St. 133 Poltmea platna i gotovini ^ j rai la posta)
V Trstu, v torek 6. Junija 1922
Posamezna številka 20 stotink
Letnik H LIT £3
dništvo: ulica sv. Frančiški lajo uredništvu. Nefrinkiram ajatelj In odgovorni uredni* k tiskarna Edinos* '-'na L 32. —, in celo
11-57.
jzhaja, Izvzemši pcndeljek, vsak dan zb AsISkega It. 20, L nadstropje. Dopisi jptsma se ne sprejemajo, rokopisi se nt. ^ [Štefan Godina. — Lastnik tiskarnah maša za mesec L 7. —, 8 mesece L l&ŠV*..^,.. Za inozemstvo mesečno 4 lire več- -»^đefot jueđatftva in uprava
-1 Vv 1
Boi med kapitalizmom in delom v Itallil
ni dejstvo, da je italijanska vel eirfdus trija v veliki krizL Italijanski industrialni proizvodi so danes predragi, <fa bi mogli uspešno tekmovati recimo z nemško^ češko in avstrijsko industrijo. In kdo naj plača to razliko, to se pravi, kako naj paralizira italijanska industrija to neugodno razmerje?
Zato se bore danes industrialci proti organiziranemu delavstvu, kateremu hočejo diktirati take plače, da se more znižati prodajna, cena italijanskih izdelkov na inozemskih trgih. Boj med kapitalom in delom se torej nažaljuje in se še poostruje, kakor se sproti poostruje splošna gospodarska kriza.
Italijanska industrija se je med vojno silovito razvila. Ogromne množice kmetskega delavstva so absorbirale mestne tvornice, tako da je nastalo pravo preseljevanje kmetskega proletariata v mestu. Vsled vedno naraščajoče brezposelnosti v mestih, pa so se začele te množice vraćati nazaj na deželo in tako je nastal in nastaja tudi kmetski brezposelni proletariat.
Ta za proletariat silno neugodni položaj hočejo tudi veleagrarci izrabiti, da si zopet usu žn. ji j o svoje kolone. Toda to je le mogoče, ako se organiziran® kmetske množice raztepejo na. vse vetrove. Njihove organizacije je treba uničiti z vsakim sredstvom. In tako je postal v zadnjem času agrarni boj silno oster.
In v tem agrarnem boju vidimo fašiste na strani veleagrarcev. V zadnjem času se je začelo vršiti to-le: Iz ene pokrajine v drugo se vrši umetno preseljevanej brezposelnih kmetskih množic v take kraje, kjer je še prebitek delavskih sai. Ti priseljenci, ki jih prevažajo fašisti, naj zJomijo odpor organiziranega kmetskega delavstva. Tako naj proletariat sam druge pro-letarce uniči To se je v zadnjem času zlasti godilo- v bokmjski pokraijni (Emilija). Tozadevno so socialisti interpelirali vlaklo in tudi dosegli, da je vlada izdala poseben zakonski odlok (decreto legge), s katerim se prepoveduje to umetno preseljevanje. Razni socialistični govorniki so prav jasino dokazali, da je ta politika veleagrarcev proizvodnji poljskih pridelkov silna škx> dovala in je torej to gibanje proti interesu države.
Posebno hud postane boj, ko se imajo obnoviti pogodbe sindakatov z gospodarji, bodisi da se gre za kmetsko delavstvo ali pa za industriaino. Ravnokar je izbruhnila stavka kovinarskih delavcev v Lombardiji in to gibanje se širi po vsej gorenji Italiji. Gospodarski boj med delom in kapitalom se je vnel na celi črti. Bolonjski dogodki so le nekak odmev tega silovitega boja.
V tem boju med delom in kapitalom stoji fašizem na strani kapitala. Tako je postal fašizem zadnje čase nekak izvršilni organ enega samega sloja in poostril razredni boj v Italiji	f A
Tako vidimo, da se agrar« in industrialci opirajo na fašizem, ki je torej v njih službi, ni pa izključeno, da ima fašizem pri tem tudi svoje posebne interese, ki jih hoče u-veljaviti prej ali slej. In danes se zopet namiguje na državni prevrat, ki naj ga izvrši fašizem. Koliko je na tem resnice, nam pokažejo bližnji dnevi Dosedanji dogodki pa nam dbkazujejo, da je tudi sedanji fašizem nastal iz gospodarskih razmer in da črpa svojo moč in življenski obstanek iz boja med kapitalom in delom.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo » iirokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent csm tnice, in zahvale, poslanice In vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-FrančiSka AsISkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.!
Fašistovsko gibanje v Italiji se je porodilo kot odpor nosilcev narodnostne in državne ideje proti razdirajočemu boljševizmu, ki je bil v prvih povojnih letih nai pohodu in ki je grozil z veliko revolucijo, ki naj korenito pomete z obstoječim družabnim redom. Tako imamo torej v obeh gibanjih predstavljeni dve ideji: nacionalizem in komunizem. Zato smo videli, da so se oklenili fašizma ne samo skrajni šovinistični sloji zastopani recimo zlasti v vojaških krogih, ampak je prodrla fašistovska ideja tudi v širše kroge srednjega in malega meščanstva. Videli smo, kako je vlada spretno uporabila in podpirala to gibaaije, ki je postalo glavni lek za boljševiško bolezen Italije.
Samo ob sebi se razume, da so ce fašizma oprijeti tudi oni, ki bi bUi z nastopom boljševizma največ izgubili, namreč .bogataši, kapitalisti in veletrgovci, skratka: plutokracija. Da so ti ljudje gmotno podpirali fašistovske skupine, je umevno, saj so fašisti, ki so šli v boj za nacionalno idejo, stremeli za obvarovanjem obstoječega družabnega reda in s tem tudi branili hote ali nehote interese italijanske plutokracije.
Kakor smo že v enem zadnjih člankov ra zmot rivali, je bil eden glavnih smotrov fašizma ubiti domači boljševizem. In v kratkem je bila možnost katerekoli revolucije odstranjena. Kako so fašisti nastopali v tem boju m kako se je pri tem obnašala vlada in njena oblastva, smo imeli priliko opazovati tudi v naših krajih in smo mimogrede tudi na naši koži prav krvavo občutili posledice tega boja, da ni potrebno, da bi se spuščali v tozadevne rekrimi-nacije.
Toda s prenehanjem boljševiške nevarnosti niso fašisti nikakor prenehali z nasilji in nadaljevali brezobzirno boj proti pro-fetarskim ustanovam, ki so jih vodili komunisti in socialisti. Prišlo je sicer srvoj čas do nekake mirovne pogodbe med socialističnimi in fasistovskimi predstavniki in nasilja so se precej polegla, to se pravi, nasilni boj je pclagoma ponehava!, dasi ni nikdar popolnoma ugasnil. In tako se je zdelo, da pride vendar enkrat zopet do normalnih razmer tudi v političnem boju. Posebno se je takrat zdelo, ko se je fašizem preosnoval v politično stranko.
Fašizem pa ni pognal korenik v ljudskih množicah in niti tisti nacionalistični sloji, ki so spočetka in dokler je trajala boljše-viška nevarnost, simpatizirali in soglašali s ! tašistovskim gibanjem, se niso mogli ogreti za fašiste. Za te kroge je fašizem svojo nalogo rešil in s tem tudi izgubil nadaljno pravico do življenskega obstoja. Narodu in državi ni bil fašizem več neobhodno potreben, nasprotno, vsa nadaljna nasilja in nadaljevanje meščanske guerilje je moralo pač škodovati državnemu organizmu. Sicer pa so napravili fašistovski voditelji to napako, da niso znali po končani svoji nalog; dati drugo smer gibanju. Preosnovanje v politično stranko je bilo površno izvedeno in na splošno niso mogli slediti nameram svojih glavnih glavarjev, ko so ti ustanovili politično stranko.
