informativni ^glasilo ravenskih železarjev Leto XXXVII Ravne na Koroškem, januar 2000 št. 1 NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA UPRAVE SLOVENSKIH ZELEZARN Nadaljevanje uspešne sanacije v letu 2000 V letu 1999 doseženi poslovni rezultati, kakor tudi predvideni rezultati za leto 2000, bodo odločilni za potek sanacije družb Slovenskih železarn. Čeprav se poizkusi za sanacijo vrstijo že od leta 1991 in je država preko različnih oblik pomoči v ta namen vložila veliko denarja, pa so otipljivejši rezultati zaznani šele v zadnjih dveh letih. Sanacijski program Slovenskih železarn za obdobje 1998-2000 je skupaj z zakonom o privatizaciji Slovenskih železarn, ki je zajel tudi potrebno dokapitalizacijo, ter z usmeritvijo poslovodstev posameznih družb v povečanje notranje učinkovitosti ustvaril temeljne pogoje za preobrat v poslovanju. Z veseljem lahko ugotovimo, da kljub svetovni krizi, kije v letu 1999 omejevala možnosti prodaje jeklarskih izdelkov, Slovenske železarne dosegajo ključne poslovne cilje, zapisane v omenjenem sanacijskem programu. Še posebno vzpodbudni so rezultati v Metalu - naj večji družbi lokacije Ravne. Kljub nedoseganju planiranih prodajnih količin, predvidenih za leto 1999, so z ukrepi za optimizacijo poslovanja in s pravilno programsko strategijo uspeli doseči pozitivno poslovanje. V celoti pa še ne moremo biti zadovoljni z rezultati v Acroniju (kljub dobremu trendu predvsem v drugi polovici leta), očitna pa je tudi potreba po programskem profiliranju v družbi STO. Vzporedno z notranjim prestrukturiranjem posameznih družb in s strateško preobrazbo poslovnega sistema poteka tudi pospešena privatizacija družb, ki niso del poslovnega jedra Slovenskih železarn. Od večjih družb je bila prodana družba Jeklo Štore, v zaključni fazi pa so tudi razgovori o prodaji Armatur Muta, ki jih bo predvidoma kupil dolgoletni partner (nanj so Armature komercialno močno vezane). Zakon o privatizaciji Slovenskih železarn dopušča tudi možnost večinskega lastninjenja družb poslovnega jedra, ki ga tvorijo Acroni Jesenice, Metal Ravne, STO Ravne in Noži Ravne, vendar pa bomo v danih razmerah za te družbe iskali strateške partnerje, ki bi posameznim družbam omogočili dokapitalizacijo v manjšinskem deležu, posodobitev proizvodnih kapacitet in predvsem širitev tržnih možnosti. Operativne načrte za leto 2000 smo, na osnovi napovedi posameznih družb, postavili optimistično, vendar realno. V jedrnih družbah in ključnih storitvenih dejavnostih (energetska podjetja,...) pričakujemo v celoti pozitivno poslovanje. Osnova za optimizem so odločenost povečati notranjo konkurenčnost podjetij in trendi na svetovnih trgih, ki v začetku leta 2000 napovedujejo konec recesije in začetek zmerne konjunkture. Za doseganje dolgoročne uspešnosti družb Slovenskih železarn bodo izrednega pomena izdelčno tržno profiliranje, finančno prestrukturiranje (razbremenitev družb plačila obresti in glavnice obveznic RS, obveznosti mrtvih družb ...), kadrovsko prestrukturiranje ter ustrezne globalne strateške povezave. Na pragu novega tisočletja želim v svojem imenu in v imenu celotne uprave SŽ vsem zaposlenim v družbah lokacije Ravne in v celotnem koncernu Slovenske železarne, da bi uresničili v letnih načrtih zapisane cilje in s tem naredili pomemben korak k dokončni uresničitvi sanacijskih načrtov. Želim, da bi uspešno izvajali strateške usmeritve in si tako utrdili mesto na svetovnem trgu. Pri skupnih prizadevanjih je pomemben prispevek vsakega posameznika, zato vam želim veliko uspehov na delovnem mestu in dobro sodelovanje s sodelavci. Hkrati vam želim obilo osebne sreče, zdravja in zadovoljstva. dr. Matic Tasič PREDNOVOLETNO SREČANJE DIREKTORJEV PROIZVODNIH IN STORITVENIH PODJETIJ NA OBMOČJU ŽELEZARNE Enotne ugotovitve o medsebojni povezanosti Odkar so leta 1994 storitvene dejavnosti zaživele v okviru zasebnih podjetij, direktorji le-teh vsako leto v prednovoletnem času na prijateljsko druženje povabijo direktorje proizvodnih podjetij in njihove najožje sodelavce. To je priložnost, da si oboji v sproščenem ozračju vzamejo nekaj časa za prijazen klepet s kolegi, s svojimi poslovnimi partnerji. Tako je bilo tudi lani 15. decembra v Gostišču Delalut. A. Č. V imenu storitvenih (oz. zasebnih) podjetij je spregovorila direktorica Smeri Eleonora Gladež, univ. dipl. psih. "Pet let je že minilo, kar sta nas usoda in situacija, v kateri smo se znašli, popeljali na različna pota. Nekdaj velika in mogočna železarna je skrčila svoja nedrja in v krču izvrgla vse tiste, ki so bili dovolj močni in korajžni, da zaživijo samostojno življenje. Saj veste, kako gre to v družini. Svoje odrasle otroke družina postavi na noge in jih pošlje v svet. Če jih dobro pripravi za ta korak, si otroci hitro utrejo pot v samostojno življenje. In vsi so srečni. Mislim, daje lahko mati fabrika srečna mati. Pred petimi leti je na noge postavljala kar 62 otrok - 62 firm, sp-jev in doo-jev. Nekateri so se odselili. Kje so, kaj počnejo, koliko jih še živi, "kdo ve. Drugi so ostali v isti hiši z materjo, le da so si odprli svoja vrata v svet - imenovali so nas C-družbe. Med C-družbami so še vse pri življenju. Petletno obdobje je dovolj dolg čas, da človek ugotovi, ali je kos poti, na katero se je podal. Če smo zdržali do sedaj, smo torej očitno ta pravi. Še so otroci pri hiši, ki se bodo morali podati na samostojno pot. Sedaj se pripravljajo, da shodijo. Seveda so veliki, zato pa jih je treba toliko bolj skrbno pripraviti, da se ne polomijo. Vsi si želimo, da bi jim uspelo. Vsi smo pripravljeni pomagati starejšim bratom pri tem podvigu. Šli smo torej vsak po svoje, pa vendar se vezi niso pretrgale. Čeprav se nam včasih zdi, da smo daleč narazen in da med nami ni več vezi, pa se vsake toliko zavemo, da smo drug drugemu potrebni. Enkrat gazi naprej eden in za sabo potegne ostale, drugič gre naprej drugi in odpre poti, ki so se ostalim zdele neprehodne. Drug drugemu dajemo znanje in izkušnje, voljo in energijo. Čeprav hodimo vsak po svoji poti, smo vsi člani velike in vedno večje družine. Poglejte in prepričana sem, da boste videli, so niti, ki nas povezujejo: • isti cilji, • različna znanja, • veliko izkušenj, • volja, ki jo delimo drug drugemu. Vse to si dajemo, to so niti, ki nas povezujejo in ne nazadnje - tudi osrečujejo. Živimo drug z drugim, si med seboj pomagamo, se veselimo uspehov drug drugega. Včasih žal tudi jočemo