Ql^Jorn NO. 159 >omovi m ■ AM€RiCAN IN SPIRIT JFOR€IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 16, 1975 LETO LXXVII.—VOL. LXXVH Kongresni pododbor proučuje siikeFBh Oswaldom in Rubyjem Pododbor P r e dstavniškega doma proučuje stike L'ee H. Oswaida, morilca predsednika J. F. Kennedyja, in J. Rubyja, morilca Oswaida, z FBI v letu 1963. WASHINGTON, D.C. - Kong. Don Edwards, demokrat iz Kalifornije, načelnik pododbora za civilne in ustavne pravice, je dejal, da proučevanje stikov Kennedyjevega morilca in morilca tega ne pomeni ipreoceno dela Warrenove komisije, ampak hoče dognati, kako' so stvari stale. O morebitni obnovi preiskave bodo odločali drugi kasneje. Kongresnik pravi, da so raz- kritja zadnjega časa pokazala, Ienc Pri Sv. Lovrencu v Siove- da je bila FBI vpletena v vso reč bolj, kot je izgledalo. Člani pododbora so zato prišli do zaključka, da je potrebno vso zadevo proučiti in dognati, kakšne in kolikšne zveze je imela FBI leta 1963 in preje s Kennedy j e-vim morilcem L. H. Oswaldom in z J. Rubyjem, ki je ustrelil Novi grobovi Zora Petruška V St. Vincent Charity bolnišnici je umrla 85 let stara Zora Petruška s 26210 Columbus Rd., rojena Debevec na Rakeku v Sloveniji, žena pok. Georgea, 12-krat teta in 25-krat prateta, sestra Matilde Boari (Italija), Anne Puchnick (Rochester, N.Y.), Hermine O’Byrone (Pa.), pok. Maksa, pok. Josepha, pok. Mai'y Spetich, pok. Christine Schivitz, pok. Edwarda in pok. Josephine. Pokojna je bila članica A.DZ št. 6. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda jutri, v petek, ob 9.15, v cerkev sv. Andreja ob 10., nato na Kalvarijo. Louisa Kužnik Na svojem domu, 18805 Pawnee Avenue, je umrla 70 let. stara Louise Kužnik, rojena Ko- niji, od koder je v mladosti prišla v ZDA, žena pok. Antona, mati pok. Edwarda, sestra Darke Bregar, Slavke Kopač, Vere Loborec, pok. Jožice Slade, pok. Mary Razinger. Bila je članica SŽZ št. 25, Oltarnega in Materinskega kluba pri sv. Vidu. Pogreb bo v soboto ob 9.30 iz Za- , < NEW YORK CITY utegne povzročiti s finančnim polomom obsežno škodo celemu narodnemu gospodarstvu, sodi Arthur Burns, načelnik Federal Reser^ ve Boarda. Oswaida, predno so tega mogli krajškovega pogrebnega zavoda, podrobno zaslišati‘in izprašati o v cer^ev sv- Vida ob 10., nato vseh 'okoliščinah na Kalvarijo. Na mrtvaški oder Po izjavi načelnika pododbora položena nocoj ob sedmih, kong. Dona Edwardsa bo odbor Antonia Kompare prihodnji ponedeljek in torek! Po dolgi bolezni je umrla v izvedel javno' zasliševanje in je jHillcrest bolnišnici 67 let stara že povabil uradnike FBI, da bo-j Antonia Kompare s 1135 E. 169 do pričali pod prisego. V glavnem se bo zasliševanje osredotočilo na vprašanje, zakaj je FBI uničila pismo, ki ga ji je pisal Oswald pred umorom, ali je bil J. Ruby dejansko obveščevalec FBI, ter trditev, da je bil FBI posvarjen, da bo v Dallasu napravljen poskus umora predsednika ZDA, pet dni preje, predno se je to zgodilo. -------o------ Nekaj častnikov se je pridružilo upornim portugalskim vojakom LIZBONA, Port. — Kampanja za razbitje edinosti portugalskih oboroženih sil se nadaljuje. Levičarji uporabljajo vse možnosti, da bi uničili disciplino in zrevolucionirali vojake. Podtalna organizacija “Združeni vojaki bodo zmagali” priznava, da polaga temelje za zgrad-njo države\po sovjetskem vzoru. Za dosego tega cilja je treba Uničiti “meščansko zgradbo” o-boroženih sil in organizirati “revolucionarno armado”. Tem levičarskim naporom so Se pridružili poročnik Miguel Judas, ki je bil vržen iz Visokega revolucionarnega sveta za-radi svoje levičarske skrajnosti, in kapetana Andrade y Silva in Huran Clemente. Miguel Judas je izjavil: “Revolucionarni vojaki, organizirali v oboroženih silah, so na pohodu in bodo ustvarili v kratkem okoliščine za spremembo Politične moči.” V Bangladešu kolera DAKA, Bang. — V Bangladešu je prišlo do resne epidemije kolere in dr. G. T. Kurlin, ameriški zdravnik v raziskovalnem laboratoriju za kolero, je dejal, da obseg prijav bolnikov y bolnišnice v zadnjih dneh kaže, da utegne biti letošnja epidemija kolere hujša od lanske, ki je bila ena najhujših v zadnjih letih. Predsednikov avlo zadet tekom vožnje v mestu Hartfordu i Osebnni avto Buick je trčil v predsednikov avtomobil na cestnem križišču v mestu | Hartford v državi Connecticut v torek zvečer. PORTUGALSKA POPUSTILA VOJAŠKIM UPORNIKOM Načelnik glavnega stana armade gen. Carlos Fabiao je po triurnem razgovoru z voditelji upornih vojakov sklenil z njimi dogovor na temelju sprejema dela njihovih zahtev. Za svoje popuščanje je deležen ostre kritike med svojimi vojaškimi tovariši in med politiki. LIZBONA, Port. — Načelnik armadnega glavnega stana gen. Fabiao je po treh urah razgovorov s predstavniki upornih vojakov v Serra do Pilar dosegel z njimi sporazum, ki pa bistvu sprejem njihovih zahtev. Vojaki so se j uprli pretekli teden in razobesi-proracuns^ n jj. nacj vojagnjco rcječe zastave v protest razpustu prevoznega ki jih smatra za potrebne. j oddelka> ki ie kršil disciplino. Predsednik Ford je znova u-( Vojakij pripadniki polka temeljeva! upravičenost m iz-1, . j -u-v j , . ,, kega topništva, so dobili podpo- vedluvost svojega predloga za , .v J v . , , , .... j ro levičarskih civilistov m se u- zmanisanje davkov za 28 bilijo- , ..........„ , t * ime , • . v . i trdih v svoji vojašnici. Poskusi nov v letu 197o ob istočasni o- i .... . . . . , , , poveljnika severnega vojaškega mejitvi izdatkov zvezne vlade ^ J i področja, ki obsega mesto Por- za enako vsoto na skupno 395 j. . , , , . v ^ , i to, pri katerem je nastanjen o- proracunSkem 1~1-' ‘ HARTFORD, Conn. — Predsednik Gerald R. Ford je v to- k rek zvečer govoril tu na slavnostni večerji v korist republikanskega volivnega sklada. Poudaril je potrebo po varčevanju zvezne vlade m izjavil, da bo uporabljal svojo pravico veta, če se Kongres v zakonih ne bo držal omejitev, '" Nevarni mostovi na meddržavnih cestah WASHINGTON’ D,C. — Ge-St, roj. Sweltz v Onnalindi, Pa.Jneral Acccunting Office je ob od Koder je prišla v Cleveland leta 1927, vdova po 1. 1973 umrlem možu Josephu, mati Irene, Carol in Josepha, hčerka pok. Josepha in Mary, roj. Ponikvar, Sweltz, sestra Franka (Mleli.), pok. Mary Kruczek, Ann Medeiros (N.Y.), Mildred Esmer, rine Helen Schiberl, Jčsepha, Johna in Jake. Bila je članica ABZ št. 186. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 9.15, v cerkev sv. Je-roma ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Katherine Matkovič V Forest City bolnišnici je umrla 81 let stara Katherine Matkovič s 672 E. 109 St., roj. Kruljac v Brodu Moravici na Hrvaškem, od koder je prišla v ZDA leta 1913, vdova po leta 1945 umrlem možu Martinu, mati Martina Jr., pok. Kathe- javil, da'je na naših meddržavnih cestah 105 mostov, ki niso dovolj trdni in varni za nositev teže in prometa, za kar so bili predvideni. Drugih 741 mostov na teh cestah pa je “zastarelih”. Kovalec, Frances, Franka in Stevena, 6-krat stara mati, 3-krat prastara mati. Preje je živela v Collinwoodu. Bila je članica SŽZ št. 41. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 8.30, v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9.15, nato pa na Kalvarijo. Augusta Weber Sinoči je umrla 77 let stara Augusta Weber z 2671 E. 128 St., roj. Tomcany, vdova pok. Wil-liama. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Podrobnosti jutri. bilijonov v proračunskem letu j 1976-77. i Ko se je predsednik v avto- 1 mobilu vozil na letališče za po-, vratek v Washington, je trčil .v njegov avto sredi mesta privatni osebni avtomobil s petimi potniki. Voznik osebnega avtomobila je izjavil, da je imel zeleno luč in torej pravico voziti skozi križišče. Predsednikov avto je zadel na sprednji desni, blatnik. Predsednik ni bil ranjen, niti ne pretresen, pač pa je bil nekaj opraskan na zapestju desne roke Frederick Biebel, državni načelnik republikanske stranke, ki je predsednika v njegovem avtu spremljal na letališče. Odgovornost za trčenje je prevzela hartfordska policija in se predsedniku opravičila. Bela hiša je kljub temu odredila preiskavo, ki naj dožene, kako je men j eni polk, da bi upor končal, niso uspeli. Grozil jim je z letalskim napadom, če se ne pokore, pa , te grožnje ni izvedel, ker je vrhovno poveljstvo bilo odločeno iskati mihno rešitev. Vojaški uporniki so zahtevali odstavitev poveljnika okrožja. V dogovoru z vlado je prišel v Porto načelnik armadnega glavnega stana gen. Carlos Fabiao in dosegel njihovo pomiritev, ki pomeni v glavnem sprejem njihovih zahtev. Voditelji upornikov, ki so sicer obljubili pokorščino predpostavljenim, so napovedali začetek izdajanja posebnega dnevnika “Vojaška borba”, ki ga hočejo razširiti med pripadnike celotnih oboroženih sil. Predsednik vlade adm. Aze-vedo je v govoru narodu preko radia in televizije v ponedeljek b7lo mog^e7da se7ekajTakegaiPoud?ril Potrebo discipline v o-zgodilo borozenih silah, pa v glavnem govoril o težavnih gospodarskih okoliščinah. Od delavstva je .zahteval “večjo produkcijo, pa j manjšo potrošnjo”, ker je deže-WASHINGTON, D.C. — O- la v resnični stiski, brambno tajništvo je sporočilo | Popuščanje načelnika armad-Kongresu, da namerava prodati nega glavnega stana gen. Fa-Južni Koreji za 205 milijonov biao je naletelo na hudo jezo in dolarjev jet borbenih letal F-5 s obsodbo pri večini Visokega nepotrebno podporno opremo na volucionamega sveta, vrhovne-, tleh. ga političnega organa oborože- Južna Koreja bo dobila jet borbena letala F-5 MALE DRŽAVE POVZROČAJO S SVOJIM! ZAHTEVAMI VELIKIM HUDE TEŽAVE Novo geslo proti zdravstvenemu zavarovanju WASHINGTON, D. C. — Nasprotniki splošnega zdravstve-zavarovanja so izbrali no-Vo geslo: “Ge vam je všeč sedanje poslovanje poštne službe, potem b°ste ljubili narodno zdravstve-zavarovanje.” Vremenski prerok pelno jasno in hladno. Naj-vlšja temperatura okoli 64 F (18 C). Običajno mislimo, da v svetu odločajo velike sile, da imajo srednje in male na njegov razvoj le malo vpliva, če sploh kaj. Ob podrobnejšem proučevanju položaja spoznamo, da to ni vedno res, da male države, notranje trdne in odločne, lahko marsjkaj dosežejo in da male države, notranje šibke in negotove, lahko povzroče velikim, vodilnim državam sveta hude težave. Zgled trdne male države, ki odločno zasleduje svoje cilje, je Izrael. Kljub vsemu odporu arabskega sveta so Judje svojo državo ustanovili, jo razširili, izgradili in ji postopno izsiljujejo priznanje do obstoja. Četudi je uradno ustanova Združenih narodov, je tem, arabskemu svetu, pa tudi vsemu Zahodu povzročila obilo težav in sitnosti. Nekajkrat je Izrael s svojimi nastopi potisnil svet na prag splošnega spopada in morebitnega atomskega uničenja. Že nekaj let povzročata ZDA in celotnemu NATO bolečine Turčija in Grčija. Ko sta si navzkriž zaradi Cipra in se stalno pisano gledata, javno napadata ZDA, ki da se niso izkazale “vredne njunega zavezništva in prijateljstva”. Grčija seveda hoče, da ZDA podprejo njeno stališče, Turčija pa terja pomoč ZDA za svojo rešitev ciprskega spora. Grčija je, ko ni dobila “dovolj podpore v NATO”, u-maknila iz njega svoje oborožene sile, Turčija je odvzela ZDA pravico do uporabe njihovih oporišč na svojih tleh, ko so ji ustavile dobave orožja, ker ga ni uporabljala v o-kviru dogovorjenih smotrov in omejitev. Obe ti državi svarita Washington, da bosta šli iskat podporo in pomoč “drugam”, če ne bo poslušal njihovih zahtev. Nobena od njiju dejansko niti malo ne želi povezovanja s Sovjetsko zvezo, ker bi to na dolgo roko ne o-stalo brez vpliva na njun družabni in državni red. Grčijo so ZDA po drugi svetovni vojni rešile pred komunističnim pritiskom, ki je bil tolikšen in je imel takšno podporo vsega sovjetskega bloka, da bi se brez odločnega nastopa ZDA ne mogla obdržati. Ko so Grki po zaslugi ZDA uživali skozi 30 let sorazmerno svobodo, grozijo sedaj, da bodo ZDA obrnili hrbet, če jih ne bodo podpirale v vseh njihovih zahtevah ... ZDA so v okviru Trumanove doktrine rešile Turčijo, od katere je Stalin hotel po drugi svetovni vojni oporišča v Dardanelah, da bi imela ZSSR zajamčeno n e mo t e n o plovbo skozi Bospor in Dardanele. Tudi Turčija namiguje, da ima “drugo izbiro”, če bodo ZDA še dalje pritiskale na njo, naj se vendar pomiri zaradi skupne koristi in varnosti vsega svobodnega sveta sosedo Grčijo. Celo kralj Husein iz Jordanije je usmeril “svarilo” proti Washingtonu, če mu ta ne bo ustregel! Ciprski predsednik nadškof Makarios ni maral poslušati ne Londona in ne Washingto-na, kregal se je z Atenami in izzival Ankaro. Skuhal je ciprsko krizo, ki jo sedaj s hudimi napori skušajo razvoz-Ijati in rešiti voditelji ZDA ob sodelovanju članic NATO. Sedaj povzroča vsemu Zahodu skrbi Portugalska. Nič dobrega se ne obeta v Španiji, kjer se Franco noče umakniti in poskrbeti za miren prenos državnega vodstva. Pazljivo in s skrbjo zasleduje Zahod razvoj v Jugoslaviji, kjer Sovjetska Zveza že načrtno vriva svoje ljudi, ki bi ji naj pomagali Jugoslavijo spraviti nazaj v sovjetski blok, ko bo Tito odšel. . . Svet še ni pozabil, da so prvo svetovno vojno sprožili streli v Sarajevu in da je Balkan še vedno sod smodnika, kjer imajo vse tri vodilne sile sveta svoje zaveznike: Sovjetska zveza Bolgarijo, NATO Grčijo in Turčijo, LR Kitajska Albanijo, Jugoslavija pa se spretno lovi med vsemi tremi. nih sil. Nekateri naravnost zahtevajo odstranitev gen. Fabiao z vodstva armade. Vladno popuščanje upornim levičarskim vojakom je naletelo na odpor zlasti pri Ljudskih demokratih, ki so pri aprilskih volitvah dobili poleg socialistov največ glasov in imajo v vladi dva ministra. Vodja stranke, ki ni sam v vladi, je javno zahteval odstavitev gen. Fabiao, ker ni proti upornim vojakom nastopil z vso odločnostjo že takoj ob začetku. Popustljivost gen. C. Fabiao Iz Clevelanda in okolice Pevska vaja— Pevski zbor Korotan ima v soboto ob sedmih zvečer pevsko vajo v običajnih prostorih. Avtomobilske unije— / podprla Pinkneyja— Na včerajšnjem ses anku je Unija avtomobilskega delavstva v Clevelandu sklenila pri volitvah za mestnega župana podpreti A. Pinkneyja, med tem ko celetna AFL-CIO ni zavzela nobenega stališča. Večina je bila sicer za podpiranje R. J. Perka, toda za javno podporo je potrebna dvotretjinska večina, te pa za Perka ni bilo. Unija avtomobilskega delavstva je podprla kandidaturo H. A. Marolta za sodnika, R. Novaka za mestnega odbornika v 23. vardi in D. Sušnika za mestnega od-! bornika v 32. vardi. Seja— Društva Sv. Ane št. 150 KSKJ pri dogovoru z uporniki gotovo ni v skladu s stališčem ljudskih ima Sej0 V nedeljo ob enih po-demokratov, pa verjetno tudi ne poldan y S]cv Nar_ Domu na s stališčem socialistov. Oboji se j; gQ prizadevajo, : da bi osposobili vlado za delo in obnovili v državi red ih zakonitost. Komunisti ‘in ostali Nov glas v telefonih— Ohio Bell sporoča, da bodo od sobote, 18. oktobra imeli tele-levičarji ovirajo i jon- druge znake z nižjim in vladni napor in uničujčjo njeno mehkejšim glasom, avtoriteto, kjer in kadar morejo, Položaj je zato kočljiv in adm. Azevedo ter njegova vlada bosta morala pokazati izredno spretnost in trdovatno odločnost, če naj uspeta. Sovjeti vključili novo letalo v redno službo Pentagon smatra, da je tteba novi sovjetski bombnik “Backfire” vključiti med strateško orožje v okviru pogajanj SALT II. WASHINGTON, D.C. — O-brambno tajništvo ima podatke, da je Sovjetska zveza vključila okoli 25 novih bombnikov Backfire v svoje redne letalske sile. V Moskvi trdijo, da ima letalo doseg 2000 milj in da ga zato ni mogoče Smatrati za medcelinsko orožje, ki naj bi bilo vključeno . v ameriško-sovjetska pogajanja o omejitvi strateškega jedrskega orožja. Ameriški vojaški strokovnjaki trdijo, da novi sovjetski bombnik z vmesno polnitvijo z gorivom lahko poleti nad ZDA in se vrne na domača oporišča, zato vztrajajo ZDA, da mora biti bombnik vklj učen v sporazum o omejitvi strateškega o-rožja. Novi bombnik je postal poleg “križarske” rakete glavna ovira dosegi sporazuma o omejitvi strateškega orožja med ZDA in ZSSR. Državni tajnik Kissinger je dejal, da so pogajanja o tem že rešila do 90% vseh zadev in da upa, da bo sporazum dosežen v nekaj mesecih. V ZDA ga bi naj prišel podpisat I. Brežnjev, pa vse kaže, da ta letos ne bo šel na; to pot. -----o----- Kozmonavta v ZDA WASHINGTON, D.C. — Kozmonavta, ki sta se v preteklem juliju povezala s sovjetsko vesoljsko ladjo Sojuz z ameriško Apollo, sta za dva tedna na obisku v ZDA, kot so bili preje na obisku v Sovjetski zvezi ameriški kozmonavti. Sprejel ju je predsednik Ford i in pri tem dejal, da je njihov ’polet “predhodnik tega, kar mi lahko napravimo v vesolju in na zemlji”. Britanci odhajajo na tuje LONDON, Vel. Brit. — Zdravniki. drugi intelektualci, pa tudi strokovni delavci odhajajo v vedno večjem številu na tuje. Letos je izseljevanje večje, kot je bilo pred 10 in več leti, ko so britanski strokovnjaki trumoma odhajali v ZDA. Razmere doma postajajo težke, ljudje so siti visokih davkov in vseh vrst socialističnih omejitev in odhajajo na tuje, kjer upajo, da bodo gospodarsko boljše uspevali. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Posebni javni tožilec za Watergate zadeve je včeraj objavil zaključno poročilo obsegajoče 227 stran;. V njem ni nobenih novih odkritij, pač pa več priporočil, ki 'naj preprečijopo-novitev Watergate slučaja. WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Kissinger je odklonil zahtevo Domovega posebnega odbora za preiskovanje dela obveščevalnih služb, da mu izroči dokumente državnega tajništva z vsemi imeni. Izjavil je, da je to proti čuvanju tajnosti in osebne nedotakljivosti osobja. Ponudil je splošno poročilo brez imen. CANBERRA, Avstral. — V Avstraliji je prišlo do vladne krize, ko je opozicija izjavila, da ne bo v senatu potrdila državnega proračuna. Zahteva nove parlamentarne volitve, ki pa se jim vlade Whitlama upira, ko vse kaže, da bi jih izgubila. BUENOS AIRES, Arg. — Predsednica republike Izabela Peron se je vrnila danes z enomesečnega dopuste in prevzela znova vodstvo republike. BEIRUT, Lib. — Tu je prišlo včeraj znova do spopadov med kristjani in muslimani, v katerih je bilo skupno 23 mrtvih. KAIRO, Egipt. — Tu so se danes zbrali zastopniki članic Arabske lige na razpravo o položaju v Libanonu. Zastopniki Libije, Sirije in Palestincev so udeležbo odklonili. CHERRY POINT, N.C. — Pri nesreči vojaškega šolskega le« tala je bilo ubitih 9 marinov« LM I ' k fs • \ ;»'io^vr-----------■ «117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation rubUahed daily except Wed., Sat, Sun., and holidays, 1st of July Managing Editor: Mary Debevec NABOCiNINA: a Združene države: $23.01) na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece * Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for S month* Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 8 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 159 Thursday, Oct. 16, 1975 Svoboda je le ena “Če Rusija ne izpolni svoje moralne dolžnosti, če se ne odreče svojemu nacionalnemu egoizmu, če bo nadaljevala z verovanjem v pravo sile in ne v silo prava, če ne bo iskreno iskala svobode in duhovnih resnic, tedaj ne bo nikoli dosegla nikakega uspeha ne doma ne v tujini.. . Te preroške besede je še v prejšnjem stoletju zapisal veliki ruski mislec Vladimir Solovjev, a še v polni meri veljajo za današnji čas. Še posebej za današnjo Rusijo. Mor-da'se nikdar tako kot danes pomenijo globok opomin deželi, ki se ne more otresti že vkoreninjene državne oblastnosti, okostenelosti struktur in absolutistične miselnosti, pa naj gre za carski režim včeraj ali pa za marksistično diktaturo proletariata danes. Pred poldrugim mesecem je Sovjetska zveza podpisala helsinški sporazum, ki sicer daje nekaj žarkov upanja za usodo tistih držav, ki danes še ne uživajo demokratičnih svoboščin. Vendar prav zadnje sovjetske poteze ne dajejo nikakega upanja na možno izboljšanje neznosnih razmer. Temu je priča nedavni primer zgodovinarja Andreja Amalrika, ki so ga sovjetske oblasti nenadno zaprle, ker je prebival v Moskvi brez posebnega dovoljenja (znano je, da morajo imeti sovjetski državljani poseben notranji potni list.) Amalrik je že pred časom prestal več let sibirske kon-finacije zaradi svoje knjige “Ali bo Sovjetska zveza preživela do leta 1984?” Primer Andreja Amalrika se s primerom fizika Andreja Saharova uvršča v niz težkega preganjanja razumnikov, ki želijo doseči vsaj majhno liberalizacijo znotraj monolitnega sovjetskega sistema. Ruski razumniki-oporečniki se delijo v dve kategoriji: eni so izbrali — svobodno ali prisilno — pot izgnanstva oz. emigracije, kot Aleksander Solže-nicin ali Andrej Sinjavski, drugi pa znotraj sovjetske stvarnosti pogumno in za ceno lastne svobode in življenja kljubujejo težkemu pritisku kot Saharov ali Amalrik. Eden izmed oporečnikov, ki so tudi izbrali pot svobode, je Viktor Krasin. Ta je v nekem svojem pregledu lepo označil glavne karakteristike sovjetskih disidentov. Mednje spadajo tisti, ki so se drznili pisati ali odpošiljati protestna pisma, ki so sodelovali pri “ilegalnih” opozicijskih organizacijah (vrste Saharova), ki so izdali svoja dela pri tajnih založbah (“Samizdat”) i. dr. Značilno je še — kot zatrjuje Krasin —, da je na približno 200 moskovskih oporečnikov kar 198 izobražencev, le štirje so delavci. Nevarno pa je, pravi Krasin, da bo večina teh oporečnikov morala zapustiti Sovjetsko zvezo in tako zmanjšala notranjo o-pozicijo. Dr. D. Saharov je ugotovil: “Vse do danes je socializem pomenil povsod in neizbežno enopartijski sistem, oblast pohlepne in nesposobne birokracije, razlastitev zasebne lastnine, teror “Čeke” (tajna policija) in njenih enačic, uničenje proizvajalnih sil in temu sledečo preosnovo ter razvoj za ceno prekomernih žrtev naroda, nasilje nad svobodo vesti in prepričanja. “Enostrankarski sistem, nasilje nad prepričanjem, vse to nujno vodi v totalitarizem,” je zapisal človek, ki živi v Moskvi, znanstvenik, ki ga smatrajo za očeta sovjetske vodikove bombe, torej neposredni pričevalec današnjega sov-jeisk'ega sistema! Kaj lahko še pripomnimo k tej strahotni, a pogumni obtožnici sovjetske nesvobode? Ko je pretekli teden dobil dr. Andrej Saharov Nobelovo nagrado za mir za leto 1975, je dejal, da bi jo šel rad osebno prevzet v Oslo v decembru, da pa ni gotov, če mu bo vlada dovolila iti na tako pot in mu dovolila tudi povratek domov. Brez zadnjega ni pripravljen iti v Oslo, ker hoče ostati v svoji domovini. Komaj dva dni nato so v Moskvi označili podelitev'Nobelove nagrade za mir Saharovu za zaroto proti ZSSR”, dr. Andreja Saharova samega pa o-značni za sovražnika domovine”, četudi je očitno vsemu svetu, da je on eden največjih ruskih rodoljubov današnjega časa. Saharova odločnost v boju za človekove'pravice, za resnična svobodo je diktaturi proletariata trn v peti, ki bi ga rada z enim sunkom izdrla, pa okleva zaradi odmeva v svetovni javnosti... Že omenjeni zgodovinar Andrej Amalrik je v nekem pismu uredniku zahodnonemške revije “Der Spiegel” zapisal med drugim te pomenljive besede: “Res je, moja svoboda je sedaj mnogo večja od one mnogih drugih sovjetskih državljanov. Toda to je moja zasluga, kajti hočem biti svoboden. In prav zato se obnašam tako, kot se more in mora obnašati vsak svobodoljuben človek: s svojim imenom objavljam in želim uživati vse avtorske pravice. Tudi v ^eči.T7 čs me boGl° zaPrli ~~ uPam ostati bolj svoboden kot milijoni mojih in vaših sodržavljanov, ki so nekoč ‘svobodno peli hvalnice Stalinu in Hitlerju in verovali v vsemogočnost družbe, ki sta io ta ustvarila.” Takih pričevalcev ni danes mnogo, zato jih je treba še posebej občudovati. Kje je npr. občutljivost raznih zahodnih modnih levičarskih intelektualcev, ki znajo protestirati proti vsem nasilnim ukrepom v Španiji ali kje drugje, ne mignejo pa z mezincem v obrambo zatiranja svobode v komunističnem svetu ? K. G. BESEDA IZ NARODA Počasno osipl|@ sa sranjsko drevo..» NEW YORK, N.Y. — Če človek skuša iz pesmi najti svoje razumevanje narave, spoznava, kako se vse troje prepleta med seboj. Je pa tako, da pesmi, ki pojo o pomladi, so ponavadi veselejše. Polletne so umirjene, a jesenske so otožnejše, zimske pa polne hrepenenja in upanja, da spet pride pomlad .. . Umetnik-slikar menda v jesenski pokrajini najde še največ barvne poezije, harmonije in rekel bi kar simfonije za svoje izražanje, ko mu to barvno razkošje pred popolno umiritvijo življenja ponuja pestrost in