hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radece
L- r.
A
_	? Vi
83857 1 "4 UlVVo





rff

...,


BARTEC l7:\;i:i'Kii
^ Bozen Cosmetisc sedaj tudi v Sloveniji!
Turbo Šlank svetovno priznan proizvod, da boste še lepši,zapeljivejši in vitkejši!
/
Pokličite brezplačno številko ®®@	^
in se prepričajte!

/


gfetoOsoM


Mo imamo sws radi (sßmket
PWj®t? ffiHMSK? öb/L MK5PP
!<k jb ‘‘


Projekt del/to financira Evropska unija
Kohezijski sklad
Projekt delno financira Republika Slovenija

Občina Trbovlje občina Hrastnik
Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije.
zasavc
OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELJE

Morate prebrati:
Sum korupcije neutemeljen, a ostaja
i®
Radeče -most čez Savo
7
Vremenska hišica v DUFS Trbovlje
Na SP v Lahtiju tudi Zasavčan
Na Kopitniku
19, popoldne ob citrah
1
Intervju:
Mari Govejšek
100 let od posvetitve cerkve na Dolu pri Hr.
Pravljice na gozdni učni poti
Špegu z ložo Ocepek
2
29
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o.,
Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanti Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734
GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Letna naročnina je 28,17 EUR (e.rso.oosm, polletna 13,52 EUR omoosm.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
umm 0
J}U	^
Počitniški dnevi se počasi, a vztrajno iztekajo. Novo šolsko leto je pred vrati in z njim spet kup izdatkov za šolske potrebščine. J Obremenitev za že tako bolj | skromen družinski proračun je vsako leto večja in na Rdečem križu se tega krepko zavedajo, zato so poskrbeli za nujne šolske potrebščine za otroke iz družin s skromnejšimi prihodki.
Lepo, kajne! In vse pohvale vredno!
Ali pa se naše ministrstvo za šolstvo za-	veda,
kaj pomeni za starše začetek šolskega leta? Pa kaj, ko bi bil samo začetek večji zalogaj. Žal, celo šolsko leto otroci nosijo evrčke v šolo. Enega za to, drugega za drugo in na koncu meseca sc jih nabere več deset. Kako pa naj otroku dopovemo, da ne bo imel šolske torbe iz letošnjega »programa«, ampak tako iz prejšnjih, mogoče že opuščenih programov, ker je cenejša. Ali se sploh zavedajo naši šolniki, kako je ubogim otroškim dušicam ob pogledu na vse silne modne smernice šolskih potrebščin. Zakaj sošo-lec/ka ima, jaz pa ne morem imeti? Potrošniška miselnost zastruplja naše šolarje, mogoče celo bolj, kot onesnažen zrak in voda. Vse bolj se mi dozdeva, da so hudo onesnažene naše duše in bojim sc, da jim nobena čistilna naprava ne bo pomagala.
Medtem ko se naši vrli gospodarstveniki in politiki z ekologi bodejo okrog sežiganja ali nesežiganja odpadkov in eni in drugi veselo mečejo polena drug drugemu pod noge, se navadni zemljani obremenjujejo z ozimnico in jesenskimi izdatki. Rdeči križ je premalo in s Karitasom vred ne bo mogel prikriti revščine, ki pritiska na, nekoč, srednji sloj, ki je zdaj zdrsnil čisto na spodnjo mejo. Pravzaprav ga sploh ni. Ali imaš ali pa nimaš - to je to. Nekaj mi pa kljub vsemu ne gre v glavo. Ob velikih trgovskih centrih, ki že obstajajo, gradijo nove, večje, lepše... In še nekaj me moti pri tem - vedno so v njih vrste kupcev s polnimi nakupovalnimi vozički. Res bi rada vedela, kam dajejo vse tisto, kar nakupijo. Včasih so bile vrste pred prazniki, ko je bilo potem vse zaprto. Dandanes so vrste v petek in svetek in gorje, če ni odprta dežurna trgovina.
To, vidite, mi pa ne gre v glavo in tudi to ne, kako ljudje nasedajo vsem silnim popustom, ki se ob dobrem premisleku izkažejo za dražji nakup, kot bi ga brez koriščenja popustov sicer naredili.
Mislim, da nas krepko vlečejo za nekaj, kar nimamo...
šrevm ime
10. 200*!
J
Naslovnica:
Žiga Weiss na Cici teku v Zagorju. Foto: Stane Weiss.
|L
■T
Župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič je 20. avgusta 2009 zelo na hitro sklical tiskovno konferenco na temo »Resnica in dejstva o korupciji, ki je ni« na kateri je označil kot »Sporne donacije« Občini Trbovlje za neutemeljene in popolnoma transparentne.
Občina Trbovlje je 20. julija letos prejela dopis Komisije za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Drago Kos, v katerem so izrazili sum koruptivne-ga ravnanja zaradi »spornih donacij Občini Trbovlje« s strani Lafarge Ce-ment-a Trbovlje, ki naj bi vplivale na pridobivanje gradbenega dovoljenja in dovoljenja za sežig alternativnih goriv za omenjeni gospodarski subjekt. Sum koruptivnega dejanja naj bi bil zaznan v dopisu, ki ga je ž.u-pan Občine Trbovlje Bogdan Barovič po uradni poti poslal 17. aprila 2009 Nicholasu Fournieru, regijskemu direktorju divizije Lafarge Cement-a za Centralno Evropo.
Omenjeno pismo je vodstvo Občine Trbovlje, hkrati z odgovorom Four-niera, 27. julija 2009, posredovalo v obravnavo Komisiji za preprečevanje korupcije, v njem pa je trboveljski župan prosil Fourniera za sestanek, na katerem bi se dogovorili o sodelovanju, ki ga je Občina Trbovlje želela skleniti tudi v pisni in zavezujoči obliki, saj so bila vsa prejšnja (zgolj ustna) dogovarjanja neuspešna. Osrednja vsebina dogovarjanj je tako zadevala projekte, kot so: izgradnja letno-zimskega bazena na lokaciji v centru mesta; sodelovanje pri izgradnji parkirišča, ki ga uporabljajo tovornjaki v službi Lafarge Cement Trbovlje, na lokaciji OIC Nasipi - Zgornji plato; ureditev odvodnjavanja na področju, ki je v delnem upravljanju Lafarge Cement-a; ureditev mirujočega prometa na območju železniške postaje v Trbovljah; ter takojšen odkup parcel v lasti Občine Trbovlje, ki jih že dlje časa uporablja Lafarge Cement za potrebe transportnih poti in vzdrževanje svojih objektov, in parcel, na katerih želi graditi objekte za potrebe svoje proizvodnje.
Zupan Bogdan Barovič zanika kakr-
šne koli obtožbe, saj ne on kot župan, ne Občina Trbovlje nimata nikakršnih pristojnosti pri dajanju ali odvzemanju okoljskih dovoljenj, ki jih sicer obravnava Ministrstvo za okolje in prostor na podlagi veljavne okoljske zakonodaje. Ob tem župan poudarja, da je v dopisu Draga Kosa jasno zapisano, da se sum nanaša na sporne donacije Občini Trbovlje in ne samemu trboveljskemu županu in hkrati dodaja, da nobena izmed prošenj, ki so bile posredovane aprila letos Fournierju, nima popolnoma nobene povezave z okoljskim dovoljenjem in posledično s korupcijo. Podjetje Lafarge Cement ne donira sredstev le občini Trbovlje, kot tudi ni edino, ki pomaga trboveljski lokalni skupnosti. V Trbovljah obstaja veliko podjetij, ki sponzorirajo in donirajo sredstva lokalni skupnosti, da le-ta lahko živi in preživi, napreduje ter omogoči kakovostnejše družbeno, športno, kulturno in zdravstveno življenje.
Ob koncu novinarske konference je trboveljski župan izrazil zaskrbljenost nad delovanjem države, ki dejanja človeka, pripravljenega za prebivalce svoje lokalne skupnosti sprejeti pomoč vseh, ki delujejo v tej lokalni skupnosti in ki ustvarjajo kakovostno življenje v dobrobit vseh prebivalcev, označujejo kot koruptivna.
Na vse to so se odzvali tudi v Lafarge Cementarni Trbovlje, kjer ugotavljajo, da »se njihovo družbeno odgovorno ravnanje omenja v kontekstu absurdnih insinuacij mogoče korupcije«. Ta namigovanja smatrajo za žaljiva in nesmiselna. Povsod po Evropi podjetja sodelujejo z lokalnimi skupnostmi v skladu z družbeno odgovornostjo do okolja, kjer so. Andrej Sopotnik je za Delo pojasnil:«Mednarodno podjetje Lafarge v skladu s svojo korporativno kulturo ne sodeluje ali financira politi-
kov ali političnih strank.« Ne zdi se mu sprejemljivo, da bi bila prav jasna pravilo o nefinanciranju politikov in strank razlog tako vehementno širjenje laži in napade na LC.
Tudi Eko krog je sklical novinarsko konferenco v Ravenski vasi. Že pred časom so v Eko krogu na internetni strani obtožili trboveljskega župana korušcije in klanjanja francoskemu kapitalu. Zaradi tega je aktivist Boštjan Pihler dobil poziv na sodišče, ker ga Bogdan Barovič toži zaradi teh obtožb.
Uroš Macerl, predsednik društva Eko krog in kmetovalec iz Ravenske vasi trdi, da bi župan Barovič pokazal pismo, ki ga je pisal Nicholasu Fournieru, če bi imel čisto vest. Tako pa je novinarjem postregel samo s povzetkom in izjavo, naj pismo pokaže Drago Kos. Na vprašanja o vzrokih zavlačevanja posvetovalnega referenduma in zakaj občina ni imela na Dovoljenje ARSO za sežiganje odpadkov v LC nobene pripombe, Eko krog pa jih je imel kar 30, ni neposredno odgovoril. Macerl domneva, da je bila za takšno ravnanje občina izdatno stimulirana in je kot stranka v postopku iz postopka proti LC celo izstopila...«Tistemu, ki se hoče politično obdržati na vrhu, je kapital še kako potreben...«
Sum o koruptivnem ravnanju ostaja, Barovič pa meni, da se nanaša na občino Trbovlje in ne na njega. Ker v Eko krogu menijo, da je v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja vpletena tudi visoka slovenska politika, zahtevajo tudi izločitev državnega podsekretarja Tomislava Kocuvana in sekretarja Matjaža Kašeta iz vseh nadaljnjih postopkov, povezanih z odloččanjem o okoljskem dovoljenju za trboveljsko cementarno.
(Mali)
Vj ta^QtffUj v av/^ustiU! pra^fiulejiQ
Programu prireditev v počastitev občinskega praznika občine Zagorje še vedno ni izčrpan.
Osrednje praznovanje s slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri so podelili občinska priznanja je bilo v četrtek, 06.08.2009, ob 19. uri v gledališki dvorani Delavskega doma Zagorje ob Savi. Zlato plaketo občine Zagorje ob Savi je prejel Ivo Potočnik iz Potoške vasi 37 a, Zagorje ob Savi in Prostovoljno gasilsko društvo Loke. Letošnja dobitnica srebrne plakete je Joži Roglič, Ulica prvoborcev 2, Zagorje in Društvo kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake - Mlinše - Kolovrat.
Ob lanskem občinskem prazniku so si zadali ambiciozne in smele načrte. Eden največjih je izgradnja obvoznice s krožiščem, Slavnostna otvoritev je bila pred slavnostno sejo občinskega sveta. To je projekt tega desetletja, drugi pa niso nič manj pomembni. V središču Zagorja je osemdeset novih parkirišč, obnovljena je Cesta zmage, prenovljena je občinska zgradba, ki je dobila tudi dvigalo. Prav tako so dvigalo dobili v osnovni šoli dr. Slavka Gruma. Skupaj z RCR so pričeli obnavljati prostore Vašhave, v kateri bo zagorski podjetniški inkubator, ob tem so poskrbeli za prostore Mladinskega centra. S pomočjo evropskih sredstev so bili obnovljeni prostori večnamenskega objekta v Sentgotardu. Pričeli so z drugo fazo modernizacije lokalne ceste Sentlambert-Mošenik in prenovo in širitvijo vrtca Ciciban v Kisovcu. Ne nazadnje, občina Zagorje je prejela naziv »Občina po meri invalidov«. Župan Matjaž Svagan je posebej ponosen na to, da so v zagorskem parku ob lanskem občinskem prazniku postavili doprsni kip dr. Janeza Drnovška in po njem poimenovali tudi park. Vesel je bil obiska sedanjega predsednika RS dr. Danila Tiirka in zadovoljen, da so v ob volitvah kandidatov v evropski parlament izpeljali tudi referendum proti sežiganju odpadkov v Lafarge Cementarni Trbovlje.
Prihodnje leto se nameravajo lotiti obnove ceste Borisa Kidriča in ploščadi pred muzejem.
Tradicionalni noč pred nočjo in zagorska noč s pestrim spremljevalnim programom sta v celoti uspeli. V okviru prireditev ob občinskem prazniku je bil organiziran kole-
sarski vzpon na Zasavsko Sveto Goro v soboto, 8. avgusta 2009, popoldan. Absolutni zmagovalec vzpona je Miran Cvet iz Hrastnika (od 25 do 40 let) za ženske je bila enotna kategorija, zmagovalka pa je Andreja Godec iz Maribora. Prvi Zagorjan je Tomas Likar na četrtem mestu, Zagorjanka pa Mateja Drnovšek na tretjem mestu.
Med tem časom je potekal 5. tek po zagorski dolini od Izlak do Zagorja, ki je štel tudi za Štajersko koroški pokal v tekih 2009 in za Slovenski pokal v rekreativnih tekih 2009, po zagorskih ulicah pa cici tek in tek invalidov ter otroški tek po Cesti zmage.
V kategoriji absolutno-moški je zmagal Nejc Deželak, AK Kladivar Celje, pri ženskah absol.utno je slavila Ana Marija ICrušič, ŠK Sport. V cici teku na 300 m - dečki 2003 in mlajši je zmagal Andraž Kosič, pri deklicah pa Jasna Kramar. Na 500 m dečki je bil zmagovalec Janez Erjavec, pri deklicah Saša Maučec (absolutno je bila tretja), na 1000 m je zmagal Luc Zalokar pri deklicah Maja Šlebir (absolutno četrta). V teku invalidov je bil prvi Ervin Kostanjšek. Najšportnik izlaškega društva je postal Tim Lipovšek, naj športnica pa Jelena Zajc. V teku na 300 m si je naslov najšportnika priboril Črt Lipovšek, najšportnice pa Lucija Dolinšek, v badmintonu Klemen Vukič in Jelena Zajc in v namiznem tenisu Iztok Zupančič, žensk na tem tekmovanju ni bilo.
MaH
FUNŠTEHC
Tudi letos so člani Ribiške družine Zagorje pripravili izjemno odmevno tekmovanje v lovljenju rib s plovcem v ribniku Zagorje. Tekma, ki sodi v okvir praznovanja praznika občine Zagorje je bila v nedeljo, 16. avgusta. Udeležilo se je je 51 tekmovalcev in, prvič letos, tudi tri tekmovalke.
Trije zmagovalci
Nemalo občudovanje sta požela najstarejša udeleženca tekmovanja Vinko Drame in Janez Petkovšek, saj ni ravno lahko zdržati pet ur koncentriran na vročem poletnem soncu.
Organizator je poskrbel za lepe praktične nagrade, barvni televizor, kom-
pletno ribiško palico in praktične pripomočke za ribolov.
Skupno so ujeli nekaj več kot 111 kg rib, kar pomeni dobra dva kilograma na udeleženca in dvakrat več kot lansko leto. Seveda pa so bili posamezni rezultati drugačni, nekaj zaradi ribiške sreče, nekaj zaradi znanja in žreba ribolovnega mesta.
Največ rib je ujel David Lorber, kar 6,87 kg, sledil mu je Marjan Vardijan s 5,26 kg in Andrej Petan s 5,1 I kg. Sledila je falanga zagorskih ribičev z Janom Smrkoljem na čelu, ki je uspel potegniti iz ribnika za 4,65 kg rib, tesno za njim je bil Dominik Povše s slabe pol kile manj ulovljenih rib, Marjan Kreča jih je ujel 3,63 kg, potem pa še oba Andreja Dornika sin in oče s 3,6
Predsednik RD Zagorje Franc Poznič v pogovoril z županom Matjažem Svaga-nom, ki je letos s svojo prisotnostjo še posebej počastil prizadevne zagorske ribiče
in 3,23 kg. Vsekakor velja omeniti še dve ženski predstavnici, Suzana Skoda je ujela 1,61 kg in Marjetka Lorber 1,37 kg rib, zasedli pa sta 31. in 36. mesto.
MM, slike: Marko Zaletel
Leta 2006 je iz rok takratnega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka Termoelektrarna Trbovlje dobila energetsko dovoljenje za plinsko-parno enoto. TET je že dolgo edini odjemalec zasavskega premoga in pred kratkim je dobila zeleno luč za izgradnjo pretovorile postaje za premog. Investicija je vredna več milijonov evrov. Plinska enota bi po načrtih EFT začela obratovati leta 2013 in do tedaj bi morali kotel že obnoviti. Obe investiciji, 200 milijonov evrov vredno plinsko enoto in 30 milijonov vredno obnovo kotla, bi zagotavljali 300 megavatov elektrike. Po končanju obeh bodo v TET pričeli razmišljati o možnosti termične obdelave odpadkov. Nova plinsko-parna enota v TE Trbovlje je vizija, ne pomeni pa rešitve za zasavsko energetiko. Za to bi potrebovali odobritev večinskega lastnika Holdinga Slovenskih elektrarn za obnovo kotla oziroma zamenjavo kurišča v 125 megavatnem bloku. Brez tega bo prihodnost RTH zapečatena.
Konec septembra novo vodstvo RTH
V nedeljo se je iztekel rok za prijavo na mesto direktorja in namestnika direktorja v Rudniku Trbovlje - Hrastnik. Razpisni rok je pričel teči v začetku avgusta in je trajal dvajset dni zaradi dopustov.
Dva meseca je RTH, po razrešitvi starega vodstva, direktorja Bojana Klenovška in pomočnice direktorja Polone Lajevec, preživel z v.d. Zdravkom Stradarjem. Nekdanjemu vodstvu je nadzorni odbor očital »pridelavo« lanske 7,5 milijonske izgube in vladi predlagali predčasno razrešitev vodstva uprave. Mandat bi potekel v februarju prihodnje leto. Tudi rast poslovnih obveznosti s 5,6 milijona evrov na sedem milijonov evrov je povzročila pomisleke o dobrem vodenju. Milan Žnidaršič, predsednik nadzornega sveta je povedal, da bodo prijave kandidatov odprli v četrtek in jih posredovali ministrstvu za gospodarstvo. Dvočlanska uprava naj bi bila znana konec septembra. Za kandidata se največkrat omenja Branko Lukšič, ki je v 80. letih vodil razvoj in investicije v predhodniku RTH, Rudnikih rjavega premoga Slovenije, njegov namestnik pa naj bi bil iz rudniških krogov. Branko Lukšič je sedaj pomočnik direktorja hrastniške Gradbene dejavnosti. 0 kandidaturi je povedal: »Zavedam se, da bo RTH v krajšem obdobju prenehal z odkopavanjem premoga. Kandidiram pa zato, ker se ne strinjam s filozofijo »konec premoga, konec podjetja«. RTH ima resurse, objekte in kadre z znanjem, zato je sposoben ob hkratnem odkopavanju prevzeti tudi razvojno funkcijo. To pomeni, da mora poleg obstoječih zagotoviti še druga delovna mesta, kar je mogoče doseči, če zaposlene spodbudimo, da začnejo razmišljati, s katerimi dejavnostmi bi se lahko ukvarjali. Skratka: oživiti je treba rudniške površine in znanje v ljudeh.« Prihodnost vidi v zunanjih storitvah: pri gradnji verige hidroelektrarn na srednji Savi, pri geološkem vrtanju, v računovodskih storitvah in pravnem svetovanju, predvsem pa v razvijanju alternativnih virov energije, zlasti sonca. Možni kandidat je tudi Franci Blaznek, nekdanji direktor Lafarge Cementarne Trbovlje, zdaj pomočnik v trboveljskem gradbenem podjetju. Za Delo je povedal, da bo kandidiral za obe mesti. Med kandidati za namestnika pa se omenja tudi Aleš Berger, nekdanji direktor RTH, še vedno pa zaposlenega v podjetju. Tudi sedanji likvidacijski upravitelj Rudnika Zagorje Franc Stošicki je omenil, da resno razmišlja, da nadaljuje delo v še delujočem premogovniku.
Letos mineva 115 let, odkar je bila v uporabo dana pomembna povezava levega in desnega brega Save pri Radečah. Vse do svoje „upokojitve“ in priprave za uporabo kot tehniški spomenik in sprehajalna pot, je dobro služil vsem generacijam. Govora je namreč o edinstvenem železnem mostu čez Savo pri Radečah.
Most so začeli graditi septembra 1893, končali pa so ga avgusta 1894 in ga slovesno odprli za javni promet 26. avgusta 1894. Jekleno konstrukcijo mostu je gradilo dunajsko podjetje Ignacij Griedl. Podporne temelje je zgradil gradbenik Tršek iz Šmarjete pri Rimskih Toplicah. Most je bil dolg 84 m in širok 6 m. Bil je tretji največji tovrstni most v stari Avstriji, kar je pomenilo, da je takrat največja tovrstna konstrukcija na slovenskem z enim samim nosilnim poljem. Dopustna obremenitev mostu je bila 12 t, kar je še danes razvidno iz starih litoželeznih napisnih tabel na obeh koncih mostu. Most je bil v svojem času poseben tehniški dosežek in so ga omenjali tudi v strokovni literaturi kot izvirno konstrukcijo. Celotna konstrukcija mostu je izvedena kot paličje oz. podaljšlje iz valjanih železnih profilov. Vsi spoji so med seboj kovičeni. Vozišče je izdelano iz hrastovih plohov. Vse kaže, da je po vojni prišlo do obnove oz. ojačanja mostu. Na spodnjih spojih, vertikalnih in diagonalnih nosilcih so vidne varjene zaplate. Drugih rekonstrukcij most ni bil deležen in je ohranjen v svojem prvotnem izgledu. Ko so leta 1980 pri podjetju Ingrad zgradili nov železobetonski most čez Savo, je stari most izgubil svojo pomembnost. Most so zaprli za ves promet, razen za pešce. Danes je most namenjen kolesarjem in pešcem.
V ediciji pod imenom Dom in svet pa so priobčili: Otvoritev radeškega mostu čez Savo - V Radečah pri Zidanem mostu so zgradili velikanski železni most čez Savo, ki sedaj veže dve sosedni deželi, Kranjsko in Štajersko. Dne 26. velikega srp. I. 1894. je bil od domačega župnika slovesno blagoslovljen in potem javnemu prometu izročen. Dolg je 84m, širok blizu 6 m in je brez podpornih stebrov. Kot tak je tretji največji most v Avstriji. Glave, na katerih sloni, zgradil mu je I. Tršek iz Šmarjete pri Rimskih Toplicah, vlila in postavila ga je pa tvrdka Ign. Gridl na Dunaju. Z zgradbo so pričeli meseca kimovca leta 1893. in dogotovljen je bil meseca vel. srpana 1. 1894.
Stal je okoli 90.000 gld., izmed katerih je država darovala jedno tretjino.
Ostali stroški se bodo pokrili z mostnino. Umevno je, da je promet čeznj prav živahen, zlasti ker na železnično postajo ni daleč. Glede na sestavo je popolnoma podoben dolenjske železnice mostu čez Ljubljanico.
Iz Novic, 1894 - Rade-čanom se je posrečilo s pomočjo države in dežele dograditi pomembno prometno sredstvo, most čez Savo, ki bo vezal Kranjsko s Štajersko. Doslej se je promet čez Savo vršil po brodu. Most je stal 85.000 gld. je železen in se razpenja 84 m od brega do brega brez kacega stebra od zdelaj. Ta most je tretji največji enaki most v Avstriji. Načrte za most je napravil dež inženir Vlad. Hrasky, železno konstrukcijo je izvršila tvrdka Gridl na Dunaji, kamenito podstavbo pa je napravil Teršek iz Šmarija pri Laškem trgu. Minolo nedeljo se je vršila slovesna otvoritev tega mostu. Grom topičev je naznanjal po savski dolini pomembem dan in nebroj-na množica naroda je prihitela od blizu in daleč ta dan v lepo okičene Radeče. Izmed dostojanstvenikov so bili pri slovesni otvoritvi navzoči gg: Deželni predsednik baron Hein, deželni glavar Detela, deželni odborniki ces. svetnik Murnik, dr. Papež in dr. Vošnjak, drž. poslanec Povše, dež. posl. Svetec in dr. Žitnik, obrtniške zbornice predsednik Perdan in i dr. Ob 10. uri dopoludne je radeški župnik preč. g. Zagorjan cerkveno blagoslovil novi most, ki se je na to po primernih nagovorih dež. glavarja Detele, dež. predsednika barona Heina in radeškega župana RJžnarja izročil javnemu prometu. Most ima ime „Cesar Franc Jožefov most«. Pevsko društvo „Slavec« iz Ljubljane je na to zapelo slavnosti primeren zbor. Po otvoritvi je bila slovesna sv. maša v radeški župni cerkvi, kateri so prisustvovali vsi dostojanstveniki in obilo resnega ljudstva. Po sv. maši je bil banket v gradu g. viteza Gutmansthala, popoldne pa ljudska veselica z petjem, godbo in loterijo, ki je celo slavnost zaključila.
Pripravil: Rudi Span
a avc
Za zadovoljevanje svojih potreb ljudje vsakodnevno izkoriščamo naravne vire, ki pa niso neusahljivi. Po sedanjih predvidevanjih bodo v naslednjih 40. letih izčrpani vsi naftni viri, v 60. letih bo zmanjkalo plina in v manj kot dveh stoletjih tudi premoga. Vendar pa globalni problem ne predstavljajo le izginjajoči naravni energetski viri, temveč tudi vse večje količine industrijskih in gospodinjskih odpadkov, ki nastajajo kot stranski produkt množične svetovne proizvodnje in potrošnje.
Da bi ta krogotok, Id se zdi za človeštvo poguben, zaustavili ali vsaj upočasnili, so potrebni strateški pristopi k reševanju in sodelovanje vseh, predvsem pa pomembnih svetovnih industrijskih oziroma gospodarskih subjektov. Mednje sodi tudi Lafarge, ki pri tovrstnih strateških načrtih sodeluje že več kot 25 let.
Dober zgled, kako ravnati tudi v teh primerih, nam daje narava sama. Živali, na primer, pridobivajo energijo iz razpoložljivih virov. Tudi ljudje in naša industrija lahko uporablja tisto, kar že obstaja in je na voljo. Ravnanje po tem načelu imenujemo tudi industrijska ekologija.
Za proizvodnjo ene tone cementa potrebujemo 200 kilogramov premoga, ki pa ga lahko nadomestimo s 140 litri odpadnih olj, 160 kilogrami izrabljenih pnevmatik ali 180 kilogrami odpadne plastike.
Eno od okoljevarstvenih priporočil EU je, naj industrija v svojem proizvodnem procesu uporablja alternativna goriva. Z uporabo alternativnih virov energije želi EU omejiti izpuste toplogrednih plinov v ozračje in količino še uporabnih odpadkov, odloženih v okolje, zato si je tudi zadala cilj do leta 2020 pridobiti 20 odstotkov energije iz obnovljivih virov. Zaradi primernosti nekaterih odpadkov, kot so plastika, olja in gume, slovenska in evropska zakonodaja ne le dovoljujeta uporabo alternativnih goriv v cementni industriji, ampak jo celo spodbujata. Ža proizvodnjo cementa potrebujemo visoke temperature in alternativna goriva lahko prispevajo dovolj energije, da se doseže temperatura v peči okrog 2000 °C, kolikor je potrebno za nemoten proces v rotacijski peči. Evropska komisija spodbuja cementarne k zamenjevanju fosilnih goriv z alternativnimi, saj je zaradi visokih temperatur zgorevanje
popolno in vplivi na okolje minimalni - zato so cementarne tudi ekološko ustreznejše od sežigalnic. Poleg tega se volumen odpadkov v sežigalnicah zmanjša za 90 odstotkov, medtem ko se pri sosežigu stoodstotno. S sosežigom odpadkov v cementarnah se obenem izognemo tudi gradnji novih sežigalnic. Tako lahko odpadke, ki bi sicer potrebovali več let, da bi se razgradili na deponijah, tudi koristno uporabimo kot gorivo. S tem ko odpadke ene industrije recikliramo v drugi, zmanjšujemo količine odpadkov v okolju in omejujemo izpuste toplogrednih plinov v ozračje.
Logični korak pri okoljski osveščenosti cementarne ter ohranjanju okolja je bila zamenjava klasičnih fosilnih goriv z alternativnimi gorivi. Gre za korak, ki so ga storile že vse okoljsko bolj osveščene države, pri nas pa na tem področju prednjači konkurenčna cementarna Anhovo.
Količina odpadkov narašča vsaj tako hitro kot BDP. Zato postajajo odpadki in reševanje problema z odpadki ena izmed prednostnih nalog, ki si jih je zadala EU. Odpadke lahko bodisi recikliramo, lahko uporabimo kot nadomestni vir fosilnih goriv (predelani odpadki, ki imajo kurilno vrednost), najslabša možnost pa je odlaganje na deponijah. Če se usmerimo k okolju bolj prijaznim metodam odstranjevanja odpadkov - recikliranje ter termična obdelava, je za prvo značilno, da manj obremenjuje okolje, vendar ima ta tehnika dve omejitvi. Recikliranja ne moremo izvajati neskončno-krat zato, ker se kakovost materiala znižuje, poleg tega pa je potrebno skrbno ločevati material.
Termična obdelava pa pomeni uporabiti odpadke bodisi v sežigalnicah bodisi v sosežigalni-cah, med katere spadajo tudi cementarne. Pri sosežigalnicah
se del fosilnih goriv nadomešča s t. i. alternativnimi gorivi, ki se pridobivajo po fazi ločenega zbiranja, sortiranja, predelave ter obdelave odpadkov, kar je bistveno, saj zaradi potrebe po visokih temperaturah ni mogoče uporabljati nepredelane odpadke in odpadke z nižjimi kurilnimi vrednostmi.
Odpadki v Sloveniji se tako še vedno v glavnem odlagajo v naravi, ali pa jih odvažajo tuja podjetja, s čemer Slovenija izpušča priložnost ustvariti nova delovna mesta v okoljski industriji, Slovenija pa zaradi zamude pri uveljavljanju evropske direktive in izgradnje infrastrukture za predelavo odpadkov preliva akumulacijo in morebitna nova delovna mesta v sosednje države. V juliju 2009 je v veljavo stopila nova, strožja evropska zakonodaja, ki bo radikalno zmanjšala količine odloženih odpadkov, in sicer naj bi se odpadki na deponijah zmanjšali s ponovno uporabo nekaterih snovi - bodisi naj bi se te reciklirale bodisi uporabile kot nadomestek goriv - ali sežgale - bodisi v cementarnah v obliki sosežiga bodisi v sežigalnicah.
Iz dolgoletne prakse uporabe alternativnih goriv lahko zaključimo sledeče: nadomeščajo se fosilna goriva, pri čemer varčujemo z naravnimi viri
globalno znižujemo emisije toplogrednih plinov (C02) s tem, ko nadomestimo fosilna goriva zaradi visokih temperatur (2000oC) v peči je nadomeščanje alternativnih goriv v cementarnah neprimerno boljše, kot v sežigalnicah ali drugih sosežigalnicah, kjer temperature redkokdaj presežejo 12()0oC znižujejo se stroški proizvodnje, ker cene fosilnih goriv vrtoglavo naraščajo, s tem pa je zagotovljena konkurenčnost in obstoj podjetja.
V podjetju po začetku nadomeščanja klasičnih goriv z alternativnimi redno obveščajo zainteresirano javnost o izmerjenih emisijah. Odkar so pričeli z nadomeščanjem fosilnih goriv z alternativnimi se je pokazalo, da so izmerjene emisije bistveno pod zakonsko dovoljenimi, kljub dejstvu, da za sosežig alternativnih goriv veljajo strožji kriteriji, kot za obratovanje
naprav z uporabo klasičnih fosilnih goriv. Na spletni strani vvww.lafarge.si je mogoče spremljati tudi on-line podatke o emisijah. Poročila o emisijah dokazujejo, da Lafarge Cement v celoti uspešno obvladuje tehnologijo nadomeščanja fosilnih goriv z alternativnimi. Kljub strožjim kriterijem, ki veljajo za sosežig alternativnih goriv v primerjavi z obratovanjem s klasičnimi fosilnimi gorivi, se emisije v nobenem primeru niso niti približale zakonsko dovoljenim. Investicije v najsodobnejšo razpoložljivo tehnologijo proizvodnje cementa in čistilnih naprav v zadnjih nekaj letih so se torej pokazale kot povsem upravičene in ustrezne, zato rezultati meritev potrjujejo strokovnost, odgovornost in kompetentnost zaposlenih, ki z napravami upravljajo.
To dokazuje, da je tehnologija sosežiga v cementarnah lahko varen in učinkovit način zmanjševanja količine in koristne uporabe odpadkov ter obenem tudi priložnost za kreiranje novih delovnih mest v celi verigi upravljanja z odpadki, o čemer pričajo uspešne politike držav EU.
Celostno obvladovanje tehnologij omogoča Lafargu uresničevati načela industrijske ekologije, in sicer na način, da odpadni material drugih proizvajalcev, lokalne skupnosti in gospodinjstev pretvarja v energijo, s tem pa odraža svojo zavezanost k trajnostnemu razvoju. V sodelovanju s Svetovnim skladom za naravo si je Lafarge prostovoljno zadal cilj, da bo do leta 2010 znižal emisije toplogrednih plinov za 20 odstotkov na tono cementa glede na leto 1990, in hkrati zmanjšal tudi vrednosti drugih emisij: prahu, dušikovih in žveplovih oksidov. Zavedati se moramo, da je vloga vseh industrijskih in gospodarskih družb na svetu pri reševanju globalnih ekoloških problemov nujna.
Našo resnično nevarnost v tem času namreč predstavljata nadaljevanje izrabljanja še zadnjih zalog zemeljskih virov in obenem brezbrižnost do industrijskih in gospodinjskih odpadkov, ki v ogromnih količinah zavzemajo vse več našega naravnega okolja.
Besedilo: Andrej Sopotnik
V okviru praznovanj občinskega praznika je bila 14. avgusta otvoritev novih prostorov, kamor se je preselila zagorska notarka Staša Lepej. V neposredni bližini občine je prenovila hišo. ki jo
je poimenovala vila Minka, po prejšnji lastnici.
Trak je prerezan	Notarka Staša Lepej je bila vesela
Ob otvoritvi je opisala kratko zgodovino hiše, kjer je bilo vedno zanimivo življenje, saj je bila bivša lastnica tudi velika ljubiteljica glasbe. Kolikor je bilo mogoče, je ostalo ohranjenega v hiši, saj prav stvari iz preteklosti dajejo vsemu poseben pečat. Ob tem niso spregledane potrebe invalidov, ki imajo omogočen neoviran dostop do poslovnih prostorov.
Otvoritve so se udeležili predstavnik občine, nekaj zasavskih pravnikov, prijatelji in krajani, na godala so zaigrali oče in sinovi Poredoš.
S to pridobitvijo bodo Zagorjani lahko opravili vse uprav-
ne postopke in notarske storitve v neposredni bližini občinske zgradbe.
Z obnovo stavbe se ohranja stara arhitektura novim rodovom, zunanja ureditev je nekoliko sodobnejša, a ohranja elemente nekdanjih vrtov, s pestro zasaditvijo.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Spremenjen rok plačila najemnin občinskih stanovanj v občini Trbovlje
Za plačilo najemnin, ki so lasti Občine Trbovlje, bo odslej veljal stari rok plačila. Pri avgustovskih položnicah ne bodo zaračunali zamudnih obresti.
Občina Trbovlje je najemnikom stanovanj, ki so v njeni lasti, v avgustu poslala prve položnice za plačilo najemnine. Prej so upravniki najemnikom pošiljali položnice za najemnino skupaj s stroški upravljanja, ker pa je prišlo do sprememb in je Občina prevzela pošiljanje položnic za najemnino, so najemniki občinskih stanovanj v mesecu avgustu prejeli dve položnici. Rok plačila na položnicah za najemnino je bil 15. avgust 2009, a ker so prejeli veliko pritožb najemnikov, sporočajo, da so se odločili za spremembo roka plačila. Tako bo od zdaj naprej veljal zopet stari rok plačila, to je zadnji dan v mesecu. Najemnikom, ki položnice za mesec avgust niso plačali do 15. avgusta 2009, ne bodo zaračunali zamudnih obresti.
(MaH)
za avc
Na Centru za razvoj Litija so v okviru skupnega projekta LAS Srce Slovenije, Kažipoti v Srce Slovenije, izdali vodnik po podeželju in drugih zanimivostih z naslovom Vse. kar vas vabi v Srce Slovenije.
Srčna dežela med Ljubljano in Kamniškimi planinami ter med griči Dolenjske in ravnicami Posavja vabi, da jo obiščete. V knjižici so predstavljene glavne znamenitosti kulturne in naravne dediščine območja Srca Slovenije, rekreativne površine in objekti, gostilne, turistične in izletniške kmetije, kmetije s ponudbo, pa tudi prenočitvene kapacitete in točke, na katerih se je v Srcu Slovenije mogoče poročiti.
V katalog so vključili območje lokalne akcijske skupine Srce Slovenije oz. ponudnike iz občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji. S katalogom želijo spodbuditi zavedanje o pestrosti in raznovrstnosti podeželske ponudbe in v te kraje privabiti tudi goste, ki območja še ne poznajo, pa jih bo to s svojo raznovrstnostjo in pestrostjo zagotovo navdušilo.
Brošuro lahko brezplačno dobite na Centru za razvoj Litija (01 - 89 62 710, info@razvoj.si).
Doživite utrip Srca Slovenije!
V Gornji Radgoni bo od sobote 29. avgusta do sobote 5. septembra 2009 potekal kmetijsko - živilski sejem, na katerem se bo skupaj Zavodom za gozdove Slovenije in Turistično razvojnim društvom Kampele predstavilo območje Lokalne akcijske skupine (LAS) “Srce Slovenije”.
Območje bo celovito predstavilo svojo turistično ponudbo: kulinariko, dediščino, turistične programe, doživetja ...
Na sejmu bodo občino Litijo predstavljali Mizarstvo Kos, športno društvo Dole in zadruga Jarina, občina Šmartno pri Litiji pa bo zastopana z Javnim zavodom Bogenšperk, Turistično razvojnim društvom Kampele, vinogradniškim društvom ŠTUC, društvom za razvoj podeželja LAZ in športnim društvom Breg Tenetiše. Na sejmu se bodo predstavile tudi občine Zagorje, Trbovlje in I Irastnik, Regionalni center za razvoj bo namreč predstavil blagovno znamko V 3 krasne.
Rdeča nit letošnjega sejma bo »Gozd, vir energije«, zato bo Center za razvoj Litija v nedeljo, 30. avgusta pripravil predstavitev projektov znotraj območja Srce Slovenije, teme na konferenci bodo oglarska tradicija, projekt »Les v ponovno življenje«, projekt CQ2-NeuTrAlp, lokalna akcijska skupina Srce Slovenije ter druženje in učenje v naravi. Doživite utrip Srca Slovenije v Gornji Radgoni tudi vi in jih obiščite na razstavnem prostoru.
~7 c\tr'
o
MVSgihöl
041 765-1
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno
uporabo in javno prikazovanje, z	, g m
možnostjo sponzoriranja	poslaititß UtCLH 1
trženje in produkcija za gospodarsko	m
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	E.mail; atv.signa)@siol.net
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel ./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584
3
		