drag z dragim. Naj vam izrečem prvo željo ob vstopu v novo leto: Naj bo čini manj joka in veliko sreče in smeha. Poti, po katerih hodimo, so šle včasih vsaksebi, včasih so se križale, vsekakor pa so se utrdile in postale draga dragi potrebne. Postale so poti, ki druga drugo napajajo in razbremenjujejo. Zato je dobro, da se vsake toliko dobimo in naravnamo svoje poti. Morda v danem trenutku preveč zaostajamo, morda smo preveč pohiteli in se bomo sami čisto izčrpali, ... vprašajmo se. Ne le nekatere od teh poti, le vse skupaj vodijo tja, kamor si vsi želimo. Želimo biti uspešni. Moja druga želja je: bodite uspešni, ozrite se okoli sebe, niste sami, drug z drugim bomo laže kos oviram, ki so nam na poti. Toliko za začetek, zakaj smo se že peto leto zapored zbrali tisti, ki smo danes tukaj, in vem, da se bomo zbirali še v prihodnje. Darilo, ki ga izročamo, nosi sporočila. Zakaj darila? Da osrečimo tiste, kijih imamo radi, da prenesejo sporočilo in da nas spomnijo korenin, iz katerih izhajamo. V paketu je 5 daril: • zakaj pet - ker smo že 5 let vsak na svoji poti; • venček naj nas spomni, da smo sicer vsak na svoji poti, pa vendar med seboj povezani; • kruh naj nas spomni, da smo tudi odvisni drug od dragega, da drag dragemu dajemo vsakdanji kruh; • vino naj nas spodbudi, naj nam da iskrosti in topline v tem našem druženju danes in v letu, ki prihaja; • knjiga: da ne pozabimo na duha, prijetno sodelovanje in dobri odnosi nam naj krepijo duha tudi v prihodnje; • roža: ko se bomo tako pomirili s svojci, prijatelji in s sodelavci, nam ostane še vse, kar nas obdaja. Pomirimo se z okoljem in s prostorom, v katerem živimo. Po tem bomo resnično laže bivali in delali. Smisel vsega, kar počnemo, je tudi, da nam je lepo. Lahko pa jih razvozlate sami in po svoje. Na koncu nazdravim in zaželim,naj se nam želje uresniči jo ." Ta fotografija ima že kar pomembno dokumentarno težo: prvič v petih letih so se direktorji proizvodnih in storitvenih podjetij takole postavili pred objektiv fotoaparata. Potem je namestnik diiektoija Metala Kavne Andrej Gradišnik. spec. man., dipl. inž., vodstvom vseh podjetij na območju železarne v imenu družb SZ lokacije Ravne namenil naslednjo poslanico. "Daleč sta že leti 1984 in 1985, ko je Železarna Ravne dosegla svoj vrhunec. Takrat je dvignila proizvodnjo jekla na 237.000 ton jekla in zaposlovala 6.000 ljudi. Znotraj plota so se zgradile in gradile vedno nove zmogljivosti, že kar tovarne znotraj tovarne. Tudi zunaj tovarniškega plota seje zgradilo vse, kar je potrebovalo sodobno mesto. In ker je že takrat veljala resnica, da je najboljši zdrav in prosvetljen delavec, je bilo ogromno sredstev namenjeno tudi kulturi, športu, izobraževanju... Od takrat je po Meži preteklo že ogromno vode. Še vedno pa se vsi - celo tisti, ki v 'živo’ tega sploh nismo doživeli, saj smo takrat še gulili šolske klopi in, kot rad reče izkušen jeklar, fabriki rekli še bika - s takim ponosom, z nostalgijo in nekateri včasih celo z jezo za izgubljenim, spominjamo zlatih časov Železarne. Vendar pa v času, ko so spremembe postale konstanta, v katero ne gre dvomiti, ko se vse okoli nas odvija z veliko hitrostjo in vstopamo v neko novo ero, ki jo napoveduje prelomno leto 2000, lahko managerjem za našim plotom navedeno služi le kot dober uvod, ki ne sme biti predolg, da se dovolj prostora nameni vsebini dela. Vsebina dela managerjev pa je v osnovi vedno enaka, tudi za našim plotom, in velja za vodstva velikih jedrnih dražb in tudi za mala storitvena podjetja. - Management razmišlja o prihodnosti in se nanjo pripravlja, k razmišljanju spodbuja zaposlene. Izogiba se nevarnostim, ki pretijo, in izkorišča priložnosti, ki se ponujajo. Pri tem s pridom izkorišča prednosti podjetja in odpravlja slabosti. - Vsak manager se mora zavedati svoje odgovornosti, saj je poleg dobrih zaposlenih nedvomno naj večja prednost, ki jo lahko podjetje doseže nasproti konkurenčnemu podjetju, ustrezen management. Seveda pa je podjetje le en člen v nekem okolju. Če se v našem primera omejimo le na okolje, obdano s plotom, ki je razvojno zaokrožil med sabo soodvisne dejavnosti v neko logično celoto, se moramo zavedati, da je delovanje posameznikov povezano in usklajeno v celoti in črpa iz nje, celota pa pridobiva na račun posameznikov. In ravno sinergijski učinki, izhajajoči iz reproverižne povezanosti jedrnih podjetij in spremljevalnih storitvenih dejavnosti, vseh na enem mestu, so ena izmed konkurenčnih prednosti, ki nam jih priznavajo celo svetovalci v Pharovih študijah. Vemo, da so podjetjem v drugih vsebinah te študije pogosto manj naklonjene. Zato je naša dolžnost, da to prednost gojimo in s kar se da velikim učinkom izkoristimo. Pri tem nas ne smeta omejevati organiziranost in lastništvo. Prav tako ne sme in ne more biti kratkoročnih okoriščanj posameznika na račun dragega ali celote. Na nekoliko daljši rok bi to z veliko gotovostjo pogubilo tudi tistega, ki se želi okoristiti. Podjetja smo ljudje, ki imamo svoje ambicije, interese, čustva in medsebojne odnose. Med nami se tkejo službena in zasebna prijateljstva, nemalokrat tudi zamere, včasih žal sovraštva. Prav je, da damo prednost prijateljstvom in predvsem zdravim poslovnim odnosom. Srečanje vodstvenih delavcev vseh jedrnih podjetij s tako imenovanimi storitvenimi podjetji enkrat letno je priložnost, da to krepimo. Dovolite mi, da za zaključek uporabim besede dalajlame, ki jih je izrekel na srečanju v New Yorku: 'Nikoli ne dovoli, da majhen spor uniči veliko prijateljstvo. ’ V prihajajočem letu 2000 vam in vašim sodelavcem v imenu dražb Slovenskih železarn lokacije Ravne želim uspešno poslovno leto in dobro poslovno sodelovanje in, kot je rekel dalajlama: 'Ljubezen v Vašem domu je zelo pomembna. Storite vse, da bo Vaš dom poln miru in harmonije.’" SREČANJE ZAPOSLENIH IN NEKDANJIH SODELAVCEV OB JUBILEJU 30 let bluminga Decembra leta 1969 je začela v valjarni obratovati t. i. težka proga. 