Pozabiti ne smemo, da so zlasti veleagrarci in veleindustrialci bili tisti, ki so gmotno najbolj podpirali fašizem. In zato je umevno, da so imeli in imajo Še danes velik vpliv na razvoj fašizma. Če je na eni strani revolucionarni pokret zlomljen in ne obstoja nikaka nevarnost za državo in obstoječi družabni red, pa stoji na drugi stra-
Italija
Odhod italijanskih novinarjev na Poljsko
RIM, 5. Včeraj je odpotovala skupina italijanskih novinarjev na Poljsko^ Ičamor so bili povabljeni cd poljskih novinarjev. ,Med drugimi je odpotoval tudi Ernssto Vassalo kot poročevalec glasila ljudske 6tranke «11 Popelo Nuovo».
Protest puškarjev zaradi prepovedane noše orožja	«
RIM, 5. Vsled prefektove naredbe, s katero se prepoveduje noša samokresov in pištol so puška rji poslali vladi protest, češ da trpe vsled tega veliko škodo. Naj bi se Je pomirili puškarji: saj je vedno dosti ljudi, ki bodo smeli vkljub prefektovi naredbi nositi orožje, in ne samo samokrese in pištole!
Udeležba jugoslovenskih duhovnikov na cvharistlčnem kongresu v Rimu
RIM, 4. EvharistiČnega kongresa v Rimu se lideležili tudi jugoslovenski duhovniki. Jugoslovenskih škofov je bilo 7, na celu jim zagrebški nadškof dr. Bauer ter okoli 100 drugih kongresistov. Največ je bilo Hrvatov. Slovencev je bilo le 15. Jugo-sloveni so tudi nastopili pri glavnih zborovanjih, kakor tudi narodi: Francozi, Špan ci, Portugalci itd. Poleg čehoslovaškega naroda, v čigar imenu je govoril praški kanonik Hanuš, in poljskega naroda, ki je Imel svojega govornika v os»ebi škofa Pel-čarja iz Premysla, je nastopil kot govornik šibeniški škof Millcta. Češki in poljski go-vomk je govoril najprej v svojem narodnem jeziku, potem v francoščini, škof Milleta pa hrvatski in italijanski. Med hrvatskim govorom mu je občinstvo ploskalo, ko je razumelo ime Jugoslavija, med itaHjanskim govorom pa burno za vsakim stavkom,
Kakor drugi narodi so imeK tudi Jugo-Bloveni posebno avdienco pri papežu. Ko je sHšai papež pozdravne kfcce: «Živio», je
sam zaklical «živio* vsem, in ko je zagledal novega nuncija za Belgrad, msgr. Pal-legrinettija, je še temu zabičal: «živJo!». Nuncij Pellegrinetti, k* se Jje v Vairšavž kot papežev auditor naučil poljski, zna zdaj tudi že hrvatski in srbski črtati in govoriti.
Jugoslavija
Priprave za poroko kralja Aleksandra Svečan sprejem francoskega odposlanstva
BELGRAD, 5. Spričo predstojeće svečanosti povodom kraljeve poroke je prestolnica okrašena z državnimi, narodnimi in romunskimi trobojnicamL Po vseh mestnih okrajih vlada živahno gibanje, s parniki in po železnici prihajajo v mesto velike množice ljudi. Povsod vlada veliko vrvenje, vse se živahno pripravlja na svečanost. Nocoj, jutri in pojutrišnjem pridejo uradna odposlanstva drugih držav. Jutri ob 3 bo zapustila pristanišče ladja izvidnica «Ve-dette» pod poveljništvom poveljnika kapetana Marinarića in se bo vsidrala v Dubra-vicL Za njo bosta odpluli vlačilka in izvidnica ravnateljstva porečne plovbe s tehniškim osobjem. S to vlačilko se bo odpeljalo veliko število domačih in tujih novinarjev. Istočasno bo odSplula velika ladja «Aleksander* s kraljevim odposlanstvom pod poveljništvom admirala Priča naproti kraljevi nevesti. Na ladji bodo častniki, kraljevi gostje in vojna godba) kr. garde. Visoki gosti in kraljeva nevesta bodo zapustili Oršovo danes ob 10. uri na kraljevski jahti. Prenočili bodo na MokLavi, a jutri nadaljujejo pot v Belgrad. Jutri na vsezgo-daj zletijo trije hidroplani z Banjice nad Donavo do Dubravice, ki bodo prednjačile spremstvu do Belgrada. Jutri odpluje ta iz Belgrada monitorja « Vardar* in «Drava*. Z vojaško godbo bosta pri Dubravici pozdravila kr. jahto. Druga dva monitorja (Sava, Morava) in vojni remorker «Lovčen» bosta ostala vsidrana ob savski obali v Bel gradu in bosta tam pričakovala prihod romunske kr, dvojice in visoke zaročenke.
BELGRAD, 4. Včeraj ob 11.20 so prispeli v Belgrad člani francoskega odposlanstva ki bo prisostvovalo poroki kralja Aleksandra. V odposlanstvu so: maršal Desperey, admiral Bendry, g. Fontenay, bivši francoski poslanik v Belgradu, pobočnik maršala Deaperea Iler, gospodična Desperey, gospa Bendry, gospa Iler. Odposlanstvo je bilo sprejeto na zelo svečan način. Na postaji je bila četa kraljeve garde z godbo in zastavo, pred postajo pa sta bila postavljena dva eskadrona kr. konjiške garde. Ljudstvo, ki je bilo izvedelo o prihodlu priljubljenega francoskega vojskovodje, mu je prirejalo ovacije po ulicah in ga je burno pozdravljalo. Maršala Despereya in druge člane francoskega odposlanstva so sprejeli na postaji: od strani kralja Aleksandra njegov prvi pobočnik general Hadžić, od strani kr. vlade minister za zuzu nje zadeve dr. Momčilo Ninčić in vojni minister general Vasić, dalje načelnik glavnega štaba general Pe-šič, poveljnik mesta polkovnik Skalpovič, poslanstveni svetnik Anastazijević, tajnik ministra za zunanje zadeve Antić in člani francoske naselbine v Bel gradu. Godba je svirala «Marseljezo» ves čas od prihoda vlaka do konca ogledovanja častne čete. Maršalu Despereyu je poželel general Hadžić dobrodošlico v imenu kralja Aleksandra, a v imenu kr. vlade minister za zunanje zadeve Ninčić. Po sprejemu se je maršal Desperey odpeljal v spremstvu vojnega ministra Vasica v hotel «Srpski kralj*. S postaje do hotela sta maršala spremljala tudi omenjena dva eskadrona -kr. konjiške garde, a občinstvo ga je povsod simpatično pozdravljalo in mu vzklikalo.
Sporazum z Italijo sklenjen aH ne?
ZAGREB, 4. « Slobodna Tribuna* je prejela od svojega poročevalca iz Belgrada nastopno poročilo: V ministrstvu za zunanje posle so mi potrdili, da je dogovor z Italijo od včeraj gotovo dejstvo. Sporazum dr. Krstelja s Tostijem dtt Valm&mita se smatra kot gotov s 1. junija, ako se dogovor ne prekliče do tega dne. Ker tedaj dogovor ni bil preklican, je dogovor sklenjen navzlic posvetovanjem ministrskega sveta, ki se baje vrše. Za dokaz navaja dopisnik to, da je italijanska vlada včeraj jugoslovensko vlado uradno obvestila, da je bil imenovan generalni ravnatelj trgovinskega brodovja v Rimu Gulini za italijanskega zastopnika v pristaniškem konzorciju za luko Bar oŠ in Delto. Na prošnjo oškodovanih Jugoslovenov na Reki je poizvedoval dopisnik ponovno pri ministrstvu za zunanje posle o usodi oškodovancev. Potrdili so mu, da je Ljuba Nešač, načelnik odseka za Reko, po naročilu ministra dr. Ninftića v resnici odklonil vse prošnje za odškodnino, in sicer vsled sporazuma z Italijo. Odškodninske zahteve pre-s<egajo 50 miljonov dinarjev.