	NAJBOLJ GLEDANA	
	LOKALNA TELEVIZIJA	
	V SLOVENIJI	'V
		i
v-		i
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
^J/J ELEKTROPROM
EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si
uprava
03-56-57-150
trgovina
EVJ Center Kisovec 03-56-71-234
storitve
03-56-57-150
>	elektroinstalacije
>	strojne instalacije
>	daljinsko ogrevanje z lesno biomaso
>	kabelsko komunikacijski sistemi
>	trgovina EVJ Center
>	delovni stroji in nizke gradnje
>	barSedmica
lokalna televizija ETV
etv.elektroprom.si
komerciala
03-56-57-158
studio
03-56-57-177
KŠEFTI GSN 040 26J 411
ELKOPLAST d.o.o.
Bevško 2,Trbovlje,Tel.: 03/56 32 860 VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE
Novo v Trbovljah - Franšizna prodajalna MERKUR ELKOPLAST
Bevško 3a, 1420 Trbovlje Vse kar si želim!
Telefon 03/56 32 865
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje.
štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN s.p.,Vransko 18b,3305 Vransko
Tel./fax:03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 '
e-mail:slavica.mam@siol.net, www.mam.informacija.net
~7
Podjetniška stran Irene Meterc:
Učinkovita podpora za inovativna podjetja
Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) je objavila javni razpis »Inovacijski vavčer« in javno naročilo za izvedbo Slovenskega foruma inovacij, ki se bo odvijal 21. in 22. oktobra 2009. Hkrati JAPTI izvaja vrsto drugih promocijskih in podpornih aktivnosti, s katerimi želi učinkovito podpreti razvoj in rast inovativnih podjetij, ki jih pretežno financira Ministrstvo za gospodarstvo.
Inovacijski vavčer je pilotni instrument in v slovenskem prostoru nov model sofinanciranja, s katerim JAPTI spodbuja poslovno sodelovanje in povezovanje med znanstvenimi in gospodarskimi poslovnimi subjekti pri konkretnih inovacijskih projektih. Inovacijski vavčer je v svoji pilotni izvedbi usmerjen v sofinanciranje mikro in malih podjetij, ki so najvitalnejši del slovenskega gospodarstva, saj predstavljajo kar 98% delež med vsemi slovenskimi podjetji. Posebnost razpisa Inovacijski vavčer je zelo preprost postopek prijave. Končni rezultat prijave prijavitelja na razpis, je pogojen z zaščito pravic industrijske lastnine v obliki nacionalne patentne prijave. Predvideni so trije roki za odpiranje. Nepovratna sredstva so na voljo do 15. oktobra 2009 oz. do porabe sredstev. JAPTI v sklopu Sektorja za podjetništvo izvaja tudi druge aktivnosti v podporo inovativnemu okolju. Učinkovito podporo slovenskim mladim in inovativnim podjetjem omogoča JAPTI s sofinanciranjem subjektov inovativnega okolja, to so podjetniški in univerzitetni inkubatorji ter tehnološki parki. Subjekti inovativnega okolja podjetjem poleg infrastrukturnih zmogljivosti nudijo tudi strokovno svetovanje, mentorstvo, izobraževanja, spodbujajo rojstvo novih podjetniških idej in njihov razvoj do prodajnih polic.
JAPTI podjetnike tekoče informira preko svojih spletnih mest in periodičnih informativnih biltenov, Moj spletni priročnik, Natekočem.si ter Inovativnost je izziv! Podjetniški portal (http :/Avww. pod j c tn i sk i - po rt a 1. si/) informira podjetne od razvoja podjetniške ideje do širitve poslov doma in v tujini. V sklopu spletnega mesta Imam idejo! (http://www.imamidejo.si/) se promovira aktivnosti inovativnega podpornega okolja, objavlja aktualne domače in evropske razpise ter nudi vrsto brezplačnih interaktivnih orodij. Podjetnikom je na voljo novo spletno orodje evropskega projekta Gate2Growth, ki je prevedeno v slovenščino. Za uporabo spletnega orodja mora imeti podjetje že izdelan poslovni načrt. Z obstoječim poslovnim načrtom je podjetju omogočeno, da preveri, kakšne so njegove naložbene priložnosti skozi oči investitorja. Orodje intuitivno vodi skozi posamezne faze poslovnega načrta in pomaga z nasveti za njegovo izboljšanje. Prevod v slovenski jezik in brezplačne licence je zagotovil JAP TI prek programa Slovenski center za konkurenčnost in inovativnost. Pomembno vlogo v slovenskem inovativnem okolju
ZB cMC fl*gust2009
predstavlja Slovenski forum inovacij, ki letos že četrtič, tokrat 21. in 22. oktobra 2009, odpira vrata najbolj inovativnim posameznikom in podjetjem, ki bodo predstavili izume, tehnične rešitve, inovativne procese, ideje in novosti. Letos JAPTI aktivno sodeluje tudi na Inovativni Gazeli, ki regijsko in potem nacionalno razglasi najboljša hitro rastoča podjetja. Obisk ene izmed prireditev, ki spodbujajo inovativnost, je odlična priložnost, da se vsak Slovenec ali slovensko podjetje, predvsem pa investitor, seznani, kaj je na trgu novega.
Veliko povpraševanje po garancijah s subvencijo obrestnih mer Slovenskega podjetniškega sklada
Za potrebe po ublažitvi posledic finančne krize in lažjega dostopanja podjetij do finančnih virov je minister za gospodarstvo, dr. Matej Lahovnik, že v mesecu decembru 2008 v okviru prvega paketa vladnih protikriznih ukrepov predlagal garancijsko shemo za mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP), ki hi se izvajala preko Slovenskega podjetniškega sklada (v nadaljevanju Sklad). Garancijska shema MPS-jem ponuja ugodne državne garancije, ki omogočajo do 80% zavarovanje bančnih kreditov.
Bančni krediti se lahko uporabijo za investicijske dejavnosti podjetij ter s tem omogočajo izboljšanje njihovega konkurenčnega položaja na trgu, zaradi zaostrenih gospodarskih in finančnih razmer pa jih podjetniki lahko uporabijo tudi za financiranje izključno obratnih sredstev. Hkrati z možnostjo koriščenja garancije Sklada za zavarovanje bančnih kreditov je podjetnikom na voljo tudi subvencija obrestne mere. Prejemniki namreč plačujejo obrestno mero le v višini 6 mesečni EURIBOR + 0,5%.
Pri izvajanju omenjene garancijske sheme Sklad sodeluje z večino poslovnih bank v Sloveniji.
Od objave prvega razpisa v mesecu marcu 2009 je Sklad razpisal že 52 mio EUR ugodnih garancij in 8,7 mio EUR subvencij obrestne mere. Podatki kažejo, da gre za državne pomoči, po katerih je povpraševanje s strani MSP izjemno. Sklad je odobril že cca. 300 garancij v skupni višini 42,7 mio EUR in cca. 6,9 mio EUR pripadajočih subvencij obrestne mere.
Glede na veliko povpraševanje po omenjenih sredstvih Sklad predvideva, da bo ponujenih 52 mio EUR garancijskega potenciala v letošnjem letu še povišal za dodatnih 20 mio EUR in s tem omogočil koriščenje garancij do 2009. Prav tako pa tudi načrtuje povišanje subvencije obrestne mere za 2,75 mio EUR. Sredstva za garancijsko shemo zagotavlja Ministrstvo za gospodarstvo iz nacionalnega proračuna, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Sklad pa koristi tudi pomoč Evropskega investicijskega sklada. Več o pogojih razpisa za Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere je na voljo na www.podjetniski-sklad.si.
MCM ©j
Praznovanja ob 30. letnici Doma starejših na Tereziji so se nadaljevala tudi v poletni vročini. Tokrat je Lions klub Brin Trbovlje poskrbel, da bodo stanovalci na tekočem z vremenom.
Njihovo darilo, ki sta ga stanovalcem predala predstavnika Lions klub Brin Trbovlje, Slavko Stošicki in Branko Jordan ni klasična vremenska hišica, pač pa digitalna računalniška vremenska postaja. Tudi v domu imajo računalniške molje, ki prav dobro obvladajo nov medij, zato ne bo težav ob spremljanju stanja vetra, oblakov in drugih vremenskih sprememb. V imenu stanovalcev je prevzela napravo Danica Kugonjič, potem pa so jo dobili v nadaljnjo obdelavo strokovnjaki, ki so morali določiti, kje bo stala antena in kje ekran. Do konca avgusta bodo stanovalci že lahko vedeli, zakaj jih trga po kosteh.
, - ,
Rezultati glasovanja
Naidruštvo:
1.	Društvo osteoporoze Trbovlje	76 glasov
2.	Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje 50 glasov
3 Turistično društvo Čemšenik	32 glasov
Naiprostovoljec:
1.	Ladislava Medvešek
2.	Viktorija Bočko
3.Stanislava Radunovič

