Največji slovenski dnevnik n ▼ Združenih .držarah F VeUasa vse leto ... $6.00 . S Za pol leta.....$3.00 G Za Ne« York celo leto . $7.00 ■ Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 GLAS NARODA I list slovenskih ^delavcevy Ameriki« Entered u Second Clan Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NO. 157. — ŠTEV. 157. The largest Slovenian Daily in the United Stales. i Issued every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, JULY 7, 1933. — PETEK, 7. JULIJA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XLI HULL JE V ZADNJEM TRENUTKU REŠIL KONFERENCO DELEGATI NE BODO VEČ RAZPRAVLJALI 0 DENARNIH IN TARIFNIH ZADEVAH Ameriškemu državnemu tajniku in kanadskemu ministrskemu predsedniku se je posrečilo pregovoriti delegate, da se bodo še nadalje posvetovali. — Francozi smatrajo konferenco za mrtvo. — Nizozemci in Švicarji se pripravljajo na odhod. ^LONDON, Anglija, 6. julija. — Ameriškemu državnemu tajniku Cordellu Hullu, načelniku a-meriške delegacije, pripisujejo zaslugo, da je s svojim pozivom rešil svetovno gospodarsko konferenco. Nekateri njegovi tovariši so pa mnenja, da bo delo konference vbodoče tako omejeno, da bi bilo dosti bolje, če bi se razšla. Neki ameriški delegat je že Kotel odpotovati, pa se je v zadnjem Kipu premislil, češ, da noče ničesar storiti, kar bi bilo v nasprotju s predsednikovimi nazori. Konferenčni urad je že sklenil, naj se konferenca odgodi za nedoločen čas; v zadnjem Kipu je pa nastopil Hull ter imel tako prepričevalen govor, da so delegati sklenili ostati. Ako bi se konferenca razšla, bi padla odgovornost za izjalovljenje na predsednika Roosevelta. Zastopniki zlatega bloka, to je držav, ki so obranile zlato valuto, so zadnje dni namigavali, da bo krivda predsednika Roosevelta, če konferenca ne bo ničesar dosegla. LONDON, Anglija, 6. julija. — Ameriškemu državnemu tajniku Hullu in kanadskemu ministrskemu predsednika se je posrečilo rešiti svetovno gospodarsko konferenco. Delegat je bodo nadaljevali s posvetovanji, ne bodo pa razpravljali o valutnih in tarifniK vprašanjiK. Neki francoski delegat je rekel: — Konferenca je v resnici mrtva ter dostavil, da v ponedeljek oziroma torek ne bo imela nobenega opravka več. Švicarski in nizozemski delegati so že začeli pospravljati svoje stvari ter bodo ponoči odpotovali. Dopoldne se je vršila seja konferenčnega urada, ki je trajala tri in pol ure. Uradniki niso prišli do nobenega zaključka. Popoldne so se udeležili posvetovanj tudi Hull, Bonnet, MacDonald, Jung, Co-lijn in Bennet. Zvečer je bila izdana sliedeča izjava: — Ker je konferenčni urad zatrdno odločen nadaljevati z delom, in ker je naletelo vprašanje stabilizacije valut in tarifa na velike težkoče, bomo zaenkrat opustili to zadevo in posvetili vso pažnjo drugim važnim vprašanjem. Nekateri ameriški delegati resno dvomijo, da bi mogla konferenca v svoji sedanji obliki kaj uspešnega doseči. Narodi, ki niso zastopani v konferenčnem uradu, so se izrekli za nadaljevanje posvetovanj. Med te spadajo Japonci, Švedi, Mehikanci in Kitajci. Ako bi bilo dano na glasovanje, če naj se konferenca odhodi ali ne, bi bili poleg velesil, tudi ti narodi proet odgoditvi. WASHINGTON, D. C., 6. juKja. — Vlada je odgodila do jeseni vse načrte za nadaljna informal-na pogajanja glede svetovne razorožitve. Posebni .odposlanec Norman H. Davis, ki je zastopal Združene države na svetovni razorožit veni konferenci, 'bo oaftal do meseca septembra v Združenih državah, nakar se bo zopet podal v Ženevo. Danes je Davis dolge časa konferiral s predsednikom Rooseveltom. Konec katoliškega centruma v Nemčiji MLEKARSKI j POGAJANJA ITALIJANI SO ŠTRAJKŽE i ZA KITAJSKO | DOSPELI NA ZOPET PRETI! ŽELEZNICO! ISLANDIJO Neodvisni mlekarji groze Obe stranki sta glede pro- j Navzlic megli je 24 itali- s štrajkom. — Zahtevajo 5 centov za kvart mleka. — Čas štrajka še n! določen. Newport, N. Y., fi. julija'. — Felix Piseek, vodja .skupino neodvisnih mlekarjev, ki zahtevajo, da državni mlekarski odbor določi "> centov za kvart mleku je rnkel. iiko tej zalite vi ne ho ustreženo. bodo farmer j i zaštra jkali. Piseek pa je r«>kel : "Kdaj »bo razglašen št raj k, pa je naša tajnost". Piseek je pred kratkim naznanil, da bodo farmer j i desetih severnih <»krajev države Xrw York ta teden zborovali v I'tiea. X. Y. dajne cene še za 114 mi- jansklh aeroplanov sre-lijonov narazen. — Pri-[ čno pristalo v pristani-znanje Mančukuo je v' načrtu. Tokio, Japonska, fi. julija. — Pogajanja za prodajo kitajske vzhodne železnice mančukuo vladi so prišla na mrtvo točko, koso sovjetski delegati zahtevali 250 milijonov zlatih rubljev (128 milijonov dolarjev), mančukuo delegati pa so obljubili 50 milijonov jenov (14 milijonov dolarjev). To je bilo objavljeno, ko je sovjetska delegacija naznanili, svojo prodajno ceno. vsled česar je j morala tudi Japonska odstopiti od scu. — Celo prebivalstvo mesta je bilo navzo. v ce. Toda to zborovanje je bilo odpo-;svoJ*' prepovedi, da mančukuo vedano. Piseek pa namerava pri-j kuP|ia cena 110 hiti objavlje-rediti shode prihodnji teden v na- "Watertown. Lowville. St. Law-! Japonci zatrjujejo, da je .sovjet- Reykjavik, Islandija, G. julija. Po sedem ur nem poletu iz Londonderry'na Irskem je 24 italijanskih aeroplanov dospelo v Reykjavik ob 5.45 pooldne. Skoro vsi meščani mesta so se zbrali v pristanišču in .so navdušeno pozdravljali drzne letalce. S tem so letalci pod vodstvom generala Italo Balbo dokončali tretji del poleta na svetovno razstavo v Chicago. (Najtežavnejši del poleta pride četrti del iz Reykjavik a v C'artwrigbt na Labradorju in v Kanadi. Ze letal.ee je renče okrajih 7n drugih krajih'se-\ .zahteva previsoka h/zelo pre- !udi PriPravljena postojanka v Ju- vernega _\ew Vorka, ki paše niso navzlic temu so nevtra-lni ,artneh1aab v ako ne - - - - 'bi mogli poleteti naravnost na La- brador. Letalcem na čast so prebivalci j in čas za oznanilo štraj- pogajali, kar laša tajnost", je rekel pj_ ; nmogo časa. precln< določeni. "Kraj ka je naša seek. "Kadar pride, bo to za jav nost prvo sporočilo, kaj smo sklenili". Državni mlekarski odbor je do- opazovajei mnenja, da .se bodo še J pa bo vzelo I no prideita obe I stranki do sporazuma. Sovjetski delegati trdijo, da. je Rusija zgradbo in vzdrževanje železnice izdala 411.691,967 zlatih ločil celo 4 cente za kvart mleika, ^nblje-v. da pa so pri volji prodati kar dobe farme rji za svoje mleko. , Albany, N. Y., 6. julija. — Državni mlekarski ravnatelj Ken- želeanico za 210,000,(KH) rubljev Poleg tega zahtevajo Ru.si š< 40,000.