30-letnico obratovanja bluminga so želeli v valjarni gredic (ki zdaj organizacijsko spada pod Jeklarno) skromno, a vseeno slovesno obeležiti, zato so 28. decembra lani na srečanje na Rimski Vrelec povabili nekdanje in sedanje sodelavce. Vabilu se jih je odzvalo okoli sedemdeset. Najprej jih je pozdravil glavni poslovodja Metala Peter Prikeržnik, dipl. oec. Povedal je, kako je že med šolanjem spoznaval delo v valjarni, njeno rast in razvoj pa je spremljal tudi pozneje. Poudaril je smelost odločitve za postavitev bluminga, ki je dal kruh prenekateremu Korošcu. Valjarjem je zaželel, da bi tudi v prihodnje lahko tako uspešno preštevali prehojeno pot. Spregovoril je tudi mag. Jože Zuncc, kije bil leta 1969 obratovodja v valjarni. Obudil je spomine na težke začetke, proizvodnja na blumingu pa je stekla že z manj težavami, ker se je posadka za delo usposobila že na srednji progi. Okrog leta 1970 je bila kriza, delo je imela le valjarna. Treba seje bilo usmeriti v izvoz. Takrat so izdelali precej brzoreznega jekla. Mag. Žunec je opisal tudi nekaj anekdot: kako je bilo, ko je železarno obiskal Tito (pijanega sodelavca so preventivno zaprli, Jovanka se je umazala na podestu, varnostniki so se potili v odlagališču gredic); kako seje v oskrbovalnem centru bluminga dobilo tudi pivo, a pijančevanja na delovnem mestu ni bilo; kako so se delavci enkrat uprli in niso šli delat, a so samoiniciativno izpad nadoknadili naslednjo soboto, itd. Mag. Jože Zunec je obujal spomine na prva leta delovanja bluminga. Asortiment proizvodnje gredic v letu 1999 Specialna VOD in nerjavna jekla 2% Specialna ostala jekla 14% Hitrorezna jekla 0% Orodna visoko leg. jekla za delo v vročem 5% Konstrukcijska legirana jekla 12% Konstrukcijska nelegirana jekla 25% Orodna visoko leg jekla za delo v bladnem 28% Orodna nizko legirana jekla 14% NAŠIH 30 LET 1969 • 1999 Kolektiv Valjarne gredic (Posnetek: Tomo Jeseničnik) Današnjo podobo valjarne gredic je predstavil pomočnik poslovodje za proizvodnjo Stanko Petovar, dipl. inž. V obratu (na težki progi in v čistilnici gredic) je zdaj zaposlenih 91 delavcev in delavk. Medtem ko Priložnost za sproščen pomenek sodelavcev je proizvodnja na blumingu prva leta znašala okoli 100.000 ton gredic in je leta 1985 dosegla rekordnih 139.922 ton, je lani znašala 35.400 ton. V 30 letih je bilo izvaljanih več kot 3 milijone ton gredic kvalitetnih jekel. Letošnji plan proizvodnje predvideva 44.200 ton. Z leti se je izboljševala tudi struktura asortimenta. Vse manj je konstrukcijskih jekel (lani 37 %), vse več pa specialnih, orodnih, visoko legiranih jekel. Delež le-teh naj bi se v prihodnje še povečal. Že lani je bilo izvedenih nekaj investicij: postavitev peskalne komore (260.000 DEM), rekonstrukcija brusilnega stroja CM 6 (50.000 DEM) in ekološki projekt Odstranjevanje olj (5.000 DEM). Vrednost naložb, ki bodo izvedene v letošnjem letu, znaša milijon DEM. Obsegajo naslednje projekte: valjanje širokih ploščatih profilov (prva faza bo zahtevala pol milijona DEM, skupaj pa 8 milijonov DEM), optimiranje vložka za profilno progo (350.000 DEM), nabava kontrolne opreme, odstranjevanje odpadkov na blumingu, posodobitev ogrevnih peči in modernizacija bluminga (pogon, transport, rezanje, ravnanje materiala). Nadaljeval se bo tudi projekt 5 S (ureditev delovnih mest in okolja), poudarek bo dan tudi izobraževanju zaposlenih, odgovorni pa razmišljajo tudi o 4-izmenskem delu na težki progi. TESTIRANJE ČISTILCA MIN AMCV"HAGGLUNDS MOELV AC"NORVEŠKA V novembrski številki Informativnega fužinarja je bila objavljena novica o obisku predsednika Kučana na Švedskem in s tem v zvezi informacija o možnostih gospodarskega sodelovanja STO v Skandinaviji. Rečeno je bilo, da je bilo s firmo Hagglunds podpisano pismo o nameri o skupni proizvodnji raznih oklepnih vozil. Med tem časom sta se dogodili dve pomembni zadevi: • Hagglunds (njegova norveška enota) je v prvih dneh novembra predstavil v živo delovanje čistilcev minskih polj; predstavitve sva se udeležila tudi predstavnika STO Ravne. * Predstavniki obeh delov Hagglundsa so v decembru pripravili skupaj s STO predstavitev celotnega proizvodnega programa za strokovnjake Slovenske vojske in predstavili možnost delne proizvodnje teh sistemov tudi na Ravnali. V nadaljevanju želiva na kratko predstaviti čistilce minskih polj, kar je za razmere na Balkanu izjemno zanimivo. Dejstvo je namreč, da se je v preteklih letih na tem območju posejalo toliko min, da bi čiščenje v Bosni, če bi potekalo na sedanji način, trajalo okoli 150 let. Slovenija je ustanovila poseben Sklad za pomoč Bosni za razminiranje in pomoč žrtvam min. To je priložnost, da se v konkretno akcijo vključimo s svojo proizvodnjo. Norvežani svoje minočistilce gradijo na šasiji tanka Leopard 1, ki je v oborožitvi norveške vojske, za nas pa bi bilo smiselno, da se odločimo za nadgradnjo tanka, ki je v našem okolju najpogostejši (lažja oskrba z rezervnimi deli in s popravili), to je T-55. Naj ob tem poveva, da so prvi minočistilec uspešno preizkusili tudi v enotah KSFOR-a na Kosovu, da je test uspešno prestal in zbudil veliko zanimanje pri mnogih vojskah. Testiranja na Norveškem so se tako udeležili predstavniki vojsk oz. podjetij iz ZDA, s Švedske, z Norveške, iz Kanade, Švice in Slovenije. OPIS ČISTILCA MIN Osnovno orodje za onesposabljanje min na čistilcu je mlatilka, ki je nameščena na sprednjem delu vozila. Mlatilka z udarci aktivira ali poškoduje vžigalnike min ter jih tako onesposablja. Podobne rešitve so pri novejših modelih čistilcev minskih polj precej pogoste, od norveškega proizvajalca pa je licenco kupilo tudi eno od ameriških podjetij. Verjetno ni namen tega članka opisovanje tehnike delovanja tega "stroja za čiščenje minskih polj", zato naj navedeva samo dva zanimiva podatka: stopnja očiščenosti minskih polj je okoli 98 odst., hitrost čiščenja je 16.000 m2/h, kar gotovo govori o povsem novih možnostih za zagotovitev varnosti prebivalcem, ki so v preteklih letih najbolj trpeli. Med operativno uporabo je posadka zaprta v čistilec. Opazovanje bojišča in območja vožnje poteka z monitorji in s 4 TV kamerami. Zaradi dobre oklepne zaščite posadke in doseganja visoke stopnje uničenja protitankovskih in protipehotnih min se čistilec lahko uporablja tudi za posege civilnega razminiranja. Predstavnika STO sva prvič imela priložnost, da občutiva moč eksplozij protitankovskih min. Slike z bojišč, uničeni tanki in oklepna vozila ne napravijo takšnega vtisa kot ga lahko živa eksplozija mine in prah, dim ter pok, ki jo spremljajo. Opredeljenost za mlatilko (kot osnovno orodje za izdelavo prehodov skozi minske ovire) seje pokazala kot pravilna, ker ne prenaša energije eksplozije na vozilo. Poškodbe so neznatne in se lahko ter hitro odstranijo. Sodeč po hitrem ogledu testnega čistilca min lahko rečeva, da ga lahko naredimo tudi na tanku T-55 (M-84). Zaradi velike verjetnosti onesposabljanja protitankovskih in protipehotnih min je tako narejeni čistilec min tudi učinkovito sredstvo za pomoč pri razminiranju za naše mirovne enote v sestavi enot ZN. Sead Perenda in Maksimiljan Večko Med ogledom čistilca minskih polj (Posnetek: Maksimiljan Večko) OPREMINI STISKALNICI ZA STYRIO ... V Opremi so ob koncu lanskega leta za naročnika Styrio Federn iz Diisseldorfa izdelali stiskalnico za prebijanje lukenj na vzmetnih listih ter 3-stopenjsko stiskalnico za obdelavo koncev vzmetnih listov z manipulatorjem. Obe stiskalnici sta hidravlični, v celoti pa soju projektirali v konstrukcijskem biroju v Opremi, je povedal njegov vodja Marjan Kotnik, univ. dipl. inž. Medtem ko so prvo stiskalnico že odpremili, je ob nastajanju te vesti naročnik drugo pravkar prevzel, odprema pa je stekla po 20. decembru. Še nekaj tehničnih podatkov o 3-stopenjski stiskalnici: posluževanje je popolnoma avtomatično, ročnega dela skoraj ni - razen nastavljanja orodja. Njen delovni tlak je 250 barov. Prvi in drugi cilinder delujeta s silo 2500 kN, tretji pa s 1800 kN. Za krmiljenje hidravličnih cilindrov je bila uporabljena proporcionalna tehnika. Krmiljenje je Siemensovo. Elektroprojekt je izdelalo podjetje Elvip. Njegov direktor Stanko Vrčkovnik in vodja konstrukcijskega biroja v Opremi Marjan Kotnik sta pritrdila, da je bila zasnova in izdelava stiskalnice velik izziv za vse sodelujoče. ... SALUSOVE STISKALNICE ZA GORENJE Na fotografiji so štiri pnevmatične stiskalnice, ki sojih Salusovi strokovnjaki v začetku decembra odpremili v Gorenje iz Velenja. Vsaka stiskalnica telita 2500 kg in je velika 2,5 x 2,7 m. Ima 6 pnevmatičnih cilindrov, elektronski transportni sistem ter najnovejši Siemensov krmilnik. S pritisno silo štiri tone bo na ohišje hladilnikov lepila cevne sisteme. Poleg stiskalnic so izdelali tudi stroj za nanos lepila. Kot poudarjata direktorja Salusa univ. dipl. inženirja Pavli Rek in Jože Kaker, posel (podobno naročilo so iz Gorenja dobili že leta 1995), vreden kar 50 mio SIT. je bil to zelo pomemben A. Č. V novembru je bila proizvodnja surovega jekla 9.656 t in je v primerjavi z oktobrom manjša za 9,2 %. V primerjavi s povprečno mesečno proizvodnjo surovega jekla v letošnjem letu za obdobje 1,—10. 1999 pa je bila v rangu povprečne mesečne proizvodnje (9.675 t). Skupna proizvodnja v novembru je bila 16.3901 in je v primerjavi z oktobrom manjša za 4,9 %. Analiza proizvodnje in distribucije energentov za november in primerjava z mesecem oktobrom izpostavi višjo distribucijo električne energije (za 7,9 %) in v letošnjem letu najvišjo porabo zemeljskega plina. Taje bila tudi načrtovana, saj smo planirali dodatne potrebne količine zemeljskega plina za pogon kogeneracijskega postroja v podjetju Energetika Ravne, d.o.o. Skupna poraba zemeljskega plina v novembru je bila za 8,3 % manjša od planirane porabe. V obdobju 1.—11. 1999 je biio porabljenih 90,6 % planiranih količin zemeljskega plina. Kljub večji porabi hladilne vode v tem mesecu in največji letos (434.064 m3) je še vedno opazen trend nižje porabe tega energenta v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu. Pri analizi porabe energentov v oktobru in novembru je treba upoštevati, da je bil zaradi časovno omejene izdelave obračuna (rok 4. dan v mesecu) pred novembrskimi prazniki popis porabe energentov za oktober izdelan že 27.10.1999. Distribucija pitne vode v novembru je nekoliko večja (3,5 %) v primerjavi s prejšnjim mesecem predvsem zaradi večje porabe pitne vode za pripravo sanitarne tople vode (za 17,6 %) in porabe pri porabnikih, kjer je merjena z merilniki pretoka (4,9 %). Poraba pare se je v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala za 7,5 %, rahlo naraščajoči trend v zadnjem mesecu pa lahko komentiramo tudi še z dodatno porabo za ogrevanje proizvodne hale lužilnice (1,3 % v tem mesecu). Poraba sanitarne tople vode se je v tem mesecu v primerjavi z oktobrom povečala za 17,6 %. Proizvodnja komprimiranega zraka je bila v novembru naj višja v letošnjem letu (7.128.832 m3), vendar je zaradi predčasne izvedbe popisa števcev za ta energent (27. 12. 1999) povsem pričakovana, kar je tudi razvidno iz primerjave porabe komprimiranega zraka za oktober in november. Primerjava s porabo v enakem lanskem obdobju (l.-ll. 1999) pa nakazuje v tem letu nižji trend porabe za 7 %. Poraba tehničnih atmosferskih plinov, kisika, dušika in argona v 10.000.000 9.000.000 8.000.000 1 000 000 300 II 0 4.000.000 2.000.000 1.000.000 PREGLED PLANIRANE IN DEJANSKE PORABE ZEMELJSKEGA PLINA V LETU 1999 7.000.000 6.000.000 5.000.000 4 000.000 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0 - zadnjih treh mesecih kaže trend rahlega naraščanja. Na sistemu za sosežig odpadnih olj smo v novembru pokurili 28.300 kg odpadnih olj. Vodja oddelka TPVPG: Anton Vučko OSKRBA Z ENERGIJO V NOVEMBRU 1999 Pregled porabe el. energije za leto 1999 14 000.000 13.000.000 12.000.000 11.000.000 Kogeneracijski postroj (Posnetek: Tomo Jeseničnik) NOVO POOBLASTILO ZA BVD Biro za varnost pri delu - Ravne, d. o. o. je odslej pooblaščen tudi za izvajanje prvih meritev ter obratovalnega monitoringa hrupa za vire hrupa. Pooblastilo mu je 22. novembra lani izdalo Ministrstvo za okolje in prostor RS, velja pa do konca leta 2002. Pridobitev pooblastila je rezultat večmesečnega truda v podjetju, izpolniti pa je bilo treba tudi zahtevne pogoje, je razložil direktor Mirko Vošner, univ. dipl. inž. Podjetje mora imeti namreč ustrezno opremo, usposobljene kadre in poslovnik kakovosti. Potem ko je BVD — Ravne maja na ministrstvo naslovil vlogo za pridobitev pooblastila, je konec septembra v Ljubljani sledila predstavitev podjetja in preizkus usposobljenosti osebja (strokovno to področje "pokriva" varnostni inženir Slavko Ferk), oktobra pa je bila še končna presoja na Ravnah. Na vprašanje, kaj pridobitev pooblastila za izvajanje prvih meritev ter obratovalnega monitoringa hrupa za vire hrupa pomeni za podjetje, njegov direktor Vošner odgovarja: "To pomeni razširitev dosedanjih dejavnosti in zaokrožitev vseh ključnih strokovnih nalog, ki zadevajo področje zdravja in varnosti pri delu. V podjetju opravljamo tehnične preglede sredstev za delo, izdajamo z zakonom predpisane listine s področja varnosti in zdravja pri delu, izvajamo ekološke meritve na delovnem mestu, usposabljamo za varno delo (za vse to imamo pooblastilo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve), izdelujemo požarne rede in z usposabljanjem skrbimo za varstvo pred požari (imamo pooblastilo Ministrstva za obrambo). Zdaj smo pridobili še pooblastilo za opravljanje meritev hrupa v bivalnem okolju. Do zdaj so podjetja te storitve naročala v Mariboru ali Ljubljani. Ker ekološka osveščenost ljudi raste, pričakujemo, da bo po meritvah hrupa v bivalnem okolju vedno več povpraševanja." A. Č. POROČILO O INTERVENCIJAH PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V DECEMBRU 10. 