79 glasov 48 glasov 26 glasov
MuH
Izžrebana glasovalka: Angela Cestnik,
Pod Ostrim vrhom 14, 1420 Trbovlje
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.
I|m /ViVidu 1* :«*> fmhutincvt
GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 13/2009
Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je:
(Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje)
Zanj(o) glasujem:
(Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke)
(Kraj in datum)	(Podpis)
Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi
^ M rest
I Ndožlv v tust'pnlk\l>h><t
' >' ,»	s, *SV*	.1 ...
GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 13/2009
Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je:
(Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda)
Zanjo glasujem:
(Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke)
(Kraj in datum)	(Podpis)
Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi
Zadnjo junijsko deževno soboto so gasilke zasavske regije krenile na 2. srečanje članic GZS v
Mekotnjak - Stara cesta, GZ Ljutomer.
Prijetno presenečenje jena začetku poti pripravila Miša, ki je v imenu GZ Trbovlje razdelila spominske majice.
Pot jih je vodila po prleških ravnicah do Pristave, kjer so bile deležne prave prleške kisle juhe in pogače in se nadaljevala proti Mekotnjaku, kjer so jih domače gasilke in gasilci pogostili s tekočo dobrodošlico in domačo kmečko malico.
Po pozdravu predsednika društva so se razdelile v skupine in s petminutnim razmikom štartale na progo, ki so jo sestavljale štiri kontrolne točke in na vsaki določena naloga. Metale so torbico z vrvjo v košaro, sogasilko peljale v samokolnici po začrtani progi, pokušale prleško gobovo juho, ribarile z doma narejenimi palicami in si ogledale novozgrajeno vinsko klet, ki je sezidana iz 180 let stare opeke. Zaključek srečanja je bil v znanju: Kaj znaš, to veljaš. Nastopile so skupine, ki so predstavile običaje svojega kraja. Zasavska regija se je predstavila s točko Knapi nekoč in danes, po zgodbi Jožeta Ovnika Perkmandeljc. Pri tem jim je pomagalo Turistično društvo Trbovlje, Mici Juraja pa je spekla košaro mandeljčkov, ki jih je Perkmandeljc razde-
lil med udeležence srečanja. V predstavitvah je sodelovalo šest skupin, zasavska je zasedla odlično 2. mesto. Kljub dežju je srečanje uspelo.
Udeleženke se zahvaljujejo GZ Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, ki so omogočile udeležbo na srečanju. Nenazadnje pa tudi gasilkam in gasilcem PGD Mekotnjak - Stara cesta za organizacijo in izvedbo zanimivega in poučnega srečanja.
Z« članice Regije Zasavje:Mojca Rojko
V	nedeljo, 19. julija 2009, sta se član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastjan Jančič in Matjaž Čuk iz Kranja podala v Karavanke z namenom, da preplezata kakšno smer v steni katerega od vršacev.
Odločila sta se za plezalni vzpon v 200 m visokem severovzhodnem grebenu 2181 m visoke Vrtače. V steni so bili še drugi plezalci, zato sta s plezanjem nekoliko počakata. Ko sta vstopila, je Sebastjan menil, da tudi sama lahko začneta z vzponom. Po začetnih tridesetih metrih vzpona sta stala na varo-vališču in v tem trenutku se je začela prava kanonada padajočega kamenja, ki so ga sprožili plezalci pred njima. Obstala sta in se zaščitila kolikor se je dalo, vendar ju je padajoče kamenje kljub vsemu dobro oplazilo. Po dveh urah in pol mučnega čakanja na polici sta se znova odločila, da poskusita z nadaljevanjem vzpona, kljub bolečinam v ramenih in prsnem košu. Po srečno izplezanem zadnjem raztežaju sta si na vrhu krepko stisnila roki in ugotovila, da sta imela veliko srečo, da ni prišlo do česa hujšega. Vesela uspeha sta se v poznih popoldanskih urah varno vrnila domov. V petek, 24. julija 2009, se je član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič skupaj s soplezalcem Matjažem Čukom iz Kranja mudil na območju Vršiča. Odločila sta se, da vstopita v Severno steno 2332 m visoke Male Mojstrovke. Vreme je bilo lepo, toplo, ko sta se lotila plezalnega vzpona v 300 m visoko smer Severno raz. Kmalu po začetnem prvem raztežaju sta v steni ujela dve navezi nemških plezalcev. Primorana sta bila čakati, da so se razvrstili na varovališčih. Kljub tej zamudi sta oba po dobrih treh urah plezanja izstopila iz smeri in se na vrhu veselila uspeha. Smer je po težavnosti ocenjena s IV/ III stopnjo.
V	nedeljo, 26. julija 2009, se je Jančič znova podal v gorski svet Julijcev, tokrat s soplezalko Veroniko Viltužnik iz alpinističnega odseka Ravne na Koroškem. Namenila sta se v Severno steno 2864 m visokega Triglava. V zgodnjih jutranjih urah sta vstopila pod 800 m visoko Slovensko smer. Plezala
sta brez večjih težav do Slovenske grape v zgornjem delu smeri. Grapa je bila zelo zasnežena in z veliko mero previdnosti in varovanja sta priplezala do Prevčevega izstopa. Po suhi skali sta s plezanjem nadaljevala brez težav. Nato sta se oglasila še na Kredarici, in stopila še na vrh Triglava. V popoldanskih urah sta se vrnila po poti čez Prag v Vrata in nato domov. V soboto, 8. avgusta 2009, se je član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastjan Jančič lotil plezalnega vzpona v Kamniško-Savinjskih Alpah.
S soplezalcem Matjažem Čukom iz Kranja sta v zgodnjih jutranjih urah vstopila v 630 m visoko Cankarjevo smer v 2132 m visokem Storžiču. Razmere v steni so bile izjemno dobre, toplo vreme in suha skala, kar je plezalcema ustrezalo. Smer sta preplezala v glavnem nenavezana. Po nekaj več kot dveh urah sta stala na vrhu stene. Cankarjeva smer je ocenjena glede na težavnost s IV/III. Na vrhu Storžiča je bilo dosti planincev, ki so prišli na vrh po običajni markirani planinski poti. Po krajšem postanku in počitku na gori sta se vrnila po poti čez Škarjev rob v dolino.
V petek, 14. avgusta 2009, sta se član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastjan Jančič in Matjaž Čuk iz Kranja odpravila na plezalno turo v Kamniško-Savinjske Alpe. V popoldanskih urah sta z Jezerskega odšla proti Češki koči. Tu sta prenočila. V soboto, 15. avgusta, pa sta se v zgodnjih jutranjih urah odločila za vstop v severno steno Grintovca (2558 m), ki je najvišja gora v teh Alpah. Stopila sta v 250 m visoki Grintovčev steber. Ob vstopu je bilo vreme lepo, toplo in zelo primerno za plezanje. Plezalni vzpon je potekal brez večjih težav. Smer je ocenjena glede na težavnost s V/IV stopnje. Predstavlja eno najlepših plezalnih smeri v tej steni. Poteka po ogromni zajedi in je precej zračna in izpostavljena. Po nekaj več kot dveh urah sta stala na vrhu smeri. Vrnila sta se do Češke koče, nato pa v dolino in domov. Omeniti je treba, da je tudi ta predel Kamniško-Savinjskih Alp zelo dobro obiskan	Tine Lenarčič
za avc
marnjo ®|
saj je bilo veliko plesa, petja in humorja. Zgodba govori o časih, ko so starši poročali svoje otroke po svoji presoji. »Obisk predstave je organizirala Minka, mentorica ročnega dela, blagajničarka in sploh neumorna duša hrastniškega Društva invalidov,« poročata Marija in Jakob Klajn.
V četrtek, 6. avgusta 2009, pa se je odpeljalo okoli 60 članov Društva invalidov Hrastnik proti Gorenjski. »Najprej smo si pod strokovnim vodstvom ogledali grad, potem pa smo se razdelili v tri skupine,« poroča Minka Rizvič, vodja izleta. Ena skupina se je s kombijem odpeljala proti Pokljuki, kjer so med sprehodom uživali v lepih gozdovih. Druga skupina je zavila na železniško postajo in vlakec jih je popeljal okoli blejskega jezera. Tretja skupina, ki je štela 32 izletnikov, pa se je podala v slikovito dolino Vintgarja. »V Žirovnici, v Lovskem domu pod Stolom, nas je čakalo kosilo, kjer smo utrujeni in polni lepih vtisov zaključili prelep dan,« je še dodala Minka.
Besedilo: Fanči Moljk, sliko: arhiv Dl
V petek, 24. julija 2009, so se hrastniški invalidi odpeljali v Studenec, kjer so si ogledali letno gledališko predstavo V Ljubljano jo dajmo. Kot navadno jih je predstava navdušila,
Nia svMtmrmm ptmmtvm v E.ajhitijjU! tudi Zasavian
Na svetovno prvenstvo atletov veteranov, ki se je odvijalo na Finskem v Lahtiju od 28. julija do 8. avgusta 2009, se je uvrstilo dvanajst Slovencev. Med njimi tudi Valter Moljk z Dola. ki je zadnja tri leta državni in balkanski prvak v skoku v višino.
»Uvrstil sem se med dvanajst finalistov,« je povedal, »vendar sem kasneje na tekmovanju že ob prvem skoku začuti v stegenski mišici rahlo, pekočo bolečino...« Ker so v teh letih poškodbe zelo nevarne, je s skoki raje prenehal in obdržal enajsto mesto.
So se pa slovenski veterani vrnili s Finske z najlepšimi vtisi, saj so občutili odlično organizacijo in urejenost dežele
|!r WMA 2009 LAHTI
na vsakem koraku. Vrnili so se tudi z zlato medaljo, ki jo je v svoji starostni skupini s skokom v višino osvojil znani Dušan Prezelj iz Kranja.
Konec septembra sledi balkansko prvenstvo atletov veteranov v Izmirju, Turčija, kjer bo slovenska ekipa zastopana v večjem številu.
Besedilo in fotografije: Fanči Moljk
za avc
I® mßmio
Planinci Rimskih Toplic so napravili pravo potezo, ko so Popoldne s citrarji zadnjo soboto v avgustu prestavili na prvo soboto. Vreme je bilo tudi letos stabilno, sončno in temu primeren je bil tudi obisk.
Rokave je zavihal tudi predsednik PD Rimske Toplice Miran Suhohodlčan
Od 13. do 16.30 ure se je zvrstilo okoli tisoč obiskovalcev, ki so prisluhnili nastopajočim, poklepetali s prijatelji, znanci in se spet odpravili v dolino.
Na Kopitnik je prišlo v soboto, 1. avgusta 2009, dvaindvajset citrarjev in drugih glasbenikov, ki so izvajali večno zelene melodije, ljudske pesmi in kar pač gre v uho. Predstavljal jih je Peter Napret, ki vodi prireditev že' vsa
Na Kopitniku se srečujejo prijatelji, znanci...
ta leta. Mnoge nastopajoče smo že večkrat srečali - Luka in Moniko Rožej, Marjana Betona z mandolinskimi citrami, Fani Lapajne in druge, nekateri pa so prišli prvič. Med temi na primer Ivan Jelinčič iz Soče, ki igra že od svojega 12. leta. Doma imajo turistično kmetijo, zato se je težko odtrgal. «Vendar sem vesel, da sem spoznal tako lep kraj in družabne ljudi...,« je dejal. Ima zanimive alpske citre -bordunske in je eden redkih, ki s temi starimi, preprostimi citrami še nastopa.
Peter Napret vztraja že 19 let
Prišla je tudi Irena Zdolšek iz Grobelne-ga pri Šentjurju, učiteljica na glasbeni šoli v Slovenski Bistrici. Pred dvema letoma je končala študij citer na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Munchnu - prva v Sloveniji. »Pridem tudi drugo leto,» je obljubila z nasmehom.
Prvič so prišle tudi Marjanke - štiri citrarke iz Velenja, dve pa se vozita iz Domžal. Ime so skovale kar po svo-
jem učitelju Marjanu Marinšku, še vedno aktivnem citrarju, Id je ustanovil Prešmentane citre, Pikin festival in še marsikaj. Skupina deluje v okviru tretje univerze v Velenju. Dodajmo še to, da je ob 10. obletnici Citrarskega društva Slovenije, ki ga je ustanovil Peter Napret in je tudi njen predsednik, izšla zbirka priredb za citre z dunajsko uglasitvijo z naslovom Bom citrarja vzela. Zbirka, ki je bila prvič predstavljena javnosti na Kopitniku, lahko naročimo na info@citre-drustvo.si, če pa koga zanima kaj več o citrah pri nas pa si oglejte spletno stran www.citre-drustvo.si.
Peter s svojo i menit no učenko Jun jo lirlec iz Sedraža
Marjanke so povzele ime po svojem mentorju
Za prijetno vzdušje na Kopitniku so poskrbeli tudi člani PD Rimske Toplice, organizatorji, ki so pripravili bogat srečelov, jedi na žaru, domače pecivo... In seveda Zagorski kvintet, ki je odlično skrbel za ozvočenje in igral še po nastopu citrarjev.
Ivan Jelinčič— Alpske citre Ivana Jelinčiča so redki primerki
Marjan Marinšek je bil tudi velik prijatelj Astrid Lindgren
Irena Zdolšek je končala visoko GŠ v Munchnu
Besedilo in fotografije: Fanči Moljk
© immu
Intervju z
Mari
Mari Govejšek je zaprisežena Klečanka in duša in srce Združenja borcev za vrednote NOB v Trbovljah. Jasno je, da ne miruje niti v vročem poletnem času. Res si bo, uradno, od 10. in 23. avgusta vzela štirinajst dni dopusta skupaj s sodelavci, vendar bo imela odprt dežurni telefon 070 862 137, enako tudi njena sodelavka Vika, ki bo dosegljiva na 03 562 23 59. Obe si zaslužita,
da ju pokličejo res le tisti, ki imajo zelo nujne zadeve.
Kaj vas je letos zadržalo doma? Počitnice sem že izkoristila v juniju, ko smo bili z Društvom upokojencev v Rabcu, ravno v času, ko je bilo čudovito vreme, zato menim, da sem dopust že imela. Zdaj bom dopustovala doma, na vrtu in sadovnjaku, kjer zelo uživam. Vesela sem, da doma pridelamo veliko zelenjave, čeprav ne več toliko kot včasih, ko jo je bilo dovolj tudi za prijatelje.
Ob torkih ste redna gostja oddaje Srebrni val na radiu Kum. V eni izmed njih povedali, da imate Prijazni telefon, s katerega pokličete osamljene, bolne in druge, ki vas ne
morejo obiskati v društvenih prostorih. Kdo je bil pobudnik akcije in kako poteka?
Naši člani so povedali, kako se veselijo obiskov in telefonskih klicev, posebej tisti, ki so priklenjeni na dom. Na Izvršnem odboru sem predlagala, da bi poklicali vse, ki jim to veliko pomeni in jim polepšali dan. S predlogom so se strinjali in akcijo smo razširili še na nečlane, za katere izvemo, da so sami ali osamljeni.
V društvu imamo posebno knjigo, kamor beležimo podatke o ljudeh, ki jih kličemo. Zanje izvemo od članov, aktivistov, iz desetih krajevnih organizacij ali pa nas sosedje opozorijo nanje. Menim, da člane zelo dobro poznamo, zato vemo, kaj potrebujejo.
Veliko jih pokliče Ani Conradi, podpredsednico društva. Bila je partizanka in je ena naj zvestejši h in naj-starejših članic. Je zelo komunikativna, ima veliko srce
za avc
in najde vedno čas za vsakogar. Vodenje društva terja veliko časa. Člani vam rečejo kar »naša Mari« in ste jim največkrat bližji kot njihovi sorodniki.
Ljudi imam rada in ni mi težko pomagati vsem, ki pomoč potrebujejo. Imam čudovite sodelavce, delavne in zveste predsednike Krajevnih organizacij, predvsem pa pomoč sedemnajstih prostovoljk in mlajšega člana Alena, ki rad pomaga pri sodobnih tehnologijah. Skupaj zmoremo veliko in smo vedno pripravljeni uresničevati nove ideje in predloge.
V društveni pisarni je našla svoj drugi dom tudi tajnica Vika, ki skrbi za vso papirologijo, povezano z dopustovanjem v zdraviliških enotah v Olimju, Moravskih toplicah, Strunjanu in v brunarici na Vrheh. Imamo številne obiskovalce na srečanjih in proslavah v okviru društva in zveze, kamor pridejo tudi člani od drugod, predvsem iz sosednjih občin Hrastnik in Zagorje, pa tudi z republiške zveze.
Ker vemo, da se naše vrste redčijo, smo veseli mladih članov, sodelovanja z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo, Zasavje in Policijskega veteranskega društva Sever Zasavje. Prav vsa druženja so nadaljevanje povezave naših ljudi iz Zasavja.
Osebni prazniki, ki so pomembni za posameznike, vi nikoli ne pozabite.
Doma smo vedno praznovali rojstne dneve. Mama je na ta dan pripravila kaj posebnega, odvisno od časa in možnosti. Posebej se spomnim njene koruzne torte, ki je danes ne zna nihče več speči. Sama ohranjam te navade povsod, tudi v društvu. Vseh, ki praznujejo pomembne življenjske jubileje, se spomnimo s čestitko. Najprej smo jih izdelovali sami, danes nam jih naredijo pridni učenci osnovne šole Tončke Čeč.
Ko se pogovarjamo z vami, je ves čas na prvem mestu društvo. Kako
sprejema družina vaše številne aktivnosti?
Moji domači imajo razumevanje. Mož in sin mi pri vsem veliko pomagata in ni jima odveč, da me prideta iskat ali me peljeta kamor je treba. Nekaj zaslug za njuno razumevanje imajo tudi moji starši in sorodniki, saj smo bili med seboj zelo povezani in nikoli ni bilo vprašanje ali komu pomagati ali ne, na to sta se moja dva tudi privadila.
Ko ste doma, kaj počnete za razvedrilo?
Vse, kar delam, delam z veseljem. Ko imam čas, vzamem v roke kakšno dobro knjigo, predvsem romane, odvisno od razpoloženja, od kriminalk do ljubezenskih romanov, o daljni in bližnji zgodovini. Na televiziji si ogledam Dnevnik, oddaje v živo, omizja, kontaktne oddaje, o naravi, domačih opravilih, živalih ...
Ker veliko komuniciram, prebiram dnevnike, tednike in druge časopise, da sem »na tekočem«. Dober informator je postal tudi internet, ki ga upo-
__flkv
rahljam v zadnjem letu.
Kdaj najdete čas za obiske sorodnikov in sosedov?
Kot prava upokojenka nimam nikoli preveč časa. Včasih se zalotim, da kakšen obisk prelagam iz dneva v dan in imam zato slabo vest. Zavedam se, da bi morala večkrat obiskati starejše v moji bližini in bližnje. To naj-večkrat naredim, ko me pokličejo in povedo kaj želijo od mene. Takrat si vedno vzamem čas in grem.
Na žalost ima tudi zame dan samo štiriindvajset ur, zato si jih razporejam tako, da imam moč in voljo narediti čez dan čim več.
V začetku smo omenili, da ste zaprisežena Kle-čanka. Za vaš kraj je značilno druženje in povezanost krajanov.
Klek je bil vedno znan po medsebojni povezanosti krajanov, delovalo je kar nekaj društev, vendar je vse več novih priseljencev, ki se niso vključili in spojili s staroselci. Se vedno deluje Kulturno društvo Tončke Čeč Klek,
ki vrsto let ohranja kulturni utrip. Srečujemo se na pra-z n o v a n j u Dneva žena, zadnja leta pa ponovno oživlja 17. april, dan ustanovnega kongresa KPS, kar naj bi pomagalo tudi pri oživitvi praznovanja praznika KS
Klek, ki smo ga včasih dostojno proslavljali 18. aprila. In povsod, kjer me potrebujejo, sem pripravljena pomagati, predvsem sem vesela, ko si najdemo čas za druženje in pogovor.
Za tak tempo je potrebna kondicija. Vsak dan telovadim in hodim. Ob torkih plavam v hrastniškem bazenu in telovadim v okviru Društva hrbteni-čarjev Zasavje.
Gotovo imate tudi prijateljice.
Prijateljske vezi ohranjam s šestimi prijateljicami, s katerimi se srečujemo mesečno na klepetu, praznovanju rojstnih dni in drugih praznikov. Vsako leto organiziramo tudi izlet v toplice, turistične kraje ali po nakupih.
Lahko se pohvalim, da sem soorgani-zatorka srečanj s sošolci iz ESS, matu-
ranti leta 1966. Starejši smo, pogosteje se srečujemo, zadnja leta kar vsako leto na prvo septembrsko soboto. Na žalost med nami ni več štirih sošolk, ki jih zelo pogrešamo.
Kaj pa srečanja s sorodniki?
Zal sem edinka, zato ohranjam vezi s teto, sestričnami, bratranci in njihovimi domačimi. Dobivamo se na praznovanjih okroglih obletnic in rojstnih dni. Hiša, kjer živim, je bila dom mojih tet, maminih sester, zato sem vesela vsakega obiska domačih, ki tudi radi pridejo.
Po očetovi strani smo že organizirali srečanje vseh sorodnikov, Grčarjev, ki izhajajo iz Zagorja. Na zadnjem srečanju se nas zbralo petinštirideset, na naslednjem, upam, nas bo še več. Mislim, da so taka srečanja dobrodošla, saj se ohranjajo korenine in ljudje ostanejo bolj povezani kljub današnjemu hitremu tempu življenja.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
za avc
Mn Mxnnm na
lan Kraner iz Hrastnika, ki je zaključil 9. razred osnovne šole, se je pred kratkim udeležil svetovnega tekmovanja v robotiki, ki se je dogajalo v Grazu. Bil je član ene izmed treh slovenskih
ekip, ki je štela štiri člane.
»RoboCup 2009 je svetovno robotsko tekmovanje, na katerem tekmujejo najboljše robotske ekipe iz celega sveta,« je povedal Jan. »Predlani je bilo RoboCup tekmovanje v Atlanti v ZDA, lani pa v Suzhou na Kitajskem. Letos, od 29. junija do 5. julija 2009, je tekmovanje potekalo v naši neposredni bližini, zato so si mnogi zadnje dosežke na področju robotike in umetne inteligence tudi ogledali. Prihodnje leto bo tekmovanje RoboCup v Singapurju.« V Grazu se je tekmovanja Ro-
boCup udeležilo okoli 3000 udeležencev iz 40 držav sveta. Glavno področje RoboCup tekmovanja je robotski nogomet. Drugo področje tekmovanja je reševanje (RoboCup Rescue), ki se deli na simulacijo in na robotsko tekmovanje v reševanju. Tretje, povsem novo področje, pa zajema tekmovanje servisnih robotov (RoboCup@home). Od 29. 6. do 5.7.2009 so tekmovale v Avstriji vse tri slovenske ekipe na RoboCup Junior tekmovanju v razredu reševanje (Rescue). Na RoboCup Junior tekmovanju tekmujejo v ločenih
loboGup 2009 IRAZ lune29'julv52o°9
Stadlhallc Graz
wwy*ioöxun2009<Hs >77
skupinah osnovnošolci in srednješolci. V osnovnošolskih ekipah je zgornja starostna meja 14 let, v srednješolskih ekipah pa 19 let. Jan je tekmoval v ekipi mentorja Petra Vrčkovnika s Šolskega centra Velenje še s tremi osnovnošolci v srednješolski konku-
renci. Priprave so potekale na Tehniški fakulteti v Mariboru pod vodstvom mentorice docentke dr. Suzane Uran. Če računamo, da so na tem področju tekmovali tudi starejši, je bilo njihovo 22. mesto od 37 ekip kar lep dosežek. Sicer pa se zelo rad ukvarja z računalništvom, je tudi član letalskega modelarskega društva Kanja v Hrastniku, kjer je izdelal že več daljinsko vodenih jadralnih letal in pred kratkim tudi motorno letalo. Sploh je ljubitelj vseh vrst strojev - od kosilnice pa do avta. Pravkar pri starem očetu obnavlja starega fička, ki ga namerava usposobiti za vožnjo. Zadnje leto je z veseljem obiskoval tudi krožek robotike, ki ga vodi Janko Slapničar. Nekaj let je treniral rokomet, dokončal pa je tudi Glasbeno šolo v I Irastniku. »Kitara je moj najljubši instrument,« pravi. Šolanje bo nadaljeval na 1. Gimnaziji v Celju, zato mu zaželimo še veliko tekmovalnih in učnih uspehov
Besedilo: Fanči Moljk Fotografije: Fanči Moljk in arhiv TF MB
za avc

