L ! PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST &Q\00200 JIO 1 .2-535723 aU JI. ftistori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Optimizem posebnega odposlanca Združenih narodov Cyrusa Vancea Po Srbiji in JA tudi Hrvaška pristala na mirovni načrt OZN Že danes se bodo v Sarajevu sestali armadni in hrvaški vojaški strokovnjaki V mirovnem načrtu kopica neznank, napad na Hrvaško pa se medtem stopnjuje ZAGREB Posebni posrednik OZN Cyrus Vanče je včeraj v Zagrebu napovedal prvi korak na poti k resničnemu miru. V spremstvu hrvaškega predsednika Tudj-mana je Vanče (na sliki AP) novinarjem sporočil, da je tudi Hrvaška sprejela »splošna načela« načrta OZN za mir na Hrvaškem. »Opazil sem, da so bili storjeni koraki, ki jih prej ni bilo, sprožene so bile pobude za prekinitev sovražnosti, ki izgledajo resne in upam, da bodo dolgotrajne. Po vsem tem se je torej po mojem prihodu položaj radikalno spremenil.« Že danes bodo Vanceov optimizem preverili na prevem srečanju v Sarajevu med predstavniki zvezne in hrvaške armade, na katerem bodo razpravljali o prekinitvi ognja. Mirovni načrt OZN ima namreč še celo kopico neznank, predvsem glede namestitve modrih čelad. Kot je navedel Vanče sta načrt predvčerajšnjim podprla srbski predsednik Miloševič in zvezni obrambni minister Kadijevič. Če so agencijske vesti točne, ko navajajo, da načrt predvideva umik zvezne armade in vseh srbskih paravojaških odelkov z ozemlja Hrvaške, se samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj so se armadni in velikosrbski krogi odločili za tako potezo, s katero se bodo v bistvu odpovedali vzhodni in zahodni Slavoniji ter vsej Krajini s Kninom. Odgovor je za sedaj nemogoč, po dosedanjih izkušnjah pa lahko pričakujemo nove nizke udarce in mednarodna spletkarjenja. Sodeč po vesteh s hrvaških bojišč je optimizem neumesten. Nevarnost pred zračnim napadom so sirene včeraj oznanile v 30 hrvaških mestih. Zadar je bil pod točo letalskih in topniških izstrelkov, enako usodo je delil Karl ovac, medtem ko je JA v Vinkovcih in v Nuštru po topniškem bombardiranju poskusila tankovsko-pehotni preboj. Ponoven papežev poziv za Hrvaško ‘4 ■%,, ■ p J Zaradi streljanja in pirotehničnih ognjev v Italiji več kot tisoč ranjenih Težak obračun najbolj nore noči v letu Strel iz pištole ubil 10-letnega dečka PORDENON — Zaradi globoko zakore-linjene in neumne tradicije, da je treba iovo leto pričakati čimbolj hrupno s petar-iami, bengalskimi ognji, najrazličnejšimi aketami in celo s streli, je včeraj nekaj ;ekund po izteku starega leta v Giaisu pri \vianu stric smrtno ranil 10-letnega neča-ca. 57-letni sladoledar Renzo Polo Friz je >b polnoči iz toka povlekel svoj težki revolver smith and wesson-375 magnum in :ačel streljati, tako da je ena od krogel v lesno nogo zadela nečaka Nicola Pola (na iliki AP). Sam stric je nečaka takoj odpeljal r pordenonsko bolnišnico, kjer je deček ned zapleteno operacijo umrl zaradi srčne capi, ki jo je povzročil strelni in krvni šok. tenza Pola Friza so aretirali, preiskava pa )o sedaj skušala ugotoviti, kako je prišlo do e nesreče. Mali Nicola je edina letošnja smrtna žr-ev strelnega in eksplozivnega pozdravljala novega leta, je pa zato toliko višje število ranjenih. Po prvih podatkih je najraz- ličnejši pirotehnični material terjal več kot tisoč ranjenih. V glavnem je šlo za opekline, a tudi za hujše rane. Tako je v Teramu neki 41-letni mehanik izgubil levo roko in prst na desni roki pri eksploziji petarde, ali bolje rečeno, pravega peklenskega stroja; v Gorici pa se zdravniki trudijo, da bi nekemu fantu rešili desno oko. Varnostne sile so letos zaplenile na tone prepovedanega pirotehničnega materiala in ugotovile, da so letos še povečali odstotek smodnika, da so se nekdaj nedolžni petardi in bengalski ognji spremenili v pravo smrtonosno orožje. Raketa dometa 1.000 metrov ni več nedolžna svetleča zabava, temveč pravi iztrelek, ki lahko ubije človeka, ali pa zaneti požar. Ob ranjencih so bili prav požari tudi letos ena glavnih značilnosti pozdravljanja novega leta. V številnih primerih je šlo za prave objestne vandalske primere zažiganja zabojnikov za smeti. Zaradi suhega vremena pa so bengalski ognji mar-NADALJEVANJE NA 2. STRANI RIM — Janez Pave! II. se je včeraj ponovno obrnil na svetovno in še zlasti evropsko javnost s pozivom, naj ne pozabi na Hrvaško, ki je žrtev okrutnega oboroženega napada. Vsa Evropa se mora počutiti ponižano, je menil Karol Wojtyla, ob tolikšni okrutnosti, istočasno pa je pozval vse evropske politike, naj sprejmejo nove ukrepe, da bi preprečili pokol na Hrvaškem. Papež Janez Pavel II. je na kratko spregovoril tudi o 500-letnici evangelizacije Latinske Amerike, pri tem pa niti z besedico ni omenil, kaj je prazprav evangelizacija za ameriška ljudstva pomenila. Sveti oče ni govoril o trpljenjih in pokolu celih ljudstev, do katerih je prišlo v imenu katoliške Cerkve. Vatikan je medtem včeraj formalno priznati suverenost Ruske federacije. Dosedanji vatikanski nuncij v Sovjetski zvezi Francesco Colasuonno bo postal predstavnik Svete stolice pri Ruski federaciji. Kaže, da bo Vatikan kmalu priznal tudi druge države, ki so nastale po propadu Socjetske zveze. Za sedaj ima Sveta stolice diplomatske odnose samo z baltiškimi državami, ki pa jih niso nikoli prekinili, saj Vatikan ni priznal njihove aneksije k Sovjetski zvezi. Bakle miru v mestu ob meji TRST Na Silvestrovo je tržaš-;e ulice preplavila reka bakel, ki o jih nosili udeleženci letošnjega nedržavnega pohoda za mir. Gi->anje Pax Christi in komisija Pravičnost pri Italijanski škofovski ;onferenci (CE1) sta imeli srečno oko pri izbiri našega mesta, saj se edkokje drugje tako občutijo poledice spopada na Hrvaškem kot irav v Trstu. Pred baklado so se ideleženci zbrali v telovadnici sa-ezijancev na Istrski ulici, kjer so e okrogle mize na temo miru ideležili tudi verniki drugih vero-zpovedi. Z Istrske ulice so se nato ideleženci podali na grič sv. Justa >red tržaško stolnico, kjer je škof .orenzo Bellomi vodil ekumensko aolitev za mir. NA 5. STRANI (Foto Magajna) Udeleženci pohoda za mir na Silvestrovo Še en mafijski pokol pri Agrigentu na Siciliji AGRIGENTO — Zadnji dan v letu 1991 so na Siciliji zabeležili še zadnji pokol mafijskega kova. Dogodek, v katerem so bili trije mrtvi in sedem ranjenih, se je pripetil v torek zvečer v baru »2000« v kraju Palma di Montichiari. Po prvih ugotovitvah preiskovalcev kaže, da gre za obračunavanje med dvema mafijskima tolpama. Trojica ali četverica killerjev je stopila v bar, kjer je bilo kakih ducat oseb, ki so se pripravljale na praznovanje novega leta. Eden od morilcev je začel streljati z brzostrelko, pri čemer je bil pri priči ubit 30-letni Filippo Alotto, medtem ko je med prevozom v bolnišnico umrl tudi 60-Ietni Felice Allegro. Med prisotnimi je bil tudi jet-nišni paznik, ki je potegnil pištolo in streljal na napadalce. Zadel je Salvatora Canio-la, ki je kasneje zaradi hudih ran izdihnil. Od sedmih ranjenih v torkovem streljanju baje ni nihše huje poškodovan. Preiskovalci bodo sedaj skušali ugotoviti, če so se bezostrelke, s katero je streljal Caniolo in ki jo pustil v baru, poslužili še v kakem drugem streljanju. Nepopularni ukrep stopi v veljavo danes v Ruski federaciji, Ukrajini, Belorusu in Moldovi Z liberalizacijo cen v bivši SZ so dokončno pokopali socializem MOSKVA — Za Rusko federacijo, Ukrajino, Belorus in Moldovo se danes začne liberalizacija cen, tisti ukrep, ki naj bi po mnenju nekaterih nakazal izhod iz predora gospodarske krize, po mnenju drugih pa predstavljal detonator za nenadzorovano socialno eksplozijo. Vsekakor pa ta ukrep predstavlja konkretni konec socializma in začetek tržne politike, za katero se zavzemajo vse članice Skupnosti neodvisnih držav. Prav sprostitev cen je bila v preteklih mesecih glavno jabolko spora med Gorbačovom in Jelcinom, saj je nekdanji sovjetski predsednik okleval s sprejetjem tega ukrepa, ker se je bal socialnih nemirov, Jelcin pa je vztrajal, da je treba čimprej seči po tej šok terapiji. Zadnje dni oktobra je Jelcin z odlokom določil, da bo liberalizacija v Ruski federaciji začela 16. decembra. Zaradi razpada SZ in nastanka nove Skupnosti neodvisnih držav so datum pomaknili na 2. januar. Kljub nasprotovanju je morala tudi Ukrajina pristati na ta datum, saj je obstajala nevarnost, da bi se zaradi nižjih cen njene dobrine začele pretakati v Rusijo. Prav zaradi tega bodo morale skoraj gotovo podoben ukrep sprejeti še ostale članice SND. Po vsem razumljivo liberalizacija ni popolna. V bistvu so z odlokom določili, za kolikokrat se lahko cena neke dobrine maksimalno poveča. Kruh, mleko, olje in maščobe za dvakrat, zdravila za štirikrat, električna energija in ogrevanje za trikrat, nafta za 2,8, bencin za 3, premog, kurilno olje in plin za največ petkrat, podvojila se bo cena železniških prevozov, letalskih pa potrojila. Trenutno še nihče ne ve, kolikšne bodo dejanske podražitve, ker ni izkušenj glede zakona ponudbe in povpraševanja, čmoborzjanski trg pa je vseprej kot spodbuden zgled. Jelcin trdi, da bo terapija »boleča in grenka«, bol-nik pa naj bi se opomogel že sredi leta. Za ekonomista Šmeliova je ta ukrep podoben nujni operaciji, ne da bi bolniku dali anestezije. V takem primeru je nevarno, da bolnik iztrga zdravniku kirurški skalpel in ga zabode. Na sliki (telefoto AP): v Tbilisiju ostajajo politične cene, za nameček pa je v dosedanjih spopadih umrlo že 300 oseb, predsednik Gamsahurdija pa se še ni predal. Slovenske stranke o minulem letu 1991 LJUBLJANA — Ob koncu leta je tiskovna agencija STA slovenske parlamentarne stranke prosila, naj predstavijo svoje videnje pomembnejših dogodkov v letu za Slovenijo in za posamezne stranke v letu, ki se je izteklo. Stranke so si edine, da je šlo za zgodovinsko leto, v katerem je Slovenija prvič v svoji zgodovini postala samostojna in suverena država. Med najpomembnejšimi dogodki leta so največkrat omenile razglasitev neodvisnosti Republike Slovenije, vojno v Sloveniji in odhod jugoslovanske vojske iz Slovenije, mednarodno priznanje Slovenije in sprejem Ustave RS. Svojo vlogo vidijo stranke tudi v sodelovanju s strankami v tujini, še posebej v času vojne v Sloveniji, ko so po strankarskih kanalih svetovno javnost obveščale o dogodkih v Sloveniji. Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka poudarja svoje zavzemanje za ustrezna sredstva za učinkovito slovensko obrambo, kar se je po njihovem mnenju ob junijski vojni pokazalo kot pravilna odločitev. Kot uspeh si SKZ-LS šteje sprejem zakona o denacionalizaciji in sodelovanje pri promociji Slovenije. Slovenska demokratična zveza -Narodna demokratska stranka poudarja pomen 3. kongresa SDZ, na katerem je prišlo do razkola na Narodno demokratsko stranko in Demokratsko stranko. SDZ-NDS pri tem poudarja, da je bil kongres pomemben za vso Slovenijo, ker je pomenil prelom zgolj deklarativno demokracijo znotraj stranke in je članstvu zagotovil vpliv na strankino politiko. Po njihovem mnenju se bo podobno zgodilo tudi v drugih slovenskih strankah. Stranka demokratične prenove oziroma Socialdemokratska prenova si za svoj največji letošnji uspeh šteje sprejetje nove slovenske ustave in ohranitev doseženega ni- aprila letos se je SDP na svoji konferenci v Mariboru opredelila za socialdemokratsko politiko, regionali- voja pravic, kamor spada tudi priza de vanj e za ohranitev 55. člena. 6 Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir -Prednaročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 300 SLT (dnevna 15 SLT) žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT, Vodnikova 133, 61000 Ljubljana; Telefon 554045 - 557185; Fax 555343. Oglasi: 1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO V ISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067 TRST - Ul. Montecchi 6 - pp 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG zem, ekološko socialni model razvoja slovenskega kmetijstva in opozorila na nesposobnost Demosove vlade. Na konferenci v Postojni 20. decembra je stranka potrdila svojo socialdemokratsko usmeritev in se kadrovsko pomladila. Samozavest jim je porastla po Štikovi anketi, ki jo je objavilo Delo in v kateri se je stranka znašla na drugem mestu takoj za Demokrati. Liberalno demokratska stranka je bila do nastanka Demokratske stranke edina sredinska stranka v Sloveniji. Pri LDS ocenjujejo, da je bil njihov prispevek zelo velik pri sprejemanju zakona o državljanstvu, sprejemanju slovenske Ustave, bili pa so tudi predlagatelji zakona o zasebnem delu in zakona o deviznem poslovanju. LDS je pri tem ves čas vztrajala pri načelih strpnosti in upoštevanja drugače mislečih. Zaradi svojih trdnih stališč so se tudi odpovedali vladni koaliciji z Demosom. LDS je edina stranka, ki je izdelala svoj nacionalni kulturni program, obudila pa je tudi priznanje Zlata ptica. Stranka se je angažirala tudi pri organizaciji dobrodelnega koncerta za hrvaške begunce. Socialistična stranka je letos kot prva stranka zahtevala glasovanje o zaupnici vladi. Prištevajo se med sredinske stranke in si prizadevajo za enotnejšo koalicijo, ki bi bila bolj uspešna od Demosove. Socialisti se zavzemajo za sistem oborožene nevtralnosti. Liberalna stranka poudarja svojo vlogo pri uveljavljanju narodne sprave, demokratizaciji družbe, privatizacijskim in denacionalizacijskim procesom ter sodelovanjem s tujimi strankami. Demokratska stranka se je s svojim 1. kongresom 21. decembra začela uveljavljati kot osrednja stranka centra z vidnim uspehom v anketah javnega mnenja. Zavzemajo se za sodelovanje vseh Slovencev, kon-senzualno in demokratično politiko. Zeleni Slovenije si prizadevajo pokriti sive lise, kjer še nimajo svojih občinskih odborov. Pomembno vlogo je stranka odigrala pri pripravi zakona o varstvu okolja, ki je po njihovem mnenju ena od najbolj dodelanih zakonodaj v Evropi. Pomembno se jim zdi tudi to, da je v ustavo vključena pravica do zdravega okolja. Po svoji 5. skupščini, ki je bila 14. decembra, so zadovoljni, ker v stranki ni prišlo do razcepa. Socialdemokratska stranka Slovenije si prizadeva za socialdemokracijo nemškega tipa s posebnim poudarkom na soodločanju zaposlenih, kolektivnih pogodbah in sindikalizmu. Slovenski krščanski demokrati so se še naprej zavzemali za zagotavljanje in varovanje človekovih pravic. Sodelovali so pri pripravi različnih zakonodaj, med katerimi velja omeniti osamosvojitvene zakone, socialno in zdravstveno zakonodajo, pri tem so ves čas svarili pred razprodajo Slovenije. Pomembna se jim zdi tudi spravna slovesnost v Kočevskem Rogu. Ugibanja ob Cossigovi novoletni poslanici Novoletna poslanka predsednika Kučana RIM — Novoletna poslanica predsednika italijanske republike Francesca Cossige je letos bila dokaj kratka in nejasna. Marsikdo se sprašuje, kaj ima državni poglavar za bregom, saj se je v bistvu, po tolikih izjavah, ki so v teku komaj minulega leta povzročile marsikatero polemiko, omejil na čestitke vsem državljanom. Kljub vsemu pa bodo njegove izjave, ki so jih oddajale zasebne in javne TV mreže, sprožile val ugibanj. V svoji poslanici, je med drugim dejal Cossiga, se nočem izneveriti vodilu, ki sem ga prevzel po velikem svetniku in državniku (najbrž gre za Thomasa Mora, kanclerja Henrika Vlil., ki je po odcepitvi anglikanske cerkve ostal zvest papežu): spoštovati ukaze lastne vesti, spoštovati zakone in tradicijo ter služiti Bogu, se pravi resnici. Zato menim, da je bolje molčati. V sedanjem političnem trenutku bi poslanica državnega poglavarja, ki predstavlja nacionalno enotnost, ne bi smela imeti zgolj priložnosti značaj. Zato, pravi Cossiga, in ne zaradi pomanjkanja poguma ali zato ker bi morda klonil pred pritiski, menim, da ob tej slavnostni priložnosti ni umestno povedati vse, kar bi mi dolžnost narekovala. »Nisem navajen govoriti, ne da bi kaj povedal, zamolčati, kar ne bi smel zamolčati in kar bi mi narekovala moja vest svobodnega človeka ter moja dolžnost do države in to prav ob koncu mojega mandata.« Ob koncu pravi še Cossiga, da se bo prav kmalu ponudila priložnost, ob kateri bo lahko odkrito povedal, kaj misli in kateri so njegovi nameni. Do tedaj pa izraža državni poglavar željo, da bi novo leto prineslo mnogo poguma za prenovo družbe ter demokratičnih instutucij. Francesco Cossiga, pravijo njegovi sodelavci, je bil nekaj dni v dvomu, kakšno obliko dati svoji novoletni poslanici in če omeniti ali ne tudi finančni zakon, ki ga je podpisal prav v zadnjem trenutku, preden bi se sprožil postopek o začasnem vodenju poslov. Končno se je odločil za najkrajšo možno varianto. LJUBLJANA — Predsednik Predsedstva Republike Slovenije je včeraj čestital državljankam in državljanom ob novem letu in poudaril, da je Slovenija zdaj samostojna država in da bo leto 1992 čas prilagajanja novemu življenju in soustvarjanju vsega, kar šele pričakujemo. Čestitka predsednika Predsedstva Slovenije Milana Kučana se glasi: »Spoštovane državljanke in državljani, to je bilo vaše leto. Samo vi, enotni, kot ste bili, s trdno vero v pravičnost naše sku ne in demokratične odločitve, ste lahko zmagali v Vvjni, ki nam je bila vsiljena. Svet je priznal našo voljo. Dosegli smo mednarodno priznanje. Slovenija je zdaj samostojna država. V novo leto stopamo z novo ustavo. Postavila je meje državnemu poseganju v pravice in svoboščine človeka in odprla pot pravi, učinkoviti parlamentarni demokraciji, pravnemu redu, civilni družbi. Vloga države se spreminja. Določila bo pravila ravnanja, ki bodo za vse državljane enaka. Omogočila bo ljudem, da si sami svobodno urejajo lastno življenje. Pomagala bo odpravljati vse, kar nasprotuje ustvarjalnosti ljudi, kar jih ovira v njihovi težnji za boljšim življenjem, pomagala bo skrbeti za tiste, ki trde tekme ne bodo zmogli. V oporo državljanom, ki jim grozita revščina in nezaposlenost. Samo tako bo Slovenija lahko postala gospodarsko uspešna, tekmovalna in hkrati socialna družba. Če bomo imeli takšno državo, bo Slovenija lahko odprta družba, ki enakopravno sodeluje z drugimi evropskimi narodi in državami. Čas bo zarasel številne rane in meje, Slovenija bo na vse strani odprt in dejaven sosed. Spoštovane državljanke in državljani Slovenije, novo leto bo čas našega skupnega prilagajanja novemu življenju in hkrati soustvarjanja vsega, kar zdaj, na pragu 1992, šele skupaj pričakujemo. Želim vam sreče, miru in varnega življenja. Zaslužite si ga!« (STA) Ministrstvo za civilno zaščito sklenilo ukrotiti lavo iz Etne C AT ANI A — Ministrstvo za civilno zaščito je sklenilo, kljub protestom naravovarstvenikov, odločno nastopiti in preprečiti, da bi lava iz Etne dosegla prve vasi na obronkih ognjenika. Po nekajdnevnem premišljevanju in ko je postalo jasno, da se lava ne bo ustavila pri sadovnjakih, ki so med drugim največje bogastvo mesteca Zaffe-rana Etnea, je minister Capria sklenil uporabiti vojsko in zgraditi na sedlu, ki zapira dolino Calanna v višini 950 m nadmorske višine, jez, katerega namen je delno pre- usmeriti ognjeno reko, da bi rešili vasi, ki jih lava ogroža. Za podoben poseg se je leta 1983 takratni minister za civilno zaščito Fortuna, ki je tudi takrat kljubpro-testom naravovarstvenikov preusmeril lavo, ki je ogrožala mestece Ragalno. Ob protestih teh organizacij se je treba vprašati, če je bolj pomembno ohraniti nedotaknjeno naravo ali zaščititi domove ljudi, ki na obronkih Etne živijo že stoletja. • Težak obračun NADALJEVANJE S 1. STRANI sikje zažgali travnate površine in grmičevje, tako da so imeli gasilci polne roke dela. Nič lažji pa ni bil obračun prometnih nesreč ob izteku starega in začetku novega leta, saj je življenje v glavnem zaradi prekomerne hitrosti izgubilo 35 oseb. Med italijanskimi deželami je bilo najhuje v Furlaniji Julijski krajini, kjer je cesta terjala štiri življenja, šest oseb pa je bilo lažje in težje ranjenih. Poleg Italije so tako in morda še bolj bučno pozdravili novo leto v Nemčiji, kjer pa so se v glavnem poslužili »dovoljenega« pirotehničnega materiala in zanj porabili kar 140 milijard lir. Poglavje zase so bili v Nemčiji napadi in izgredi proti tujim priseljencem. Policija je bila nanje dobro pripravljena, tako da so v glavnem prenapeteže onesposobili, vseeno pa je prišlo do precejšnje škode, na Bavarskem so namreč zažgali dva domova za priseljence. Po svetu pa je bilo najhuje v Aziji, kjer je na Filipinih življenje izgubilo 11 ljudi, več tisoč pa jih je bilo ranjenih. Zaradi gostega dima od petard in raket so morali celo zapreti mednarodno letališče pri Manili. De Cuellarju se je iztekel mandat NEW YORK — Generalni sekretar združenih narodov Perez De Cuellar je 31. decembra izpolnil svoj mandat, na čelu svetovne organizacije pa mu bo nasledil dosedanji egiptovski zunanji minister Butros Gali. De Cuellar se je poslovil od najvišje funkcije v OZN s podpisom sporazuma, s katerim so sprte strani v Salvadorju končno dosegle sporazume o koncu 21-letne državljanske vojne, ki je povzročila v tej srednjeameriški državi med 70 in 80 tisoč mrtvih. Sporazum med drugim predvideva, da se bodo sovražnosti prenehale 1. februarja. V svojem desetletnem mandatu je De Cuellar dosegel nekaj nespornih diplomatskih uspehov, poleg tega pa mu je uspelo spremeniti ta mednarodni organizem, ki je bil dalj časa popolnoma ohromljen zaradi sovjetsko-ame-riškega tekmovanja, v organizacijo, ki funkcionira. Ena od njegovih velikih napak, ki pa ni lastna samo njemu, pa je bila dejstvo, da ni razumel, kje je bistvo sedanje vojne v nekdanji Jugoslaviji in da je na vsak način vztrajal pri njeni umetni ohranitvi pri življenju. V nedeljo 30. dan emigranta 30 dan I emigranta Čedad - Cividalc 5,1.1992 ob 15.00 Teatro Ristori pesmi, glasba življenje Slaveneev videmske /mkrajine vanti. imisiche,'vita degli Sloveni della Provinci a di l kline • /*ik/ /o*thiv//i7/v#i>ii» Ohi iilf (■’ iliil Vomunv