bogastvo neizrčrpnosti... Pa je tako v našem božjem zemeljskem stvarstvu, da je jesenski čas, čas zorenja, dozorit-ve ... Je to čas odpadanj a sadov in nato padanje, osipanje lista za listom od vejevja življenja. V tem ni ničesar tragičnega, če so korenine še zdrave, da zbe-do nove moči, ki izsilijo novo življenje v novi, prihodnji pomladi ... Njujorška slovenska farna srenja pri Sv. Cirilu včasih iz-gleda, da je že življenjsko utrujena, da je nastopila obdobje svoje jeseni... In v tej njeni jeseni list za listom pada, veja za vejo se lomi, dan za dnevom postavlja vprašanje vsem nam: Koliko let še? Že teden dni smo bili v jeseni, ko letos zaradi tolikšnega poletnega dežja ni še bila tako rumena, rjava in rdeča kot ponavadi ob tem času, je njujorško slovensko srenjo v torek, 30. septembra, pretresla vest, prihajajoča z Long Islanda, da je prejšnji večer na domu svoje nečakinje Antoinette odšla v drugo mirnost življenja Katerina Pavlic. ju. Med ustanoviteljicami je bila tudi naša Katie Pavlic. In od takrat pa vse do pred dobrim letom in pel je bila na nek način aktivna v tej slovenski nju-jorški skupnosti. Od letošnjega poletja, ko je umrla 94-letna faranka Agnes Osolnik, je bila Katie najstarejša faranka, če izvzamem sveto-cirilskega očaka Jožeta Skrabe-ta. Jožetova žena Tereza, ki je njem; v nedeljo, 5. oktobra, dosegla 90. leto, je zdaj naj starejša. Jože in Tereza pa sta hkrati tudi naša' najstarejša zakonca v njujorški slovenski srenji. Jutri, 11. oktobra, bosta slavila 66 let poroke. Tereziji za petami stoji Ivanka Zaman, ki bo v prihodnjem aprilu 90 let. V cerkev ne more, a namesto nje pride zmeraj njen sin Frank in prinese -materin dar slovenski cerkvi sv. Cirila. Takšne so stare korenine naše slovenske farne skupnosti, ki mislijo nanjo, čeprav ne morejo več priti vanjo. Katie pa je bila še v visokih letih pri takem zdravju, da je zmeraj prihajala in se zmeraj vključevala v skupno življenje vsaj z njeno prisotnostjo. Tako seje stalno udeleževala prosvetnih ur. Od starejšega rodu je bila ona edina, ki je z ognjeno besedo srčnosti parkrat spregovorila z jasno besedo v vzpodbudo mlajšemu rodu. Skoraj do zadnjega je ostala po duši in srcu mlada za narodno in versko stvar. Ko sem jo pred dvema letoma nagovoril za svoj program prosvetne ure: “’Mladost se klanja starosti,” je moje povabilo drgetaj e in z veseljem sprejela. Nastopila je s svojo staro tamburico in nam s spremljavo kitare, katero je dal Kori Kle-Zin, podala dve slovenski narod- vela skoraj dve leti pred smrtjo. Katie je bila na nečakinjo Tončko ponosna, ker je kot tu rojena tako dobro obvladala slovenščino. Pa vendar na moje — in verjetno tudi Katino začudenje — je moral župnik oče Richard na željo sestre Nežke in nečakinje Tončke — opraviti molitve v angleščini. Po molitvi je v pogrebno žalo stopil naš sedanji cerkveni organist in pevovodja Franjo Kostanjški skupno s pevkami Ivanko Okorn, Minko Sturm in Marto Jelsevar. Franjo je v rokah držal melodiko in intoniral ter potem s tem preprostim, instrumentom spremljal ženski tercet, ki je mrtvi Katie pel v slovo narodno pesem: Gozdič je že ze- len ... Skoraj bi rekel neobičajna nesem ob takšni priliki. Menda se jo redko sliši ob takem slovesu. Na uho mi je prišlo prav danes, predno sem začel s tem pisa-da je bila ta pesem peta KULTURNA KRONIKA no knjigo mengeške Domžale so bile tedaj Tako so namreč vpisali v krst- j ni pesmi. Da ste jo videli, kako fare —-se je vežbala najprej sama in še po- j potem skupno s Korlnom. In vsa družnica Goričica te velike pra-jje bila živa od mladostnega fare na Kamniškem polju — ? strahu pri 87 letih, da ga bo kaj ime mladega dekliškega bitja,-polomila. ki je zagledalo luč sveta na dan ■ v ta moj pogram na prosvetni 19. aprila 1885. Bila je hčerka prve očetove žene. Rojstna hišica ji je bila v Domžalah med vodovjem Mlinščice in v soseščini dveh velikih -larnnikarskih tovaren. V domači hiši, kjer je bilo v družini menda 29 rojenih otrok, po domače pri Ciganovih, pa je bila doma obrt pletenja slamnikar-skih kit. V tej domači hiši pa so menda imeli malo slamnikarsko obrt. Katerino Pavlic smo vsi poznali pod imenom Katie v naši njujorški srenji, v katero je prišla, ko še ni bila takšna kot danes, razsežna, raztresena in nikakor ne usihajoča. Kot 22-letno dekle je zapustila svoj rojstni kraj Domžale, kjer je obiskovala še staro ljudsko šolo trirazrednico — po zgodovini fare Domžale, ki jo je spisal župnik Franc Bernik leta 1923, ugotavljam, da je bila Katie odličnakinja — in je v jeseni leta 1907 prišla kot mlada slovenska slamnikarica York. To je bilo še skoraj devet let preje, predno je takratna slovenska njujorška srenja ustanovila tudi svojo cerkveno skupnost, faro sv. Cirila na Osmi. . K Sv.. Nikolaju v “cvajte” so takrat hodili naši ljudje. Gosta-či so bili tudi v tem pogledu. A v Letu 1908 sredi poletja so organizirali poseben odsek Mari Slovensko gledališče v Trstu stopa v 30. leto delovanja Dne 2. decembra 1945 je Slovensko gledališče v Trstu imelo svoj prvi nastop. Letos bo torej obhajalo 30-letnico nepretrganega delovanja. V tridesetih letih se je v Trstu in tudi okrog Slovenskega gledališča marsikaj spremenilo. Sprva je bilo to gledališče nosilec in glasnik revolucije na Slovenskem in njenih idej. Toda polagoma so sprevi- Kati v slovo pravzaprav izpolnitev njene srčne želje, da bi ji to pesem peli, ko bo umrla. To željo je ob neki priliki izrazila na Osmi pevovodji Franju. Baje mu je na eni izmed prosvetnih ur, ko sta se pomenkovala o petju, katerega Franjo zna voditi dobro, rekla: “Meni pa, ko bom umrla, zapojte tisto lepo “Gozdič je že zelen .. In draga Katie, Franjo naročila ni pozabil in ena se Ti je želja spolnila . .. Upam, da po vsem predsmrtnem telesnem in duševnem trpljenju si našla svoj mir, kar življenje Ti je bilo lepo, skromno in pošteno in da zdaj v drugi zarji prepevaš: In prišla je moja pomlad ... Tone Osovnik uri sem vključil njo na tak način, ker je bila v letih pred prvo svetovno vojno ustanoviteljica in aktivna članica dekliškega tamburiškega zbora Slovenke. Katie zmeraj vtaknem v tem spominskem zapisu med •dekleta. In zares, Katie je bila dekle od rojstva do smrti. Delala je pridno za sebe kot šivalka slamnikov in pa za slovensko skupnost, koder se je versko, in narodno izživljala. Bila je dobra igralka, dobra pevka. Dolga leta so ji tekla kot cerkveni pevki na Osmi. Bila je članica pevskega društva Domovina od ustanovitve v oktobru 1808 do siliranja društva, ker ni bilo pevovodje in odselitve nekaterih članov v letu 1952. Katie je bila med ustanoviteljicami slovenske fare na Osmi, kjer je bila zanjo lepa slovenska maša v četrtek, 2. oktobra 1975. O Katini smrti so se naši ljudje slabo obveščali. Pri molitvah New | na predvečer pokopa ni bilo tako, kot bi moralo biti in kot bi Katie za vsa svoja žrtvovanja za slovensko skupnost zaslužila. Število članic Jednotinega društva Marija Pomagaj je bilo majhno v pogrebni žali Geis v Ridgewoodu, nasproti Ligine hiše. Katie je bila ustanoviteljica tudi tega društva. Sorodstva je bilo precej, ki so prišli na zadnji obisk k svoji dobri teti. Tu je ^ esti iz Slovenije Bernardin bo do maja gotov Gradbena dela v Bernardinu potekajo po predvidenih rokih, razen pri hotelu Pečina, kjer je bilo treba zaradi napačnih geodetskih izračunov izdelati nove načrte temelja. Tako bodo hotel Pečina do-končeli šele proti koncu prihodnjega leta, vendar pa bližnje gradbišče, vsaj tako so nam zatrdil predstavniki Emone, ne bo motilo prvih gostov Bernardina. Hotela Pristan in. Vas bosta nared do maja, Emona je že zdaj razprodala več sto ležišč različnim turističnim agencijam. Skupno bo prihodnje leto v Bernardinu na voljo 1120 ležišč. Srečanje narodnih noš T u r i s t i č no društvo Kamnik na Gorenjskem je pripravilo tradicionalno srečanje narodnih noš, že sedmo po vrsti. Na prireditvi “Dan narodnih noš” so sodelovale noše iz Slovenije, rezijanske narodne noše, noše iz Kanalske doline, Koroško pa soj zastopale noše iz Radiš in noše iz Lupoglave na Hrvaškem. Posebno pozornost so pritegnile noše iz okolice Trsta. Prireditev se je začela dopoldne z zborom narodnih noš. Nato; je na trgu sledil koncert godbe na pihala iz Nabrežine pri Trstu in koncert kamniške mladinske godbe na pihala, popoldne se je prireditev nadaljevala s sprevodom po kamniških ulicah in z zaključkom na Trgu prijateljstva. Umrli so v Sloveniji: 1. oktobra v Gorenji vasi pri Grosupljem: Anton Šircelj; v Mengšu: Franc Mrak, Pavel Čebulj, Janez Levec; v Polju: Apolonija Anžur, roj. Jamšek; v Podkraju: Marija Ocepek; v Nasovčah: Franc Kern; v Kranju: Angela Ogrin, roj. Vidmar; na Glincah: Julijana Babnik, roj. Pleško; jine družbe v tej tuji farni med njimi bila tudi njena sestra v Ljubljani: Rok Kestnar, Rudi Mahkota st., Franc Čemažar, Stanislav Furlan; skupnosti. To je bila Slovenska {Nežka Capuder in nečakinja Marijina družba pri Sv. Nikola-j Tončka. Pri njej je Katie preži- v Postojni: Kati Sušelj; v Novem mestu: Terezija Obed, roj. Valant. 