w Hajvefcji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. Velja za vu leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavce? v Ameriki The largest Slovenian Daily in the United $tajes. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON 4687 CORTLANDT. NO. 286. — ŠTEV. 286 NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 7, 1921. — SREDA, 7. DECEMBRA, 1921. VOLUME XXTT. — LETNIK XXTX. DELAVCI PO KLAVNICAH KONTROLNA KOMISIJA SO ZASTAVKALI1 ZA NEMŠKE FINANCE Glasi se, da poslujejo naprave ve-leklavničarjev v Chicagu povsem normalno, kljub stavki. Chicago, 111.. f>. decembra. — Oprav so prišla iz St. Paula, I>»nverja. Kansas City in drugih m»*st« porcx'ila o manjših inoto-njili miru in «lo sorazmernega prrkinjenja dela vsled stavke uslužencev v napravah veleklav-ni<"arjev, je potekel prvi dan stav-k«' v Chicagu povsem mirno in opaziti j«' bilo le malo motenja v obratovanju naprav. Voditelji nnije delavcev so objavili. da je zastavkalo ver kot 12.'K K) delavcev, zaposlenih pri "Big Five" v Chicagu in nadalj-uili 29.000 v klavniskih srediSčih izven <'hicaga. Delodajalci na drugi strani pa pravijo, da je izstalo od dela manj kot 1.100 od ve.' Kot 20.000 Uslužbencev v Chicagu in da sta s»* za vsako prazno mesto oglasila po dva prosilca. Par izmed devetnajst neodvisnih tukajšnih naprav, ki še niso sprejeli desetodstotnega skrčenja plače, katero navajajo unijski voditelji kot vzrok stavke, ni bilo prav nir prizadetih vsled stavko, a v nekaterih je bilo obratovanje skoro popolnoma prekinjeno. Zastopniki veleklavničarjev so trdili, da ne pride pri sedanji stavki vpoštev vprašanje plač. temveč, da se hoče s pomočjo te stavke uničiti sistem tak oz va nega shop-zastopstva", ki je bil spre-jrt potom, ko je prenehal sodnik ALschuler poslovati kot razsodnik. Trgovci iz St. Paula so priporočili generalnemu pribočniku Rhine v* iz Minnesote. da naj odpošlje državno milico. da zavaruje naprave v South St. Paul. ker se je vprizorila napad na vlak. s katerim so se vozili stavkokazi. Korapanijski uradniki v South St. Paul pa so objavili, da si 7H enkrat s«» ne žele varstva od strani državne milice. Skupina stavkarjev v Kansas City je bila informirana od župana ter policijskega načelnika na lieu mesta na prošnjo sodišča za indnstrijalne odnošaje v Kansa-su. če bi se kršilo v Kansasu veljavno postavo, ki prepoveduje piketriranje. Voditelji stavkarjev to nato narorili svojim ljudem, naj odstranijo pikete pri napravah. Kontrolna komisija bo nadzorovala finance tekom treh let, ko bo Nemčija vstavila plačevanje. Pariz, Francija, 6 decembra. — \ načrtu, o katerem razpravljajo zastopniki Anglije :n Francije v Komisiji za vojno odškodnino in ki ^e tiče plačevanja vojne odškodnine od strani Nemčije, je vsebovano tudi ustvarjenje zavezniške kontrolne komisije, ki naj bi nadzorovala proračunske re-f..rme v Nemčiji. Obenem pa naj bi ta komisija uveljavila tudi druge finančne izpremembe, ka-korhitro bi bilo uveljavljeno triletno prekinjen je plačevanja vojne odškodnine od strani Nemčije. Razprave, ki se vrše sedaj, so baje spravile s poti glavne tež-koče. ki so se stavljale na ,pot zadovoljivi rešitvi tega vprašanja. Tako francoski kot angleški čla-r.i komisije so se r.edinili gled tega, da je treba dovoliti Nemčiji nekaj oddiha, da bo prišla zopet k sebi ter se opomogla. Znano je namreč, da ne more Nemčija še nadalje plačevati dosedanjih obro kov vojne odškodnine, da pa bo lahko storila to po treh letih oddiha, nakar ne bodo zavezniki sprejeli od nje nobenega Izgovora več. Načrt, ki jc našel največ podpore v francoskih javnih krogih in ki bo preuložen reparacijski komisiji na prihodnji seji. določa pomnožitev plačevanja v materialu. ^ NOVA POLITIČNA STRANKA V EGIPTU. Aleksandrija, Egip«, 6. dec. — Kgipčani nameravajo ustanoviti novo politično stranko, ko je edini cilj bo dobiti neodvisnost Egipta od Anglije. Vsi najboljši možje v deželi so izjavili, da bodo stopili v to s'rs-ako. D'ANNUNZIO 0 WASMTONSKI KONFERENCI PO NJEGOVEM MNENJU SKU ŠA ANGLIJA RAZŠIRITI SVETOVNO NADVLADO Z NAJMA NJŠIMI STROŠKI KOT LE MOGOČE. — ONA HOČE RAZŠIRI- TI TAKOZVANI "PAX BRITANNIC A" ALI ANGLEŠKI M IR NA VSE OCEANE. Poroča Gabriele D'Annunzio. Le par dni je poteklo in moje napovedovanje se je izpolnilo. Ti možje govore, a njih besede se no razširijo v živi svet ter ostanejo prilepljene na njih nsta duhovnikov. Nikakega odmeva nimajo v človeškem duhu, ki je gluh nasproti njim ter jim ne veruje. mu. Pravica je predmet nasprot-stev. a moč se spozna brez razprave. Dosedaj ni bilo mogoče dati pravici moč, Icajti moč je nasprotovala pravici kadarkoli se ;e pojavila. Ravno raditega, kar ni bilo mogoče dokazati, da mo-a biti to. kar je pravično tudi močno je ANGLIJA EO ZMANJ ŠALA MORNARICO. Angleška admiraliteta je sklenila prodati stoštirideset svojih ladij kot staro želszo. Veliko njih je bilo zgrajenih med vojno ter sd najmodernejšega tipa. Zgoraj n?„ sliki je skupina rušilcev, spodaj je pa dredno'. "Indomitable'*, / PRISTAŠI BOUŠEVIKOV BRIDKO RAZOČARANI IRSKO VPRAŠANJE REŠENO Inozemskim pristašem Sovjetov so se razblinile v nič lepe sanje o brezskrbnem življenju. ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK JE SKLENIL DEFI-NITIVEN DOGOVOR S SINN FEINCI. —. POGODBA MORA BITI ODOBRENA OD ANGLEŠKEGA IN IRSKEGA PARLAMENTA. — IRSKA LAHKO SAMO ODLOČA O CARINI. C. Moskva, Rusija, Inozemski pristaši nimajo na razpolago ničesar dni-' gega kot lepe besede in silne ob-, 1-1. *m - - 4 povsem ljube, tikaioce se svetovne revo 5 London, Anglija. f>. dec. — An-; ni a so svetlejši kot so bili kedaj glija in Irska sta se zbudili da- dosedaj. Člani industrijalnega sodišča so izjavili, da se ne bo vprizorilo ni kake akcije proti stavkarskim voditeljem, razven če bi prišlo do neredov. Voditelji niso hoteli priti na sodišče pred izbruhom stavke. čeprav bi morali to storiti soglasno s postavo. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m ptAom aai« baako IzvrinjcJ« pe sliki ecni, zanesljiv* In hI trs. TtoaJ h bile nafte ecu skedefe: Jugoslavija: lUxpoAllJn mm n*0« »dn In tzplntnje "Kr. poHnl MmtbI nrnd" In "Jadrata kuka" v UntljML 300 kron ......$ 1.30 1,000 kron ...... $ 4.20 400 kron ...... $ 1.75 5,000 kron ...... $20.50 500 kron.....$ 2.15 10,000 kron ...... $40.00 Glasom naredbe ntaMrsm ta pa&t« ki brzojar v jupwbvl^ J« sedaj aMcoBa tara nakasovatl aneske lotom poHe edinole v dinarjih; sa T«te Miri krm hm hpltfi m dinar; razmerje med dinarjem In lamo vstane tavaj fetapremcnjeoe. Italija fm naedeno ozemlje: ■anmfflja na madnje *att« in bplaftnje "Jadranka banka" v 50 lir.....$ 2.70 500 lir......$23.00 100 lir......$ 4.80 1000 lir......$45.00 300 lir......$14 .10 Kemika Avstrija: In lipla^ije 'UrUMi Bank" mi 1,000 nsm-avstr. kron $ 0.95 10,000 nem-avstr. kron $6.00 5,000 nem -avstr. kron $ 3.50 50,000 nem-avstr. kron $25.00 VredMfll draarja tedaj nI stalna, menja m vefknt neprKaka- tim; is lesa razlega nam nI mpili podati natantee ceno vnaprej. Ml rsfuaaias pa sani Istega Am kal nam poslani denar dospe v rake. Ko* jaii bIiiI ■ss*>pnllr< "Jedraneke Banka" In njenih niiul-ale imamo taJamfwiB tzvanredoo matee poro je, U beds velik« ka-rtaU sa kl m is ali se bodo poolulmaM naio banke. sov "etov ki lles zJutraJ VL nemirnega spanja Dogovor, ki je bil sklenjen, ' , ra«li irskega položaja, da čujete obvezuje obe stranki, da pripo-jveselo vest o senzacijonalnem in ročita svojima parlamentoma spre-neprieakovaneAi dogovo-1 jem tega dogovora. To je forma- luei'e ta'a'o tuka" vedno man* rU? ^ sklenjen med an- len, podroben in zaključen doku- uc je, p s ajajo u aj yt no man^ loškimi in irskimi delegati da-,ment, kojega določbe preprečuje-in manj priliubljeni od časa na- ' . . . > i. * Z , , . . pre i. ko se je zopet uvel javilo fJ*™* i . jo potrebo nadaljn.h pogajanj, prosto trgovino ter nanovo spre-5 Vcera-' ™ kazala vsa znamenja,) te }l n-ski republikanski par .1.. ______.„ _______• . hiinnnt Tii-Ktu T' < o i nL-iimAnt jelo od gotove mere kapitalistične standarde. jZa Doba prostih hotelov, prostih JO avtomobilov, proste vožnje po železnicah in proste vstopnine v opera je ininula. Vladne krčme, kjer so gostje sovjetske vlade le- da so se izjalovila vsa pogajanja lament pristal v ta dokument. uravnavo in kompromis, ki,k»r je skoraj gotovo, ker je bil bil sklenjen v majhnem sta- sprejet od delegatov Sinnfeincev. novanju ministrskega predsedni- v obliki zakonite predloge ka na Downing Street po boju,'Podložen angleškemu parlamentu ki .i«* trajal eelo noč. To se bo . ki bo najbrž sklican k posebne-brez dvoma prištevalo med naj- zasedanju, da razpravlja o tej zgo-' predlogi. i- - ., boli pomembne dogodke v po »veli, so se izpremenile v *'. \ „ . i , - - , 1 .. dovini angleško-irskih odnošajev. Dogovor, ki je bil sklenjen, ne morajo plačevati i ^ ^ L, * i • -i i i » - i I Čeprav je treba dogovor še potrebuje nikakega odobrenja od jboljšilJpredložiti tako irskemu parlamen- strani Ulslra' ki bo ohranil svoje in.lin«:tu kot tudi angleškemu parla- dosedanjega pravice, z izjemo ozemlja, ki hotele, kjer i lozemei z inozemskem denarjem( ia sicer toliko kot v na_ • hotelih v New Yorku, Londonu tu kot tu