12. 1999 ob 16.15 je v Styria Vzmeteh zaradi pregretja kalilnega olja prišlo do vžiga maščobe v odsesavalni napravi, zagorela pa je tudi njena zunanjost. Požar so z ročnimi gasilnimi aparati poizkušali pogasiti delavci sami, pa jim to ni uspelo. Požar so pogasili poklicni gasilci I. izmene z vodno prho, pregreto pločevino pa ohladili. Za družbe je bilo opravljenih 5 prevozov z reševalnim vozilom: 2 zaradi poškodb in 3 zaradi nenadnih obolenj. Drugod je enota posredovala: 2(1. 12. 1999 ob razsutju tovora in izlitju kisline iz akumulatorskih baterij v Perzonalih na Prevaljah; 20. 12. 1999 ob razsutju tovora in izlitju kisline iz akumulatorskih baterij na Dobrijah. Gasilski zavod Ravne Direktor: Branko Čas, univ. dipl. inž. KULTURNA KRONIKA ZA DECEMBER • Koroško filatelistično društvo je i/dalo in založilo dopisnico z motivom pastircev, ki prinašajo luč k polnočnicam v kotuljsko cerkev (Gre za dolgoletni običaj!). Avtor pastela je Štefan Bobek. Na dopisnici je tudi žig Pošte Kotlje z datumom 24. 12. 1999. Zbrala: A. Č. December je že tradicionalno bogat s prireditvami, ki naj pričarajo praznično razpoloženje, zato jih omenjamo le nekaj. • Ob dnevu rudarjev (4. 12.) je bila v Mežici premiera dokumentarno-igranega filma Podzemlje Pece / Labirinti v Gori scenarista in režiserja Igorja Likarja. Producenti filma so podjetji Arsmedia in Rudnik svinca in cinka v zapiranju ter TV Slovenija. Film govori o zgodovini rudarjenja, v njem pa poleg Boruta Veselka in Mitja Šipka nastopajo tudi številni mežiški rudarji. • Hudourniki (Koroško gibanje za ustvarjalnost mladih) so 11. 12. v Kulturnem domu Ravne pripravili koncert, na katerem so nastopili: Hermina Matjašič (viola), Mirjam Šteharnik (klavir), Uroš Lečnik (kontrabas), Jaka Bobek (klarinet), Jure Gradišnik (trobenta), Luka Golob (alt saksofon), Sandi Rečnik (tuba), Igor Konečnik (trobenta), Matej Rozman (klarinet), Milanka Črešnik (klavir) in Dominika Potočnik (ples). • V decembru je veliko nastopal tudi MoPZ Vres s Prevalj: 13. je imel koncert v hotelu na Rimskem Vrelcu, 18. v cerkvi sv. Marjete v Kotljah, 26. pa v Šentanelu in na Strojni. • V Koroški osrednji knjižnici so 14. 12. predstavili otroško knjigo Nagajivi veter avtoric Metke Šteharnik in Dragice Igerc. • Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra železarjev Ravne je bil 25. 12. v Športni dvorani pri OŠ Prežihovega Voranca. To je bila tudi druga prireditev v okviru Glasbenega abonmaja 1999/2000. • V vrtcih, na šolah in na raznih prireditvah otroke decembra obiščeta Božiček ali dedek Mraz, ponekod kar oba hkrati. Kot že nekaj let je tudi lani sindikat družb ŽR Neodvisnost KNSS pripravil obdarovanje otrok: bilo je 18. 12. v dvorani OŠ Prežihovega Voranca. Objavljena fotografija pa ni s sindikatove prireditve, temveč smo v objektiv fotoaparata ujeli Božička, ki je obiskal otroke v Koroški osrednji knjižnici. NOVE KNJIGE V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNE Battison, T.: Moški v formi. - Ljubljana : DZS, 1999 Battison, T.: Premagujem stres. — Ljubljana : DZS, 1999 Beil, B.: Drugačna knjiga za fante. - Ljubljana : Kres, 1999 Belak, J.: Politika podjetja in strateški management. - Gubno : MER Evrocenter, 1999 Berlogar, J.: Organizacijsko komuniciranje : od Glasba je vedno primeren uvod v družaben dogodek: tako so 15. decembra v Gostišču Delalut na tradicionalnem srečanju direktorjem družb na območju železarne zaigrali gojenci Glasbene šole Ravne. konfliktov do skupnega pomena. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1999 Bilban, M.: Medicina dela. - Ljubljana : Zavod za varstvo pri delu, 1999 Biloslavo, R.: Metode in modeli za management. -Koper: Visoka šola za management, 1999 Blažič, V.: Svinčena leta. -Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999 Bolim, O.: Veterina. -Ljubljana: Cankarjeva založba, 1999 Brevver, S.: Hrana za moč. -Ljubljana: DZS, 1999 Brevver, S.: Rad imam seks. -Ljubljana: DZS, 1999 Brickell, C.: Drevesa, grmovnice in cvetlice: vse o obrezovanju in vzgoji: ilustrirani priročnik. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999 Cadenhead, R.: Naučite se sami FrontPage 2000 v 24-urah. - Izola: Desk, 1999 Camegie, D.: Kako si pridobiš prijatelje. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999 Case, K. E.: Principles of macroeconomics. - Fifth ed. -Upper Saddle River, New Jersey: Prentice Hall, 1999 Case, K.E.: Principles of microeconomics. - Fifth ed.-Upper Saddle River, New Jersey : Prentice Hall, 1999 Cobum, B.: Everest - gora brez milosti. - Tržič: Učila, 1999 Craig, E.: Naučite se sami Microsoft Access 2000 v 24-urah. - Izola: desk, 1999 De Board, R.: Svetovanje za Žabca. - Radovljica: TOP, Regionalni izobraževalni center, 1999 Dosje. Nasilje nad ženskami. - Ljubljana: Urad vlade RS za žensko politiko, 1999 Enciklopedija narave. - Ljubljana: Slovenska knjiga, 1999 Erčulj, F.: Conske in kombinirane obrambe in napadi proti njim. - Ljubljana: Fakulteta za špoit, 1999 Eijavec, K.: Medijska pismenost. - Ljubljana: DZS, 1999 Flis, V.: Krčne žile. - Ljubljana: Odin, 1999 Furet, A.: Čar marmelad. - Ljubljana: Vale-Novak, 1999 Glas, M.: Podjetništvo: priročnik za učence. - Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999 Grabnar, B.: Zgodovina retorike. - Ljubljana: Šola retorike, 1999 Gray, J.: Moški in ženske pred novim začetkom: praktični vodnik, ki nam pomaga spet poiskati ljubezen, kadar se s partnerjem razidemo, razvežemo ali pa nam umre. - Ljubljana: Quatro-Gnosis, 1999 Green, R. W.: Eksplozivni otrok: nov pristop k razumevanju in ravnanju s kronično neprilagodljivim otrokom. - Ljubljana: Orbis, 1999 Habraken, J.: Naučite se sami - 10 minut za Outlook 2000. - Izola: Desk, 1999 Hay, J.: Uspešni pri delu. - Grosuplje: Potrditev, 1999 Hederih, D.: Z ugankami do znanja. - Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999 Jezernik, B.: Kava. - Ljubljana: Rokus, 1999 Jezus: 2000 let zgodovine, vere in kulture. - Ljubljana: Družina, 1999 Kneipp, S.: Voda - vir zdravja. - Ljubljana: Pegaz International, 1999 Koman, M.: Uvod v mikroekonomijo: zbirka nalog. -Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1999 Kozinc, Ž.: Lep dan kliče. - Ljubljana: Modrijan, 1999 Laboa, J .M.: Krščanstvo -2000 let - Koper: Ognjišče, 1999 Klamb, K.: Dekleta so s Saturna, fantje pa z Jupitra. -Radovljica: Didakta, 1999 Lees, C.: Nosečnost: vprašanja in odgovori. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999 Markham, U.: Travme iz otroštva: kako prepoznamo in odpravimo boleče spomine. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999 Mercer, D.: Trženje za managerje. - Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1999 Mohorič, I.: Tihi šepet davnine. - Idrija: samozal., 1999 Okič, F.: Megaliti. — Radovljica: Didakta, 1999 Peternel, A.: S čopičem po steklu in porcelanu. - Kranj : Hobby&Art, 1999 Pirnat, J.: Visoka pesem : risbe na kamnitih ploščah. -Ljubljana: Kraški krog, 1999 Povvell, T. J.: Kako premagamo stres. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999 Poženel, P.: Trojezični elektrotehniški slovar. - Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1999 Prašnikar, J.: Uvod v mikroekonomijo. - Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1999 Prelepi božični čas. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999 Reasoner, R. W.: Kako krepiti osebnost svojega otroka: vodnik za starše. - Ljubljana: Inštitut za razvijanje osebne kakovosti, 1999 Rozman-Fattori, I.: Ideje za ureditev bivalnega vrta. -Ljubljana: Fattori, 1999 Rozman, F.: Zastave vihrajo: spominski dnevi in praznovanja na Slovenskem od sredine 19. stoletja do danes. - Ljubljana: Modrijan 1999 Sivec, I.: Brata Avsenik. - Mengeš : ICO, 1999 Sivec, I.: Hodim z rokami. - Mengeš: ICO, 1999 Šeruga, Z.: Poti v neznano. - Ljubljana: samozal., 1999 Wilson, C.: Atlas svetih in skrivnostnih krajev. - Ljubljana: Slovenska knjiga, 1999 Zittlau, J.: Domača lekarna. - Ljubljana: Prešernova družba, 1999 Izbor: Darja Molnar »ZAGOTOVO DANES BO SREČEN DAN« POZITI VNA SAMOPODOBA -NA POTI DO USPEHA Samopodoba se oblikuje že zelo zgodaj. Od tega, kako zaželeni smo bili ob rojstvu, kako so gledali na nas naši starši, kasneje vzgojitelji, učitelji, sošolci, danes sodelavci, je odvisna naša samopodoba. Iz izkušenj, pridobljenih v preteklosti, se v naše možgane vtisnejo sledi, ki pogojujejo naše ravnanje. Če so izkušnje pozitivne, bodo sledi takšne, da bo naše ravnanje podkrepljeno in bomo podobno ravnali v prihodnje. V nas se krepi pozitivna podoba o tem, da smo uspešni in tako bomo ravnali tudi v prihodnje. Postajamo samozavestni, zaupamo vase in oddajamo nevidno pozitivno valovanje, ki se odraža v zagotovljenem uspehu. Pomislite na svoje otroke, na sodelavce, kako jih pohvala za dobro opravljeno delo spodbudi in daje možnost za doseganje še več uspehov. Poglejmo si krog samopodobe: imam določeno mnenje moji odzivi vodijo do posledic, ki krepijo občutke in misli kijih imam o sebi in drugih doživljam glede mnenje odzivam se na to, kar zaznavam ALI SE DA SAMOPODOBA IZBOLJŠATI? DA. S trdim delom na sebi in s treningom. Za začetek: Vsako jutro, ko se pogledamo v ogledalo, si zaželimo kaj lepega, kar se bo zgodilo tistega dne (npr.: "Zagotovo danes bo srečen dan."). Veliko uspeha pri izvajanju avtosugestij. Vaša Milena Gartner-Delopst, spec. psih. svet. ? ? ? ?UGANKE ♦ Izdelan v Jeklarni, Navadno ga korenika krasi, Ga predelajo v Valjarni ali Kovačnici, Od tu naprej se v gredico ali profil spremeni. Torej brez njega tudi igle ni. Glavno za ta polproizvod velja, da se valjat da. Resnično so z njim lahko velike težave. Samo da En malo temperatura od predpisane odstopa, že Dalje se valjat ne da, ker površina je vsa razpokana. In tu težavam še konca ni, saj v peči še veliko takšnih leži. Caglni, kot jim tudi rečemo, se drugič spet z lahkoto prevaljajo. A, ker vedno ni tako, življenje metalurga je pestro. Postopoma se med valji gredica tanjša in daljša, A kaj kmalu je dolga tako, da ji je na srednji progi pretesno. Le sreča, da je nekje rezalka vmes, ki skrajša In razreže jo na več parcialnih, enako dolgih teles. Ceno za njo tržišče oblikuje, A vedno ni tako, da bi se v našo korist dobro izšlo. Ko gredico valjamo, si vedno Obetamo, da iz nje bo Lep svitek nastal: to je, da Ovoj za ovojem pravilno sledi Brez lusk, razpok in ušes Ali kakšnih drugih težav, tako kot je po standardu prav. Reklo velja: "Valjar pa zna." I. K. (Rešitve na strani 15.) NOVI TISKI SLOVENSKI KDO JE KDO Pri Novi reviji je konec lanskega leta izšel biografski leksikon Slovenski kdo je kdo, ki ga je napisal Drago Bajt. To je prvi sodobni leksikalni priročnik te vrste pri nas. Vsebuje osnovne (bio- in bibliografske) podatke o živih sodobnikih na Slovenskem, o "elitnih posameznikih na vseh področjih javnega delovanja". Zajeti so umetniki z vseh področij, znanstveniki vseh ved in disciplin, tehniki in različni strokovnjaki, gospodarstveniki, politiki, novinarji, športniki, popevkarji idr.-skupaj okrog 80 področij. Podatke o 4500 pomembnih živih Slovencih v domovini in tujini je avtor zbiral sam s pomočjo virov. Bili so zbrani sistematično, na podlagi vnaprej danih meril za vsa področja duhovnega in materialnega ustvarjanja. V leksikon uvrščeni Slovenci so predstavljeni z objektivnimi in nevtralnimi dejstvi, brez komentarjev. Shema predstavitve je naslednja: priimek, ime, rojstni datum in kraj rojstva, področje delovanja, znanstveni naslov, glavne zaposlitve, poglavitna dejavnost, specializacija, ustvarjena dela, dosežki, nagrade. Leksikon je nastajal več kot 10 let, obnavljanje podatkov je bilo zaključeno junija 1999. leta. Hiter pregled priročnika Slovenski kdo je kdo razkrije, daje vanj uvrščenih tudi kar nekaj ljudi, ki so se rodili na Koroškem ali pa so tu nekaj časa bivali in delali oziroma živijo na našem območju še danes. Med gospodarstveniki najdemo Hermana Rigelnika, Jožeta Kozmusa in Franca Tretjaka, med metalurgi Jožeta Rodiča ter med strojniki Tomaža Rodiča, med medicinci Janka Sušnika, med pravniki Draga Mežnarja in med matematiki Jožeta Lepa. Med filozofi je omenjen Bojan Borstner, med sociologi Renata Salecl, med kineziologi Rajko Vute in med teologi Snežna (Terezija) Večko. V družbi slovenskih pisateljev sta Marjan Kolar in Vinko