2. oktobra v Ljubljani: Tone Hegler, Jo- žinka Brajer, roj. Kapele, Silva Georgievski, roj. Božič; v Kopru: Milka Mikuž, roj. Frančeškin; v Babni gorici pri Lavrici: Franc Švigelj; v Zg. Kašlju: Angela Zupančič p.d. Boškajeva Angela) ; v Solkanu: Gizela Peršolja; pri Sv. Trojici pri Moravčah: Pavla Zajc, roj. Kos. 3. oktobra v Celju: Franc Kovač; v Dravljah: Stane Gabrovšek; v Ljubljani: Ana Falout, roj. Belihar; Viktorija Hvale, roj. Lepin, Pavla Marija Vaši, dr. Srdan Sevnik; v Stepanji vasi: Tone Hegler; v Ambrusu: Janez Papež; v Rodicah:. Jože Martinc. 4. oktobra v Ljubljani: Iva Andlovič, roj. Benkovič, Leopold Repovž, Pepca Strekelj; v Dobu: Anton Vrečar; v Stožicah: Kristina Kušar; v Kranju: Olga Zavrl; v Valburgi pri Smledniku: Marijana Gantar; na Jesenicah: Ivan Koračin; v Zabukovju pri Šentrupertu: Justina Breznikar (p. d. Boš-narjeva mama); v Šmihelu pri Novem mestu: Marija Krajnc, roj. Štangelj; v Volčah: bivši župnik v Kredu, Slavko Obleščak. 6. oktobra v Ljubljani: Karel Medved, Josip Furlan, Friderik Pavlič; v Zalogu: Franc Dimnik; v Polju: Jože Pečnikar; v Mariboru: Hugon Marussig; pri Sv. Barbari pri Prevaljah: Pavla Marchiotti; na Izlakah pri Zagorju ob Savi: Anton Razboršek; v Otavah pri Begunjah: Jože Zalar, ml. 7. oktobra v Borovnici: Ela Vidmar, roj. Drašler, Jakob Kržič; v Zagorju ob Savi: Angela Logar; v Kočevju: Darko Popit; v Koprivnici: Franja Smrdelj, roj. Mlakar; na Dobovcu: Leopold Ravnikar; na Dolu pri Hrastniku: Alojz Frangeš; v Ljubljani: Engelbert Hribernik, Karel Medved, Stanislav Prevc; v Žalcu: Albin Rehar; v Cegelnici: Miha Šlibern; na Zg. Jezerskem: Jakob Pi- skernik ; v Pivki: Bojan Markočič; na Vrhniki: Frančiška Opeka, roj. Nagode. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije'’ vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM no 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. deli, da mora gledališče imeti »širše poslanstvo, zlasti še gledališče med neko narodno manjšino. Tako je prišlo do današnjega koncepta, po katerem hoče biti to gledališče Stalno slovensko gledališče za slovensko narodno skupnost v Italiji. To je gotovo pravilno gledanje, potrebno je le, da se ;bo upravni odbor tega držal in ne bo dopustil, da bi se gledališče v svojem pogramu znova spustilo na spolzka tla ideološke propagande. Tržaško gledališče naj bo res slovensko gledališče, ki bo k njegovim predstavam rad hodil vsakdo, ki se čuti Slovenca. Letošnji jubilej pa sovpada z odločilnimi momenti za to gledališče. Gre namreč za pobudo, da bi postalo državna ustanova, podobno kot so to stalna gledališče drugod po državi, v Trstu samem Stalno tržaško gledališče {Teatro stabile di Trieste). Status takega gledališča pomeni namreč, da država iz svojih virov daje določene podpore, Slovensko gledališče se namreč že od vsega začetka bori s fi-načnimi težavami. Zadnja leta je njegov deficit postal že zelo visok. Pri kritju deficita so priskočile na pomoč tržaška občina, pokrajina in dežela Furlani-ja-Julijska krajina. Toda to ni dovolj. Iz zagate se bo gledališče izkopalo edinole, če mu bo priznan značaj stalnega državnega gledališča. V teJ smeri gredo sedaj prizadevanja upravnega odbora. Obrnili so se za pomoč na vse stranke ustavnega loka in povsod našli razumevanje. Ugotovili so pa, da bi spričo sedanje italijanske zakonodaje mogli zagotoviti slovenskem)) tržaškemu gledališču značaj stalnega državnega gledališča edinole s posebnim zakonom, & bi ga sprejel parlament. V tem oziru je poslanec Belci obljm bil, da bo v parlamentu vložd v odobritev poseben zakon. Ker-so v Trstu vse stranke ustavnega loka za to, je upati, da bodo tudi v parlamentu odobrili Be^' cijev predlog, kadar pride do razprave. V upanju, da pride še v tem letu do ustreznega zakona, ]e SSG predložilo svoj program za sezono 1975/76. Iz programa 3e razvidno, da bo gledališka sezona podobno kot prejšnja leta p°' tekala v Trstu in v Gorici v kviru rednih abonmajev. Vpis0' vanje abonentov se je že začelo-Do konca meseca naj se javi]0, lanski abonenti, ker imajo prednost pri abonmajih. Od 28. septembra se sprejemajo vpisi drugih abonentov. Cene abonmajeV so letos nekoliko višje, ker se je pač vse življenje podražilo. V letošnjem rednem progra mu SSG je pet izvirnih del, k1 jih bo naštudiralo tržaško dališče, ter dve gostovanji iz gc slavij e. Skupno sedem Pre stav. Izven abonmaja bodo 113 volj o še štiri predstave, med ul , mi ena mladinska, ter dve ve J gostovanji jugoslovanskih gR dališč. Prišlo bo beograjsko g|e dališče z Nušičevo komedij0 “Mister dolar” ter s 1 o v e n Beraško °' ioVe Drama z Brechtovo pero”. V rednem repertoarju nC sezone so naslednja dela: Ant011 Leskovec: Dva bregova; M. ki: Barbari; Josip Tavčar: Ig01, i no- ju ugaja Bach (slovenska vest); F. Wedekind: Pomlad11^ prebujenje; G. Feydeau: Cham pignol ali vojak po sili) Hieng: Izgubljeni sin; Glasbe° komedija zagrebškega gle0 šča. Kot ostala slovenska gl6^^ šča, bo .tudi tržaško gledali5^ posvetilo potrebno pozoru0 Ivanu Cankarju ob lOO-lom^ njegovega rojstva. V ta liar^0, je na programu ponovitev ^ ^ medije “Za narodov blago1' dramatizacija “Podob iz sauj življenja”. Slovenska duhovščina med komunistično revolucijo s svojo propagando razširili v inozemstvo in s tem vzbudili nepovoljne in krivične obsodbe ljubljanske d u h o v š čine. Na glavne očitke naj v naslednjem odgovore dejstva: 1.) “Duhovščina je organizirala ‘belo gardo’ in je v naj večji meri kriva bratomorne vojske.” Zahteva po samoobrambi je prišla iz ljudstva samega, organizacijo so izvršili vojaški strokovnjaki. Duhovščino so seveda spraševali, ali je oborožen odpor moralno dovoljen, in duhovščina je razložila splošno znana načela katoliške moralke o silobranu. Tu in tam je pomagala tudi z nasveti, vedno pa s poučevanjem in pojasnjevanjem nevarnosti brezbožnega komunizma. , “Duhovniki so morili ujete partizane.” Dejstvo je tole: Vaške straže in pozneje slovensko domobranstvo in tudi “Gorenjska samoobramba” so imele na izrecno prošnjo moštva samega svoje duhovnike. Njih naloga je bila vršiti dušno pastirstvo med moštvom in častniki edinic in skrbeti, da se ohrani v četah čim višja morala. Trditev, da so duhovniki morili,, je zlobna izmišljotina. Nadaljnje dejstvo je, da so partizanom duhovniki v protikomunističnih edinicah hud trn v peti. Pri napadih so vedno spraševali, kje se nahaja belogardistični far. Po kapitulaciji Italije so dva ujeta vojaška duhovnika obsodili na smrt in obsodbo izvršili. V maju 1945 so u-jeli 12 vojaških duhovnikov slovenske narodne vojske in jih odpeljali. Za njimi so izginile vse sledi, kar dovoljuje sklep, da so bili z mnogimi drugimi vojaki na tihem likvidirani. “Duhovščina je sodelovala z okupatorjem!