Protest reškega predsednika Z&nelle
BELGRAD, 4. Predsednik reške neodvisne države prof. Zanella je poslal jugoslovenski in italijanski vladi protest, v katerem pravi med drugim: «Protestiram z vso odločnostjo proti podtikanju s službene italijanske strani, da - sem zastrupljal odnešaje med Jugoslavijo m Italijo. Ta vest je neistinita in ima edino ta namen, da bi prikrila tuje grehe. Ugovarjam proti takemu načinu uradne polemike. Tekom prihodnjega tedna obelodani reška vlada rdečo knjigo. Zanella.* Reška vlada je poslala ta protest vsem Hal. listom zlasti! onim, ki podtikajo reška vladi, da je izmislila in razširila vest o spopadu med italijanskimi in jugoslovenskhni graničnima četami pri Kastvu.	_
Čehoslovaika *
Benešov* izjave v čehoslovaškem senatu.
PRAGA, Ministrski predsednik Beneš je poudarjal v svojem odgovoru na kritike konference v Genovi s strani nekaterih nemških senatorjev, da «e nahaja Čehoslovaška po triletnih naporih med državami, katerih gospodarski položaj je zadovoljiv, Čehoslovaška politika gre za tem, da se najprej obnovi lastna država a nato da se pomaga drugim. Ideja o obnovitvi Evrope ne pomeni osamitev kake države, pač pa sodelovanja vseh. Govoreč o pacifizmu, je BeneS poudarjal, da je ofUočen nasprotnik pacifističke demagogije in posebno pacifizma tistih, ki so bili pred vojno največji militaristi in nacionalisti, a danes prikazujejo pacifistično idejo v slab luči
Beneš je nadalje trcfil, da j«? vodil politiko, ki se je priporočala i »konferenci v Genovi še preden se je ta konferenca sestala. Čehoslovaška je bila med prvimi evropskimi državami, Id so podpisale po vojni trgovsko pogodbo z Nemčijo, uredila svoje odaošaje s Poljsko in Avstrijo ter i£5e sporazum z Madžarsko, stopila v stike z vsemi drugimi državami srednje Evrope in se pogafc sedaj tudi z Rusijo.
Beneševe izjave so odobrili vsi čchoslo vaški senatorji,	so Nemci, komunisti žn sena-
torji slovaške ljudfcke stranke glasovali proti.
ČehoalovaSka la konferenca T Haagu
PRAGA, 4. Čehoslovaška vlada je dobila povabilo na konferenco v Haagu, člani čehoslovaška delegacije, ki bo šla na konferenco^ niso še imenovani, vendar ae pa ve, da bo njitavo število manjše nego število delegacije v Genovi, ker bodo šli v Haag samo strokovnjaki Ministrski predsednik Beneš ne bo del v Haag,
Otvoritev koagresa zveze odruženj za zvezo narodov
PRAGA, 4. Danes je bil svečano otvor-jen kongres zveze udruženj za Zvezo narode»v. Kongres je otvorfl italijanski senator Ruffini, ki ie bil izvolien za predsedni-
ka. Prisotni so bili delegati osemnajstih držav, diplomatski zbor, vladni člani, zastopniki oblastev in veliko število povabljencev. Razen senatorja Ruffinija so govorili ministrski predsednik Beneš, župan in zastopniki povabljenih držav. Popoldne so komisije začele proučevati vprašanja dnevnega reda, in sicer notranja« vprašanja, vprašanje propagande, pravna vprašanja, vprašanje razorožitve, vprašnje narodnih manjšin in rusko vprašanje.
Bolgarska
Bolgarska za anketno komisijo -v Makedoniji
SOFIJA, 4. Vsled vesti, da jugosloven-ska vlada zahteva ustanovitev komisije, ki naj bi preprečila nadaljnjo akcijo bolgarskih komitaških tolp, je izrazila bolgarska vlada željo, da bi se ustanovila taka komisija, ki bi lahko ugotovila, da bolgarska vlada ne trpi obstanka komitaških tolp na bolgarskem ozemlju. Obenem je naglasila, da želi živeti z Jugoslavijo v miru.
Bolgarska vlada zanika vesti o sklenitvi dogovora s sovjetsko Rusijo
SOFIJa, 4. Bolgarska agencija zanika odločno vest o sklenitvi raznih dogovorov med Bolgarsko in sovjetsko Rusijo in vest, da so bili storjeni znani ukrepi proti Wran-gehrvim častnikom sporazumno z moskovsko vlado. Bolgarska vlada — pripominja agencija — je vedno smatrala;, dai ne sme nikakor vzpostaviti odnešajev z Rusijo, preden jih ne vzpostavijo ententne države. Ukrepi proti Wrangelovim Častnikom so bili storjeni samo zato, da se zajamči varnost dežele; razkrile so se bile namreč wrangelovske organizacije, ki so ogrožale notranji mir.
Ravnotako je neutemeljena vest o ude-ležitvi tujih delegatov zelene internacio-nale na bolgarskem poljedelskem kongresu. Nekoliko tujcev se je udeležilo kongresa, toda ti so prišli le pozdraviti bolgarski narod. - ___
Busiia
Direktna zveza med Nemčijo in Rusijo
RIGA, 4. Ljudski komisariat za promet javlja, da. bo kmalu vzpostavljen promet na železniški progi Moskva - Konigsberg čez Letiško in Litvo. Na ta način bo vzpostavljena direktna zveza med Rusijo in Prusko. Le tiska in litvinska vlada ne bosta vršili' kontrole nad potnimi listi in prtljago.
General De Richs predsednik vladivostov-ske republike
VLADIVOSTOK, 4. General De Richs je bil izvoljen za predsednika republike. V pričakovanju njegovega prihoda bo vršil predsednikove posle general Moelkanov.
Francija
Vsebina francoske spomeo ce
PARIZ, 4. Agencija Havas objavlja vsebino spomenice, katero je poslal Porncare vladam, ki bodo zastopane na haški konferenci. Ne da bi se spuščala v politična razmotrivaoja, povdarja spomenica, da se bodo morali izvedenci baviti glede ruskega vprašanja s tremi glavnimi točkami: Dolgovi, zasebno lastnino in krediti. Dolgovi se delijo v dve vrsti, kateri je treba razločevati: Dolgovi med državami in dolgovi napram zasebnikom. Samso ob sebi je umevno, da se prvi morajo priznati. Upniki pa bodo morali določiti primeren način plačevanja ter se ozirati na gospodarsko moč in obnovitev Rusije. Ravno tako bo moraal sovjetska vlada priznati dolgove napram zasebnikom. Najboljši način rešitve bo v tem primeru ta, da se upniki in vlada direktno sporazumejo.