  • - . — __ __ "T - - Z 4 P " * 1__ ~ 1 nar še vedno nekaj velja in da Burov v Južni Afriki imel ga mora imeti vsak, inozemec ali;pred kratkim v Moskvi predava-Rus, če hoče kaj dobiti. t nje o filozofiji povsem nove vr- To je pomenjalo za te ljudi j ste. Moskva publika pa je očivi-krut konec prijetnega sena. Pro-»dno sita filozofije, kajti pokaza-fesijonalni proletarej so pri temjla je le malo zanimanja za nje-prav tako prizadeti kot takozva-Jgova učena izvajanja, ni "parlor-boljševiki'\ Številni Ves mistični blesk, s katerim teh inozemskih gostov sovjetske se je znal odevati "komunizem, je izginil iz Moskve in ljudje, tako vlade so prišli naenkrat do prepričanja. da jih pogrešajo doma in reka inozemskih pristašev komunizma je pričela pojemati. Sedaj pa prihajajo v deželo mesto profesorjev in komunističnih agitatorjev trprovci. agenti in inžinirji. Veliko več zanimanja je opaziti za prehrano in oblačenje komunisti kot njih na-sprotnikl, so zopet pričeli govoriti jezik navadnih. t rezu o m isleČih človeških bitij. •S tem pa so tudi napoJ-lli težki časi za one inozemee, ki so domnevali/ da jim je za vedno re-serviran gorak kotiček v ruskem Rusov kot pa za likvidiranje po* sovjetskem, komunističnem para-litičnega literatstva. Razprave od dižu duševn kulturi se morajo umakniti razpravam o poljedelstvu in preje so se tikali proste trgovine med Anglijo in Irsko, so * bili izpuščeni in Irska je dobila popolno prostost glede carine. Delegati irskega republikanskega kabineta pa so izjavili, da bo mogla Irska le profitirati od proste trgovine med obema otokoma in da bodo prostovoljno sprejeli tako politiko. LLOYD G20BGE NE BO PRIŠEL. Razočaranje je prišlo in sicer hitreje kot so sami domnevali. London, Anglija, "6. decembra. Ministr. predsednik Lloyd George je danes izjavi!, da ne more priti v Washington, ker mora pred parlamentom zagovarjati dogo-| vor, katerega je sklenil s Irci. preveč grenkih zelišč, da bi mo- j gli kaj drugega kot smejati se na sardonski način njih poskusom. Klub temu pa ne obupavamo ter še vedno upamo najti zdravilo. Na mizo pogajanj se polaga le probleme pohlepnosti, probleme sovraštva in probleme zatiranja. Vsi ti problemi so problemi sile. Rešiti jih je mogoče le s pomočjo sile. Anglija hoče obvladati svet. Brezuspešno je varati samega sebe. Kaj hoče Anglija naprimer? Ona hoče obdržati svojo sedanjo nadvlado za tako majhne stroške kot le mogoče. Ona hoče povečati in konsolidirati svoje bogastvo ter zmanjšati stroške, ka-! tere ji naklada njeno priviligi-rano stališče. Na kratko rečeno, — ona hoče vladati, a kljub temu izdajati manj. V naslednjem hočemo predstaviti goli problem Anglije. Bila je poražena od Nemci:' in Amerike v istih ozemljih v katerih je bila njena trgovska supremacija neoporečna. Danes pa sc mora boriti z nadaljnim strašnim nasprotnikom. S pomočjo katere umetnosti se bo mogla izogniti dvoboju? Njena resnična nevarnost pa obstaja v tem, da poveča preko vsake mere svoja kolonijalna posestva, kajti meje svojega cesarstva hoče raztegniti celo na kraje. ki ne obstajajo kot na slavno Oceano, ki se je pogreznila v morje. Ona hoče mir. Da, a le mir *'največje Anglije*'. Ona hoče razširiti takozvani "pax Britan-nica" ali angleški mir na vse oceane in tudi po našem Sredozemskem morju. Ali morejo njeni umerjeni govori prikriti ta več kot levji delež ? V istem Sredozemskem morju, v našem morju, v usodepolnem morju, v katerem se je kopala Grška v lepoti in Rim v pravici in svetosti, hoče naščuvati Anf-glija dva latinska naroda drug proti drugemu. Ona hoče biti močnejša kot Francija, — močnejša kot Francija in Italija skupaj. Ona hoče odpraviti tradicije preteklosti ter omalovaževati potrebe sedanjosti Ona hoče določiti svoja pota za bodočnost. Ali je to problem moči? Nikakih govorov ni, pripravljenih ali proviziranih, nikakih pogodb ni, javnih ali tajnih, ki bi mogle izpremeniti strašno realnost. Dih angleške zgovornosti ne more ugasniti žarkih plamenic Irske, Indije, Arabske in Egipta. Kadar sede mešetarji pri svojih večernih sejah, morajo te pla-menice razsvetljevati njih listine ter širiti mrko, rdeče luč. prihajajočo iz nevidnih rok in te svetlobe ni mogoče ugasniti . Potrebno je, da se spoštuje onega. ki je pravičen. Pravica brez moči je impotent-na, moč brez pravice pa je tiranska. Mi moramo pomagati pravičnemu, moč brez praviee pa je tiranska. Mi moramo pomagati pravične^ ODREZAL JI JE NOS, KER Ni HOTELA ŽIVETI Z NJIM. Ko ni hotela neka Mrs. Grace Adams, stenografinja iz 136. ceste v New Yorku privoliti v to, da bi zopet živela s svojim morem. Frank Adamson, od katere-tra je živela ločena že eno leto, ji je mož, soglasno z izjavo na policijski postaj!, c britvijo odrezal nos ter nato izginil. Mrs. Adams se je podala v bolnico, kjer so jI zdravniki zopet priftili odrezani nos. i Mrs. Adanu je povedala, da jo njen mož elektrik in da se jc poročila z njim pred dvemi leti. HARDING NOČE IRCEV. SPREJETI Washington, D. C., 6. dec. —■ Predsednik Harding je izjavil, da smatra sedanji Čas za malo primernim, da bi sprejemal delegacije Amerikancev irskega po-kolenja, ki zahtevajo neodvisnost Irske. Iz tega vzroka je predsednik tudi odklonil sprejem irske delegacije iz njegove domače države Ohio, ki ga je hotela ob-, iskati dne 12. decembra. — C, KOLEDARJI. Včeraj smo začeli razpošiljati 4 4 Slovensko * Amerika nske Koledarje" za leto 1922. Najprej pridejo na vrsto oni, ki so jih že naročili. Razpošiljalo se jih bo po vrsti. Kdor je prej naročil, ga bo prej dobil. Rojake opozarjamo, da smo ti« skali le omejeno množino Kole. darja. Vsak, ki ga hoče imeti, naj ga takoj naroČi. Cena mu je 40 centov s .poštnino vred. Slovenic Publishing Co., 82 Cortiandt St., New York City. "GLAS NARODA" GLAS NARODA, 7. DEC. 1921 •rank iakiin, ■ LOVENIAM DAILY i»M< «n« Publish«« fey _ IMnUlQ PUBLISHING COMTANX ••rporitlMl PrwIMfH LOUH BENEDIK. Tr*a»ar«r •» **• CorpefatlM and ......... 1 Afeov« Officer«i Cortlandt Street, Bcrough of Manhattan, Navy York City. N. Y. "Qlaa Naroda" ft* a J« vsaki *sn irvzamil nadalj In praznikov. Ka rate iota valja Hal to Canada Ca ail lata Ca tatrt lata Za New York celo lata t7X) za pol (ata jaaoga maaewietvo za oala lata ITJt H.H U POI late I3il LAI D A I (I » A (Vole «f OM PaeoK) Day Cxcapt Sundays and •vOacr'wtk r raarty Malldaya. AdW^leamenU o« Acrc^ut ferae DodpiM trn minili aa prioWa}e]o. Z>anar aaj aa Maame fee-Prl apraoaoibl kraja. naroCnfkor pmaiaao. 4* aa aax MtklSMa "i-m-'I da hltrajo nrjflemo naalomZka. QL.AS NAHODA Cert t an dt Street. Berou«fi of Manhattan. New York. N. V. T^.eohone: CMtlindt WTfl •«44 rtADES fftigfl COUHcjfr SVOBODNA IRSKA. kanja, rekli bi skoro: vsa ta de- "Bedni ljudje" pot. ki mu je na-vi&ko-lepa literatura Ivana Tur- menjena. To je bilo leta 1846. genjeva in Tolstega — popolno- Dve -eti pozneje so ga zapletli v »na tuja. Njegova 4>oezija je poe- proces proti komunistu 1'etrašev-zija dolge tragedije ljudskega — skerau. obsodili ga na smrt, a ga mestnega življenja, življenja naj- v ^adnjtau trenotku, ko je že stal bednejših, ki v svoji lakoti in bedi pod vislicami. pomilostrli na 12-umirajo časa. da bi se opit j ali s letno prisilno dek> v Sibiriji. Sel poeziji* prirode, ljubezni in lju- je in pričelo se je zanj tisto stra-bimkanja. M«»rda včasih — a te- liovito življenje, ki ga je pozneje tla j — tedaj je to poezija zauiku- v svojem delu "Spomini iz mrt-strani vseh doi>rot, ki jih sili vega doma" 1S61—1862) na-Ijudje dan za dnevi m uživaj ), slikal s tako temnimi, obupnimi Vsaka takšna poezija (Sonja v barvami, življenje osamelosti, ne-" Zločinu in kazni") je sladka skončnega dolgčasa. 4>ede, teles-lest, ki gre neizbežno široko cost o nega in duševnega trpljenja, živ-tragike. cesto brez ovinkov in 1 j en je. v katerem se je v njem brez koncev. razvila kal strašne bolezni, ki jo .Mistik je. dvigujoč pravoslavno je potem nosil vse svoje žive dni: krščanstvo na podstavek odres*- padavice. Končno po dolgih dese-nika bodočega človeštva. Ruski tih letih ga je carski odlok rešil človek je kvaseč novega sveta — teh muk (1859), vrnil se je v domski človek ni si i čeri človeku za- niovino, to1'at' S1 pisateljskega poklica, 4 • | i , , -.-ii i- + • del se: I onizane in razžaljene da ji ta zmaga ne prinaša politične samostojnosti in na-.,?: spl 11 !. • ^ atpn IV<)" -sn,-•»;,, ?„ kven- ns«« , . , - iU - 4 - , , - . i :klic se na] odloči. Sele znam m- (lb61 > Z1«mmu m Kazen (lSWi . rodne nei>dviSnoStl. Oboje tO JC dl loma znvovala. \ Lki UriUk HjeHnski mu je ookazal -^ese" hi --Urate Karamazove" slučaju vojne, ne sme Irska odpreti svo.pli pristanise;im bpanju ujegove^a 'romana - isto—isso). Angliji sovražnim silam ter ne sme skleniti z nobeno! ---- deželo pogodbe, ki bi bila naprejena proti Angliji. In koiicrni koma morajo Irci tudi priznavati angle-; skega kralja. ♦ • • • i Irska buržuazija je dosegla vse. kar se je dalo i doseči. Med angleškim in irskim kapitalom je zavla-j dal mir. Oboje kapitalov se bo združilo \ boju proti irske- '' mil delavst vil. Iječem kozolcu je bilo si»ravljcno!kron).bodo praktični sr»sedni Itib-. Boj za narodno prostost je končan. 'seno tvrdke "Impex" ter seno j ničanjc. Velikolaščanje. Dobre-! Na razpolago je ogromno število bojevnikov za go-i :>OS4-Stnikov Ivana rrbasii in All- I* d.iei. Sodružčani in L'^ko{>oto- Spodai*sko os\oboditev. M«»na Kajta, vsega skupaj nad 4o «"ani nann-sto v Ljubljano, kj.-r Irsko delavstvo, ki je bilo dosedaj vezano z vezmi ft*'* kil»tn-am..v. šk^la je vdika otroke po 14«>o kron ,- , - , ' , - i i- ' i i i- I Zažgali s.j baie otroci. mesečno, pobijali svoje d'jakc nacijonahzina, bo imelo sedaj , Kočevje in bo štela svoje lastne ekonomske interese. ! Nabiralec darov za la-ten žep. |tiikajšnja gimnazija več ohLsko- Boj s< * 1m» kmalo zaeel. In irski delavci lahko erpajoj y, U J.'ran v i/ jak v krškem valeev. kakor katerikoli enak z:i-izkušnje iz zadnjih let. (okraju pobiral za pogorelce v|v'Mj v Sloveniji. Znano je pa tudi Irsk.-I s«' borila z veliko ustl'a jliost jo ill eneržijo Kbl"*ah ter se kot nabiralec legi-'d«\j*tvo, da je pokrajinska uprava za svojo narodno neodvisnost. ' ' ' S p, trdilo m županstva v j«t Slovenijo naravnost obvezana ... . , - i i i - - Klečali I>>19. je namreč tedanji Anglija in hotela ]>opustiti niti za las. Toda takrat sV0j Nabiralec j" bil areti-j!,rosvetni povt-rjenik dr. Versitov- je bila Anglija drugačna kot je danes. Takrat je v nji Iran in sodišču izročen. j;t*k predstavitvi jem kwevskega prekipevala moč in njena objestnost ni poznala nobe- rr7r / -kraja le pn^ti obljubi, da ostane llill meja. -Ukinjenje državne realne gimna-; j« v Kočevju, dob d pertr- Dejstvo, da jo bila vstanovlina svobodna irska dr-| ^ zije v Kočevju? 1 Iz J\onoviI na tem mestu versko resnico, kate-io uče izza S. decembra leta 1854 vsi propovedniki katoličanstva. Tistega dne je bil namreč izdal papež odlok brezmadežnem spočetju Marije. In ker sem to zapisal. sem b »goskrunee. Če bi ne bilo dotične papeževe bule, bi imel »udi Slcaza- o onem svetopisemskem rojstvu ravno take pojme kot so jih imeli katoličani, ki so hodili do 8. decembra 1^54 po tem božjem svetu. Ko je bila ilotična dogma sprejeta. je bil papež še zmotljiv človek. Da je pa p l'z nezmotljiv, se je ; izvedelo šele 8. julija 1870. 1* i j i IX. je krmaril takrat. Proti nezmotljivosti je bil odločno nastopil jugoslovanski vla-dika Strossmaver. ki je imel dvanajst ur trajajoč govor. Govor je U1 prepričujoč, a zmotijivost prt nekaterih kardinalih tako velika, jjaški iov za jugoslovanskim tr- dočnosti. (ire da je T>ila dogma o nezmotljivosti oom. — Zatuma okrožnica tržaške da izgubimo Stalni. 3lriuurta Inkorporiraua 1. 1900 Glavni oAtorniki: PrsJaaCnik: HCDOLF F£KI)aN, 032 K lSSLh St_ CierelinA. O. Podpreo5iljajo na glavnega tajnika Vae pritožbe naj »e »>o£ilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novin članom ln bolniška spričevala naj se pošilja nr. vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Kato*i*ka Jednota ae priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor ieli postali član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljlSaega drugtva J. S. K. J, Za ustanovitev novih drufitev 6e pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lakho vstanovi a 8 člani ab člaisScantd. Jugoslavija irredenta. za to. da se je bati. težko nadomestljiv trgovske zbornice. {zelo dober trgovinski položaj, ker ii-i' 1 sroO bili mi na prvem mestu. Ta Neprijazni gosi>odars.ki odnosa-,. ,,..,* , .. , . , , i 'izguba bi imela sv<»j vzrok po v«>- ji. k: so nastali med Jugoslavijo, ® je! uspehu s?vcjih nasprotnikov. . ju Italijo zaradi nečloveškega la- ' 1 " % t ej. \ u. sprejeta. Pa magari, da je ves svet ver-j jel rej resnici, ni Strossmayer vr- da ('elioslo- iv, • • i ■ - i ivaki m Nemci žilavo delajo na to, ki so prodrli z idejo, liateri je on skesra ravnanja ^ priimuskinii Ju-. , . , , . ,, v , , . . .. , - - - da nam ustvarijo konkurenco, do- tako odločno nasprotoval. goslovam. ze očitno kažejo svoje Iz Vatikana je prišlo že precej zle posledice zmotljivih stvari. pač mislila da In če se bo kdaj pripetilo, da - I l.k OlM II >ClMlllWl IIWIlli itičniin težavam med obema drža- Otroci so povzročili požar. jje bila gimnazijrt nemška.. Ker b< Xa 1'nču je pogorel z <*peko krit]mogoče v 'Kočevski di.ja.ški dom ev Andreja Ogi-izka, ki stanuje'^jrejemati vnanje dijake proti( v Postojni. V hlevu in poleg sto-|>»izki oskrbovalnim (zdaj p -Vi žava. je največji dokaz angleške slabosti. Se pred i'iiini )«'t«»m .ji* izrekel Llovd %lov, v ee- tem ko <0 islri 1110r>,kim »luiroslo- ..... .. . ... • , ... nam, ki so tik ored vrati, pa ne vaiiom njihove domove, null same "... . , . * . ... ... . ....... zahajajo tjakaj. Da vzdrzuno n;i- i>a tepli, mesarili 111 ubijali kakor . . ... Kdcn njegovih naslednikov, zdi ulivjo zvtM.;n), Ali umti!a "gnvin., z -Jugo,!ilV:jo v raz- hb.-. ..-I. ..... :..........:....... nt.'diU, kakor ga je zavzela v letu bo proglašen« dogma o nezmotljivosti frančiškanov, ji marsikdo ti« bo verjel. Že vsaj farani či-Uaake šentštefanske fare ne. Svet se izpreminja. Preti par sto leti so vr^li inkvizitorji Ga- lileja v ječo, ker j /emlja vrti kvog je rekel, solncn. da sc .<0 mi. da je bil Pij X., je pa lila-1 Jugoslaviji so iz]>regledali, 111 jh>-Lroslavljal zrakoplove«, ki je kro- j slediea je bila, da so se zaprla nad Vatikanom. vrata jugoslovanskih skladišč ita- Ta blagoslov je lahko dvojnega Ijanskim izvozjiikoni in se je ju- tla se i obveščali konkuren-kajli imeli je treba pred očmi, more Jugoslavija kupovati vedi. Popolne odveze se nade- 111 je t u d i v i šj i šol sk i svet. nckater«' srednješolske zavele, i nedavno skleni!, da se sedanja 11 iž-predvsem m^opolne. To dispozi-'ia rualna gimnazija v K«»čevju iz-jeijo so hoteli pri nas spraviti vV^meni v jx.polno gimnazijo z 8 imenovala j slučajno hkratu nastalo izpre-;razr"di- To > menda vendar zado-Imembo v vodstvu tukajšnje gim-,sti jasen dokaz, da naša najvišja Mala slabotna Irska lli zmagala potom ustavnih ill «» adajpazdaj spretnoi^l^a kon,oraeija v Sloveniji sa- 1 net od i«, potoni parlamentarnih podajanj. ^ vesti, če«, da je n«tjonalnof drzavno- r, 11. 1 • lol.stoj za\(»da ogrožen, škodoželj- politično, socijalno m g.*«podar- /11 lagala je v odprtem bo.iu. |no ^^ y ^ sUo vaill(Wt ^čevske gimnazije. /daj pride Indija na vrsto... Ismisln. da gimnazija nima več ta-jAli Je ,eda' sPloh mog^e vero. Fedor Mihajiovič Dostojevski. danes ^»e N"e iz<"-i|>nega oceno IslOffoe* gimnazija ko izdatne, potrebne ji zaslombe,'vati. da se se umiral v bedi b..lez- Dostojevski zavzema v nLskem'w c^eca okraja, ako se mu od- in jo vrgli v jarek, kjer je ek>;-ni in je > posltNlnjini zaVtom novem s?m »tvu čisto posebno me-vzame zavod, ki ima vse pogoje za 'plodirala. Dva dečka sta bila od je silovitvolje ustvarjal največ- sto. nekako podoimo kakor prole- najlepši razvoj ' Poglejmo si h^granatnih drobcen- zadeta ter sta je umotvore, pa tedaj jc vedel ko- tarski pisatelj Gorki. Bistveno se nekoliko podatkov! Gimnazijsko ostala na mestu mrtva, maj eden ali dntsi njegovih malo- rv/likuje od ostalih ruskih piaa-jl>i»slof>je v Kočevju je eno najlerp-Stevihtih prijateljev, da še živi. da teljev svetovnega slovesa, kakor šili v Sloveni ji, ima pa tudi boga-Np j.> wploh nekdaj rodil. ln S«- (iogolj Turgeaijev. Tolstoj injte zbirke knjig in učil. saj pri pred par leti ni»o slutili o njem. drugi, ker je prvič kot sin polu-j nemških zavodih se v bivši Av- Piip :¥>. oktobra so praznovali svetu loOletnioc njejr^vejra rojstva. Po veuoljnetn svetil. Ker uanes je malokdo vee. ki bi ne bil Poroke v Ljubljani. V pravoslavni kapeli se je 31. Jokt. poročila gdč. Vera Renčelj. dokler se niso nekega dne stvari- proletarske družine vse dobrote, atriji ni štedilo. Poslopje \-adržu- hčerka iz zna?ie tržaške rodoljub-telji javnega mnenja — dnevro^ga ki jih poznamo proletarci. in je1 je njegova lastnica, mestna obči- ne Renčljeve rodbine, z ililosem mnenja z velikim vriščem |H»la-'drugič pisni več ali manj iz neob-Jna. in nima država ž njim nika-jKadisavljfvičem, earinskim urad- ■daj. ko Kteje nikom v Ljubljani. Poročil se je Feliks Franzl, to-varaar in posestnik, z gdč. Gizelo pripovedujejo'cev. med njimi lef>o steblo .urad- Helmichovo. •— V trnovski cerkvi !...-1 ____i.:u __________"ir,. ___ ____t__c-.. stili najnovejše senzacije: f%lovek j hodne podrebe. da napise mnogo, ki h »troškoV. Že sedaj tak je znorel in pričel ubi-jitinogo, da si pomaga iz svojega realna gimnazija samo H sloven-, *o in tako. ker je bil bral t žalostnega a-motnega položaja. —ske razrede, je v njej toliko učen- v roman "Zločin in kazen",'Y*a nji?>gova dela pripovedujejo^cev. med njimi lepo število urad-delo nialaznaii««ra mstki>(fa l»laža-|o njegovem življenju ozkih mert-jniških in ^d^davxkih sinov iz Ko-,sta se poročila »Tosip Sehott i; terja___Pozneje je "javno mne-tuih ulic — njemu je poezija pri- čovja samega, kakor jili je bilo'Ljubljane z gdč. Fani FlorjaiuVi korigiralo svojo zmoto. No/ rode, poezija ljubezni in ljubim-pred prevratom v 8 razredih, ko čevo iz Novega mesta. •nje Ii jam od vsakega pametnega ra zsf) dnega č I o ve k a Te pametne in razsodne prašujem: — Ali ni bogoskrnnstvo. božji namestnik s križem v ki dokazuje, da se dobi pri njem slavija tudi vztraja na svojem od-Klanjajočem stališču. k;u* ji je v ostalem le v korisir. b<» Italija I kmalu mehka, in ne samo na go-Pa 'spodarskem polju! Kako silno j" vplival zastoj uvoza v »fuiroslavi-:jo na italjanske industrijske in ro-' trirovske kroge, kaže najbolje post i Italiji, in da more prodajati svo-blago Italiji v našo korist. Trgovska in obrtniška zbornica. Pnilsednik: Vittorio Vonezian. Tajnik: Dr. Carlo (Javarini. Mncnic madžarskega li3ta o Reki. 1 < >rga n i , -t rani madžarske krščansko '"Xenizeti I'js'ig" (-lov. Novine) je j>re ! t rgovina pod nebeško krink'* izhajajoča! Ali ni bogoskrnnstvo. ce «« br»žji namestnik izveličanje na lo-' terijo ter ti jasno pove. da ti bo- da ; da vi ji, a jo je letos Že morala pre- ,-pna fxI ,„orja le Jx, kraških pe-C^koslovaški in Nemcem, ,'inah. temveč [»o veliki kraljevini Ta okrožnica je bila dopo^bina jnirnsh»v:iiiov.1 i postali zaklet i kot članom zbornice prošnjo, naj s,, stvar zaupna, s sovražniki Madžarov in Italjanov. ne spravlja j-.jjenje imenovanega slabila, za- v javnost, da se ne bi opozorila j.aj Reka ni pripmlla Jug^aviji do vrata v božje kraljestvo zapr-j ta. ako ne kupiš toliko in toliko žrebov ter toliko in toliko akcij 7 j kf,;ikurenca. Za vso aUeij0j ki gre m /akaj jt. ^ df> Alt 111 bogoskrunec tisti, ki iz-;/a tellli da bi hl-ki trg(>vci jn a-\ ie razvidno najbolj iz sle- preineni hiso gospodovo v kra- ,i se vsak marsko tržnico ter pridigujc bož-)Pinah prihajali v Jugoslavijo, pa roški meščan izjavil za kremo sv. jo besedo s kramarsklm nagla- itiči laško ministrstvo za trgovino \ šfidana bi Italija proglasila svoj sum: I'n industrijo, odnosno laški po-!deinterewment v reškem \"praša- V palačah stanujejo, z avtomo- j^lanik v Bi-ogradu, conte ilan-jn Reka bi sedaj ne bila U«'-bili se vozijo, belega kruha so pi- zoni. !odvi«na italjanska državo, ampak jani. Sin človeka pa ni imel. ka-' Okrožnica se glasi: Uvobodna ju«osl.»vanska loka. Re- mor l»i svo.io glavo položil. \ , . . i';a J** osvobojena jugoslovanske- ga jarma, s čemur je Madžarska t v 1 runi 1 ga boste skr::nili. če jih prijeli, za kramarski živec! , .. . ••, . ^ « ! Trgovska in obrtniška zbornica Ne dotikajte «e jih; Kajti Bo- ^ Trstii boste * JpopoLnoma zadovoljna." — Njj, 1 Trgovinski odnošaji z Jugoslavijo - koncu svc>jn, izvajanj izraža član- Spr štovana tvrdka! Jfia ar nado. v Beogradu, ki se tako|l>lse<* omenja: iz raznih nami- gavanj člankarjevih pa izhaja, da čaka Madžarska na ugoden trenutek ob pnem slučaju ncKporazum-Ijenja v »Tuiroslaviji. Tudi ta vest ' ure j dokazuje, da si gresta Ita- ... . , . vneto zanima za nase gospodarske Skrajni eas je ze, da postavi , . . . ..... 1 'koristi v -Jugoslaviji, je s svojim zadnjim poročilom zelo ngodno opoz<>ril minictrstvo za industrijo in trgovino na dej«stvo. snšca meseca iJaj p0zdni studence1.:; pa studen-ko je prišel Nace Kitajci so čudno pleme, ali — pravzaprav čudna mešanica plemen. V splošnem skrajno dobrodušen narod, nežnih manir in brez osvetožel jnosti ter v pose-. ek je naraščal v potok, ki je bo-|sti take hladnokrvnosti ali brez-bnel skalah, gnal mline m ob brižnosti. da mora človek pogosto nevihti narastel v reko, ki je sto- mislit^ da je ni stvar! na sveUl I-ila preko bregov in podirala ki bi jih razburila, a kljub temu drevje in rušila poslopja. Bliski obstojajo med Kitajci kriminalni m» švigali zgovornemu branitelju razredi. med katerimi so član!, ker J. .rn.lt -1,1 prest al ze drugo k oči, zdaj je iztezal roko in prst ki so tako peklenski v svoji okru-n v (::,OVt:U in V ,a*.tm P,rl- froti obtožencu, zdaj proti po- tosti. da ne UTnore le svojih frtev Prve dni jf slcdeeega leta link pred porotno sodbo. Vedel je. kaj je zaslužil in kaj s«* mu obeta. Zaslužil je vešala. pa uh je preiskovalni sodnik potolažil, da v smrt ne bo obsojen. n:rru zaviti naši paragrafi ne dopuščajo smrtn" kazni. Obetala se mu je torej Wa, če ne dosmrtna vsaj mnogoletna. Hil je pa spravljen z Bogom; ir. vdan v svojo usodo in sedel na obtožni klopi. Roki ie sklenjeni držal na kolenih, gledal je pred se v tla in drugih n; imel želja, nego da bi bila .V končana razprava in ga n*» bi gledalo toliko radovednih oči. ki jih ni videl, pa jih je vendar čutil. In da «ra ne bi toliko izpraievali sodniki in Porotniki in ie drugi gospodje, iz-praHevali re<"i, kt ji je že opetova-no povedal no iskovalnerau sodniku. — Nič r.e tajim, res sem storil, kakor m-* tožijo, kesa m se in keK.il se b<»ih v:;e žive dni — prosim sa milostno sodbo — to so bile njegove mirli. Ali zakon je zakon razprava mora iti svoji ukazano pot in jo je šla in še so ga izpraieva'i, kako je bil oblečen tisti dan in kaj je pil in jedel in koliko je imel dinarju. Ponižne je dajal odgovore. pa se mu je zledo. kakor da p i i po ved u je pradavne stvari, ki jih je skoro že porabil. Kakor v sanjah se je Izmišljati je moral pošten odgovor. porninjaI nanje, da je našel ________o jih žrtev rotnikom. zdaj jo je dvignil pro- temveč jih tudi strašno spačijo. ti nebu. zdaj je povesil glavo in Tr. RO ]jndje, ki so nedostopni pomembno z njo pokimal, in le- vsakemu človeškemu čustvu. Svo-pe je rabil besede, nove in blago- je z]oeine izvršujejo kot obrt. ne, glasne. Ijc. v svojj lastni deželi, temveč tu- Kaj neki hoče? — si je mislil dj v sosednjih ozemljili, v katera Kuk in je mižal in poslušal in je Iso izseljujejo Kitajci v velikih slišal besede o nekem možu na ob- J množinah, kot naprimer v nasel-tožni klopi, čigar roka se je dvi- hine v Ožinah, kjer nočejo doma-Kuila zoper bližnjega, ki pa ven- či Malajei delati in kjer stopi Kl-dar ni hudodelec. Zakaj hudodel- tajec na njih mesto Ti kitajski m, s,«, govorile besede, se ne ova-I izseljenci so Zelo kmijlu bo v isti višinl 17 lončene posode, vsebujočo neko strašno smrdljivo mešanico, ki daje od sebe dušlpve pline. — kadar se jo secrrejeu Ta lonec obe mu mu tro trta, ponižna stvar, ali jc kos komu skriviti le las? Tu mož ni mo rilec krošnjar.ja Fajdige, ni več njegov morilec, čeprav ticita on in njegov morilec v iVti koži. De-|sl vlomilec na konec dolge palice set mesecev je preteklo od one \7 bambusa in ker so noči v Sin-usodne noči, kratka doba, za ob-Ljapurju vedno gorke ter so okli ženea cel vek! Manjša je raz-|n{, R poiklli ^navasli napol odlika med otrokom v povoju in zre- |prta je lahko vtakniri tak smračT-lim možem, kakor med Ignacijem hjjvi lonec v S]Mlin;co žrtve ter jo Kukom na sv. Florijana večer in amamiti, predno se izvrši vlom. Ignacijem Kukom, kakršen sedi v Ringapurj« je bil nekoč neki pred nami. Ali hočete vrelega mo- vjsok policijski uradnik, katere-ža kaznovati za to. kur je zagreši- „a so roparji obiskali na ta način lo nerazsodno dete. metulja za I„a omamni s smardljivlm loneem Hi. krivdo gosenice!— Nikdo ni ve-|if.v ga nato oropaK v njegovčo ve-hilro! Ka.) bi toliko preudar. del zanj, prišel je sam, pokleknil j^ Ogorčenje, a v tajno veselje lv. j bi premišljal, predno je in vas prosil kazni. Pa mu daj- [maloštevilnih članov evropske ko i umoril, on<"_'a reveža! Zdaj M* usmiljenje in reeit. : — Vstani. |ionjje reha gladko dajati odgovor. Pred Inik je 1 • i K nestrpen, na-anc je imel brke m svetila s<» je pleša. Priganjal je: Clej ga! Tako odgovarja, kakor bi delil milost! — Vzad je zašumel till smeh, — predsednik si je s prikrito zado. \oln'ol%azaniin kamenoin. lia treh mestih ud rtu lobanja; — \saka teh poškodb zase je bila smrtonosna in je smrt nastopila v hipu. — Poslušal Kuk in zdelo se mu je. da sodba ne oo tako huda, kakor je razprava. . . Tako so potekale dolge ure. — polne trpljenju. Hlednile je predsednik s svetlo plešo in namazanimi brki sklenil dokazovanje. Zdaj bo konec, si je mislil Kuk inse p ripravil, da vstane in posluša sodbo. Ali govoriti je pričel šele državni pravdoik. In K;ik je poslušal in globoki povesil glavo. — sklenjeni roki je stiskal med koleni in še enkrat je moral pretrpeti ves trnj»v pot zloJHna in ke* sa, ko je državni pravilnik z ostrimi besedami in s prekipevajočo ogorčenostjo ponavljal krvavi dogodek — kakor da tam na klopi ne sedi skesan »pokorjenee. ki ,»e sam prišel in ponudil pravici glavo, ampak zakrknjen ur^šnik ki se Kkuša izmuznit«. ne^Tačavši rteuns. Pokora mori biti. si je mislil Kuk — zaslužil sem Jo — in ko ga je po kon'-anem govoru državnega pravdnika vprašal predsednik. ali bi rud še sam kaj povedal jr zdrknil s klopi na kolena in zašepetal. da prosi za milostno sodbo. Prijel s:a je piznik in dvignil na klop: Kuk ni mogel dru Rsče misliti, kakor z laj-le bo sli šal sodbo, ki mu prinese začetek odrešenja od vseh muk in nemira Toda še ni bila razprava pri kraju, predsednik jo izjavil: Besedo imej gospod zagovornik. ti si prost! I Te "operacije" vlomilcev pa Tako je govoril zagovornik in |Sr- sorazmerno še vedno miroljub Ignacij Kuk je poslušal besede in jne. Povsem različnega kova so bi n vedel, kaj naj pomenijo in Če-|ie, ko sem jaz poznal Singapnr mu jih govori gospod v lepi su- preil par leti in glavni junak po-knji. Pa so mu ušle misli: ni bil 1 vesti je bil kitajski oboroženi ro-več v porotni dvorani in tako j par in vlomilec. Na njem ni bilo lahko mu je b lo pri srcu, kakor ničesar miroljubnega. Na delo je nikoli. Na domačen, vrtu je bil odhajal pozno zvečer ali zelo zgo-pod košato jablano in je gledal |aaj zjutraj kadar je svetila pol v vrh. kako jo poln pisanega sad- na iuna je obstajal lepo doma ter ja. in izza kajže je prižantala | ljubil temne noči. posebno, kadar sključena stara mania — čudno. | se jP pripravljalo na dež. — kajti dc še žive. ali niso že davno umr-|to mu je nudilo potrebno varnost. li: V rokah imajo pehar in vabi-1 ^o je dospel na določeno mesto, jo; — Pute, na, na — pute, na. |se je Riokel do golega , namazal na! — in od vseh strani se s hru-lCfi0 svoje telo z maščobo, da se pom zgrinja perutuad in stara i;1jlko izmuzn(3 \z rok katerega-mati jim nasipa zrnje. I koli, ki bi ga hotel prijeti, dočim Nič prav mu ni bilo, ko ga je j ]r nosil v svo^i kiti trnke. Kon-dregnil paznik, da sta šla iz dvo-j čno pa je nosil med zobmi ostro rane. Pa skoraj so se mu vračale I n ah rušen dvorezen no?. Tako op-prijazne podobe. Pred domačo je | remi jen se je splazil v hišo, katero bil cerkvijo, imel je nove škornje |si je zbral za vlom. Gorje onemu. .11 sekali so p ruhe — notri v eer kvi je bila pridiga — zdajci pri-1— sj j0 mislii Kuk in si je priza-<«e okoli ogala cerkovnik s palico I deval. da bi pazil in ne bi presli-in jih napodi noter. — Čudno, sajj^j SVoje kazni — pa ni razločil cerkovnik je tudi že mrtev! Ikazni. Kuk je stresel glavo: blede sel Predsednik je končal, gospodje mi. tam-le je paznik, porotne sod-lso se obračali, da gredo. Kuk pa br čakam, nemara se posvetujejo, I je še stal, gledal in čakal. Pono-zdaj bo skoraj vsega konec —I vil mu je predsednik: — Porot paziti moram, da ne storim kakejrpki so rekli, da niste krivi. Pro-nerodnosti in koga ne žalim. 1st: ste. razumete, nič niste dobili Široko je odpiral oči, se pre-Ikazni.— stopal z noge na nogo, predeva! I Nace Kuk tega ni razumel. — roki v žep in i/. žepa in prešteval I Paznik ga je prijel pod pazduho svetle gumbe na par.nikovi suk-|m ga peljal iz dvorane, nji, da prežene podobe, ki so sel Oprostitev je presenetila sod-mu porajale v glavi in je vedel, Inike, presenetila državnega — dr. so blodnje. Priče1«« mu je mi-1 pravdnika. celo zagevornika. Ta gljati pred očmi in zabolela ga je j jP žarečega lit a, s samozddovolj-glava. Skrbelo ga je. kaj. če o-|no skromnostjo sprejemal čestit-medli vpričo sodne gospode in ji I kc tovarišev, ki so izmed poslu napravi nepnlike. I šalstva prihiteli, da mu čestitajo. Zapel je zvonec in paznik je j Državni pravilnik se je glasno rekel; — Alo! — da gresta nazaj I jezil: — Nezaslišano! in — §kan-v dvorano. I dal! — pred oemi so mu bile obil- Kuku so omahovali koraki, pa I ne pisarije na višjo oblast, koli« se je silil, da je stopal strumno. I l:or jih bo treba zaradi te opro-Prišedši pred svojo klop je poča- Istitve, kakor da je on odgovoren si posrledal okoli sebe — vedel je. I ze. muhe porotnikov. Predsednik e se hitro ozre. bi se mu zavrtelo. Iga je svetlo gledal in se mil tiho Tam sede sodniki, tam porotniki, I smejal: oprostitev mu ni bila tum v kotu pa je stara mati s pe- (všeč, všeč pa. da se oni jezi. harjem. .To ni prav, si je mislil, I Paznik je gnal Kuka nazaj ▼ kaj poreko gospod je! Pa se je I celico, da se preobleče, pobere ko j spomnil: blede se mi — da bt|6voje stvari in potem gre v ljubo ži skoraj bil v ječi! — in neznan I prostost; še mu je stopil po pol strah mu je krčil srce. I hleba kruha za popotnico. Le par Nekdo pri sodni mizi je nekaj I trenotkov je b;l Nace Kuk sam, bi al in ko je prebral, je vzad. —l in baš tačas. ko je v porotni dvo-kjer so sedeli poslušalci, zašume-lrani njegov zagovornik še užival lo. Zdaj se j? dvignil predsednik I sIkvo nepričakovanega uspeha in in dvignili so se sodniki in porot-1 sprejemal čestitke, se je Nace niki in vsi — kako resno so gle-IKuk na svojem jermenu obesil; drdi! — in predsednik je rekel jI ko se je vrnil paznik, je bil že — V imenu Njegovega Veličan-lmrtev. stva cesarja! — K«diko časti za | Mutasti birič je končal svojo Vlomil je namreč v hišo nekega Angleža, velikega inženirja ter izvedenca gledo pristanišč, ki je malo prej prišel v Šingapur. da da svoje nasvete glede rekonštru-kcije pristanišča. Bi! je to zelo o čari ji v človek, skoro nenadomestljiv, a kljub temu jc postal žrtev noža zavratnega morilca. — Ker ni poznal življenj? na iztoku in ker ga najbrže ni nikdo posvaril glede nevarnega powenjanja oboroženih kitajskih vlomilcev, jf bil skrajni nepreviden neke noči, ko je čul neki šum v sobi poleg svoje spalnice. V tej sobi je namreč spala njegova mlada nemoč, a komaj je stopil na pra sobe, ko "se je sestal s Kitajcem, ki mu je zadal dva silna ^inka v trebuh s svojim dolgim in ostrim bodalom. Omahnil je nazaj v spalnico k svoji ženi ki ga je prej prosila, naj vzame seboj revolver. Ni trajalo dolgo, in podlegel je strašnim poškodbam. Tu strašni zločin je seveda irlo-b-iko vžalostil celo ev Ion i jo. a storii je še več kot to. Mlajši člani te kolonije so namreč sklenili vzeti po tavo v svoje lastne roke z ozirom na oborože ne kitajske vlomilce ter se v bodoče izogniti vsakemu, tudi najmanjšemu riziku. Bilo je približno ob tem času, ko se je pripetil moj mali doživljaj. Ko pišem tt vrstice se mi živahno vzbuja v spominu celi prizor. Tekom ce'egu ouega večera je bilo zelo soparno in noč je bila naravnost neznosna. Pripravljal se je vihar na severoiztoku, od koder je ponavadi prihajal ob tem letnem času. Veardh. ko sem ležal prebujen na postelji. — kajti nemogoče mi je bilo trdno zaspati, sem čul zamolklo grmenje v daljavi in med napol zaprtimi polkni svojih oken sem sempatam zapazil bliske. Električni viharji so izvajali name vedno veliko privlačno silit in ponavadi sem ponoči vstal, če me je prebudila kaka nevihta. storil to v samoobrambi in nikdar ne bom pozabil živčne napetosti, katero sem poskusil tekom čakanja na nočnega vlomilca. Vsled toga si tudi r.e želim nobenega nadaljnega nočnega obisku od strani kakega oboroženega kitajskega tolovaja. kot okno in potem bo najbrž potisnil polkno nazaj ter skočil v sobo. Če bo oborožer^, sem sklepal da bo, bi se nahajal jaz neposredno v boju za svoje življenje in vlomilcu se bo lahko posrečil prvi in obenem tudi usodepolni sunek z dolgim bodalom. Vsled tega sem sklenil, da se ne bom izpostavil temu riziku. /, ^ , i uo i jiiui i:, uit ^ -v umu m .ja- Cutil sem, da sem upravičen pre- . . . , . , - . . , , . , vi pridelalo osemdeset mimonov prečiti ga in vsled tega sem sple- r J zal na omaro, kjer sem čakal, s Kupčija s čajem v Indiji List 4•Times'* poroča obširno o kritičnem položaju v kupčiji s čajem v Indiji na Ceyionu in Javi. Produkcij ke ovire (stavke in drugi nemiri: zvišani produkcijski stroški in razvreduostitev raznih valut so zh.sti kvarno učinkovali na trg. Indijska *4Tea Association" je že predlagala zmanjšanje produkcije, da bi se na en; strani uravnala tržna cena in — produkcijski stroški in na drugi strani mogle enotno urediti razmere nasajanja. kar bi zopet u-godno učinkovalo na trg. Letos se bo v Indiji, na C »vlomi in Ja- funtov čaja r.tnnj nego normalno. ADVERTISEMENTS. Spodaj podpisana želim izvedeti za PEPINO ojeno MARINČlO, sedaj omožena PKCNP. Domu je iz Neverk, fara Koša na na Notranjskem. Prišli svi dne 4. oktobra 1921 s parnikom President Wilson v New York, potem jo nisem več videla. Slišala sem. da se nahaja nekje v Pennsylvania i. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da mi blagovoli naznaniti, ako pa sama čita ta oglas, jo prosim, da se mi javi. svoji prijateljici. Naslov: Mrs. Mary Železu ik. 2">:l Mulberry St.. Bar-bert«Hi. Ohio. (C-7—12) SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Cešarek 70 — 9th AVE.. NEW YORK, N. Y (med 15. in 16. cesto) poillja denar v Jugo3javljo, Italijo Ka; — prodaja vozne listke za vse važnejše črte; — izvršuje notarske pos1«, Msovzvezl s st3rlm krajem. — £en% vedno med najnižjimi. — Telefon Watkiua 752> sabljo v roki, pripravljen na sunek. Čutil sem neki škripajoči šum ravno pod seboj. Nato je nastal odmor. Zdelo se mi je. kakor da se nekdo zunaj pripravlja na skok v sobo in brez obotavljanja sem potisnil z levo roko beneška polkna ven, dočim sem s svojo desno roko sunil z vso močjo predse sabijo, katero sem ilr- j žal v roki. Ko sem storil to. sem zapazil temno telo. oči vidno popolnoma .ropsko 'ko-!?0*0 se dim usodepolni blesk noža. Takrat pa je zadela moja sablja na oviro in pretresljiv krik je napolnil zrak. V naslednjem trenutku sem čul, kako je padlo težko telo na trato ped oknom in nato je nastal molk. Potegnil sem nazaj svojo sabljo ter videl, da je omadeževana krvjo. Nisem pa imel časa. da bi dolgo časa razmišljal o tem.— kajti v naslednjem trenutku je bila hiša point krikov, kitajskih služabnikov m drugih in kmalu so se prikazali tudi Evropejci, — kajti hiša, v kateri s«'in stanoval, ji bila neke vrste hote? ali boarding - house. Hitro sem nataknil svoje hlače in suknjo ter pohitel navzdol na vrt pod mojim oknom kajti pričakoval sem. da bom našel tam vlomilca, zvijajočega se bolečinah. V svoje veliko začudenje pa niše mnasel ničesar z izjemo par sledov krvi. Pojasnil sem. kaj se je pripetilo in pričelo se je iskanje vse- Knjige! POUČNE KNJIGE. Knjige! Finžgur, 1.59 Slovenske angleški slovar Angleško-slovenski in Siovensko-angleski slovar, V. J. Kubelka $1.5« Nraški abeednik ............... 15 Nemško uigleškl tobnež .. .... .60 Pravilo dostojnosti ............ .30 jSlovensko-Demški slerar — ' (Janežič Eartol) CM Angleščina brez ntftelja ........ M Cirilica. Navodilo za fitenje ,'a pisanje srbščine v cirilici .3W Oekletou. Spisal Anton B JegUC £0 (iospodinstvo — Purgaj. Praktična knjiga za naše gospe.li- nje. (Trdo rezana ) .......... Hitri raiunar. Priročne velikosti .50 po- se 6. xv. Gozdarjev sin povest .................... 7. ST.: Prihajsč. Zanimiva vest ...................... 9. sv.: Brenceij: Kako sem jaz likal, 1. zrezek 10. zv.: Brenceij : Kako sem jas likal, 2. zrezek 11. zv. - Brenceij: Kako een se jaz likal. S. zrezek 1.0« 14. ar.: Brenceij: ljubljanske sli-Ste. (Podobe IjuDljanskegu meet* > ......................... 3S. tr.: P. Coloma: Juan MIseria. Porest? ic Sponskega življenja 16. zr. Ne v Amerike* Po resničnih dogodbat. .................... .30 .60 1.00 | 1.0« .75 7,» .75 Praktični računar ............ .80 Knjiga o lepem vedenju Urbanns, jčPUMANCVE POVESTI. (Trdo vezano) ..............1-00 Mladeničem, Ant. B. Jeglič I. zvezek, ...................00 II. svezek ....................60 Nasveti bl htto in dom. Koristna knjiga za vsako hiSo ........ 1.0« Pravila sa olike. Dc. »J. Dostojen .65 Varčna kuharica, za slabe in dobre čase ...................... !.«• RAZNE POVESTI IN ROMANI. Dosti vzroka sem imel blagoslav- P<™d. ki pa je bilo popolnoma I jati to nevihto, kajti najbrž mi jc rešila življenje. Ko sem tako ležal -popolnoma prebujen ter čakal na nevihto, ki je morala vsak trenutek izbruhniti, sem čul zunaj neki čuden šum. Hiša. v ka teri sem se nahajal takrat, je bi la zgrajena popolnoma iz lesa. običajna stvar v Singapurju v onih dneh — in obstoječa iz dveh brezuspešno. Ničesar drugega ni preostalo kot iti nazaj v postelje i:; to smo tudi storili. Naslednjega jutra, ko je ostalo iskanje prav t;iko neuspešno kot prvo. sem obiskal centralno policijsko postajo ter sporočil celo zadevo. Tam so mi rekli, naj po-i/.vem. če se je našlo kakega mrt- 2 zr.: Maron, krfianski deček iz Liibauontv .................... 3. zv.: Marijina «tr*ka, povest iz kavka.šklh gora ............... 4. zr.: Praški Judek, povest, IX. natis ....................... 5. sv. :7rl indijske povesti...... J), zv.: Kraljičin nt^ak. Zgodovinska pove*' iz Japon&kcga ____ 10. »v. .-Zvesti sin, povest iz v\ade Akbarja Velikega ............ Jos. Jurčič, 4. zv.: Cvet In satL 11 ' R^eča in bela vrtnica, poliči mestnega sodnika itd. .. ,75 veB* .......................... Jurčič, 5. zv: Sosedov sin. Sin 12- ^ - Korejska brata. Črtica is kmetskega cesarja itd. .. ...... .75 misijoaov v Koreji............ Jos. Jurčič, 6. zv.: Doktor Zober, 13- 7V- E®J ™ smaga, povest i * roman. — Tugoner, tragedija Amar.a ....................... Drve sliki — Kaavei Meč*o...... 14. zv.: Prisega hunvnskega gla- Hudo breodne. Ni vee zlato, kar se ! varja, po\-est Is zgodovine ka- se sveti Itd. .................. .351 nadske ...................... Patria, povest is irske junaške do- j15- zv-: Angelj sofajev — Rrasll- be............................. J« skt povert .................. Pod svobodnim solncem, sgodovla- j10- Zlat okopi, porest ...... ska povest , 1. zv.............1.25 IT. z».: Prvič nv d Indijanci ali od svobodnim solncem, zgodovin- ' vožnja v Nikaragno .......... Bka povest, 2. sv.............L25l18- Preganjanje indijskih ml- Povestl slovenskemu ljudstva v sijonarjer ................... poduk Sa zabevo, Kalan ............0. zv.: Miada mornarja, poTest .60 j >20 SPISI ZA MLADINO. Ji:, K omarica, povest .............. Si sto e Šesto, povest is Abraoev Slike k povesti, Ksaver MeSko študent naj bc; — Nad vsakdanji kruh ........................ vega ali ranjenega Kitajca v bli nadstropij. Spa! sem v sobi v pr-1 žini hiše. v kateri sem stanoval j Vesele povesti: Za moiem, - V vem nadstropju in moja soba je M« da mi bo tudi policija sporčila | ffla' ~ Pravd» M imela dvoje eken. Trvo okno je I ^ bo kaj dognala. Nikako toza-»/ojnim|r ^ p.^^ ^ ^ bilo ob vzglavju moje postelje, devno poročilo pa ni prišlo m od povegt ....................... drugo pa nasproti vznožja. Rav-1 oilega dne naprej pa do današnje- j^vonarjeva bčL Zanimiva povest no pod tem oknom j-? stala orna-Ua je ost;da cela zadeva skrivnost -ra iz hrastovega lesa in obe okni Moje osebno mnenje je. da je bil sta imeli beneška polkna. ki so vlomilec le labko ranjen In da se s? odpirala na zunaj. Konštruk- j<1 posrečilo zbežati v dzung cija hiše je bila taka, da je bilo U<>; ki -ie nahajala par jardov JS5 JS5 t In tam na desni strani se je dvi- tak'ega grešnika, kakršen sem jaz pravdo. možno čuti v sosedni sobi naj manjše gibanje zunaj. Končno moram še omeniti, da je vodila cev za odtakanie deževnice s strehe Tid tla v bližini moje sobe. kar je nudilo dobro oporo za noge izurjenega bosopetega plezalca. Izprva sem pripisoval šum ka. ki živali, mogoče kaki opici. Opice splezajo namreč pogosto ponoči na strehe ter delajo tam velikanski kraval in dogodili so se ic tudi slučaji, da so priplezale sobe. Ker pa se jc ponavljal šnm v rednih intervalih ter prihajal vedno bližje, sem ga pričel skrbno analizirati in naenkrat se mi je posvetilo v glavi, da je to mogoče kak vlomilec. — najbrž kak Kitajec, ki je bil brez dvoma tudi oborožen. Prisluškoval sem nadaljno sekundo ali dve ter prišel do sklepa, da je to brez dvoma Človek, ki se je pomikal naprej po zunanji strani stene moje sobe ter bil na poti proti oknu, ki se je nahajalo ob vznožju moje postelje, ravno pred o-maro. Tedaj pi sem se odločil za energično in hitro akcijo. Ob zglavju moje postelje, viseča tako. da sem jo lahko hitro zgrabil, ne da bi mi bilo treba iz postelje, je visela stara sablja bre? nožnice. Imel sem navado ležati tako, da mi je bila ta sab lja vedno pri roki in ker sem bil proč od hiše, v kateri sem stanoval. Naj bo stvar taka ali taka, jaz sem bil vedno prepričan, da sem Dr. Koler 638 Pen Ave. Ptobwfk, Pa. ▼ Pittsburgh* Ima M-Msi cdravUo- ▼ Srtu. iF^adaaJ* las. r kutfh. pridite la tsMstM krt M« flafeajt* k« te bo- .4« £0 M .30 Iz dežele eter Zgaga Doli s orožjem .......... Knjige družbe Sv. Mohorja Duhovni boj (304 str.) Mesija (1. zv.) Mesija (2. sv.) Podobe Iz narave ............ .30 Svetloba in senca .......... JS0 Slov. večernice, povesti *r. kratek čas ........<....«.«>* <20 Trojka ...................... M Zgodovina slov. aarods. <5. sv.) JO Zgodovina slov. naroda (6. sv.) -tO Mis«*!"« srcem (2. sr.) Spisal K. MeSko JM Knjiga za lahkomiselne (jndi, Spisal I. Cankar..............1.75 >et tedti* v zrakoplovu........2.00 oaerika fn American e i..........5.00 Mala sanjska knjige s podobami .................. .50 Nova velika - sanjska knjiga s podobami ..................1.00 jJUDSKA KNJIŽICA ~ POVESIL 1. sv Znamenje Mirih. Porest da tekti»a Sherlock Holmes .... .00 2. zv. Darovana. Zgodovinska po-povest aX dobe slovanskih apostolov. ........................ .60 3. sv.: Jernai Zmagoval, povest. — Med Plazovi, tirolska povest. M 4. sv. Mala življenje, povest .... .61 5. tr.: Zadnja kmečka vojska, zgodovinska povest .......... .75 Bob sa mladi sob, pesmice Dedek je pravil, pravljice MOLITVE NIKI. Skrbi za dušo: v usnje vesano ..... v jjlatuo vezano ..... J65 .23 J5 .SO JO J5 .30 .30 JO .30 .iS .30 M .30 .30 .30 .1« 1.80 .00 Kajaki glasovi: v platno vezauo .............. .00 v kost vezano .....................1.70 v usnje vezano .............. 1.80 Sveta ura: v platno vezano ..............1.00 Marija varbinja: v usnje vezano .............. 1.80 Pot v nebesa: data obreza, platno vezano .. JfO Du neue Testament .......... .33 ZEMLJEVEDL Združenih držav ................ JS 'Zemljevid Slovenije............10 Zemljevid Evropo .............. Jf Velika stenska napa ..........3.50 todjevuu: New York, Illlnoln, Colorado, Kansas, Motana, Minnesota, Wyomins in Alankt — vsaki po Pennslyvania .. West Virgin i ja JS5 .50 .40 RAZGLEDNICE: Božičem, različne, dncat JO Novoletne, različne, dncat .20 Zabavne, različne, dncat .30 Newyortke, različne, dorat, .20 Panorsoui mesta New York, 25 slik .20 Panorama mesta Celje, 21 palcev dolge ................ 25e, Naročilom je priložiti dem, bodisi T gotovini, moosy order all postne znamke po 1 aH t čenča. 6e pošljete gotovine, reko—idtrajte Ne naročajte knjig, katerih nI v prest«. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlaodt St., New York r A GLAS NABODA, 7. DEC. 1921 m Vdova Spisal E. Gaboriau. P r. vedel za "Glaa Naroda" G. P. Francoski detektivski roman. i iga———■■ 82 (Nadaljevanje.) Postajenaeelnik v Bueil se je spomnil, da je dospel dve minuti pred odhodom vlaka ob četrt na enajst neki potnik na postajo in sicer tako brez sape, da je komaj mogel zahtevati listek drugega razreda za Pariz. Zunanjost tega potnika je'natančno soglašala z opisom ljudi, ki so videli tega človeka na cesti in pozneje na mostu. Konečno je dobil Tabaret človeka .ki se je peljal v istem kupe-ju kot neznanec. Bil je to neki pek iz Aznier in temu je pisal oče Tabaret ter ga prosil za pogovor Do te točke je napredovalo delo Tabareta ko je prišel v ponedeljek zjutraj v justično palačo, da izve, če se je sprejelo kake informacije glede preteklega življenja vdove Lieruž. Našel je, da ni oilo še nikakih informacij, a na hodniku je srečal Gevrola in njegovega moža. Načelnik detektivov je bil zmagoslaven ter je to tudi pokazal. Ko je zagledal očeta Tabareta, je vzkliknil: — No, moj odlični lovec na ptičja gnezda, kakšne so vaše novice? Vi stari prebris^nec Gotovo se hočete polastiti mojega mesta. JStari mož se j; žalostno izpreraenil. Zavest, da je napravil veliko napako, ga je napravila ponižnega in skromnega, fe besede, ki bi ga pred dnevi brez dvoma raz-, kačile, ga niso sedaj niti malo vznemirile. Mesto da bi odgovoril, je sklonil glavo na tako spokoren in skesan način, da je bil Gevrol ves presenečen. — Le norčujte se iz mene, moj dobri Gevro', — je rekel. — Le norčujte se brez usmiljenja. Jaz zaslužim to. — Ah. — je vzkliknil načeli-ik, — torej ste izvršili zopet kako novo mojstrsko delo? Oče Tabaret je zmajal z glavo. — Izročil sem pravici nedolžnega človeka, — je rekel, — in pravica mi ga sedaj noče dati na>.aj. Gevrol je bil vesel ter si mel roki s tako silo, da si je skoro odrgnil kožo. — To je lepo, — je vzkliknil, — to je kapitalno. Spravljati zločince pred pravico ne pomenja ničesar, a oprostiti nedolžne, to je umetnost. Oče Tirokler, vi ste čudo. Jaz se vam klanjam. Ob istem času je ironično dvignil svoj klobuk. - — Ne zdrobite me. — je rekel stari mož. — Kot veste, sem kljub svojim sivim lasem mlad v profesiji. Ker mi je slučaj pomagal tri ali štirikrat, sem postal bedasto samozavesten in ponosen. Prepozno sem spoznal, da nisem v resnici to, za kar sem smatral samega sebe. Bil sem le vajenec in uspeh mi je zir.ešal glavo. Vi Gevrol, vi pa ste bili vedno mojster Mesto da se smejete, vas prosim, da mi pomagate s svejim nasvetom in svojo izkušenostjo. Sam ne morem ničesar opraviti. Gevrol je bil vsnešen do skrajnih meja. Ponižanje Tabaieta, o kojega pristnosti je bil uverjen, je bilo kot balzam za njegovo sree. — Mislim, — je rekel popustljivo, — da iinale v mislih zadevo 2onšer. — Da, dragi Gevrol Hotel sem iti z vami, a so me potisnili na stran. * IStari lispak je delal tako skesan obraz kot kak mc-žnar, katerega se je zalotilo, ca je kuhal v petek meso. V srcu pa se je ves ta Čas smejal. — Prokleti tepec, — si je mislil. — Laskal se ti bom toliko časa. da boš storil ra\no to, kar hočem. Gevrol se je pr-jel za spodrjo ustnico, jo potegnil naprej ter rekel: — Ham. hm. Delal se je kot da se obotavlja. V resnici pa je uganjal te burke le v namenu, da dalj časa uživa zadrego starega moža. — Le pogum, — je rekel konečno. — Oče Tirokler, jaz sem v srcu dober človek ter pripravljen pomagati vam. Danes pa sem ctraino zaposlen. Spodaj me pričakujejo sedaj. Pridite jutri k meni in pogovorila se bova o tej stvari Predno pa sc ločiva, vam hočem dati lu<", s katero boste našli pot. Ali veste, kdo je ta priča, katero sem pri vedel? — Ne, a povejte mi to. moj dobri Gevrol. — Oni dečko tam na klopi, k: čaka na gosjMjda Daburona, je mož žrtve iz Žonšer. — To je nemogoče, — je rekel oče Tabaret, ves presenečen, —' vi se šalite. — X<>, na mojo besedo. Pojdite ter ga vprašajte, kako se piše. Povedal vam bo, da ie Pierre Leruž. — Potem ni bila ona vdova — Krit vse ka?.e ne, — je odvrnil Gevrol sarkastično, — kajti tam je njen blaženi soprog. — Moj Bog, — je zamrmral stari možak, — ali prinašate kake informacije? S par besedami je obrazložil Gevrol svojemu tovarišu povest, katero je pozneje navedel Leruž preiskovalnemu sodnika. — Kaj pravite k temu? — je konečno vprašal — Kaj nuj prav;m k temu? — je mrmral oče Tabaret, kojega obraz je kazal velikansko presenečenje, — kaj naj pravim k temuf Jaz ne rečem ničesar. Mislim pa . . . ne, jaz ničesar ne mislim. — Padla vam je na glavo opeka, kaj? — je rekel Gevrol ter se smejal. — Ne opeka, cel Llod. — je odvrnil Tabaret. Naenkrat pa je obstal nepremično, se udaril s pestjo po čelu ter vzkliknil: — In moj pek! — je zakričal — Torej jutri, Gevrol, z Bogom. — Znorel je,-— si je mislil Gevrol. Stari možak pa je bil popolnoma zdrave pameti. Popolnoma je pozabil na peka iz Aznier, s katerim je imel domenjen sestanek v Kv. ji hiši. Mogoče ga bo še vedno rašel tam. Na stopnjicah je srečal Daburona, a komaj vrnil pozdrav slednjega. Kmalo je bil na cesti ter odšel hitrih korakov proti domu. — Vse bomo dobro uredili, — je govoril sam s seboj. _Noel bo mogoče poparjer, a ne bo trpel. Če hoče, ga posinovim. Tabaret i.e zveni sicer tako dobro kot C-mmfr-n, r je vsaj ime. Storija Gevrola se ne tiče niti položaja Alberta, niti mojega prepričanja. On je legitimni sin. Tem bo^iše zanj. To seveda nikakor ne dokazuje njegove nedolžnosti, razven če se motim. Očividno ne ve ničesar o teh presenetljivih okoliščinah, prav tako malo kot njegov oče. Prepričan mora biti prav tako kot grof, da se je zamenjava otrok v resnici završila. Tudi madama Gerdy najbrž ni vedela za ta dejstva. Najbrž so si izmislit kako povest, da pojasnjuje postanek brazgotine. Potem pa je mrrala vedeti, da je Noel v resnici njen sin, kajti ona ga je opremila z znamenjem, katero je trez dvoma poiskala, ko so j> vrnili otroka. Ko je Noel naše! pisma grofa mu je ona najbrž hitro pojasnila f.. Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 INKORPORIRANA 27. OKTOBRA 1908 WESTEBN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. GLAVNI ODBOBt JOHN FIDO. 44GB Waafc. Bt, Dm, Osle. Podpredsednik: JOHN 7AJDIGA. !Box 83, I«adTll«, Oda Glavni tajnik: FRAKK SKR\B1K; 4822 Wash. St. Denver, Golo. Eapisnlkar: ROBERT BOBLBCK, Sta. S, Pueblo, Oda fltTBl blagajnik: JOSIP YIDBTlfj, 448*, Logan 3t, Denver, CM«. Esapoik; ISARK ZATTE, 114 W. Oastnat Bt, Letdnla, Gol* MADZOBNI ODBOBt Predsednik: JOHN GERM, 8i7 ISast C St MIHAEL KAP8GH, 508 N. Sprues St, Oolc. fiSOROS BiTLAKOTIOH, 4717 4mnt Bt, Predsednik: AHTOFI KOCBETAB, 1206 Derwted Am, JOHN KOGMAN, 1208 Maliren Avfc, Pueblo. Colo. HANK GANJJlS, 500401 — 4ff Are, Dam Ools. BMHJtaVAKMI ACBOB: Predsednik: FRANK BOYTZ» ML 2. 2az 182. PseM* Cefcv FRANK MARTIN JAK, Box 60/, Johnston City. Ill PKFBB GBSHBLLi 449« Wue. SC. DeSver, use Y3BOTNI OJfcWNIK: Dr. 8. S HUWHIT. 4487 WsaUncton St, Denver, Gel* •LAS NARODA. 