f'
AUCUfl/GALEmKA

akcija Studia Las iz Zagorja in Zasavca
Vida je imela srečo že drugič. Zakaj pa ne? Upornost se izplača. Sla je na 60. letnico, pa so ji v studiu lase pobarvali oranžno, z enim blond pramenom, da zgleda malo bolj moderno.
Ce ste že z dopusta, se podvizajte!
Pričakujemo vaše kupone, Id jih pošljite na naslov: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Pa veliko sreče pri žre-
Costa zmage 65,1410 Zagorje TELEFON: (03)56 64 186
Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01)89 81 088
banju!
I -3
i o»
|| *
PREI
POTEM
Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las!
KUPON
SIIISIU PREOBRAZBA

Priimek:

Ulica:
Kraj:_
Telefon:
GOpÜcer
Start bo, kot vsako leto iz Evro-parka med 8.00 in
9.00	uro zjutraj. Pot bo vodila pohodnike do Klan-čiš, Gamberka (obisk gradu), skozi Ržiše do Cemšenika, sv. Primoža in potem navzdol do Zaloke, kjer bo ob
13.00	zaključek pohoda.
V Zaloki bo za najmlajše postavljen brezplačni tobogan.
Vabljeni!

TD Cemšenik

Leta 1906 so staro cerkev podrli, leta 1908 pa že blagoslovili novo. Cerkev stoji na temelju prve cerkve iz 12. stoletja, ki so jo ponovno pozidali 1525. Tudi to cerkev so porušili in ponovno zgradili leta 1605. V prvi polovici 18. stoletja so jo obnovili v baročnem slogu. Cerkev je bila konec 80-ih let prejšnjega stoletja razglašena kot spomenik, ki spada v varstveni režim druge stopnje.
Če bi strnili vtise, ki so jih imeli verniki na nedeljskem slavju, bi se glasili: slovesno, prijetno, brezhibno, navdušujoče... Najprej sta vse zbrane pozdravila domači župnik Franc Ornik in ključar Jure Bantan. K oltarni mizi sta pristopila tudi posavski naddekan Milan Kšela in nadškof dr. Anton Stres, ki sta darovala mašo. Posebno pozorno so prisluhnili pridigi nadškofa, ki je med drugim poudaril potrebo po župnijskih cerkvah, kjer se kristjani sestajajo in ohranjajo tisočletno tradicijo. Podarili so mu podobo sv. Jakoba, žgano na lesu.
V nedeljo. 26. julija 2009, je bilo na Dolu praznično vzdušje. Ob prazniku sv. Jakoba so obu dili spomin na posvetitev župnijske cerkve, ki se je zgodila 28. septembra 1909, torej pred stotimi leti.
Program, ki ga je pripravljal župnijski svet in nekateri ključarji že dalj časa, je poživljal župnijski zbor pod taktirko Vike Jelen Skrlep in Jože Razpotnik, ki je igral na električni klavir. Sedem izbranih je prinašalo k oltarju darove: kruh, vino, svečo, Sv. pismo,.. Kepa premoga in stekla sta predstavljali značilnost kraja, prinesli pa so tudi spominsko ploščo in trnjevo krono, simbol Starega Hrastnika. Scenarij je bil delo Minke Babič, Nada Grešak je povezovala med prošnjami, ki so jih izražali verniki.
Na družabnem srečanju pred cerkvijo, dobrote so pripravili farani, so dobro
brastn'li - trbov^f ■ ZBQQrjg
109
zEPoxim
uro igrali tudi rudarski godbeniki, kar ni slučaj. Eden izmed oltarjev je namreč posvečen sv. Barbari, zaščitnici rudarjev. Omenimo tudi več kot sto metrov venca iz pušpana, bršlanja in žingerla (zimzelen), ki je krasil vhodna vrata in cerkev. Z velikim veseljem so ga izdelali v Turju in na Slatnem, kjer se je zbrala pisana druščina ustvarjalcev. Sploh so se farani trudili na vseh področjih, da je potekalo slavje brezhibno.
SÄHT

fcV'.
v

________|
»ni inttumi -


r

v
n
y.%


i
Ei
4-
d'
Vsi so dobili tudi podobico glavnega oltarja sv. Jakoba in knjižico 100 let župnijske cerkve sv. Jakoba na Dolu pri Hrastniku, ki jo je pripravila na pobudo Franca Ornika Barbara M. Zupančič, profesorica umetnostne zgodovine. Bogat slikovni material pa je prispeval Branko Klančar. Knjižica na dvajsetih straneh ne prinaša samo zgodovinski pregled dolske cerkve, ampak predstavlja tudi slikoviti podružnični cerkvici - cerkev sv. Štefana v Turju in sv. Jurija v Gonili.
> I I
o > r 4.1
- r„/



Besedilo: Ftmft Moljk Fotografije: Branko Klančar, F. M. in M U.
ist 2009

^aY,v}
0.
Ste se že kdaj spraševali kaj pomeni kratica ČAMP? Udeleženci letošnjih delavnic v Čemšeniku bi vam to vsekakor znali povedati. Botra je urednica Marta, ki je naše čemšeniške počitniške dejavnosti krstila s: Čemšeniške avgustovske malarske počitnice. Na različne načine se jih udeležuje vsako leto.
Ustvarjanje v senčki je prijetno
Poziramo
otrok iz Zagorja, Izlak, Limovc itd, kot pa iz Čemšenika. Učiteljice se seveda veselimo, da so naše delavnice postale tako popularne in za naslednje leto že pripravljamo nekaj novosti in pričakujemo tudi več udeležencev iz Čemšenika.
Nasvidenje prihodnje leto
Besedilo in slike:St.R.
NISSAN QASHQAI
NJEGOVO MESTO JE V MESTU
ŽE ZA I8.250€
Qashqai združuje eleganten in kompakten dizajn, okretnost srednjega razreda in vzdržljivost špotno-terenskega vozila.
Pred šestimi leti, ko se je ČAMP pojavil prvič v Čemšeniku mu je svojo umetniško podporo dal trboveljski slikar Drago Vukovič. Naslednja leta so se ČAMPA poleg njega udeležili tudi drugi člani RELIKA: Lojze Potokar, Maja Kuhar, Nene Borčilo in seveda čemšeniške učiteljice: Marjana, Irena, Marjeta, Špela, Tanja in Stanislava.
Razen prvega leta, se počitniške dejavnosti odvijajo pod okriljem DPM Zagorje.
Zanimivo je, da se je letošnjega ČAMPA udeležilo več
Pustite mu, da vam pokaže mesto, kot ga še niste videli. Sedaj s 5-letno garancijo!
KRULC D.O.O.
Cesta heroja Vasje 8, 1251 Moravče Tel: 01 723 II 43, 01 723 12 00. Telefaks: 01 723 10 84	shift e*peci.tion,
www.nissan-krulc.com, e-pošta: nissan@nissan-krulc.com
Odpiralni čas: PONEDELJEK- PETEK: OD 8 URE-18 URE SOBOTA: OD 8 URE-12 URE
Porab*(jonvikombinirano(1/tOOkm) 5,5• 8.4.«nitii«Ct> 146 - 206Gtrancyaprouvapic*velja3M*oi 100000km Komarualuponudba‘5Mgaranop' zaiema 2-lelno podal|Uno garanoio. ki naatopi v trenutku, ko nastopi prvi od omanianh knleniev Stota |a simbolna www mssansi