Kar se tiče zasebne lastnine, povdarja Poincare, da je bila moč in razvoj Rusije v prvi vrsti plod dela tujcev. Že v Cannesu se je povdarjalo, da sovjetska vlada mora povrniti škodo, ki so jo trpeli industrialci. Treba pa je tudi doseči jamstva, da bodo industrijalci, ko se bodo zopet nastanili v Rusiji, tudi lahko ostali in ne bil primorani po par mesecih zapustiti državo. Kar se tiče kreditov; nadaljuje spomenica, so to neodbbodno potrebni za vzpostavitev Rusije. Podlaga za to je^ oživljenje poljedelskega dela v Rusiji, a kmet se ne bd prej povrnil k svojemu dalu, dokler ne bo imel gotovosti, da bo lahko užival plod svojega dela in da bo za svojo žetev dobil v zamenjavo tisto blago, ki ga potrebuje. — O načrtu za vzpostavitev Rusije morajo biti vse vlade edine; načrt mora biti popoien in se mora ozirati na stopnjevano obnovitveno delo in na kredite. Za ta načrt je čas od 15 do 20. junija prekratek, in ker gre za zelo težko vprašanje, mu je treba posvetiti tudi primeren Čas. Spomenica končuje, da je treba postopati metodično ne da bi se pri tem opustili tisti plemeniti vidiki, ki so dali povod za genovsko kon-ferenco, * " _
Anglija
Krvavi bop med angleškimi četami in vstaši na Irskem. — Angleške čete rabile topove
BELFAST, 4. Med angleškimi četami in vstaši je prišlo na meji med grofijama Fer-nanangeh in Donegal do krvavih bojev. Vstaši so napadli angleške čete, ki so bile zasedle vas Pettico. Stopilo je v akcijo tudi topništvo. Vstaši so bili odbiti. Njihov poveljnik je bil ujet. Vstaši so imeli velke izgube. En častnik je bil ubft. Smatra se, da so vstaši izgubili v boju nekoliko avtomobilov.
Vstaški oddelki, ki so se udeležili bojev pri Pettico, so čakali v zasedi v bližnjem gozdu in so napadli angleške čete, ki so odgovorile s topovskimi streli.
Ena granata je padla med vstaše in jih ubila 6. Po kratkem boju je poveljnik angleških čet pozval vstaše, naj se vdajo. Vstaši so se vdali po četrturnem boju. Vsi njihovi' častniki so bili ujeti. Angleške čete so zaplenile mnogo orožja in municije.
V Belfastu je prišlo včeraj do novih bojev, tekom katerih sta bili dve osebi ubiti, 15 pa ranjenih.
Aeroplan Pariz-London strmoglavil 2 pilota mrtva,
LONDON, 4. Aeroplan ,ki je opravljal zračno službo med Parizom in Londonom, je padel v preliv la Manche, kaki dve milji daleč od Folpestona. V aeroplanu sta, bila 2 pilota, ki sta bila oba ubita.
Ogrska
Bivša cesarica Žita pripravlja nove pustolovščine?
BERLIN, 4. Dunajski poročevalec «Ber-liner Tagblatta,» javlja svojemu listu, da se namerava bivša cesarica Hakoj jpo okrevanju vrniti v svoje nekdanje bivališče v Švici in od tam zopet začeti svoje politično delovanje, ki ni bilo s smrtjo njenega moža končano. Bivša cesarica je baje poslala madžarskemu regentu Hortyju potom svojega brata princa Siksta parmskega pismo, v katerem mu sporoča, da se še vedno smatra za okronano kraljico Ogrske» in da bo ohranila pravice umrlega kralja tako dolgo, dokler doraste njen mladoletni sin Oton. Bivša kraljica zahteva pravico do izvrševanja kraljevske oblasti, čim se ji bo nudila za to prilika. Pismo je bilo baje izročeno regentu Hortyju potom grofa Josipa Karolyja, ker avstrijska oblastva niso dovolila princu Sikstu prehoda skozi avstrijsko ozemlje. Horty je bil baje s tem pismom zelo neugodno iznenađen. On in grof Bethlen skušata na^ti kompromis, po katerem bi bilo Hcirtyju poverjeno definitivno regentstvo, dokler doraste Oton.
Po načrtu bivše kraljice se mora legiii-mistiČno gibanje prilagoditi novim razmeram v Avstriji. V Avstriji naj bi se osnovala «velikoavstrijska stranka», ki naj bi obsegala vse legitimistrčne skupine. Stranka bi imela svoj sedež v Salzburgu in njeno vodstvo bi prevzel bivši nadvojvoda Evgen. Nositelji te idejo so bivši ministri grof Clam - Mariinic, knez Schonburg, grof Wense in drugi. Baron Andrej Baitschberger bi kupil potrebno časopisje za širejnje te ideje.
Potom svojih političnih agentov namerava Žita stopiti v stik tudi s Hrvali in z delom čehoslovaškega plemstva. Žita si je preskrbela tudi nekoliko novih političnih agentov. V ta namen sta odpotovala baron Schonta in stotnik Werkriiann v Lofer pri Salzburgu, odkoder nista odšla vkljub ukazanemu izgonu s strani vlade. Glavni svetovalec Zite je grof Hunyady, ki je tudi pripravil ves načrt za bližnja bodočnost,
Amerika
Amerikanske čete ostanejo ob Renu
PARIZ, 4. «Chicago Tribune* javlja iz Koblenca: Poveljnik amerikanskih čel ob Renu general Allen je dobil od vojnega ministrstva kablogram, ki ga pooblašča, da lahko obdrži še 1200 mož za nedoločen čas stražo na- predmostju pri Koblencu. Ta sklep je v navzkrižju s prejšnjim sklepom Zedinjenih držav, da bodo umeknile vso svojo vojsko z Rena.
Revolucija v Paraguaju
LONDON, 4. «Daily Mail* javlja iz Bue-nos Airesa: Revolucija, ki je izbruhnila v Paraguaju, zavzema velik obseg. Vstaši so obkolili prestolnico. Argentinska rušilka je odplula proti viru reke Paraiguay, da zaščiti argentinske kmete. Revolucijo vodi bivši predsednik Scheres.
Amerika bo imenovala delegata za preiskovalno komisijo v Mali Aziji.
WASHINGTON, 4. Nota, s katero Zcdinjene države pristajajo na imenovanje svojih delegatov v preiskovalno komisijo o grozodejstvih v Mali Aziji, določa, da bo obstajala naloga komisije edino-le v tem, da zbira podatke, ki s£ bodo sporočili raznim vladam. Udoleiba Zedinjenih držav pri tej komisiji, ne bo vključevala nikake obveze za Zedinjene države. V noti se nasvetuje, naj se preiskava vrši istočasno na ozemlju, zasednem po Grkih in po Turkih.
Reka
Spopad med italijanskimi vojaki in Zanellovimi stražarji
REKA, 5. Včeraj zvečer je nekoliko Za-nellovih stražarjev tajno prekoračilo mejo. Ko jih je obmejna straža ustavila, se je začel živ ogenj, prt katerem je bil en italijanski vojak ubit. Zanellianci so se umaknili; ne ve se, če so imeli izgub.
General Spreafico je javil dogodek jugoslovenski oblasti na Sušaku. Njen zastopnik, dr. Cukar, je izrazil svoje obžalovanje nad smrtjo vojaka, ter je takoj odredil, da so poskrbeli, da bodo Zanellijanci razoro-ženi in odstranjeni.
Daljni Vzhod
Novi predsednik republike
PEKING, 4 Li Yuang Huang, ki je bil
na novo potrjen za predsednika ljudovlade, ni še odpotoval iz Tientsina, ker ni še prepričan, Če je način na kateri se je izvršilo njegovo imenovanje, zakonit, ter se radi tega posvetuje s pravnimi izvedenci. Tekoi če oosle rešufe med tem časom vlada.
Prosveta
(Konec)
V področju « Prosveten se je že takoj ob priče t ku ustanovil pocdben odsek za socialno izobrazbo. Ta odsek se je kasneje razširil in je postal predavateljski odsek,
kri katerem sodelujejo strokovnjaki vseh panog in društev, n. pr. * Zveza učiteljskih društev», društvo «Pravnik*, akadetnično društvo * Balkan« in «Zadružna zveza». Od-sekovo delovanje je želo v tržaški okolici že obilo odobravanja, ki se bo pa) gotovo stopnjevalo, ko bo v najkrajšem času pripravljenega dovolj materiala, da bo odsek svoje delovanje lahko prenesel tudi v vsa druga, še tako mala središča Julijske Krajine.