Ošlak, med slikarji so tudi Lojze Logar, Gustav Gnamuš in Vida Slivniker Belantič, med skladatelji Lojze Lebič ter Maks Strmčnik, med pesniki Matjaž Pikalo, Adi Smolar in Marjan Smode. Silvija Borovnik in Barbara Simoniti sta uvrščeni v skupino literarnih zgodovinarjev in kritikov, Janez Gradišnik med prevajalce, Stanko Arnold med inštrumentaliste, Ivo Ban med igralec, Marko Letonja med dirigente ... Čeprav bo biografski leksikon gotovo povzročil takšne in drugačne reakcije (zakaj je nekdo omenjen, drugi pa ne; zakaj je nekomu namenjenih več vrstic kot drugemu ipd.), je vsekakor dobrodošel pripomoček pri poznavanju živih sodobnikov. V Sloveniji namreč nimamo biografskih baz, ni bibliografskih baz za nekatera področja, čeprav ponekod že imajo krajevne biografske leksikone (ideje o njem so tudi v Občini Prevalje). A. Č. ŠPORTNO DRUŠTVO PARTIZAN RAVNE NA KOROŠKEM 80 LET V knjižici, ki je izšla decembra, je na 40 straneh A5-formata povzeto delo v zadnjih 20 letih. Tako je ta bilten nadaljevanje biltenov, ki sta izšla ob 50. in 60. obletnici društva. ŠPORTNO DRUŠTVO PARTIZAN RAVNE NA KOROŠKEM A 80 Društvo je bilo ustanovljeno 22. 11. 1919 kot Sokolsko društvo Guštanj, v povojnem obdobju je nekajkrat spremenilo ime - od leta 1997 se imenuje Športno društvo Partizan. Sicer pa o društveni zgodovini pišeta Mira Časar in predsednica Meta Kolar. Vodja strokovnega odbora Pavla Naglič predstavlja delo - športno gimnastiko ter različne oblike športne rekreacije za vse starostne kategorije. Maja Marin razmišlja o položaju gimnastike v ŠD, Berta Jež pa o delu s predšolskimi otroki. V brošuri je še nekaj krajših zapisov, predstavljeni so nekateri dolgoletni člani in našteti vsi, ki v društvu aktivno delujejo. Bogat je tudi izbor (črno-belih in barvnih) fotografij. A. Č. ŠPORT ODBOJKA Odbojkarji Fužinaija GOK IGEM so s tekmama proti Pomurju in Salonitu v svoji dvorani že krenili v drugi del državnega prvenstva. Po zadnji lanski tekmi 11. kroga, ki so jo prepričljivo izgubili v Kamniku, so Ravenčani padli na 5. mesto na lestvici 1. DOL. Vendar majhen zaostanek v točkah za Kamnikom, Bledom, Salonitom in Stavbarjem daje upanje, da bodo dosegli ob koncu boljšo uvrstitev. Od 10. do 12. decembra so ravenski odbojkarji nastopili na kvalifikacijskem turnirju 11. skupine pokala Evropske federacije (CEV) v Lausanni v Švici. Niso se uvrstili med 16 najboljših ekip stare celine, kajti osvojili so 2. mesto za nemško ekipo Moerzer. Slatinšek in njegovi soigralci so dobili srečanji proti gostiteljem turnirja Lausanni s 3:0 in Maccabiju iz Tel Aviva s 3:2, usoden pa je bil poraz proti Nemcem s 3:0 v nizih. ATLETIKA Na osmem Silvestrskem teku, ki so ga ob izteku 1999. leta izpeljali v naselju Javornik na Ravnah, je četrtič zmagal atlet KAK Ravne Luka Leitinger z Raven. Zmagovalec je 1150 m dolgo progo pretekel v času 3 minute in 24 sekund, za njim sta se uvrstila Jože Mori z Mute in domačin Drago Laznik. Med ženskami je zmagala Maja Kogelnik pred Karolino Šnajder (obe Ravne). Tretje mesto si je pritekla Ana Hrastelj iz Slovenj Gradca. Na startu je bilo tokrat 120 tekačev in tekačic vseh starosti. KEGLJANJE Kegljavka Korotana Majda Verbole je prepričljivo zmagala med posameznicami na prvenstvu Koroške. Za njo so se uvrstile Slovenjgradčanke Janja Kumer, Bernarda Zvikart in Darinka Verhovnik. V tekmovanju dvojic sta bili najboljši Prevaljčanki Ivanka Sabljar in Majda Verbole pred dvojico Garb-Kumer (Gradnje IGEM). V Dravogradu je na tradicionalnem Božično-novoletnem turnirju zmagal med registriranimi kegljači Silvo Belaj pred Stojanom Fišerjem in Jožetom Lasnikom (vsi Elektrarna Dravograd). Med neregistriranimi je bil najboljši Ravenčan Albin Kapel pred Dravograjčanoma Šlebnikom in Golobom, med upokojenci pa Edo Kopmajer pred Horstom Parotatom (oba DU Ravne). ALPSKO SMUČANJE V decembru je Mitja Kunc nadaljeval z dobrimi nastopi. Najprej je zmagal na FIS veleslalomu na mariborskem Pohorju, nato je bil 15. na tekmi svetovnega pokala v italijanski Alta Badiji in kasneje 13. v avstrijskem Saalbachu. Vmes se je Milja preizkusil še v slalomu za svetovni pokal v Kranjski Gori in osvojil odlično 11. mesto. Črnjanka Tina Maze, ki se je v začetku letošnje sezone preizkusila v nastopih za svetovni pokal v ZDA, je v decembru nastopala predvsem v veleslalomskih tekmah evropskega pokala. V Nendazu v Švici je osvojila 4. mesto, zmagala pa v Piemontu v Italiji in bila druga v Franciji. Tudi na drugi tekmi super veleslaloma je Mazejeva osvojila 14. mesto in bila najhitrejša med našimi smučarkami. Črnjan Ožbi Ošlak se je izkazal na dveh tekmah evropskega pokala v St. Moritzu. V smuku je bil drugi, v super VSL pa deveti. Aleš Gorza iz Črne pa je osvojil 10. mesto ob koncu lanskega leta na veleslalomski FIS tekmi na Kopah, kjer je zmagal Jernej Koblar. In še FIS slalom na Rogli, kjer sta si 15. mesti prismučala Jernej Osrajnik iz Vuzenice in Tina Erženičnik s Prevalj. Ob koncu preteklega leta sta bili v Črni in na Ravnah dve tekmi dečkov in deklic v okviru tekmovanja vzhodne regije Slovenije. Na veleslalomski tekmi v Črni sta med dečki zmagala domačina Boštjan Dclalul in Matic Jelen ter med deklicami Petra Ahac iz Celja in Teja Peruš iz Vuzenice. Med starejšimi je bil 2. Matic Pajnik, 4. Bojan Trost (oba Črna) in Nina Pisnik, 5. Vid Gjurin (oba Korotan), 10. Sašo Kotnik (Fužinar), med mlajšimi dečki in deklicami pa: 2. Tadej Pečnik (Korotan), 3. Urška Kompan (Črna), 6. Tjaša Potočnik (Fužinar). Na regijski pokalni tekmi v slalomu na Poseki se je od koroških smučarskih upov najbolje uvrstil Matic Pajnik iz Črne, in sicer na 2. mesto med starejšimi dečki. Trost je bil četrti, Bijol iz Vuzenice peti, Kotnik šesti in Kolar sedmi. Med starejšimi deklicami je bila Ravenčanka Jerneja Mori deseta. Med mlajšimi je 3. mesto osvojila Teja Peruš iz Vuzenice, Pečnik iz Prevalj je bil peli, Sklepičeva (Fužinar) pa deseta. PLAVANJE Na Miklavževem mitingu v Ljubljani je Ravenčan Damir Dugonjič osvojil 2. mesto med mlajšimi dečki v disciplini 50 m prsno. Aljaž Borko je bil med dečki tretji na 100 m delfin. Nastopilo je 400 plavalcev in plavalk iz 7 držav. Sredi decembra je bil v Mariboru deveti Božičev memorial za dečke in deklice. Med okoli 600 mladimi plavalci iz Slovenije, Hrvaške in BiH je bil Dugonjič med mlajšimi dečki enkrat prvi in dvakrat tretji. Anja Borko je bila med deklicami enkrat druga, Rok Oto je osvojil eno drugo