*’ “Škof in večina duhovnikov je sodelovala z okupatorjem na škodo slovenskega ljudstva in je s tem zakrivila zločin narodnega izdajstva.” Kot prvi zločin se očita duhovščini sodelovanje z nacisti. Temu očitku naj odgovore dejstva: Nacisti so iz 143 župnij ljubljanske škofije in iz večine župnij mariborske škofije izgnali okrog 600 duhovnikov in jim niso pustili niti najpotrebnejše obleke, pri tem pa jih na najsu-rovejši način zasramovali in nečloveško mučili. Zaplenili so jim zasebno in tudi nadarbinsko imovino. Dijaško semenišče in škofijska gimnazija sta bili z vsem inventarjem zaplenjeni, gojenci in profesorji so morali v dveh urah zavod zapustiti. Vsa posest ljubljanske škofije je bila odvzeta in določena za “utrditev nemštva” med Slovenci, vse brez odškodnine. Spričo tega brutalnega ravnanja in popolnega izropanja naj bi škof in duhovščina sodelovala z nacisti zoper svoje lastno ljudstvo? Take trditve so tako lažnjive, da so same po sebi neverjetne. Duhovniki opravljali ponižujoča posredovanja Škof dr. Rožman je direktno in po sv. Stolici protestiral proti postopanju okupatorja, ni sam nikdar iskal zveze z okupatorskimi oblastniki, pač pa je okupator iskal zveze s škofom. U-radno so škofijski ordinariat in škofijski uradi po obstoječih predpisih v upravnih zadevah morali imeti z okupacijsko oblastjo marsikateri stik, toda nikdar v škodo, ampak le v korist slovenskega ljudstva. Nadaljni stik škofa dr. Rožmana in duhovščine z okupatorjem je obstajal v številnih posredovanjih za zaprte, v koncentracijska taborišča poslane in obsojene Slovence in večkrat tudi na komuniste, ki jih je o-v[,, . kup a tor obsodil na smrt. Vsa komunisti očitajo duhovščini J Ljubljana more izpričati, kak-mujše zločine. Te obtožbe so šen naval prosilcev za posredo- Škof dr. Gregorij Rožman in ljubljanska duhovščina so se ravnali po papeževi okrožnici “Divini Redemptoris” in so sku-,šali, kakor so najbolje znali in vedeli, v smislu te okrožnice svoje ljudstvo obvarovati pred žalostnim opustošenjem, ki ga je brezbožni komunizem .povsod povzročil, kjer je prišel na oblast. Delo duhovščine je šlo v dve smeri: pojasnjevanje ko- munističnih zmot in poglobitev verskega življenja. Pojasnjevanje komunističnih zmot V pridigah in v posebnem pastirskem pismu iz leta 1943 so vernike poučevali o pravem bistvu komunizma in svarili pred njegovimi brezbožnimi nameni. Brezbožni komunizem, ki se hvali, da je novi evangelij in razglaša novo odrešenje, je sestav, poln zmot in sofizmov in nasprotuje človeški pameti in božjemu razodetju. Nauki komunizma so- v svojem bistvu protiverski, toda komunizem skriva svoje prave cilje pred nečlani in vabi katoličane k sodelovanju na dobrodelnem področju, med globoko-Vernimi hlini celo neko milobo in popustljivost, da tako vzbuja mnenje, da ne bo oviral bogoslužja in da bo spoštoval popolno svobodo vesti. “Skrbite in trudite se, da se vaši verniki ne bodo pustili varati,” poziva papež škofe in nadaljuje: “Ker je komunizem po svojem bistvu zločest, ne bo nihče v nobenem oziru z njim sodeloval, komur je na tem, da se krščanska civilizacija ohrani.” Pred temi nevarnostmi komu-nizma je papež Pij XI: svaril in k splošnemu obrambnemu boju pozival ne samo katoličane, ampak vse, ki v Boga verujejo. Tako zelo važna se mu je zdela ta naloga, da je zatrdil: “Kakor more biti za Cerkev kakšno dele lepo in dobro, vendar se mora 2daj umakniti življenjski nujnosti temelje vere in krščanske civilizacije rešiti in ohraniti.” Ta papeževa navodila so skušali škof dr. Rožman in duhovniki izpolniti, zato so sprejeli borbo z brezbožnim komuniz-nacm polni zaupanja v Boga. Poglobitev verskega življenja Poleg pouka so duhovniki vršili čisto v smislu papeževe o-krožnice smotrno dušnopastir-®ko delo za poglobitev verskega življenja. Pobožnost do Srca Jezusovega je postala splošna ljudska pobožnost, spravno sv. nbhajilo sc na prve petke prejemali številni verniki, v neka-'-erih župnijah skoro vsi. Posvetitev brezmadežnemu Srcu Ma-Pjinemu je bila globoko segajoče versko gibanje. Po petmesečni pripravi so se Marijinemu Srcu posvetile vse župnije, šole, verska društva in velika večina uitižin, v mnogih krajih dobe-sedno vse, kolikor niso bile pod Partizansko oblastjo. Prve sobote v mesecu s spravnim obhaji-°m so se praznovale kot prvi Petki. ^ Molitev rožnega venca po dru-, ntah se je poživila in se oprav-Jnla bolj goreče kakor kdajkoli v Preteklosti. Napori duhovšči-m laikov v Katoliški akciji s° imeli viden uspeh, kar se mo-, zdaj tako med begunci kakor ^udi med verniki, živečimi pod °munističnim terorjem v do- rn°vini z občudovanjem ugotoviti. . Izršitev tega ogromnega dela •^e bila olajšana s tem, da je bilo Ljubljanski pokrajini izredno iko duhovnikov, ker je veči-z Gorenjske in štajerske po ucistih pregnanih duhovnikov *Vel° m delovalo v Ljubljanski f‘°n t:,inb. JUhovščma je organizirala ‘belo gardo’!” Ob 75-fefnici usfanoviivs '6 te paramenvfe šk°f Baraga ra--je župnije sv. Roka v La Salfu VIII. N O V OMAŠNIKI PRI SV. ROKU Prvi je imel novo mašo Father John Plaznik, drugi Father Michael Rogel, tretji Father Bernard Horzen in četrti pa Father Francis Kasperski. bil, ko je maševal. Tudi mi je dal Baragovo lastnoročno pisano pismo v latinščini, male podobice, katere je Baraga sam naslikal in na drugi strani podobice napisal molitev v latinščini. Lt. F. Seifert mi je naročil, da naj to skrbno hi’anim. “Ko boš duhovnik, boš te paramente lahko rabil pri sv. maši”. Slutil je, da v prav kratkem času bo moral z vojaki čez morje. To je dragocen dar. O tej Baragovi Father Plaznik in Father Rogel lastnini bom več pisal malo poz- sta v večnosti. Dobra, vzgledna požrtvovalna duhovnika sta bila. Naj v Božjem miru počivata! BARAGA Ko sem bil pri vojakih, sem se srečal z vojaškim kaplanom Fr. Seifertom. Ko sem mu povedal, da sem Slovenec, se je kar zavzel in rekel: Baraga was Slovenian. Povedal mi je, da je iz Marquette, Mich., posvečen tri leta, da je bil en čas za kaplana pri katedrali in eno leto pa za kaplana v državni jetniš-nici. Ker je prišel čas, da sva morala vsak v svojo barako (Barracks), mi je naročil, da ga naj pridem obiskat drugi dan zvečer. Ko sem prišel k njemu, je imel lep paket in notri so bili paramenti z affidavitom, da neje- ^ REV. FATHER SOJAR Častiti Father Soj ar mi je pripovedaval, kako so slovenski bogoslovci v St. Paul Seminary ustanovili Baragovo Društvo leta 1903. Osemnajst slovenskih bogoslovcev novomašnikov je bilo in so izvolili Rev. Father Soj ar j a za predsednika društva Baraga. Kot novomašniki so vsi sodelovali za Baraga, da pride na oltar. So pa imeli velike težave ustanavljati župnije; nekateri so od napornega dela za naš narod zboleli. Po nekaterih naselbinah so pa naši Slovenci postali sovražniki duhovnega stanu. Nas škof Rožman je z velikimi žrtvami pomagal zadevi Baraga. Z apostolsko gorečnostjo župnik v zelo burnih časih. Ko je škof Dunn blagoslovil cerkev, je frančiškan Kazimir Zakrajšek pridigal in dal sv. miši' jan. Father Šaloven je bil najmanj petdeset let naprej pred modernimi liturgisti v Ameriki. Cerkev ima dragocena okna. Na koru je veliko okno, da je težko dobiti enako v škofiji. Vse to je zahtevalo veliko žrtev, dela, truda in to v najhujših zmedah. Po salonih so imeli dekleta, ki so bile na Slovenskem po Marijinih družbah. Ko so sem prišle, Mrs. Mary Pražen mi je pripovedovala, da je ob nedeljah zgodaj vstala in šla k sv. maši. Ko je pa prišla na dom, kjer je služila v gostilni, jo je gospodinja pozdravila: “Ne boš dolgo v Ameriki tako neumna, da boš farjem nosila denar. Te bomo kmalu izobrazili”. Po takih krajih po vsej slovenski Ameriki so imeli dosti naših lepih zdravih fantov na “bordu” na stanovanju. Tisti fantje, ki so imeli izvoljenke doma, so pisali, da naj pridejo sem, so se poročili in se izognili pekla. Tiste pa, kateri bi se radi tukaj poročili, je gospodinja izkoriščali in fantu rekla “Ta bo tvoja...” in fant je dal ves zaslužek, da je gospodinja dala vsem piti. Tako je dober fant vanje je vladal na ordinariatu in pri škofu vsak dan in koliko dela je to nalagalo. Duhovniki so ponižujoča posredovanja radi o-pravljali in so se sami najbolj veselili, če jim je posredovanje uspelo. Družabnih stikov s predstavniki okupatorja je škof imel le toliko, kolikor je bil po razmerah prisiljen, da je mogel uspešneje posredovati, in kolikor je moral pozdravom odgovarjati. Če je bil. kdaj pri tem fotografiran, je-Komunistična partija te slike uporabljala kot dokaze za škofovo zločinsko sodelovanje z okupatorjem. “Taboriščni arhiv priča” 2. zvezek,,.str. 176-182. in ljubeznijo do Boga in Matere1 začel zapravljati ves trdo zaslu-božje je pisal, pridigal in veliko ženi denar, zbolel in mnogokrat molil k Bogu za Baragovo za- so dobili spolno bolezen. V tistih devo! Sedaj sta skupaj z apo--časih so bili zdravniki po malih stoli in mučeniki in oba Boga'mestih pravi “Šuštarji” in so prosita za srečno romanje vseh | fantu rekli, da je ni rešitve. Indijancev in vseh Slovencev v “Vrni se v stari kraj ...”