Tudi na polju dramatike je že zastavilo društvo «Prosveta» svoje delovanje. Velike potežkoče so imela naša društva pri izberi m nabavljanju našim odrom primernih iger, bodisi za odrasle ali za mladež. V tem poslednjem oziru je bil storjen prvi korak z izdajo Ribičič - Voukovih «Šest mladinskih iger» v samozaložbi, na drugi strani pa si je društvo nabavilo večje število iger za odrasle, ki se še niso uprizarjale na nažih odrih. Skušalo si bo nabaviti tudi vse pripomočke, kakor n. pr. kulise, kostume in druge pripomočke ter jih bo posojevalo našim društvom. Tudi z navodili in nasveti bo društvo skušalo v vsakem oziru olajšati našim kulturnim društvom v sedanjih razmerah otežkočenc delovanje.
Enako bo «Prosveta» skrbela za pevske in glasebene odseke. Tudi za čitalnice bo nudila «Prosveta» največje ugodnosti, ker si je zagotovila po-verjeništvo za razne znanstvene revije.
Naloge društva «Prosvele» so velike. Obnova vsega onega, kar smo Slovani Italije imeli v kulturnem pogLedu, kar imamo storiti še novega, uspeh tega, zavisi od vsakega posameznika, a v prvi vrsti od naših društev. Znana je naša požrtvovalnost in vsakdo se mora o njej prepričati, ki pogleda delovanje naših društev. i\aša društva so ravno ona, ki so preprečila, da ni ostala tudi narn ona pedivjanosi, katere našelati smo se imeli tolikanj prilike v vojni. Kdor dvomi, da ni to zasluga naših društev, gotovo ni zasledoval ne časovnih razmer in tem manj pa dela teh naših organizacij! Bodočnost pa bo pokazala njih sedanje blagodejno delovanje in vpliv! Tega se tudi naša društva zavedajo, zaveda se tega vsak posamezni njihov član.
Po vsem navedenem bi bilo odveć, razvijati še bolj obširno in natanko program in namen društva « Presveta*. Istotako bo tudi vsak posameznik uvidel njene naloge kot zvezo slovanskih kulturnih društev Julijske Krajine že po krajevnih razmerah in potrebah. Člani vseh prosvetnih društev se morajo zavedati, da je delo «Prosveie» plod dela njihovega društva, delo njih samih in vsega našega naroda. Vsled tega zavisi cd vsakega posameznega društva in vsake posamezne osebe, ali hoče pristopiti k tej zvezi naših kulturnih društev, ali hoče s tem dvigniti in krepiti zidovje one hiše, ki naj bo ognjišče naše kulture, naš skupni kulturni dom!
Dn@wn@ vesti
Kaj je s svobodno lukcT Vprašanje gospodarske obnovitve Trsta hoče vzeti slavna vlada sama v roke, kakor poroča agencija Štefani, «Z odlokom ministrskega predsednika — javlja Štefani — se je ustanovil pri osrednjem uradu za nove pokrajine odbor, ki bo imel nalog, da v sporazumu in s pomočjo prizadetih osrednjih upravnih oblastev ter zastopnikov domačega kraja prouči in priredi ukrepe o organizaciji prometa tržaškega pristanišča, posebno o uredbi železniške, pomorske in carinske službe kakor ludi o vsem, kar bi znalo pospeševati razvoj trgovine in obrti v mestu in njegovi okolici. Predsednik tega odbora bo sen. Salata, načelnik osrednjega urada za nove pokrajine pri predsedništvu ministrskega sveta, medtem ko bedo kot člani pripadali odboru po en zastopnik ministrstva za zunanje zadeve, finančnega, zakla dnega, mornariškega ministrstva (državni podtajnik za trgovsko mornarico), ministrstva za javna dela (ravnateljstvo državnih železnic) in ministrstva za industrijo in trgovino, dalje dva odposlanca osrednjega urada za nove pokrajine, en odposlanec generalnega civilnega komisa-riata za Julijsko Krajino, predsednik pomorske vlade v Trstu, glavni ravnatelj splošnih skladišč v Trslu. tržaški župan, predsednik trgovske in obrtniške zbornice v Trstu, štirje člani deželne svetovalne komisije v Trstu, med njimi predsedniki posebnih odborov (finančnega in pristani-
zastopal pravega člana, v slučaju njegove odsotnosti ali kakega zadržka. Predsednik odbora bo lahko povabil k sodelovanju tudi oeebe, ki niso v odboru, posebno strokovnjake v posameznih predmetih. Delo tega odbora bo moralo biti končano najkasneje v teku šestih mesecev od dneva ustanovitve. Poročila in predlogi se bodo predlagali takoj po proučitvi posameznih vprašanj. Za tajniško službo v odboru bo skrbel osrednji urad za nove pokrajine. Ta odbor se je ustanovil po topli želji tržaških krogov.* — Tako poroča agencija Štefani o ustanovitvi tega odbora, ki ni v stvari nič drugega kot nekaka nova svetovalna komisija. Res je, da je vlada ustregla z novim odborom nekaterim tržaškim krogom, toda tistim krogom, ki zahtevajo svobodno luko in ki tolmačijo želje ogromne večine tržaškega prebivalstva, tem prav gotovo ni ustregla. Znano je, da se je deželna svetovalna komisija enoglasno izjavila za uvedbo svobodne luke v Trstu. Mesto da bi vlada ta sklep upoštevala, je pa imenovala novo svetovalno komisija, da začne vprašnje, ki je bilo že izčrpano, zopet proučevati! Torej očitna pljuska v obraz svetovalni komisiji in seveda tudi stvari svobodne luke! Pogreb svobodne luke, kakor je upravičeno naglasil «Lavo-ratore Socialista* v svoji nedeljski številki. «Nismo se torej motili — pravi omenjeni list dalje — ko smo pred kratkim trdili, da je v istem času, ko je kralj ob skal Trst, propadla ideja svobodne luke. In tako se je tudi zgodilo! Razne sile so se spravile na delo proti svobodni luki ravno radi kraljevega prihoda. In zmagale so...» Mi bi dodali z naše strani k tem izvajanjem glasila tukajšnje socialistične stranke, da je bilo jasno že v samem začetku, da je* Mo-scoaiijeva — na eni strani «portofrankar-ska», a na drugi obenem strupeno proti-avtoncmistiČna politika — neodkritosrčna in da gre le za tem, da se Julijska Krajina pošteno opehari. Ustanovitev novega odbora za proučevanje tržaškega vprašanja je neizpodbiten dokaz, da dela senator M os c oni zakulisno z vsemi silami proti uvedbi svobodne luke kakor dela na drugi strani javno, ravno tako z vsemi silami, proti ohranitvi naših deželnih in občinskih avtonomij.
Bovec in «Nazione», Spustili smo se v
golemiko z *Nazione» ne samo radi imena ovec, ampak ker smo s tem branili pravice vseh naših krajevnih imen. Polemiko, ki je bila trezna in umerjena, je «Na z ione» kar na enkrat zasuknila, kakor se v gostilni konča neprijeten razgovor. Na to polje seveda ne borrro sledili «Nazione». List pravi namreč: «Mi se nismo nikoli bojevali za to, da bi Slovani nehali nazivati kraje kakor se jim zljubi; zoper-stavljali smo se samo temu, da bi bili poštni uradi prisiljeni naučiti se dve, tri imeni za kraje, ki včasih ne dosežejo par tisoč duš prebivalstva.*
To se pravi v domači' slovenščini: Dragi Slovenci, doma med seboj lahko imenujete svoje, kraje kakor hočete, čim pa vam pade na misel, da pišete dopisnico, boste morali opustiti svoje ime tudi če je staro tisoč let,in poslužili se boste lepo uradnega imena, tudi če se je rodilo še-le včeraj. Res, liberalna je «Nazione». Če gre tako naprej, bo nekega dne z debelimi črkami zapisala, da je vsem Slovencem dovoljeno dihati, ko so — dcana, med seboj!
In na koncu nam še «Nazione» očita; da smo nepoboljšljivi nacionalisti, mi namreč pri « Edinosti*, ker dobro poznamo ime «Plezzo-» a vendar trdovratno vztrajamo pri drugem imenu. Draga «Nazione», mi pri «Edinosti» pišemo v interesu našega naroda, ki zares trdovratno vstraja — vsled za>-kona narave — pri svojih tisoč let starih krajevnih imenih in ki ne more kapirati, kako pride on do tega, da s svojimi davki plačuje uradnika in da se mora še učiti za svoje kraje novih imen namesto, da bi se od njega plačani uradnik potrudil. In nam očita «Nazione» nepopustljivost! Ko vendar vsakdo zna, da se mt borimo le za to, da bi bila naša krajevna imena tudi priznana kot uradna. A «Nazione» nam proti temu dovoljuje, da doma — mogoče v postelji — imenujemo sv^je kraje kakor hočemo.
Omenimo le še to, da v uradnih poročilih iz italijanske Tripolitanije čitamo krajevna iroena, ki Čisto nič ne zvene italijanski. Ta imena toerj ne delajo potežkoč italijanskemu uAdniku. V očigled dejstvu, da je naš jezik vendar malo bolj indoevro-pejski nego arabski, in da smo mi nekoliko več civilizirani nego Tripolitanci, prosimo «Nazione», naj vsaj toliko dovoli, da se z
skega kralja. Tukajšnja, fugosfovenska delegacija javlja, da se bo vrtalo v četrtek, dne 0. t m. ob II uri predpoldne povodom poroke kralja Aleksandra svečano blagodarenje v tukajšnji srbsko-pravoslavni cerkvi.
Sestanek finančnega odbora deželne svetovalne komisije, V torek, 30. maja, se je sestal finančni odbor deželne svetovalne komisije. Sklenilo se je po dolgi razpravi, da naj se pri, poroči pod go^pvkni pogoji čim prejšnja raztegnite v zakona o izterjevanju direktnih davkov na nove pokrajine in o pogojnem uveljavljanju novih zakonov o direktnih davkih. Na prihodnji seji bo predložen točen načrt o teh vprašanjih.
Varnostna služba v naši okoticL Prejeli smo: ,Cenjeno uredbtttvof Čital sem z zanimanjem Vaš članek o varnostni službi na naiih vrtovih. Jaz imam v škonklji lep sadni vrt, iz katerega nisem že več let pobral niti 1 kg sadja. Če se razmere kmalu ne zboljšajo, bom drevje posekal; se bom vsaj enkrat z družino ogrel po zimi. Hvaležen sem Vam, za Va£o vspodbudo #n upam, da se bo občina zganila. Naj se le služba ured! le tako kakor Vi predlagate. Mi bomo izbrati domačine, Id naj čuvajo polja, in prepričani smo, da bo konec tatvinam. Hvala Vam in pozdrav, — Škorkljan,
Rojanska mrtvašnica se zapre. Municipij javlja, da se bo mrtvašnica v Rojanu zaprla s 30. t. m. N njeno mesto stopi za rojansko predmestje mrfva&nica v veliki bolnišnici.
Za filateliste. Poitno ravnateljstvo nam javlja, da bo do 10. t, m, od 8, ure naprej pri tržaški glavna pošti na prodaj omejena količina posebnih znamk za 10, 15, 25 in 4 Ovfti. izdanih v proslavo IX italijanskega filatelisitfičnega zborovanja, ki se te dni vrši v Trstu. Znamke se bodo lahko uporabile za lepljenje na vsa pisma tudi ona, ki so naslovljena v Inozemstvo.
Od Sv, Mar, Magd. Predzadnjo nedeljo je priredilo tukajšnje drufttvo »Prosveta« vrtno prireditev v korist Dijaške Matitoe, pri kateri so sodelovala pevsk. dr. »Slava«, godb. društvo s-Lira« in pevsk. d»Kolo«, S prireditvijo je Sv. Mar. Magd, hotela pokazati javnosti, da hoče skrbeti z vsemi močmi, da bo našemu di-jaštvu olajšano šolanje, da mu ne bo treba več hirati po vseučS&kih mestih, da se bo dijašfrvo s svežo močjo poprijelo učenja in sicer v isti meri, kot pač zahtevajo nove razmere. — Kar se tiče prireditve same, naj se v prihodnjič nastopi z gotovim programom, naj se določijo le točke, ki so res primerne za vrtno prireditev. Pevske točke so bile dobro podane, deklamacija ni imela popolnega učinka rad* prešibkega glasu deklama to rja. Igra »Damo-klejev meč« je žel med gledalci obilo smeha. Povsem zasluži pohvale magdalenska godba, edina v tržaški okolici, k! je s svojimi točkami udeležence izborno zabavala. Naj si bodo ma gdalenska m I a Hrpa ^ ostali Magdalenčani v svesti, da so s tem nastopom, prvim v ta namen, pridobili simpatije rseh, posebno pa dijakov.
Zahvala. M. D. P. Magdalena se tem potom najprisrčneje zahvaljuje pevsk. dr. »Slava »Kolo«, godbenemu društvu v'.ira«, pevskemu društvu »Slavec« za pitpusliiev odra, M. D. P. Sv. Jakob, Kons. dr, oa Kolonkovcu ter vsem. ki so na katerakoli na-in pripomogli, da je prireditev kljub vsem neprilikam dobro u-spela. Polovica čistega dobička L 200 se izroči »Dijaški Matici«, — Odbor.
Drultvtnt v«sii
»Prosveta«. Za tekoče leto je določil občni zbor društva »Prosvete« podružnicam sledeče prispevke: podružnica mora plačevali centrali od vsakega posameznega svojega člana 50 sto-finlr a izven tega 10od dohodkov podružničnih prireditev. Kot podružnica lahko pristopi vsako društvo ter ostane Se nadalje samostojno in obdrži tudi se nadalje svoje ime, svoj lasten odbor in svoja lastna pravita. Ta poslednja je treba Is v toliko tzpremenrtt, kolikor je potrebno glede zastopstva podružnice pri osrednjem občnem zboru. Za katerokoli pojasnilo ali pomoč, na| se Auitva blagovolijo obrniti pismeno ali osebno na tajništvo društVa »Prosvete« v Trstu, via Fabio Filri št 10, I. (prej Via Vfanaa). Uradne ure tajništva od 8.30 do 13. in od 16. do 19. ure izvzemši praznikov in nedel?. .... , ,	, ,
Slovenska čitalnica v Skednju vabi na redni letni občni zbor kateri se bo vršil v sredo, dne 7, junija 1922 ob 8. uri zvečer v plesni dvorani Gospodarskega društva« v Skednju. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 5. Volitev novega odbora. 6. Razni nasveti in predlogi. — Odbor,
M. D.'P. Sv, Jakobi Danes ob 20 odborov a seja. Ob 21 pa društveni sestanek. Nihče naj ne manjka, ker so na dnevnem redu važne točke. Posebno bo zanimal člane referat o prireditvi v Komnu.
Iz trialkega iivlienJa
—Dajte mi zanjo »kolikor hočete, sprejmem tudi tri lire, čs že ni drugače. Prihajam rz Mire pri Benetkah. Med vožnjo sem bil oropan listnice z večjo svoto denarja. Sedaj sem brez vinarja v žepu. Zato sem tudi prisiljen, da prodam uro za vsako ceno.
Miattbn si je ogledal uro, ki je bila pripeta na verižici, na jopi Trova. Zlatarju se je zdela ura vredna samo 5 lir. Ker pa se mu je smilil Trovo, ga je vprašal.če hoče zanjo 10 lir. Mož je bil seveda zadovoljen s to ponudbo: »trgal je z žepa na nasilen način uro in verižico {pri tem mu je ostal člen verižice v ljuknici nad žepom) ter jo prodal zlatarju. Nato se je zahvalil za »usmnljenje «in odšel na glavno pošto. Tam je oddal, kakor znano, brzojavko. Poeneje je šel najbrže v gostilno. V soboto ponoči okoli 2. ure ga je videl neki Pittani na trgu Oberdan. Trovo se je zaleta!, kakor da bi b3 močno vi_ njen. Kaj se je pozneje godilo s Trovom, ni Pit, taniju znano, kajti on se ni dalje zanimat stvar.
Pri rezanju Trovovega trupla se
za
ba se začne ob pol desette ure. Iz Afrf<w93 na Kolk je dve uri hoda. Po duhovnem op vilu je pevska zabaval. Turisti ai ranteg* svoj izlet tudi lahko na bližnji Ča ven. kan se hodi po senčnatem gozdu.
Vestf Iz Istre
Dekani. Dne 9. junija t. L se bo vr$H v 1 .kanih običajni živinski semenj. — Poleg i semnja se vr&jo še trije drugi letni, tudi žfc ski semnji iln sicer dne 9. septembra, 9, dece bra in 9, marca. — Opozarjamo na te semr ki so bili posebno v predvojnem času zelo * bro obiskovani vse bližnje trgovce s živino.
Vesti z Notranjskega
Črni vrh nad Idrijo. Da se pri nas druitve življenje razvija, nam dokazuje zadnja prire tev dne 14. maja, katero je priredilo naše It slov. izobr. društvo. Krasno uspela igra vRa; valina življenja« kakor tudi vse pevske in tam . . .	x v ,,	J.e ®?jfnal°' buraške točke so se izvajale na splošno zado«
it JL11^	.	aotr1a3i»ih P?'I voljnosi občinstva.
Mrlič pred pogoriščem »Narodnega doma« na trgu Oberdan. O mrliču, katerega je našel, kakor znano ,neki finančni stražnik v soboto po noči nedaleč od -vodnjaka pred pogoriSčem »Narodnega doma« na trgu Oberdan, je izvedel naš poročevalec le naslednje: V petek popoldne okoli 4.30 se je pojavil v zlatarnici Ignacija Miattona v ulici Mazzini »t 43 star mož, oblečen po kmeta ko, Bfl je Trovo.
—	Želite morda kupiti uro? — je vprašal Trovo Miattona,
—	Koliko zahtevate zanjo? — ga je vprašal zlatar.
PODLISTEK
L S. TURGENJEV:
RUDIN
(Iz jščine prevedel Ivan Vonk.)
OD
~ To je res. T~malu vam pošljem vaSe-ga kor.ja. Kmalu bo popolnoma uježen. Hotel bi še, da bi se takoj z mesta pognal v skok in upam, da tudi to težko...
Saj veste, Natalija Aleksejevna, napraviti vam najmanjše veselje ... za±o bi bil pripravljen... jaz ,.. kaj bo taka malenkost ...
Volmcev je v zadregi umolknil, Natalija ga je prijazno pogledala ta Se — Saj veste, — je nadaljeval Sergej Pavlic po dolgem molčanju: — da je ni stvari,,, No, čemu bi to govoril7 saj vam je itak vse znano.
V tem trenotku se je od gradu sem raz-legel glas zvona.
— Ah! la cioche du dmerl — je vzkliknila- m-Ue Boncourt: — rentrons.
<*Quel domnage, — je pomislila stara Francozinja, ko se je vzpenjala po stopnicah balkona za Natalijo in Volineevim: — quel domnage que ce charmant gar^on ait si peu de ressources dans la cooversa-tkm,.kar bi se po domajče tako-le glasilo: ti dragec moj, si imeniten dečko, toda precej okoren.
Baron ni prišel še za obed. Zato so preložili obed za pol ure. Pogovor za mizo ni bil posebno živahen. Sergej PavEč je samo pogledoval Natalijo, poleg katere je sedel, in ji z vnemo vlival vode v kozarec. Panda-levski se je z vnemo trudil zabavmti Alak-sandro Pavlovno: ves se je topil od sladkosti, medtem ko je ona s težavo zadrževala zehanje.
Basistov je mečkal kroglice s kruha in ni o ničemer razmišljal; celo Pigaaorv je molčal. in ko ga je Darja MA&jlovoa opomnila, da ni danes nič kaf prijazen, je mrko odgovoril: «kd*j sem pa jaz »ploh prijazen?
To ni moja navada... S trpkim nasmehom je dodal: — «potr pit ev nekoliko. Saj sem kvas, navaden ruski kvas, a vai kamer-
junker..
—	Imenitno! — je vzkHknfla Darja Mi-hajlovna. — Ptgasov je ljubosumen, že vnaprej je ljubosumen.
Toda Pigasov ni nič odgovoril, le pogledal jo je izpod čela.
Bila je sedma ura, ko so se zopet vsi zbrali v obedbki,
—	Najbrž ga ne bo, — je rekla Darja Mihajloivna ,..
Toda v tem trenotku se je razlegel ropot bližajočega se voza in na dvorišče je pri-vozil majhen potovalni kcdeselj. Crez nekaj minut je vstopil v obednzco lakaj in podal Darji M&ajlovni na srebrnem krožniku list. Preletela ga je naglo z očmi do konca, se obrnila k lakaju m ga vprašala:
—	Kje pa je gospod, Id ti je dal ta list?
—	V v ocu seai, milostiva. AK ukažete, da ga privedem?
—	Reci mu, naj iz*oK priti,
škoefb. Te poškodbe je dobil Trovo vsled teže kamenite plošče, ki mu je bila najdena na trebuhu in prsih.
Ranjenec. V nedeljo zjutraj so pripeljali v mestno bolnišnico nekega Viktorija Meza, starega 20 let, stanujočega na Greti št. 37. Mladenič je bfl ranjen od dveh krogel? iz samo. .kresa v levo stran prsi in v desno roko. Pravil je, da ga je ranil po nesreči nekt S usek Marijan, stanujoč na Greti Serba$orio št. 536.
Preiskav« v Delavski zbornici v uHci della Madonnina. — Deset aretacij. Včeraj ob prvih jutranjih urah so izvršili policijski organi preiskavo v prostorih Delavske zbornice v ulici della Madonnina in zaplenili eno karabinko, pet velikih samokresov, tri bombe »siipe», dve britvi, tri gorjače in veliko množino nabojev za puške ter samokrese. Aretiranih je bilo deset komunistov. Štirje so bili po zaslišanju izpuščeni, ostali so pa bfli odpeljani v zapore pri Jezuitih. Zaprti se imenujejo: Marijan Ca-varoehi, tajnik Delavske zbornice m komunistični mestni svetnik, ©t!ar 33 let; Rabiš Simeone, star 19 let, stanujoč v uKci della ScaHna-ta št. 3; Mmiusi Peter, star 22 left, brez stalnega biJvališča; Jurina Peter, star 22 let, stanujoč v ulici Crocefisco it, 7; Benesich Peter, star 18 let, stanujoč v uEci del Broletto št. 183, in Derfchi Anton, star 16 let, stanujoč v ulici Ponzianftino 5t. 9.
Radi pvotipostavne ntošnje orožja ie bil v nedeljo zvečer aretiran v ulici della Scorzeria neki Albert Derossi, s»Car 21 let, brez stalnega bivališča. Pri njem so našli nabasan samokres. Mladenič počiva sedaj v zaporu Coroneo.