(MM) rubljev za gozdove, ki' so last železnice, vsled česar je — • • ■ i ..... nm.ini latuairij i\rn- ........... » ■ jv neth F. Fee je rekel, da ilržavni prodajna eena 250 nuTijonov rub- mlekar.ski odbor ne namerava zvišati cene mleka na 5 centov in še ni ibil obveščena ako misli fanner Piseuk iz llerkimer okraja kot predsednik farinerske organizacije razglasiti mlekarski štrajk. Toda Fee je priznal, da je mlekarski odbor razpravljal o Pi-seckovi zahtevi in je rekel, da bo stavka« imela, za farmerje severnega dela države (Xe\v York zelo slabe posledice, ker bodo izgubili mlekarski trg. Sedaj dobivajo farmer ji po 4 cente tza kvart mleka. Mlekarski odbor bo mogoče zvišal ceno, toda za sedaj še nima tega namena. LETALCI IŠČEJO MATTERNA ljev. »Sovjeti zahtevajo, da plača man-čukuo vlada polovico zneska v štirih obrokih tekom treh let. Od druge iHiIovice pa takoj po sklenjeni pogodbi eno četrtino v gotovini, preostanek pa v treh letih v štiriodstotnih mančukuo bondih, za katere jamči jaipoiujka vlada. V svoji spomenici pravijo ruski delegati, da je od leta 1924 do 1930 prinesla železnica 140.000,000 zlatih rubljev čistega dobička, ali nad 20,000.000 rubljev vsako leto. ANGLEŠKI KRALJ IN KRALJICA 40 LET POROČENA London, Anglija, 6. julija. — Angleški kralj in kraljica sta včeraj praznovala štiridesetleitnieo svoje poroke. Skromne slavnosti so se udeležili Je najbližji sorodniki. Kralj in kraljica sta dobila iz Edmonton, Alberta, Kanada, 5. junija. — William Alexander je s tremi tovariši z aeroplanom odpotoval v Nome na Ailaski, od ko- —-______„____________.. der ;bodo iskali pogrešanega, atme- vseh delov sveta brzojavne cestit riikega letalca Jimimie Matterna. ke. S seboj so vzeli 400 ga'lon gazo-lina, kar zadostuje za polet na razdaljo 2500 milj bi hrane za štiri dni. Do Xome, do koder je 1900 milj. jih ibo vzeilo okoli 16 ur. LITVINOV JE IME USPEH z narodnimi bolo-rdeče-modrimi zastavami okrasili vse aeroplane in hiše. Raykjavik, Islandija, 6. julija. Ko so Italijanski letalci, katerih je 69, srečno dokončali zadnji polet. so »počivali in so nato takoj pričeli pripravljati aeroplane za olet v L'artwright na Labradorju. Zatem se nameravajo še vstaviti v Shediae in Monretalu v Kanadi. Ko je general 'Balbo stopil na suho, je bil slavnostno sprejet. H sprejemnem odboru je mil ministrski predsednik Asgeir Asgeirs-on in župan Raykjavika Thoriaks-son. Asgeirsson je dvignil svojo šest let staro hčerko, ki je generalu Ha Ibo izročila šopek cvetlic. Balbo je deklico poljubil. Islandska vlada je za ta .priložnost naročila italijansko vino za generala Balbo in njegove tovariše. Ker je zopet nastalo slabo vreme, bodo letalci primorani svoj nada.ljni polet za nekaj dni preložiti. ČESAR BISMARCK NI ZMOGEL, SE JE HITLERJU POSREČILO BERLIN, Nemčija, 6. julija. — Katoliška stranka centruma, ki se je uspešno upirala Bismarcku v njegovem zgodovinskem kulturnem boju pred šestdesetimi leti, je sedaj podlegla Hitlerju in je izginila iz političnega življenja, ko je njen voditelj dr. Hein-rich Bruening podpisal odredbo, da je stranka raz-puščena. Zmagoviti narodni socijalisti so sedaj edina stranka na političnem polju N'emeije. V dveh tednih, pričenši z močno stranko .so-j cijalnih demokratov, ki je bila tudi »premočna za železnega kan-j elerja Bismarcka, da bi jo mogel | uničiti, je Hitler prisilil, da si je vsaka stranka podpisala sama svojo smrtno obsodbo. v nekaj tednih je liitier dose-1 v avgustu. — Generala gel to, za kar je Mussolini potre-' Sanjurjo SO pripekali iz imvjil v(W< l<»t rWmau ia Von.;.;;.. ' . v • J jece. — Njegova revolucija ni bila monarhisti-čna. ŠPANSKI UPORNIKI SE ZAGOVARJAJO Sojeni bodo zaradi upora boval več Jet. Danes j? Nemčija absolutna, država. Kot nekdaj francoski ikralj Ludvik XIV.. tako more tudi Hitler sedaj ponosno zaklieati: "Jaz sem država!" ___________________ __ Itazpust centruma se zelo raz-j Madrid, Španska, (i. julija. h kuje .S prijatelj.sk mi spo,a:'n<> obleko, je govoril mirno, toči -ostali v zbornicah kot poslan- odločno. Izgledal je, da je pri ei. ki ne pripadajo n^ieni stran- boljšem zdravju, kot pa pred enim ki. Ostali j»a bodo v zvezi z nazij- Iftom, ko je bil v vrtincu vstaje, sko vlado, kar bo posredoval dr." Vsled vstaje v Sevilji je bil lan-Albert Naekelsberger. katerega I leto obsojen na smrt, toda je razpulčena stranka izbrala za 'njegova kazen je bila izpreme-svojega zastopnika. ANGLEŠKI INŽINIRJI Pariz, Francija, G. julija. — Francoski zunanji minister Paui-Roncour je sprejel sovjetskega j zunanjega komisarja Maksima Li-11 vi nova in mu je čestital k njego-i vim pogajanjem in uspeh-om na CA cr VRNIT I konferenci, kjer je pod- OV OL VRNILI pisail j! en a padal ne pogodbe z ru- VATIKAN SE MODERNIZIRA t Radi jo postaja je najmodernejša. — Železniška postaja je najlepša na svetu. — Vseh 520 prebivalcev je zaposlenih. Zmagoviti nazijci centruma niso dali tako prijaznil pogojeni ikot rojalistom, ker so preveč držali weimarske uStav? in so se družili zadnje čase s .socijalisti in republikanci. Xajbrze pa bodo v bližnji bodočnosti prisiljeni odpovedati se svojim mestom v državnem zboru. Razglas, s katerim je dr. Bruening razpustil centrum, se glasi: "Politična revolucija je ]x>sta-vila -politično življenje Nemčije na popolnoma novo podlago, ki ne daje več mesta delovanju strank. Vsled tega se nemška stranka centruma sama razpušča v sporazumu s kanclerjem Hitlerjem. Ta razpust stopi takoj v veljavo.". njena v dosmrtno ječo. Nahaja se j v kaznilnici v Dueso blizu San-pristašem | t an der. Ko se je nenadoma prikazal v sodnijski dvorani, še je mnogim zdelo, kot bi vstal od smrti. .Malokomu je bila znana njegova u-soda. Dvorana je bila nabito polna in na tisoče ljudi-je bilo zunaj, ker niso mogli v dvorano. Poklican je bil za pričo proti drugim, ki so bili zapleteni v vstajo. General je izjavil, da sta bili vstaji v Madridu in Sevilj različnega značaja. Vstaja v_8evilji je bila naperjena proti vladi ministrskega (predsednika Manuela AiZana. vstaja v Madridu je bila mornahisticna: in je imela namen zopet postaviti na prestol izgnanega kralja Alfonza. Na vprašanje, zakaj »e je uprl, je odgovoril Sanjurjo : Smatral sem za- svojo obvez- Od časa železnega kanclerja, ~ __ Bismarnka je centrum kot ipolitič- no dolžnost, da strmoglavim Aza na stranka igrala važno vlogo v.n'ovo vlado, ki ni bila zmožna nemški jx>litiki. Medtem ko so ^iti in rešiti problema, ki je pri- p^uuut- z ru- Vatikan, 6. julija. — Okoli sta-T . m _ .... (skimi sosednjimi državami. Tudi re"a vat'k«»a. ki je bil zgrajen t J"T Francija bo najbrže sklenila z " ------------- ^ druge stranke tekom let napredovalo in izopet -nazadovale, je centrum ves čas ostal enako močan. Zelo je centrum pomagal pri sc-sestavi weimarske ustave po revoluciji leta 1918. Ves čas ipo rc- tiskal na Španskem. Seviljska vstaja je bila bistveno republikanska, metltem ko je bila madridska monarhistična. iNjegovo pričevanje je btfo sprejeto z različnimi čustti. Nekateri voluciji je bil centrum zvezan s so tou pritrjevali, drugi so godr :.. • .. i___ i. i . ninli ft^fl n lir U/wi "XT" i /v /?. socijalisti in je s tem obdržal republiko. I * William MacDonald in Leslie C. r " Z* a? mu * i - x i •. . .. Kusijo trgovsko pogodbo. Tihornton, ki sta bila zaradi špijo-1 ___1 * naže v Moskvi obsojena -na zaporno kazen, vsled česar je prišlo do povske vojne meti Anglijo in Rusijo, sta v sredo prišla domov. Izpuščena sta »bila na podlagi I MEHIKANCI MORAJO BITI DOMA v renaisaince in baroko slogu, je i zraste 1 nov Vatikan dvajsetega J stoletja. Papeževa država, ki je bila z lateransko pogodbo leta 1920 obnovljena, je od tedaj Zelo napredovala. Stari, sam javi Vatikan je izginit. Na njegovo mesto so stopili . 1 „ , Mcxico Gity, Mehika, 5. jllllja. *'" J,«ivnv*v/ "»volv ou atuLin trgovske pogodbe katero sta skle- Mehiško notranje ministrstvo je visoki radio stolpi, ki so najmo-nila zunanji komisar Maksim Li- j naročFlio \*sem zveznim uradnikom,' denejli in najpopolnejši v Evropi. Kinov in angleški zunanji mini- da morajo stanovati na mehiški Poleg tega je bila zgrajena naj-ftter John Simon in s katero je bil strani meje. Vlada pravi, da mno-'lepše okrašena železniška postaja končan medsebojni bojkot obeh j gi uslužbenci zapravijo svoje pla-1 na svetu, velika modema poslopja, če onstran meje. nova -umetniška palača, avtoma- tični telefonski sistem in ustanovljen en dnevnik. Vatikanski vrtovi pa so ohranili svoj mir. V njih se vozi papež vsak dan o-kojrrino. Prebivalci sq kardinali, preleti, duhovniki in civilisti v raznih uradih. V mestu je celo nekaj tujcev, med njimi tudi črni dijaki etiopskega zavoda. njali. ■Sodnik Don Mariano Go moz je ukazal izprazniti dvorano. Enajst oseb je bilo aretiranih, ker so delali nemir. Sanjurjo 5 štirimi tovariši je bil takoj po revoluciji 10. avgust a* obsojen. obravnava proti drugim upornik oni pa je bila preložena skoro za eno leto. • V vstaji 10. avguAta je bilo u-bitih 10 oj&b pred palačo vojnega ministrstva. V gevilji je bil Sanjurjo en dan gospodar mesta, ■toda je pobegnil, ko je izprevidel, da se njegovi Tojaki ne bodo vstavljali vladnim vojakom. Na begu je bil vjefrpu je bil poslan. y\ dosmrtno ječo. VHODA" NEW YORK, FMD4Y, JULY 7, 1933 TRE LARGEST SLOVENE DAILY fcn U. B. JL G Naroda" ■i Pattflabad by rmusuiNo company (A Corporation) ' of altov« oflXloen: Nch Twk Ctty. N. V. •O L A S NAIODi" (▼•toe «| the People) Day gmft Smtfaja Md HolMaya ealolNo *Ua ••••••u•• diVMlaaa •WW km. New York aa oek» toft» ...... $7.IK. pol lftft »••••••••••••teaaaee ^3.00 Ba laoiimfio m oOo lato......$7.90 Ea pol lata .................... $3.30 Snbacrtptlon Yearly $6 00 Adrf rtlKmeat on Agreemat Naroda" lataaja raakl dan txvaaaoM nedelj la praznikov. podplaa la aaabnaatt aa ne prfobtujejo. Deaar naj aa blagovoli HlUttl po Money Order. Pri spremembi kraja na ročni ker, prosimo, da ae Aam todl prcjftaj« btfftUMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Anton Maležič umrl. prest opn ice. Po celodnevnem zadrževanju v Postojni so jih odpravili proti večeru na komisarijat » . ^ii* - • u i .na Rakek, kjer so jih šele izpu- let, po dolgi mučni bolezni. po- n .. . ... . ■.'.ctnib Ai i..........stili. Po večini so bile same zen- sestnik Anton Malezic in sicer na' , - ...v ... . ske iz bLt/.njili in okoliških in V Gorenji vasi pri Ribnici jo dn<» 20. junija umrl v starosti 4"> "GLAS NARODA". Zli W. 18th Street, Near Y CHeUea S—3878 N- *. SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA posledicah bolezenske kali, ki si jo je nakopal v času svetovne vojne v ruskem ujetništvu. Pokojni je z uprav Jobovo potrpežljivostjo prenašal teiko bolezen. Dva duhovna obsojena zaradi hujskanja proti Sokolu. V mali sodni dvorani v Novem mestu sta se vršili kazenski razpravi proti 35-letnemu Ambroži-ču Franeu, župniku na Turjaku, in proii 43-Ietnemu Torkarju Antonu, kaplanu pri Šv. Križu pri Kostanjevici. Kratka obtožnica navaja, da je župnik Ambroži«" na 1. decembra dejal v ž upu i cerkvi bratoma Au-tonu iti Vinku Nušteršiču in Kožarju Ivanu, ki ko prišli v cerkev kot zastopniki Sokola v krojih, naj stopijo na sredo cerkve, da jih bodo ljudje gledali v tistih u-mazanih ciuijah. To da je izrekel z namero, da jih izpostavi zasme-ho vanju in preziranju. (H)toženec je zanikal. in globe, ki jo mora plačati v enem mesecu, si- \ cer bo moral odsedeti 17 dni'zapora. Kaplan Torkar pa je. kakor prav obtožnica 2. februarja v žup-ni cerkvi pri oznanilu vernikom 'dejal, da jim mora povedati žalostno vest. so bili voditelji bivše S4JS dr. Korošec dr. Ogrizek, dr. Natlačen in dr. Kulovec od vlade katznovani s tem. da so jih internirali v južne kraje, kamor so bili odvedeni po (policijskih organih. Dne 19. februarja pa da je po prečitanem župnem o-zuanilu. ki se je pečalo z okrožnico banske uprave na šole glede Sokola, tpozval starte, naj pazijo na svoje otroke, ker otroci niso državni, ne sokoLski in ne učiteljevi. temveč njihovi. To da je go-. voriI preti verniki z namenom, da povzroči nerazpol oženje proti na-re (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA 4iGLAS NARODA" Cena $1 50 ČE DELEGAT ZASPI Trt dni je trajala gospodarska in finančna konferenca v Londonu. tri dni so morali delegati poslušati jadikovanje in tarnanj«-kolegov iz vseh krajev solzne doline in tri večere zapored so se morali podrediti strogemu cere- pfoditi. toda razočarani soprogr ni hotel o tem nič slišati. Gert fiTOotenboer je občudova! nesrečno zvezdnico opetovano v k<-nematojrrafu. Po njeni smrti so li-rti nekoč priobčili sliko njene hčerke z vestjo, da ima neka nemška filmska družba namen angažirati jo r.H film. Lepa .Ittdita ni saiuo lepa. rimpak svoji pokojni materi tudi zelo podobna. In ta pndobnost. ki j-» je spoznal s slike, je holandske-plantažnika pripravila do tega. da ji je pisal z Jave dolgo pismo s prošnjo, da bi jo smel osebno obiskati. .1 ud it a mu je prijazno odpisala in razvilo se je med obema živahno dopisovanje, ki se je končalo nekega dn<* s teni, da je Grr>oten-hoer zaprosil mlado damo za roko. N'a to pismo ni prejel določnega odgovor, dekle ga je hotelo prej vsekakor videti. In frrootenboer je spet dokazoval, da je energičen človek. Navzlic slabim časom .je takoj opravil potovanje 15.000 km, da bi zasnubil lepo dekle na licu mesta. V gradiču so ga prijazno sprejeli .a določnega odgovora vendarle ni prejel. Mlada dama je dejala, da ji je Holandec zelo simpatičen, d j. >o je pa strah ločiti se od svojcev in odpotovati za vselej na -la- i Tako ta romantii-na zgodba še Peter Zgaga =Sfci NAJBOLJ HAAETPraWA OAftT. m on i je! u stoletnih tradicij angle-j nima znamenitega happvenda. ki bi Ske gostoljubnosti. Zato ni čuda. — — -*--1— nv. »_ da je tega ali otiejra premagala u-trujenost. iXeprijetn»* spomine odnese z londonske konference nedvomno član japonske delegacije. Xič posebnega se ni zgodilo, je meso je bilo slabo ob dobri vo-iju ufrujenast ga je premagala, uspavan po siritopamih govorili politikov, gospodarskih strokovnjakov in novinarjev j" sin mikado ve ga imperija gladko zaspal v ]>redkonferenčni dvorani. Vwe je bilo šlo gladko, da ni spak prinesel v dvorano fo*ogra-fov-report erje v. ki so brž posneli gotovo pošteno zasluženi počitek V depresiji jp vse zaostalo: industrija je zaostala, trgovina in obrt. 'Kolesje se ne vrti več. če se pa vrti kje kak kolešček, se ne takti kot bi bilo treba. Iz Wash ingtou-a prerokujejo boljše čase. t\o. saj je zadnji čas, sicer bi prišla naša dežela in ž njo menda ves svet — na kant. Gdinole le en i obrt se je v da-prasiji čudežno razcvetela: blaženje čevljev. Že vsaj v New Yor-ku. pa najbrž tudi po drugih mestih. Armada ljudi, ki hoji s krtačo in malo bakso po ulicah, je narasla v stotisoče. V New Yorku jih je na vsakem komarju najmanj osem. med bloki pa od deset do dvanajst. Se nekaj časa naj bi se ta obrt tako plodila, pa bi bilo v New Yorku več snažilcev čevljev nego je ljudi, ki so v se-flanjith hudih dneh še tako srečni. da imajo sploh čevlje na nogah. Sn.Tžtlei čevljev so zelo spretni. V dveh. treh minutah, ti jih osna-žijo. Pri tem se poslužujejo ne-ke pomatle. paste, volnene cunje in krtače. So mojstri, n i ne r-čern. toda slovenskega Janeza, ki je bil tri leta pri vojakih, ne IhkIo nikdar bitali v tem pogledu. -lanez je s evekom odrgnil za prst debelo blato, zatem je .pa dvakrat pljunil, s kila«"M» podrgnil. pa se j- .bleščal soldaški šltrpet. da je človeku kar vid jemalo. Johnstown, Pa. j j V E-vropi je snazenje čevljev V soboto 24. junija je nekaj na-<^odvržwlo ,nebnim predpisom in šib mož skrbno delalo in priprav- Vajenci morajo suiži- ■Ija'lo za veliko Javnost priho da prestrašiti. Upa za trdno, da se naslednjem obisku ne vrne več sam na Javo. Dopisi. delegata najmočnejše vzhodne dr- h <,olna Na hudimpeštanskem letališču je |judsh-a. kar je zelo razveseljivo, izstopil te dni i- potniškega letala | Takrtj po sv maV| sf, j0 razvi|a ROMANTIČNA SNUBITEV znanih oseb vrglo bombo v sta- 'širokopleč, zagorel iplod mož. ki se j procesija z Najsvetejšim katero novanje šefa pirotehniškega od-j in u je po vsem videzu zelo mudilo.1 UAin 200 ............................$ 4.30 Dkn 300 ...........................$ 6.25 -Din 400 ....;....................... $ 8.26 Din 600 .i. ...:............:.... W55 •Din 1000..........................420.25 pin 6000............................$9930 v V ITALIJO Ltr 100 ............................ $ 7.00 L>lr 200 .......................... $15-40 Lir 300 ............................ $23.— Lir 400 ............................ $30.40 Lir 500 ............................ $37-65 Lir 1000 ............................ $74.75 razpoloženje proti sokolski organizaciji. Sodišče je obtoženca' obsodilo na denarno kazeči 600 Din pogojno na dve leti. 110 tihotapcev prijetih. delka tamkajšnje vojaške tovar-'Xajel si je takoj avtomobil in se ne, podpokovnika Kostova. ]>ru-»oilpeljal v kraj Oibart. kjer je ob-go bombo so pa vrgli v stanova-j stal pred gradičem, v katerem živi nje pirotehnika' Oeorgija Tetoma- hči umrlega veleposestnika in apc-nova. Bfnnba. ki so jo vrgli v sta-[laeijskega swlnika Zoltana Szepes-novanje podpolkovnika Kostova. 'Hyja s svojo staro materjo. Dama »e je zftdehi v okenski okvir in' eksplodirala zunaj, tako da je napravila le neznatno stvarno ško- Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih t. ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. aruOlLA T AMBBISKIB DOUBJIB Za lsplačilo $5.00 porate poslati— $ 5.79 •» » $10.00 v » _______410^5 M f* fl530 " " ______.$10^- >> »i laojoo " « _____J$zi._ u »» $4040 » •» ____$4L2fl - i% * V 410.00 »» »• ______.$51.50 ferafo WafHo v dirtag|tn. .Vojna nirtyMm iwrrtxppnao po Ckhto Letter s* pristojbino $L— « SLOVENK ^PUBLISHING COMPANY $US W9IST, QI»» Naradm 99 jtmw ton, if. T. ; Vsakdo, ki ima obmejno f>re-stopnico, sme po nettunskih konvencijah nesli s seboj čez mejo deset kilogramov moke. To in pa razlika med ltro in dinarjem je povzročilo neke posebne vrste trgovino, ki se vrši že vse leto in postaja vedno bolj živahna. Xake igralke Lye de Putt i in 1'jenega prvega moža, Zoltana Sze-pessvja. Lva de Putt i je svoječasno ostavila moža in otnoka, da bi se posvetila izkljuono svoji umetniški karieri. Pozneje, ko je šlo s to navzdol, se je skušala z možem po- ** . -,'k Jfarocite.se.na "GLAS NARODA" največji Aovenški dnevnik v Združenih drŽavah. VODNJIKOVE KNJIGE *aletol934 t lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nair in knjige Vam bodo! poslane naravnost na, dom. ltaročila sprejema: . "GLAS NARODA" 216 W, I8th Sticeet New York, N: nik, oib asistenci tlomačih obro. (Hlkritosrčncst .»a vsnko ee . no — ni je najino geslo. Danes so »ni dejali. da je t»k« diažestna žensk« kakor jnz upraviiVn« zahtevati Kvoj avto in da mora biti .1 l n ko zelo ne^poKobtn, »V mi ga se vedno ne more ponuditi. Vem. da ga bi zelo bolelo, a vendar mu bcm morala zvečer to povedati." VZORNI ZAKON "To'ae mi vidi »krajno grdo!" je vzkliknila Lizi ogorčeno. "Kaj pa naj storim! Včeraj sem se morala jiremagati. ko sem mu poročala, da ga smatrajo za zelo slabega igralca bridega. Bil je be-»en. kajti na svojo ig-ro je zelo ]>o-no«en." "Ali ti tuli on pove kakšne neprijetne resnice v obraz f" jp vprašala Lizi. "Seveda, med večerjo mi vedno pove. kaj njegovim sorodnikom na meni ne prija." "To bi nieni pokvarilo tek", sem m- oglasil. "Zato pa živiva v vzornem zakonu. A sedaj moram iti'" Dala je I.izi poljub, pozdravila in od-*la. ZVERINSKA MATI PRED SODNIKI Pred beri in.sko |»oroto se je pričel pr<*vs zo|>er ?f, letno Marto P-o-korro-Roddin. ki je obtožena, da je poskusila na .zverin>ki način umoriti svoji 7 letno predzakonsko hčer Rožo Mariio ki zastrupiti svojega moža. tt|M>kojeuega j>oštne*ra uradnika Roddina. Listi imenujejo ohtnženko "zver v človeški po. dobi", toda nobena živalska mati bi ne mo£la s takšno rafinirano zlo. bo in i/ tjiko sebičnih moti\»v trpinčiti svojega otroka, živalim delajo torej krivico. I tod d i no v n je prišln s 14. letom iz Cidanska v Berlin. Sviiih star-f>v ni porniil.i. bil« je rejenka neke železničarje družine. Že z«ro-daj je pokazala rame >labe lastnosti. a dokler je bil nje strogi red-l ik živ. niso prišle do pravega izraza. V Berlinu je kmalu našla ee. lo vrsto ljubimcev in se ie s 17. le. torn z nekim železničarjem ''zaročila". M..ž je bil poročen in njena redniea ga je vrgla iz hiše. Kmalu nato je rerlniea umrla in obto-i- nka se je lahko neovirano vdala uvojim slabim nagnienjem. Posle-diea je bila nezakonska hči. za katero ni moela navesti oeeta. Odtlej. e< ni haš imela kakšnega "trdne-ga' razmerja, se je preživiiala s tem, da je pela. a otrokom v na-rot'ju. po dvoriščih. Ob takšni priliki se ie zagledal vanjo več nego dvakrat starejši upokojeni poštni uradnik in se z. njo poročil. Miža opisuje obtožen k a kot pijanca, ki jo j«« tudi pretepal, stvar bo po vsej priliki nekoliko dnrgačna. Priznnv.i vwfcako sama. da ga .ie ona še hu-j« pretepala. ročilo. V primeru, da hi oti-ok umrl. bi mati prejela ta denar, a čo hi nastopila smrt zaradi neitgnde. hi mati prejela celo dvakratno vsoto. To je bil tudi \«rok. da je začela otroku na ne čaren način streči pn življenju. Xekega en raziizdaiiee. In policija je*voj.> preiskavo uvedla dejanski v to smer'. Podpiralo jo je v tem dejstvo. da'so med tem malo Rožo Ma-1 ri;o našli težkv> ]>oškodovano «mI padca, ihwimtnn in {rolo. n «e živo na železniškem tiru. Sar>a sreča je hotela, da j? bil otmk padel med tračnice in obležal nezavesten, tako da se ni zganil, ko .«»» nad njim neprestano bobneli težki vlaki. Dva železničarja. ki sta ga našla v tem položaju, sta ga brž dvignila in odpeljala v bolnišnico. T11 je čez nekoliko dni zbudila pozornost policije dejstvo, da *e otrok na vse kriplje brani matere iu da milo prosi, naj je ne puste k njemu. To in pa sumljiva stvar, da ni vedela d<«k!ica. ki je bila izgubila spomin I na dogodke tiste noči. ničesar po-Ivedati o kakšnem možu. ki bi jo hi! zvabil s sabo. je napotilo oblasti. da so se .začele zanimati za mater. Izvršili so preiskavo, našli so nntanek dekličine obleke in njene uhane, ugotovili so, kako je s tistim zavarovanjem in pod težo dokazov je Boddinova priznala, ka-^ko je bilo v tisti noei. Na razpravi skuša vtis te i z pove-' di omiliti s pripovedovanjem, da I je hotela takrat tudi sama izvršiti U.HDiomor, a ji je zmanjkalo pogu-J ina. Izvija se sploh na vse mogočo načine, a vse to ji ne l»o pomagalo, da bi ne prejela zasluženega plačila «a svoja zverinstva. Med teni pa so se dobri ljudje zavreli za o-troka in ko je ostavil bolnišnico, so ga spravili v skrbne noke. "Tukaj nekaj ni v redu." je menila Lizi za»nišljeno. ko sva ostala sama. "Ne. nekaj ni v redil."sem odgo-voril. "Kajti vem. da je šla od tu na sestanek in o tem -Janku gotovo ničesar ne pove." "In če bi ji .lanko v resnici vse povedal." je dejala Lizi. "te pokliče* v Parizu to ali ono telefonsko številko, se oglasi z druge strani prijeten gla*. ki ti točno pove, kotilon .ie ura. Glas bi bil i-eveda manj prijeten, če hi bil i;las človeka, ki bi moral ponoči in podnevi odgovarjati na vprašanje, ta-liko je ura. Odgovori ti sicer čh>-veški glas. ki je pa modificiran, ker se prenaša z avtomatičnega go-\orilnega aparata, konstruiranega za pariško z\ezdarnr». Ravnatelj zvezda me E^dangon je n«nlavno o-pisal na sestanku učenjakov to zanimivo napravo. Aparat deluje po enakem prin-eipu. kakor zvočni aparat v kinu. razlika je samo v tem, da gonj jro-voreči film poseben stroj, ki mu hiti ost določa točna nihalna ura. V zvočnem filmu je zvočni trak na robovih sličnega traku i 11* različna gostota zvočnih z are. ali njihova različna širina je podlaga preu«*sH zvoka. V filmu prodirajo žarki električne žarnice po vrsti skozi prozorni film in padajo na foto-eh-kl rično eelieo. k;er nastajaj* različni električni toki. ki povzročajo v govorilni napravi različne : v»s"'iie slike. Pri električni govorilni uri se ne rabi film. temveč papirnat trak, ki so na njem zabeležene govorjene zvočne slike za 24 ur vsafcf-ga dne. 7a HO raflično označenih minut in še za 10 sekund. Papirnati trak je na l»ol»enčku. Vsako uro se na njem zasuče umi trak za izgovorjeno ime naprej, vsako minuto se podobno zas-uče minutni trak itd. Aparat izgovarja najprej ure. potem minute in še sekunde. Bol>enček govoreče ure se premika sicer neprestano, da se pa ne porabi preveč toka. so normalne žarnice in govorilna naprava vsega apnTfrta izključene. Šele če f>okličeš po tehifonu uro. se aparat avtomatično vključi in ti točno odgovori, koliko je ura. II govoreči uri vodi 30 telefonskih zvez. tako da lahko aparat istočasno odgovarja 30 ljudem. Po Eselangonovem mnenju o«roje natečaja za n?ivo palačo. Tečaja so se udeležili sovjetski, nemški, francoski in ameriški arhitekti. Predloženih je bil skupno 272 načrtov. Toda gradbeni odbor ni sprejel niti enega izmed teli. Nato je arhitekt B. -lofan delal še eno leto ua izpopolnitvi svojega načrta, ki je pa bil končno sprejet. Arhitekt .lofan je dal naslednje izjave n svojem načrtu: « "Palačo sovjetov sem zamislil kot ogromno sta vino in zaradi tega sem se trudil, da bi nieni kompo-rieiji dal značaj masivne javne zgradbe. Vso palačo, ki je sestav-Ijena iz vrste postopnih teras, tvorijo trije osnovni elementi. Na dvignjeni površini se razprostira tako zvauo stilabatno nadstropij', ki zavzema vhode in izhode, garderobe in pomožne pnustore. Stilabat dviga palačo iznad njene okolice. Na tem temelju so glavni prostori palače sovjetov. To je ogromna dvorana. okrogle oblike, v kateri bo prostora za 20.000 l judi: dodana ji je knjižnica za ."»00.000 zvezkov. nadaHe vestihuli iu drugi pr »stori. Ta dvorana je določena za shode, velike koncerte in razne manifestacije množic. Me-rta gledalcev so postavljena amfiteatralno. Predsedniško mesto je v sredi. Tretji element je majhna dvorana, ki je spojena z veliko in v ka-t« r» ho prrstora za 8000 ljudi. Do-Ir.čena je za koiurrese sovjetov in kongrese komunistične stranke, za * i ni foil i one koncerte, gledališke predstave in sploh svečane seje. — Kolikor mi je znano, pripoveduje arhitekt .lofan. Ik> to največji "auditorium" v sovjetski Rusiji. Izvrstno urejen oder Ih> ustrezal .-».a-htevam vsemogočih prireditev. Sedeži v dvorani so razpostavljeni v nepopolnem polkrogu okoli osrednjega mira. Olavno pifw'-elje palače Ik> obrnjeno proti Kremlin. Do stilabata vodijo 80 m široke stopnice in dve strmi ulici. V palači sovjetov bosta poleg tega še dve dvorani za 300 o-w-b. nadalje cela vrsta kabinetov za •kongres. Gradili jo bodo v železo-betonu. Za pročelje in sploh zunanje zid»n*e so izbrali granit in niramor. Palača se bo vezala s lvreniljem. V bližini palače ne ho smel voziti tramvaj. , » Gradbeni svet je sklenil okrasiti p.goriiji del palače z ogromnim kipom Lenina, ki naj bi bil visok 50 do 75 m. Takii ho palača sovjetov postala Leninov spomenik. Podoh-ne konstrukcije ne najdeš niti v starih, niti v novih arhitetktonskih delih; moja ideja je popolnoma izvirna. Ne tivirem navesti niti enega primera arhitektonskih rešitve okoli kolosalne Leninove figure. — Kolos na Rodu v stari Grčiji je bil okoli 40 m visok. SjKmienik sviobo-de v New Yorku je prav toliko vi sok. Šele po tej primeri se nam prikaže ogromnost Leninovega kipa " 1 ■■ SIROTI Spisal A. D. ENlHgRY t ■r- 4T41UWA' ,, dnevnik v I' DRUŠTVA KI NAMERAVATE fMREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLASJ4ABODA" m «U samo ni« pqt pu <«sl Slonnd m Tiil okoVcL CENE TA OGLASE 59 9URN2 Isdajanje Usta je ▼ zvezi % velikimi stroftki. Mbo go jih je, ki so radi %la-bih razmer tako $riza-^etif da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa -eni« katerim Je mogoče, poraTnajo na-*očaino točno. Uprava "O. H." Saj je bila z Dianino sestro etlina prira rojstva male Liiizo. Saj je prevzela dolžnost odnesti otroeička svojemu bratrancu, vrtnarju v Meudcmu. Ta iiostenjak je bil sam oee male deklice; njegova dobra žena je obljubila Mai-ion, da bo po svojih najboljših moeeh skrbela za <>-troka in da ga bo vzgajala kakor svojega lastnega. Skromni prispevki, ki naj bi jih obivala siromašna družiniea z;i |)iH*brano male Luize, so bili seveda »dobrodošli, saj je bilo treba leto in dan trdo delati za vsakdanji kruh. — In tako se vrtnar jeva žena od dneva, ko je bila prevzela skrb za zaupanega ji o-troka, uikoli ni izneverila svoji obljubi. Enkrat v meseeu in sieer vedno d«dojenega dne, je hodil vrtnar v Pariz. renesla del ljubezni do Diane na njegovega otročirka. Tn tako. ko ji je Diana ponudila zavitke zlata, jih je brez pomisleka sprejela. To lio zelo dobrodošlo bratrančevi ženi. ki je bila siromašna in ne preveč trdnega zdravja, poli g tega je pa morala trdo delati. Drtbra Bretonka je bil prepričana, da prinese ta skrbno prištedeni denar nbogi druži-nici blagostanje na dolgo. Tn že je delala načrte. — Z delom t-ega denarja bo lahko bratranec dokupil k svojemu zelniku nekaj zemlje. Tn bas tc»daj se je oddajalo sosednje zemljišče za daljšo dobo v najem. Marion uredi vse in pripravi svojemu bratrancu prijetno presenečenje. — Potem, — je pripomnila sama pri sebi. — pa nakupim bratrančevi hčerki obleke in perila; ubogo dete T.ako hrepeni po pentljah in trakovih, ki jih vidi na otroki h premožnejši n staršev. Bretonka se je počasi pogrezala v svoje sanjarenje. spominjajoe se vsega, kar j«* hi-la doživela od težkega udarca, ki je zadel Diano.Koliko strahu in groze je prestala prve mesece! Koliko previdnosti je bilo treba, da ni prišla resnica na dan! Kolikrat je vpričo markiza čutila, kako zardeva pri misli, da pomaga varati gospodarja, ki ga je tako zelo spoštovala! In tako ni minil dan, da bi v molitvi ne prosila boga, naj ji odpusti to laž, ki jo je tako težila. — Ta greh sem storila Diani na ljubo, — je mrmrala sama pri sebi. — Odpusti mi, lju bi bog, kakor si gotovo že odpustil nji. ubogi gresniči. Kar je Marion zadrhtela. Zdelo se ji je, da sliši devbro znani žvižg. — Znamenje! — je vzkliknila. Drhteč od razburjenja je napela sluh. Drugi žvižg se je zaeul na ulici. Marion je naglo vstala in skočila k oknu. Odgrnila je zastor in pogledala skozi o-kno, ko se je naenkrat, zaeul tretji žvižg, mnogo bližje palači. — Ah! — to pot se pa ne motim, — je dejala Marion. — Ta žvižg... tam doli. .. to je njegovo znamenje in vendar danes, ni njegov dan... Kaj neki ga je privedlo sem ?. .. Le hitro doli. .. če pojdem čez teraso in čez vrt, ne bo nevarnosti, da bi me kdo videl. In res so bili vsi domači tako zaposleni, da je lahko nemoteno zapustila palačo; sicer pa v snegu itak nihče ni hodil na vrt. Marion je prišla hrtro do vrtie v ograji. Komaj jih je odprla, je skočil njen bratranec na vrt.;; bil je strašno bled in v naročju je držal malo Lniizo. — Marion, — je dejal, — gl^j, otroeička ti prinašam nazaj. — Križ božji! Kaj poveš? Ali se je kaj pripetilo? — Žena mi je umrla. — Umrla? — Da, moja Jolianea, ki sem jo tako ljubil! —• Ah, to je grozno... to je strašno! —t je ponavljala Marion, dočim ji je -nesrečni >. bratranec položil Luizo v naročje.*.. Tn to nhogo dete!. .. Kaj naj počnem z njim? — Kaj pa moje'... kaj bo z njim.'... Sirota je ostala sama doma... in tarna, »božiča. moli sama ob krsti svoje mamice. — Tri milje, daleč sem prišel, da bi ti vrnil otroeička... in tri milje imam nazaj, da se vrnem k svojemu otroku... že hitim... zbogom. Marion, če bi ostal šc malo tu. bi zblaznel. Zbogom! Marion je iztegnila roko. da bi ga zadržala, toda bil je že daleč. Tu ne da bi prav vedela, kaj dela. je zaprla vratca v ograji, potem jc pa stopila v utico, krepko objela ubogo dete in omahnila na stol. Tako je ostala nekaj minut nepremično, vsa iz sebe. Kar so zadonele iz kapelice orgle. — Maše je konec, — je vzkliknila Marion drhteč po vsem telesu. — To je poroka tvoje matere, ubožiea!. .. Tn glej! Ti si brez zavetišča. brez redniee... Kaj početi? Vsak čas se vrne gospoda iz kapelice. In kaj potečem markizu, če te najde tu? To bi bil strašen udarec za t vojn mamico, ubogo dete. Ne, nočem tega. nočem tega! In vsa zbegana je stiskala v žepu zavitke zlata, ki jih je bila dobila od Diane. ..— Kaj naj počnem^ — je vzkliknila. — komu naj prepustim ubogega otroeička? Zapeli so zvonovi v kap« lici. Marion je vedela, da s«* mora gospoda zdaj vrniti. -— Vstala je iu začela nervozno hoditi po sobi. kakor da išče kotiček, kamor bi mogla skriti malo Luizo. V tem hipu. ko bila že vsa iz sebe. je naenkrat pomislila, kaj bi bilo. če lhi naenkrat vstopil markiz iu jo presenetil. Te misli se je ustrašila. Znova j« skočila k oknu. Zunaj se jt bilo že stemnilo. Kaj ko bi odšla. .. Na vsak način je morala odnesti otroka, kamorkoli, samo da bi ga v palači nihče ne videl. Marion je bila že na tisti stopnji obupa, ko st- čovek odloči za zadnje sredstvo. — Ne, nikoli, — je šepetala vsa iz sebe, — ime mojih gospodarjev ne bo oskrunjeno. Zlato je še vedno krčevito držala v roki. — S trm "denarjem bom gotovo našla koga. je pomislila . .. Kar ji je šinila v glavo strašna misel, ki jo je pa pozdravila, ne da bi zadrhtela. — Da! — je dejala znova, — nekdo jo najde in pnlbere. .. Drugega izhoda ni. Bretonka .>01 tisti hip odločila usodo Din-ninega otroka. To pot bi je nobena sila ne bila zadržala,-da bi ne storila tega, za kar J; se je bila odločila. Mar ni šlo za to. da obvaruje ime de Vaudrey javne sramote in onečaščenja ? Cim se je bila odločila za ta korak, je pohabila i na Diano, ki ji je bila odgovorna za usodo njenega deteta, i na ubogo nedolžno bitje, ki ga je nameravala ibrezsrčno zapu-.stiti. Vsa v ognju je skrila zlato med otrokove plenice. (Dnljr priho'lnjir) Ljubiteljem ia Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala« Cene so aelo zmerne. Knjigarna Glas Naroda5 1 - T" ^- 1IUIIB,MI- 111 O A" WEW YORK, FRIDAY, JULY 7, 1933 ROMAN IZ ŽIVLJENJA THX LARGEST SLO YENS BAIL1 S A " G L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H. — O, samo govori. Enkrat mi mores tudi povedati, kako si mojo mater spounal J-n si jo pričel ljubiti. Vem samo, da te je enkrat maki s svojega potovanja z jadornk-o pripeljala domov in da si bii tedaj zelo bolan. Več o tem mi Boni ni vedela povedati. — Ljubše mi je, »ko v bodoče prideš k meni, ne pa k Boni, ako hočeš kaj izvedeti. Boni si mnogo dounišljuje. Do lore« se zasmeje. — To two, zato pa tudi od vsega, kar mi pove, marsikaj odšte-jem, ker preveč govori. Toda pri tem misli samo dobro in za men.1 in za «ebe bi šla skozi ogenj, kakor tudi prej za mater. Ce pa mi hočej we povedati, je še boljše. Kaj ne. mama je tedaj stanovala v poletni hiši ob morju? ' — Da. Dolo in veš, ako smo stanovali v oni hiši. ker mama tega vročega podnebja tukaj tia liacijendi ni mogla prenesti, je včasih ostala po več dni na svoji mali jadrnici. — In mi ž njo, papa — o, kako lepi dnevi so bili to! Toda _ o- tem si mi hotel povedati. j — Pozneje; najprej bova jedla. Do sedaj si več klepetala kot pa jedla. Dolores se nasmeje tin se potrudi, da bi nadomestila, kar je zamudila, pri tem pa vedno reče strežnici kako šaljivo besedo. Vsi po-strežniki mo bili črni, toda .so bili Dolore.s zvesti kot pes. Vsi so bili že dolgo pni hiši in posebno Brini jo je skrbno nadzorovala. Po ženini smrti je hotel gospodar vzeti belo gospodinjo, toda Dolores mu je odsvetovala, češ, da bo postala oblastna, ker se bo čutila gospodinjo in se bosta morala zaradi nje samo jeziti. Dolores se je smatrala za dovolj staro, tia bi mojrla nadzorovat i gospodinjstvo (Vne služkinje pa jo ubogajo na migljaj* in ji store, kar želi. Fn očem je bil tega vesel. ka.toi bal se je dobiti v hišo k*ko tlijo osebo, ki bi bila vrdno tam. kjer bi želel tati sam. Vendar pa ji pravi: — Preveč boš sama, ker moram jaz veuinoma biti v tovarni in sama nimaš nikake druščine. — O. dovolj! Saj inumi vendar tebe. Kaj nam hoče kaka tuja ženska? Sedela bo z nama pri mizi. se bo vtikala v vsak najin po-menek in bo vedno tam. kjer je najm'ajij treba. Senjora Patiza in senjora T.#anibeja sta tudi tako st-rašno vsiljivi. Očem se smeje. Obe (Vami sta bfili ženi dveh uradnikov srebrnega rudnika in nista bili ravno zvezdi svojega spola. — Saj so še druge ženske. — Preti no bomo te preizkusili in pravo našli, bova oba stara in siva in potem ne rabiva nobene gospodinje. Ne, nobene tnje ženske ne maram v hišo. Boni in Joni sta mi dovolj. Pri gospodinjstvu mi dovolj pomagata. Vse bo šlo kot br bilo namazano. j>apa. Tn če 1 se bom dolgočasila, bom pa za nekaj dni povabila Angelo Frasqui-ta ali pa Inez Hernando. J Obe .te mladi Portugalski sta bili Dolorini prijateljicam pri-\ hližno ž njo istih let. Skupaj so se igrale in skupaj učile, četudi so si bile tMrazen po več ur. Angela Frasquita je bila hči poštnega | ravnatelja na najbližji pošti, oče Inez Hernando pa je imel veliko I rančo. je bil nden najbogatejših raneerjev v deželi in je imel tudi \ ob morju poletno hišo blizu Doloresove hiše. Z avtomobilom so se mogla dekleta sestafi v dveh urah, toda to ni strašilo niti Dolores, niti njenih prijateljic. Vsak teden so se videle po enkrat ali dvakrat ter so se izmenoma obiskovale med seboj. Tn ker so bile vse zelo ži-valine in vesele, so se vedno veselo zabavale. Na ranči senjora Her-nandos se je Doiores tudi naučila jahati in metati laso. To je bilo njeno največje veselje. Pogosto so prijateljice ostajale po več dni fkupaj. .Na "Armado" ni prišla nikaka gospodinja. Tako se je imenovala hacijenda. ki je bila Dolorina lastnina. Ako je bila DoJores že po svojem očetu bogat«, dedinja, je Ludvik Rodenberg — kajti to je bil Dolorn očem. ki je že dolgo ve Ijal za mrtvega — to premoženje še .pomnožil s tem. da je na.šel rudo in obratoval srebrni rudnik. Njeno premoženje se je s tem več kot podvojilo in tudi Ludvik Rodenberg je postal bogat, ker je bil po odstotkih udeležen pri rudn'iku. Po kosilu gresta očem in hči na verando, kjer sedeta v senco na udobne stole iz bambusa in pijeta kavo. 'Ko ae služkinji odstranita, ga Dolores živo prosi: — Sedaj pa kaj povej, papa. Mati mi je nekoč povedala, da te je našla v morju. Pa to je menda bila samo šala. Ludvik Rodenberg si prižge -cigaro iter nekaj časa zamišljeno gleda za dimom. . — .Ne, Dolo, to ni bila šala; je popolna resnica, da me je tvoja mati našla v morju. Ve*, da sem nemški inžinir in tudi veš. da sem nekega dne moral pobegniti z doma. ker sem imel nesrečo, da sem v nekem prepiru udaril nekega človeka^ tako da je- umrl. Dolores prikima in ga žalostno pogieda. — Da, papa, to si mi nekoč povedal. Tn tudi vem. da ti to še dane« .teli srce, četudi v resnici za to nisi nič mogel. Branil si se, ker ti bil napaden in ga prav gotovo nisi hotel ubiti. — To .mi še ne izbriše moje krivde. Dolo; nič ne pomaga. Kriv sem bil, da je nekdo izgnbil svoje življenje. Ludvik se p^ladi po laseh, ki so bili malo temnejši kot Hen-nkovi m so se ob sencih nekoliko srebrno svetlikali. To velja za to deželo; poznaš samo divje običaje sampas Pri nas je to drugače; tam je zločin, ako kdo ubije človeka, pa naj bo " k*,,er*gakoh vzroka. Vis led tega je moja vest obtežena. Tedaj bi me bili vrgli v ječo. od koder ne bi mogel pobegniti. Izgubil bi svojo cast an mojemu očetu bi bilo počilo srce, ako bi njegovega edinega »ma zaprh v ječo. Zato mi je pomagal k begu. Težko sva. se lo-oila in se nisva nikdar več videla. Misli, da sem mrtev, kajti parnik, a katerim sem se hotel iz Španske peljati čez morje, se je potopil z vsemi ljudmi. Dolores žalostno oklene roke. , — Zakaj pa svojemu oč"tu nisi nikdar sporočil, da si še živ? -— Dovoli, da ti povem dalje, l>olo, potem me boš razumela. — pmvi i globokrm vzdihom. — Torej, parnik se je potopil v zelo vi-harai noči. Oklenil sem se deske in morje me je gnalo brez cilja. Porabil »em svoje -zadnje moči. da sem splezal na desko, kajti že dolgo »ean plaval, d« bi se rešil. Zavihtel sera se na desko in sem omedlel in je bil je čudež, da nisem zdrsnil. Kako dolgo so me v tem po-loža ji* premetavali valovi, ne vem; zelo dolgo je moralo biti. Soln-se je sijalo, ko so m- zagledali ljudje z neke jadrnice. V tem času se je morje popolnoma pomirilo. Ta jahta, Dolo, je bila last tvoje ma tere. Z jadrnico' se je peljala dalje na morje kot je bila njena navada in aama ni vedela, oakaj. Tvoja anati je živrla tedaj, kot vedno ob vročih dnevih, v poletni hiši ob morju. In ko je raivno svojim ljudem ukasala, da,-ladjo obrnejo, je v daljavi zapazila plavajočo de-ako m adelo se j» j*, da na njej vidi človeško truplov Takoj ukaže tvoja mati ladjo »opet obrniti m voziti proti deski. Tako nem bil r»-t*n. Potegni H so me.na jahto, četudi so že mislUi, da nisem več. živ. Tvoja nfcati je oparila, ko bo me položili pred njene noge, da je v 1 it mtktthho iivljenja in m je na vse kriplje trudila zbuditi me k življenju. Ukazala je naglo voziti proti zemlji in prenesli so me v njeno poletno hišo. Tam sem ležal več tednov nezavesten in vedno blizu smrti. Huda vročica se me je lotila in ko se ani je bledlo. sem se izdal tvoji materi, ki mi je požrtvovalno stregla, da nTsem sama njen rojak, temveč tudi, kaj me je pognalo po svetu. Tako je vedela vse, kar mi je ležalo na duši. še predno sem se zavedal. Kako sem iz morja prišel na desko, iz mojih besed v vročici ni zvedela. In poletna hi>a, kot veš. je tako oddaljena od vsakega prometa, da tudi ni izvedela o tem, da se je blizu brazilske obali .potopil nek španski parnik. (Dalje prihodnjič ^ ROBOT ZA SLEPCI i SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE POTAPLJAČA ■ ...............«.«•■, j. -"j n a ,prej neuaj stoj>enj im obleke, ki si jo na- i>o lestvi navzdol, nato naj se po-jač, je Še vedno življe- žene nekoliko vstran in spusti v iča združeno z življenj-1 globino. " D kler ne pridete do potem ne jamčim za vaše življenje. pojdem blje v vodo. potem vi ostanite na svoj'm mestu in čakate." Okence na čeladi so mi že zavili in Črpalka že teče. čutim, tla me u Življenje potapljačev je svoje- j v.sa potrebna navodila. Velel mu vrstno. Kljub modernim tehničnim j». naj fgre na prej nekaj stopenj izpopolnitvam obleke " ' ' - dene potaplja n'e potaplja sko nevarnostjo in silno kvarno dra. se nikat*ne premikajte ko pa vpliva na potapljačeve zdravje. | pridete . nkrat na dno. potem po- Zanimiv popis življenja poti mor. tcjrnite enkrat za vrvico in čakajte tem je podal Ji .bert Neumamn v dokler pridem do vas. (V pote*™-l.stn « Prage r Tagblatt". Parnik (te « vrvico dvakrat, potem je to 'Klena se je v bližini Carigrada znamenje, da potrebujete več zraka ponesrečil .n zadel na neki preti- jin zgoraj bodo črpali hitreje Ako met. k. štrlel iz globine, tako da | potegnete za vrvico večkrat po ffa ni bilo mogoče opaziti. Parnik tem vas bodo izvlekli na morsko ni bil nevarno poškodovan, kljub ph.dmo. Tu je morje globoko 1* temu je pomorska oblast dala pre- to ni nm0Jf0 pt)f<>m w iskat, mesto, kjer se je ponesrečit. slalno mPne si^r h(Mm<> zh ^ na bi tako preprečila novo nesrečo. |P0 Ce me ne boste ubogali "Robert Neumann se je seznanil j* potapljačem Kherieddinom. Turkom srednje postave, ki mu je on in1 prvi pogled dal okoli (iO let, v resnici pa jih je imel 42. Življenje pod morjem ga je pač zdelalo. "Pri 4."i. letu se je nam treba že posloviti vsein nasprotna smeri zgornjega toka. — Večkrat se zgodi, je de;al Turek, tla se cev. ki nam dovaja zrak pod morje radi teh tokov potrga in potrga je potopljača kmalu konec." Potapljačev sin je kmalu vse potrebno pripravil in stopil k zračni črpalki. Novinarju so na;prej dali potapljačevo obleko, ki jo je rabil sicer Turkov sin. Na prvo gumijasto obleko je dobil še drugo, nato gumijaste čevlje, ki so bili spodaj obdani s svincem. Nato so mu pomagali do stopnic, ki peljejo v morje. Stopil je že tlo prsi v vodo. nakar so mu postavili na glavo bronasto čelado. Čelada je imela štiri okenca, izmed katerih' so bila tri hermetično zaprta, spred-iije pa je bilo še t>dpto. Nato so mu Nemška tovarna električnih aparatov je izdelala model nov«g« stroja! ki se dajo z njegovo jsrniočjo spremeniti tiskarske črke vrcvičrie. Delo tega novega robota temelji na lastnosti fotoelektričnih celic, ki i/premeinja^o ijrro svetlot>e in sence v zvok. Črke so nastisnjene na celouidni ploščici in naprava jih projicira na premikajoči se boben-č k. kjer so izrezane črke lat!n»ke abeced?. Aparat je montiran tako, tla ne nastane električen tok. dokler se premika znak za črko nad "tiro" črko. čim pa pride znak črke v stik z odgovarjajočo črko, nastane električen tt>k, ki požene električne celice, gramofon in oddajni aparat. Črke. ki se pojavijo v okencu robota. slednji glasno izgovarja. N >vi robot bo posebno dobrodošel slepcem. ki ne bodo Aeč rabili svo e abecede. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. PIŠITE NAM Z A CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA* POTOVANJE ■iitllliliJIJIUlllluntlHliiiiimiiiiiiniiiM.iiniin,,,. nmimramial SHIPPING NEWS ZE 45 LET NE SPI Tz Kapstadta poročajo, tla je Južna Afrika okužena nespečnostjo. Nedavno je prišla -iz Južn^ Afrike vest o smrti neke žene. ki zadnjih 22 let svojega življen'a sploh ni zatisnila oči. Že to se zdi neverjetno, toda usoda uboge žene še ni nič v primeri z rekordom 7:$ letnega Williama CoLsona. ki pr<»- Preko Havre hal. ko mu je bilo 28 let. K počitku IV JUGOSLAVIJO leže v prvi vrsti zato, ker ponoči ! nima kaj delati in ker se mu noče plačevati £e za ii1' k njemu, da bi jim povedal, ka-zver z ogromno kovinasto k »banjo, 1;o jc mogoče celili 4."i l«t ne >pati. 2. ki j" pr stala pred menoi na mor- | Colson jim je pravil, da leže si-skem blatu. Potapljač se obrne in eer vsa^ večer k počitku, da pa 11;-gre počasi, izredno nočasi. kakor bi,koJi ne zatisue (M*esa. Spati je ne-skakljal. na levo. Sel sem b katero je zadel parnik in se< poškodoval. Potapljač mi je že prej pripovedoval, tla je v Darth»nelah 1111103» potopljenih ladij i/y*a časa angleškega obiranja med vojno. Pričel je biti oh oklop, ki se je kmalu vdal, kajti rja ga je že snedla. Bil je to motorni čoln, dolgih kakih 20 m Oh strani sva opazila številke 228 ali 828, številka stotiee bila oddrgn»ena. Prav na to mesto je zadel parnik "Elena". Coin je stal skoro navpično. Levo sence me je vedno bolj zbadalo. Na zgornji ustnici sem nenadoma začutil nekaj vlažnega in okusil sem 8. julija: Conte dl savo!a v Genoa 11. julija: Bremen v Bremen 12. julija: New York v Cherbourg Olympic v Cherbourg • 14. julija: Clmmplaln v Havre Rotterdam. Rotterdam 15. julija: Rt-x v Genoa Berengarla v Cherbourg 13. lulija: Levin than v Cherbourg 19. julija: Mehe. Med drugim je določil s kotomerom razdaljo lune od zemlje in zmotil .se je t.amn za 5000 km. Z dovoljenjem prosvetnega ministra je napravil Kunkuthv v .nem letu izpit čez 8 razredov srednje šole in maturo z odliko. Ljudje PARIS j 11. Avgusta — .9. Septembra CHAMPLAIN //. Julija (opolnoči) NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente SFpeaeK J&rte 19 STATE STREET, NEW YORK •' o so veti 110 bolj zanimali za ic.redno nadarjenega zidarskega pomočnika in končno st* jih jc zbralo 50, ki I rispeva vsak izmeti njih mesečno 3 |>engourg •New- York v Hamburg 8. septembra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: Pari.« v llavre Vul(i>nla v TrMt Vo|e;»rt>. m v Honto^ne Kuropa v Rremen 13. septembra: Ijifaj-i-tie v Havre Manhattan v Havre Berengnria v <'Merliour»f Albert Ballln v Hamburg i 15. septembra: llnlterriam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: I Sex v Genoa Bremen v Bremen 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: Cliamplaln v Havre 21. septembra: Aiiultiinla v Cherbourg 23. septembra: Sr turn in v Trst lie ile France v Havre Vi eml:,m i- lioiiliigne 26. septembra: Ruropa v ISremen Stalendam v Boulogne 27. septembra: Wiifiblngton v Havre Matiretanla v t'herhourg IVuln-hland v Hamburg 29. septembra: Pa ris v 11 a vre '»lymph v Cherbourg 30. gepterrhra: Ci.nle dl Savoia v Genoa ADVERTISE in "GLAS NARODA* ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRŠE LETOS S SLEDEČIMI PARNlKI: "ILE DE FRANCE" preko Havre—.------28. JULIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 "EUROPA" preko Cherbourga-----9. AVGUSTA Cena vožnji: iz Ntw Yorka