in tri tretja mesta, bronasto odličje pa si je priplaval tudi Aleš Logar. Plavalka Fužinaija Tanja Kumprej je na Novoletnem mitingu v Trbovljah osvojila dve prvi mesti v absolutni kategoriji članic. Zmagala je na 200 m delfin in 200 m mešano. LOKOSTRELSTVO Sredi decembra sta na dvoranskem tekmovanju v Postojni lepa uspeha dosegla člana LD Koroške z Raven. Maja Trojner je zmagala z novim državnim rekordom med deklicami v disciplini sestavljeni lok (coumpound), Branko Gradišnik pa je bil tretji med člani z okrivljenim ali olimpijskim lokom. ŠPORTNO PLEZANJE Na lanski šesti in hkrati zadnji tekmi na umetni steni v Radovljici, ki je štela za državno prvenstvo, je mlada članica Alpinističnega kluba Ravne Katja Planinc osvojila 2. mesto v kategoriji mlajših deklic. Tako je zadržala naslov viceprvakinje Slovenije za leto 1999. Ivo Mlakar KADROVSKA GIBANJA V NOVEMBRU Konec novembra je v ravenskem delu koncema Slovenske železarne delalo 3.017 zaposlenih, v zasebnih podjetjih (in v javnem zavodu), ki so nastala iz Železarne Ravne in so vključena v to rubriko, je bilo zaposlenih 452 ljudi. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 1.124 STO 836 NOŽI 186 ARMATURE MUTA 357 OPREMA 158 LOGISTIČNI CENTER 155 ENERGETIKA 107 STAN. PODJETJE 19 ZIP CENTER 75 STYRIA VZMETI 128 TRANSKOR 50 TK RAVNE 8 VOGARD 76 ŠERPA 122 GASILSKI ZAVOD 16 EUREST 52 FLU KTUACIJ A Sklenitve delovnega razmerja V železarskih družbah so novembra našteli 7 sklenitev delovnega razmerja: v Metalu so zaposlili I delavca za določen čas, 2. pa za nedoločeno obdobje; v STO so sprejeli 1 pripravnika ter I sodelavca za določen čas; v Opremi sta odslej 2 nova sodelavca: eden je prišel "od zunaj" za določen čas, drugi pa je bil prerazporejen znotraj koncema; v Logističnem centru imajo novega sodelavca za določen čas. V drugih družbah je do sprememb prišlo le v Vogardu: za določen čas se jim je pridružila nova sodelavka. Prekinitve delovnega razmerja V ravenskem delu koncema so novembra obravnavali 12 prekinitev delovnega razmeija: v Metalu sta se 2 delavca upokojila; iz STO so odšli 4 sodelavci (dva zaradi upokojitve, tretji sporazumno in četrti zaradi poteka zaposlitve za določen čas); Opremo sta zapustila 2 sodelavca (zaradi poteka zaposlitve za določen čas oziroma sporazumno); iz Nožev je odšel 1 sodelavec sporazumno; v Energetiki in Annaturah seje upokojil I delavec; iz Logističnega centra je bil znotraj koncema prerazporejen 1 delavec. Kar zadeva druge, so v Vogardu zabeležili I invalidsko upokojitev; v Seipi je 2 delavcema poteklo delovno razmerje za določen čas; iz Euresta pa je 1 delavec odšel v Slovensko vojsko, drugemu pa je poteklo delovno razmeije za določen čas. ČESTITKA Dušica Radjenovič - Sušnik, univ. dipl. oec. je v četrtek, 6. 1. 2000, na EPF Maribor uspešno zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Strateški načrt mednarodnega trženja izdelkov v jeklarstvu. Iskreno čestitamo! Vodstvo in sodelavci iz Metala ZAHVALI Ob boleči izgubi drage žene in mame Anice Mavrcl se iskreno zahvaljujemo reševalni službi, zdravstvenemu osebju, g. župniku, pogrebnemu zavodu, godbenikom, pevcem, g. Janiju Plohlu, g. Lahu za govor, vsem sosedom in prijateljem, Kontroli kakovosti in adjustaži valjarne ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo spremljali na njeni zadnji poti. Mož Franc, otroci Irena, Mirko in Franci 03 OŠ 0& 03 03 Ob nenadomestljivi izgubi moža, očeta in dedka Alojza Škaliča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga počastili in pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam izrekli ustno ali pisno sožalje in bili v mislih z nami. Vsi njegovi I ZAHVALA Najditelju podstavka za fotoaparat se najlepše I zahvaljujem, ker ga je prinesel k vratarju. Urednica Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Lektoriranje: Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije so prispevali uredništvo, Maksimiljan Večko in Tomo Jeseničnik. Tel.: 0602 21-131, urednica 6305, tajništvo 6753. Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška 14, Ravne na Koroškem. Glasilo je obdavčeno z 8-odstotnim DDV. Po podatkih [C Smeri, d. o. o. in REŠITVE UGANK: kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. INGOT, GREDICA, PALICA, KOLOBAR. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 53 Nagradna križanka št. 52 - REŠITEV VODORAVNO: tri, tab, lik, ara, as, alor, agrumi, OGNJEMET, PRI, SOBRANJE, OBRA, KOD, VRAZ, ONI, RAVNE, AN, EZ, OTISK, SN, AVON, ATOMI, OKRASEK, OBRT, SREN, SAT, LEK, LASJE, BARAKA, OKTET, AREKA. Žreb je določil, da vstopnice za koncert komornega tria v sestavi: Cveto Kobal (flavta), Norina Radovan (sopran) in Mojca Zlobko (harfa) prejmejo: TOMAŽ KRISTAN, DANILO MONGUS, MLADEN RAČNIK IN BORIS KOS, vsi iz SŽ STO Ravne, d. o. o. Nagradna križanka št. 53: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 31. 1. 2000 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. PETER KOSEC MUSLI- MANSKI PRAZNIK SPREMLJE- VALEC BOGA EROSA OKRAJŠAVA ZA -LITERATURA" ROKA. NOGA POMLADNA UŽITNA GOBA TOVARNA V SLOVENJ GRADCU REKA NA FINSKEM LJUDSKA REPUBLIKA ZVIŠAN TON "E" MESTO NA KITAJSKEM MESTO NA IUGU ITALIJE LETO NA PRAGU NOVEGA STOLETJA O T ČLOVEK. KI RIŠE KARIKATURE U S IKO KRAJ V ISTRI N MLEČNI IZDELEK 1 IZDIHAN ZRAK GLAVA, BUČA ČEBELJA i v« mu a V PANJU 20 IN 23 ČRKA ARABSKI ŽREBEC A NATRIJ N VESELO RAZPOLO- ŽENJE KRAJ V BOSNI ANTON DERMOTA DED. STARI ATA DEVETI ŽID. MESEC S A PREJA IZ UMET. ^.iLL . . ANA FAJMUT BURKEŽ, ZABAV- LJAČ V GROFIJA V ANGLIJI N ARABSKI KNEZI NEGATIVNI ION 1 DEDNA POSEST VAZALOV KELTSKA RODOVNA ZVEZA SKAN- DINAVSKI DROBIŽ SPLET LAS IF OČE, ATI SESTRIN MOŽ S PEVEC BRECELJ VPREŽNA ŽIVAL RIMSKI HIŠNI BOG AVTOMOBIL T REKA V KAZAHSTANU OTOK (FRANC.) STANKO PETOVAR OTOK V JADRANU TRENJE R LJUBITELJ STARIN KRILO RIMSKE LEGIJE A PREBIVA- LEC PARIZA Kulturno društvo Mohorjan Prevalje (kot izdajatelj in založnik) bo tri reševalce tokratne križanke nagradilo s ponatisom knjige Nmav čriez izaro, v kateri je poleg koroških ljudskih pesmi objavljenih 18 lesorezov slikarja Franja Goloba (1913-1941). Knjiga je prvič izšla leta 1938 v 200 izvodih. Lanskemu ponatisu so dodani še: uvodnik prof. dr. Milčka Komelja, slikarjev življenjepis (avtorica Greta Jukič) in pisma, ki jih je Golob pisal svojemu vzorniku in mentorju prof. Francetu Steletu (po izboru akademika Lojzeta Lebiča). IME IN PRIIMEK:....... PODJETJE OZ. NASLOV: