaj naivni.
Poletovci so tokrat nekoliko slab še igrali kot v prvi tekmi z borovci, kljub temu pa so tudi v tej tekmi pokazali, da so že na dobri poti za prvenstvo, ki pa se bo pričelo šele aprila meseca.
MINIBASKET
LETNIKA 1965-66 BOR - SERVOLANA	18:30
Borovci so v svojem prvem nastopu povsem zadovoljili predvsem obrambi. Na splošno so vsi zaigrali dokaj dobro. Izkazali pa so
se Pertot, Volk in Paoli.
* * *
LETNIKA 1963-64 BOR — SERVOLANA	36:58
V tem srečanju so borovci odpovedali predvsem v obrambi, medtem ko so v napadu na splošno zadovoljivo zaigrali. Trener Perko je razvrstil na igrišče vseh 23 razpoložljivih igralcev, med katerimi sta bila najboljša Cej in Švara.
Marko
• • *
V DOLINI
NARAŠČAJNIKI - DEČKI SERVOLANA — BOR	96:58
BOR: Gombač 11, Ražem 2, Gru-
tiiimiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuuiiMiiHiu
OBVESTILA
SPDT ponovno poziva prijav-Ijence zimovanja na Krvavcu, naj do ponedeljka plačajo 2. obrok (lir 10.000) v Ulici Geppa 9.
Ostanek bodo poravnali na Krvavcu samem.
# # #
SPDT priredi od 22. dec. ’74 do 5. jan. 1975 ZIMOVANJE V ŠT. JANŽU NA KOROŠKEM (Rožna dolina - St. Johann in Rosental).
Možni sta dve izmeni: od 22. do 29. dec. in od 29. dec. do 5. jan. Bivanje v zasebnih sobah (po 1 ali 2 postelji + 1 stanovanje). Delujeta 2 vlečnici, na razpolago po želji smučarski učitelj.
Potovanje z osebnimi avtomobili ali z vlakom. Predvideno praznovanje Novega leta.
Vpisovanje in informacije na sedežu ZSŠDI, Ul. Geppa 9, tel. 31-119 izključno do sobote, 6. decembra (urnik od 8. do 14. ure). « * »
SPDT obvešča da se 1. ciklus smučarskega tečaja prične v nedeljo, 1. decembra. Tečaj bo ob koči Gilberti nad Nevejskim sedlom. Odhod avtobusa ob 6. uri iz Trsta (izpred sodne palače na Trgu Ul-piauo), ob 6.15 s Proseka (Kržada), ob 6.20 iz Križa (avtobusna postaja), ob 6.25 iz Sesljana (glavno križišče).
Tečajniki, ki se pripeljejo z lastnim avtomobilom naj bodo ob 10. uri pred kočo Gilberti.
Kdor še ni poravnal voznine itd. bo to lahko storil v avtobusu. Prostih je še nekaj mest (samo za tečaj — brez prevoza) za otroke.
den 18, Blažina, Koren 4, Husu 2, Pegan 13, Jančar, Cerkvenik 2, Zobec, Femetič 6, Andlovič.
SODNIK: Lakovič.
Borovi dečki so se v prijateljski tekmi v Dolini spoprijeli z naraščajniki Sorvolane. Kljub temu da so borovci igrali proti starejšim nasprotnikom, pa so s prikazano igro zadovoljili. Med posamezniki se je izkazal Boris Gruden. Lepo pa je vodil igro svojih Andrej Pegan.
* * *
TROFEJA DARWIL
V prvem srečanju mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja v Trstu za trofejo Darwil je zagrebška Lokomotiva premagala Ginnastico Triestino z 61:56.
V KOŠARKARSKIH POKALNIH lEKMOVANM
Jugoplastika O. K. Italijanom ne gre
L Ronchetti: visoka zmaga košarkaric C. zvezde
POKAL POKALOV
V prvem kolu osmine finala košarkarskega pokala pokalov je Jugoplastika doma zanesljivo premagala češko ekipo Dukla. Spličani so se razigrali le v drugem delu tekme, medtem ko so bili gostje v prvem polčasu enakovreden nasprotnik. Prvi polčas se je namreč končal le s tremi točkami prednosti za Jugoplastiko (43:40).
Kaže pa, da italijanskim ekipam ne gre in ne gre v pokalnih tekmovanjih. Po katastrofalnem porazu, ki ga je doživel Innocenti v tekmovanju za Koračev pokal, je tudi Sinudyne visoko izgubil v Tel Avi-vu. Trener Bolonjcev Dan Peterson je pred tem srečanjem izjavil, da bo njegovo moštvo startalo na zmago. Bolonjci pa so v Tel Avivu izgubili s stotico, čeprav sta McMil-len (32 točk) in Serafini (26) dobro zaigrala.
Izidi 1. kola pokala pokalov
Jugoplastika (Jug.) — Dukla (ČSSR)	84:62
Juventud (Španija) — Honved (Madžarska)	96:83
Racing (Bel.) — Solna (Šve.) 98:67 AEK Atene (Grčija) — CSKA (Bolgarija)	87:85
Maccabi (Izrael) — Sinudyne (Italija)	114:94
POKAL L. RONCHETTI IEFS (Romunija) — Maccabi (Izrael)	65:57
Levski (Bolgarija) — Sparta-cus (Madžarska)	84:46
Slavija (ČSSR) — Montceau (Francija)	70:58
Crvena zvezda (Jugoslavija) — Celta	(Španija)	106:62
Creff Madrid (Španija) — Mi-neur (Bolgarija)
tudi iz lestvice WBA. Vseeno pa bo to srečanje dokaj zanimivo, saj se bosta spoprijela dva boksarja z različnimi karakteristikami: Tonna je izredno borben in napadalen, Valdes pa je pravi stilist.
