Po5tnraa plačana v gotovini* leto XVI., štev. 158 Ljubljana, petek, 12. julija 1935 Cena 2 Din opravtuštvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Lnseratnj jddeaeK: Ljubljana, Selen-burgova ui. 3. — Xel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — feieton št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št_ 11.842, Praga čislo 78.180, SVien št.. 105.241. Jakoiiodajno pooblastilo za vlado Novi. režim v Jugoslaviji je prišel na krmilo v znaku pomirjenja duhov in preokreta k bolj svobodnemu in demokratičnemu javnemu življenju. V svoji programski deklaraciji je vlada podčrtala to smer svojega delovanja s posebnim poudarkom. Akoravno se je našla pred Narodno skupščino, ki je bila ravnokar izvoljena poči vodstvom povsem dragih ljudi, je ministrski predsednik logično in politično modro poudarjal, da hoče vlada izvajati svoj program v najožjem sodelovanju s parlamentom. V smislu te svoje napovedi se je vlada lotila tudi organizacije svoje zanesljive večine v Narodni skupščini ter je v najkrajšem času dosegla popoln uspeh z ustanovi ti vijo kluba skupščinske večine, Vsi člani kluba so se s svojim podpisom obvezali, da bodo podpirali delo vlade v smislu njene deklaracije in glasovali za njene predloge. Prva preizkušnja te nove večine je bila v torek pri volitvah v skupščinske odbore in se je dobro obnesla, saj je dobila vlada dve tretjini glasov. Doprine-šen je bil praktični dokaz, da razpolaga vlada s sigurno večino in da so vse o^ire gladkega in normalnega zakonodajnega dela odstranjene. Zato je bila javnost presenečena, da je bila vlada v istem trenutku, ko se je manifestirala njena sigurna večina in se je po kazalo, da bo nova Narodna skupščina dobro uporabljiv instrument za legisla-tivno izvajanje političnih, gospodarskih in finančnih ukrepov novega režima, predložila Narodni skupščini v finančnem zakonu paragraf, ki prenaša na njo skoraj vse funkcije zakonodajnega telesa in ji daje legislativna pooblastila, kakršnih do sedaj v naši državni zgodovini še nismo imeli. Do 6. januarja 1929. leta je bila Jugoslavija parlamentarna monarhija in Narodna skupščina je silno pazljivo čuvala svoje zakonodavne privilegije. Nahajali smo se takrat v dobi formalne polne demokracije, ki je strogo ločila izvršno od zakonodajne oblasti. Enodomni sistem in praktična nemogocnost odklonitve sankcije s strani krone, je dajala parlamentu silno moč. ki jo na ža- • lost ni znal uporabljati, kakor so to zahtevali državni in nacionalni interesi. Prišel je 6. januar. Ustava je bila ukinjena, parlament razpuščen in demokracija se je umaknila diktaturi. V tej dobi je po sami prirodi stvari prešla vsa zakonodajna oblast v roke vrhovnega državnega poglavarja, ki jo je izvrševal po svoji lastni iniciativi, odnosno po od njega pooblaščenem predsedniku vlade, ali pa po ministrskem svetu. S proglasitvijo ustave dne 3. septembra 1931 je bilo uvedeno novo ustavno stanje. Dobili smo konstitucionalno monarhijo z znatno pojačanimi pravicami prvega ustavnega faktorja, ali zakonodajna oblast je zopet prešla v glavnem na novo Narodno predstavništvo, senat in Narodno skupščino. Zopet je bil uveljavljen princip soglasja med krono in parlamentom v JegMatiivnem delu. Vrhovna državna uprava, krsiljevska vlada pa se je umaknila nazaj v glavnem na delokrog izvršujoče oblasti. Tako je v eri prve jugoslov. Narodne skupščine pričelo novo zakonodajno delo, seveda v znatno spremenjenih političnih, a zlasti tudi gospodarskih in socialnih okoliščinah. Pokazailo se je, da je za hitre zakonodajne ukrepe osobito napram raznim pojavom gospodarske krize parlament prečkoren in morda dostikrat tudi ne dovoljno objektiven. Treba je bilo iskati izhoda in našel se je po vzoru prakse v drugih državah potom pooblastilnega zakona, ki je ieta 1933. na vlado prenesel zakonodajno kompetenco za ukrepe gospodarskega značaja. Demokratsko načelo pa je ostalo obvarovano na ta način, da so se ti ukrepi morali naknadno predložiti parlamentu na odobrenje. Zakonodajna kompetenca vlade je bila po vrhu v dvojnem oziru časovno omejena: pooblastilo je bilo kratkoročno (za dobo enega leta), veljavnost tako izdanih zakonodajnih ukrepov pa je bila prav tako časovno omejena. Imeli smo takrat avtoritativni režim in tedanja Narodna skupščina je bila na glasu, da je v vsem poslušna kraljevski vladi. Navzlic temu vlada ni zahtevala širših pooblastil in je tudi zgoraj omenjena le s težavo dobila. Sed*j se prvič dogaja, da se od parlamenta zahteva generalno zakonodajno pooblastilo, ki je omejeno le v toliko, da vlada ne more donašati zakonov o povsem novih materijah, in pa v tem, da njena zakonodajna moč počiva, kadar je zbrano Narodno predstavništvo. Obe omejitvi sta problematične narave in zlasti pogoj o parlamentu je popolnoma v rokah vlade same. Skupščina in senat se zbereta, kadar je to vladi po volji, z edino izjemo jesenskega zasedanja, ki je po ustavi določeno. Pri tem je odstranjena tudi omejitev v gospodarskem pooblastilu prejšnjim vladam, da mora Narodno predstavništvo vsaj naknadno dati za ukrepe vlade svoje odobrenje. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za-inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon fit. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Ogla*.^. tarifi. Anglija v mednarodni politiki Ekspoze zunanjega ministra v poslanski zbornici — Zagovor oboroževalnih dogovo* rov z Nemčijo — Nejasne izjave o angleškem stališču v srednjeevropskih zadevah London, 11. julija- w. V spodnji zbornici se je danes popoldne začela zunanje-poli-tična razprava, L vodoma je podal zunanji minister Samuel Hoare v velikem govoru pomembne izjave glede perečih zunanje-po-litičnih problemov. Na seji so bili zbrani pristaši vlade in opozicije polnoštevilno. Prav tako so bile zasedene diplomatske lože in galerija. Seji je prisostvoval tudi angleški poslanik iz Berlina. Najprvo se je sir Samuel Hoare bavil z nemško-angleško pomorsko pogodbo in na-glasil, da te pogodbe niso zahtevale samo angleški, marveč splošno evropski interesi, kajti Anglija sploh ni nikoli sklepala pogodb, ki bi obenem ne prinesle koristi tudi ostalim državam- Zadnjih 15 let se je pokazalo, da so ostale vse možnosti razorožitve neizrabljene in da se je svet le še bolj oboroževal. Zunanji minister Hoare je posebno dokazoval, kak- šne koristi bo imela ta pogodba za Francijo, ki bo imela za 43% močnejšo mornarico kakor Nemčija, dočim je bila pred vojno v tem pogledu za 30°/o slabša. Omenil je dalje, da Anglija, kadarkoli so ostale države sklepale pogodbe v svojo korist in za zaščito svoje varnosti, teh pogodb ni nikdar kritizirala, temveč jih izrecno odobravala. Zato je prepričan, da je angleška vlada ravnala ne samo preudarno, temveč v danih okoliščinah tudi edino pravilno. Zunanji minister se je nato bavil z letalsko pogodbo, ki jo Anglija zelo želi. pa je trenutno zadela na velike težave. Te težave ne obstojajo v nesoglasju o potrebi takšne pogodbe niti v nasprotnih nazira-njih. temveč samo glede načina razpravljanja. Pogoj za sklenitev je. da sodeluje vseh pet zračnih sil, vključno Nemčijo in Francijo. Anglija je tako dolgo in tako tesno sodelovala s Francijo, da mora pri tem vpošte-vati francoske bojazni. Vse, kar se danes dogaja po vzhodni in srednji Evropi, vzbuja nevarnost za vojno in je zato največjega pomena, da se brez oklevanja te nevarnosti izločijo. Iz teh razlogov želi angleška vlada, da se čimprej sklene nenapadalna pogodba na vzhodu in v Podunavju. Nemčija je bila svoječasno proti vzhodni pogodbi, sedaj pa je svoje naziranje že spremenila. Zunanji minister je nato govoril o avstrijskem problemu in poudaril, da je Anglija ponovno izrazila naziranje, da zavzema Avstrija v Evropi v stralegič-nem in gospodarskem oziru poseben položaj ter bi vsaka sprememba tega položaja ogražala temelje evropskega miru. Zato bi angleška vlada zelo pozdravila pogodbo o nenapadanju in nevmešavanju v tem predelu Evrope. Minister Hoare je nato prešel na i tali jansko-abesinski spor in podčrtal najprej, da Anglija vztraja na načelu kolektivne varnosti. Minister je prepričan, da je moč Društva narodov prav tako kot vpliv angleškega parlamenta odvisna od tega, koliko javnega mnenja ima za seboj in koliko se lahko prilagodi spremenjenim razmeram. Pri tem ni *Tažno, kaj je Društvo narodov storilo v zadnjih 15 letih ali ne, temveč, kaj bo moglo storiti v bodočih 15 letih, če bo imelo priliko za to. Dokler obstojata Društvo narodov in sistem kolektivne varnosti, smo mi pripravljeni vršiti svoje dolžnosti V tem smislu ponavljam izjave vseh dosedanjih angleških vlad brez razlike strank, da bomo ostali zvesti Društvu narodov in njegovim načelom. Definitivne meje škofij S posebno papeško bulo bo naposled urejena razmejitev jugoslovenskih škofij in ukinjena podrejenost inozemskim cerkvenim oblastem Opozicija zavlačuje delo v finančnem odboru Beograd, 11. julija, r. Kakor se zatrjuje v tukajšnjih dobro poučenih cerkvenih krogih, bo v kratkem izdana posebna papeška bula, s katero bo definitivno urejena razmejitev škofij v Jugoslaviji. Dosedaj namreč nekatere škofije, zlasti na državni meji napram Madžarski, še vedno niso urejene glede svojega področja, kakor tudi ne glede cerkvene jurisdikcije in spadajo še vedno pod nadškofije, ki imajo ,svoj sedež v inozemstvu. Apostolska administratura v Subotici bo povzdignjena v samostojno bačko škofijo, ki bo imela tudi še nadalje svoj sedež v Subotici. Ustanovila se bo nova banatska škofija, čije sedež bo v Petrovgradu. Obe ti škofiji bosta spadali pod beograjsko nadškofijo. Na novo bo ob enem urejena celotna cerkvena uprava, zlasti v Vojvodini, ki je de jure še vedno podrejena kaločki in čanatski nadškofiji, ki imata svoj sedež na Madžarskem. Vojvodina bo s tem definitivno izločena v cerkveno-upravnem pogledu iz madžarskih nadškofij. Jugoslavija bo na ta način postala v cerkvenem pogledu dejansko samostojna v skiadu z državnimi mejami, kar bo nedvomno mnogo pripomoglo k izboljšanju odno-šajev med katoliško cerkvijo in državo. V ostalem napovedujejo v beograjskih cerkvenih krogih, da bo v doglednem času imenovan tudi jugoslovenski kardinal, kar bo poglobilo stike med Vatikanom in Jugoslavijo. Posegla je po obstrukcijski taktiki — Borba proti kreditom za gledališča in univerzitetne zgradbe cijelni klub v formi dosedanjega krožka pač ne bo mogel več obstojati, ker po izjavah nekaterih slovenskih članov skupščinske večine vlada ne želi, da taki krožki obsto" ovira ©stavijo Očividno po dogovoru z Avstrijo je uvedla šikane, ki onemogočajo vsako potovanje v Jugoslavijo ali ČSR nji mesec. Na dunajski policiji leži več sto potnih listov, ki čakajo na ureditev formalnosti za potovanje na jugoslovenski Jairan. Pojasnilo dunajske policije je izzvalo veliko začudenje, ker dosedaj nikomur ni bilo nič znanega, da bi bili glede potovanja v inozemstvo določeni Kaki kontingenti. Komunike dunajske policije je izgovor v skrajni zadregi in pomanjkanju stvarne utemeljitve šikan, Modus vivendi do jeseni Dunaj, 11. julija, r. Kakor zatrjujejo v tukajšnjih dobro poučenih krogih, bo jutri prispel semkaj poseben pooblaščenec jugoslovenske vlade, ki se bo pogajal z avstrijsko vlado za ureditev tujskega prometa. Z avstrijske strani zagotavljajo, da gre zaenkrat za to, da se za letošnjo tujskoprometno sezono doseže nekak modus vivendi, nato pa naj bi se s posebnimi pogajanji definitivno uredila vsa sporna vprašanja. Na Dunaju in v ostali Avstriji nestrpno čakajo na čimprejšnjo ureditev tega vprašanja, ker se je ogromna večina Avstrijcev, ki nameravajo na oddih v inozemstvo, odločila za Jugoslavijo. Zadnje dni se je kljub vsem šikanam prijavilo v dunajskem uradu za vidiranje potnih listov po 500 do 700 Avstrijcev, ki so nameravali potovati v Jugoslavijo. Kaj pa to? Praga, 11. julija, tr. »Prager Presse« poroča, da bodo Cehoslovaki letos prvenstveno posečali avstrijska letovišča in še le v drugi vrsti potovali na oddih v Jugoslavijo in Bolgarijo. Ta vest je zbudila v češkoslovaški javnosti veliko začudenje, ker se.je smatralo, da bi morala Češkoslovaška baš letos, ko je uvedla Avstrija in za njo sedaj tudi Madžarska tujskoprometni bojkot Jugoslavije, podpreti Jugoslavijo s čim številnejšim po-setom Jadrana. Budimpešta, 11. julija, tr. Po zgledu Avstrije je začela sedaj tudi Madžarska izvajati šikane za potovanja v inozemstvo, predvsem pa v Jugoslavijo in na Češkoslovaško. V poučenih krogih zatrjujejo, da je to posledica tajnega dogovora, ki sta ga sklenili Avstrija in Madžarska, da se ves tujski promet iz teh dveh držav usmeri v Italijo. Madžarska Narodna banka je te dni izdala nove devizne predpise, ki pa se izvajajo prvenstveno samo v tujskem prometu z Jugoslavijo. Uvedla je namreč posebne kontrolne spiske, ki jih mora izpolniti vsak iz inozemstva se vračajoči madžarski državljan. V teh kontrolnih spiskih mora natančno pojasniti in dokazati, kje si je nabavil devize odnosno valute za bivanje v inozemstvu. Ti kontrolni spisi se glede onih potnikov, ki se vračajo iz Jugoslavije ali Češkoslovaške, najstrožje kontrolirajo in proti vsakomur, ki ne more dokazati, da je za bivanje v inozemstvu potrebne zneske dobil rednim potom, se uvede kazensko postopanje, ki iru sledijo visoke g!obe zaradi kršenja deviznih predpisov. Pri tem se prav nič ne vpošteva bivanje pri sorodnikih, kakor je to slučaj pri večini madžarskih potnikov v Jugoslavijo in češkoslovaško, marveč se smatra, da je tudi pri sorodnikih potrošil gotove, času bivanja v inozemstvu odgovarjajoče zneske, zaradi katerih se kaznuje. To postopanje madžarskih oblasti je izzvalo razumljivo razburjenje in ogorčenje v madžarski javnosti, vendar pa so ti ukrepi imeli za posledico, da je zadnje dni docela ponehalo potovanje v Jugoslavijo in Češkoslovaško. Potniki, ki se vračajo iz Avstrije ali Italije, se siploh ne kontrolirajo. iz česar se jasno vidi pravi cilj teh ukrepov. Jalov izgovor avstrijske vlade Dunaj, 11. julija, r. Zaradi razburjenja, ki je zavladalo v avstrijski javnosti zaradi popoilne ustavitve izdajanja dovoljenj- za potovanja v Jugoslavijo, je dunajska policija po naročilu vlade izdala danes kratek komunike, v katerem pravi, da .je kontingent za Jugoslavijo ta mesec že izčrpan in da se bodo izdajala dovoljenja za potovanja v Jueosla-viio v okviru kontingenta še le prihod- 40urni delovnik v ČSR Praga. 11. julija, g. Kakor javljajo listi, se pričakuje potom vladne naredbe splošna uvedba 40-urnega delovnega tedna. Podrobnosti in oblika izenačenja mezd so še odvisne od pogajanj, ki so v teku med vlado, ter delavskimi in delodajalskimi organizacijami. ~ ................> Beograd, 11. julija, čp. V finančnem odboru razprava le s težavo napreduje. Opozicija se je očividno odločila za taktiko, da čim bolj zavleče diskusijo. Cela današnja seja je bila izpolnjena z razpravo o proračunu ministrstva prosvete, kateri sta prisostvovala tudi minister financ dr. Letica in minister prosvete Stoševič. Ministrstvo prosvete je šele drugi resor, o katerem se razpravlja, in ako bi šlo tako naprej, ni videti konca- Opozicija operira z raznimi, zlasti v širokih kmetskih slojih popularnimi gesli. Razpravlja obširno o luksuznih gledališčih, ki so »zabava za mestnega človeka« in ki jih vzdržuje država v času. ko kmet nima kruha. Ostro so se zaleteli opozicijski govorniki tudi proti predvidenim novim zgradbam na univerzah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu ter so posebno nasprotovali gradnji nove pravne fakultete v Beogradu. Vodja opozicionalnih govornikov je poslanec Vojislav Djordjevič, znani zemljoradniški prvak. Poslanec Luka Kostrenčič od Jevtičeve skupine se je obširno bavil s splošno prosvetno politiko. Kritiziral je razmere na univerzah. Naši vseučiliški profesorji 60 bili pTed vojno glasniki jugoslovenske ideje, danes so po velikem delu vzgojitelji akademske mladine v separatističnem in federalističnem duhu. Popoldne se je v finančnem odboru nadaljevala razprava o proračunu prosvetnega ministrstva. Opozicija je nadaljevala obstrukcijo. Prosvetni minister je pristal na anmndmi" kr«d;tov 7a grad-bo šol v siromašnih krajih Ob pol 9. zvečer se je pričela razprava o proračunu notranjega ministrstva. Posvetovanja poslancev vladine večine Beograd, 11. julija, č. Vladni predlog o zakonodajnem pooblastilu je predmet živahnih razprav med poslanci. Opozicija ga slika kot dokaz, da namerava vlada skupščino čim prej spraviti ob vso veljavo in uvesti diktaturo, ter poskuša svoje argumente porabiti tudi kot učinkovito agitacijsko sredstvo tudi med poslanci vladine večine. V krogih večinskega kluba pa so za enkrat še zelo rezervirani. Poslancem jo še nejasno, aH je vladino poblastilo mišljeno za slučaj, da sc Narodna skupščina ne bi r. ogla sestati (n. pr. razpust in podobno), ali pa se vlada sploh ne namerava več poslužiti Narodne skupščine, marveč hoče sama pripraviti politične zakone, katerih reforma se ji zdi potrebna. Pred vsem bi bil to volilni zakon po čegar objavi bi mogla vlada Narodno skupščino razpustiti in razpisati nove volitve. Nekateri ugledni poslanci iz vladine večine iščejo sedaj kompromisno formulo 1n so se vrnili na svoječasno institucijo zakonodajnega odbora Narodne skupščine, ki je v njenem imenu sodeloval z vlado pri do-nošenju zakonov. Njihov predlog gre za tem, da bi se zakonodajno poblastilo vlade omejilo na ta način, da bi morala vlada nameravane zakone političnega značaja predhodno razpravljati v posebnem zakonodajnem odboru Narodne skupščine ter jih naknadno Narodni skupščini predložiti v odobritev. V takem stalnem zakonodajnem odboru, naj bi imela vsaka banovina po tri zastopnike in odbor bi se sestajal brez ozira na to, ali skupščina zaseda ali ne. Slovenski poslanci Beograd, 11. julija, č. Kljub različnim p> gledom na politično situacijo se je med slovenskimi poslanci ohranila dosedaj še neka povezanost in se še naprej shajajo, da razpravljajo v svojem stališču- Neki ofi* jajo. Od 27 slovenskih poslancev, izvoljenih na Jevtičevi listi, jih je danes dosedaj 18 pristopilo k večinskemu klubu, eden (dr* Anton Novačan) pa k Jevtičevemu klubu. Ostali si zaenkrat ne želijo vezati rok in smatrajo to svoje stališče sedaj, ko so predložene dvanajstine in finančni zakon, za še bolj utemeljeno. Na prošnjo večinskih članov finančnega odbora je poslanec Mohorič podrobno obrazložil vsebino in pomen predloženih dvanajstin in finančnega zakona ter bodo slovenski poslanci poslcisali predložiti tekom razprave v finančnem odboru nekatere svoje predloge nanašajoče se na posebne interese gospodarstva Slovenije. Živahne razprave se vodijo med slovenskimi poslanci tudi o predloženem generalnem zakonodajnem pooblastilu vlade ter se ' in bodo slovenski člani finančnega odbora, tudi oni iz vladine večine, v odboru T ^ . ~ 'om Povodom konstituiranja večinskega kluba je prišlo do malih nesoglasij, ker je poslanec Miha Brenčič zahteval, da kot star parlamentarec, ki je bil že v avstrij^ skem parlamentu namesto poslanca dr. Lovrenčiča on postane podpredsednik. Nesporazum je bil likvidiran in podpredsednik je postal, kakor je znano, dr. Lovrenčič. Pri volitvah v skupščinske odbore je bil rezultat tudi nekoliko drugačen, nego so to želeli slovenski člani večine, ki so kandidature v posamezne odbore drugače postavili. V ostalem so se tekom včerajšnjega in današnjega dneva poslanci razšli in so ostali v Beogradu le člani finančnega odbora dr. Lovrenčič, dr- Veble ter dr. Fux in poslanec Mohorič, ki kot namestnik prisostvuje sejam. Reorganizacija finančnega ministrstva Beograd, 11. juh p. Finančni minister dr-Dušan Letica namerava takoj po končani proračunski razpravi v skupščini in senatu izvesti obsežnejšo reorganizacijo finančnega ministrstva. Predvsem namerava ustanoviti nov oddelek za bankarstvo in valutna vprašanja, v katerem bi bili v prvi vrsti strokovnjaki. Pod nadzorstvom finančnega ministra bi ta oddelek vodil celokupno finančno in valutno politiko vlade. Obnoviti namerava tudi oddelek za finančno kontrolo s posebnimi odseki za nadzorstvo nad poslovanjem celokupne finančne kontrole. Stavka šoferjev v Londonu London, 11. julija. A A. Davi je na vse zgodaj izbruhnila stavka šoferjev avtobusnih podjetij, ki oskrbujejo promet na štirih glavnih progah. Skupno stavka 500 ljudi. Nacionalni mojstrski turnir v Beogradu Beograd, 11. julija, p. V IV. kolo mojstrskega turnirja je bila večina partij prekinjenih. Pire in Kostič sta se že po 21 potezah sporazumela za remis, Vukovič je premagal Broederja. remis pa je bila partija Filipovič — Petrovič. Partija Tot — Schreiber je bila preložena. Koenig ima popolnoma dobljeno pozicijo proti dr. Trifu-noviču, partija dr. Astaloš — NedelikoviS bo najbrže remis, isto tudi partiji dr. Drez-ga — dr. Kalabar in Tomovič _ Avirovič. Stanje po IV. kolu: Pire 3. Kostič. dr. Trifunovič 2 in pol (1) Koenig, Schreiber, dr. Astaloš. Nedeljkovič 2 (11. Vukovič 2. Petrovič, Broeder 1 in pol , Tomovič 1(2), Tot, dr. Drezga 1(1). Filipovič 1, dr. Kalabar, Aviamii md U). Ljubljanski mestni svet Izročitev diplome častnega meščana Josipu Turku — Živahna razprava o mestnem gospodarstvu zavoda za podeljevanje posojil ni bil Se odobren od ministrstva. Ker pa ni mogoče več odlašati z dogrativijo, se je občina obrnila na Kreditni zavod za kratkoročno posojilo dveh milijonov ki se bo odplačalo do konca leta 1936. Med tem bo gotovo že zaključeno dolgoročno posojilo s SU-ZORjem. Zato predlaga, naj mestni svet odobri najetje posojila do 5 milijonov za dograditev bežigrajske šole. Do takrat naj pa občina najame pri Kreditnem zavo-iu kratkoročno posojilo 2 milijonov dinarjev. M. s. dr. Cepuder je poudarjal, da je bila bežigrajska šola sklenjena že oktobra 1930., a se je delo vedno odlašalo, dokler se ni leta 1933. nenadno začelo. Vedno se je od mestne uprave zagotavljalo, da se bo vsaj del stroškov za gradnjo pokril iz prihrankov. Iz referata župana pa se vidi, da so se dosedanji stroški krili iz tekočih sredstev, in da se bo najelo posojilo. Mestna elektrarna, Ki je visoko aktiven mestni zavod, dolguje Trboveljski družbi za premog 1,900.000 Din. Očividno je ta znesek bil porabljen za bežigrajsko šolo, ker si ni mogoče tolmačiti, kako bi sicer mogla elektrarna ostati dolžna za premog. Govornik bo sicer glasoval za najetje posojila, vendar graja t*Jk način mestnega gospodarstva, ki ni zdrav, tovornik meni, da se je leta 1933 tako nenadno začelo z gradnjo bežigrajske šole le pod vtisom bližajočih se občinskih volitev. Načelnik finančnega odseka s. Tavčar je reagiral na izvajanje predgovornika, ki jih smatra za uvod v novo kampanjo v občinskem svetu. Občinska uprava je bila tako dober gospodar, da je plačala 4 milijone iz proračunskih prihrankov za regulacijo Ljubljane, dočim so se v prejšnji dobi jemala sredstva za to regulacijo iz proračunskih postavk. Da se je denar mestne elektrarne, ki ga je ostala dolžna na premogu, porabil za zgradbo šole, ni res. Le težave v mestni blagajni so povzročile, dia je zmanjkalo gotovine. Vendar bo ta zadeva do konca tega leta absolutno urejena. Tudi letošnji računski zaključek bo navzlic težavam izkazal aktivno stanje. Številke dokazujejo, da smo dobro gospodarili. V svoji repliki je naglasa! m. s. dr. Cepuder, da se iz prihrankov ni zidalo ničesar in da ®o se vršila plačila za dosedanja dela na šoli le iz tekočih sredstev. Mest. svet. Seunig je izvajal, da se n? govorilo ne v občinskem svetu, ne v finančnem odboru, iz kakih sredstev se bo krila gradba šole, nego le v klubu. Bivši župan dr. Puc je zagotavljal, da se bodo stroški zgradbe krili iz prihrankov. Tedaj se je govorilo o gradbeni vsoti kakih 4.5 miliiona, ki pa je sedaj narasla na 7 milijonov. Nadalje je grajal govornik, da je šola, ki je namenjena za 350 učencev za naše razmere preveč luksuriozna in predraga. Napaka je, da se je šola gradila v tako vel'kem obsegu, namesto, da bi se bila gradila v etapah. Po zaključni besedi župana je bil končno predlog o najemu posojila soglasno sprejet. Mestni svet. Lombar je v imenu odbora za upravo mestnih hiš poročal o pogodbi, ki naj se sklene za kopališče r Koleziji m "d mestno občino ljubljansko in športnim klubom »Jadran«. Mestna občina da klubu v najem go? ilno. poslopje, stekleno verando, šupo, gostilniški vrt in mestno kopališče za dobo 10 let in za letno najemnino 8.000 Din. Mestni uslužbenci bodo imeli v kopališču 50 odstotni popust. Predlog je bil po kratki debati soglasno sprejet. Isti poročevalec je predlagal, naj se Šentjakobskemu. gledališkemu odru da dvorana v Mestnem domu v najem za 10 let, za letno najemnino 2.400 Din. Predlagana pogodba je bila soglasno odobrena. Ob 19. je bila seja zaključena. 1 Ljubljana, dne 11. julija. Pred začetkom današnje seje mestnega sveta, ki je bila napovedana za 17. uro, se je v mestni dvorani vršila intimna sla vnos t: predsednik mestne občine je z-ročil mestnemu svetniku Josipu Turku umetniško izdelano diplomo ( delo slikarja Gasparija) častnega meščanstva. Za to priliko sta bila stopnjišče k mestni dvorani in dvorana sama bogato okrašena z zelenjem in cvetlicami. Zupan dr. Rav-nihar je najprej oaien 1 v svojem nagovoru, ki so ga mestni svetniki stoje poslušali, da žal iz raznih razlogov ni bilo prej mogoče izvršiti sklepa mestnega sveta o imenovanju g. Turka za častnega meščana ter izročiti zaslužnemu tovarišu diplomo. V svojih nadaljnih izvajanjih se je spominjal 70 letnice siavljen-ca, ki je od svoje zorne mladosti živel zlasti za ideji gasilstva in Sokolstva. Od leta 1S!>6 do danes je bil skoro nepretrgoma mestni svetnik, mnogo let tudi podžupan Ljubljane. V vsej tej dobi se je udejstvoval kot dober in praktičen gospodar. Končno mu je želel še dolgo in srečno življensko dobo s prošnjo, naj še naprej tako služi svoji domači ljubljanski občini. M. s. Josip Turk se je ginjen zahvalil za izkazano mu čast in obljubil, da bo še naprej delal z isto vnemo za dobrobit svojega rojstnega mesta, dokler mu bodo moči dopuščale. Župan dr. Ravnihar je končno še osebno izročil slavljencu lep in bogat aranžma svetlordečih vrtnic in drugih cvetlic, ki jih je položil na slavljenčevo mizo. Ko so g. Turku častitali še vsi mestni svetniki, je župan prešel na dnevni red- Najprej se je župan v toplih besedah spominjal nedavno preminulih ljubljanskih meščanov, med njimi čevljarskega mojstra Jožeta Zupana, mestnega uradnika Bogomira Kukmana in dveh ljubljanskih novinarjev, preminulih v mesecu juniju, Josipa Petriča in Ivana Kavčiča. Mestni svetniki so počastili spomin pokojnikov s trikratnimi klici »Slava!«. Župan je dalje poročal, da so se na novo konstituirali nekateri odbori. Kontrolni od* Jbor je izvolil za predsednika m. s. Adamiča, za podpredsednika m. s. Štruklja, odbor za ocenjevanje davkov za predsednika m. s. Rupnika, za podpredsednika m- s. Olupa, gasilski odbor za predsednika m. s. Turka in za podpredsednika podžupana Jarca. Nadalje je predsednik poročal o evharističnem kongresu — ter poudaril, da je Ljubljana tudi ob tej priliki pokazala svojo gostoljubnost. V imenu občine je župan brzojavno čestital, nadškofu dr. Jegliču ob njegovi 85 letnici. Nadalje je žunan poleg drugega še poročal, da se ie odbor za izgradnjo avtomobilske ceste Ljubiiana-Sušak že konstituiral. V njem so poleg župana še podžupan Jarc, mestni svet. inž. Pavlin in mestni gradbeni direktor inž- Prelovšek in gradbeni nadsvetnik inž. Mačkovšek. V Zagrebu se je vršila že konferenca, ki daje ■unanje. da se zadeva spravi z mrtve točke. Ministrstvo financ je odobrilo sklep mestnega občinskega sveta za najetja posojila Din. 2.500.000 pri Kinotekami banki za zgradbo municijskih skladišč, tako da bo to posojilo v kratkem realizirano. Župan dr. Ravivhar je poročal o tej stvari med drugim: Stroški za bežigrajsko šolo fin proračunani na okroglo 7 miliionov. Za 7.p dovršena deli ie biln izplačanih iz tekočih sredstev 2.115.318 Din. za nekai nad miliirm dinarjev ie še neplačanih računov. V letošniem proračunu je predvidena iz formalnih razlogov, ker pravilnik tega vpč odlašati v ''''"fra^itvijo. se ie občina obrniln na STTZOR. ki jp nrinravlien dfti poeoiilo. vendar ni še r>"riš1o do zaključka iz formalnih razlogov ker pravilnik tega Plebiscit o obnovi monarhije v Grčiji Atene, l1. julija. AA. Poslanska zbornica je sprejela zakonski načrt o plebiscitu, ki naj se razpiše najkasneje do 15. novembra. Ta plebiscit naj odloči, ali ostane Grčija republika, ali pa naj se obnovi monarhija-Načrt je bil v zbornici sprejet z velikim navdušenjem. Množica je pred parlamentom priredila velike manifestacije za monarhijo. V svojem govoru je predsednik vlade Tsaldaris izjavil o plebiscitu med drugim. da ne gre za vprašanje, katera vlada-vinska oblika je boljša. Pač pa se bo glasovalo o predlogu, s katerim bo narod pozvan. naj se s plebiscitom odloči, ali je za demokratski režim s kraliem ali brez kralja. Plebiscit se mora vršiti na absolutno zakonit način. Ljudstvo bo lahko svobodno povedalo svoje mnenje ne glede na to. ali bo plebiscit povzročil izpremembo režima ali ne. Temeljnih razlik ne bo. Izid plebiscita bo samo eden: V bodočnosti se ne sme več dogoditi, da bi se na ramenih naroda poiavil človek, ki se bo s pomočjo oborožene sile spuščal v nezakonite pustolovščine. V svoiih nadalinih izvajanjih je orisal zgodovinski razvoi Grčije. Zasedanje zbornice je bilo nato odeodeno do konca oktobra. Pariz, 11. julija. w."Bivši grški kralj Jurij je poročevalcu »Pariš Soir« dal izjavo, v kateri je dejaL da prava restavracija ne sme biti triumf ene same stranke, temveč izraz želje in zadovoljstva vsega naroda. Restavracija mora biti potrebna in naravna posledica trpljenj v zadnjih letih. Dalje je kralj izjavil, da noče gledati v preteklost ter končal z besedami: »Na svidenje v Atenah. ako to hoče grški narod!« To izjavo smatrajo v Atenah za pričetek propagande kraljevske rodbine za obnovo monarhije. Odpor venizelistov London, 10. julija. w. Bivši ministrski predsednik in voditelj antimonarhistične stranke Papanastasiu se mudi v Londonu ter je izjavil dopisniku »Daily Heralda«, da bi restavracija pomenila v Grčiji državljansko vojno. Monarhija bi bila le tenak plašč fašizma ter bi zadala demokraciji smrtni udarec. Pri poštenem plebiscitu bi vlada ostak v manjšini- Venizelos in jaz. je dejal Papanastasiu, se bova borila do smrti proti vsakemu poizkusu restavracije. Strahote poplav na Kitajskem šangaj, 11. julija. AA. Po poslednjih vesteh iz Hankova poplave okrog Rmene reke še vedno naraščajo. V severnem delu mo v eni vasi so utonile tri četrtine njenih prebivalcev. Več tisoč ljudi se je rešilo na drevje in sedaj jih spravljajo reševalne ekspedicije na varno. Po vesteh poročevalca agencije Reuter znaša število človeških žrtev že nad 2000. Rmena reka je včeraj zjutraj nenadoma vdrla v mesto Jense in ga zalila s tako naglico, da se nihče ni mogel rešiti. Skoro vse prebivalstvo je utonilo. Točnega števila žrtev v nesrečnem mestu ni mogoče dognati. Hkratu so nastale poplave tudi v severni Kitajski, kjer je prestopila bregove reka Jungting. General čangkajšek je sam dal navodila za reševalno akcijo. Iz krajev ob tej reki prihajajo strahotne vesti o katastrofi. Newyork, 11. julija. AA. Danes so listi objavili prvo točno bilanco poplav v new-yorški in sosednjih državah. Med drugim poročajo, da je katastrofa zahtevala 36 človeških žrtev in povzročila materialno škodo v vrednosti 25 milijonov dolarjev. V mnogih krajih so pričele vode padati. Iz Kanzasa in osem drugih držav centralnega zapada pa prihajajo vesti o silnem valu vročine. Toplomer kaže v senci 43 stopenj. Dosedaj je umrlo 31 oseb za soln-čarico. ... — Knez - namestnik odpotoval v Sinajo Beograd, 11. julija. AA. Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle je danes odpotoval v Sinajo, kjer obišče Nj. Vel. kralja Karela. Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla spremljata minister dvora in prvi pobočnik Nj. Vel. kralja. Beležke »Slovenec" o pomenu zakonodajnega pooblastila O generalnem zakonodajnem pooblastilu, ki ga zahteva vlada v finančnem zakonu, in o njegovem namenu piše »Slovenec«: »Vlada si hoče zagotoviti neomejeno pooblastilo, da lahko spremeni in dopolni vse obstoječe zakone, ako skupščina ne zaseda, to se pravi, da vlada ne bo dopustila nobene možnosti, da bi kdorkoli oviral tudi najradikalnejše politične reforme, ki so na njenem programu — in da gredo te reforme za upostavitvijo demokracije, ki je bila celih pet let potlačena, to ve vsa Jugoslavija. Jasno je, da bo ta demokracija slonela na svobodnem razmahu političnih strank, kar pa se bo temeljito razlikovalo od minule fašistične karikature našega političnega življenja v tem, da so ti režimi vladali s pomočjo ene same stranke mame-lukov, ki so šemili državno oziroma ljudsko voljo, dočim je bila to le samovolja oblasti lačne klike, ne pa Jugoslavije ali pa jugoslovanske ideje. Ne gre torej vladi dr. Stojadinovica, dr. Korošca in dr. Spahe za obnovo starega strankarskega življenja, naj ga predstavlja ena stranka ali pa tri. ampak za obnovo pravega demokratičnega življenja, za katero so jugoslovanski narodi že davno dozoreli, da niso Šiloma tlačili njihove sporaznmne volje za skupno državi koristno nolitiko razni laživodje iugoslo-vanstva. Da na bo vlada dr- Stojadinovica ustvarila podlago za obnovitev resnične de-moVrfnlie. ne da M ?p dala motiti od kaVr-šnihkoli zavirajočih faktorjev, naj bi to bila eventualno tudi na Jevtičevem programu izvoljena skunščina. to je zdaj ad oculos dokazano in brezdvomno.« Ne prikrivamo, da imamo v tem oziru drugo mnenie. ki smo ga hn+eli tudi odkrito povedati. V oo+alem se >Slovenec« gotovo soominia. kolikokrat se ie norra delal iz onih, ki so si pripravljali privilegije, ~ - p __ Mali Moric iz Zagreba »Hrvatska Straža«, glasilo hrvatskega klerikalizma, objavlja poročilo o politični situaciji v državi in pravi o prilikah, ki so nastopile v Sloveniji z novim režimom, med drugim; »Radikali v Sloveniji so se že sestali na čelu z dr. Nikom Zupaničem, ki je v ta namen potoval tudi v Beograd. Radikali upajo, da bodo imeli v Sloveniji velik uspeh. Dosedanji stranki bivših sa-nostojnih demokratov dr. Kramerja in bivših kmetijcev (Pucelj in Marušič) sta IV. »Mariborski teden 3, —11, avgusta 1935 "''»vija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamater-ska, pro™-* ~andna, turistična itd. 3.—4. VIII. mednarodni plesni turnir in III. drž. razstava čistokrvnih nsov. 9.—11. VTn. plavalne ln skakalne tekme na Mariborskem otoku. 50% popust na železnicah od 1.—15. VDI. 1935. razpršeni in kompromitirani. Ti dve skupini ne moreta stopiti v zvezo z dr. Mačkom zaradi njegovih državnopravnih pogledov. Ne moreta pa se tudi priključiti dr. Korošcu zaradi kulturnih razlogov. Zato mislijo radikali, da se bosta ti dve skupini priključili radikalni zajednici in bi imel potem tako lahko režim za seboj celo Slovenijo. Ostala bi zunaj samo še majhna skupina socialistov, ki pa so, kakor je znano, taki oportunisti, da ne bi predstavljali nobene resne nevarnosti Najsi je že znano, da je dosežen sporazum med dr. Korošcem in radikalskim glavnim odborom, se še vedno točno ne ve, na kakšen način bo izvršena fuzija med radikalno in Slovensko ljudsko stranko«. 9000 nerešenih prošenj v Narodni skupščini Novo izvoljeni odibor za prošnje in pritožbe v Narodni skupščini je imel že prvo sejo, na kateri je bilo ugotovljeno, da leži v arhivu skupščine še nad 9000 nerešenih prošenj iz bivše skupščine. Po zakonu in poslovniku bi morale biti sedaj vse te prošnje obnovljene. Zaradi tega je predlagal odbor za prošnje in pritožbe predsedstvu Narodne skupščine, naj bi vse te že vložene prošnje ostale v veljavi V tej zadevi je posetil predsednik odbora za prošnje in pritožbe M i lova n Dazarevič predsednika skupščine čiriča ter mu sporočil sklep odbora. Odbor za prošnje in pritožbe v prejšnji Narodni skupščini je sprva pridno reševal vložene prošnje in mnogim ugodil. Ker je pa vsaka ugodna rešitev pomenila obremenitev državnega proračuna, finančni minister dr. Djordjevič ni hotel dajati pristanka na rešitve. Delo odbora je na ta način postalo iluzorno in nadaljnje prošnje so ostale nerešene. Turški minister v Moskvi Carigrad, 11. julija. AA. Turški kmetijski minister je odpotoval v Moskvo. __ Stavka v tiskarnah Objava Društva tiskamarjev o sporu med tiskarnarji in tiskarniškimi uslužbenci Dosedanja kolektivna pogodba med Društvom tiskarnarjev . Sloveniji in organizacijo grafičnega delavstva je potekla dne 30 junija 1935. Pred potekom tega roka so se vršili razgovori za nadaljnjo ureditev kolektivne pogodbe, ker je bilo na zadnjih pregovorih, 28. septembra 1934, sporazumno med organizacijo delavstva in Društvom tiskarnarjev zaključeno, da skušata, ako do 30. junija 1935 ni sporazuma glede nove tarife, obe stranki doseči sporazum za podaljšanje dosedanje tarife še za eno leto, to je do 30. junija 1930. Zaradi tega je naša delegacija na pregovorih v imenu vseh svojih članov stavila končni predlog, da se dosedanja kolektivna pogodba podaljša brez vsakih sprememb še za dobo enega leta Zastopniki delavske organizacije pa so ta naš predlog odklonili. Stavili so protipred-log, da se dosedanja kolektivna pogodba podaljša brez vsakih korektur ^a dobo petih let. Zastopniki Društva tiskarnarjev niso mogli pristati na ta predlog. Ker so uvideli, da na tak način ne bo mogoče uspeti, da bi se kolektivna pogodba še pravočasno uredila, so stavili predlog, da dosedanja tarifna pogodba ostane še toliko časa v veljavi, dokler trajajo pogajanja. Zastopniki delavske organizacije pa so tudi to zavrnili z izjavo, da dosedanje kolektivi« pogodba velja le do 30. junija t. 1., na kar nastopi breztarifno stanje. Ves čas teh pregovorov pa je delavstvo v nekaterih podjetjih oviralo normalno de-, lo. Poleg tega je delavska organizacija prepovedala vsako čezurno delo in s to prepovedjo hotela preprečiti vsako izhajanje časopisja za praznik Sv. Petra in Pavla ter nedeljo in to baš ob priliki evharističnega kongresa v Ljubljani. Kljub vsem našim zahtevam v Vrhovni tarifni instanci delavska organizacija ni preklicala teh prepovedi; hotela je pač za vsako ceno preprečiti, da časopisje izide. Zaradi tega so bile tiskarne primorane v samoobrambi preskrbeti si iz- ven organizacije delavstvo, ki je priskočil« tiskarnam na pomoč. Tako so mogle nt katere tiskarne tudi v teh dneh izdati svoj« liste, Narodna tiskamo pa ne. Na zadnji seji Vrhovne tarifne instance je podala dne 28. junija delodajalska organizacija ponovno predlog, da se kolektivna pogodba podaljša za eno leto, s pristavkom, da je ta predlog obvezen samo do 1. julija, po tem terminu pa si pridržuje' staviti povsem druge predloge za novo tarifo. Zastopniki delavstva so naš predlog odklonili in so se pogajanja s tem razbila. Kr. banska uprava je skušala posredovati, da bi se našel sporazum. VendaT pa je v času, ko so se vršila pogajanja pri banski upravi in ko niti nismo še prejeli na naše predloge odgovora, delavska organizacija že 9. julija dopoldne uprizorila stavko v Jugoslovanski in Delniški tiskarni ter 10 julija dopoldne v Blasnikovi in Učiteljski tiskarni. S takim postopanjem pa je tudi onemogočila nadaljnjo posredovanje kr banske uprave. Dne 11. julija pa je delavska organizacija potegnila delavstvo iz tiskarr.c Hrovatin in litografije Čemažar. Narodna tiskarna je bila v samoobrambi primorana, da si poišče delavstvo izven vrst organiziranih delavcev ter je že vzpostavila nemoteno obratovanje v svojem podjetju, tako da njeno časopisje že redno izhaja. Ravno tako si je Jugoslovanska tiskarna zagotovila redno izhajanje svojih listov. To je objektivno poročilo o poteku spora med slovenskimi tLkarnami in grafičnim delavstvom. Govorice, da so hotele tiskarne znižati mezde so prazne izmišljotine. Društvo tiskarnarjev odklanja vsako odgovornost za posledice, ki nastanejo v gospodarskem in socialnem oziru iz konflikta, ki je bil enostransko provociran od strani vodstva organizacije grafičnih delavcev. Ljubljana, dne 11. julija 1935. Društvo tiskarnarjev za Slovenijo f Nove zanimivosti z osiješkega procesa V sredo 10. t. m. se je vršila razprava proti dr. Nikoli Nikiču radi obdolžitev, ki jih je izrekel pri obravnavi o našički aferi proti bivšemu ministru dr. Dragotinu Kojiču in predsedniku apelacijskega sodišča v Zagrebu dr. Vargoviču. Obtožnica izvaja: 1.) Dr. Nikič je dne 31. ipaja pri razpravi izjavil to-le: ..Ugotovil sem iz originalnih aktov, da je odobril sečnjo v gozdovih »Podravine«, za katero je bila pogojena provizija v znesku 1 milijon švic. frankov, t. j. okrog 15 milijonov Din minister za šume in rudnike z odlokom z dne 11. VI. 1924 Ta odlok imam jaz v rokah. Ko je bil podpisan ta odlok o odobritvi sečnje v gozdovih »Podravine« in izplačana provizija v razmerju 60:40%, je pozval neki visoki funkcionar k sebi pokojnega dr. Dušana Grgima, in mu rekel: »Dušane, podpisal sem dovoljenje za sečnjo v gozdovih »Podravine«, pa bi bilo prav, da mi daste tudi par čistokrvnih konj, saj vem, da imate čistokrvne lipicance, pa mi jih dajte in eno novo kočijo z vso opremo franco Kraguje-vac, da se bom kakšenkrat lahko vozil po Kragujevcu«. Pok. dr. Grgin je na to pristal in mu obljubil zahtevane konje. O tem je takoj govoril s svojim bratom, glavnim obtožencem v tem procesu, dr. Svetozar-jem Grginom, ki je vodil takrat posle »Podravine«. Da ne bo nobenega dvoma, kdo je dal ono dovoljenje in zahteval provizijo, konje-lipicance in kočijo, izjavljam, da je dotično dovoljenje podpisal in zahteval lipicance takratni minister za šume in rudnike dr. Dragotin Kojič." 2.) Na medklic drž. tožitelja je dr. Nikič izjavil: »štiri mesece že sedim v preiskovalnem zaporu in ves ta čas so pisali domači in tuji listi po nalogu dr. Kojiča tako kakor da tu gre za zločin, ki sem ga zagrešil jaz kot minister za šume in rudnike. 3.) Dr. Nikič je zaklical drž. tožitelju: »Obtožite Vašega ministra !« 4.) Dr. Nikič je izjavil: Na večerji, o kateri govori obtožnica in ki je bila sredi februarja 1933 v hiši poslanca in bivšega ministra dr. Velizarja Jankoviča so bili razen hišnega gospodarja izmed politikov še minister brez portfe-lja dr. D Kojič, podpredsednik Narodne skupščine dr. Kosta Popovič, nar. poslanec dr. Bogoljub Kujundjič, nar. posl. dr. D. Jevremovič in še drugi politiki in ministri kakor dr. Voja Janjič. Na to večerjo sta bila tudi povabljena Adolf Schlesinger in dr. S. Grgin. Poleg imenovanih se je udeležil te večerje tudi v obtožnici večkrat imenovani advokat Mijat Mijatovič. Po večerji so igrali bridge in sicer pri eni mizi Schlesinger, dr. Kosta Popovič in dve ministrki, pri drugi mizi pa dr. Kojič, dr Grgin, dr. Jevremovič in dr. Kujundjič. To je bilo v času, ko je odbor v Narodni skupščini razpravljal o zakonu o likvidaciji agrarne reforme na gozdnih veleposestvih. Vse te bi bilo treba pozvati pred sodišče, da bi se ugotovilo, kdo je kaj prejel. Po večerji je dr. Kojič rekel Schlesinger ju, da mu bodo odvzeli vse šume in je zato treba angažirati Mijata Mijatoviča ki ima dobre zveze z ministri in poslanci; Mijatoviču pa je govoril: »Drži se, Mijat, tega (Schlesingerja), ta ima mnogo denarja, ta je parajlija (denarni baron) ! 5.) Dr. Nikič je izjavil: Na tej večerji so že vedeli, da bo Deme-trovičev zakon propadel in zato je dr. Kojič opozoril Mijatoviča -na Schlesingerja in Schlesingerja na Mijatoviča, aludirajoč na velike pare. 6.) Dr. Nikič je končno med drugim izjavil: Vse prizive in pritožbe v našičkem procesu je pri apelacijskem sodišču v Zagrebu reševal senat Tomič—Marjaševič—Vuke- lič. Ta senat je imel tudi v rokah pritožbe dr. Grgina, dr. Nikiča in tovarišev proti odreditvi preiskovalnega zapora. Senat je o teh pritožbah razpravljal v prisotnosti višjega državnega tožitelja dr. Berberine in jih ugodno rešil. O tem je državni toži-telj obvestil predsednika apelacijskega sodišča dr. Vragoviča, ki je takoj rakviriral dotične akte in sestavil nov senat pod svojim predsedstvom, ki je nato zavrnil vse pritožbe dr. Grgina, dr. Nikiča in tovarišev. S temi izjavami je dr. Nikič zagrešil kaznjiva dejanja po § 302, kazenskega zakona in po členu zakona o zaščiti države in zato je treba proti njemu uvesti kazensko postopanje. Zagovornik dr. Nikiča dr. Lončarevič je predlagal za to razpravo delegacijo drugega sodišča izven območja zagrebškega apelacijskega sodišča. Senat je ta predlog odklonil in takoj pričel z zasliševanjem obtoženca. Dr. Nikič je izjavil, da vzdržuje vse svoje trditve in predlagal, da se zaslišijo kot priče dr. Kojič, dr. Velizar Jankovič, dr. Kujundžič, cir. Kosta Popovič, dr. Jevremovič, Hija Mihajlovič, oba Schlesingerja, trije sodniki apelacijskega sodišča v Zagrebu, glede lipicancev pa Gjorgje Boškoviič. Razprava je bila nato prekinjena ša se je nadaljevala ob 17. Kriminal v Sloveniji je drag Ljubljana, 11. julija. Prav čedne vsote izdajajo sodišča v Sloveniji za kriminal. Zbrani so poučni in pregledni podatki o izdatkih, ki so jih v času od 1. aprila 1. 1933. do 31. marca 1934. izdali za razne stroške v kazenskih zadevah, tako za pričnine, za honorarje izvedencem. za komisije in sodne obdukcije in za prehrano jetnikov. V tem času je bilo skupno izdano za vse to 2,507.205 Din, od tega samo za jetniško prehrano 1,453.286 Din. Le Ljubljana, okrožno in sresko sodišče, je izdala skupno 819.787 Din, za prehrano jetnikov pa od tega 306.457 Din. Izdatki za pričnino so bili zadnji čas zelo skrčeni. Sodniki so priznavali le dejanske izdatke za pot, kakor je bilo svoječasno javljeno je pravosodno ministrstvo sporazumno s prometnim ministrom sklenilo odrediti, da bi se k sodiščem vabljene priče vozile z vlaki brezplačno. Na ta način bi se sodna bremena precej zmanjšala. Nočna plavalna tekma v Ljubljani Pred približnno 600 gledalci je bila sinoči v kopališču Ilirije velika revija ilirijanskih plavačev, na kateri je nastopilo okoli 120 moči, med njimi tudi 20 udeležencev zadnjega mladinskega tečaja. Doseženi rezultati so bili vsi prav dobri, mnogi od njih celo boljši od jugoslovenskih rekordov, vendar pa ne bodo mogli biti priznani, ker plavači niso plavali v pravilnih dresih. Rezultati so bili: 100 m hrbtno: 1. \VSlfan 1 :15 (star! rekord 1 :18.2);; 50 m prosto juniorji: I. skupina: 1. Karbl 34.2. II. skupina: Sernec 29.6. 50 m hrbtno dame: 1. Bradač 44.5;; 200 m prsno handicap: Hribar (s 23 sek. naskoka za ostale plavače) 3 :06 (boljše od državnega rekoTda). 100 m prosto: 1. Wilfan 1:03 (boljše od žavTiega rekorda). Tekmovanie ob uri še traia in bomo po" drobno poročilo objavili jutri. Dunajska vremenska napoved za petek t Pretežno jasno in toplo, ponekod lokalne nevihte. " ........... ■ Prvi dan banovinske skupščine JUU Ljubljana, 11. julija Davi so se v dvorani Delavske zbornice zbrali delegati učiteljskih društev iz vse banovine, dana redni skupščini svoje stanovske organizacije pretresejo bilanco enoletnega dela Skupščino, ki sta ji med drugimi prisostvovala tudi zastopnik prosvetnega oddelka banske uprave Ribičič in pa senior našega učiteljstva, višji šolski nadzornik v pokoju Gaberšček, je otvoril predsednik ljubljanske sekcije JUU Ivan Dimni!:, ki je prve besede posvetil spominu blagopokojnega Viteškega kralja in izrazil vdanost učiteljstva mlademu vladarju Nj. Vel. kralju Petru II. Pred prehodom na dnevni red je bila z navdušenjem sprejeta še vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in vsem kraljevskemu domu, nato pa pozdravni brzojavki prosvetnemu ministru Stoševiču in banu dr. Pucu. Pismene pozdrave so skupščini poslali med drugimi tovariške sekcije iz Splita, Beograda in dunavske banovine, izvršni odbor in narodni poslanec Pleskovič. Predsednikov govcr Predsednik Dimnik, ki predseduje tudi osrednjemu odboru, seje" v izčrpnih izvajanjih dotaknil perečih vprašanj, ki zadevajo dandanes učiteljstvo cele kraljevine. Po težkih notranjih bojih je učiteljstvo končno prišlo do tega, da prične z izgraditvijo organizacije. Uspeh dosedanjega dela je v veliki meri privedel do utrditve skupne organizacije. Ideja sloge in pomirjen-ja, ki jo je zadnja glavna skupščina pozdravila s tolikšnim navdušenjem, mora biti u druženju program. Enotna organizacija vsega učiteljstva Jugoslavije se mora razvijati tako, da se bodo vse zdrave sile združile h konstruktivnemu delu za prospeh stanu, šele, pro-svete, naroda in države, življenjski interes učiteljev samih in šole zahteva eno samo organizacijo za vse učiteljstvo narodnih šol v državi, stremeti pa je treba za tem, da bo v udružanju vsakomur zajamčena popolna enakopravnost ter svoboda mišljenja in vesti. Prav tako ima udruže-ii je nalogo, da skrbi za intelektualno dviganje, za splošno in strokovno izobrazbo učiteljstva s tem, da mu odpira širše poglede na vsa socialna, kulturna in politična vprašanja in tako ustvarja temelje skup ne stanovske ideologije. Svoje stanovske zahteve pa bo učiteljstvo zmerom skušalo uveljaviti v skladu z interesi naroda. Zato bo njegovo delo v javnosti zmerom delo za pomirjenje duhov, za zmago tvornega nacionalizma Podrobno je predsednik •navajal še vprašanje samopomoči, kreditnih zadrug, učiteljskih konviktov, internatov za dijake iz učiteljskih družin. O menjai je delovne stike, ki jih ima JUU z mednarodno učiteljsko organizacijo v Parizu in naglašal potrebo po ustanavljanju Kg, ki bodo posredovale tesnejše sodelovanje med učiteljskimi organizacijami slovanskih narodov in prijateljskih držav. Skupščina je predsednikov govor sprejela T živahnim odobravanjem. Opravljeno deSo, nove naloge Sledile so volitve v posamezne skupščinske odseke. Ohsežno delovno poročilo, ki ga je predložil tajnik sekcije Kumelj, navaja med dragim, da je število članstva, ki znaša v 34 društvih 3519, naraslo v zadnji poslovni dobi za 259. Najnujnejša naloga, ki si jo učiteljstvo zastavlja za bližnjo bodočnost, je zahteva po novih disciplinskih predpisih, ki bodo urejevali disciplinski postopek za učiteljstvo po nače- lih modernega sodstva. V tem pogledu so učitelji doslej zapostavljeni za vsemi strokami državnega uradništva, za katere ureja to vprašanje uradniški zakon. Moderen disciplinski postopek bi za učitelje pomenil tudi neke vrste stalnost na službenem mestu, ki je njihov končni cilj. Zahteva po stalnosti ni utemljena le s stanovskega, temveč tudi s čisto šolskega in narodno— prosvetnega stališča, ker predstavlja naj-elementarnejši pogoj za napredek šole in uspešno delo učitelja med narodom. V enakem interesu bi bilo, da se vsa službena mesta razpisujejo. Največjo pozornost je organizacija posvetila zaščiti članstva. V tem pogledu so se razmere v zadnjem letu znatno izboljšale, kar je razvidno že iz dejstva, da je bilo jeseni med izvršenimi premestitvami le malo motiviranih s službeno potrebo. Posebno težak je položaj kontraktualnih učiteljev, vendar pa je sekcija uspela, da so bili že novembra prevedeni v državno službo vsi, ki so imeli za to izpolnjene pogoje. Prav tako je še zmerom neurejen položaj učiteljic ženskih ročnih del. Sekcija si prizadeva, da se ta stroka naknadno uzakoni. Posebno pozornosti je med učitelistvom deležen najavljeni pravilnik o izvrševanju verskih dolžnosti učencev narodnih šol, ki vsebuje po dosedanjih objavah nekatere določbe, ki ne bi mogle ugodno vplivati na razmerje med cerkvijo in šolo. Najaktualnejša je pač zahteva po upokojitvi učiteljev z dopolnjenimi leti službe. V banovini je okrog 80 učiteljev z dopolnjenimi službenimi le£ in skupščina apelira na vse, ki so dosegli V. skupino, da vložijo prošnjo za upokojitev Odkar se je uveljavil monopol na šolske zvezke, deluje učiteljska organizacija na to. da bi se monopol ukinil. Vprašanje reforme učiteljske izobrazbe je dandanes v ospredju zanimanja med uči-teljstvom vsega sveta. Mednarodna učiteljska zveza si je osvojila zahtevo, da bodi učitelj akademsko izobražen. Na koncu navaja poročilo, da so razmere v celotni učiteljski organizaciji v zadnjem letu krenile v smer konstruktivnega dela. Neznatna opozicija, ki se zbira pod vodstvom bivšega predsednika Damjana Rašiča, dosežene sloge ne more zlomiti. Gospodarstvo JUU Blagajniško poročilo izkazuje 3,800.000 Din prometa, kar pomeni za organizacijo vsekakor prilično bogastvo. Obsežen je račun prejemkov in izdatkov Mladinske matice, naše največje mladinske založbe, ki znaša 485.000 Din. Obračun prispevkov za učiteljski naraščaj in za učiteljsko samo-izobrazbo je dosegel vsoto 60.000 Din, proračun Mladinske matice za prihodnjo leto pa znaša 337.500 Din. Ker je bil današnji dnevni red s tem izčrpan, je predsednik še pred poldnem zaključil današnje .zasedanje, jutri pa skupščina nadaljuje delo. Regulacija Sore Škof j a Loka, 11. julija. Spomladi so pričeli z regulacijskimi deli na Sori in ima pri tem posebne, zasluge starološka občina, ki je vztrajno opozarjala bansko upravo na ogromno škodo, ki jo povzroča reka leto za letom s pomladanskimi in jesenskimi poplavami. Cele komplekse sveta so že odnesli njeni valovi. Zlasti na področju od Godešč in nižje doli od Dola je reka popolnoma izpremenila svojo strugo in jo ubrala po vseh mogočih krivuljah proti Medvodam. Že lani so pričeli tam s prvimi regulacijskimi deli, ki pa so se izkazala za nezadostno. Po večini je voda lanske naprave izruvala, izpodjedla in odplavila. Letos so se lotili dela na temeljit način. Banovina je določila 1CO.OOO Din in upajo, da bodo s pomočjo tega zneska odstranili vsaj najhujše nevarnosti. Svota pa ne bo zadoščala in bodo potrebne še nove pomoči za izvedbo potrebnih del. Letošnja dela se razvijajo v zadovoljivem tempu, kljub pomanjkanju tehničnih pripomočkov. Zaposlenih je nad f>0 ljudi. Ob strugi tik nad Rete-čami so zabili spet kole in položili tako-zvane fašine. višje gori proti Godeščam pa bodo izravnali sedanji krivenčasti tok v ravno črto. Zaradi tega kopljejo več sto metrov dolgo novo strugo, ki so jo že prekopali in usmerili . naravnost v normalni rečni tok proti Retečam. Nova struga je dobila tudi močne pilote in ob straneh fašine, tako da bo kos svoji nalogi. Z dosedanjimi deli so obvarovali tudi brežine ob priljubljenem reteškem kopališču. ki je biio že v nevarnosti, da ga Sora prej ali slej gladko odplavi. To se sedaj ne bo zgodilo, ker so tudi breg ob kopališču dobro zavarovali s fašinami in koli. Tik kopališča so postavili tudi brv, kar bo posebno dobrodošlo izletnikom, ker jim bo omogočen prost prehod preko Sore proti Retečam in naprej proti Ljubljani ali na Gorenjsko. Nele domačini, temveč tudi izletniki spremljajo regulacijska dela z velikimi simpatijami , ker je voda zelo primerna za kopanje in je z ureditvijo obeh bregov priljubljeno kopališče znatno razširjeno. Bodi tudi še omenjeno, da se za regulacijo Sore zavzema tudi sorska vodna zadruga. ki ji predseduje Gostečan, g. Gašper Pečnik. Program zadruge je seveda obsežnejši. ker stremi za tem, da bi se regulirala Sora v vsem toku od Medvod do Škofje Loke. G. Rafko Turk Kakor smo že poročali, je bil v torek zaprisežen novi poslanec mesta Ljubljane g. Rajko Turk. Pri volitvah 5. maja je bil izvoljen na listi g. Jevtiča kot namestnik g, Ivana Mohoriča. Ker pa je bil g. Mohorič Dve dejstvi sta njena odlika! Odpravlja ZOBNI KAMEN, obenem pa čuva SKLENINO ZOB! Najboljša zebnahrema Ljubljančan, sin popularnega ljubljanskega podjetnika in častnega meščana Ljubljane g. Josipa Turka. Rodil se je 1. 1890.; dovršil je v Ljubljani znano Malirovo trgovsko šolo, nato pa stopil v podjetje svojega očeta. Kmalu po prevratu je sam prevzel vodstvo prevozniškega podjetja, ga moderniziral in razširil, tako da je danes eno največjih v Sloveniji, obenem pa mu priključil tudi carinsko posredništvo. Od rane mla- dosti je agilen član Sokola in si je stekel velike zasluge zlasti za zgradbo Sokolske-ga doma na Tal>oru. Udejstvoval se je in se še udejstvuje v mnogih drugih strokovnih in nacionalnih organizacijah. Politično vse do svoje kandidature v Narodno skupščino ni stopal v ospredje, bil pa je vedno odločen in zaveden borec za nacionalno in napredno stvar v Ljubljani in vsej Sloveniji. _jr ■ Usodna vožnja dveh Tržičanov izvoljen tudi v radovljiškem srezu in je obdržal ta mandat, je pripadel ljubljanski mandat g. Turka, ki bo odslej skupno z g. dr. Fuxom zastopal slovensko prestolnico v Narodni skupščini. Narodni poslanec Rajko Turk je rojen Pri otoku Cresu so našli Sušak, 11- julija. Kakor je »Jutro« že poročalo iz Tržiča, se nista več vrnila privatna uslužbenca Ude Jože in Tadej France, ki sta se podala ob koncu preteklega meseca s prijatelji na oddih k' morju. Z usodo teh dveh pogrešan-cev se že več dni bavijo naše oblasti. Družba, v kateri sta bila Ude in Tadej, se je 28. junija pripeljala na Sušak z avtomobilom. Tadej in Ude sta imela s seboj zložljiv čoln iz gumija. Nameravala sta se z njim voziti ob obali. Zgodaj zjutraj 29. junija sta se vkrcala v svoj čoln in napotila proti Kraljeviči. O njunem namenu so bili poučeni nekateri znanci, ki so seveda obve- rifeici njun prevrnjen čoln stili oblasti, ker izletnika nista prišla v Krar-ljevico in se tudi nista vrnila na Sušak. Uvedene so bile takoj po prijavi vsestranske poizvedbe, ki pa niso dale nobenega rezultata. V tistih dneh je bilo morje dokaj razburkano in se je domnevalo, da sta izletnika zašla med močno valovje predaleč od obale in utonila. Z iskanjem pa so nadaljevali, da bi našli vsaj čoln- Na naši obali pa čolna ni bilo. Sedaj je prišla na Sušak vest da so italijanski ribiči blizu otoka Cresa našli prevrnjen in poškodovan zložljiv srortni čoln, ki po opisu odgovarja čolnu, s katerim sta se odpeljala nesrečna izlotnika. Skrbi in irnske rudarjev Spet deputacija v Beograd — Pritožbe proti načinu delitve podpor Nedavno se je v Trbovljah vršila anketa zastopnikov občin, rudarskih organizacij in obrtnikov iz revirjev, da bi našla način in sredstva za olajšanje hude bede. Člani an- 'zvoljcnt deputacija, s' b) v Beogradu na merodajnih mestih predočila silno bedo v rudarskih revirjih Poleg nestalnosti m znižanja zaslužkov kete so seveda razpravljali tudi o tem, na Pa vznemirjajo rudarje tudi načini razdelje- f kak način bi se zvišale dobave premoga iz trboveljskih rudnikov za državne železnice. Znižanje naročil je že od leta 1929 glavni vzrok skrčenja obratovanja, zn!žsn;a rudarskih zaslužkov in v zvez- s tem splošne krize. Ker se spet govori o znižanju naročil premoga za državne železnice, je bila PSU ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne FfaSlZ JOSefOVB grenSce Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. vanje podpor. Tako je TPD določila sedaj znesek 3CO.OOO Din za nabavo moke. Določeno pa je bilo, da bodo te moke deležni oni rudarji z družinami, ki niso napravili v zadnjem mesecu več kakor 21 šihtov- S tem določilom mnogi rudarji niso zadovoljni. Nekateri so napravili sicer po 22 šihtov, a so zaslužili na šiht samo po 20 in največ po 37 Din. Taki rudarji podpore ne bodo prejeli. Pač pa jo bodo dobili drugi, ki imajo nekaj šihtov manj, a so vendarle dosegli ' dosti večje akordne zaslužke. Rudarji se razburjajo tudi zaradi postopanja rudniškega . konzuma. Konzum jim daje živila na kredit le tedaj, če so vse nabave že krite z zaslužkom. Pri razdeljevanju podpor in tudi pri • poslovanju rudniškega konzuma se upravičeno zahteva več obzirnosti, socialnega čustvovanja qn vpoštevanja položaja posamez- , nih rudarjev in njihovih družin. i Pri virih davne kulture S »Kraljico Marijo" v Atenah ln na Kreti — Slovenska pesem na Egefskem zasorju Kreta, 6. julija Kako je bilo v Atenah? šele zdaj, ko ubiramo pot dalje proti žgoči Afriki, zbiramo spomine in vtise, ki se jih je nabralo na hitrih pohodil po atenskih gričkih in ulicah. Takoj po prihodu se je začela ladja prazniti in iz Falerona je me-tro odpeljaval v Atene gruče izletnikov s »Kraljice Marije«. In potem so ee mnogi vrnili šele pozno ponoči ali proti jutru. Toda dnevno kakor nočno življenje največjega mt-sta na Baihanr je nekol ko razočaralo. Razbegnili s0 ee Atenčani iz mesta — ne zaradi nas, marveč zaradi poletja. Zabavišča ne nudijo nič posebnega, vrvež ee umiri že proti polnoči, še najbolj obiskani so kini pod milim nebom tam okrog A krojile in pa nekattie r-esta.vracije z varietejskim rrogramem tam blizu prekrasnega narodnega parka. Razen po Atenah so nekateri pohiteli tudi v Pirej, da spoznajo zanimivosti in grd (.'bije slovitega pristanišča. Naslednje jutro: morje v Faleronskem' zalivu gladko kakor svila, vsa pokrajina v čudoviti luči, v kateri ožive pristaa :n mesto in pogorja, da je njihova .epota očarljiva sama po sebi, brez posebnih darov prirode. čakala je na bregu dolga vrsta avtomobilov in zdirjali smo po krasni asfaltirani cesti v Atene. Povzpeli smo se seveda najprej, kakor vsak tujec na Akropolo. V eenci Propilej in Partenona, med razvalinami ogromnih stebrov in oh širokem razgledu na velemesto smo dojemali veličino nekdanjih ustvarjalcev in razpredenost današnjih Aten — pribeža-' lišča tisočev in tisočev popotnih ljudi, Pirejsko pristanišče kakor tudi nesrečnih grških rojakov, ki jim kjerkoli na tujem postanejo tla prevroča. Popeljali smo se mimo nekdanjega Jupitrovegahrama. O njem izgubljati besedo je tu odveč. So stvari ali vsaj ostanki na svetu, ki jih ni mogoče kratko obeležiti, še prav posebno pa je na tej naši poti, ki nas vodi k vsem slavnim virom stare kulture, neizmerno veličastnih spomenikov, ki govore o njiih debele knjige, a kako naj jih opiše pero skromnega popotnika! Ogled Aten od Stadiona mimo kraljeve palače, najlepše četrti in po glavnih ulicah je zapustil prav dobre vtise. Spoznali smo grško prestolnico v mnogo lepši luči kakor prejšnji dan, ko smo sami ob precejšnji vročini trampali po razgretih pločnikih. A obisk v muzeju, kjer smo v krasno urejenih, polno založenih dvoranah vsaj bežno spoznali dokumente razvoja 6tare grške kulture, ostane nepozaben za vse življenje. To je poleg Akropole magnet, ki vabi, vabi, da bi 6e človek še in še ob dobrem zdravju in neutešnem pohlepu po spoznavanju davnih umetnin vračal v Atene. Odirali nas niso preveč, cene niso pretirane. Celo v prvovrstnih hotelih te spravijo pod streho že za 60 Din (peneion). V lepem solčnem popoldnevu smo dvignili sidro m » Kraljica Marija« je ubrala pot med arhipelagom bolj na odprto morje. Nekaj časa je veter naganjal valovje, ali proti večeru ee je epet umirilo. Na krovu, kjer 6e vrše družabne prireditve, se je zbrala vsa družba. Večer je bil posvečen bratstvu, s čehoslovaki. Slavnostno razpoloženje je ustvaril general To-dorčevič s kratkim pozdravnim nagovorom. Potem sta imela daljše govore književnik dr. Niko Bartulovič in dr. Kapr iz Prage. Z največjim zanimanjem' je bi! pričakovan nastop APZ. Naši fantje so kakor običajno nastopili v domačih platnenih srajcah in s pisanimi rutami okrog vratu — zanimiv kontrast eleganci mednarodne publike. Zapeli so »Jadransko morje«, Adamičevega »Vasovalca«, Ipav-čevo »Danico«, Foersterjevega »Spaka«, ' Na Akropoli »Teče voda«, Tajčevičeve »Komitske«, Kocjančičevo »Vinsko«, Devove tri koroške, žganičevo »Ni mi volja«, Maroltovo »Ribniško« in Foersterjev »Večerni ave«. Aplavz je bil dosti prisrčen. U«peh pa bi bil nedvomno še večji, če bi se bili govori zvrstili med pevskimi točkami, da bi bili imeli pevci vsaj malo več oddiha. Po koncertu se je razvil ples in rajanje se je umirilo v prvih jutranjih urah. Ko se je sonce spet povzpelo nad morje in začelo že zgodaj kuriti, smo se ustavili pred velikanskim lukobranom mesta He-rakliona na otoku Kreti. Mesto je mnogo lepše, kakor smo pričakovali. Izlet v Knossos, 6 km daleč, k ostankom nekdanje ogromne palače kralja Minosa je presenetil prav vse. Tu je že desetletja na delu neutrudna roka slavneea angleškega raziskovalca sira Arthurja Evansa. On je odkril nekdanji labirint, ki je v nepri- merno večji razsežnosti kakor Dioklecia-nova palača v Splitu čakal dolga tisočletja, da se dvigne izpod peska in zemlje in da kakor odprta knjiga nemo izpregovori svetu o kulturi pred 4000 leti. Sir Evans je še vedno na delu, zgradil si je nad Knossosom majhno vilo »Ariadne«. Ob vhodu k obnovljenim delom nekdanje Mi-nosove palače so mu domačini postavili ljubek spomenik. žal, da nam ni bila dana prilika, da bi tudi mi pozdravili slavnega arheologa, ki je velik prijatelj Jugoslavije, za katero je mnogo dobrega storil med vojno; na mirovni konferenci, jo obiskal in spoznaval po svojem prijatelju dr. Buliču in se še dandanes živo zanima za gibanje Jugoslovanov in čehoslovakov. Muzej v Heraklionu nam je pokazal neverjetno dragocene in lepe najdbe iz Knossosa in drugih tukajšnjih krajev. — n. Domače vesti + Ban dr. Dinko Puc bo danes služlbe no odsoten in ne bo sprejemal strank. + Obisk zasfuinega rojaka iz Kalifornije. V Zagrebu ee je zbralo 10 abituri-entov nekdanje zagrebške velike gimnazije, ki so maturirali pred 60 leti. Med njimi je kakor znano, tudi nadškof dr. Bauer. Vsi udeleženci tega diamantnega jubileja so stari skupaj točno 800 let. Svoj prihod k proslavi pa je napovedal tudi njih zaslužni tovariš dr. Viktor Gjur govečki, ki deluje že 45 let kot zdravnik v Kaliforniji. V 78 letu starosti potuje ta zaslužni rojak v svojo staro domovino Dr. Gjurgovečki uživa v Ameriki velik sloves kot zdravnik in strokovni pisatelj, zelo zaslužen pa je tudi v krogu našega iaseljenstva. Največ zaslug si je pridobil za Slovansko vzajemno in podporno društvo v San Franciscu, ki je najstarejša organizacija naših izseljencev v Ameriki. •fr Poljski profesorji na Jadranu. Včeraj zjutraj je prispelo v Split nad 150 turistov iz Poljske, med kateremi je nad 100 poljskih profesorjev in učiteljev. Odborniki našega profesorskega društva so svoje poljske poklicne tovariše pričakali na kolodvoru ter jih prisrčno pozdravili. ■fr Sestanek arheologov v Sisku. Kakor že znamo, Je Sisak obiskal znani nemški arheolog dr. Gerhard Berson, ravnatelj arheološkega muzeja v Mainzu. Uglednega znanstvenika spremljajo nekateri naši arheologi pod vodstvom ravnatelja zagrebškega arheološkega muzeja dr. Viktorja Hofilerja. Arheologi so si ogledali najprej stari rimski vodovod v nekdanji ©isciji. Odšli so tudi v vas čuntič, kjer je bil izkopan prvi studenec za rimski vodovod. Po mnenju arheologov so bile cevi rimskega vodovoda napeljane preko Kolpe mimo sedanjega hotela »Veliki Kaptok. Dalje časa so se arheologi mudili na polju Rakovo, kjer je bil temelj starorimske naselbine Siscia In še prej iSegeste. Dr. Berson je našim arheologom pripovedoval, da bo Sisak in okolico obiskalo še letos v jeseni kakih 20 arheologov iz raznih držav, da si sami ogledajo bogate zbirke rimskih starin, o katerih se je že mnogo pisalo v strokovnih listih. Harmonični trozvok vsega dobrega so tri idealna sredstva za nego lepote: dovršeno blago lilijino mlečno milo »Paracelsus« in nezamenljiva lilijina mlečna krema »Para-celsus« in odlični puder »Liane« Paracel-sus. Njihovo delovanje vam bo nudilo izredno zadovoljstvo, treba je samo, da vedno zahtevate izrecno »Paracelsus« izdelke. ^ 75-letnica dveh šolskih ustanov. Realna gimnazija v Petrinii bo letos v jeseni ob začeku šolskega leta slovesno praznovala 75-letnico svojega obstoja. Ta šolski zavod je bil ustanovljen še v dobi Vojne Krajine in iz njega je izšlo mnogo uglednih javnih delavcev. Na tej gimnaziji je maturiral tudi naš zaslužni znanstvenik, pokojni astronom Oton Kučera. Na enak jubilej se pripravlja v Križevcih srednja gospodarska šola, ki je ena od najstarejših gospodarskih šol vse Evrope in zelo važna pri organizaciji in razvoju vsega našega gospodarskega šolstva. S svojim delom je pričela ta šola 19. novembra 1&60. Proslava se bo vršila letos konec septembra in bo vodstvo šole s pomočjo bivših učencev, sedaj uglednih gospodarskih strokovnjakov in javnih delavcev, izdalo obširno spomenico o delovanju in pomenu jubilejnega učnega zavoda. it Angleški študenti na Ohridskem jezeru. Zoološki oddelek slavne angleške univerze v Camibridgeu je pripravil izlet večje skupine dijakov na Ohridsko jezero, ki igra tako važno vlogo v zoološkem ln limnološkem pogledu. Angleški študentje bodo v Oridu nekahj tednov pod vodstvom univerze Tlliota. Med izletniki je tudi študent Ewers, sin -urednika »Daily Heralda -Jr Jadransko-pomorska razstava na ljubljanskem velesejmu. Naša javnost je že poučena, da priredi oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani od 5. do 16. septembra na našem velesejmu veliko ja-dransko-poanonsko razstavo, ki obeta bit: najivečja dosedaj v naši državi prirejenih Obilico razstavnega gradiva dado rade-volje na razpolago oblasti, muzeji, privatniki itd. iz naših obmorskih krajev. Ker imajo mnogo primernega razstavnega gradiva tudi privatniki v naši banovini, poziva oblastni odbor Jadranske straže najvljudneje vse one, ki so v posesti takega gradiva, da ga pismeno prijavijo vsaj do 24. t. m. Predmeti bodo vsi zavarovani in se za škodo ni bati. Dolžnost nas Slovencev je, da tudi mi pripomorem o k čim popolnejši izvedbi razstave. V poštev prihaja gradivo, ki je v zvezi z našim morjem in obmorskim življenjem, zlasti slike morja, zgodovinski predmeti, noše, vezenine itd. Jadranska razstava bo obsegla tele oddelke: 1.) Društvo Jadranska straža, 2.) Zgodovina, S.) Geografija, 4.) Meteorologija, 5.) Jamarstvo, 6.) Prirodoslovje, 7.) Folklora, 8.) Numiematika, 9.) Promet (Zveze z morjem itd.), 10.) Tujski promet, 11.) Vojna mornarica, 12.) Gospodarstvo (Troovska mornarica, ribištvo, kmetijstvo, obrt in industrija, itd.), 13.) Razstava morskovod-nih rib, 14.) Šport, 15.) Umetnostna razstava. Prijave naj se pošljejo oblastnemu odiboru Jadranske straže v Ljubljani, Tyr-ševa c. 1,-tV. Huda škoda zaradi toče na Visu. Kakor nekaterim drugim krajem, tako je toča med zadnjimi nevihtami napravila veliko škodo tudi otoku Visu. Strokovnjaki računajo, da je potolkla nasade Kr-vavaca in Zlopolja s 75, druge dele otoka s 50 odstotki. == Zvočni kino Dvor ~ Telefon 27-80 Danes ob 4., 7. in 9. Tiri FELIX BRESSART v filmu SO dni garnizijskega zapora Partern) sedeži po 3.50 Din Vsab dan nov spored ■jfc- Krlžarke britanskega sredozemskega brodovja so zaplule v naše vode. V Splitskem pristanišču sta včeraj popoldne pristali križarki »Delhi« iu »Dur-ham«. Na križarki »Delhi« je kontreadmi-ral H. D->01y Lyon. Na obeh križarkah je okrog 800 častnikov in mornarjev. Pri prihodu' v pristan je križarka »Delhi« izstrelila tradicionalni salu t, pozdrav pa je odvrnila naša susitjepanska baterija. Obe •križarki ostaneta v splitskem pristanišču do 19. t. m., ravno tako dolgo pa bo v Makanski ostala admiralska jahta »Brioni«. Split bo v teh dneh imel spet velik promet, ker bodo angleški mornarji prihajali v mesto, prirejali razne športne tekme in izlete v okolico. Čudna pota naših starin. Prebivalci iSieka gotovo niso slutiii, da bo postalo njihovo mesto v znanstvenem svetu znano tudi zaradi tega, ker iz Siska na skrivaj potujejo v Italijo razne zgodovinske znamenitosti. Mnogo starin je v privatnih rokah in ne more nihče zabraniti lastniku, če proda zanimivosti ljudem, ki mu najboljše plačajo. Mnoge starine Siska in okolice kompletirajo zbirke italijanskih miuzejev, a to starinsko blago ne gre naravnost iz Siska v Italijo. Arheologi, ki dobro poznajo znamenite starine v raznih krajih, so ugotovili, da je marsikaj iz Siska romalo skozi roke mnogih posredovalcev najprej v Rumunijo in šele od tam v Italijo. Ob odkritju potovanj naših starin v inozemstvo ne smemo ostati ravnodušni in poskrbeti bi bilo treba, da bi ostale starine v naših muzejih tudi za ceno večjih izdatkov pri nabavi. * Strelski praznik v Zasavju. Litijska Stelska družina se vneto pripravlja za svečano otvoritev lastnega strelišča v Svibnu nad Gradcem pri Litiji. Spored je naslednji: v soboto 13. t. m. ob. 17. blagoslovitev strelišča po šmarskem dekanu g. Antonu Gorniku. V nedeljo popoldne ob 15. svečana otvoritev po banu dravske banovine g. dr. Pucu, ki je prevzel tudi nad prireditvijo. Svečanosti bo- ■ do prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblastev iz Litije, Ljubljane in Celja. Nagradno streljanje za 2 pokala g. pokrovitelja in rane druga darila se bo vršilo v soboto in v nedeljo ves dan. Rezultat uspehov se bo objavil v nedeljo zvečer na strelski zabavi. Tekmovalo se bo na naslednjih tarčah; na zmagovalni, družinski, brzo-strelni, damski in naraščajski. Lovci pa bodo streljali na srnjaka. K udeležbi eo se prijavili strelci iz Zagorja, »t. Vida na Dolenjskem, Domžal, in drugod. V nedeljo popoldne pa bodo prišli tudi gg. oficirji iz Ljubljane in Celja. Iz Ljubljane a— Nova članica opere. Gdč. Olga Olj-dekop, mlada in nadarjena operna pevka zapušča Beograd, kjer si je pridobila v veliki meri simpatije občinstva, ker je sprejela anga-žma na naši operi. Nova članica opere je že gostovala v Ljubljani v «Trubadurju» in žela velik uspeh. Ob njenem odhodu iz Beograda omenja beograjska o Hrvatski in je svojim oglajenim, strokovnjaškim nastopom zlasti v preprostefših krofih dobil mnosro hvaležnih strank in sklenil mnoco kupčij. Najraiši ie nastopal kot nekakšen generalni zastopnik tvrdke Sile^ija iz Novega Sada in nrav na to zr*imko se je na koncu vfel.. Neki brivec v Žalcu, s katerim ie oklenil kupci io. se ie obrnil na tvrdko v Novi Sad in izvedel, da Silesiia v Ploven i ii Sploh nfma svojega zastopnika. Aretirali so gra v Zagrebu, ko je pravkar hotel na pošti dvigniti neko denarno pošiljko. In so ga nato pripeljali v ljubljanske noliriiske zanore. Lažni agent je potrdila ki jth fe izdajal strankam, vča-dh opremljal t žigom: Jo«in Jelen, kroinški salon v Ljubljani _ takšnega salona pa v resnici v Ljubljani ne poznajo. ii _ Obsojen tat. Lojze Seničar iz Blance pri Brežicah ie že decembra 1. 1030 vlomil pri posestniku Antonu Hafnerju v Peržanu | pri Št. Vidu nad Ljubljano. Prav praznično se je hotel obleči, zato je Hafnerju pobral lepe obleke, svilene srajce in čevlje. Dolgo so ga iskali in junija letos je vendar prišel v kriminal. Mali senat ga je zaradi te tatvine obsodil na 10 mesecev strogega zapora. Iz Celja e— Vsi železničarji-upokojenci v območju celjske železniške postaje, ki želijo Imeti dvanajst prostih voženj, naj se takoj javijo pri železniški postajni blagajni v Celju. Vložek stane l Din. e— Plačilo najemninskega dinarja. Mestno poglavarstvo opozarja hišne poses-nike, da je 1. t. m. zapadel v plačilo najemninski dinar za proračunsko razdobje od 1. julija do 30. septembra. Zapadli obrok je treba plačati do 31. t. m. Po preteku roka pa se bodo računale 6 odstotne zamudne obresti. e— Huda nesreča na savinjski železnici. Savinjski osebni vlak, ki prahaja v Celje ob 13.24, je v sredo blizu železniškega prelaza pri Spodnjem Lanovžu po-" dri na tla 28 letnega slaboumnega in božjastnega Ferdinanda Medveda. Revežu je pri padcu počila lobanja. Odpremili so ga v celjsko bolnišnico. e— Zgodaj sta začela. Te dni je 16 letni Rado, ki je bil nedavno ovaden zaradi neke goljufije, poneveril nekemu posestniku 30 gramofonskih plošč. Iz neke celjske trgovine je znosil s ponarejenim na-ročilnim listkom staršev, pri katerih pa ne stanuje, za preko 500 Din špecerijskega blaga. Na isti način je poizkusil goljufijo tudi v neki manafakturni trgovini. Ker so se hoteli poprej informirati pri starših, je fant pobegnil. Policija ga je kmalu zajela. Aretiran je bil tudi 18 letni France, ki je med izletom »Svobode« ukradel iz šotora za trafiko dve škalji cigar in nekaj praznih steklenic. France je pred meseci vlomil v vilo g. Stigerja na Krekovi cesti, zaradi česar ga je sodišče pogojno obsodilo na 4 mesece zapora. Sedaj bo moral odsetl tudi to kazen. e— V celjski bolnišnici je umijla v sredo 52 letna zasebnica Neža Prišotkova 'z Konjiške vasi pri Konjicah. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 ruski velefilm »Gospoda Golovljevi« in zvočni tednik. Iz Maribora a— 700 rojakov-izseljencev je prišlo včeraj zjutraj v Maribor. Odpotovali so s popoldanskim brzovlakom deloma v Holan-dijo, deloma v Francijo . a— Pred ugodnim zaključkom pogajanj. V zadevi stavke pri Kovini so se včeraj ves dopoldne in popoldne vršila pri Ahtigu pogajanja med z stopniki lastništva in delavstva. Upati je, da bodo stavkujoči delavci v petek 12. t. m. zopet nastopili delo. a — Lepa bilanca- Včeraj se je zaključila bilanca vnovčevalnice naših prepoljskih sla-ninarjev, ki imajo svoje stojnice na Vojaš-niškem trgu. Bilanca izkazuje, da se je prodalo na mariborskem trgu v pretekli poslav-ni dobi 3811 svinj in za 276.000 kg slanine. Na prometnem davku in klavniški ter tržni taksi so dali mestni občini mariborski lep znesek 221.757 Din. a— Smrt blage žene. Včeraj zjutraj je preminila v starosti 49 let gospa Ivanka Majerjeva, soproga znanega in uglednega tukajšnjega hotelirja in restavraterja g. Toma Majerja. Ranjka, ki je bila doma z Bleda, je podlegla težki neozdravljivi bolezni. Bila je plemenita žena in mati, ki ji je bil blagor svojcev nad vse. Siromaki in pomoči potrebni so imeli v njej usmiljeno dobrotnico. Plemeniti ženi bodo ohranili vsi, ki so jo poznali, trajen spomin; žalujočim naše globoko sožalje! a— Smrt pod vozom je doletela 69-Ietno prevžitkarico Alojzijo Ungerjevo na bano-vinski cesti pri sv. Jakobu v Slov. goricah. V trenutku, ko je hotela pobrati kopico trave, ki ji je z glave padla na tla, je prišla pod kolesa voza posestnika Alojzija Eberla s Poličke vasi, ki je privozil po nekem klancu nizdol. Ungerjeva je poškodbam podlegla. a— Iz davkarije. Individualni razpored osnovnega in dopolnilnega davka zemljari-ne za 1935 je razgrnjen na javni upogled pri davčni upravi za mesto Maribor soba št- 1 a v času od 20. do 28. t. m. V tem času se morajo pri davčni upravi podati ugovori računskega značaja zoper odmemo osnovo ali zoper odstotek dopolnilnega davka. a — Delo dobijo pri borzi dela 2 kolarja, 1 vulkanizer, 1 podkovski kovač in 2 kuharici za restavracijo- a— Na mariborskem delovnem trgu- V juniju je bilo prijavljenih 1205 brezposle-nih in sicer 974 moških in 231 žensk. Na podporah je bilo izplačanih v juniju 18.844 dinarjev. a— V 15 cm globokem potoku utonil. Tri je sinčki posestnika Francca Šlemerja so lovili okrog potoka pri Lendavi metulje. Dveletni Janezek je pri tem teku padel z glavo v potok, globok 15 cm. Otroci so mislili, da si bo fantek že sam pomagal iz plitve vode, in so nadaljevali z igro. Ko so se čez nekoliko časa vrnili do vode, so stopili do Janezeka, ki je tiščal glavo v vodo. Bil je mrtev. Mati, ki je okopavala koruzo, je bila jedva 70 m oddaljena od kraja nesreče. a— Gori! Do fal je pogorela hiša posestnika Štefana Planinska z Ješencev. Škoda je le dejoma krita z zavarovalnino. a— Z vilami nad strica je šel Franc M. Navalil je na svojega 67 letnega strica in nabiralca zdravilnih zelišč Josipa Groseka in mu z vilami prizadel tako občutne poškodbe po glavi, rokah in nogah, da so ga morali prepeljati v splošno bolnico. ™ Zvočni kino Ideal ZT Danes ob 4:. 7. in 9% uri HANS ALBERS v filmu Kdo je morilec a— Na dosmrtno ječo obsojenHzpuščeni. Iz tukajšnje kaznilnice so včeraj pogojno odpustili 33 kaznjencev. Med pogojno odpuščenimi so tudi nekateri, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo- Iz Ptuja j— Uradne ure pri tukajšnjem sreskem sodišču so do vštetega 1. septembra od 7. do pol 14. UTe. j— Prijatelji perutnine so se pojavili v okolici Hvaletrncev ter obiskali tamošnjega posestnika Čeha Jakoba. Odnesli so mu 11 kokoši in šest parov piščancev. Orožniki, ki so tatove izsledili, so ugotovili, da jc tait nosil perutnino na trg v Ptuj in jo je pro- j— Nezgoda. 22-letna Nekolova Greta, za posl j en a v Blankejevi tiskarni v Ptuju, je po nesreči priSla z levico v tiskarski stroj, ki ji je zmečkal palec in hudo po-škoddval roko v zapestju. j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 19. im pol 21- film »Mamica, otrok moj«. Dodatek kulturni film in Foxov tednik. Iz žMjeisfa na dežel? - -ar HORJUL. Na šolskem dvorišču je 23. junija popoldne bila lepa slavnost. PJS je razvil svoj prapor. Slavnosti so prisostvovali vsi predstavniki oblasti, društev, vsa šolska mladina in mnogo domačinov. Tudi z Brezij, Polhovega grad-ca in Št. Jošta so prišli učitelji s šolarji. Pohvalno je treba omeniti, da je bilo na proslavi mnogo narodnih noš, domači gasilci in gasilci iz Vrzdenca pa so bili v krojih. Ves prostor je nudil najpe-strejšo sliko. Blagoslovitev prapora je izvršil katehet in župnik g. Nastran, ki je poveličeval domovino in naše morje. Namestnica kumice gdčna Muhova je pripela na prapor krasen trak, potem pa je namestnik kuma, poverjenik JS, g. Eržen, izročil prapor mlademu praporščaku, učencu Vrhovcu. šolska mladina je zapela himno PJS in »Bože pravde«. Po slavnosti so šli udeleženci v sprevodu v Gasilski dom, kjer se je vršila dobro uspela mladinska akademija. Občani so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Hor-julski PJS bo prišel s svojim praporom v jeseni v Ljubljano na kongres JS. RUŠE. Oddelki Sokola se vneto pripravljajo na javni nastop, ki se bo vršil v nedeljo 14. t. m. Društvo je letos opremilo telovadnico z vsem potrebnim orodjem, posrečilo pa se mu je tudi sanirati Sokolski dom, tako da je društvo ob 151etnici svojega obstoja postalo lastnik doma namesto dosedanjega Društva Sokolski dom. Zaradi tega tako velikega uspeha bo s telovadno prireditvijo združeno veliko narodno slavje. Ruški Sokoli vabijo vsa bratska okoliška društva k svidenju v starodavnih Rušah. — član ljubljanske opere in režiser letnega gledališča Sokola v Rušah, g. Vekoslav Janko, je spet prišel na počitnice v svoj rojstni kraj. V doglednem času bo začel z ruškimi diletanti pripravljati Vombergarjevo veseloigro »Voda«, katero je za uprizoritev na prostem priredil avtor sam. Vprizoritev veseloigre bo predvidoma že 11. avgusta. MOZIRJE. Podmladek JS v naši šoli je imel na Vidovo v Sokolskem domu razvitje prapora. O morju in Jadranski straži je govoril šolski upravitelj g. Predan, nato pa je kumica ga GoriCarjeva, soproga ba-novinskega svetnika in župana, razvila prapor, na katerega je pripela lep trak. Poverjenica podmladka je pozivala mladino, naj se zbira pod praporom, da bo število podmladkarjev še naraslo. Zatem je mladinski zbor odpel Adamičevo »Himno Jadranske Straže«. Sledila je vidovdanska proslava, pri kateri nas je posebno zadi-vil troglasni mladinski zbor pod vodstvom g. upravitelja. Podmiadkarji so nato v sprevodu odkorakali pred župno cerkev, kjer je prapor blagoslovil domači župnik g. Krošelj. Slovesnostim v Sokolskem domu so prisostvovali tudi zastopniki oblastev. ŠT. VID NAD CERKNICO.— V nedeljo popoldne so ob veliki udeležbi vsega prebivalstva položili k večnemu počitku bivšega vidovskega župana Ludvika Bavdeka. Zbrali so se znanci in prijatelji iz vse Notranjske, med njimi župani iz Cerknice, Rakeka in Begunj. Ob odprtem grobu se je od pokojnika hotel posloviti begunjski župan g. Meden, kar paje domači župnik g. žužek zabranil. Močno je ta prepoved dirnila vse navzoče. Vrlemu narodnjaku in poštenjaku naj bo lahka domača žemljica. (Nedavno je bila v listih objavljena in najbrž tudi v cerkvah razglašena odredba škofijskega ordinariata, da so pri pogrebih na cerkvenih -pokopališčih—in to so pri nas skoro vsa—dopustni govori samo takrat, ako je bil poprej zaprošen za dovoljenje pristojni župni urad. Morda je v tem vzrok za prepoved g. župnika žužka. Op. ured.) Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2, stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v man, 8. vrsto padavin, Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. Ljubljana 7, 763.0, 15.4, 81, S2, 7, —, —; Ljubljana 14, 76M, 28.0, 38, SSW2, 5, —, —; Maribor 7, 760.7. 20.0, 80. N6. 6, —, —; Zagreb 7, 761.1, 22.0, 50. NW5, 8, Beograd 7, 759.6, 18.0. 60. SI, 4, —, —; Sarajevo 7, 763.8, 13.0, 80, O, 3, —* —; Skoplje 7, 760.3, 20-0, 60, O. 4, —, —; Kumbor 7, 761.0, 21.0. 80, O, 0, —, Split 7, 761.5. 24.0, 50, O, 5, —v —; Rab 7. 762.7, 24.0, 60. O. 0. —. —; Rog. Slatina 7. —. 14.0. 97. Si. 3, —, —. Temperatura: Ljubljana 29.5. 13.8: Maribor 25.0. 16.0: Zagreb 30-0. 18.0: Beograd 28.0.v 14.0: Sarajevo 25.0. 12.0 Skoplje 28.0. 12.0: Kumbor —. 19.0: Split 28.0, 22.0: Rab —, 19-0; Rog. Slatina 25.0, 13.0. Gospodarstvo Rentnina na vloge pri kreditnih zadrugah in hranilnicah Po sedanjem zakonu o neposrednih davtkih se plačuje na hranilne vloge rent-ni davek v višini 6%. Izjemno pa znaša rentnina le 3% na hranilne vloge pri Poštni hranilnici, pri kreditnih zadrugah, M so oproščene družbenega davka, pri regulativnih hranilnicah in pri uradniških kreditnih zadrugah. Predlog zaikona o proračunskih dvanajstim ah, ki je bil v torek predložen Narodni skupščini, pa predlaga spremembo te določbe na ta način, da se uvede za hranilne vloge pri vseh denarnih za/vodih enaka rentnina 60%. Besedilo te spremembe, ki je vnesena v predlog zaikona o proračunskih dvanajst in ah v para.gr. 23, je naslednje: Odstavfka prvi in drugi točke n. člena 69. zakona o neposrednih davkih se črtata in se postarvilja na njihovo mesto: »Davek na renite, ki se pobira posredno preko dolžnika po čl. 71 zakona znaša 6%, t. j. 6 Din od vsakih 100 Din davčne osnove« (po čl. 71 morajo reafcni davek pridržati odnosno odtegniti od obresti predvsem denarni zavodi). Z gornjo spremembo se torej uikine ugodnost nižjega 3 odstotnega rentnega davka, ki je doslej veljala za vloge pri kreditnih zadrugah, samoupravnih hranilnicah in pri Poštni hranilnici. V tem poglediu je docela netočna tr ditev včerajšnjega »Slovenca«, ki pravd, da je davčna stopnja za rentnino znižana na 6% in izenačena za vse vrste obresti in rente, kajti v resnici gre za povišanje rentnme na hranilne Vloge pri kreditnih zadrugah in hranilnicah od 3 na 5%, doeim ostane nespremenjena davčna stopnja 15 odnosno 20% za rentnino, ki se odmerja po davčnem razporedu in se ne odteguje (to so večinoma rente). Kolika dolgujemo češko-slovaški Kakor znano je neizravnani saldo v jugo-slcvensko-češkoslovaškem kliringu lani do-„ segel že vsoto okrog 160 milijonov KČ v : korist češkoslovaške. Proti koncu leta, ko je pričela češkoslovaška uvažati našo pšenico, pa je padel saldo na polovico, t t.j. na 80 milijonov. V zadnjem Cašu se je saldo zopet dvignil in znaša po stanju ob koncu marca t. 1. 104 milijone Kč, kar predstavlja v našem denarju okrog 190 milijonov Din, ki jih dolgujemo Češkoslovaški. češkoslovaška ima tudi nasproti drugim državam v kliringu prav znatne aktivne neizravnane salde, in sicer V kliringu z Nemčijo 328 milijonov Kč, v kliringu z Rumunijo 114 milijonov Kč, S Turčijo 61 milijonov, z Grčijo 29 milijonov in z Bolgarijo 5 milijonov. Povečanje našega salda v zadnjih mesecih je naravni pojav, ker gre naš agrarni izvoz v Češkoslovaško predvsem v jeseni, kar ima za posledico, da se proti koncu leta saldo običajno zmanjša. Skupaj z ostalimi terjatvami. ki ne gredo v kliring, pa ima češkoslovaška terjati pri nas od izvoza 240 milijonov Kč. V ostalih državah v vezanim deviznim prometom pa znašajo češkoslovaške terjatve od izvoza: v Nemčiji 608 milijonov, v Rumuniji 460 milijonov, v Avstriji 370 milijonov, v Madžarski 125 milijonov, v Turčiji 135 milijonov, v Grčiji 70 milijonov in v Bolgariji 43 milijonov, češkoslovaška pa ima tudi v državah brez deviznih omejitev znatne terjatve od izvoza, predvsem v Poljski 207 milijonov, v Angliji 150 milijonov, v Franciji 130 milijonov. v Nizozemski 119 milijonov itd. Skupaj znašajo vse čekoslovaške terjatve od izvoza v inozemstvu 3.5 miljarde Kč, kar je tudi za češkoslovaško ogromen znesek. Gospodarske vesti - Albansko gospodarstvo. Letno poročilo albanske Narodne banke, pri kateri je, kakor znano, v veliki meri udeležen italijanski kapital, poudarja med drugim, da je albansko gospodarstvo lani trpelo zaradi ponovnega nazadovanja obsega zunanje trgovine. Pasivnost zunanje trgovine je lani znašala sicer 8 milijonov zlatih frankov, vendar je treba upoštevati, ck je pasivnost v letu 1929- znašala 24 milijonov frankov. Zaradi zmanjšanja denarnih pošiljk v inozemstvu živečih Albancev in zaradi prenehanja inozemskih investicij je nastala lani tudi precejšnja napetost v plačilni bilanci, ki jo skuša Albanija odstraniti s povečanjem izvoda. V zunanji trgovini so lani nas ton1' važne spremembe. Italija je sicer še vedno v albanskem uvozu kot dobaviteljica na prvem mestu, vendar se je delež Italije lani skrčil na 34.1'/» vsega albanskega uvoza (predlanskim 41.9°''»), medtem ko je nepričakovano stopila na drugo mesto Japonska z udeležbo 11.7'/« skupnega albanskega uvoza, kar je vidno znamenje japonskih prizadevanj. pridobiti si tržišče na Balkanu. Tudi pri albanskem izvozu gre Se vedno pretežni del v Italijo, vendar je tudi tu Odstotek nazadoval. Lnni je šlo v Italijo 63.4'/» vsega albanskega izvoza (predlanskim 79.6"). N a drugem mestu pa je Grčija z 20.4'^'-Poročilo albanske Narodne banke poudarja prizadevanja, da se ohrani zlata vrednost elb finske valute. O h tok bankovcev ie znašal ob koncu leta 11 milijonov zlatih frankov (preišnje leto 12) pri zlatih rezervah v višini 7.1 milijona frankov (7.4), tako da znaša rlpto VrrHe 64.6*'». — Nagrade komisarjem na skupščinah delniških družb. Trgovinski minister objavlja v »Službenih novinah« pravilnik o nagradah in potnih stroških komisarjev na skupščinah delniških družb, po katerem pripada komisarjem, ki so določeni, da pri- sostvujejo skupščinam delničarjev, nagrada, in sicer pri družbah z glavnico do 1 milijona Din 250 Din, za vsak nadaljnji milijon glavnice pa po 00 Din, toda največ 2000 Din. Ako se vrši skupščina izven kraja komisarjevega domicila, pripadajo komisarju še potni stroški z dnevnicami po uredbi o potnih in selitvenih stroških. = Otvoritev našega poslaništva v Madridu. »Službene novine« objavljajo ukaz, s katerim se otvori poslaništvo kraljevine Jugoslavije v Madridu. S tem je ugodeno ponovno izraženi želji naših izvoznikov v Španijo. = Novčanice po 5 in 10 Din veljajo samo se do 18. t. m. Narodna banka obvešča lastnike novčanic po 10 Dim, izdaje Narodne banke kraljevine SIHS (ameriških) in novčanic po 5 Din, izdaje Narodne banke kraljevine Srbije, da poteče rok za zamenjavo teh novčanic 18. julija t 1. Po tem roku prenehajo te novčanice veljati kot zakonito plačilno sredstvo in Narodna banka jih ne bo več zamenjavala. Zaradi tega se lastniki teh novčanic pozivajo, nj do tega roka predlože te novčanice pri katerikoli podružnici te banke v zamenjavo. - Italijanska banka nadalje pretvarja zlato v devize. Že v drugi tretjini junija je Itfi';:anska banka zabeležila odtok zlata za preko 200 milijonov Din pri istočasno enakem povečanju deviznih rezerv. Najnovejši izkaz Italijanske banke od 30. junija zaznamuje ponovno zmanjšanje zlatih rezerv za 88-3 na 5589.2 milijona Ht pri istočasnem povečanju deviznih rezerv za 88.5 na 293.4 milijona lir. — V zvezi z nedavnim dekretom italijanske vlade glede srebrnih novcev, ki se imajo vzeti iz prometa, objavlja sedaj italijanski uradni list dekret glede emisije novih državnih bankovcev po 10 lir za skupni znesek 850 milijonov lir. Ta dekret nadalje določa, da izgubijo dosedanji srebrni novci po 10 in 20 lir, ki se vzamejo iz prometa, veljavo 31. decembra 1936. ^Tajne nemške zlate rezerve. Londonski »News Chronicle« se peča z vprašanjem nemške zlate rezerve ter ponovno iznaša trditev, da so nemške zlate rezerve v resnici mnogo večje, kakor so izkazane v izkazih Reichsbanke. V nemških finančnih krogih zatrjujejo, da je nemški državni finančni minister dr. Schacht zbral posebno tajno zlato rezervo, ki naj bi po informacijah londonskega lista znašala 200 milijonov fantov. — »Ljubljana v jeseni«. Trgovinski minister je odobril, da se jesenska velesejm-ska prireditev »Ljubljana v jeseni«, ki je priznana kot uradna razstava po zakonu o zaščiti industrijske svojine, vrši v času od 5. do 16. septembra, namesto od 31. avgusta do 9. septembra. = Znižanje diskonta v Avstriji. V torek je avstrijska Narodna banka znižala obrestno mero od 4 na 3 iin pol %. Dosedanja obrestna mera je veljala od 23. februarja 1.1. Pričakovati je, da bodo znižali obrestno mero tudi denarni zavodi. = Stanje hmeljskih nasadov- Hmeljsko društvo za dravsko banovino poroča: Tro-pični vročini je minuli teden sledilo dolgo zaželjeno ohlajenje s padavinami, ki je pospešilo in še pospešuje prehod cvetnih nastavkov v cvet- Vročim dnevom sledijo hladne noči, ki zabranjujejo širjenje listnatih ušic v nekaterih delih ok.oliša. Obče stanje nasadov =e je izboljšalo. = V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: F. Kajfež, trgovina z gozdnimi in poljskimi pridelki ter živino v Ljubljani; Bark-Hojnik Jože »Jugo-Bra-zil«, pražarna kave in izdelovanje hranil, Zavodna pri Celju. — Pri tvrdki »Tovarna kanditov in slaščičarskih izdelkov, prodaja likerjev in žganih pijač v steklenicah. Josipina Schumi nasl. D & E. Hribar« je izbrisan javni družabnik Dragotin Hribar, novo vpisan pa javni družabnik Rado Hribar, industriec v Ljubljani. — Konkurz je razglašen o imovini preza-dolžene tvrdke: Alojzij in Metod Zorman, valjčni mlin v Studi pri Kamniku ter trgovcu z moko in deželnimi pridelki v Ljubljani (konkurzni upravnik dr. F. Tominšek, odvetnik v Ljubljani; prvi zbor upnikov 26. t. m. ob 8., prijave terjatev do 1. sept. likvidacijski narok 5. sept.) z= Razpis za nakup menjalnice na postaji Subotica. — Ravnateljstvo drž. železnic v Subotici je razpisalo prvo javno licitacijo za prevzem v triletni zakup menjalniee na postaji v Subotici. Licitacija se bo vršila 12. avgusta ob 11. uri dopoldne pri imenovanem ravnateljstvu. Pogoji so na pogled v Zbornici 2a T 01. Borze 11. JULIJA Na ljubljanski borzi sta se deviz! London i©. Newyork po zadnji oslabitvi nekoliko popravili. Avstrijski šilingi notirajo v privat. kliringu 8.77 - 8.87. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.&0&0, v angleških funtih po 234.47, in v grških bonih po 35.75. Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna Škoda nekoliko popustila in je bil promet za kaso po 370 (v Beogradu po 371 in 372). Zaključki so bili še v 7% investicijskem posojilu po 81.25 in v 6% be-gtfuških obveznicah po 65 (v Beogradu pO 65.50). Devize Ljubljena. Amsterdam 2960.30—2974.90, Berlin 1749.20—1763.05, Bruselj 732.75 do 737.82. Curih 1424.32—1431.29, London 215.13 do 217.19. Newyork 4306.45—4342.77, Pariz 287.92-2*9.3*. Praga 181.62—182.72, Trst 357.17—360.26. Curih. Beograd 7.00. Pariz 20.2150. London 15.1450. New Y0rk 805. Bruselj 51.50, Milan 2525.1375. Madrid 41.00. Amsterdam 207.85, Berlin 122.95. Dunaj 57.6o. Storkholm 78.10, Oslo 76.19. Kobenhavn 67.65. Praga 12.75, Varšava 57.80. Atene 2.90. Bukarešta 2.50, Dunaj: (teČaii v priv. kliringu) London 26.88, Milan 4368. Npw 2York 530.00 Pariz 35.26. Praga 22.03, Curih 174.13, 100 S v zlatu 128. ' ' Efekti. ZAGREB. Vojna škoda 369 — 372, 7% invest. 81 _ 82, 7°/o Blair 67.50 — 68, 8»/o Blair 77.50 — 78, 4°/o agrarne 47 bi., ^/o begluške 63 — 63.50, PAB 226 — 230, Trboveljska 91 — 100, Sečerana Osijek 135 — 155. BEOGRAD. Vojna škoda 371 — 372, (371 — 372), za sept. 870 den. (371), 7®/o invest, 81.00 — 82.50. 4®/o agrarne 4650 — 47.25 (47), 6°/o begluške 65.25 — 65.75 (65.50), 7% Blair 68 den, 8°/o Blair 73 — 76, Nar. banka 5850 bi., PAB 228.50 — 229.50 Dunaj: Dunav - Sava - Jadran 12.00 Staateeisenbahngesell. 24.75, Trboveljska 12.50, Alpina-Mont, 11.32, Blagovna tržišča + Chicago, 11. julija. Pšenica: za sept 82.50, za dec. 83.75; koruza: za julij 82, za sept 74375, za dec. 62.50. + Ljubljanska borza /11. t. m./ Tendenca za žito čvrsta. Zaključki, 1 vagon koruze in 1 vagon pšenice. Nudi se (franko nakl. postaja): pšenica: baška 78 kg po 122.50 — 125, banatska 78 kg po 120 — 122.50, oves: slavonski po 100 do 102; koruza: baška po 78 — 80, banatska od 76 — 78; moka »Og< po 200 — 215, baška »Og« po 200 — 2io, baška »2< po 180 — 19o, baška >5« po 160 — 170; otrobi: baški po 100 — 105 + Novosadska blagovna borza (11. t. m.). Tendenca mirna. Pšenica, stara: baška potiska 118—125, sremska 114—116, slavonska 115—117, banatska 112—118. Pšenica, nova: baška, 77/79 kg 118 den.; gornjebanat-ska in gornjebaška, 79 kg 120 den.; ladja Tisa. 79 kg 126 den.; ladja Begej, 79 kg 124 4den.; baška, banatska, 78 kg 123 den.; sremska, slavonska, 78 kg 110 den. Oves: baški in sremski novi 74—76, slavonski 76—78. Koruza: baška in sremska 74—76, banatska 73—74. Ječmen: baški ia sremski novi, 64 kg 72.50—77.50. Moka: baška in banatska «OgT> in «Ogg» 190—210, «2» 170— 190, «5» 150—170, «6» 130—150, «7» 110—120, «8» 85—90. O t t o b i: baški in sremski 77.50 do 80, banatski 76—78. + Budimpeštanska terminska borza (11. t. m.). Tendenca prijazna. Koruza: za julij 11.23—11.25, za maj 11.18—11.20. ŽIV/NA. + Mariborski živinski sejem. Na sejem dne 9. julija je bilo prignanih 669 glav živine, in aicer22 konj, 16 bikov, 117 vodov, 479 krav in 36 telet. Prodajali so debele vole po 3.25 do 3.75 Din, poldebele po 2 do 2.50 Din, plemenske po 2.50 do 3.25, bike za klanje po 2 do 3, debele klavne krave po 2.25 do 3.50, plemenske krave po 1.50 do 2, krave za klobasarje po 1 do 1.25, mol zne in breje krave po 2 do 2.50, mlado živino po 2.50 do 33.75 tn teleta po 3 do 4 Din za kg žive teže. Prodane so bile 304 glave živine. BOMBAŽ. -f Liverpool, 10. julija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za julij 6.58 (6.56), za okt. 6.26 (6.23). + Newvork, 10. julija. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za julij 12.12 (12.0S), za okt. 11.79 (11.75). Zopet verski nemiri v Indiji V Lahoru v Indiji so izbruhnili verski boji med mohamedamci in Sikhi, ki so prisilili oblasti, da so uporabile za vzdrževanje reda vso policijo, vse vojaštvo s strojnicami iin tanki ter vojna letala. Homatije so nastale zavoljo tega, ker so Sikhi hoteli podreti neko mošejo, ki jim jo je oblast priznala no dolgotrajnih procesih, in ker so hoteli mohamedanci zrušitev te mošeje preprečiti. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih, položaj pa je zelo resen. oko Koliko pojde Sokolov v Berlin Svoječasno smo poročali, da se je mudil v Pragi glavni tajnik berlinskega olimpijskega odbora dr. Diem, ki se je zavzemal za to, da bi tudi Sokolstvo nastopilo v berlinskem stadionu s posebno točko svojega vzgojnega programa. Pojavili so se tedaj glasovi, da bi bilo primerno, ako bi znašalo število nastopajočih vsaj 1000. Kakor poročajo češki listi, vodstvo ČOS v tem vprašanju doslej še ni storilo obveznega sklepa. Vprašanje se še proučuje. Tudi naše Sokolstvo se bo moralo odločiti, ali naj pošlje v Berlin poleg svojih tekmovalnih vrst tudi še kako večjo odpravo. Vsekakor je češkoslovaško Sokolstvo pri tem mnogo na boljem, ker je mnogo bližje Berlina kakor mi. soglašajo: najboljše je RIVIERA terpentinovo milo Konec stavke v Woschnaggovi usnjar ni V veliki usnjarni Franc W<>schnagg in sinovi d. d. v Šoštanju je bila po treh dneh končana kompaktna stavka, ker je bil po posredovanju banske uprave, sreskega na-čelstva in Delavske zbornice dosežen sporazum. Stavka se je, kakor je »Jutro« že poročalo, solidarno udeležilo vse delavstvo. Sporazum vsebuje naslednja določila: Podjetje se obveže, da bo odslej točno izvajalo določila zakona o zaščiti delavcev zlasti glede plačevanja nadurnega dela s 50 odstotnim poviškom in določbe o obratnih zaupnikih ter določtla obrtnega zakona. Obveže se tudi regulirati mezdne kategorije tako, da bodo delavci, ki opravljajo enaka dela, dobivali enake mezde. Podjetje ne bo izvajalo zaradi stavke nad delavstvom nikakih represalij ter bo vse delavce spre- jelo nazaj na prejšnja delovna mesta. Izrecno so v sporazumu navedeni štirje, delavci, ki bodo spet dobili svoja mesta in izgubljeni zaslužek. Podjetje se tudi obveže, da bo v roku enega meseea uredilo delovne in mezdne pogoje z delovno pogodbo. Tozadevno razpravo bo sklicala banska uprava. Delavstvo smatra, da je spor poravnan ter želi, da se s sporazumom uredilo normalni odnošaji med njimi in podjetjem. V sredo je delavstvo na svojem zborovanju ta sporazum sprejelo in danes spet pričelo z delom. Ob tej priliki je delavska strokovna zveza razglasila, da bo mezdno gibanje definitivno končano v teku enega meseca, ko bo sklenjena pogodba, kar bo tudi razglašeno. Jezdni odsek Sokola Ljubljana 111 vabi vse člane na obvezni širši sestanek, ki se i bo vršil v soboto 13. t. m. ob 20. v tajništvu Sokola Ljubljana III. Bodite točni! Sokolska četa na Polšniku spada med najmlajše sokolske edinlce v Zasavju. Kljub raznim oviram ln krizi pa se mlada edinica razvija. Marljiivi domačini so leto« kupili 6tavbišče za prepotrebni So-kolski dom. Domače članstvo ga je spla-niralo s prostovoljnim kulukom. V nedeljo 14. t. m. bo na Polšniku velik sokol-ski zibor. Polšničani vabijo na svojo letno prireditev. Vabimo vse planince in Sokole, da prihlte v nedeljo v naš zasavski rai. Za zunanle izletnike je najbližji dohod z železniške postaje Sava pri Litiji. Po cesti je do Polšnika skozi dolino Pf>«iek ln mimo Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Te«p ter Kleviš 2 uri hoda. Romantična je pot s postaje Sava skozi zanimivo zasavsko sotesko do mlčnih Renk ob Savi, nato pa po bližnjici na Polšnlft. Ta pot je malce kraISa ln voCollectk>n Pallas« izhajajo same Antologije bodisi posameznh slovstev, bodisi posameznih pesnikov in pripovednikov. Mars i Lak prijatelj francoskega slovstva pozi a iz te zbirke tri zajetne zvezke obsegajoča antologijo sodabne francoske lirike- V »adnjem času je tu izšla med drugim antologija romunskega slovstva ki jo je pomagal sestaviti sam N. Jorga. morda največji in nenavadno mnogostransko delujoči ru-munski intelektualec. Tudi irska, japonska in kitajska književnost so prišle na vrsto pred antologijo jugoslovenske poezije. Profesor romanlstike na beograjski univerzi dr. Miodrag Ibrovac je zastavil ves svoj vpliv, znanje in požrtvovalni trud, da je izšla v »Collection Pallas« tudi jugoslovenska pesniška antologija. Pri tem mu je vneto pomagala njegova takisto na Sor-bonni izšolana žena, ga. Sarvka Ibrovac, ki jo je ugrabila nemila smrt, preden je izšla knjiga, pri kateri je sodelovala s tolikim veseljem. Svetlemu spominu te vzorne jugoslovenske intelektualke je posvečen prvi cvetobor naše poezije v francoščini. Iz njenega peresa je poteklo lepo število prevodov. Izmed Slovencev sta pomagala pripravljati antologijo zlasti dr. Debeljak Ln doc-Stanko Škerlj; prvi je prelil v francoščino 6 slovenskih pesmi. V uvodu, ki je zgoščen, a vzlic temu pregleden in zanimiv za slehernega čitatelja, podaja prof. Ibrovac oris literarnega in posebej še pesniškega razvoja Jugoslovenov od pisenstva srednjeveške Srbije (omenjen je tudi najstarejši slovstveni spomenik vseh Jugoslovenov: brižinski rokopis) preko reformacije in literature 19. stoletja tesno do naših dni. Dolgo kolo jugoslovenskih pesnikov (vsega 108 imen) otvarja Valentin Vodnik, čigar »Ilirija oživljena« je prav kakor Aškerčev »Napoleonov večer« izšla bolj kot. dokument kakor kot pesniška vrednota. Slehernega pesnika uvaja, kakor je hvalevredna navada v zbirki »Pallas«, daljša življenjepisna beležka, ki vedno tudi označuje njegovo literarno delo in mesto, ki ga zavzema v svojem slovstvu. Drugi v kolu je France Prešeren, ki je zastopan s tremi soneti, nato pa sledi dolga vrsta srbskih, hrvaških in slovenskih pesnikov. Naj zaradi tesnega prostora navedemo samo Slovence:- Fran Levstik, Simon Jenko, S. Gregorčič, Anton Aškerc, Anton Medved, R. Maister — Vo-janov, Ivan Cankar, Dragotin Kete, Oton Župančič, J. Murn Aleksandrov (začetniki naše moderne tvorijo tudi v tej antologiji eno ozvezdje), R- Peterlin-Petruška, Cvetko Gol ar, Alojz Gradnik (v prevodu A. De-beljaka), Pavel Golia, A. Debeljak, Stanko Majcen, Fran Albrecht, Joža Lovrenčič, Igo Gruden, Tone Seliškar, Miran Jarc, Anton Vodnik, Josip Pogačnik, France Vodnik, Srečko Kosovel in Mile Klopčič. Pretežno je zastopan vsak z eno pesmijo; najobilneje se predstavljata Župančič (7 pesmi) in A. Gradnik (5 pesmi). Poetje so razdeljeni v pet obdobij. In res tvorijo, kakor poudarja prof. Ibrovac, kljub umetelni razcepi j ernosti Srbov, Hrvatov in Slovencev harmonično pesniško celoto. Sestavitclju antologije je treba priznati, da je opravil svojo nič kaj prijetno in nehvaležno nalogo z okusom in s taktom. Okus je odločeval pri izbiri, ki kajpak je in ostane subjektivna, takt pa pri določitvi kočljivega sorazmerja med Srbi, Hrvati in Slovenci. Ne bi bilo nič lažjega nego navesti ta ali oni prigovor glede izbire posameznih pesmi, če v splošnem odobrimo dobro in pravično izbiro pesnikov; toda tako kritiziranje bi bilo odveč in ne bi pokazalo nič drugega nego različnost okusov. Glede ravnovesja med posameznimi avtorji bi mogel resno ugovarjati samo temu, da je Miroslav Krleža zastopan zgolj z eno pesmijo, kar ne ustreza njegovemu dejanskemu mestu v kvalitetni hierarhiji hrvaških pesnikov. Načelno važna odločitev je bila storjena, ko se je prof. Ibrovac odpovedal rimanim prevodom, žrtev, ki jo v predgovoru utemeljuje. Tako ni bilo samo olajšano prevajanje, marveč je ob kolikor moči vernem posnemanju ritma in metaforičnega bogastva posameznih pesmi ostalo v prevodih več izvirnih vrednot, kakor bi bilo ostalo v običajnih rimanih prevodih. Vendar nas prav primerjanje z originali prepričuje, da rimon prevod ostaja pri liričnih pesmih, t. j. pri verzih kratkega diha, tudi nadalje ideal slehernega prevajanja. Vse priznanje in hvalo prof. Ibrovcu in njegovi pokojni soprevajalki za ogromen duševni kapital, ki je bil vložen v to Antologijo, čije založnik naj bi čimprej izdal še izbor jugoslovenske pripovedne prZ prvi spoznal dolžnost, čuvati zaklad narodne umetnosti. Ta temelj je nezrušljiv Narodna pesem je bila, je in bo podlaga vsem novejšim glasbenim stru-jam, prav tako tudi četrttonski glasbi. Mislim pa, da je popolnoma upravičena ugotovitev da je borba v »fronti« za četrt- ° 9 tonsko glasbo in morda tudi »junaška smrt« še prezgodnja, kajti še prej bo treba premagati probleme 12-poltonskega sistema, katerega — zlasti pri nas — zelo, zelo malo poznamo. • Takšen koncert — glasba s treskanjem in grmenjem — je zares čuden pojav v juniju 1935. Če bo šlo tako dalje pridemo Slovenci s slovensko glasbo — na boben, komponisti pa — v boben. Dvakrat: živela smrt! če bo pa treba še nadalje kramljati o glasbenih doživljajih, bomo še kramljali do bridke smrti! Eno pa drži: Nekateri zahajajo, drugi prihajajo! Ivan Rupnik. R T Maratonski tek in propagandni miting Ilirije ki sta biLi preložena pretekli teden, se vršita jutri soboto od 16. in v nedeljo zjutraj ob 7. maraton, ob 9. pa miting na igrišču ASK Primorje. Start za maratonski iek je na Primorju točno ob 7. zjutraj v nedeljo. Proga gre po Tyrševi cesti preko Ježice, dalje po državni cesti skozi Črnuče, Trzin in Domžale do Lukovice. Pri km 22.5 je obrat. Cilj je na izhodni točki okoli 10. dopoldne. Za dobro organizacijo, zdravniško pomoč in ostalo je urejeno. Startajo naši najboljši dolgoprogaši, naš maratonski državni prvak Stane Šporn, dalje J. Starman, Belas, Zemljak in še nekateri novinci, ki se bodo kljub temu, da tečejo maraton prvič gotovo častno borili. V okviru I. dela državnega lahk»atletskega prvenstva poedincev se vrši v Ljubljani tudi balkanska štafeta in so prijavili udeležbo poleg vseh vodilnih ljubljanskih klubov tudi zagrebški. Start za štafeto je ob 10.30 na Primorju. Propagandni lahkoatletski mitins Ilirije obsega: v soboto 13. t. m. ob 16. tek 200 m sen., tek 200 m jun. C., skok v višino sen. in jun. C., tek 1500 m sen., disk sen., 100 m sen. in jun. C (predteki), krogla sen. in jun. G v nedeljo 14. t. m. ob 9.: 100 4m sen. in jun. C finale, kopje, 110 m zapreke, 1000 m jun. C, kladivo, daljina sen. in jun. C. Pri mitingu nastopijo prvič vsi štirje ljubljanski lahkoatletski klubi Ilirija, Primorje, Sloga in Korotan. Od vidnejših zunanjih udeležencev omenjamo Bankoviča in Meido (oba BSK, Beograd) in prof. Dobovška, ki je uslužben v Novem mestu in vodi doli lahko atletiko. Vstopnina obakrat zelo nizka: v soboto popoldne po 2 Din, v nedeljo dijaške po 2 Din, ostale po 4 Din. Službene objave LNP (Iz predsedstva.) V smislu pooblastila seje u. o. z dne 26. junija t. 1. se rešijo tekoče zadeve: Ostavka članov OO Trbovlje Dolanca in Lipovška se ne vzame na znanje. Tozadevno prejme Hrastnik pismeno obvestilo. — Korotanu-Kranj se na dopis 181 z dne 5. ju- rodbine Dominis-Nimira. Drugi dve lepi star oži t ni zgradbi v tej ulici sta palači Tu-dorin in Cernotta-Bakota. Najlepši spomenik v Strosmajerjevi ufici, ki jo deli od ulice Kraljice Marije samo ena vrsta hiš. je starinski knežji dvorec z visoko četverooglato kulo- Ta dvorec obstoji iz več palač, ki niso bile zg^jene istočasno. Najstarejša je pač trinadstropna kula. V knežjem dvorcu se je sestajalo k posvetovanjem občinsko veče, z njegovega, zdaj že zelo razpadlega balkona so se Stali narodu različni proglasi. Poleg cerkve sv. Antona so stali nekoč Nemirovi dvori. Ta palača z gotsko-roman-skimi okni je spadala med najlepše spomenike mesta Raba. Žal, da so jo pred svetovno vojno porušili. Stari del mesta Raba je bil obkrožen z močnimi utrdbami, ki jih je zgradil rimski cesar Oktavijan Avgust. En del je v ruševinah še ohranjen. Od okrevališča »Jadran« do samostana sv. Evfemije, ki leži prav tako ob zalivu„ imaš s čolnom deset, po kopnem morda dvajset minut- Samostan ima dvoje cerkvic: starejšo sv. Evfemije in novejšo sv. Bernarda. Cerkev sv. Eufemije se omehja že v spomenikih iz XIII. stoletja. Poleg te cer leve so se naselili frančiškani, ki jim je 1. 1446. Peter de Zaro zgradil samostan in novo cerkev sv. Bernarda. Ta hrani lepi poliptih bratov Vivarini, krasno bizantinsko Madono, veliko leseno razpelo iz XV. stoletja in krasen baročni tabernakelj iz XVITT- stoletja Samostanska knjižnica ima znamenite korale, okrašene z bogatimi ini-cijalkami in pisane na pergamentu v XV. stoletju. Prostrani, vzpeti vrt se ponaša z v 1. 1820. laja prizna znesek 110 Din, ki ga sme zahtevati od Slovana. Slovan se poziva, da ta znesek Korotanu takoj poravna. —• Olimpijskemu odboru v Ljubljani se na dopis z dne 3. julija sporoči, da nameravana medmestna tekma Ljubljana—'Zagreb v korist Olimpijskega odbora iz tehničnih razlogov ni izvedljiva. Tozadevno se Olimpijskemu odboru pismeno odgovori. — Vzame se na znanje prijava Delavsko-nameščenske športne podzveze (DNSP) v Ljubljani. — Protest Ilirije z dne 5. julija se odstopi JNSavezu. O tem se Ilirija pismeno obvesti. — Obveščajo sc vsi klubi podsavezo, da lahko naročijo pri JNSavezu v Beogradu letopis FIFE v angleško-nemški ali v an-gleško-fancoski izdaji po ceni 5 švicarskih frankov ali 75 Din; naročilo se mora izvesti obenem z nakazilom zneska do 15. julija t. 1.; za podsavez se sklene naročiti en izvod. V zadevi postopka proti Iliriji zaradi neposrednega dopisovanja s savezom se povabi na prihodnjo sejo u. o. zastopnik Ilirije na zaslišanje. — Dopis Amaterja 59 od 19. junija se odstopi MZF\*N s priporočilom. — Na prihodnjo sejo u. o. se povabi zastopnik Sloge-Ljubljana v zadevi postopka proti Slogi po predlogu k. o. — Dopis Admire-Beograd 111 od 21. junija se odstopi BLP v nadaljnji postopek. Okrožni odbor Celje se opozarja, da nima pravice delegirati sodnike; tozadevno se ima vedno pravočasno obrniti na pover-jeništvo SO v Celju. Obenem se zopet pozivajo vsi klubi na teritoriju vseh treh okrožnih odborov, da morajo svoje prijateljske tekme brezpogojno prijavljati okrožnim odborom. — Odobri se Hrastniku znesek 49 Din kot upravičeni strošek za tekmo Hrastnik-Dobrna, ki se 2. junija t. 1. ni igrala. Znesek naj izplača klubu OO Trbovlje. — Amater se na dopis 57 z dne 19. junija poziva, da dostavi korespondenco z Velebitom v svrho ugotovitve krivde, zakaj se napovedana tekma ni igrala. Kralj 1. r. Naša \vaterpolo reprezentanca na poti skozi Ljubljano. Danes ob 9.:V7 bo prispela v Ljubljano naša waterpolo reprezentanca, ki potuje v Bruselj, kjer bo sodelovala v borbah za Klebelsbergov pokaL Reprezentanca je sestavljena samo iz igra cev dubrovniškega Juga, z njo pa bo'mogoče potoval vratar splitskega Jadrana Mihovilovic. Naši igrači se bodo ustavili za 10 dni v Magdeburgu, kjer bodo gostje tamošnjh plavalnih klubov. V Magdeburgu bodo absolvirali nekaj trening tekem. Po tekmovanjih v Bruslju bo naša reprezentanca šla na daljšo turnejo po Belgiji in Franciji. Službeno iz L. N. P. Danes ob 20-30 seja poškodbenega fonda v tajništvu, Pražakova ulica. Službeno iz S. O. pri L. N. P. Seja sod. odbora drevi ob 18.15. Na isto se vabijo ss. Jordan. Mrdjen, kand. s. Erlich, Kralj, Dor-čec in Vidic. S. K. Ilirija (Lahkoatletska sekcija), Načelstvo sporoča članstvu, da je udeležba na Mubovem propagandnem mitingu 13. in 14. t. m. za vse sekcijslko članstvo obvezala. Atleti se javijo sekcijske-mu načelniku oba dneva pol ure pred tekmovanjem na igrišču Primorja. Opremo je prinesti s seboj. M. K. Ilirija priredi 11. avgusta V. jubilejno gorsko motocikiistič. dirko na Ljubelj. Razpis se glasi na vse kategorije športnih in dirkalnih motorjev z denarnimi nagradami, na vse kategorije turnih motorjev, na »Gorsko motocikli-stično prvenstvo Saveza Motoklubov kraljevine Jugoslavije« in na »Gorsko motociiklistično prvenstvo Dravske banovine« s častnimi nagradami Prijave sprejema tajništvo M. K. Ilirije, Miklošičeva cesta št. 15 ter se iste zaključijo 1. avgusta. Istctam vsa pojasnila. Jugoslovanski Touring klub, Ljubljana, pisarna »Pustnik«, Gajeva 3, sporoča članom in vsem drugim, da so vsak dan uradne ure od 10.—12. dopoldne, kjer se ob istem času izdajajo triptiki za kolesa, motorna kolesa in avtomobile. S. K. Svoboda. Danes od 18. naprej obvezen trening. Potem članski sestanek. Rezerva naj bo v nedeljo ob 7.30 na igrišču Jadrana- zasajeno dateljevo palmo, s staro košato pi-nijo in s posebnim zaprtim prostorom, ki goje v njem patri oranže in citrone. Samostan prideluje izborno črnino »proseco« in rad pogosti vsakogar, ki se dostojno vede in ki ne kaže ravno preveč golote. Omeniti mi je le še zaliva Matovice in sv. Krištofora, kjer se po mili volji lahko nakoplješ in nasrkaš čudodelne kapljice in selo Barbat, ki ti prav tako postreže z izvrstno kapljico. * In zdaj. dragi moj Pero, sva z najinimi izprehodi in izleti pri kraju. Ti ostaneš še dalje poštenjak. Prvič, ker si že od rojstva pošten, drugič, ker boš jutri in pojutrišnjem, pa še prihodnji mesec in tako dalje prinašal ki odnašal za goste v okrevališču »Jadran« ravno tako pošto, kakor si jo včeraj, predvčerajšnjim, pa še prejšnji mesec in tako dalje- V eni osebi ostaneš, mili moj Pero, nosač, vrtnar, služnik. vratar, če treba — tudi barkaš. čistilec kopališča in tako dalje, kakor si bil lani in predlanskim. Danes si mi prinesel zadnjo pošto z doma. Pero. — Ali ti bo kaj težko po meni? Velik domišliavec sem. kaj ne. Pero ko te tako neumno poprašujem. A jaz se bom večkrat zmislil na tvoj zagoreli obraz in dobre, žive oči. Bodi mi pozdravljen in zahval jen. moj Pero. in vsi vi dobri ljudie pod krovom »Jadrana« in »Sofije«! Na barko kliče strel. Zgodovinske in statistične podatke povzel po kniigi »Otok Rab«, ki jo je spisal Vladislav Bruslč. frančiškanski pater v samostanu sv. Evfemije na Rabu. O Zdravi in lepi lasie samo s SHAMPOO- PASTO Tuba za 6 fzmivan) stane Din 12-—; velika rodbinska tuba za 15 izmivanj stane Din 25-—. Dobiva se v vseh drogerijali, parfnmerijah, lekarnah in boljših brivskih salonih. 6176 R. L. Ste venson: Prigode francoskega Tako saj si pozneje ra-s-ožlli ves dogodek. »Sidro!« je hlastnil Byfie!d. Dalmahoyeva vrv je bila privezana spodaj, za dno košare, tako da je nisva mogla doseči. Nerodno sva izkušala oprostiti pripravo in v en gias rjoveLa nizdol: »Za Boga, držite se! Zgrabite sidro, ko pride do vas. Če zdajle pa-dete, si zlomite vrat!« Dalmahoy je nihal sem iin tja, se prikazoval zdaj na tej, zdaj na oni strani košare in s spačenim, bledim obrazom buljil kvišku. Vrgla sva sidro čez naslon, ga spustila dol in ga jela poganjati proti nesrečnežu. Le-ta je kakor nihalo mahal za rešilnim orodjem, segei z eno roko po njem, ga zgrešil, segel, ko ga je vnovič prineslo, spet po sidru in ga tudi to pot zgrešil. Pri tretjem poizkusu je vendar že trčil obenj in ga najprej objel s komolcem, nato pa zaje b a! z nogo. Čez nekaj treat.Ciii/v sva ga po-*egm\a v ladjico. Bled je bil, blebetav pa še vedno tako, da ga ni bilo moči ugnati. »Opravičiti se vama moram, fanta, prav zares. Prekleta neumnost; zelo nerodno sem ravnal, stvar bi se bila utegnila kaj mučno obrniti. Najlepša hvala, Byfield, prijatelj. Samo požirek nedolžnega krepčiila bi rad--« Vzel je steklenko in jo vzdignil, a brada se mu je pobesila in roke so mu odrekle pokorščino. ujetnika na Angleškem »Omedlel bo«, sem vzkliknil. »Ta napor--« »Lunardi« je bil med tem mirno pla-vaje prejadral jutrnjo meglo in se je zdaj prosto zibal pod bleščečevišnjevim nebom. Prevara oči je dajala zemlji pod nami vbočeno obliko, podobno veliki skledi, ki se je vihala od obzorja do obzorja. Tu pa tam sem videl skozi meglo zorana polja, lisasta od temnega grmovja; na Forthu so se zibale ladje, in mesto Edinburg je nalikovalo ulju, ki so ga otroci podkadili Vzel sem Byfieldu daljnogled iz roke in ga nameril na enega izmed teh prodorov v temni megli; in glej, na dnu rova se je globoko spodaj v svetli votlini zrcalilo zeleno pobočje hriba in na njem tri postave. Bela pičica je vihrala in vihrala, dokler se ni razpor zaprl: Florina rutica . . . Blagoslovljena bodi pogumna ročica, ki je mahala z njo! »Čujte —« se je oglasil zraven mene Byfieldov glas — »osebnost sem, ki jo pozna vse mesto, Bog in bogme! V pre-teto neprijeten položaj ste me spravili.« »Kaj vam je na misli?« »Spustil se bom.« »Kaj? — Nazaj v Edinburg?« »Najbrže ne. Saj vidite, da nas nese na sever, s hitrostjo kakih trideset milj na uro.« »A kaj, za Boga, vam je, da se hočete spustu??« »Ker se mi nekaj sanja, da vas je prejle nekdo poklical z imenom, ki ni bilo Ducie, in z naslovom, v katerem ni niiti sledu o kakem vikontu. Takrat se mi je zdela vsa reč redarska ukana, a zdaj me obhajajo hudi dvomi.« Dedec je postajal nevaren. Malomarno sem se sklonil, kakor da bi hotel pobrati ogrinjač, zakaj zrak je bil postal mahoma neznansko mrzel. »Gospod Byfield, dovolite mi besedo med štirimi očmi.« »Kakor hočete«, je odvrnil in izpustil vrvico, ki je vod"!a k zakiopnicL Oba sva se naslonila na rob košare, in jaz sem šepeta je začel: »Če se ne motim, je bilo ime Champ-divers.« »Mori--« »Nikakor ne. Tistega človeka sem ubil v poštenem dvoboju.« »Ha!« Osomo nezaupanje mu je sr-šalo iz oči. »To morate šele dokazati.« »Človek božji, menda ne pričakujete dokaza zdajle — tu, v zrakoplovu?« »O tem nihče ne govori«, je odvrnili in spet segel po vrvici. »Torej spodaj. Spodaj pa ni na obtožencu, da bi dokazoval svojo nedolžnost. Po vsem, kar vem o postavah, naj bodo angleške ali škotske, je odgovornost na oni strani. A povedati vam hočem, kaj lahko jaz dokažem. Dokažem lahko, da sem nedavno tega postal član vaše družbe in da sem šele minulo sredo obedoval z vami in z gospodom Dalmahoyem. Vi sicer lahko rečete, da smo se danes samo po naključju spet sestali, da niste nikoli ničesar sumili o meni, da vas je moje nasilno vkrcanje v vaš zrakoplov popolnoma iznenadilo in da je bilo, kolikor vas zadeva, res zgolj slučajno. A vprašajte se sami, kaj bi rekli modri sodniki spričo takega položaja?« Byfield je očividno omahoval. »Dodajte še to, kar bi morali priznati: da ste z napovedjo poleta brez spremljevalcev preverili javnost in ste v taki nameri napetolično ogovorili neumno množico, čeprav je vaš tovariš prav tisti mah lezel v košaro.« Pomdlčal sem, ee oddahnil in mu zagrozil s prstom: »In adaj pazite, gospod ByfieJd. Potegnite za tisto vrvico, in klavrno osmešen ar akop lovec se spusti na skrajno neusmiljeno zemljo. Da, da, gospod, vaša vloga v Edinburgu je v takem primeru vsekako odigrana. Občinstvo je vas in vašega poleta tako in tako do grla sito, kakor bi vam bil že danes povedal vsak količkaj bister otrok. Pomislite: sto gvinej sem vam ponudil za užitek, da se smem peljati v vašem balonu. Zdaj podvojim to ponudbo s pogojem, da postanem za ves čas vožnje lastnik zrakoplova, vi ga pa vodite tako, kakor bo mene volja. Tu so bankovci.« Byfieldov obraz se je bil napihnil kakor njegov balon, in tudi barva ni bila dosti drugačna. Njegova domišljavost je bila v živo zadeta; videl sem, kako krvavi iz notranje rana »Dajte mi časa, da premislim«, je zaječi jal. »Naj bo«, sem rekel. Vedel sem, da je bil premagan. A sam pred seboj sem se opravičeval samo s svojo stisko; zakaj orožje, ki sem bil moral seči po njem, se je upiralo mojemu okusu. Megla nad morjem se je bila zred-čiia in vsa južna Škotska se je širila pod nami od morja do morja nalik enobarvnemu zemljevidu. Da, v daljni daljavi sem videl celo Anglijo in SoIway-ski zaliv, ki se je globoko zajedal v obalo — kakor široka, svetla, na sprednjem koncu lahno zakrivljena su-■lična konica — in še bolj zadaj cum-berlandske hribe: majhne grbice na obzorju, med tem ko je bilo vse oetalo plosko kakor deska ali pladenj. Beli trakovi velikih cest so spajali mesto z mestom, griči med njimi so bili videti sploščeni, in mesta so nalik prestrašenim, skrčenim polžem iztezala rogove svojih predmestij. Valenciennskim čip-karjem bi se bile zdele te ceste in ti kraji imeniten vzorec." Na misel mi je prišlo, da je znamenje našega cesarja ičefoela, znamenje Britanije pa pajče-Sigur*n*. 1564)7-1 Vrtnarja m'ajšega pomočnika, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Vrtnar« na ogl. odd. Jutra 15693-1 Miši, podgane Za svojo oblastveno priznane in atestirane patrone na dimni plin za ugonab-Ijanje podgan, miši in brč-kov, ki imajo presenetljivo | radikalen učinek. iščemo povsod zastopnike. Za zalogo je potrebna kavcija Din 1000—3000. Ing. Scha-cberl. Novi Vrbas. 13145-5 Prodam Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Zadovoljimo vsakogar v ceni in kvaliteti. Lister suknjiča Din 155.- športni 98.-, prima pumparice 96.-, svilene srajce 45.- itd. Presker, Sv. Petra c. 14. ai-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din, u šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Brivski pomočnik bubi-striže-c, išče stalno mesto za takoj ali s prvim. Franjo Kovač, pri Vozlič, Celje, Vodnikova, 15708-2 Mlad pek pomočnik, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiv pek«. 156S9-2 Vsaka besed« 1 Din; trn dajanj« naslova a& u mr* pa 6 Dom. (20) Beseda t Din, davek 2 Din. ta šifra ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Jin. Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke od Din 5.000 naprej naprodaj. Ponudb6 na oodružnic Jutra Maribor pod »1890«. 15707-16 Sredi Maribora (Mlinska 8) prodam ali zamenjam manjšo renovirano hišo. Lokal več stanovanj. Gotovine potrebno 120.000 15232-20 ~~~ Vilo majhno, ne>i ugotovljeno, dvostanovanjsko. moderno, pod Šmarno goro, prodam, blizu broda čez Savo. Cena Din 50.000. Prodam tudi, da jo kompletno dokončam. 15684-20 Sveže hruške kg Din 4.50—5.-, slive ring lo Din 4— po 40 kg razpošilja franko prevoz. G. Drechsler, Tuzla. 15699-34 V-* Sprejmemo mlajšega ing. kemije za tovarno tehničnega in jedilnega olja v Primorski banovini. Prednost dajemo onim, ki imajo po možnosti prakso in so vešči še nemškega ali kakega drugega tujega jezika. Ponudbe poslati na oglasni zavod j>FA-MA«, Beograd, pošt. pretinac 493 ^ pod šifro »Inžinjer«. 6216 ^ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D ZA 1-- DIN. OČISTI kuhinjska t«a. mize stole, stolni ae, hodni e, ter posode iz m irmorja, cementa i i kamna tekoči tug »» P-E-R-1-C'A", ki tudi raikužu e. Steklenica stane Din 4,- in se dobi povsod- bbab Stanovanje Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje v podpritličju vile tik Tivolija, sončno oddam. Knafljeva 13/IL' Ogled od 2.—-7. ure. 15690-21 Opremljeno sobo popolnoma separirano, od-d.im za sta.ito na Erjavčevi cesti. Naslov v ogl. odd. Jutra 15605-23 Stanovanja 8eseda 2 Din, davek 2 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek Dvosob. stanovanje iščem, kopalnica in pri-tikline za 1. september. Zakonski par brez otrok, pogoj lega severni del mtstne sredine. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod 15702-aia ram iT* f Beseda t Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo lepo, v mestu, takoj oddam gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 0371,1-23 Beseda I Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo prazno ali opremljeno, hra no. postrežbo za i osebi, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik 222«. 15705-23a Prazno sobo mesečno, iščem za avgust. Navedba cene. Poseben vhod. Center ali blizu tramvaja. Ponudbe pod »Lastna oprava«. 15692-23a Dopisi Vsaka besed« 8 Din; za dajanje naslov* afi Mire pa 5 Din. (24) Opremljeno sobo s posebnim vhodom za 2 osebi oddam v bližini banske palače. Ogled po 17. uri Cesta na Rožnik 5/II. 15704-23 Veliko prazno sobo separiranir, v centru, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15714-23 Temperamentni dami želita za izlete prijetne inteligentne moške družbe. Dopise na Podružnico Jutra v Mariboru pod »Dobrodošlic. 15700-24 Beseda I Dtn, davek 2 Din. ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesel. 17 Din. Hidrauličnu presu tražimo stajaču, sa prečni-k>m klipa od 300— 500 mm sa bodom klipa od 400 mm ili više, kao i kompresor uz to sa sisaljkom za vodu, -Barzcl«. gvoždjara, Subo-tdca. Nagradjujemo agente. 15507-29 Pletilni stroj dobro ohranjen, iščem 100/10 z aparatom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pletiini stroj«. 15687-29 ženski šivalni stroj (pogrezljiv), prvovrstne znamke, šiva naprej in nazaj, štika, štopa itd., malo rabljen, po ugodni ceni naprodaj. Vesta, Kolodvorska 26. 15694-39 Beseda t Din, davek 2 D' , za šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din. Entel-ažur-plise izvrši ekspresno Matek & Mikeš, Ljubljana — poleg hotela Štrukelj. 30-30 Trgov, vajenca krepkega in poštenega, sprejme takoj trgovina z mešanim blagom. S hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe na <-gI. od. Jutra pod šifro »Takojšnji nastop 28«. 15581-44 Zdravstvo Moški ki trpite na seksualni ne-vrasteniji, ozir. impotenci, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite OKASA TABLETE Prospekt na zahtevo. Cena 110.— Din. Razpošiljamo diskretno Lekarna Delini Beograd, Knez Mihajlova 1. Oglas registriran S. br. 38/ 1934. 206-40 Informacije V ogl. odd. Jutra dvignite: Agilera, H0i26, Bodočnost 270, Čas hiti, Cisto, Dežela, Državni, Dobro ohranjeno 100, Din 1000 Dobra ženka, Državna, Doplačilo, Dom, Encjan, Eksistenca 10.000, G. L. ' 46, Hotelska koncesija. Hmelj, Iskrenost, Iščem, Kuharica, Kmečki fant, Ljubljana VIL, Maaufaktura, Mirna 2, Mirno stanovanja 850 metiov, Mesečno 100 Din, Mirna stranka, M. K., Mirno, Mlekarno, Neodvisnost, Neodvisno prijateljstvo, Obrt, Obrt 15, Praktikantmja za drogerijo, Primerno in snažno. Pozabljeno dekle, Praštediona, Plačujem točno 222, Poceni in uspešno, Parcela, Posteljica, Podpora Pošten fant, Perfektna, Prima moč. Rudi, Reprezentativen. Redka selitev, Rešo, Spričevalo, skupno sodelovanje, Sporazum, Solidna, Spretna, Stalno event. Komp.. Srečna in vesela bodočnost, Strokovni tajnik, Stalno mesto, Sreča vrni Takoj 1S96. '(>»" perament. Tabor, Tristo-ptdeset. Takojšnje plačilo. Takoj gotovina, Trafi-kantinja, Točen plačnik, Točno plačujem. Ugodna cena. Udobno stalno, Vesten agilen detajlist, Vestna in zelo potrpežljiva Združenje Zmožna, Zunanjost postranska stvar. Z "ečletnimi spriče^ih. Značaj 1935, Zenitev 1935, 999, 666, 1985, 5555, 1807. Telefon 20S9 Suha drva, premog, ^V^ Karbopakete dobite pn I. POGAČNIK Bohoričeva al. št 5 DRAŽBENI OKLIC Dne 19. julija 1935 ob 9. uri se vrši pri sreskem sodišču v Celju v sobi štev. 10 dražba nove moderne v i 1 e v Celju v Oblakovi ulici 19 s centralno kurjavo, toplo in mrzlo vodo, električno razsvetljavo in garažo ter 1433 m2 vrta. Cenilna vrednost 737.043 Din. Najmanjši ponudek 368.521 Din. Pojasnila da pisarna Dr. Ernesta Kalana, advokata v Celju. Po rokah in nogah dlačice ? — Ne ! Pravilo moderne lepotne nege je, da je treba vsako nepotrebno rast dlačic na obrazu, po rokah in nogah, pod pazduho in na tilniku odpraviti. DULMIN krema za odpravo dlačic bo to storila hitro, zanesljivo in bres bolečin. Ta »kraljica« med kremami za odpravo dlačic je bela, neškodljiva, mehka in prijetna v uporabi DULMI krema proti dlačica m SENZACIONALNA KOLONJSKA VODA ZAHVALA Za izraze iskrenega sožalja, koi" smrti naše iskreno ljubljene mam kinje, gospe prejeli ob priliki estre, tete, sva- ANE FABIAN. roj. CARLI, posestnice za poklonjene vence ter cvetje in za številno spremstvo na njeni zadnji poti, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno pa se čutimo dolžne zahvaliti č. g. duhovnemu očetu kanoniku Stroju za duhovno tolažbo v bolezni, g. dr. Špornu za njegovo skrbno nego in lajšanje trpljenja in kon-gregaciji Marije Pomočnice pri č. o. jezuitih. Še enkrat vsem Bog plačaj! Ljubljana, dne 11. juli-ja 1935. 6222 Žalujoči ostali. Inserirajte v »Jutru«! Skladišče za Jugoslavijo: Jugofarmacija d. d., Zagreb. Oddelek: Kozmetika H- V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustila naša ljubljena mamica, gospa &vanQ(z Ma\er soproga restavraterja »Mariborski dvor« in »Zidani most«. ter se preselila po dolgem, mukapolnem trpljenju v 49. letu v boljše življenje. Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 13. julija 1935 ob % na 17. uro iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 15. julija ob 7. uri v magdalenski župni cerkvi. Maribor, dne 11. julija 1935. Žalujoča rodbina MAJER Urejuje Da/orle 2avtjen, — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adotf KJbnikat. — Z& Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Franc Jezeršek, — Za tnseratnJ det je odgovoren Alojz Novak. — ys> t Ljubljani