82 Oortlsadt Tm decerns —w In vee tti elks, prltaftoe ns predsednika gL na< Tort, *. X. stvari se poBlMo ns »aj- NAZNANILO. PREMEMBE MED ČLANI IN ČLANICAMI ZA MESEC OKTOBER Pittsburgh, Pa. Iz urada društva sv. Jožefa št. 12 JSKJ. v Pit talni rghu se naznanja, da bo dne 11. decembra glavna letna seja, na kasteri se bo glasom jednotinih pravil volilo uradnike društva in več važnih točk pride na dnevni red. Vsi tudi v bližnji okolici stanujoči člani ste prošoni, da se te važne seje gotovo vdeležite in si izvolite odbor, kateri bo vam po volji in da bo deloval v proevit društva in naše slavne JSKJ. Seja se prične točno ob 2. uri pop. v Kranjako-Slovenskem Domu v sobi št. 11. Pozdrav vsem članom in članicam društva sv. Jožefa št. 12. Vine one Arh, tajnik. (7-8—12) * i i 11 i ZAKAJ TRPETI ? Revmatične, nevralgične in bolečine v raifticah so hitro odpravljene s primemo uporabo 4*PAIN-EXPELLERJA4> Tyoraiika znamka ng. ▼ pel. ur. Zdr. dr. Glejte, da dobite pristnega—slavnega ie več kot 50 let. Zahtevajte SIDRO troraiftko znamke. ADVERTISEMENTS. KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo i* New Yorka. Od dr. št. 1: Suspendirani: John Bohte, cert. (?) 183; Stefan Smith, cert. (?); Jenerj Laurich, cert. (?); Math Bohte, cert. (?); Math Vidmar, cert, i T). K dr. št. 3: Pristopili: Louis Sporar, rojen 3S90, eert. 2457 za t:>00 in $2.00 bol podpore; Anton Jersin, roj. 195, cert. 2458 za $1000 in $1.00 bol .oodpore; Kosali ja Grebene, re j. 1897, cert. 2459 za $1000 in $1 00 bol. podpore; Mary Spiler, roj. 1890, cert. 2460 za >4'1000 in $1.00 dnevno bol. podpore. Zopet sprejeti k dr. št. 3: Anton Strukel. eert 297 in Marjana Strukel, cert. 298. Suspendirani: Max Buh, cert. 448; Terezija Erjavec, cert. 399; loseph Kerin, cert. 1827. K dr. št. 5: Pristopil: Frank Shober, roj. 1899, cert. 2470 za $1000 in $1.00 bol podpore. Od dr. št. 7: Suspendirane: Dorothy Romancvich, eert. 2234 in Anna Dugan, cert. 2231. K dr. št. 12: Prl-stopil: Joseph Tevž, roj. 1S78 za $1000 in $1.00 bol. podpore. K dr. št. 16: Pristopila: Christine Trontelj, roj. 1905 za $1000 in $1.00 bol. podpore. Suspendirani: John Adamieh, eert. 2043; Rose Adamich, cert? I960; John Klobas, cert. 1673; Marie Lubich. cert. 2081; Frank Er-znoznik, cert. (?); Louis Zobukovec, cert. 1144; Jake Skala, cert. 1249; Fred Egan, cert. 1758 in Vide Hren, cert. 3400. Od št. 21. Črtan: Frank Martinjak, cert. 1452. Od dr. št. 24: Suspedirani: John Drobnich, cert. 2149; Marija Drobnich, cert. 2152; Ludvig Krampel, cert. 2178. Od dr. št. 26: Suspendiran v arugič : Marko Vidrih, cert, 2352. Z bratskim pozdravom Frank Škrabec, gl. tajnik. POŠILJANJE DENARJA CEKI MONEY ORDRI KABLI — DENARNE VREDNOSTI, Naša posebnost je hitro, točno in vata»£no poii(jk* nje svot v Jugoslavijo, Cehoslov&kijo, Avstrijo, Italijo in vse druge dele sveta. Zadovoljne«! zagotovljena. Vprašajte! The Progress National Bank of New York Hon. John Burke : predsednik Clan Kardos & Burke, New York Blvfii zakladničar Združ. držav. A. H. Walsh : podpredsednik H. R. Naylor : : : blagajnik 28th St. & 7th'A ve.. New York Član Federal Reserve Bank Slovensko - Amerikanski KOLEDAR za leto 1922 Poleg koledarskega dela vsebuje obilico poučnih člankov, zanimivih povesti, nasvetov za zdravje in dom, raznoterosti, šale itd* Nad vse lanimiv je članek 1'Proti delavska špijonaža v West Virginiji". Ko bodo delavci to prečitali, jim bo marsikaj jasno, o čemur dosedaj niso niti pojma imeli. Koledar krasi cela vrsta krasnih slik. • rr Ctivo je tako izbrano, da mora zanimati vse sloje našega naroda. \ Cena je 40 centov s poštnino vred. m Za Jugoslavijo je poštnina ista. Naročite ga za svoje sorodnike in znance v stari domovini. Vsakdo bo vesel tega božičnega daru. Naročite ga se danes! Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York ftAXONIA FINLAND PR. MATOIKA OLYMPIC ROTTFHDAH OROUNA COLOMBO LA TOURAINE SAXON IA AQUITANIA PARIS CEN TEN.STATE 15 M'NNTKAHDA IS LA SAVOIE Z1ELAMD ORBITA PANHANDLE S. Tt ADRIATIC 28 Glede ecu a FRANK 8AKSSR 23 •4 24 Y, 29 dec. 31 dec. dec. dec, 31 dec. 3 Js.i, 4 Jan. 7 Jan. f Jan, 11 Jen. dec. — Han.durf ( RYNDAM dec. — Che.bou.-J CARMANIA dec- — Bremen POTOMAC dec. — O.erbouro LA LORRAINE dec. — Boulogne OLYMP'O dec. — Ktmburi AMERICA de;. — Genoa N. AMSTF RDAM dec, — Havrr LA TOURAINE dec. — Cherbou.t OROPESA fee. — C hCrb« ur« ARGENTINA dec, — Havre G.WASHINGTON 17 Jan. dec, — Boulogne ROCHAMBEAU 17 Jan, dec. — Hamburg PARIS 18 Jan. dec. — Havre ORD JNA 21 Jan. doc* — C»*-^ure SAXON IA 21 j-n. dr, — Hamburg iJOORDAM 21 ian. dec. — Boulogne PRES. WILSOr« M Jan. dec. — Cherbourg LA LORRAINE 2» Jan. Iž*tbe hi w Ane«) pojasnila, obrnite m STATE B/lNsi, tt CortlmrM B\, —• Boulogne — Cherbourg — Bret.* en — Hrvre — Cherbourg — Bremen — Boi-ojM — Havre — K'vmburg — Tret — Bremen — Havre — H wr» — Hamburg — Hamburg — Boulogne — T r»t — Have na (Tkdki: New y«(l JUGOSLAVIJ A Hitre zveze z vsemi točkami w Jogo slavijI. Dobra in zadostna hrana. Zaprti prostori, Velik prostor na krovu. Vse u-dobnostl modernega parnlka. NEW YORK v PLYMOUTH, CHERBOURG In ANTVERPEN KROONLAND .......... 17. dec. ZEELAND .............. 24. dec. FINLAND .............. 31. oec. LAPLAND .............. 7. Jan. V HAMBURG, LI3AVA In GDANSK SAMLAND (samo 3. razred) ....14. Jan. ^ American lurs V CHERBOURG, HAMBURG In GDANbK MANCHURIA ........ 29. dec. MONGOLIA ............ 12. Jan. NEW YORK v HAtViBUf^G In GDANSK MINNEKAHDA ........ 1t. Sec. WSC VODNE PROGE DO POLJSKE. white Star V CHERBOURG In SOUTHAMPTON OLYMPIC ...... 10. dec. 1 P.M. IZ NEW YORKA V MADE I RO, GIB-RALTAR, Ai_ŽIR, GENOVO, NAPOLJ, ATENE, ALEKSANDRI JO ZA EGIPT IN NIL. ADRIATIC .................. 7. januarja •ARABIC ................ 21. Januarja •NaJveCJI parnik v redni' službi a Juino-t vTcpiskimi prisva.n!Sčl. INTERNATIONAL HE2CCANTILB MARINE COMTANY 120 parni kov — I.36S.M0 ton. 3 BROADWAY NEW *ORK ali pri lokalnih aceutlh. Potovanje v Jugoslavijo preko Boulogne, Sur-Mer in Rotterdam. Vsi psrnlkl, ki odplujejo Iz New Yorka so na dva vijaku ROTTERDAM ........ 17. dec. RYNDAM ............ 24. dee NEW AMSTERDAM .. 31. dec. Vsl parnlkl Imajo za tretji razred šote ta 7, 4 in 8 oeeb. Cena za S razred iz New Torka do Ljubljane $100, do Zagreba SlOi ter 35 vojnega davka. Ka pojasnila in cene vprašajte pri: HOLLAND-AMERICA LLVf >1-24 State Strewt New York COSUUCH ČRTA Dir dietno potev^nja t 2>o-brovnlk (Cravaoa) in Trst, PEESIDEI-TT WILSON 24. januarja, 1922. Ce.ie za Trat in Reko so: Pres. Wilson S1U In •• davka. Argentina In Belveder« 9103 in IS Savlu. Potom listkov tsrtanlh se m krc- Je V Jugoslaviji ln erwJL RazkoSne usodnosti nrvt^a. ftra- gega in tretjc«e -.azreda. Potniki tretJnra razreda dobivajo brezplačno viae. PHELPS BROTHERS A Co. Passenger Oepartr.-wnt 2 West Btrdet New York Nalve£ll, nkJhltre]Sl oamlki na svetu. Izborna postrežba o »tnlkem. V tfatem mestu all oiUlnl le lokal. nI anenU V Jugoslavijo , Bol ga i alt o , Rumunsko in Madžarsko, Preko: Dubrovnik, Trmt in Reka ITALIA 5. januarja Karta $103. Davek 36. Preko Cherbourga In Southsmptona: AQUITANIA ........ 13. dec. CARMANIA .......... 31. dec. NAPRODAJ ZEMLJIŠČE v Leskovcu pri Krškem. Približno 2 orala gozda z raznim nieša-lim drevjem, 1 oral A'in ograd a z 1 oralom koloseka in 3 njive s približno 3 orali površine, fena la vse skupaj $"500.00. Vprašajte pri Franku Mramor, 1378 E. 45. St., Cleveland, Ohio. (6-7—12) : Dospelo je novo : suho grozdje. > Mn&ratel sek> sladke debele Ji- ! ! gode, boksa 00 fantov .. (9.— ; ' Clpar groadj« raj večje ln naj- i • sladke j Se Jagode, boks* 60 fan- ; ; tov.......................$8.— ■ • Malo Črno grSko grozdje, »eio ! I sladko, boksa 80 funtov $T.— * • PoSUite S S. na raCun vsake bokse ^ ■ u naročite ln poslali bomo takoj. . I BALKAN IMPORTING CO. • - »1-63 Cherry St.. New York. N. Y. * IjMia m titmt — hitro peoM(a pn VNETJU MEHURJA Vsaka pthila Msi ime DT" Varajte seponaredb POZOR, ROJAKI! D<^>re vinske posode in kadi na prodaj po nizki ceni. Velikosti pn^>de so od 80 fralon pa do 60(H) g-alon. Na zahtevo postavim naročene posode, kamor kdo želi. Zraven izdelujem se drupe vrete sr>dai-sk<» delo. Za vse zgornj ceno delo se jamči. Za daljša pojasnila se obrnite lia: Jolin Tom-ke, sotlar. 118 —4th St., La Sail*, HL 6-8—121 [w§2 iwsg [WSS V • V Je sedaj čas poslati svojcem t staro domovino sli jugoslovanske krone, dinarje, ita- ljanske lire ali čeke v ameriških dolarjih. Vse te dobite po nizkih cenah in hitro postrežbo pri: Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York Za božične praznike. Imamo v naši veliki zalogi vsakovrstna božična darila. Možke in ženske prave Elgin ure, zlate prstane, verižice, priveske, br&zlete, demante, dalje prave glasne Columbia Gramofone. Vaše slovenske plošče, nemške vojaške marše, polke in veliko dragih krasnih daril. Razveselite svojega prijatelja, sina, hčerko, ženo in moža z božičnim darilom. Pišite nam dopisnico in mi Vam bomo takoj poslali nase cenike zastonj. Pri nas dobite kar potrebnjete in blago je garantirano, cene nizke. Hvaležno Vam se naprej priporočamo. IVAN PAJK Jewelry 24 Main Street Conemaugh, Pa.