Aretiran tat. PredsnoČnjim je bil aretiran na trgu deli' U ni ta neki Ignacij Zaisel, stanujoč v ulici Palini št. 11. Mož je kriv iatvine 50 lir. Izvršil jo je mak) pred aretacijo v kavami »Flora«. Škodo je trpel neki Rudolf Lagaj, stanujoč na VrdeK> št. 1639. Zaisel bo zapadel tudi kazni, ker se je izdal v neki gostilni v starem mestu za policijskega agenta.
Smrtna niesreča. V nedeljo po noči okoli 2. ure so pripeljali v mestno bolnišnico Josi-pino Biondovo, staro 47 let, stamijočo v ulici del Molino a vento St, 17, Ženska je imela razbito črepmjo. OkoK 5. ure zjutraj je umrla. —• Biondova je popivala pozno vn oč z nekaterimi znanci p oraznih gostilnah. Okoli 1.30 po noči je &a fe družba po ulici Sette Fontane, Ko so dospeli pred javne gugalnice na trgu Pe-rugino, jim je prišlo na misel, da so stopili na gugalnico in se začeli gugati. Biondova je ostala pred gugalnico. Toda nesreča je hotela, da jo je sunila gugalnica v glavo in ji razbila čre-pinjo.
Požar v skladišču sena, V nedeljo zjutraj okoli 10.15 je izbruhnil v skladišču sena tvrdke Ulisse Alegri & C. v ulici della Maiolica št 6 silen požar, k* je uničil za 30.000 lir sena. Vzroki silnega požara se niso 5e ugotorvili.
Poslrušen samomor kr. stražnika. Včeraj popoldne okoli 6. ure so pripeljali v vojaško bolnišnico kr, stražnika Alearija Demichelija, starega 22 let. Funkcionar je zaužil v rocolski vojašnici (v zaporu) nekoliko lizola.
Pod kočijo je prišel v nedeljo zjutraj na Gol-donifevem trgu Josip Marvin, stanujoč v ulici Mazzini ft 27, Pri tem je dobi! 4"ežke zunanje In notranje poškodbe. Odpeljali so ga v mestno bolnišnico.
^ Tihotapec v Lomeh pri Črnem vrhr V ne>
deljo dne 11. junija bo predstavljalo to lep« igro črnovrško Kat. izobr. društvom Vsak tisti ,.ki se je lansko leto udeležil veselice v Lomf'h tudi letos gotovo ne bo zamudil te ugodni prilike, kajti na tej prireditvi se bo vsakomui nudilo obilo duševnega vžitka.
Mali oglasi
se računajo po 20 stotink beseda. — Najuftnjsi pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink h*-, seda. — Najmanjša pristojbina L 4"—. 7a.. < išč<; službo- plača polovično ceao.
POROČNA SOBA, masivna, svetla se prod' za L 1400.— iz ponarejenega mahagonija I 1600.— soba za eno o-seb os psiho L 900.— jedilne sobe od L 2200.— naprej, posamezno pohištvo po zmernih cenah, stolice od E 16.— najprej. Skladišče pohištva via Udiiu 25,	112<
BRIVSKI POMOČNIK in lasničar, išče meeUt. Ciril Marinič, Sv. Martin, p. Kojsko v Brcfih
1123
DELAVCI (opekarske družine) se sprejm-ejc za stalno dela v Lajteršperski opekarni pr Marrboru, Jugoslavija. Stanovanje z ra& svetljavo in kurjavo na razpolago. 34/2?
PRSNI SIRUP za kašelj, «Reuaiazanšvedska kapljice in vsakovrstna domača zdravila irr.a vedno lekarna v II. Bistrici.	2i
POSESTVO, obstoječe iz dveh hiš (v eni hiši je trgovina z mešanim blagom), vrta in dvtr rišča s čebelnjakom se radi odhoda da v na4 jem. Aventuelno se tudi proda. Anton ICoror Podgorje št. 37, Istra.	1111
POZOR! Krone, korale, zlato, platin ir. zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gre sist Belleli Vita. via Madonnina 10, I. 1<
KULISNI MOJSTER se priporoča društvo« na deželi za izdelovanje kulis in vsakovrst' nih oderskih dekoracij. Josip Bizjak, Trsti Via dei Lavoratori 213.	63'
Velikanska izbera pohšJti'5
Alestnriro Levi Minzl
Vin Rettsri 1 Via Haicoiiton 7-13
(v bližini Piazza UnitA)
Konkurenčne cene. Blago zajamčena
obf
^Hf—1 i
■ a essaas u a s3Hes£»€BL2 e b i
Vesti z Goriškega
Tolmin. Tohraneko učiteljsko društvo priredi dne 11. junija ob 4 pop. pri Sv. Luciji v dvorani g. Mikuža koncert z naslednjim sporedom: 1, Slovanske cvetke. (Orkester) V. Parma. 2. Zapuščena, (Mešan zbor) E. Adamič. 3. Iz »Lohengrina* (Orkester) R. Wagner. 4. Domovina. (Mešat zbor) A. Foerster. 5. Moja ljubezen. (Solo petje z orkestrom) F. At. 6. Kiša. (Mešan zbor) A. Lajovic. 7. Prijatelj. (Solo pet|e z orkestrom) B. Godard. 8. Iz »Bo-hem.« (Orkester) G. Puccini. 9. Dobro jutro. (Mešan zbor z orkestom) Dr. A. Schwab. — K obilni udeležbi vabi	Odbor.
Izlet na Kolk, V nedeljo, dne 11. »mija t. L prirediti po vipavski dolini vrlo dobroznani šturski pevski zbor svečanostni izlet na štur-sko goro na Kolku nad Ajdovščino. Prijatelji naše naro<lne pesmi, ljubitelji narave in častilci j naših krasnih gora naj ne zamude te izvanredne priložnosti. Dobilo se bo tudi pol litra Vipavca* in kaj pečenega od janca. Za duhov, no okrepčilo pa bo — prvikrat na tej gori! — Božja služba na prostem sredi košatega gozda». PricKgoval pa bo č. g. Maierhofer. Božja shiž-
Trsf - Via Genova 13, I.
ordinira za kožne in uenericne bolezni
od 10-12, 3-7. Ob nedeljah in praznikih
Bsssai
od 10-12 ure, a a omn i B j
62
Srebrne Krona In zlato plačujem po nnjulsjih cenah
Trst Piazza mUM\ št. 2
8
(prej Barriera)
Tužnim srcem naznaojamo žalostno veat, da je naS ljubljeni oče, stari ©fce, tast iu stric, gospod
IVAN BUBNli
8 SV,
trgovec (■ posestnik
dane« ob 1, url zj. ▼ 80. letu sv<ye starosti, po dolgi in mučni bolezni, previden zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogrsb s« bo vršil v torek, 6. junija.
SLTVJE, 5. junija 1922.	(393)
Oizefa vd. KuStrin, Pavla D«klevav hčeri. Edvard Bubnlt, sin. Laopold Dokleva« zet. Rosa Bubničroj Brađa<v sinaha. Stana, Danilo, Pavla Kuitriita Silva, Stana Ocklava, Danilo, Nada, Klra, Vere Biibm*, muki
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in da je naš srčnoljubljeni sin in brat
znacetn pretužno vest«
Fran Svobodin Čok
stud. lur.
danes. 5. junija 1922 ob 8. uri zjutraj po dolgi in težki bolezni v 24. letu svoje starosti previden s sv. sakramenti preminul.
Pogreb bo v sredo, 7. junija, ob 17 iz hiše Žalosti. LOKEV PRI DIVAČI, 5. junija 1922.
JoSo (oh, ote. Katarina čok roj. flragoriL mati.
istri. Ana O
Marila in JUblno, sestri.
iolo in Anion, rogorM, teta.
(394) brata.