neustrezno tehnično zasnovani daljnovodi pred- stavljajo velik vpliv na nekatere redke in ogrožene ptice pri nas. Tako v Sloveniji kot drugod po svetu se na območjih s povečano verjetnostjo električnega udara v praksi pogosto uporabljajo rešitve, kot je na primer izolaci- ja nadzemnih vodov s pomočjo izolacijskih cevi ali zaščitnih kap. Te so sicer učinkovite, vendar zaradi dotrajanosti uporabljenih materialov pogosto predstavljajo zgolj kratkoročen uspeh. Zaradi tega je za zaščito redkih in ogroženih vrst treba zagoto- viti dolgoročne rešitve, ki nam bodo v prihodnosti učinkovito in uspešnejše služile pri varstvu ptic. V zadnji polovici leta 2019 smo na DOPPS-u zato začeli projekt Adriatic Flyway 4: Energy, s katerim si bomo v naslednjih dveh letih s pomočjo nemške naravovarstvene fundacije EURONATUR skupaj z električnimi distributerji in drugimi glavnimi de- ležniki na področju okolja in energetike prizadevali uveljaviti uporabo trajnostnih tehničnih rešitev pri umeščanju novih in obnovi zastarelih srednjenape- tostnih daljnovodov in njihovih delov. KAKO LAHKO POMAGATE VI? Veseli bomo vsakršnih informacij o najdbi ptic, za katere menite, da so žrtev električnega udara. In- formacije o lokaciji in morebitna slikovna gradiva nam lahko posredujete na elektronski naslov dopps@dopps.si ali pa nas pokličete na telefonsko številko +386 41 712 796. Potrudili se bomo, da bodo ugotovljene »črne točke« čim hitreje sanirane. Tako v Sloveniji kot drugod po svetu se na območjih s povečano verjetnostjo električnega udara v praksi pogosto uporabljajo rešitve, kot je na primer izolacija nadzemnih vodov s pomočjo izolacijskih cevi ali zaščitnih kap. VIRI: – Bevanger , K. (1994): Bird interactions with utility structures: collision and electrocution, causes and mitigating measures. – Ibis 136, 412–425. – g ajše K, U. (2019): Populacijska dinamika bele štorklje Ciconia ciconia v Sloveniji med letoma 1999 in 2018 ter problematika gnezdenja na srednje napetostnih daljnovodnih drogovih. – Magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, Maribor. – https://www.storkvillages.net/energy/ (9. 9. 2020). – https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/ PDF/?uri=CELEX:52018XC0618(02)&from=RO (stran 34, 9. 9. 2020). Primer izolacije kritičnih delov srednjenapetostnega daljnovoda na Krasu foto: vse Tomaž Mihelič IZ ZBIRK PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA SLOVENIJE V starem Egiptu so poleg mumij pokopavali mumificirane živali, ki so jih v ta namen tudi gojili. Zelo pogosto so za to izbrali svetega ibisa (Threskiornis aethiopicus). Vrsta je razširjena v Iraku ter v Afriki južno od Sahare. V Egiptu nekoč čaščena ptica pa je danes na tem območju zelo redka vrsta. Po Evropi se zadnje čase pojavlja v naravi kot tujerodna vrsta in je bila leta 2016 celo dodana na evropski seznam invazivnih vrst. Prirodoslovni muzej Slovenije hrani lobanjo svetega ibisa s prve jugoslovanske biološke odprave v Etiopijo in na Rdeče morje, ki je potekala v letih 1960–1961. Odprave se je udeležil tudi vrhunski parazitolog, entomolog, herpetolog in muzejski kustos Savo Brelih. Raziskovanju, ki je trajalo šest mesecev, se je pridružil predvsem s ciljem raziskovanja zunanjih zajedavcev ptic. Poleg obsežne zbirke zajedavcev je na odpravi zbral tudi več kot 400 primerkov ptic iz Etiopije in Eritreje. Primerek svetega ibisa je v mestu Awasa 6. novembra 1960 našel vodja odprave prof. dr. Jože Štirn. Ptico je prepustil v preparacijo Savu Brelihu, ki je na njej našel več vrst zunanjih zajedavcev perojedov in tekutov (Mallophaga). Lobanja ima starejšo oznako LjA-417, danes pa je shranjena v osteološki ornitološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije pod inventarno številko PMSL4727. Sveti ibis / / Urška Kačar foto: David Kunc Svet ptic 03, september 2020 17