h------r
OjbJi&feali smoy Oibmoiiia
a Mila
Poslanstvo Rdečega feriža Slovenije je izboljšati življenje ranljivih ljudi z močjo in pomočjo
humanosti.
Letos je minilo 150 let, odkar je Henry Dunant na poljih pri Solferinu na poslovnem potovanju srečal grozljive ostanke bitke, stotine ranjenih in umirajočih mož, ki jim nihče ni pomagal in nabavil sanitetni material ter organiziral skupine okoliških žena in deklet, da so jim nudile pomoč.
Avstro-Ogrska se je tri leta za tem pridružila 16 ustanoviteljicam mednarodnega rdečega križa, še tri leta kasneje v Ljubljani na Kranjskem ustanovijo »žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom«, ki se je v zgodovini še različno transformiralo, leta 1944 je dobilo ime Rdeči križ Slovenije, dokler končno leta 1993 ni bilo sprejeto kot novi član Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca.
Lokalne organizacije društev Rdečega križa spremljajo življenje ljudi in se dejavno odzovejo na nemoči in stiske ljudi, posebno starejših in otrok po načelu humanosti, nepristranskosti, nevtralnosti, neodvisnosti, prostovoljnosti, enotnosti in univerzalnosti.
Tako deluje tudi OZZ RK Zagorje, ena od 56 v državi, v kar so nas prepričala opravljena dela v letošnjem letu. Do sedaj so organizirali dve redni krvodajalski akciji in eno izredno, udeležilo pa se jih je pet sto krvodajalcev, kar je za Zagorje lep dosežek.
Zelo obsežna in praktično nenehna humanitarna dejavnost poteka vseskozi, saj v dvanajstih krajevnih organizacijah aktivno odzovejo na socialne in druge probleme. Tako so do sedaj po tej poti razdelili 664 paketov brane. Polovico je bilo iz državne pomoči, polovico pa je nabavljeno iz sredstev zagorskega RK, delno pridobljenih iz občinskih sredstev iz postavke »ognjemet« . Na ta način so oskrbeli več kot 250 zagorskih družin.
V posebnih primerih pomagajo lajšati stiske tudi z gotovino, do sedaj so razdelili nekaj manj kot 4.000 [].
Ljudem pomagajo tudi tako, da jih usmerijo na ustrezno službo, posredujejo pri odlogih plačil, zberejo kakšna materialna sredstva za konkretno pomoč.
Tako so oskrbovancem VDC-ja in učencem šole Dr. Slavka Gruma preskrbeli športno obutev, razdelili so 30 paketov doniranega ledenega čaja iz Uniona med VDC, SŠ Zagorje in OŠ Dr. Slavko Grum, v DSO Izlake so poslali donacijo Fructala 2004 kosov Frutka.
Pri razdeljevanju pomoči tesno sodelujejo s Karitasom, v skrbi, da pride do kolikor toliko pravične delitve.
Zal je vseh teh sredstev premalo, kajti upravičencev do pomoči je mnogo več. Razdelili so tudi precej oblačil, vendar je klub temu zaloga le-teh bistveno večja od potreb.
Prav tako skrbijo za drobne pozornosti okrog 180 stanovalcev DSO Izlake, kot so prijazen nasmeh, stisk rok, drobna čestitka in skromen šopek ob nibovih osebnih praznikih. Čestitke jim donirajo na VDC-ju in Piramidi, cvetje pa donirajo štiri cvetličarne: Klara, Lavrač, Lenarčič in Sepro.
■■■■■
Zagorski otroci na Debelem rtiču
V letošnjem letu so omogočili 96 otrokom letovati v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič. Štirim otrokom, ki bi sicer ne mogli na morje, so letovanje omogočili Bartec Varnost, Tevel in Metka Podpečan.
OZRK Zagorje sodeluje tudi pri izbiranju udeležencev Tuševe akcije »500 otrok na morje«, iz Zagorja jih je bilo 8. Prav tako sodelujejo v vseslovenski akciji »Lepo je deliti« in Peljimo jih na morje.
Poleg še kopice neomenjenih dejavnosti naj omenimo še ekipo prve pomoči z Etija v sestavi Vozelj Rajko, Irma Koren Urankar, Marjan Majdič, Boris Smrkolj, Helena Odla-zek in vodja ekipe Mojca Horvat, ki je na regijskem tekmovanju zasedla 1. mesto in gre na državno tekmovanje. Bi pa na RK želeli še kakšno ekipo in apelirajo na podjetja in posameznike, da jih pokličejo (56 67 760) in se vključijo. Letos spomladi so v sodelovanju z Zdravstvenim domom Zagorje na tržnici pokazali pristop k človeku, ki ne kaže znakov življenja. Demonstrirali so oživljanje z masažo srca in vpihovanjem ter uporabo avtomatskega defibrilatorja. Ena pomembnih dejavnosti je tudi organizacija in izvedba tečajev prve pomoči na vseh nivojih. Za prvo pomoč zaveznike motornih vozil so jih letos izobrazili že več kot petdeset.
Naj za konec povemo še to, da bodo sedež Rdečega križa Zagorje v kratkem preselili na prijaznejšo lokacijo, ob stolpnici, zraven Centra za socialno pomoč, za kar pa pravijo, da brez velikega prizadevanja Občine Zagorje in samega direktorja Stanovanjske skupnosti, še ne bi prišli do novih prostorov.
MM, slike arhiv OZRK Zagorje
A:
V četrtek, 20. avgusta 2009 je bila v galeriji Doma upo-	se predstavili ljudski pevci z gledališko predstavo, večer
kojencev v Loki pri Zidanem Mostu otvoritev razstave del	pa je bil glasbeno obarvala zasavska skupina Orlek. 12.
10. in 11. Kre-Arta Uvodne besede so pripadle Juretu Ko-	Kre-art se je nadaljeval letos spet v dveh krajih, predvsem
ritniku, za glasbeno popestritev pa je poskrbel Bori Zupan-	v Loki pri Zidanem mostu, kjer je bila otvoritev fotograf-
čič. V petek, 2 1. avgusta je bil v okviru kre-arta v Svibnem	ske razstave Bojana Dremlja na temo o Beneških fantih, s
nad Radečami že drugi grajsko trški dan Svibno 2009 z	poudarkom na spominu na pevca Ediju Bukovca. Po tem
otvoritvijo etnološko kulinarične in obrtniško obarvane tr-	so imeli koncert Beneški fantje. Ob tem se je od igranja v
žnice. Program je popestrila konjenica in gostje, umetniki	skupini poslovil Peter Ajdič.
12. Kre-arta Loka - Svibno. V kulturnem programu so	Besedilo: Rudi Špan
V sodelovanju z Mladinskim centrom Litija in Društvom prijateljev mladine so med počitnicami opazovali gozd, živali in žuželke. Ob ponedeljkih so se z mladimi prijatelji odpravili na Svibno in med potjo poslušali zgodbe o gozdu, najbolj poučne so basni, ki z naukom lahko marsičesa naučijo. Za mlade reševalce so pripravili tudi kviz o gozdu, ki ga dobijo v knjižnici, na voljo pa je tudi na spletni strani www.knjiznica-litija.si. Med pravilnimi rešitvami bodo izžrebali nekaj nagrajencev.
Foto zgodba z gozdne učne poti:
Poletni delovni čas do konca avgusta
S septembrom bodo knjižnice v Sloveniji ponovno odprte po običajnem urniku, tudi v Litiji in Šmartnem. V petek 28. avgusta bosta obe knjižnici zaradi strokovne ekskurzije zaprti. Po enomesečnem predahu prihaja ponovno mentorica točke vseživljenjskega učenja iz Mestne knjižnice Ljubljana, v četrtek 27. avgusta bo v Knjižnici Litija od 13. do 19. ure.
Z jesenskim Časom bodo ponovno organizirali prireditve za otroke in odrasle, ljubiteljice rešiljeja bodo ustvarjale v obeh knjižnicah.
Ostaja pa še nekaj poletnih dni, če se boste odpravili po svoj košček miru, vzemite s seboj dobro knjigo.
Besedilo: Aleksandra Mavretič
z ave
mium
Glede na to, da našega popularnega Hrastničana Simona Tanška zadnje čase ni videti, smo se
pozanimali, kje je in kaj počne.
Kajak.
»V Bovcu snemamo mladinski film Gremo mi po svoje, ki ga režira Miha Hočevar,« je povedal Simon. »Film nastaja v okviru produkcijske hiše Vertigo / Emotionfilm i/. Ljubljane, koproducent filma je RTV Slovenija, produkcijo filma pa sofinancira Filmski sklad republike Slovenije...«
V filmu nastopajo prvič številni mladi igralci kot taborniki o/, športniki, poleg njih pa še nekateri znani igralci kot Jurij Zrnec in Jana Zupančič. Simon Tanšek je direktor fotografije. »Gledalce bodo gotovo pritegnili mnogi zabavni in čustveni zapleti glavnih junakov, ki se dogajajo na pre-
lepih lokacijah Triglavskega narodnega parka,« je še dodal.
Zgodba bo tudi nekak slavospev naravi, čisti otroški duši, zdravi pameti, ljubezni, humorju in optimističnemu pogledu na svet.
Film bo končan do konca tega leta, v kinodvorane pa bo predvidoma prišel prihodnjo pomlad. Seveda bomo o njem še poročali.

Simon.
Besedilo: Fanči Moljk, fotografije: Mitja Ličen
27. avgust 2009

L/

Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in
konjičkih kaj več.
v
Spegu za
Occpefo
Joža Ocepek, ki letos praznuje okroglo obletnico rojstva, je prijetna, odločna in ljubezniva gospa, rojena na Vačah. Litijani in drugi jo poznajo kot dolgoletno vodjo knjižnice, aktivno članico dobrodelnih društev, kulturno delavko, pesnico, ki je pred upokojitvijo začela slikati in
aktivno sodeluje pri društvu Lila
Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili?
Gozda. Živeli smo na Zgornjem Logu, ob gozdu. Vanj smo se zatekali, ga občudovali in tudi »uporabljali«. Poleti smo nabirali borovnice, včasih gobe, drva. Očka nam je naredil naveze vej in sušic, ki so bile na strmi drči nekaj časa za nami, nekaj časa pred nami. Srne so hodile za hišo zjutraj na pašo. Skozi gozd je potekala tudi naša pot v šolo v Litijo, na Vače, kamor smo hodili k stari mami. Gozd je zame simbol miru.
Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat?
V osnovni šoli je bila moja učiteljica Anica Brovč. Učila nas je z ljubeznijo in nam približala branje, knjige. Pri njej sem kot osnovnošolka tudi začela delati v krajevni knjižnici. Anica Brovč jo je v Litiji dolga leta skrbno in z ljubeznijo vodila. Knjižnica je bila ob dvorani na Stavbah, kasneje je postala zametek matične knjižnice in smo jo preselili na drugo lokacijo, potem še dvakrat. Knjižnica je postala moja služba.
Na Pedagoški akademiji nam je predaval prof. Pavle Kalan. Bil je slaboviden, videl je le za bucikino glavico. Delali
smo vaje iz katalogizacije na tablo. Ge si se zmotil, je to takoj vedel, čeprav ni videl, kaj si napisal. Zelo sem ga občudovala, bil je tudi dober strokovnjak in pedagog.
Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje.
Po osnovni šoli v Litiji sem obiskovala pedagoško gimnazijo v Ljubljani. Čeprav sem vedno govorila, da učiteljica ne bom nikoli, sem dokončala pedagoško akademijo smer knjižničarstvo - slovenščina. Ostala sem v knjižnici. Ko sem se bližala petdesetim, sem končala še bibliotekarstvo na filozofski fakulteti in za nagrado dobila prvi čisto moj avto, twingo, ki sem mu dala ime Winko. Bil je prijazen in moder avto. Svojega darila sem bila zelo vesela, sva se tudi dobro razumela, saj je bil polavtomatik in mi na križiščih ni nagajal. Winko je odšel, nadomestil ga je Zlatko. Že ime pove vse.
Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju?
Da bi me kdo tako razočaral, da bi si to mogla zapomniti, se ni zgodilo. Ljudje smo takšni in drugačni, tega se sicer nisem naučila zgodaj, ker sem
bolj naivne sorte, ampak sedaj že vem. Na vlaku, na katerem smo dijaki in študentje preživeli kar nekaj časa vsak dan, je bilo nekoč vse bolj prijazno: rekli smo dober dan, je še prostor in nasvidenje, ko smo odšli. Sedaj nas to reče le še malo. Zato so sedaj presenečenja že vsakdanji pozdravi z nasmeškom, ki si jih poskušamo deliti med seboj.
Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot?
To težko rečem. Vendar nikoli ne reci nikoli. Prav zagotovo se enaka pot ne more ponoviti dvakrat. Seveda bi bilo nekaj drugega živeti z izkušnjami, ki jih imam danes. Vsak človek si izkušnje nabira skozi svojo »šolo življenja«. Moje delo je bilo koristno, ljudi sem učila, naj imajo radi knjigo. Pomembno je, da tako začnemo zgodaj učiti otroke tudi danes, v dobi računalništva. Si predstavljate, da malček, ki še ne zna govoriti, vleče za seboj knjigo in ti jo prinese, da jo skupaj pogledamo in »preberemo«.
Kaj sc vam je zgodilo v življenju nepozabnega?
V knjižnici je starejša bralka nekoč
S kolegi - študenti bibliotekarstva in profesorji ob zaključku študija na GEOSSu
za avc
Ob predstavitvi knjige Jabolčne in sončne pesmi za vsak dan na Bogenšperk
u
sezula čevlje in bosa hodila med policami, da ne bi umazala preprog. Rada je imela knjige in knjižnico, ki je bila takrat še skromna, knjige so stale tudi v škatlah na tleh, le preproge so bile nove. Pa mladenič, ki je ležal med policami in bral na tleh. Prosila sem kolegice, naj ga pustijo, saj se je počutil kot doma - vsaj pri nas doma smo velikokrat brali na tleh.
Doma sta seveda nepozabna trenutka rojstvo vnučka in vnukinje. Ob njiju sem se zdaj že marsičesa novega naučila, zlasti se pri vnučkih naučiš strpnosti.
Kako bi opisali svoj vsakdanjik?
To je težko opisati, dnevi so različni. Še imenujejo se različno. Sem jutranji tip. Prelistam časopis, pojem zajtrk in dopolnilno prehrano (tablete), popijem kavico. Ce do osme ure ne začnem delati, se mi zdi, da je že polovica dneva zamujenega. Sedaj mi upokojenske dneve krajša varovanje vnučkov. Po tej »službi« grem obvezno počivat. Potem pa vse druge obveznosti in zadolžitve, ki sem si jih v življenju naložila. Veliko je papirologije za delo društva LILA. Včasih se odpeljem pogledat na travnik in pod drevo, na vrt, med rože, da jih ne prerase plevel. To je največkrat konec tedna. V šolo risanja in slikanja hodim ob ponedeljkih, potem je treba vaditi, vaditi, vaditi. Saj ni tako hudo, vendar vaja dela mojstra. Imam občutek, da so upokojenske ure krajše, saj sta dan in teden kar naenkrat naokoli. Kam sc odpravite, ko si želite sprostitve?
Nekoč sem napisala pesem NEKJE. Takole gre: /Nekje me čaka kraj/ in travnik z drevesom./ Razprostrla bom odejo/ na zeleno blazino/ in se zazrla v modro nebo./ Skupaj z oblakom/ bom odplavala naprej/ do sonca./ Danes še ni čas, vendar/ me nekje čaka kraj/ in
travnik z drevesom.
Zdaj je zanj seveda že čas. Na tem travniku vse leto cvetijo rože, tam rastejo zaščitene kranjske lilije in druge cvetlice in nebo je še vedno modro. Drevo daje imenitno senco. To je kraj, kjer poje v drevesih tišina.
Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino?
Včasih sem bila bolj zagreta, sedaj pa se raje držim domačih krajev. Pa tudi Slovenije še nisem v celoti videla. No, najbrž je tudi ne bom. Zdaj je zame velik dosežek že tipična destinacija Slovencev, ki smo je bili navajeni v preteklosti: morje in hribi. Za morje letos še ne vem, če mi ga bo uspelo obiskati, vendar za vsak slučaj že vadim ležanje na hrbtu. Mi gre kar dobro. V hribe grem pa prav zagotovo. Vendar ne na kakšne visokogorske ture, nekaj bolj meni primernega na Gorenjskem.
Moja neizpolnjena potovalna želja pa je križarjenje z ladjo, tako, ta veliko. Mogoče me NEKJE čaka kraj in bela ladja, da me odpelje v svet, v modrino morja in neba!
Prosimo, zaupajte nam, kje se »srečujete« s kulturo?
Zdaj bom najprej priznala, da sem zadnja leta malo brala (razen otrokom). Torej, kovačeva kobila je bosa. Enostavno ni šlo. Ampak sem se že poboljšala. Tudi v knjižnico ne hodim preveč težit. V Litiji je veliko kulturnih prireditev, človek vseh ne zmore obiskati. Občasno hodimo v Ljubljano, sedaj pa prihajajo vabila na vse prireditve v DDT. Še največ časa posvetim slikanju, vodenju društva Litijski likovni atelje in organizaciji razstav. Vsak ponedeljek pa seveda v šolo! V veselje mi je tudi glina. Rada bi se še z dletom dotaknila lesa in kamna. Me prav mamita in izzivata, a se ju spretno izogibam. Mogoče še letos!
Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete?
Domačih opravil se ne izogibam, pa četudi bi se jim, bi me lepo v miru počaka. Prav zaljubljena nisem v nobeno. Mi je pa lepo, ko je vse kolikor toliko narejeno, to grem s kavico proslavit na kavč. Cista radost.
Ce bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje?
Imam rada mirne trenutke ali ure, kakšna popolna samotarka pa ne bi postala. Človek mora biti z drugimi ljudmi, jim prisluhniti in tudi sam kaj povedati. Drugačno, bolj umirjeno in počasno življenje prinesejo s seboj leta. Čeprav je še veliko dirkanja, načrtov in zadolžitev, se zaveš, da se ne zgodi prav nič pretresljivega, če ni vse narejeno takoj ali popolno. Na svetu ni popolnih stvari.
Sicer pa se lahko vsak dan umaknem na samoten kraj in diham z naravo. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite?
Litijani smo na sredini med Ljubljano in Trbovljami, pol ure gor, pol ure dol, vendar je bila naša pot vedno usmerjena proti toku Save. Največ sem sodelovala s kolegicami iz knjižnic, ki smo
»Mladi« slikarji
skupaj ubirale najboljše poti razvoja za svoje knjižnice. In vse uspele.
Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo?
Iz otroštva res nič. Sicer pa, do kdaj traja mladost? Zdaj sem »mlajša upokojenka«. Imam dobre prijatelje, s katerimi se družim že pol življenja. To je tisto, kar velja. Torej, iz mladosti imam veliko prijateljev!
Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju.
Moto za nazaj ni pomemben, se ne da nič spremeniti. Za naprej naj velja: DIHAJ GLOBOKO.
Besedilo: Irena Vozelj, slike: fotoarhiv Joža Ocepek
IQ pOET
Kauzer mi.- zm^Q*v/al^Q &wtci/vnega po/kafa
Peter Kauzer ml. je prejšnji teden bar malo presenetil s svojo odločitvijo, da se bo udeležil zadnje tekme svetovnega pokala v Calgaryju, saj udeležbe niso načrtovali.
»V Kanado se odpravljam zato, ker so bili zadnji rezultati res dobri in imam vse možnosti, da stopim na najvišjo stopničko,» je povedal pred odhodom. Ta možnost oziroma napoved se jev torek, 4. avgusta 2009, tudi uresničila. Peter Kauzer je bil za 2,5 sekunde hitrejši od glavnega tekmeca Molmentija pri uvrstitvi v polfinale. Prav tako je imel najboljši čas v polfinalu, vendar je s kazenskim dotikom zaostal za Molmentijem in Natmesnigom. Tudi v finalu je veslal najhitreje, zaradi dotika pa je za Molmentijem zaostal za 0,23 sekunde. Pogoj za zmago je bil z drugim mestom zagotovljen - Slovenci smo dobili prvega zmagovalca v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Prav tako sta končala na stopničkah Nina Mozetič in Benjamin Savšek, ki sta dosegla drugo oziroma tretje mesto.
Oče in sin Kauzer
Seveda se uspeha, kakršnega v preteklosti niso doživeli niti asi kova Andraža Vehovarja, veselijo tudi hrastniški navijači. Vendar tako kot Peter tudi oni že upirajo oči v Španijo na svetovno prvenstvo, kamor se bodo odpravili 9. septembra v podporo našemu junaku na divjih vodah z avtobusom.
Peter se je vrnil v sredo, v četrtek pa smo ga že srečali za Savo, kjer je pridno treniral, malo pa tudi počival ob svojem Kajakaškem klubu. »Ko se vrnem s tekmovanj, sem nekaj dni kar malo zaspan,« je povedal. »Vendar začenjam trening s polno paro. Jutri grem trenirat v Tacen, pa spet na našo lokacijo...Vse do svetovnega prvenstva!«
V soboto, 15. avgusta, pa je Peter zmagal na Slovaškem, kjer so gostili kar 350 slalomistov iz celega sveta. V močni konkurenci pa je bil drugi Jure Meglič, tako da smo Slovenci spet upravičeno slavili.
Peter Kauzer- 6. avgust 2009
Čestitke
Prejšnji teden je spet potekal v znamenju tekmovanj za Hrastničana Petra Kauzerja ml. Najprej je zmagal v sredo, 19. avgusta 2009, na eksibicijskem slalomu na Ljubljanici, ki zadnja leta v tem času popestri dogajanje v središču našega glavnega mesta. V soboto in nedeljo pa je bila v Tacnu generalka za svetovno prvenstvo, ki bo drugo leto v Soveniji.
K»™« (KI) Mih
			
			
			
	ES &		
	L-''		
			
	§&! f k		
			
			
Rezultati iz Tacna
Besedilo in slike: Tanči Moljk
Karate:
Zaslužene počitnice so se že prelevile v drugo polovico. Vsak jih preživlja po svojih najboljših močeh tako, da se bo predvsem dobro spočil in nabral novih moči za jesenske aktivnosti. Kljub lepemu, sončnemu in vročemu vremenu trboveljski karateisti ne mirujejo.
V trboveljskem klubu so se odločili, da bodo v jesenskem delu športno formo tempirali na dva vrhunca. V novembru se bo v Maroku odvijalo 6. Svetovno kadetsko in mladinsko prvenstvo. Drugi vrhunec pa načrtujejo na svojem 37. mednarodnem karate turnirju, v mesecu decembru, ki je najstarejši med vsemi karate turnirji v Evropi. Trboveljčani, ki so imeli februarja letos na Evropskem mladinskem prvenstvu kar štiri svoje predstavnike, imajo tudi za svetovno prvenstvo kar nekaj svojih kandidatov, ki pa si bodo morali vstopnico priboriti na nekaterih izbornih tekmovanjih. Nastop v Maroku si želi kar šest mladih Trboveljčanov.
Trenutno se na reprezentančnih pripravah v Radencih potijo Tim ŽLAK, Aljaž VESENJAK in Timi UMEK, skupaj z glavnim trenerjem v klubu, Mihom KOVAČIČEM. Na najmanj dveh treningih dnevno je poudarek na pridobivanju kondicije. Trboveljčanom se zelo pozna, da so letos začeli z pripravami že takoj v začetku julija, tako, da so v vseh prvinah med najboljšimi in najbolj prizadevnimi.
Med 10. in 16. avgustom se je Žiga ROZINA udeležil Karate kampa v Kranjski gori, kjer je treninge v katah vodil reprezentančni trener Livius BUNDA, ki se je lahko veliko časa posvetil individualnemu delu z Žigo.
Od 24. do 30. avgusta so se na Pokljuki zbrali vsi reprezentančni kandidati, tako v katah kot športnih borbah, za nastop na svetovnem prvenstvu v Maroku. Iz Trbovelj je na priprave odšla Tea LOPAN, Aljaž VESENJAK, I im
ŽLAK, Žiga ROZINA, Timi UMEK ter njihov trener Miha KOVAČIČ7 S Pokljuke bodo tekmovalci v katah 31. avgusta odpotovali v Italijo v Grado, kjer se bodo udeležili močnega mednarodnega turnirja.
Jutranji tek v Puntiželi
Almin SALKIČ je bil operiran konec junija, tako da je v juliju izpustil vse treninge. V avgustu je začel z individualnimi treningi po programu klubskega trenerja. Kljub temu, da v avgustu spušča vse reprezentančne aktivnosti, v klubu računajo, da bo že v začetku septembra pripravljen na vse težke treninge in tekmovanja, tako da njegov nastop v Maroku skoraj ne bi smel biti vprašljiv. Seveda pa si bo Almin moral priboriti to vstopnico tako kot vsi ostali skozi pripravljalna tekniovan j a.
Tudi za ostale člane je v poletnem času dobro poskrbljeno, saj imajo skoraj vsak dan kakšno organizirano aktivnost: kopanje in plavanje na letnem bazenu v Trbovljah, izlete na okoliške hribe, družabne in štafetne igre, badminton, namizni tenis ter celo vrsto klubskih turnirjev v že kar tradicionalnih športnih igrah, med dvema ognjema, balinčka-nju in še čem.
V klubu že načrtujejo jesensko delo v vseh skupinah. Tako kot vsa leta do sedaj, bodo tudi letos vpisovali v začetni tečaj karateja vse, ki se navdušujejo za to borilno in športno disciplino.
Besedilo in slika: Bogdan Simerl
za avc
						avtor TINA TAJNŠEK	SLOVENSKI POLITIK JOŽEF	LJUBLJANSKA VELEBLA- GOVNICA	KOSILO (KNJIŽ.)	VELIKA VODNA PTICA	ZNAČILNOST MORSKE VODE
	r			n		KVARTAŠKA IGRA					
j						ELEKTRIČNI VODNIK IZ ŽIC					
						ZAJEDAVSKA RASTLINA OKR.ZA ANGLEŠKI					
'.-V						►					
En	NEKDANJI BRITANSKI DIRKAČ	VSEBINSKA PRIREDITEV ČESA PO SVOJE	FINSKO JEZERO	VERIGA (ZASTAR.)	NIKOLAJ ČERNI- ŠEVSKI OČE (STAR.)			OPOLDANSKI OBROK HRANE	VEZNIK NOTRANJOST ZVEZKA ALI KNJIGE		
ZAKLJUČEK LITERARNEGA DELA							SOCVETJE PRI ŽITU PREMA PRI VOZU				
PLESNA NOVINARKA BARBRA						VOJAŠKA AKADEM.: WEST... REŠITEU (STAR.)					
AMERIŠKA PEVKA										POPOLN POSEK	RAGU A (REDKO)
RIBJA JAJČECA					UREDNIK KNJIŽNIH DEL						
ANGLEŠKI GLASBENIK CLAPTON					SLOVENSKI PISATEU RUDI HIMALAJSKA KOZA						
ZEVSOVA LJUBICA			SNOV iLOVEŠK	NIDEL EGA BITJA					OPUS GRŠKO IMEZA SANTORINI		
			OBRI	DEL SMUČARSKE SKAKALNICE							
RUSKO MESTO							PLETENO VRHNJE OBLAČILO	TLA (KNJIŽ.)			
PROSTOR ZA GOJENJE MANJŠIH ŽIVALI								USPEŠNICA VRSTA TROBILA			
PRVOTNI PREBIVALEC ITALIJE					VAS V SUHI KRAJINI PRITR- DILNO						
KAOS						ISTRSKO LETOVIŠČE					
ARGENTINSKA POLITIČARKA PERON						ALOI PODOBNA RASTLINA					
REŠUJTE
KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO
1000 €
Rešitve iz prejšnje številke.
SUDOKU
5	2	9 1	7	—	2	7		5
1	7	3 5 6		7	8	4 3	1 2	—
				4 2	5 9	—	6	2
			8					
KAKURO
NURIKABE
za avc
Nagradna križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 05.09..2009 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 16/2009. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 14/2009
Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
1.	Mitja Jontež, Cesta VDV brigade 5, 1431 Dol pri Hrastniku - 20,86 €
2.	Marjetka Gomboc, Jesenovo 24/b, 1413 Čemšenik - 12,52 €
3.	Mojca Požar, Obrtniška 13, 1420 Trbovlje - 8,35 €
DA ZAČETEK SOLE
Sl SLADOLED KUr KI GA PO VROČI C WI
PRIVOŠČITE Sl BRGbi|2y SLADOLED PO ZARES VROČI CENM-IKA KEPICA SLADOLEDA ZA CEN»!KlE KEPICE
VELIKA KEPICA SLA LEDA
SAMO 0,8
VABLJ
POSEBNA PONUßBA T^AJA
OD 27.08. DO 09.09.2009
TRSOVIH C.9. AVGUSTA! TEL: 03566' TRGOVINA C.ZMAGE 12 A,
RJE
RJE
Ali se prepoznate?
Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka. 04. 09. 2009, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca.
PIZZGRIfl ČEBCIICA

YRA6CYIÖ molej
Volvozoijera % IZLAKE. Tel.: 05/56-74 157
Kuhamo s Stašo
Kremna juha iz bučk s smetano
'4
/•7
Sestavine:
2 srednje veliki zeleni bučki, 2 srednje ^ veliki
čebuli, 2 stroka česna, gomolj zelene, sol,\poper, 1,5 I zelenjavne jušne
osnove, I dl sladke smetane, olje.
Priprava:
Čebulo olupimo in drobno sesekljamo, bučke operemo in jih neolupljene narežemo na koščke, česen drobno sesekljamo. Odrežemo krhelj gomolja zelene in ga narežemo na drobne koščke. Na olju prepražimo čebulo, da ovene, nato dodamo česen in ko zadiši, dodamo bučke in zeleno. Prilijemo I dl vode in pokrito dušimo približno pet minut. Prilijemo ostanek vode in pustimo, da zavre. Nato ogenj zmanjšamo in kuhamo, dokler bučke niso mehke. Zmeljemo s paličnim mešalnikom, solimo in popramo ter dodamo sladko smetano. Premešamo in takoj ponudimo.
Dober tek!
Staša
Drage bralke, cenjeni bralci! Poleti so mesta zaradi dopustov še bolj prazna kot sicer. Izjema so turistični kraji, ki v poletni turistični sezoni zaživijo v vsem svojem vrvežu. Vendarle pa vrvež ni tisto, kar človeka umiri in okrepi. Potrebno si je najti spokojen kotiček za vzpostavitev stika s samim seboj. Jezerska obala prav gotovo omogoča oddih od vsakdanjih skrbi in hitenja. Gladini jezera se nikamor ne mudi. Zdi se, da je obstala v času in prostoru. Ob pogledu nanjo se lahko zamislimo nad svojim početjem in dojamemo, kaj je v življenju resnično potrebno in česa se lahko brez slabe vesti znebimo. Tako si tlakujemo pot do zmage nad ponorelim svetom, ki drvi v razkroj. Srečno!
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826)
V MESTU
Zvečer smuknejo utrujene hiške pod temne, varne perutničke, z zaspanimi očmi mežikajo v temi. Mamice jim božajo lička, v opojni omami presanjajo noči.
Zjutraj zlezejo iz mehkega puha, nežno odrinejo varne perutničke in se trdno postavijo na noge. Skozi linice zbeže vse nemirne ptice, vsi škratki z rdečimi cojki.
Hiške ostanejo skoraj same, z njimi dihajo in merijo srčni utrip le dobrodušni dedki in skrbne stare mame.
Vlado Garantini
»Hiše so zato, da se v njih prebiva, ne da se jih gleda.«
(Francis Bacon)
BOHINJSKO
JEZERO
Bohinjsko jezero je biser gora, čist kakor solza sredi lička otroškega.
Gladina je mirna, v odsevu neba, zrcalna je slika okoljnih gora.
V obalnem grmovju račka živi, zdaj sc zapelje, čudovite valove stori.
Okrog jezera tudi potka drži, v prijetnem okolju se nikamor ne mudi.
Sonce pripeka, a vroče nam ni, rahel vetrič prijetno hladi.
Pregovor res ta pravi je: kdor pride v Bohinj, vedno rad vrača se.
Andrej Režim
SPOKOJNA JEZERA GLADINA UMIRJA PLAMENE SPOMINA!
MISEL
Nikomur še uspelo ni, misli vse izpel da bi, pa tudi meni to ne bo, prav dobro se zavedam to.
Pa vseeno rad bi pisal, pa vseeno rad bi pel, o ljubezni in trpljenju, o svobodi, o življenju, o vsem, kar srce mi teži.
Naj se papir obremeni, ker on prenašal lažje bo kakor jaz. Ali ni tako? (Se pregovor pravi to!)
Maks Marinčič
ZMAGA
Dosegli bomo tisto, na kar smo potiho mislili, pa si nismo upali povedati naglas.
V sebi zato lahko p razu ujemo zrn ago, in to brez strahu, kaj bi si drugi mislili o nas.
Darko Blaznik - Darčk
POLETNI ŽAR ZMAGUJE NAD OTOPELOSTJO!
Aleksij Porednih:
ZAVOZLANI V SLEPOTI
Večina ljudi z vidom nima težav, a kljub temu le redki med njimi vidijo. Skozi meglo je namreč precej težko uzreti resnični ustroj življenja. Mislimo, da živimo kar v redu, a če bi vedeli, v kako klavrnem položaju smo, bi se zjokali nad seboj in naredili trden sklep, da se postopoma odtrgamo od hobotnice, ki nas drži v svojih krempljih. »Na hudiča misli,« bo kdo dejal, zato mu bo na ustnicah zaigral porogljiv nasmešek, češ, glej ga, sanjača, ki v današnjih časih verjame v pravljice o obstoju hudiča. Ne, ne mislim na peklenščka, kakršnega nam slika krščanstvo, čeprav bi bil odlična prispodoba za to, kar boste prebrali v nadaljevanju.
Včasih imamo občutek, da nam kljub na videz urejenemu življenju notranjost nažira nekakšen črv. Poskušamo ga izriniti z zunanjo dejavnostjo: še bolj zagnani smo v poslu; še globlje se vpnemo v razdajanje družini; če smo finančno sposobni, prispevamo za humanitarne namene; če pripadamo kakšni verski skupnosti, redno obiskujemo verske obrede; dejavni smo v društvih; skrbimo za še lepšo urejenost in funkcionalnost doma. Skratka, na prvi pogled smo resnično dobri in prizadevni, dobivamo pohvale od drugih, a v resnici skušamo s takšnim početjem ubiti omenjenega črva. Slednji pa še naprej rine po zapacanih hodnikih uma.
Zadeve se lotevamo na napačnem koncu. Namesto za roge grabimo bika za rep. Občutek neizpolnjene notranjosti je potrebno preučiti, tako da se posvetimo notranjosti, ne pa da bežimo od nje. Če se nočemo soočiti z resnico o sebi, nam tudi nobena zunanja stvar ali dejavnost ne more prinesti zadovoljstva in sreče. Ljudje živijo v gradovih, a so nesrečni, doživijo svetovno slavo in uspeh, vendar jim to nič ne pomaga. Še naprej ostajajo slepi za razlog svojega trpljenja. Črv jih še naprej grize, ker ga hranijo. S svojim ravnanjem vse bolj rinejo v slepo ulico, čas pa se izteka. Vozel slepote je čedalje bolj zavozlan.
Človeštvo je torej vrsta zavozlancev. V svojem egoizmu ostajamo slepi za višjo resnico. Razen redkih izjem se kot klop držimo priučenih načinov mišljenja, govorjenja in delovanja ter gojimo občutek, da so edini pravilni. Večina med nami se ne zaveda, da lahko sočlovek neko stvar doživlja popolnoma drugače od nas. Ne zaveda se, da ni dveh ljudi na planetu, ki bi na čisto enak način dojemala svet okrog sebe. Kdor se tega zaveda, je že naredil prvi korak k osvoboditvi od slepote, a to še ne pomeni, da skladno s tem spoznanjem tudi živi. Narediti mora še en, bistveno težji korak: preobraziti svojo egoistično osebnost.
Egoizem je torej v veliki meri priučen, zato postane navada. Znano je, kako trdovratne so navade. Razlog ni v tem, da ne bi mogli ravnati drugače, ampak v tem, da s privajenim ravnanjem prihranimo veliko energije. Če ste že kdaj hoteli kaj spremeniti pri sebi, veste, koliko moči je potrebno vložiti v nov način razmišljanja, govorjenja ali delovanja. To vsekakor ni lahko, zato se večina ljudi odloči, da ostane pri starem, čeprav povzroča bolečino, slabo voljo, jezo, strah, negotovost, dvom, osamljenost. Kdor je dovolj pogumen, da preseka s starim, pa se odpravi na dolgo, nikoli končano pot k doživljanju večje sreče.
Vsak uspeh na tej poti je razlog za praznovanje. Izboljšanje notranje-
ga stanja se občuti. Ni treba doseči popolnosti, saj že bližanje občutku popolnosti, ki pomeni popolno spravljenost s samim seboj, soljudmi in svetom, osrečuje. Na poti preobraža-nja samega sebe v bitje, ki je sposobno vsaj nekoliko odgnati meglo, ki je iz sveta kot milostnega kraja bivanja ustvarila »zakotno provinco objo-kancev«, se sreča množi ravno zaradi zahtevnosti naloge. Težje dosežemo napredek, slajši je občutek, ko se zavedamo svojega dosežka. To razplamti nov zagon za nadaljevanje prizadevanja. Ključna beseda je »nadaljevanje«, drugače nazadujemo.
Ne smemo se torej zadovoljiti z doseženim, ker si v tem primeru črv, ki ga krmi stari egoizem, opomore. Ne smemo se zaustaviti in si reči: »Dovolj sem že dosegel. Čas je, da začnem uživati.« To pomeni počivanje na lovorikah in prav na to čaka staro, ki je še vedno močno zasidrano v nas, vendar se ob prvih uspehih naše preobrazbe potuhne. Če se ustavimo sredi preobrazbe, lahko ob navalu v kot potisnjenega in zato razdraženega črva pademo še nižje, kot smo bili na začetku. Velika večina ljudi, ki se raje ne loti preobrazbe, je v tem primeru na boljšem. Kljub padcu pa še ni nič izgubljenega. Čemur ne dovolimo, da nas uniči, nas okrepi!
za avc
mo/omsniA
Kino Delavski dom Trbovlje			ponedeljek	7.9.	ob 18.00	SNUBITEV
Četrtek	27.8. ob 18.00	SNUBITEV	torek	8.9.	ob 18.00	SNUBITEV
	ob 20.00	PREROKBA, triler	sreda	9.9.	ob 18.00	VRAŽJE PUNCE IZ SV
petek	28.8. ob 18.00	PREROKBA				TRINIANA najst.kom.
	ob 20.15	SVETI JURIJ UBIJA	četrtek	10.9.	ob 18.00	INJU, ZVER V SENCI,
		ZMAJA				mistični triler
sobota	29.8. ob 18.00	SNUBITEV				
	ob 20.00	PREROKBA	Kino Delavski dom Zagorje			
nedelja	30.8. ob 18.00	PREROKBA	Petek	28.8.	ob 20.00	HANNAH MONTANA,
	ob 20.15	SNUBITEV				mlad.glasb.kom.
ponedeljek	31.8. ob 18.00	SVETI JURIJ UBIJA	Sobota	29.8.	ob 20.00	UGRABLJENA,
		ZMAJA				akcijski triler
	ob 20.00	PREROKBA	Nedelja	30.8.	ob 20.00	HANNAH MONTANA
torek	1.9. ob 18.00	PREROKBA	Ponedeljek	31.8.	ob 20.00	HANNAH MONTANA
	ob 20.00	ZACK IN MIRI				
		SNEMATA PORNIČ	Kino Izlake			
sreda	2.9. ob 18.00	ZACK IN MIRI	Nedelja	30.8.	ob 20.15	UGRABLJENA,
		SNEMATA PORNIČ				akcijski triler
četrtek	3.9. ob 18.00	SNUBI TEV, rom.kom.				
	ob 20.00	ZACK IN MIRI	Kino Delavski dom Hrastnik			
		SNEMATA PORNIČ	Četrtek	27.8.	ob 20.00 J. C. V D., akc.krim.	
petek	4.9. ob 18.00	ZACK IN MIRI	petek	28.8.	ob 20.15 TUJCI, groz.	
		SNEMATA PORNIČ	sobota	29.8.	ob 18.00	J. C. V. D.
	ob 20.00	SNUBITEV			ob 20.00 TUJCI	
sobota	5.9. ob 18.00	SNUBITEV				
nedelja	6.9. ob 18.00	SNUBITEV	Kino Dol pri Hrastniku			
	ob 20.00	ZACK IN MIRI SNEMATA PORNIČ	petek	8.8.	ob 18.00	J. C. V. D., akc.krim
wA.
Več informacij o prireditvah na www.miaaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe.
Rekreatur po Sloveniji Datum: 27.8.2009 Organizator: Studio OLIMPIJSKI KOMITE Oreh, Kranj Dodatne informacije: Andrej Zalokar 04 2317 290,
SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ
231. letnica prvega vzpona na Triglav, skupaj s PD Srednja vas Datum: 28.8.2009 Organizator: PD Bohinjska Bistrica Dodatne informacije: Tina Bijol, tina.biiol(5)volia.net
IV. večer na Bohorju Datum: 28.8.2009 Organizator: PD Bohor Senovo Dodatne informacije: Tone Petrovič 031 866 831. info@Ddbohor.si
Kamniško sedlo - izlet Datum: 29.8.209 Organizator: PD Prevalje Dodatne informacije: Grega Močnik 031 296 019, httoT/www.od-prevalie.si
Jalovec - izlet Datum: 29.8.2009 Organizator: PD Ravne na Koroškem Dodatne informacije: Jože Apat 031 396 055
Pohod čez Paški Kozjak Datum: 29.8.2009 Organizator: PD Ribnica na Pohorju Dodatne informacije: Božo Kotnik 031 352 719
Dovška Baba in še kaj - pohod Datum: 29.8.2009 Organizator: PD Matica Murska Sobota Dodatne informacije: Ignac Benkovič 02 5421 053, httoJ/www.odmaticams-drustvo.si Triglav - izlet Datum: 29.8.2009 Organizator: PD Slovenj Gradec Dodatne informacije: Danilo 041 345 102, info@odso.si
Trentski Pelc (2109 m), Srebrnjak Datum: 29.8.2009 Organizator: PD Ljubljana - Matica Dodatne informacije: Marko Jurič 041 572 893, marko.iuric@amis.net Šmihelovec (2117 m), Zagorelec (2090 m), V. Jelenk (2114 m) Datum: 29.8.2009 Organizator: PD Ljubljana - Matica Dodatne informacije: Aleš Dolenc 041 827 886, ales. dolenc@auest.arnes.si
Aljaževi dnevi 2009 Datum: 29.8.2009 Organizator: PD Dovje - Mojstrana Dodatne informacije: 031 384 011. Dd.dovie-moistrana@siol.net
»Kolo prijateljstva« Datum: 29.8.2009 Organizator: PD Nazarje Dodatne informacije: Marjan Gračner 03 5832 092, Dd-nazarie@volia.net
Huljev pohod na Krn - Slovenija planinari Datum: 29.8.2009 Organizator: PD kobarid Dodatne informacije: Marko Matajurc 041 781 251, marko mataiurc@hotmail.com Stegovnik, Veliki Javornik Datum: 29.8.2009 Organizator: PD Iskra Kranj Dodatne informacije: httD://www.Dlaninsko-drustvo-iskra-krani.si
Triglav čez Plemenice, Visoka Vrbanova špica, Cmir (2864 m) - zelo zahtevna označena
in neoznačena pot Datum: 29.8.2009 Organizator: PD Ljubljanan - Matica Dodatne
informacije: Marija Magajne 040 531 305, andrei.maaaine@telemach.net
Velika (2127 m) in Mala Koroška baba - zahtevna označena pot Datum: 29.8,2009
Organizator: PD Ljubljana - Matica Dodatne informacije: Maja Moškrič 041 923 990,
moskric.maia@amail.com
Jalovec (2645 m) - zelo zahtevna označena pot Datum: 29.8.2009 Organizator: PD Ljubljana - Matica Dodatne informacije: Tomaž Stražar 041 399 011, tomaz.strazar@skb.si Pohod po poteh prenosa ranjencev Zelin - Vojsko Datum: 29.8.2009 Organizator: PD Idrija Dodatne informacije: Marica Brezovšček 03 3744 293, http://www.Dlaninsko-drustvo-idriia.si
8.	Tek na Tabor Datum: 29.8.2009 Organizator: ŠD kraški tekači Sežana Dodatne informacije: Silvo Nemanič 041 351 893, htto://www.klub-kraskitekaci.si
4. vzpon za kralja In kraljico Kn/avca Datum: 29.8.2009 Organizator: Rekreacijsko društvo Strmol Dodatne informacije: Janez Ciperle 041 582 191. iane7.cinerle@amail.com 23. nočni tek po ulicah Kobilja Datum: 29.8.2009 Organizator: ŠD Kobilje Dodatne informacije: Daniel Penhofer041 663 729, penhofer.Droiektm@amail.com
17.	tradicionalno srečanje članov in članic PD Domžale, Domžalski dom na Mali planini (1534 m) Datum: 30.8.2009 Organizator: PD Domžale Dodatne informacije: Borut Peršolja 01 7215 714, borut.Dersolia@auest.ames.si
Dirka na Predmejo Datum: 30.8.2009 Organizator: KK Castra Ajdovščina Dodatne
informacije: Klavdij Brencelj 05 3663 495, http://www.kk-castra.si
4. avanturistično kolesarjenje v medvedov objem Datum: 30.8.2009 Organizator: ŠD Špica
Dodatne informacije: Jože Nered 01 7871 113, ioze.nered@spica-drustvo.si
Srečanje Jeseničanov v spomin na Janeza Košnika pri Koči na Golici Datum: 30.8.2009
Organizator: PD Jesenice Dodatne informacije: 04 5866 070, httD://www.odiesenice-
drustvo.si
18.	skok na Lisco Datum: 30.8.2008 Organizator: KD Sevnica Dodatne informacije: Zvone Košmerl 041 738 357, kdsevnica@kolesarstvo.ora
Skutnik (2172 m) Datum: 30.8.2009 Organizator: PD Ljubljana - Matica Dodatne informacije: Aleš Dolenc 041 827 886, ales riolenc@Quest.arnes.si Vrh nad Peski, 2178 m - Batognica, 2163 m (Julijske Alpe) - pohod Datum: 30.8.2009 Organizator: PD Pošte in Telekoma Ljubljana Dodatne informacije: Matjaž Pogačnik 01 4316 114, htto://www.Dddrustvo-otli.si
9.	kolesarski maraton po Krpanovi deželi Datum: 30.8.2009 Organizator: ŠD Špica Dodatne informacije: Jože Nered 01 7871 133, ioze.nered@spica-drustvo.si
16. letni pohod na Čaven Datum: 30.8.2009 Organizator: PD Ajdovščina Dodatne informacije: 041 759 773, http://www.od-aidovscina.si
Kumska nedelja Datum: 30.8.2009 Organizator: PD Kum Trbovlje Dodatne informacije: Milan Žnidarič 041 668 472, http://www.od-kum.si
Odprto ribiško tekmovanje v lovu rib s plovcem Datum: 30.8.2009 Organizator: Ribiška družina Bistrica Kamnik Dodatne informacije: http://www.rd-bistrica-domžale.si 6. gorski tek na Sv. Duh na Ostrem vrhu Datum: 30.8.2009 Organizator: ŠD Turbina Selnica ob Dravi Dodatne informacije: Janez Miuc 040692 056, mariia.miuc@triera.net 15. tek Veronike Deseniške Datum: 30.8.2009 Organizator: Atletski in maraton klub Kočevje Dodatne informacije: Feliks Papež 041 426 081. lanous@amis.net Gorski tek na Kovk Datum: 30.08.2009 Organizator: ŠD Budanje Dodatne informacije: David Rupnik 041 470 080, david.rupnik@Policiia.si
mompmMe iqoe/hau ogm ©
Prodam
Prodam 3 kubične metre suhih smrekovih plohov..
Tel.: 040 133 786
Oddamo poslovni prostor
V prvem nadstropju objekta SPAR v centru Litija, poleg BOB BOWLINGA s pizzerijo in restavracijo ter nasproti KEGLJIŠČA ODDAMO poslovni prostor, primeren za manjšo trgovino ali podobno dejavnost. Zainteresirani naj se najavijo za ogled na tel. 031-693-330 ali po e-mailu: as.aping@siol.net.
Zahvala
Ob nenadni izgubi našega
Bojana Strgarška,
moža, očeta, brata,
se iz srca zahvaljujemo osebju in prijateljem v Domu starejših Hrastnik za skrb in nego; prav tako osebju internega oddelka Bolnice Trbovlje. Hvaležni smo za cvetje, sveče in tolažilne besede, ki smo jih dobili od sosedov, sorodnikov, prijateljev, od sodelavcev in vodstva Mercatorja. Hvala steklarskim pevcem, Ediju Babiču za govor in župniku Marku za lep obred.
Žalujoči: žena Viku, hči Suhimi in sin Bruno
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
mali oglasi
►----------------------------------------------
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
■m
Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika/co knjižnje nagrade. Vabljeni k sodelovanju!
ime in priimek:
točen naslov:
podpis:
Izžrebanci lahko nagrade dvignete na upravi Grafike Gracer v Celju.
Tokratni dobitnik nagradne igre KNJIGE je:
ŠTEFAN SAPAČ
Cesta zmage 12 a, 1410 Zagorje
Že več kol 30 let...
OBLIKOVANJE, TISK, DODELAVA IN ZALOŽNIŠTVO TISKOVIN
Lova 7b, 3000 Celje
M., 00 386 (0)3 5452 666, fax. 00 386 (0)3 5473 166 www.grafika-graier.si, c-™,/: info@grafika-gratcr.si
http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/
Ul ZASAVCEM v KINOÜ
Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave
po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, št. 401
I Seveda pa mora
Kdo je glavi
kJ Pravilne odgovc I pripisom kateri ki
na: Grafika Gr;
Izmed vseh pris I dobitnika dveh I boste lahko zai J gajnahkinodvor
To
Rene Zakonj
Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje:
Kdo je glavni igralec v filmu PRSKOKBA?
Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter | pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite |
na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje.
J Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna I dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bonal boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na bla-| | gajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju.
Uredništvo |
Tokratna srečna izžrebanca sta:
Rene Zakonjšek (Zagorje) in Justina Mlinar (Trbovlje)
Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center • Delavski dom Zagorje.
~7CX
mnmje
\-----------
Kofetkanje z Vlasto Medvešek Crnkovič
Da imamo vsi radi otroke, vnuke, pravnuke, nekateri tudi prapravnuke, je za vse normalno. Kaj naj storimo, da jim to tudi dokažemo, jih ve že nekaj manj. Koliko se zavedamo pomembnosti čistega in zdravega življenjskega okolja, ki ga bodo potrebovali za ohranjanje eksistence v prihodnjih nekaj tisoč letih je vprašanje, na katerega težko odgovorimo. Vse prevečkrat je ljudem vseeno kam odlagajo odpadke, izlivajo tekočine, ne glede na posledično onesnaževanje okolja, kar bo onemogočalo zanamcem enako življenje, kot se nam zdi samoumevno danes.
Prav poletni čas, ko veliko pijemo iz plastenk, ližemo sladoled iz plastičnih posod, jemo hrano, ki je zavita v papir ali folijo, plastični jedilni pribor, krožniki, pločevinke, tetrapaki ... Vse to je po uporabi treba pospraviti tako, da na smetišče odpeljejo čim manjše količine. To obvladajo otroci iz vrtcev in učenci osnovnih šol bistveno bolj kot starejši. In prav na to temo smo se pogovarjali z Vlasto Medvešek Crnkovič, ki se pri Javnem podjetju Komunala Trbovlje, d.o.o. trudi, da bi odpadki dobili svoje pravo mesto.
Menim, da se je v Trbovljah že kar dobro prijelo ločeno zbiranje odpadkov in da vse manj stvari odlagajo v posode za ostale odpadke. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Drži, ločeno zbiranje odpadkov se je v Trbovljah kar dobro prijelo. Na začetku, v letu 2003, je bila letna količina ločeno zbranih odpadkov na ekoloških otokih 8,7 kg/prebivalca, v letu 2008 pa 21,6 kg/prebivalca, kar je nekoliko nad slovenskim povprečjem. Ce pa prištejemo še lesne odpadke, odpadno električno in elektronsko opremo, nevarne odpadke iz gospodinjstev in odpadne gume, ki jih tudi ločeno zberemo v zbirnem centru Neža ali na terenu in oddamo v reciklažo, je teh odpadkov še precej več. Kljub prizadevanju mnogih posamezniki še vedno odvržejo odpadke na neprimernih mestih, tudi v naravi, kjer jih mora nekdo drug namesto njih odstraniti. Kako imate organizirano čiščenje »d i v jih odlaga l išč« ?
Vsako pomlad naredimo seznam divjih odlagališč in ga posredujemo občinski komunalni inšpekciji. Gre navadno za manjša smetišča oz. za nasmetena področja v samem mestu ali na obrobju, kjer se zbira mladina in pušča vse za seboj. Nadaljnje ukrepanje je v skladu s 27. členom Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Trbovlje (UVZ, š. 35/09). Kdor odloži odpadke izven odlagališča odpadkov, jih je dol-
žan na svoje stroške odstraniti. Če tega ne stori, jih na njegove stroške odstrani izvajalec javne službe takoj, ko to odredi pristojna oseba občinskega nadzora. Če storilca ni možno ugotoviti, odstrani komunalne odpadke izvajalec na stroške proračuna občine. Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti zasebnega prava, pristojna oseba občinskega nadzora odredi odstranitev odpadkov lastniku ali drugemu posestniku zemljišča.
Možnosti za oddajo odpadkov so v Trbovljah dobre. V zbirnem centru Neža, na območju nekdanjega komunalnega odlagališča, sprejemamo brezplačno različne vrste odpadkov, zato res ni opravičila za odlaganje v naravo. Obratovalni čas zbirnega centra: ob delavnikih od 7.00 do 15.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 13.00 ure.
Postavili ste že več ekoloških otokov, kjer so običajno kontejnerji za ločeno zbiranje odpadkov. Nekateri menijo, da so ti kontejnerji le »fasada« in da ločeno zbranih odpadkov ne pobirate ločeno, ampak jih naložite skupaj. Koliko je resnice v tem? Ali nam lahko natančno poveste kaj se z ločeno zbranimi odpadki dogaja?
Na naših ekoloških otokih so nameščeni po štirje zbiralniki za različne embalažne odpadke: za papir in kartonsko embalažo, za plastenke, pločevinke in tetrapake ter za steklo. Zbiralnike praznimo s samonakladalnikom s hidravličnim dvigalom. Zbiralnik se z dvigalom dvigne nad kontejner, ki je nameščen na samonakladalniku, nato pa se vsebina iztrese v kontejner. Naenkrat pobereta delavca samo eno frakcijo, npr. papir, nato se odpeljeta do drugega ekološkega otoka, spet pobereta papir, vse dokler ni kontejner na vozilu poln. Nato se ta kontejner odpelje v zbirni center Neža na tehtanje na mostni tehtnici, zatem pa na dvorišče Surovine na Trgu Franca Fakina 10, kjer vsebino oddamo. Embalažo oddajamo Slopaku, d.o.o., družbi
za ravnanje z odpadno embalažo, sprejme pa jo Surovina kot njihov podizvajalec. Na Surovini embalažo še dodatno presortirajo, na posebni stiskalnici papir in karton stisnejo v kocke, ravno tako plastenke, ostalo embalažo oddajajo naprej v razsutem stanju. Tako pripravljeni embalažni odpadki gredo v reciklažo, v slovenske obrate ali v tujino. Vsaka oddana količina na Surovini je pred tem stehtana, saj Slopak in država zahtevata natančne podatke o količini zbranih odpadkov.
Vemo, da smeti vozite v zbirni center Unično. Ali te smeti kdo sortira?
Smeti so preostanek mešanih komunalnih odpadkov in so namenjene odlaganju na odlagališče. Zbiramo jih v običajnih črnih ali sivih zbiralnikih za odpadke ali v velikih zelenih kontejnerjih. Smeti zbiramo s smetarskim vozilom in jih odpeljemo na regijsko odlagališče Unično, ki je v upravljanju Centra za ravnanje z odpadki Zasavje, d.o.o., na kratko CEROZ d.o.o. Med temi smetmi se seveda pojavlja tudi še veliko odpadkov, ki bi se jih lahko recikliralo. Trenutno na Uničnem vsebine iz smetarskih vozil dodatno ne sortirajo. V teku je projekt izgradnje sortirnice, na kateri se bo vsa vsebina iz smetarskih vozil še dodatno presortirala. Veliko odpadkov se bo tako pripravilo za reciklažo in le povsem neuporabni odpadki se bodo odložili na odlagališče.
Nepravilno ravnanje s smetmi in nevarnimi snovmi lahko povzroči katastrofo. Z nepremišljenim odlaganjem ali izlivanjem strupenih snovi bomo lahko uničili podtalnico, zemljo. Zaradi onesnaženja bo primanjkovalo pitne vode, uničena bo zemlja, zato ne bodo več uspevale rastline, prihajalo bo do erozije tal ... Kaj nam svetujete, da storimo? Ali načrtujete še več odlagalnih posod ali boste odlaganje nevarnih odpadkov, tudi npr. varčnih žarnic in baterij organizirali drugače?
Naše okolje je onesnaženo, kar pa so
predvsem grehi industrije, pa tudi posameznikov iz preteklih desetletji. Danes je zakonodaja strožja, predvsem kar se tiče ravnanja z nevarnimi snovmi in odpadki v industriji.
Za odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, je v naši občini nameščenih dovolj posod za zbiranje odpadkov. V skladu z državno zakonodajo je nameščenih tudi dovolj ekoloških otokov in en zbirni center. Varčne žarnice, baterije oz. vso odpadno električno in elektronsko opremo ter nevarne odpadke iz gospodinjstev že več let sprejemamo v zbirnem centru. Občani jih lahko prinesejo in brezplačno oddajo. Samo dovolj osveščeni in srčni morajo biti, da to storijo.
Prav zato, da bi naši občani bolj spoznali možnosti za oddajo različnih odpadkov, ki jih ponuja zhirni center Neža, smo letošnjo spomlad pričeli na eko šoli, OS Tončke Čeč, z zanimivim projektom. Starši učencev te šole, ki v ZĆ pripeljejo odpadke, zanje dobijo ustrezne nalepke s točkami, ki jih nato učenci nalepijo v šoli na plakat in si tako priborijo t.i. eko točke v tekmovanju za najboljši eko razred. Prinašanja odpadkov v zbirni center, predvsem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in odsluženih gospodinjskih aparatov ter računalnikov, so se starši, učitelji in učenci lotili zelo resno. Tiste učence, ki so zbrali največ točk, je šola ob koncu leta popeljala na zaslužen izlet, ki ga je finančno podprlo tudi naše podjetje. Projekt »V zbirnem centru Neža oddajamo odpadke, ki ne sodijo na odlagališče« je bil lepo sprejet in v prihajajočem šolskem letu ga nameravamo razširiti tudi na druge šole v občini. Ob tem naj spomnim še na eno veliko pridobitev v okoljskem pogledu v trboveljski občini, ki smo jo čakali vrsto let. S tem mislim na Centralno čistilno napravo Trbovlje, ki je pravkar pričela poskusno obratovati. Odpadne vode iz vsega mesta tako ne bodo več obremenjevale naših vodotokov, temveč bodo po kanalizacijskem sistemu dotekale na čistilno napravo, kjer se bodo prečistile po posebnem t.i. SBR postopku ter se tako očiščene izlivale v Trboveljščico. Danes je le redkim dano, da imajo ekološke otoke v bližini doma. Ste že razmišljali, da bi morda v bližino domov, tu mislim predvsem individualne hiše, postavili manjše kontejnerje, da bi bili bolj pri roki?
Ekoloških otokov imamo sedaj v občini 90, kar pomeni en ekološki otok na 203 prebivalce. Po državni zakonodaji mora
Ftme
pokrivati en ekološki otok 500 prebivalcev, po občinskem odloku pa 300. Ekoloških otokov je torej v skladu z zakonodajo dovolj. K individualnim hišam manjših posod za ločeno zbiranje odpadkov ne nameravamo nameščati.
Naj ob tem omenim, da je sistem ekoloških otokov primarni način ločenega zbiranja odpadkov, t.i. prinašalni sistem, ki pa ga marsikje v Sloveniji že nadgrajujejo s sistemom zbiranja »od vrat do vrat«. V tem primeru uporabniki po gospodinjstvih zbirajo embalažo v posebnih rumenih vrečah. Te vreče so namenjene predvsem za manjše plastične embalažne odpadke, kot so jogurtovi lončki, embalaža od margarine in drugih živil. Vreče z embalažo uporabniki na določen dan postavijo na odjemno mesto in komunala opravi odvoz. Te vreče z embalažo se nato odpeljejo v sortirnice, kjer se vsebina dodatno presortira in pripravi za predelavo. V Zasavju še nimamo takšne sortirnice, zato s tem načinom zbiranja embalaže še ne bomo pričeli. Ko pa bo zgrajena sortirnica v Centru za ravnanje z odpadki Zasavje, na Uničnem, se bomo mogoče lotili tudi tega, saj je potrebno čim več odpadkov ločeno zbrati in nameniti predelavi, ne pa odložiti na odlagališče.
Ekološki otoki pa bodo tudi še ostali, saj se večje embalaže (npr. kartona) in steklene embalaže ne bo zbiralo v rumenih vrečah.
Ponekod že nagradijo tiste, ki imajo najmanj odpadkov na različne načine. Kako bi lahko spodbudili Trboveljčane, da bi »pridelali« manj odpadkov?
Na Ministrstvu za okolje in prostor je v pripravi nov Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki bo predvidoma sprejet v nekaj tednih. Skladno s tem pravilnikom bo potrebno cene za zbiranje in odvoz odpadkov oblikovati na novo. V pravilniku bo predvidena tudi »finančna spodbuda« za tiste, ki bodo dosledno ločeno zbirali odpadke.
Zdi se nam, da so kontejnerji za biološke odpadke kar nekam izginili. Koliko se še zbirajo ti odpadki?
Biološki odpadki se zbirajo v Trbovljah le poskusno v delu Savinjske ceste in na pokopališču v Gabrskem. V skladu
z državno zakonodajo je potrebno zelo zmanjševati delež biorazgradljivih odpadkov, ki končajo na odlagališčih. Tako namerava naše podjetje do konca naslednjega leta vzpostaviti ločeno zbiranje bioloških odpadkov v mestu Trbovlje, kjer je gostota prebivalcev največja. Na Uničnem pa se bo prav tako naslednje leto gradila kompostarna, ki bo te odpadke sprejemala in predelovala v kompost.
Za zbiranje bioloških odpadkov (biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov) bomo pri večstanovanjskih objektih v mestu namestili manjše rjave posode, ki jih bomo praznili lx tedensko. Pri individualnih objektih z vrtom je zaželeno lastno kompostiranje v hišnem kompo-stniku.
Kaj menite, da bi prinesla vseslovenska akcija »najčistejša občina«? Predlagam, da o tovrstnem tekmovanju razmislite morda najprej v okviru krajevnih skupnosti v občini, nato v okviru celotnega Zasavja, med občinami, ki imajo skupno odlagališče.
Predlog je vsekakor zanimiv. Podobne akcije sicer že potekajo v okviru Turistične zveze Slovenije in se jih udeležujejo tudi zasavske občine. Več o vašem predlogu bi se bilo potrebno dogovoriti z občinami, saj smo komunale le lokalni izvajalci javne službe zbiranja in odvoza odpadkov.
Z malimi koraki bomo lahko veliko uspeli. V vrtcih in šolah se že intenzivno izobražujejo o namenu ločenega zbiranja odpadkov. Informiranje v ostalih okoljih je občasno in morda bi z večjim poudarkom kako lahko skrbimo za lepše, čisto in zdravo življenjsko okolje zapustili zanamcem kar si vsekakor zaslužijo.
Kot sem že omenila, pri ljudeh, ki imajo srčno kulturo, se razvije tudi kultura do okolja. Ti najdejo čas in voljo za ločeno zbiranje odpadkov, ki jih nato prinesejo na ekološki otok ali v zbirni center. Želimo, da bi bilo med nami čim več ljudi s srčno kulturo.
Besedilo: Irena Vozelj, slike: fotoarhiv: Vlasta MC
za avc
w zamje
V torek, 28. julija 2009, so na krajši slovesnosti na Občini Trbovlje podelili Janezu Berdonu, dolgoletnemu krvodajalcu, priznanje za častitljivih 100 odvzemov krvi.
V imenu Rdečega križa, Občine Trbovlje in Zavoda za transfuzijsko medicino so se Janezu Berdonu zahvalili za ta, res izredno humana in neprecenljiva dejanja - pomagati sočloveku .
Kri je najdragocenejše zdravilo, Id nima cene in Id pomeni življenje. Številni jo dnevno in brezplačno darujejo, da bi s tem povrnili zdravje in rešili življenje anonimnim posameznikom. Krvodajalke in krvodajalci verjamejo v moč človeške solidarnosti, plemenitosti in humanosti.
Hvala vsem, ki dnevno rešujete življenja, vračate zdravje in pomagate nadaljevati plemenito tradicijo slovenskega krvodajalstva! In še:
Kdo je lahko krvodajalec?
Kri lahko daruje vsak, ki:
*	je dobrega zdravja,
*	med 18 in 65 let starosti,
*	tehta vsaj 50 kg,
*	zadnje mesece ni imel večje operacije,
*	v zadnjem letu ni prejel transfuzije,
*	moški, ki vsaj tri mesece ni daroval krvi,
*	ženska, ki vsaj štiri mesece ni darovala krvi in v zadnjem letu ni bila noseča.
Krvi ne morejo darovati vsi, ki:
*	imajo hujša obolenja srca,
*	imajo ali so imeli maligne (rakave) bolezni,
*	sodijo v rizično skupino za prenos bolezni,
*	imajo sladkorno bolezen, ki jo uravnavajo z insulinom,
*	prebolevajo ali so v zadnjih 14- ih dneh prebolevali akutni infarkt.
Besedilo in slike: Jerneja Amon
V avgustu se je sestal Svet zasavske regija, ki mu predseduje župan občine Zagorje, Matjaž Šva-gan. Sklenili so. da se ustanovi Zavod za javno zdravje za območje Zasavja in nov. peti, negovalni oddelek v Bolnici Trbovlje.
V okviru zasavske regije so se člani Sveta sestali z dr. Janezom Remškarjem, direktorjem direktorata za zdravstveno varstvo in mu na podlagi sklepov, ki so jih oblikovali vsi direktorji javnih zavodov - zdravstvenih domov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, Zasavskih lekarn in Bolnice Trbovlje, v šestih točkah predstavili svojo vizijo. Strinjajo se, da novi zakon o zdravstveni dejavnosti in prihajajoča zdravstvena reforma ne sem znižati sedanja primarne in ne sekundarne zdravstvene ravni Zasavju. Zasavje ima višji odstotek starejših, kot je slovensko povprečje in je obremenjeno z onesnaženjem bolj, kot ostala Slovenija. Zavzemali se bodo za ustanovitev negovalnega oddelka v Bolnici Trbovlje. Racionalizacija zdravstva je sicer nujna, vendar ne na račun ljudi. Obisk ministra za zdravje pričakujejo v septembru.	MaH
za avc
Oasifsüe im% na Mliniati
Vsako leto v začetku poletnih počitnic na Podružnični šoli Mlinše organizirajo kakšno delavnico za učence zagorskih šol.
Letos so v povezavi s PGD Mlinše organizirali gasilske igre. Vreme, ki je bilo v tem času zelo deževno, se je v soboto dopoldne le zjasnilo in igre so uspešno izpeljali. Prišlo je približno 20 otrok, nekaj iz Zagorja, z Izlak, iz bližnjih vasi in seveda z Mlinš.
Jože Verbajs, ki že vrsto let sodeluje s šolo, je prijazno ponudil pomoč. Učenci so se najprej razdelili v štiri skupine, ki so si nadele imena: Brenta-če, Vedrovke, Gasilci in Florjančki.
Vse skupine so se pomerile v vaji z vedrovko, kjer so zbijali tarčo. Da pa je bilo bolj zanimivo, so čas merili. Tako kot na gasilskih tekmovanjih, so tudi na teh igrah žogo 'ba-lonarico ' brcali v majhen gol, teniško žogico so prenašali z loparjem mimo ovir. Ker so bile igre gasilske, so seveda uporabljali veliko vode. Izkazati so se morali tudi, kako hi-
tri so pri polnjenju steklenice s plastičnim kozarčkom. Dobro jim je šlo in kozarčki so ostali celi, steklenice pa so bile polne vode. Na koncu so vse udeležence iger še dobro zalili z vodo, saj so pri zadnji igri nad glavami prenašali vodo v plastičnem kozarčku in jo zlivali v steklenico. Pri tem so se vsi nasmejali in se zabavali, saj se je večkrat zgodilo, da je kozarček do zadnjega prišel že skoraj prazen. Ena skupina pa je imela celo majhno nesrečo, saj jim je v hitenju kozarček počil, voda pa je tako lahko še hitreje iztekala iz njega. Po pregledu rezultatov so ugotovili, da so zmagovalke prav vse štiri ekipe, ki so po zaključnem fotografiranju zadovoljne odšle počitnicam naproti.
Tanja Starc Novak
Naša bodočnost
Mamica .................................
iz......................................
želim, da novico o veselem dogodku, o rojstvu mojega
otroka, sina/hčerke....................
dne....................
objavite v rubriki NAŠA BODOČNOST v štirinajstdnevniku Zasavc.
Podpis:..............................
Ob veselem dogodku se z Vami veseli ZASAVC s sodelavci!
k
I
NAM E0WCN0SJ
1 1.07. 2009
Nives Izgoršek, Zagorje
i
hčerka Taja Drnovšek
14. 07. 2009
Maja Japelj, Luke Svetca 5, Litija - sin Tim Iskrene čestitke!
za avc
© m^mimi£PBfiLNicA
Na ploščadi Bifeja Štulm ob plazu Ruardi je bila v soboto. 22.8.2009 prireditev za ohranjanje rudarske tradicije 3. skok čez kožo, ata Perkmadeljc pa je povabil škrate na veselo rajanje.
Krajevna skupnost Rudnik Toplice, Krajevna skupnost Franc Farčnik in Turistično društvo Ruardi so na dan Rudarskega praznika 3. julija 2007 na Rudniku Zagorje podpisali SPORAZUM O SODELOVANJU NA PROJEKTU OHRANJANJE RUDARSKE TRADICIJE V ZAGORSKI DOLINI
V	letu 2009 so se Krajevni skupnosti Rudnik Toplice in Franc Farčnik odločili, da sc prireditvi združita na enem mestu. Povezovalno vlogo pri organiziranju obeh prireditev prevzame Turistično društvo Ruardi, z njimi pa tudi Moto klub KLUKHENA.
Letos so bile organizirane štiri delavnice, na katerih so otroci pod mentorstvom organizatoric ustvarjali. Prisotni so bili lahko tudi starši. Dogajanje je bilo pod šotorom zaradi zaščite pred soncem, poskrbljeno pa tudi za vodo in sadje (lubenice in še kaj).
V	prostorih Bifeja Štulm je pisateljica pravljic Darinka Kobal predstavila eno od pravljic o rudarskem škratu Perk-mandelcu. Iz senc se je pojavil mali Perkmandelc »Tarnal«, ki je sedel k nogam Darinke in pozorno poslušal. Po potrebi je pomiril otroke da so prisluhnili, da so se pozneje igrali in se slikali skupaj.
Na parkirnem prostoru ob jezeru Parka Ruardi se je zbrala povorka, Zbor je zaukazal Andrej Radej. Sodelovali so člani Pihalnega orkestra SVEA, uniformirani rudarji, zastavonoše in kandidati za skok čez kožo. Povorka je v koloni krenila po pločniku proti prizorišču na ploščad ob Bifeju Štulm. Na prizorišču so slavnostno izpeljali skok čez kožo, ki ga je komentiral »Ata Perkmandelc«, vodil pa Andrej Radej. Letos so bili posebnost kandidati rojeni leta 1959. Okoli 18.45 uri so se ob mostu čez Savo v Zagorju zbrali vsi, ki hodijo po nordijsko, da pričakajo Pera Brkoviča, ki je prehodil pot od Doboja do Zagorja. Pospremili so ga na ploščad pri Bifeju Štulm. Pri VDC ju se je koloni priključila še skupina gojencev, ki hodi po nordijsko. Sledila je podelitev priznanj za Pohod prijateljstva in zahvala Perotu. Od 20.00 ure dalje je bilo	veselo rajanje pod tak-
tirko „Ata Perkmandelca“ ob zvokih ansambla Gregorji iz Lesc. Med pavzami se je zvrstila podelitev potrdil za skok čez kožo, nastop Tamalga s skupino in srečelov, ki sta ga pripravili obe Krajevni skupnosti.
Na prireditvenem prostoru so skrbeli za red gasilci GD Ko-tredež, pomagali pa so po potrebi tudi člani TD Ruardi in Moto kluba KLUKHENA.
Kdo sem in kaj se mi dogaja
Zakaj preobrazba?
Poznam mlado gospodično, ki je končala programerstvo in kdovekajšene v zvezi z računalništvom. Dobila je mamljivo ponudbo za zaposlitev v renomirani firmi, vendar ne! Odločila se je za lastno privatno šolo, imenovano Ufe couch. Zmedeni starši so jo malce prestrašeno povprašali, kdo bo sploh obiskoval to njeno šolo, tečaj ali karkoli že je. Všeč mi je njen odgovor: - Prav takšni ljudje kot sta vidva, ki v življenju nočejo ničesar spremeniti.
Vsem nam v razmislek: ko nas življenje začne pritiskati s svojo monotonijo, ko je vse le še rutina, takrat je čas za spremembe. Torej začnimo s spremembami, ampak tako, da spreminjamo najprej sebe same!
Še predobro se spomnim posmeha, ki so ga bile deležne nekoč dame v pozni mladosti, ki so čez lužo prihajale k nam na dopust. Smejali smo se barvam, ki so jih nosile: roza, svetlomodra, turkizna, pink...
Mislili smo, da z njimi nekaj ni v redu, saj bi morale nositi črno, sivo, braun, ... Naše dame so v primerjavi z njimi izgledale kot črne vrane v odnosu na rajske ptice. Bili smo sluge stereotipov, rutine, običajnosti... Z današnje perspektive je normalno, da vsaj v teh letih malo odstopimo od šablon. Naredimo, ne nekaj zase, naredimo nekaj same s seboj! Presenečenje okolice bo nagrada za korak iz negovanega in prepoznavnega in vsem zdolgočasenega stila. Številne mame se tako z obnašanjem kot z obleko trudijo, da izgledajo tako, kot mislijo, da morajo mame izgledati. Spomnite se princese Diane, ovekovečene na fotografijah, kako se skupaj s svojima sinovoma podi za žogo. Seveda, zakaj bi mame vedno morale gurati vozičke? Zakaj ne bi raje z njimi organizirale dirko?
Koliko vas je, ki že leta ne menjate frizure, ki vam po vašem in prepričanju okolice dobro pristoji? Tudi barve ne. Lepo je videti tiste, ki so vsakič drugačne. Kot, da se vsakič srečate z novo osebo. Povelja o človeških pravicah vam dajejo pravico, da s svojo glavo počnete kar vas je volja. Nikar ne čakajte, da boste stare čez petdeset, ko se boste končno spomnile, kako bi vam pristajal paž, kratka, dolga....ne vem kakšna vse ne frizura. Zakaj počitnikovati vedno na istem mestu, kjer vse poznate in, ker je tam najbolje? Kaj ni lepše oditi na nepreverjeno?
Kje se je izgubil vaš avanturistični duh? Tvegajte, nimate kaj izgubiti. Tisto preverjeno bo še vedno čakalo na vas. Prijateljica mi je pred dnevi zaupala: - Letos sem na počitnicah prebrala knjigo s tragično življenjsko zgodbo, dosti imam tistih pocukranih s happy endom.
Naj vam ne bo vsak dan kot, da živite na tekočem traku-vstajanje, zajtrk, plaža, ogled znamenitosti, ležanje na plaži, časopis....rutina, rutina in rutina.
Ko življenje postane tako predvidljivo, da po njem lahko navijamo uro, ko že leto vnaprej vemo, kaj bomo počeli -potem je to dolgčas, monotonija, žalost za tistim, kar smo izgubili ali izpustili. Življenje je podobno pravljici, ki jo pripovedujemo otrokom, kjer nikoli ne smemo spremeniti vrstnega reda dogodkov, dialoge, ali ton s katerim se vse to izgovarja, ker potem otroci zgodbe ne prepoznajo. Vse mora biti točno tako kot prvič. Le, da mi nismo otroci. Slavite svoj rojstni dan drugače, tako kot si že od nekdaj skrivaj želite. Odprite življenju vsa vrata in ga ne doživljajte kot doživljenski zapor ali naravno nesrečo, temveč kot novo možnost in izziv. Le tako boste imeli radi sebe, pa še drugi vas bodo raje imeli.
St.R.
Mali
jumsim
Urit Mdtflild
V tridesetih letih Doma starejših občanov Poide Eberl Jamski na Izlakah so letos, 12. avgusta, prvič praznovali stoti rojstni dan stanovalke doma. Marija Razboršek, ki je dopolnila 100 let, je v domu že od leta 1995.
Ob tej priložnosti je bilo vzdušje v domu nadvse slovesno. Urška Kolar je razpeljala rdečo nit praznovanja, ki so se mu pridružili zagorski župan Matjaž Svagan, predsednik Društva upokojencev, predstavniki Rdečega križa, predstavniki Zveze borcev, zaposleni in stanovalci doma ter njeni najbližji, sinova, hči, trije vnuki in štirje pravnuki ter drugi.
»Lepo se je zbrati in praznovati, še posebej, če je razlog za praznovanje počastitev tako visokega jubileja. Težko si je predstavljati, da je to tisoč dvesto mesecev, pet tisoč dvesto tednov, šestintrideset tisoč petsto petindvajset dni. Leta 1909 se ni zgodilo veliko prelomnih stvari, nekaj pa vendarle - v aprilu je prvi človek stal na severnem tečaju, v juliju se je zgodil prvi polet čez Rokavski preliv.
Za sorodnike Janeza Brezovška iz Čeč, sostanovalce, sosede in osebje Doma starejših, je bila sreda, 19. avgusta 2009, gotovo poseben dan Janko, kot mu pravijo, je praznoval sto let.
Zbrali so se v pritličju stavbe, v jedilnici, da bi mu nazdravili, čestitali in se kaj pogovorili.
Menda je v Sloveniji kar okoli 150 stoletnikov. Seveda pa niso vsi tako vedri, optimistični in jasnih misli. »V domu nam je za vzor!« je med drugim dejal direktor doma Drago Kopušar. »Janko nama je najboljši sogovornik,« sta v en glas povedala prijatelja in sostanovalca Jelka Skobe Zalar in Mirko Grešak. »O vsem se lahko pogovarjamo - o kulturi, športu, politiki...« Jelka mu tudi bere, ker že slabo vidi.
Voščili so mu tudi predstavniki borcev, upokojenci,...Župan Miran Jerič pa se je za ta dan vrnil z dopusta. Slavljenec je dobil tudi darila, ki se jih je zelo razveselil: sliki s posnetki njegovega doma in pogled na Katarino. Tam je kot rudar preživel celo svoje življenje. Ko so mu podarjali vino za zdravje, pa je hudomušno dejal: «Imam svojo mero...« Zmernost je sploh ena izmed receptov za dolgo življenje. Pa red in vztrajnost pri delu, skromnost. »Tudi stalno kritiziranje vse počez ni dobro za zdravje...,« je dejal pa že lani, ob 70 - letnici skupnega življenja z ženo Tilko. V dom sta prišla leta 2004 ravno zaradi ženine bolezni. Lani je umrla. Janko zelo pazi, da se ne bi zaležal. Še lani je hodil na sprehod in večkrat na dan peš iz četrtega nadstropja do jedilnice.
Zapeli so mu steklarski pevci, na harmoniko je zaigral sosed Franček, osebje doma pa je poskrbelo za imenitno postrežbo in prijetno vzdušje.
Janku Brezovšku voščimo tudi bralci Zasavca z željo, da uživa ta spoštljiva leta še naprej aktivno - kolikor bo dopuščalo zdravje.	Besedilo in slike: Fand Moljk
V avgustu, natančneje 12. avgusta, se je za danes zbrane zgodilo nekaj pomembnega. Rodila se je Marija Razboršek, na Logu pri Mlinšah, ena od šestih otrok.
Tam je preživela vse svoje življenje, se poročila, rodila tri otroke, trdo delala, se veselila, jokala, ljubila, se prepirala, pela, plesala, se zabavala, žalovala ... V tako dolgi življenjski dobi se zabeleži vse, kar dobrega in slabega premore človeško življenje.
Ob praznovanju visokega jubileja postanejo nepomembne želje po bogastvu, moči, vplivu. Vsi si želimo tisto, po čemer bi morali hrepeneti vse življenje, ljubezni, miru, tihega zadovoljstva in prijetnih trenutkov sreče.« je med drugim povedala Urška Kolar.
Ivan Razpotnik je slavljenki zaigral na citre, stanovalci doma so ji zapeli Kol'ko kaplic tol'ko let, ji iskreno čestitali in zaželeli zdravja, nazdravili s kapljico rujnega in ji pripeljali slastni torti, eno od njenih domačih, drugo so spekle kuharice v domu. Ob tej priložnosti je postala častna članica Društva upokojencev Zagorje.
Uredništvo in avtorica se pridružujemo čestitkam v želji, da bi ji zdravje kar najbolj služilo, da bi bila srečna in zadovoljna med vsemi, ki jo imajo radi.	Besedilo in slika: Irena Vozelj
f|
I P0SL0VN0-K0MERCIALNA ŠOLA CELJE I I VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
vpisuje v višješolski študijski program izrednega študija
EKONOMIST
moduli:
turizem
komerciala
računovodstvo
Najnižja šolnina v regiji in ugodni plačilni pogoji. Želite pridobiti dodatna strokovna znanja?
Možnost študija v.Celju, Rogaški Slatini in Mozirju.
• 03 428 54 50 • pks-visja.ce@guest.arnes.si •
• www.pksola.com/visja/visja.htm •
zasavc

Celje - skladišče
D-Per
6/2009
5000024706,16
COBISS o
i
Ponudbaveljaod24’7. do 31.8.2009 oz. do prodaje zalog. \/ ' \
Ventilator
FT-1604, namizni
Redna cena: 22,12 EUR
17,69
EUR
Ventilator
FL-1601, talni
29,99
m
EUR
Hladilnik zraka
DF-AT20A, stolpni
Redna cena: 89,99 EUR
71,90
EUR
'lj,


•p.
ä-
- - %


^.-'3
m



;.V
■*C-

K
• ÄäaviiMna - M Center tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina, Vipavska c. 6,05/364 48 00 • Brežice - MCTGP Brežice, Cesta svobode 31,07/495 39 52,07/495 39 50 * Kojtefi-'HCenter tehnike Koper, Ljubljanskac 5,05/662 69 10 • Krško - M Center gradnja in vrt Krško, Cesta krških žrtev 145A, 07/488 06 32 • Lenart v Sl. Goricah^ M ■ 'J j C^)ter7gt|»j5a in vrt Lenart, Gradiška 2,02/720 09 46 • Ljubljana - M Center tehnike in gradnje Črnuče, Pot k sejmišču 32, Črnuče, 01/560 61 00 • Ljutomer - M tgfinika , jn gradnja Ve^v^Ljutomer, Babinska c. 1,02/585 80 10 • Maribor - M Center tehnike Maribor, Tržaška cesta 14, 02/333 50 88 • Postojna - M Center tehnike izgradnje Postojna, Tržd/tkrftesta 59, 05/721 47 27 • Prevalje - M Center tehnike in gradnje Prevalje, Pri postaji 4,02/870 50 35 • Ptuj - M Center tehnike in gradnje Ptuj,'Ormoška cesta 30,02/749 53'40 • Sevnica - M Center tehnike, gradnje in pohištva Sevnica, Savska cesta 20b, 07/816 32 10 • Slovenske Konjice M Center tehniki in gradnje Slovenske Konjice, Delavska cesta 12,03/757 48 73» Velenje - M Center tehnike in gradnje Velenje. Kidričeva cesta 53,03/898 87 10 • Žalec
Žalec, Celjska cesta 7,03/713 65 92 -
Žalec - M Center tehnike in gradnje