. Poz- Kraljestvo božje! CERKEV SV. ROKA Pokojni župnik šaloven je nadzoroval zidanje krasne cerkve sv. Roka. Kako je mogel duhovnik v tistih časih postaviti tako lepo cerkev, je težko razumeti. Father šaloven je bil zelo izobražen duhovnik. Velik častilec Matere božje. Postavil je lep groto-oltar Lurški Materi j Božji. Farani sb mi pripovedovali, da so ga našli v cerkvi klecati in moliti sleherni dan. Bil Farm Pesticides are essential to U S. FOOD AND FIBER PRODUCTION ... JUT GOVERNMENT REGULATIONS, INFLATION, AND INSECT-RESISTANCE ^ ARE STRIPPING FARMERS ^ OF MANY OF THESE J IMPORTANT WEAPONS AGAINST PEST-CAUSED CROP LOSSES... vll; tlS& F\ Average cost OF RESEARCH AND DEVELOPMENT FOR A NEW PESTICIDE IS NOW *74 MILLION! &.WML*... mm nal sem fanta, lepega, poštenega, pridnega, iz najboljše slovenske družine, ki se je vrnil v stari kraj. Na ladji je obupal in v morje skočil. To je le del krivic, katere so vpile v nebo za maščevanje. Take gospodinje so bile na Slovenskem v Marijinih družbah, tukaj so pa tako nesrečno zapelj avale mlade lepe | slovenske fante. Niso bile vse take. Po Minnesoti so večina imeli fantje dobre, poštene, verne gospodinje. Po mnogih krajih je pa bil pravi pekel. Gostilna je lahko pošteno podjetje. Kjer je gostilničar gledal, kako bo Slovence napojil, da bodo v gostilni zapravili ves zaslužek, doma pa imeli lačne otroke in zbegano ženo v uboštvu, taki gostilničarji so bili krivični izkoriščevalci naših lastnih bratov Slovencev. Sam Bog ve, koliko so jih oropali ne samo denarno in moralno, ampak najhujše zlo, kar so ti ubogi ljudje izgubili, je bila sv. vera v Boga, vero naših svetniških staršev. Mnogo teh gostilničarjev je drago plačalo za vse te v nebo vpijoče krivice že na tem svetu. Otroci so jim čisto podivjali, radi slabe pijače (doma kuhane), so dobili raka, oslepeli. Ker jih je bilo sram pred “prijatelji”, niso hoteli duhovnika. To vem iz skušenj. Vsak duhovnik se vseh vsak dan spominja pri sv. maši. Naši so! Bratje so! Bog je pa neskončno dober in usmiljen. Reveži so prišli za kruhom za boljše življenje, pa so se pustili zapeljati in potem so še druge tako nesrečno vodili. V takih časih in v takih razmerah je bilo težko delo za duhovnika braniti, širiti kralje- stvo božje. Father Šaloven je živčno zbolel. Takrat so pa bili zdravniki brez moči za take bolnike. Take duhovnike bo dobri Bog dal med mučenike. Slovenci so bili! Med svoje so prišli, pa svoji jih niso sprejeli. Vse svoje življenje so žrtvovali za bližnjega. Bili so sinovi slovenskih mater in očetov. Naši bratje. Kako nepopisno lepo plačilo so taki duhovniki prejeli od Boga! Danes je župnija zelo krasno urejena. Nad 630 družin. Dela za tri dobre agilne duhovnike. Ljudje spoštujejo duhovnika. Kakšna razlika, v Warsaw smo bili trije duhovniki v celem okraju (County). Samo 4% ljudi je bilo katoličanov. V La Salle pa je do 80% katoličanov in Samo v dekaniji nad sto duhovnikov. Da so se razmere tako izboljšale, je največja zasluga staršev, kateri so pošiljali svoje otroke v katoliške šole. Starši storite vse, kar vam je mogoče, pošiljajte otroke h katoliškem poduku! Starši, dajte doma lep vzgled. Vaša hiša mora biti hiša molitve. Tudi molite, da bo Bog dal mnogo poklicev v lepi in srečni duhovni in redovni stan. Drugo največjo zaslugo pa ima naše katoliško časopisje. V naši župniji imamo nad ŠEST STO naročnikov na škofijski list “The Catholic Post”, kateri je eden najboljših katoliških časopisov v Ameriki. Slovenci skrbite, da bojo vaši otroci či-tali katoliško časopisje. Naj vaši otroci sodelujejo pri vseh farnih prireditvah. Tako bodo delali, živeli in uživali za Boga Cerkev in narod. (Dalje sledi) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNEGA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd. «81-2X21 MAU OGLASI MLIN ZA GROZDJE NAPRODAJ KLIČITE 731-4054 -(160) NAPRODAJ Hiša z 6. sobami in kopalnica spodaj, po tri in dve sobe stanovanje zgoraj, kopalnica klet, dvojna garaža samo $18,700. Na E. 47 St. STAR REALTY 425-7141 (160) Hiša naprodaj Lastnik prodaja enodružinska hiša v Grovewood okolici, 3 spalnice, kuhinja jedilna soba, dnevna soba. 486-0709. (160) Brick Colonial For Sale 3 bedrooms, living room and dining room. Attached garage. Full basement. — Call 361-1473. ___________________________(161) For rent Three rooms and bath at 1367-1369 E. 53 St. Phone 391-3863. (160) V NAJEM na pol duplex, dve spalnici v Holy Cross okolici na Lake Shore Blvd.. Kličite 531-9572. (161) Fantje boljši v šoli WASHINGTON, DC. — National Assessment of Educational Progress je objavil koncem tedna, da so fantje pri učenju na splošno uspešnejši od deklet. Do starosti 9 let so uspehi obeh spolov približno enaki v matematiki, znanosti in socialnih študijah, v letih 13 dalje pa so fantje veliko uspešnejši, trdi poročilo. V branju in pisanju do 9. leta starosti so deklice boljše od dečkov, v kasnejših letih pa ta razlika izgine. Izjema je le angleško pisanje sestavkov, pri čemer so dekleta uspešnejša v vseh šolskih starostih, in glasba, v kateri so nekaj pred fanti tako v poznanju kot v izvajanju. Voditelji študije ne vedo razlage za to razliko, je pa znano, da je na splošno po šolah veljalo, da je “matematika” bolj moški predmet in da imajo ti več smisla in razumevanja za “znanstvene predmete” kot dekleta. Judith V. Torney, izredna profesorica psihologije na University of Illinois v Chicagu sodi, da tak odnos do teh predmetov zadržuje dekleta od resnega napora, ki je potreben za odličen uspeh. Priznava vendar, da za sedaj ni mogoče izključiti tudi genetične in fizične razlike spolov kot vzroka za nepričakovane ugotovitve. LASTNIK PRODAJA hišo 5-5, med Grovewood in Freeway, pet sob spodaj, prvo nadstropje prazno, pet sob zgoraj in ena soba na tretjem, dva furneza na plin copper plumbing, dva garaži. Kličite 942-0765 ______________________(161) EUCLID ZIDAN BUNGALOW V sv. Viljema fari, od E. 260 St. 3 spalnice, polna klet, garaža. Se lahko takoj selite. DA SE UREDI ZAPUŠČINA. EUCLID 6-6 Novi duplex, po tri spalnice vsako stanovanje. 1% kopalnica, posebnosti vdelane. Polna klet in karpetirano. Dosti posebnosti. Kličite da vam pokažemo. NOVI KVALITETNI DOMOVI ranči in splits, zidani ali z alu-minijam obiti, po tri spalnice, IVz kopalnica, klet. Nekaj'z družinsko sobo. Se nahajajo od Rt. 91. Kličite sedaj. Samo še nekaj na razpolago s plinsko kurjavo. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. _____________________ (160) V NAJEM enodružinska hiša z garažo, velik jard z vrtom. Se lahko selite od 1. novembra naprej, na E. 71 St. Kličite od 2. do 5. ure 361-5115. ____________________—(160) LAND FOR SALE Three acres, Kirtland, Ohio, on Chardon Rd., three miles east of Route 91. Call 944-0132 after 6 P-m. (160) Poročila niso jemali zares WASHINGTON,' D.C. — štiri dni pred arabskim napadom na Izrael oktobra 1973 je tajna U.S. National Security Agency prestregla poročilo o pripravljajočem se arabskem napadu na Izrael s točnim datumom in krajem. Poročilo je poslala naprej Help wanted — female HOUSEKEEPER Two adults - Large Home. No Cooking. 