Tehniki so mnenja, da bo zmagal Valdes. Ni pa izključeno, da bo lahko Tonna uveljavil svojo telesno premoč in bi lahko s svojimi silovitimi udarci zaključil dvoboj pred 15 krogi.
BRESCIA, 28. — Župan Brescie Bruno Boni je izjavil, da je občinski odbor Brescie nasproten, da bi se v tem mestu igrala prijateljska tekma v rugbyju med italijansko reprezentanco in južnoafriško ekipo Springboks. Župan iz Brescie je dejal, da njegovo mesto ne more sprejeti zastopnikov take države, kjer je rasizem še vedno na dnevnem redu.
51:58
BOKS
JUTRI V PARIZU
Valdes-Toima
PARIZ, 28. — Jutri bo v Parizu boksarski dvoboj za svetovni naslov srednje kategorije (verzija WBC) med francoskim boksarjem Gratienom Tonno in Kolumbijcem Rodrigom Valdesem.
Spoprijela se ne bosta dva najboljša boksarja te kategorije, saj je svetovni prvak Carlos Monzon res najmočnejši, kot je razvidno
Naraščajniki Poleta so na Opčinah z visoko razliko premagali sovrstnike Libertasa iz Trsta
DOKONČNA ODLOČITEV
Beograd ne bo priredil univerziade
BEOGRAD, 28. — Jugoslavija se ^ dokončno odpovedala organizaciji univerziade za leto 1975. Sklep so sprejeli na posebnem zasedanju, ki se ga je udeležil tudi politični predstavnik
Jugoslovanska vlada je zavzela stališče «varčnosti» na vseh področjih. Finančno breme za prireditev take manifestacije, kot je uni-verziada, pa bi bilo le pretežko za sedanjo jugoslovansko bilanco.
Ta odločitev je seveda spravila v velike težave mednarodni OI. Katera država bi lahko nadomestila Jugoslavijo pri organizaciji univerziade? Devet mesecev nas še loči od te prireditve. Zares premalo časa za tako zahtevno organizacijo! Kaže, da bi lahko le Sovjetska zveza sprejela to obveznost.
BOKS
OSAKA, 28. — Japonski boksar Guts Ishimatsu je obdržal naslov svetovnega prvaka lahke kategorije (verzija WBC) s tem, da je v Osaki premagal mehiškega boksarja Ro-dolfa Gonzalesa s k.o. v 12. krogu.
•iiiiiniuinnniiimuiiiiiiin
SMUČANJE
nimuntiiiiiutiiimnimtii
V ORGANIZACIJI SPDT
Višek letošnje sezone: zimovanje na Koroškem
Nedvomno bo to edinstveno doživetje za naše smučarje
Letošnja zima, čeprav bogata s , pad sta moštvi Izole in Salonita snegom (v Sloveniji se npr. smuča | bili poraženi, povsod lepo, tudi na Krvavcu), ne Slovenski derbi v Mariboru med
*	V	_ _ - -—	— «rls-lilrr-, M « A «4	. .	_	.vi	•
prinaša z denarnega vidika nič dobrega. Cene so izredno visoke tako za nakup opreme, za prevoz in za hotelske usluge. S tem v zvezi so trgovci opazili povečano zanimanje za tekaštvo, hotelirji pa splošno skrajšan rok zimskih počitnic, kar potrjujejo prejete rezervacije. Zimska sezona, ki je pred nami, bo dolga in zato veliko dražja kot kdaj koli. SPDT je na vseh področjih svojega delovanja skušalo upoštevati gmotne težave, posebno tistih, ki stalno obiskujejo smučišča in vse stranske dejavnosti (npr. telovadnice) in nosijo torej veliko breme, da zadostijo željam po svojem ljubljenem športu.
S tem v zvezi spada tudi zimovanje, ki bo za novoletne počitnice na Koroškem v prelepi Rožni dolini, kjer sp cene veliko ugodnejše. Pobudo za to zifnovanje je dal predsednik Slovenske prosvete iz Celovca Jš pomočjo ’ prijateljev iz Trsta (ŠD Breg, ki že Več let obiskuje Rož) predvsem zato, da bi na kakšen način poživel slovenski ambient področja, ki je zadnje čase, zaradi zaostritve do Slovencev, postal skoro nevzdržen.
V Šent Janžu bi gostje bivali pri raznih družinah, kjer bi zajtrkovali in po želji imeli tudi ostalo hrano. Proge niso izredno strme, za zahtevnejše smučarje zelo primerne za vadbo slaloma. Vlečnici sta dve (ena je dolga 900 m, druga pa 500 m). Dobi se tudi cenena tedenska karta. Za praznovanje novega leta sta dve možnosti: udeleženci si lahko sami organizirajo v «Bajti» nad vasjo pri Mlečniku, tj. v Rutah, kjer pravijo, da se je rodila znana narodna «Pojdemo v Rute» ali pa v restavraciji Kirschner, kjer so kegljišča, juke-box in plesna dvorana (ta je oddaljena 3 km od vasi). Pobudnik Janko Weiss nam je dejal, da v primeru pomanjkanja snega, se vpisani izletniki lahko v katerem koli trenutku odpovedo.
Mislimo, da je to edinstvena priložnost, da preživimo novoletne počitnice v slikovitem in snežnem okolju, daleč od mestnega hrupa in skrbi, pri naših ljudeh, ki bodo hvaležni, da ponesemo tja slovensko besedo.
ODBOJKA
2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD
Poraz Salonita in Izole
Tudi v osmem kolu tekmovanja v 2. zvezni odbojkarski ligi — za-
domačim ligašem in Izolo se je uspešno začel za goste, končal pa za domačine, ki so zabeležili drugo letošnjo prvenstveno zmago.
Salonit je v Banjaluko potoval zelo oslabljen. Pihali smo že, da za to tekmo trener ni računal na Toneta Paravan, ki ga je nadomestil z mladim Bucikom. Od tako načetega moštva ni bilo pričakovati posebnih podvigov. Posebno zato ne, ker je celotno moštvo v manjši krizi. Ves strah' domačinov je bil tako odveč, saj Kanalci niso mogli ogroziti zmage podjetnim igralcem Čajevca, katerim je to prva zmaga nad kanalskim ligašem.
• • •
V nepopolnem kolu v I. sloven ski ligi sta se v Bovcu med seboj pomerila oba primorska predstavni ka. Pričakovali smo, da bo za pri morski derbi vladalo večje zanimanje. Obisk pa je bil povprečen.
Domačini so začeli zelo ooletno in lepo ter prepričljivo dobili prvi set. V nadaljevanju so domačini le zaigrali nekoliko bolj odgovorno in požrtvovalno ter prepričljivo dobili srečanje.
REZULTATI TEKEM:
Čajavec - Salonit 3:0: Maribor -Izola 3:1; Bovec - Koper 3:1.
LESTVICA
Fužinar, Karlovac 14, Metalac 12, Interplet 10, Salonit, čajavec 6, Jedinstvo 6, Maribor 4, Izola, Partizan, Mladost 2.
E. Hvalica
ZSŠDI sklicuje v nedeljo, 1. decembra 1974, ob 8.30 v prvem in ob 9. uri v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Geppa 9/a L nadstropje.
4. OBČNI ZBOR in predlaga naslednji dnevni red:
1 Otvoritev občnega zbora
2. Izvolitev predsedstva občnega zbora
3	Izvolitev volilne komisije
4	Poročila
5. Pozdravi in diskusija na poročila
6	Spremembe statuta
7	Razrešnica
8	Volitve novega odbora
9. Razno.
Janko Perat
UMIRAJOČI
CAS	38.
Skoraj pobegnil sem. Potreboval sem samote. Za zdaj se li je posrečilo, toda kako? Za kakšno ceno? Poznam jih, te Timorce. Dovolj so pametni, da razumske razloge sprejemajo azumsko. Ni nevarnosti, da bi šli po Uroševih stopinjah, ibsojajo ga. Toda mene bodo kljub vsemu izločili iz svoje rede . . . Predvsem zaradi Uroša. Ne bi ga bil smel ovaditi. ‘oslej ne bom več eden izmed njih. Morda nikoli več. 2e v talij anski vojski so se naučili zapirati se v svoj krog. Že prvi odovi, ki so bili po prvi svetovni vojni poklicani k vojakom, o se v samoobrambi povezali med seboj in se zaprli pred Irugimi. Takšno vedenje je pozneje postalo sestaven del Primorskega značaja. Bilo je najučinkovitejša obramba. Ne piede na razlike v prepričanju so v nevarnosti moleli bodice lavzven, kot jež, kadar se v obrambi zvije v bodičasto kroglo, faz pa sem ta zakon prekršil. Kazen za moje ravnanje je e ena — izključitev.
Toda z vsem tem se je treba sprijazniti. Sprijaznil sem ;e Že, ko sem privolil, da pojdem na ta sestanek. Morda pa ie prej, že davno poprej, ko sem se odločil, da si priborim iomovino.
Ta boj vendar ni samo naš skupni boj, marveč tudi moj astmi boj. Ko se borim za domovino, se bojujem tudi za lastni iaz, aa svojo nedotakljivost, samostojnost in neodvisnost.
Umaknil sem se k morju, na obalo. Upal sem, da me bo kipenje morja pomirilo, toda umirajoči šumi mi niso dali želenega miru. Zato sem se vrnil.
Se isti večer sem obiskal Gvozdena. Podrobno in brez olepševanja sem mu poročal o poteku sestanka. Le Uroševe izpade sem nekoliko omilil.
Komisar je bil z mojim poročilom zadovoljen in me celò pohvalil. Toda pri tem so mi nehote prišle na misel besede, ki ml jih je bil izrek« Tone ob najinem prvem srečanju na Visu. Zdaj sem vedel, da bom moral poslej tavati sam, kajti zagrešil sem nezvestobo.
V sebi sem se lomil od bolečine. In vendar me je prevzemal občutek, da sem svoboden. Prost predsodkov in osvobojen Primorcev. Nobenega očitka si sicer nisem delal zaradi Primorcev, toda kljub temu me je obhajala žalost, žalost, da je moralo tako priti. Lažje bi mi bilo, če bi se lahko jezil nanje. A nobene jeze nisem čutil. Ti Primorci se v razmerah, ki jih narekuje čas, v katerem živimo, pač ne znajdejo. Okoreli so v svoji zaprtosti. Nekdo mora razbiti začarani krog, v kakršnem se gibljejo. Morda sem jaz poklican za to? Toda kaj je v meni močnejše: zvestoba načelom ali zvestoba do rojakov?	,
«Nekam zamišljen si,» sem zaslišal komisarjev glas. «Nič ne mara j! Kadar se poslavljamo od zastarelih predsodkov, vedno nekoliko boli. Ampak to mine.»
Komisar je dobro vedel, kaj mi je. Ta Gvozden je bil zmožen prodreti v človekovo notranjost, čeprav se nikoli m učil psihologije.
«Moram ti povedati, da te čaka nova dolžnost,» je nadaljeval. «Sklenili smo, da te postavimo za vršilca dolžnosti komisarja v prvi četi Njen dosedanji komisar bo prevzel To-
netovo mesto. Komisar bataljona bo. Upam, da boš vreden te odgovornosti.»
«Ampak . . .»
«Za zdaj boš le vršilec dolžnosti. Najprej moraš prebiti nekakšno preizkusno dobo, pač dotlej, dokler ne boš sprejet v partijo. Zdaj si kandidat, to veš?»
«Ampak, tovariš komisar, bojim se, da je naloga, ki mi jo nalagate, pretežka. Toda, če misliš, da bom zmogel, sprejemam. Upam, da bom tako lažje pomagal Primorcem in Istranom. Prav zares bi rad prispeval, da bi se nazadnje le znašli v novem okolju in da bi mi vsi bolje razumeli drug drugega.»
«Prav je tako. Naloga ne bo pretežka, če boš le dovolj trdno verjel v cilje naše borbe. Ta vera je v tebi, le krepiti jo je treba. Sicer pa vedi, da sem ti vedno na razpolago. Ne pozabi tega.»
Tako sem postal komisar.
Kmalu sem dobil občutek, da me imajo bor« vendarle radi. Kadar sem jim govoril o našem boju, o svobodi, o novem življenju, ki nas čaka, o socializmu in vsem drugem, so me pozorno poslušali. Nisem jim dajal lekcij iz VKP/b, temveč sem se z njimi pogovarjal in v pogovorih usmerjal njihove misli. Cez nekaj časa sem celo opazil, da prihajajo k našim političnim uram tudi borci iz drugih čet. Nenehoma sem se trudil, da bi razumeli moje besede, želel sem, da bi jim bil naš boj razumljiv, da bi zares razumeli bratstvo, ki ne pride samo od sebe, temveč ga je treba buditi in gojiti.
Dà, imeli so me radi, toda samo kot komisarja. V vsem drugem pa je bil njihov krog zame zaprt. Včasih se mi je vendarle zazdelo, da njihova zaprtost le ni tako nedostopna kot nekdaj. Toda kadar sem prišel mednje, so ponavadi spremenili snov pogovora. To sem jim bral z obrazov.
Medtem pa sem dobil še druge naloge. Kot mlad komisar, in morda tudi zato, ker sem bil Slovenec, so mi na-
ročili, naj se povežem s terensko mladinsko organizacijo. Rekli so mi, da je treba bratstvo in enotnost še posebej krepiti med mladino, da je treba utrjevati vezi med ljudstvom in njegovo vojsko.
Na enem takih sestankov z mladino na terenu sem spoznal dekle, ki je bila sekretarka SKOJ.
Imela je temne zapeljive o« in črne lase, vedno razpuščene čez ramena. Bila je kot vsa druga dekleta, ki sem jih srečaval na sestakih, in vendar čisto drugačna. Bila je živahna in resna obenem. Na sestankih je prekašala druga dekleta, predvsem v svoji naravnosti, samozavesti in prijetih govorici.
S sekretarko sva morala usklajevati delo. Pred vsakim sestankom sva se dogovorila o njegovem poteku, po sestanku pa sva ga kritično ocenjevala. Sicer pa je vedno bilo mnogo stvari, o katerih se je bilo treba pogovoriti.
Bilo	Je	toplo	poletje in dehtel	je	rožmarin.	Nekega večera, ko	je	sonce	že zašlo in je le	še	velikan sli i	polotok ža-
rečih oblakov širil na zahodu zamolklo svetlobo, pa so najine misli zajadrale proti drugim obzorjem. V teh trenutkih niso imele več nobene zveze v vojno, pa tudi z resničnostjo ne.
Najprej sva se kopala, potem pa sva mokra ležala na sipini in uživala večerni hlad. Njeni mokri lasje so se svetili kot vranja perut, s hribov je pihal rahel severni veter, rožmarinovi grmi so širili svoj vonj od sipine do sipine, vse do naju. V njenih razširjenih, nemirnih očeh je sijala čudna svetloba	in	zdelo	se mi je, da ji	telo	drhti. V	meni se Je
oglašala	želja, da	bi te pozabe ne bilo	konec, da	bi rožmari-
nove vonjave naju kar naprej obdajale . . .
Ležala sva, na naju je legal veter, morje pa je šumelo in gnalo proti nama mogočne valove. Potem je rožmarinov vonj začel pešati in okrepil se je vonj morja. Počivala sva in molčala.
(Nadaljevanje »ledij
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Monfecchi 6 PP 559 — Tel. 79 » 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
29. novembra 1974
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: Vgovskl 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr> oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska

ZTT - Trst
Slovenska
svetovalca
(Nadaljevanje z 2. strani)
dijske knjižnice, za katero naj poskrbi za ustrezni sedež in prizna podporo slovenskemu Dijaškemu domu.
Lovriha je posvetil posebno poglavje slovenski šoli in je v tej zvezi najprej podčrtal zahtevo, da se vsem Slovencem in torej tudi v videnski pokrajini prizna pravica do pouka v materinem jeziku. Nato obravnava vprašanja razvoja slovenske šole in njene ustrezne avtonomije, ter se zavzema za razpustitev ustanove ONA IRC in za občinske otroške vrtce.
Za Beneško Slovenijo zahteva komunistični svetovalec od odbora, da izdela skupaj z zainteresiranimi gorskimi skupnostmi izreden načrt gospodarskega in socialnega razvoja in da na tem področju zaščiti, zajamči in pospešuje svobodno izražanje nacionalni skupnosti. Pri tem je treba spoštovati ustavno določilo, ki zahteva, da se odstranijo gospodarske in socialne prepreke, ki onemogočajo polni razvoj človeške osebnosti.
Za jusarska zemljišča je treba izdelati nov zakon, ki bo predvsem skrbel za interese kmetov.
Zadnje poglavje se nanaša na slovenska inala in srednja podjetja in na zahtevo, da se s posebno pažnjo skrbi' na njihov razvoj, da se nadoknadi izgubljeno pod fašizmom in da se pri tem še zlasti pozorno spremlja zadružne oblike dejavnosti.
Med prvimi zanimivejšimi govorniki dopoldanskega dela deželne seje je bil namestnik deželnega tajnika KPI Baracetti, ki je obravnaval novi sporazum iz splošnega političnega zornega kota in ki ga je kritično ocenil.
Ugotovil je, da ni politične volje, da se prične vladati na nov način, da se ne pospešuje sodelovanje, temveč se ostaja pri starem sistemu kliente! in raznih interesnih sfer. Baracetti je podčrtal bitko, ki jo vodijo komunisti za deželno in za krajevne avtonomije in odločno nasprotovanje predčasnim volitvam. O izrednem načrtu pa je izrazil več pomislekov in tudi zahteval pojasnila glede usmeritve sredstev. Zelo negativno je o-cenil relativni molk o gorskih skupnostih, ki lahko tudi pomeni, da se namerava njihovo ustanovitev zavlačevati, kljub jasnim obvezam sprejetim v parlamentu.
V zaključku je Baracetti obravnaval tudi specifični položaj dežele v odnosu do vsedržavne vlade in osrednjih organov v Rimu. V tej zvezi je govoril o naporih za mir, ki so edino jamstvo za razvoj in tudi za ukinitev težkih bremen vojaških služnosti. Odločno je podčrtal zahtevo po globalni zaščiti Slovencev in ugotovil, da so obveze preveč meglene.
Na popoldanskem delu zasedanja je svetovalec Slovenske Skupnosti Drago Štoka odločno zahteval, da se naredi vse potrebno za dosego globalne zaščite in v tej zvezi tudi predlagal, da se sestavi delegacija predstavnikov sil ustavnega loka, ki naj posreduje v Rimu. Dr. Drago Štoka je svoja izvajanja pričel s primerjavo izjav predsednika deželnega odbora Comellija, ki jih je izrekel lani in ki so predmet tokratne politične razprave ter pri tem ugotovil, da je dosežen napredek glede politične, gospodarske in socialne usmeritve in da Slovenska skupnost to spremembo sprejema z zadovoljstvom na znanje.
Štoka je govoril o vlogi in pristojnosti svetovalcev opozicije glede njihovih zakonodajnih možnosti, nato pa prešel na obravnavo izrednega finančnega načrta, glede katerega je izrazil določen dvom. Bi! je mnenja, da niso prav razdeljena sredstva za gradnjo stanovanj, češ da je premalo predvideno za zadruge, dvomi pa obstajajo glede IACP, pri kateri se tudi pojavljajo špekulacije. Svetovalec je odločno proti razlaščanju in se je še zlasti zavzel za ohranitev etničnega ravnovesja na področju celotne dežele ter za ukrepe, ki ne bodo oškodovali življenju in razvoju slovenske narodnostne skupnosti, kot to določajo mednarodne pogodbe in ustava,
Nato je dr. Štoka prešel na obravnavo globalne zaščite, o kateri se že dalj časa razpravlja in ki je prišla na dnevni red z ureditvijo položaja južnotirolske manjšine. Ta koncept je bil zelo podrobno in iz vseh možnih zornih kotov preučen na mednarodni manjšinski konferenci ,na kateri je prišlo tudi do demokratičnega spopada mnenj in do zmage stališč, ki se zavzemajo za globalno zaščito. O tem so soglasno govorili slovenski predstavniki in njihove osnovne zahteve so potrdili na konferenci prisotni vidni znanstveniki. To pa je tudi logično, saj se Slovenci ne morejo drugače obravnavati, kot se avstrijsko in francoska manjšina, ki živita v isti državi, za kateri velja isto ustavno načelo itd. Zaradi tega pa je tudi sedaj še vedno veljaven zakonski predlog o globalni zaščiti katerega je svetovalec vložil že prvi dan dela novoizvoljenega deželnega sveta.
Dosledno in povsod, kjer žive Slovenci je treba uresničiti načelo, da ima slovensko prebivalstvo pravico govoriti slovensko in to povsod in na vseh zborih. Zaradi tega je dr. Štoka zahteval to pravico tudi za sebe v deželnem svetu in podčrtal, da mu to pravico daje deželni statut ter mednarodni spbrazumi. Svoja izvajanja je nadaljeval z orisom gospodarskih in socialnih elementov narodnostne zaščite, pri katerih je še posebej podčrtal vrednost zemlje.
Na včerajšnjem delu zasedanja je spregovorilo 16 svetovalcev, svetovalec Zanfagnini, ki pripada levi struji PSI, pa se je po nalogu struje govoru odpovedal. Danes so po dnevnem redu predvideni še posegi nadaljnjih 13 svetovalcev ter odgovor predsednika Comellija. tako da se bo zvečer razprava verjetno zaključila.
PO OBISKU KURTA WALDHEIMA
Na Bližnjem vzhodu popušča napetost med Izraelci in Arabci
Palestinske organizacije ostro napadajo kralja Huseina
NEW YORK, 28. — Varnostni svet OZN se bo sestal jutri ob 21. uri (po srednjeevropskem času). Na dnevnem redu sestanka je vpraša-
TRD0ZIV... TANKER
Japonska vojna mornarica se skoraj mesec dni že ubada z vprašanjem, kako bi potopila tanker «Yuyo Maru», ki gori sredi Tokijskega zaliva. Kljub uporabi najmodernejšega orožja, se «trdožive» ladje ne more in ne more otresti.
Goreči tanker, iz katerega se dvigajo do 250 metrov visoki zublji, predstavlja resno nevarnost za vse ladje, ki plujejo po Tokijskem zalivu. Ker ga ni bilo mogoče rešiti, je poveljstvo japonske mornarice sklenilo, da ga potopi. Nalogo so zaupali stari topnjači, saj so mislili, da bosta granata ali dve zadostovali za potopitev ladje. Kako so se bridko zmotili: granati sta sicer zadeli cilj. toda «Yoyo Mani», kot da bi bila začarana, nikakor ni hotela pod vodo.
Če ne bošlo zlepa, bo šlo pa zgrda, so si mislili na luškem poveljstvu in poslali tokrat na «uporno» ladjo bombnike. Toda vse zaman, ladje ni bilo mogoče potopiti. «S torpedi nad njo.» je besnel poveljnik japonske mornarice, ko je zvedel, da tudi bombniki niso opravili svoje naloge.
In res so v sredo poslali na «Yoyo Maru» najmodernejšo japonsko podmornico z elektronsko vodenimi torpedami. In še enkrat neuspeh. Torpede so zadele tanker točno v sredi, a vse kar so povzročile je bila poživitev požara. Še elektronski računalnik, ki je preračunal tir torped, bi skoraj razneslo od jeze.
Za danes je predviden še en napad na «uporno» ladjo, vse kaže pa, da je japonska vojna mornarica že obupala in se sprijaznila z dejstvom, da bo morala pač, počakati, da tanker popolnoma zgori. «Yoyo Maru» se je vnela 9. novembra, ko je vanjo trčila libijska tovorna ladja «Pacific Ares». V nesreči je 33 mornarjev izgubilo življenje.
nje podaljšanja mandata oboroženih sil OZN na področju razmejitvene črte med Izraelom in Sirijo. Vest i so danes uradno sporočili iz krogov «steklene palače» v New Yorku. Na drugi strani je bilo potrjeno, da je generalni tajnik OZN Kurt Wald-heim priporočil, naj varnostni svet sprejme sklep o podaljšanju mandata oboroženih sil na golanskem področju za šest mesecev.
Davi je generalni tajnik OZN Kurt Waldheim zapustil Kairo ter odpotoval v New York. Kot je znano, je generalni tajnik OZN obiskal v prejšnjih dneh Damask in Tel Aviv. V razgovoru s predstavniki tiska je Waldheim dejal, da je njegovo srečanje z egiptovskim predsednikom Sadatom poteklo v prijateljskem vzdušju ter je bilo zelo pomembno za nadaljnji razvoj političnih dogodkov na Bližnjem vzhodu. Waldheim je še pristavil, da je politična napetost na Bližnjem vzhodu pojenjala in da so vse prizadete stranke pripravljene na pogovore, ki bi rešili sporna vprašanja na političen način.
Zelo kočljivo vprašanje zadeva ponovno sklicanje ženevske konference. V tej zvezi se Waldheim ni hotel prenagliti. Na vsak način pa je skoraj izključil možnost, da bi do sklicanja te konference prišlo v teku letošnjega leta. Kvečjemu bi se utegnila sklicati ta konferenca šele spomladi prihodnjega leta, če ne celo poleti.
Zadržanost generalnega tajnika OZN je povsem razumljiva, saj mu je v tem trenutku pripadla o-snovna naloga, da prepreči nadaljnje spopade posebno na golanski fronti, se pravi med Izraelci in Sirci. To nalogo je gen. tajnik o-pravil na zadovoljiv način ter s tem tudi utrdil pomembnost Organizacije združenih narodov.
Sprejetje tez gen. tajnika OZN seveda ne pomeni, da so se nasprotja na Bližnjem vzhodu ublažila. Pravzaprav so se ta nasprotja v zadnjem času še bolj zaostrila. Medtem ko je Izrael pripravljen, da popušča, posebno na področju Sinajskega polotoka, ne obstaja skoraj- nikakršna možnost, da bi do takega popuščanja prišlo na golanskem področju. Izraelci skušajo obdržati v svojih rokah ključne strateške položaje ha Golanskem gorovju. Poseg organizacije OZN teži torej v bistvu le k temu, da se za šest mesecev zamrzne položaj na tem področju.
Drugačen je položaj na Sinajskem polotoku, kjer bodo mogoče
Egipčani dosegli določen odstop izraelskih sil z nekaterih položajev. Pogajanja za ta odstop so sedaj v teku, toda niso še pripeljala do konkretnih sklepov.
Egipčani so pripravljeni na pogajanja, kar izhaja še iz prejšnjih izjav predsednika Sadata. Priznati je treha, da je politika, ki jo izvajajo predsednik Sadat in odgovorni egiptovski politični krogi premočita, da zasleduje cilje, ki si jih je Egipt zastavil že pred časom.
V okviru te egiptovske politike spadajo tudi nastopi predstavnikov uradne organizacije palestinskih beguncev PLO (Organizacija za osvoboditev Palestine). V tej zvezi so posebno pomembne izjave, ki jih je podal v Kairù Abu Ayyad,
Zanimivo je, da polestinske osvobodilne organizacije nastopajo v tem trenutku zelo ostro proti jordanskemu kralju Huseinu, kar je potrdil tudi palestinski predstavnik v svoji izjavah. Dejal je celo, da je pripravljal atentat na kralja Huseina.
To pomeni, da je v arabskih vrstah precejšnja zmešnjava in da je odpor Palestincev proti kralju Huseinu še vedno zelo živ, saj ga obtožujejo, da je povzročil pred štirir.-i leti pravcati pokol v palestinskih vrstah.
Aretacije v Španiji
MADRID, 28. — Španske policijske oblasti so aretirale večje število pripadnikov opozicijskih strank, ki so se zbrali na sestanku, na katerem naj bi obravnavali razna po-litiči.a vprašanja, ki zadevajo bližnjo bodočnost Španije po Francovi smrti. Med aretiranci so zelo znane politične osebnosti. Med drugimi je tudi sin bivšega španskega ministra Gii Roblesa, ki je na policijski postaji izrazil svojo solidarnost do aretirancev. Gii Robles je zahteval, naj ga policija aretira, toda njegova želja ni bila uslišana.
Prof. Enrique Tierno Galvan, socialistični voditelj v Španiji, ki ni bil navzoč na sestanku, kjer je prišlo do vdora policije, je izjavil, da se politične razmere v Španiji zaostrujejo. Vse to se dogaja v trenutku, ko je sedanji predsednik vlade Arias Navarro obljubil, da bo prišlo do določene liberalizacije španskega političnega življenja.
Drzen rop v turinski tovarni
TURIN, 28. — Šest zakrinkanih in oboroženih banditov se je polastilo 60 milijonov lir v gotovini in 300 milijonov v čekih z bliskovitim napadom na tovarno «Starš» v vasi Vil-lastellone pri Turinu. Roparji so prišli v tovarno nekaj minut potem, ko je odpeljal poltovornjak, ki je pripeljal denar za plače uslužbencem iz neke torinske banke. Dva bandita sta onesposobila čuvaja Sergia Anselmina, medtem ko sta druga dva vlomila v blagajno in prisilila blagajnika, da jima je izročil denar.
VUcKHJ rUNUU V rKtUlVItd I JU UttMUNt
ILARI A MELLONI OSVOBOJENA
Oče trdi, da je za hčer plačal 250 milijonov lir odkupnine, govori se pa, da je bil znesek dvakrat večji
VERONA, 28. — Danes ponoči so ugrabitelji osvobodili v Cremoni Hario Melloni, 20-letno hčerko u-pravnika zavarovalnice «Latina», ki je bila ugrabljena v ponedeljek v Veroni. Oče Mellonijeve je v pogovoru s časnikarji dejal, da je plačal 250 milijonov lir odkupnine. Po govoricah, ki se širijo pa je bila odkupnina izdatnejša, baje med 400 in 500 milijoni lir.
Banditi so osvobodili dekle na stranski cesti v predmestju Cremo-ne okrog 1. ure. Od tu je dekle hodilo peš do glavne ulice, kjer je z bencinske črpalke telefoniralo staršem v Verono. Kaže, da je Ilaria fizično in psihično dobro prestala trdo preizkušnjo. «Niti zdelo se ni — je dejal pozneje časnikarjem poveljnik karabinjerjev iz Cremone — da bi bilo dekle ugrabljeno. Vsaj navidezno je dobro prebolela šok »
O ugrabitvi in o poteku pogajanj se je doslej izvedelo bore malo, ker tudi Ilaria in njeni starši molčijo, da ne bi — vsaj tako trdijo — predčasno onesposobili preiskave. Dekle je povedalo le, da so ugrabitelji dobro ravnali z njo, da so jo redno hranili in povečini s konzervami. Preden je bila osvobojena v predmestju Cremone, se je Ilaria peljala poldrugo uro z avtomobilom, ni na vedela povedati, če je bil njen zapor res tako daleč od mesta ali pa so jo ugrabitelji hoteli le preslepiti z vozarjenjem v prazno. Tudi ni vedela, ali ni hotela povedati,
s kakšnim avtom se je peljala.
V nič večjo pomoč ni bil preiskovalcem niti lastnik črpalke, h kateremu se je čSde zateklo po o-svoboditvi. Povedal je sicer, da je malo pred prihodom Ilarie opazil avto, ki je zapeljal nekajkrat mimo črpalke, zaradi goste megle pa ni razločil, za kakšen avto gre.
Popoldne rta dekle zaslišala veronski državni pravdnik dr. Di Giovanni in njegov namestnik dr. Carbone, ki vodita preiskavo. Zasliševanje je bilo zelo dolgo in kaže, da imajo preiskovalci v rokah že stvarne elemente, da izsledijo ugrabitelje. Gotovo je, da je dekle večkrat videla bandite v obraz, kar bo verjetno olajšalo preiskavo. Vtis, da so preiskovalci zlikovcem že na sledi, potrjuje tudi dejstvo, da sta dva karabinjerja zapustila vilo Mel-lonovih, medtem ko je bilo zasliševanje še v teku, «zaradi nujnega opravka v zvezi s preiskavo.»
Brescianski državni pravdnik dr. Zappa vodi preiskavo, o ugrabitvi industrijca Lucchinija, pa je danes soočil v zaporu domnevnega ugrabitelja Fiorenza Trincata z uradnikom Remom Cubiciottijem, uslužbencem podjetja «Maggiore», pri katerem so si banditi izposodili poltovornjak za ugrabitev. Čeprav je Cubiciotti na sliki spoznal Trincanata, je danes v zaporu povedal, da ni to moški, kateremu je posodil dostavno vozilo. Preiskovalci so torej v slepi ulici, zlasti še, ker je bil doslej zaman trud, da bi
isledili zapor, kjer je bil Lucchini zaprt. ------------
Sprejem v Beogradu ob dnevu republike
BEOGRAD, 28. — Predsednik republike Josip Broz Tito je danes opoldne s soprogo v dvoranah zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu priredil slovesen sprejem ob dnevu republike. Na sprejemu je bil tudi predsednik Zambije dr. Kaunda s soprogo. Tito in Kaunda sta se na sprejemu zadržala skoraj dve un. Med številnimi povabljenimi na sprejemu so bili podpredsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič z mnogimi člani predsedstva, predsednik skupščine SFRJ Kiro Gligorov, predsednik zveznega izvršnega sveta Dže-mal Bijedič s člani zveznega izvršnega sveta, člani predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ, delegacije z najvišjimi zastopniki družbeno-po-liričnega življenja republik in pokrajin, najvišja zastopniki socialistične zveze, Zveze sindikatov, Zveze borcev, konference za družbeno dejavnost žena. Zveze mladine, jugoslovanske ljudske armade ter številni zastopniki znanstvenega, kulturnega iu javnega življenja Jugoslavije, zastopniki Beograda ter voditelji diplomatskih misij v Beogradu. Sprejem je potekel v zelo prisrčnem ozračju, v razgovorih in medsebojnem čestitanju ob prazniku republike.
B. B.
...
SKLEP JE BIL SPREJET S PIČLO VEČINO
GS zavrnil predlog o izgonu Nolovega predstavnika iz OZN
Sihanuk: Ne sprejemamo «ameriškega miru» čeprav nam ga ponujajo s posredovanjem OZN
NEW YORK, 2C. — Nolova vlada bo še v naprej «zakoniti» predstavnik Kambodže v OZN: tako je danes zjutraj sklenila generalna skupščina po dolgi, napeti in razburljivi razpravi. Skupščina je odobrila resolucijo, ki jo je predložila Tajska in v kateri se priporočajo neposredna pogajanja med Nolovo vlado in revolucionarno vlado v izgnanstvu, z dvema samima glasoma večine.
Kot je znano je včeraj kitajski veleposlanik pri združenih narodih predlagal skupščini, naj izključi Nolovega predstavnika in vrne sedež zakoniti vladi princa Sihanuka. Nasprotno resolucijo pa je predložila Tajska in generalna skupščina je s pičlo večino sklenila, da najprej preuči tajski predlog, ki ga je nato odobrila.
Razvila se je zelo ostra razprava, v kateri ni manjkalo žolčnih besednih sporov. Glavna značilnost snočnjega glasovanja pa je vsekakor dejstvo, da se je ob vprašanju Kambodže razbila fronta neuvrščenih držav na tri dele: nekateri so
glasovali za tajsko resolucijo, drugi so se vzdržali, tretji, kot Jugoslavija, pa so se odločno protivili sklepu, ki ga je kitajski delegat Huang Hua, označil kot enega najbolj sramotnih, ki so jih kdaj sprejeli Združeni narodi. Hua je tudi obtožil ZDA, da so z zakulisnimi manevri prisilile večino, da odobri tajsko resolucijo.
V zvezi z resolucijo OZN o Kambodži je predsednik kamboške revolucionarne vlade v izgnanstvu Sihanuk poudaril, da ne bo nikoli pristal na pogajanja z Nolovo kliko. «Nočemo vojne za vsako ceno — je poudaril Sihanuk — a tudi ne sprejemamo 'ameriške pax’, čeprav nam jo ponujajo s posredovanjem OZN.» Kamboški zakoniti predsednik je poudaril, da bi bilo tako popuščanje, žalitev za tisoče kam-boških rodoljubov, ki so padli v boju proti Lon Nolu. Pribil je nadalje, da se narod Kmer ne bo nikoli uklonil, čeprav se bo moral bojevati pet, deset, dvajset ali še več let proti ameriškemu imperializmu.
Ekskluzivni uvoznik za Italijo: \/EL^^X sari
dec. min. sanità n. 984
uvoz-izvoz zastopstva Trst, ul. P. Rismondo 9 Telef. 761-884 - 761-819
NA PRILOŽNOST
od 30. novembra
VELEBLAGOVNICI
MMTOBE
TRST, KORZO SABA 15, srečanje s
prihrankom
številne priložnosti nakupa zelo aktualnih artiklov v vseh oddelkih za oblačila po
izrednih cenah