40 hrs. per week $100. Lake Shore Blvd. & E. 200 St. 531-4548 -(159) WAITRESS WANTED Will train for 6 AM to 2 PM shift. Prefer over 30 years old. in to storila ponovno še ostaleJApply in person. Must speak PRI PRESKUSU — Jo Ann Cordle se pripr a vij a k preskusu resonatorja Goldberg vrste na univerzi v Akronu v Ohiu. Resonator je v univerzitetnem zgodovinskem arhivu za ameriško psihologijo. tri dni, pa ga ni nihče v obveščevalnih vrhovih jemal resno. Kot je razkrila raziskava Senatnega odbora, ni v obveščevalnih vrhovih ZDA nihče verjel, da Arabci dejansko pripravljajo napad. Iznenadenje 6. oktobra na jutro Yom Kippur je bila kazen za to pomoto. Slična usoda je zadela tudi Izrael, ker v svoji pretirani samo- English. - ^ TRAILWAYS GRILL 1470 Chester Ave. 621-5430 ________________ (162) Help Wanted Male & Female CUSTODIANS Wanted for Slovenian Home Good opportunity for a couple or family to supplement income. Must have knowledge of Slovene zavesti in podcenjevanju Arab- 'language. Call 442-0142 after 6 cev ni maral verjeti v arabski p.m. for further information, napad. j U68J JANEZ JALEN: BOBRI Prva knjiga SAM »joocooooooooooooooaoGaoooopcoooooocooociaoosooocI; - i jega Planienoslasca. Drugače bi ne mogel dosegati takih uspehov. In pa —. Tudi belega bobra ima Ostrorogi v svojem lovišču. Počasi je drsal bradati dolgo-brki Som nazaj proti svojemu kolišču. Pa še preden je dospel do njega, je sklenil, da ne bo prav nič priganjal k zamenjavi Jezerne Rože in Sinjeoke Ko-drolaske. Še zaviral bo. Morebiti se vsa ta burja kako drugače prevedri. Saj navsezadnje ima Ostrorogi prav. Lahko je hud. On sam bi bil tudi. Pa kaj hoče, ko Neokretni ni tak, kakor bi lahko bil. Smrtna dolina Smrtna dolina v vzhodni Kaliforniji in zahodni Nevadi je dolga okoli 140 milj in 4 do 16 milj široka. bbP" i...........'s * j Vse je bilo sito mraza; z Os-r petal obraz. “Pasje navade vpe-trorogim Jelenom vred. jljujete. Turovci jemljejo odkup- Kolišče Ostrorogega Jelena je | nino za Rožo od mene, za hrb-bilo že več dni zabito. Tudi mo- jtom pa jo oddajajo Karpu. Nič-stišče nad njim s pristajnim mo-J vredneži!” stom vred je bilo že pobrunčeno. ; Brkati Ostrorogemu ni mogel Na njem so se urno obračali j oporekati. Bal se je celo, še mladci. S kananitimi sekirami so prisekavali in zasekavali okroglice, jih prevrtavali s svedri, bolj ga razdražiti. Priznal je: “Ni bilo prav, kar je naredil Urni Sulec. Vrne ti bobre in katerih konice so bile iz kresil-!jaz te vrh tega še oskrbim z ži-nika. Vrteli so jih z loki. Drugi;vino za novo kolišče.” so obrezovali drenove kline in j Somovo mešetarjenje je Jele-pribijali z njimi na sleme dvig- * nu presedlo. Vzrojil je: “Nočem njena bruna. Ogrodja vseh treh koč so kaj hitro rasla. Jelen sam je le redkokdaj mogel pri- moral doslej. Žal mi je samo, ne bobrov, ne tvoje živine. Si že sam pomorem, kakor sem si jeti za delo. Je imel preveč opraviti z ukazovanjem in nad- da nisem Urnega Sulca pri priči ubil, ko sem ga zalotil v svojem ziranjem. Orodje je moral bru- lovišču. Imel sem pravico.” siti in popravljati že Premeteni “Sedaj je prepozno,” je opom-Navihanec. Kar mimogrede se nil Brkati. je bil privadil kočljivega posla. | “Vem. Vem pa tudi, da se Neokretni Karp se na stavbšče ;vam morebiti res posreči Jezer- ni več prikazal. Prihajali so pa drugi. Kar vsi zapovrstjo. Prišel je tudi Brkati Som. Mladci no odvzeti meni in jo dati Karpu. Pa vam bo bridko žal.’ Ostrorogi je dvignil pest in za- so utihnili. Zbali so se, da jih' grozil: “Sinjeoka pa nikoli ne bo ozmerja in razpodi. Pa jih jeiSulčeva. Samo pritakne naj se celo zdaleč pohvalil. Vprašal je je kdo. Pa bo razdejano, tvoje Ostrorogega: “Kako se ti pa ob- in Turovcev kolišče. Zato ker.” našajo ti razposajenci?” j Jelen se je ugriznil v jezik, da "Kar dobro. Veliko postore.” !ni bleknil, česar ni smel, če ni “Prav,” je prikimal Brkati, maral izgubiti svoje časti. “Jaz sem pa mislil, da so ti sa- ; “Zakaj, ker —?” je hotel vemo v napotje.” deti Som. “Kako! Ko vidiš, da bodo “Zato ker vem, kar vem,” je skoraj že dokončana.” Jelen je odrezal Ostrorogi. šel po pristajnem mostu k Brka- “Saj pravim, da povej,” je tenau na led. podregal Brkati. Slom si je ogledal od vseh stra- , “Nočem. Sem že tako preveč ni bodoče naselje. Bilo mu je rekel, če ne marate biti pamet-všeč. Skoraj zavidal je Ostro- ni, pa skusite. In naj se led pod rog ega. In spet si je zaželel, da mano vdere in naj utonem pod bi bil podjetni Jelen njegov! njim, če ne govorim resnice.”, prvorojeni sin in ne lenivi Karp. Ostrorogi se je visoko odgnal in Hkr-ati se je odločil, da Ostroro- z vso težo poskočil nazaj na led. gemu ne bo več nagajal. Celo Prelomil ga je. Pod njim je zazi-pomore mu do samostojnosti, jala za prst široka poč in se bli-Na Jezerno Rožo naj pa Jelen skovito naglo pognala proti So-pozabi. Bolj prav kaže, da jo movemu naselju. Prek jezera se vzame Karp. Ostrorogi si bo je razlegel grom, kakor bi se res žensko že znal poiskati. Ne ene podirali Brkatega in Turovcev same. Še več. Neokretni pa ne. kolišči. Se vede, kakor bi v meglo za- i Brkati Som je pozibal s pora-, mahoval s sekiro. In je sprego-Jščeno glavo: “škoda, da ne uvi-voril redkobesedni Brkati Sorn idiš in se ne daš pregovoriti. Do in rekel Ostrorogemu Jelenu,! pomladi boš pa že drugačnih prvorojenemu sinu svoje že {misli.” penini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SINA IN BRATA ANDREW S. CIPO ki je preminul 16. oktobra 1971 V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Žalujoči: starši: MICHAEL in. MARY Bratje in sestra | stara mati: ANNA MEDVEŠ ! ' Cleveland, O. 16. okt. 1975. PROMISING NEW DEVELOPMENT—Pood Technologist Judy Green is seeking ways to use new high-protein extracts from the seeds of glandless cotton plants. Utilization of new agricultural discoveries is creating many new careers in food science that offer positions of service. umrle druge žene, lepe Skalne Zvende: “Pohiti z delom, plamenolasi Ostr orogi Jelen. Življenje v našem naselju se bo tako zasukalo, da se tvojemu kolišču vsak dan bolj .mudi.” JeLen je zaslutil, da ima Som namesne, ki se bodo z njegovimi načrti hudo križali. Zaskrbljeno je odgovoril: “Podvizamo se, kar jonoremo.” “Ne bom.” Ostrorpgi je topot-nil z nogo ob led. Iz poči pod njim je brizgnila voda in se razlila na obe strani. Brkati Som se je obrnil in odšel. Potoma je razmišljal o Ostrorogega. grožnji. Ni razumel, kam je mladec meril. Vedel pa je ni govoril v prazen nič. Je ves drugačen kakor pa zaletavi Karp. Spet mu je prišla na misel uporna Skalna Zvezda, ki Dajte se še bolj,” je poudaril prav gotovo še vedno vodi svo- Brkaiti: “In če ti primanjkuje orodja in ljudi, sem ti pripravljen z obojim pomagati.” Ponujeno pomoč bi bil Jelen še včeraj sprejel, sedaj jo je kratko' in gladko odklonil, čeprav bd jo rabil. Zazdelo se mu je, da mu Som nastavlja past, kateri se niti zdaleč ne sme približati, če noče, da se ne ujame. Kakor ujetega bobra bi ga potem lahko Karp utopil. In pa. Pri njegovem kolišču naj nobeden drugi nima besede kakor samo on sam: “Če nočeš, pa ne,” je spet spregovoril Brkati: “Povedati ti pa moram, da spomladi pripelje v kočo, v kateri sedaj stanuješ, Karp svojo ženo—Jezerno Rožo.” Ostrorogi bi bil najrajši pograbil sekiro in Brkatemu preklal glavo. Pa se je premagal, kakor se doslej v življenju še nikoli ni. Se je moral, če je hotel zvedeti še nadaljnje Somove in Karpove naklepe. Zvito je vprašal: “Kakšno odkupnino pa bo dal Neokretni za Jezerno?” Som je priprl oči: “Nič ne bo dal. Kar zamenjali bomo. Karp Jezerno, Urni Sulec pa vzame našo Sinjeoko Kodrolasko. “Takooo —!” Jelenu je zatre- PO STAREM V VESELJE OKOLICE — Konjske vprege so že davno iz vsakdanjega življenja v naši deželi. Ponekod so se obdržale bolj zaradi veselja kot iz potrebe. Tako je ponekod v Montani, kot kaže slika. Izkušeno kobilo so vpregli v star voz, na vsako stran pa ji pripeli po eno žrebe, da se navadila hoje in dira v skupnosti. POPOLNA ČISTOČA — Pri sestavljanju hidravličnih zaklopk za vesoljske naprave je potrebna čim popolnejša čistoča. To skušajo v oddelku Hydro-Air v Burbanku v Kaliforniji doseči s posebnimi oblekami, pa tudi s posebnim načinom čiščenja zraka. EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma svež« jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 549 East 185 Street, Euclid 531-8187 NOVICE- z vsega sveta JESENSKE SILHUETE — Fotograf je napravil tale posnetek ob svetlem jesenskem soncu ob jezeru Harriet pri Minneapolisu, Minn. NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite le sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte le sosedu, ki le ni naročen nanje Za vsakovrsšna tiskarska dela «e priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clah’ Avenue Cleveland 3S Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. m Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE