Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
!ska|a dvakrat tedensko, in sicer vaško sredo in vsako soboto. Uredništvo In aprttva: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica •Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. •Jsirankirana pisma se vobče ne sprejemajo, — Reklamacije se ne frankirajo.
Maiih oglasov, k! služijo v posredovanje in socijaine namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 60 para. ~ Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust, — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Ši@¥. 103
Sobota, 28. decembra 1935
Leto X
Na Dragu
Še par dni, pa bo leto 1935. za nami. Kritično leto je za nami in s tesnobo v srcu stopamo v negotovost novega. Vojna v Afriki, mednarodni zapletljaji se poostrujejo kakor za stavo. Nikdar še svet ni živel v tako ogiomni nevarnosti kakor danes, ko mu grozi požar — po vsem svetu. Kako potrebno bi bilo, da si človeštvo to grozno pošast ogleda od blizu, pošast, ki se oborožuje do ušes in komaj čaka, da se prične pretakati kri.
Države, človeštvo, razvoj, vse to je prav za prav nedolžno na kom-plotu. Zakaj, komplota in njegovih namenov ne pozna in mu celo služi, ne da bi se mu poizkušalo samo upreti. Ljudje ne potrebujejo vojn, države ne. Vse, kar je spornega, se da mirno in potom sporazuma rešiti. Temu namenu bi morala služiti tudi mednarodna ustanova Društva narodov. Predvsem ta namen bi moralo imeti. Ali ga ima? Ali so vsi zastopniki držav verno vdani Društvu narodov?
Zunaj je sila, ki te namene Društva narodov ovira. Imperialistični kapitalizem je sila, ki diktira, ker se narodi, svetovna javnost ne upre grdim nakanam.
Spominjajmo se samo kupčije med Anglijo in Italijo glede Abesi-nije. Vsa javnost se je uprla in padli so v vodo načrti. Vse nič ni pomagalo, če je prej kapitalistično časopisje naglašalo potrebo abesinske civilizacije in trud Anglije za »nesebičen« mir v škodo Abesinije in v prid Anglije z ozirom na sredozemsko pomorsko vprašanje. Nič ni vse to zaleglo, ker se je izkazalo, da je eno kot drugo imperialistično osvajanje namesto mednarodnega sporazuma.
Svet se razcepi v takih vprašanjih na dva tri in več nazorov, ker je pod vplivom nejasnih utemeljevanj ali tendenčnih varanj. Vsaj zato kapitalizem ustanavlja konzorcije za kupovanje in izdajanje svetovnega časopisja. V japonsko-kitajski vojni, je prejelo na primer francosko časopisje, kakor so takrat poročali^ 50 milijonov frankov podkupnine, oziroma nagrad, da opravičuje japonski napad na Kitajsko. Celo Društvo narodov ni posredovalo z uspehom, ker so velike države odrekle. Zakaj? '• 11 »noiifs ! • ti «'»•<* Ji
Čas je torej, da se na pragu leta, ki nam nudi tako temno sliko za bodočnost, zavedamo tega položaja ter skušamo po svojih močeh sodelovati v boju proti vojni z besedo, dejanji, glavno pa s tem, da širimo delavski tisk.
Neodvisno časopisje, to je naš tisk, je najboljše orožje proti vsemu grozečemu zlu, ker druži delavstvo v organizacije ter resnično informira javnost o dogodkih,v u / lik. i imiča
- *>. t t» t
Javno mnenje je svetovna sila, zdravo javno mnenje pa imamo, če časopisje pošteno obvešča javnost.
Tega danes ni. Zahtevamo pa to od delavskega tiska.
Agitacijsko delo za »Delavsko Politiko« imamo. Kakor so razširjeni socialistični listi med. drugimi narodi, tako mora biti razžirjena ta pri nas.
Naš list in mi bomo potem ustvarjali javno mnenje, ker bomo javnost poučili o resničnem položaju.
Sklenimo na pragu starega leta, da bo tako že v letu 1936.
Za demokracijo in svo bodo
S svojo lastno moEJo
Normalni razvoj človeštva in njega socialnih razmer je mogoče le v svobodi in demokraciji. Danes svet popolnoma pozablja na to načelo. Prav v sedanjih političnih, gospodarskih socialnih razmerah, ki so tako kritične, bi moralo človeštvo spoznati, da je teh razmer nekdo kriv, kriv tisti, ki je ravnal usodo človeške družbe, to je kapitalistični gospodarski sistem, ki pozna le sam sebe, noče pa priznati nikakršnih pravic pri odločevanju v praktičnem življenju ogromnim množicam ljudstva, ki imajo želodec in pamet kakor gospodje, ki ravnajo s kapitalom,
Skoraj po vseh državah v Evropi opažamo, da se utihotaplja prikrita in neprikrita diktatura v javnem življenju in oblastniki se je oprijemlje-jo z vso strastjo kakor utopljenec bilke.
To bi še bilo razumljivo, zakaj kdor je absolutni gospodar, bi to rad i ostal, kdor je sit, bi rad ostal sit sam, ker je vzgojen v sistemu kapitalističnega gospodarstva, ki mu nudi vse udobnosti. Neumljivo pa je, da politiko teh gospodarjev podpirajo v svoji bedi nezaposleni, zlasti inteligenti in nešteti drugi zarobljeni tlačani. Krilate fraze o zlati dobi, ki jo pribore človeštvu oni, ki so — zakrivili današnje razmere, vplivajo na te ljudi kakor hipnotično, tako da ne vemo, ali nimajo nič soli v glavi ali pa so tako hlapčevsko vzgojeni ter se ne zavedajo niti svojega človeškega dostojanstva.
Tc je silno žalosten pojav človeške kulture.
Socialisti smo vedno obsojali indiferentnost, to je nezavednost in manjvrednost ljudskih množic. Vedno smo trdili, da zahteva pošteno sožitje v človeški družbi čim popolnejšo demokracijo in svobodo, toda obenem smo trdili, da je najsvetejša na-
loga delavskega gibanja, izobraziti te množice po svojih načelih in jih dvigniti iz močvirja indiferentnosti. Dvigniti je treba te množice, da se zavedo svojega položaja in ponižujočega hlapčevstva. Dvigniti in organizirati v politično vplivno gibanje, ki bi oviralo nastopajočo reakcijo in jo končno zatrlo v kali, preden napravi iz vsega sveta prisilno delavnico, družbo gospodov in brezpravnih sužnjev.
Čim jačje se pojavlja reakcija, tem bolj pereča je ta naloga delavskega gibanja.
iMenimo, da niti ni treba omenjati, da je temeljna naša zahteva tudi, da se delavski razred emancipira. To je, delavstvo ima svoje gibanje in v njem dela in sodeluje. Delavec nima ničesar iskati v nasprotniških taborih ter podpirati vpliv nasprotnikov ali igrati tam agenta provokaterja, ker je v delavskem gibanju dovolj dela, pozitivnega dela, ki jači naše gibanje. Delavstvo ima skupne interese in mora. v svojem gibanju te solidarno zastopati in pospeševati. Da to vprašanje prav razumemo, se moramo dvigati kulturno in imeti iskreno voljo, koristiti svojem gibanju. Zakaj le delavstvo je faktor, ki lahko zajezi reakcijo. V prejšnjem stoletju je pokopal fevdalizem meščanski liberalizem s pomočjo delavstva. Liberalizma danes ni več, zato prehaja naloga sedaj na delavstvo, da zajezi reakcijo.
Zato so potrebne dobre, solidne delavske organizacije, prepojene z duhom demokracije in svobodoljubja, ki naj prineso človeštvu socialno pravice. Ta generalna naloga je tako važna, da je tudi najmanjše izdajstvo nad njo največji zločin proti človeštvu.
Dvignimo se torej in dvignimo naše sotrpine iz blata nevednosti in nezavednosti!
Amnestija v Avstriji
Pomilostitev udeležencev februarske revolucije
Za Božič je avstrijski režim amne-stiral poslednje udeležence februarske revolucije — razen 16 — od katerih so bili mnogi obsojeni na deset in petnajst let ječe.
M,ed amnestiranimi so člani strankinega vodstva in obrambne formacije (»Schutzbrnda«) kot: Seitz, Dan-neberg, Proftova, major Eifler, Low, general Korner i. dr.
Ta amnestija se spravlja v zvezo s spremembo zunanje političnega položaja. Pred Božičem sta prišla na Dunaj intervenirat radi amnestije poslanca angleške delavske stranke: D. R. Greenfell in John Parker s strankinim advokatom Elwynom Johne-som.
Da bi si pridobil večje simpatije v inozemstvu, zlasti v Angliji, se je avstrijski režim odločil za amnestijo. Odkar je Italija postala skoroda nemočna v evropskih vprašanjih, uvide-va avstrijski režim vedno bolj potrebo zunanjepolitične preorientacije. Poprej so vodila vsa potovanja avstrijskih državnikov v Rim, sedaj pa se bo treba spoprijazniti z demokratičnimi državami. Zato naenkrat tak preokret. Seveda pa amnestija ni popolna, ker sedi v ječah še na stotine socialnih demokratov radi ilegalne akcije, ki jo je smatrati kot nujno posledico ukinitve državljanskih svoboščin. Tudi na te žrtve avstrijskega nasilnega režima inozemstvo ne sme pozabiti.
Japonci izzivalo nove konflikte
Japonsko - mandžurske čete so napadle obmejno postojanko notranje i Mongolije, ubile 16 mongolskih * stražnikov in so vpepelile stražno poslopje. Vlada notranje Mongolije, (ki se nahaja pod sovjetsko zaščito), je radi tega protestirala pri mand-žurski vladi, (ki je pod japonskim
vplivom.) Značilno je, da se je napad izvršil ravno v času, ko se mongolski ministri mude v Moskvi, kjer se posvetujejo s sovjetsko vlado, kako bi najbolje mogli organizirati obrambo mongolske meje pred naraščajočo agresivnostjo Japoncev.
Iz notranje politike
Beograd, 25. 12. 1935.
Aca Stanojevič je kot star radikal in radikalski prvak ostal na strani članov bivšega glavnega odbora Narodne radikalne stranke. Zato je seveda opustil nadaljnje sodelovanje v glavi JRZ. Tako sledi vsaj iz komunikeja, ki ga je objavila uradna agencija Avala.
S tem so seveda porasli stari radikali na ugledu posebno pri Pohorcih. Včasih so sicer vedeli povedati Pohorci, da stari radikali nič ne pomenijo. Da nimajo niti v Srbiji nikogar za seboj. Da je to le izbrana družba osebnih ambicij in da je »nad-mudrivanje in podvalivanje« alfa in omega njihove politične modrosti, načelnosti in taktike.
Kdo ve, če pa ni prišel sedaj čas, da se ta sloviti glavni odbor oženi na novo, pa seveda pobere drugod kako staro devico. Ni izključeno, da bo celo dr. Maček spoznal v teh starih radikalih zopet nov plamen one stare, še predvojne svobodoljubnosti in demokratičnosti, kar je vsaj v prvih početkih na svojih praporih visoko dvigala Narodna radikalna stranka.
Čiriča, najbrže ta preokret strankarske preorientacije ni iznenadil. Saj je na shodu v Novem Sadu dokazoval, da je prišel po narodnem razvoju duha in prilik do tega, da mu je kot. izvoljenemu opozicionalcu iskati torišča le v JRZ.
Prosi zablodam
Pri nas mislijo nekateri, zlasti polinteligenti in domišljavi ljudje, da morajo vedno drezati v delavsko gibanje in organizacije. Navadno niso to delavci in ne ljudje, ki opravljajo koristno ročno ali duševno delo. Pač pa so domišljavci brez ideološkega in organizatoričnega duha. Zato se delavsko gibanje takih prijateljev ne boji in se jih ne bo balo, ker v delavstvu končno le zmaguje ukoreninjena zavest, ki jo diktira delavcem današnji gospodarski sistem.
Kako neutemeljeno je rovarenje v delavskih vrstah, nam potrjujejo tudi s stališča komunistov sklepi zadnjega kongresa kominterne. Ti sklepi pravijo, da je treba porabiti vse sile proti fašizmu in v obrambo demokracije ter zaradi tega podpirati socialistično gibanje, ki se v sedanjem političnem položaju bori v tem prav-cu. Sklepe je izrecno utemeljeval referent, da je boj proti socialističnemu gibanju neutemeljen, ker je to gibanje edino, ki se zavzema za demokracijo.
Za enotno socijalistično gibanje
Sklepi kominterne sicer pravijo, da naj komunisti vstopajo tudi v m®' ščanska gibanja, da tam uveljavljajo svoje zahteve. Mi ne vemo, kakšne zahteve naj tam uveljavljajo, ker se tam le korumpirajo in cepijo svoje sile. Delavsko gibanje je vedno zagovarjalo emancipacijo delavskega razreda in je logično, da bo le takrat kaj doseglo, če bo izpopolnilo svoje vrste.
Vendar ima tudi to stališče kominterne svoj pomen. Mi vemo, da kapitalizem politično odklanja Rusijo, da se boji ruske invazije. Enako ve tudi Rusija, da bi mednarodni kapitalizem in kapitalistične države rade zadavile ruski režim. To sklepamo že iz tega, ker se je onemogočil vzhodni pakt.
Zato ruska kominterna ni nikomur naročila, da naj ruši delavsko gibanje, ker ni to v nje interesu.
Omilitev svetovne gospodarslte krize!
Francoski senat sprejme protifašistični zakon
V jugoslovanskem gospodarstvu opažamo sicer prehodno izboljšanje gospodarstva. Vendar je pa socialna kriza večja, ker se znižujejo delavske in nameščenske plače.
Kako je z gospodarskim razvojem v drugih državah? V industrijski produkciji sta vodilni Anglija in Zedinjene države v Ameriki. V drugih deželah je industrija napredovala le malo. Angleška industrija ima še vedno dobro konjunkturo, ki jo v zadnjem času podpirajo naročila vojnega orožja in utegne trajati dalje časa. Ostalo industrijo je za daljšo dobo poživilo v Angliji stavbarstvo, ki pa že popušča. Primerjajoč angleško produkcijo in gospodarske številke tekočega leta z najvišjo konjunkturo 1929, moramo vedeti, da takrat najvišje konjunkture gospodarstvo v Angliji ni doseglo, kakor primeroma v drugih deželah. Končno priča tudi 1,900.000 nezaposlenih, da kljub vzletu kapitalističnega gospodarstva še vedno ni mogoče zaposliti vseh ljudi. Izvozna trgovina se je v tem letu znatno izboljšala.
Dežela s tehnično najbolj razvito kapitalistično produkcijo, Zedinjene države Severne Amerike, ima že več mesecev najboljšo konjunkturo v glavnih panogah svoje industrijske produkcije. Izdelava surovega železa in jekla napreduje, produkcija avtomobilov se bliža rekordnim številkam, tudi izvoz in uvoz sta se dvignila. Če se je bilo bati, da bo imela odprava zakonodaje Nire (razveljavilo najvišje sodišče) slab vpliv na gospodarstvo, tedaj gre vsaj deloma zasluga delavskim strokovnim organizacijam, da se to ni zgodilo. Organizacije so imele v letu 1935 ugodno priliko, da so se borile za določbe Nire in za svoje ojačenje. Odločno so se borile proti zniževanju plač in proti podaljšanju delovnega časa. Poučevanje in nadaljevanje organiziranja delavstva pa se nadaljuje. Četudi zaenkrat ni vidna organizacija na zunaj, je vendar za nadaljevanje osvoob-dilnega boja v Zedinjenih državah odločevalnega pomena. Deset milijonov nezaposlenih, ki so v tem letu izsilili pričetek ustanovitve velikopotezne državne socialne zakonodaje, so resen opomin, da je treba družabni razvoj primerno urejevati, če nočemo, da gospodarstvo in družba okrne.
Srečen otok v toku evropskega gospodarstva so Skandinavske dežele. Na Ševdskem, Danskem in Norveškem se nahaja gospodarstvo zaradi ukrepov socialno demokratičnih ali socialnodemokrafičnih in levome-ščanskih koalicijskih vlad ter zaradi ugodnih vplivov svetovno gospodarskih dogodkov v stalnem izboljšava-nju. Industrijska produkcija narašča,
nezaposlenost nazaduje in maibkme- g iiškn prebivalstvo; si. ob sodeihv.anjit j z delavci izboljšava rvoj socialni por ložaj;.. Uvoz in izvoz, nordijskih držav sta v tekočem letu znatno porasla.
Belgijsko gospodarstvo ste bistveno razlikuje od našega, ker je tam cela vrsta industrij, ki del&jp za izvoz. Čim dalje je trajala svetovna gospodarska kriza, tem večjo škodo je imelo. Razveljavljenje vrednosti naj bi olajšalo položaj, pred v;s.em pa pospeševalo izvoz in zmanjševalo nezaposlenost. Po ukrepih s sodelovanjem delavske stranke v koalicijski viadi se je število nezaposlenih zsmanj-šalo za 150.000, toda nizke mezde in plače še vedno ovirajo večji in trajni dvig produkcije,
V Franciji, ki velja za voditeljico tako zvanega bloka dežel z zlato va-iuto, se je izpočetka tega leta gospodarska kriza še nekoliko poostrila. Nazadovanje v industrijski produkciji je pa bilo v celoti v tej državi manjše kakor v drugih državah. V zadnjih mesecih se šele pojavlja majhen dvig. Izvoz Francije je v primeri s prejšnjim letom močno nazadoval, tako da je morala Francija uvozno kontingentiranje poostriti, kar zade- | va tudi države male antante. V Franciji se vrši huda borba glede valutne politike ter kaže, da pridobivajo na vplivu pristaši devalvacije franka.
V večinoma agrarnih državah evropskega vzhoda in jugovzhoda gospodarski položaj ne beleži bistvenih izprememb. Pač je industrijska produkcija — kot izraz stremljenja po avtarkiji — deloma znatno napredovala. Toda o splošnem gospodarskem dvigu ne moremo govoriti, ker se kljub zvišanim cenam za agrarne pridelke v teh deželah položaj kmetiških množic ni znatno izpremenil.
Nacionalno socialistična Nemčija in fašistična Italija sta svoje gospodarstvo podkurili z obsežnimi oboroževalnimi naročili. V obeh deželah je vsa industrijska in agrarna produkcija usmerjena popolnoma po vojni potrebi. V Nemčiji se nahaja napihnjeno gospodarstvo, ker ni mogoče oboroževalne industrije kar nadaljevati na kredit, pri koncu. Nezaposlenost, ki so jo nacionalni socialisti hoteli popolnoma odpraviti do konca 1. 1935, izkazuje danes po domačih statistikah nad dva milijona nezaposlenih, katerih število se bo v bodočih mesecih zopet zvišalo za tri četrt do enega milijona. Nemški izvoz je dosegel v tem letu najnižje stanje v vsej dobi krize.
Mussolini poizkuša vso srečo z vojno. Iz naroda se izsesavajo vojna posojila, uvaja se racioniranje najvažnejših živil ter življenjskih potrebščin in kot posledica fantastičnih vojnih stroškov se pospešeno bliža
Dne 24-11.i m.- je francoski senat v končnem črtanju sprejel psatifaši-stični zaktm z 207 glasovi proti 84.
cije razpustiti notranji minister. Senat je določbo izpremenil, po kateri sme te organizacije razpustiti pred-
Načrt, ki Bil'sprejet v zbornici, i sednik republike na podlagi sklepa je določatida?sme: fašistične:• rganiza- S vlade.
V Afriki hudi boji
Zlasti-na? severni fronti Abesinije so bili precej hudi boji. Po našem mnenju • boji' niso imeli ofenzivnega, marveč le defenzivni značaj. V pogorju 'Bčmbieju je utrjen ras Se (um. Ob obeh straneh so prodirali Italijani, pa.utegnili obkoliti to pogorje. Zaradi tega so Abesinci izvedli operacijo proti Aksumu na eni in Makallu na drugi strani. Žrtve so bile velike, čeprav so Abesinci' v teh bojih zmagali in zaplenili mnogo vojnega materijah.
Z južnega bojišča ni posebnih poročil.
Zaradi izpremembe angleškega stališča so v Italiji presenečeni. Mus-
solini odklanja odgovornost za posledice, želi pa, da Francija posredovanje nadaljuje. Laval odklanja nadaljnje posredovanje, češ, da more o teh stvareh ukrepati dalje le trinajstori-čni odbor Društva narodov.
V Angliji se tolažijo, da zaradi dogodkov v Evropi ne pride do vojne. Najbolj pereče sredozemsko pomorsko vprašanje med Anglijo in Italijo se bo dalo mirno rešiti, ker je Italija v zadregi. Anglija je tudi vprašala pomorske države, če ji dovolijo v svojih morjih baze za operacije. Večina držav je pristala in je s tem Anglija zopet pridobila močan adut proti Italiji.
Iz statistike socialni
inja
Poslabšanje soc. položaja v enem leta
V mesecu oktobru 1935 je bilo zavarovanih pri socialnem zavarovanju 601.522 zavarovancev (439,962 moških in 161.660 ženskih.) To je 7.282 več kakor v mesecu septembru.
Po zavarovanih mezdah spadajo med zavarovance do 8 Din dnevno 79.552, od 8 do 24 Din 284.882, od 24 do 34 Din 101.431, od 34 do 48 Din 66.903 in z zaslužkom nad 48 Din 68.854 zavarovancev.
Povprečna mezda je iznašala
21.72 Din na dan, to je 0.38 Din manj kakor lani istega meseca.
Celokupna zavarovalna mezda je znašala 326.62 milijonov dinarjev, v septembru pa 323.51 milijonov dinarje Vr
Število članstva je poraslo v zadnjem letu za 6.39%, dočim se je celokupna zavarovana mezda zvišala le za 4.53%. Splošno mezdno poslabšanje znaša potemtakem v enem letu 1.86%.
propad lire. Prejemki naroda padajo, dočim je nezaposlenost manjša kot posledica velikih vojaških vpoklicev v vojno službovanje. Gospodarski razvoj v Nemčiji in Italiji je ovrgel trditev, da fašistična oziroma nacionalistična diktatura vodi gospodarstvo k ozdravljenju.
Pogled v gospodarski položaj uči torej, da se je omiljenje krize v večini najvažnejših dežel nadaljevalo, da pa gospodarstvo tega pojava kapitalističnega sistema še nikjer ni rešeno. Povsod morajo še milijoni ljudi kot žrtev kapitalistično gospodarskih zakonov težko trpeti.
Če sl z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj I Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi.
Čiovek, njegova vred* nost in ekonomija
Tudi gospodarstvenik Rudolf Goldscheid govori o človeški vrednosti v gospodarstvu. Ekonomija s človeštvom, pravi, je glavna, toda ne kot etični postalat, marveč kot gospodarski faktor, kot delovna sila in konzumen! Ekonomija z delom je pravi temelj gospodarstva. Poleg produkcijskega in mobilnega kapitala je organični kapital (delovna sila) postal jako soodločevalen, v taki meri, da postajajo vedno močneje tendence, da mora biti država predvsem zaščitnica • organskega kapitala (delavstva). Ta skrb ni nepotrebni luksus. Ni pa večjega, dražjega luksusa, kakor brezbrižno gledati bedo množic. V tem pogledu je socialna politika ona, ki hoče Že vnaprej presoditi, kaj ne smemo dopuščati, da se z delavstvom godi.___________________________
Novoletna številka »Delavske Politike« bo izšla v ponedeljek 30. t. m.
B. Traven, Bombaž
II. Knjiga
Prevaja Talpa 40
»Osnažite pladnje,« mi je dejal mojster. »To boste menda znali. Če bi prišla stara (to je bila senjora Doux ki nikakor ni bila stara, nego ji je bilo komaj trideset let) — saj mora v vsak drek vtakniti svoj nos —. potem snažite kar pladnje. Potem' ne bo opazila, da se -na pekarijo nič ne razumete. Toda sedaj ne bo prišla, sedaj je stari pri ujej; saj sicer sploh ne utegneta. Sploh se čudim, da sploh na to še utegneta misliti. Toda pri vsej reči na to sploh ne mislita. Kadar sta skupaj, mislita pač na nas, ali morda ne jemo jajc. To pa sedaj kar lepo poizkusiva.« Ubila sva nekaj jajc, dala nanje sirovo maslo in vse skupaj vtaknila v peč. Ko sem se najedel, sem se začel učiti čistiti pladnje. To pa ni tako enostavno, kakor bi si človek mislil. Treba se je šele naučiti. Potem sem moral odtehtavati moko. Tudi to ni kar tako. Po-tcmi sem moral ubiti pet sto jajc in odločiti rumenjak od beljakovine. Če bi delal to na tak način, kakor dela mati v kuhinji, bi potreboval za to delo teden dni. Tu pa mora biti ta reč opravljena v komaj dvajsetih minutah in niti pikica rumenjaka ne sme kaniti v beljak vino, sicer bi nastale razne težave.
Potem sem se učil ravnati s stroji, ki režejo testo, kuriti ogenj, delati testo za kruh in pecivo, glazirati malo pecivo, obrezovati torte, pripraviti vse za njihov okras, čistiti sklede in posode, po-
mivati mize, pometati pekarno, mleti led, pripravljati sladoled in še marsikaj drugega. Vse lepo po-. časi, kakor se da vsaki stvari priučiti. Na svetu ni stvari, ki bi se je človek ne naučil.
Potem' je prišla sobota. Mezdni dain. Toda mezde nismo dobili. »Manjana, jutri,« je dejal se n j or Doux. Naslednji dan je bila nedelja in delati smo morali več kakor v ostalih dnevih. Kar pa se tiče izplačila mezde, se ob nedeljah mezda ne izplačuje: »Jutri«. V ponedeljek je tudi ni izplačal, ker še ni bil v banki. V torek ni imel denarja, ker je denar, ki ga je dvignil v banki, že izdal.
V sredo so dobili mezdo šele natakarji, v četrtek !>a sploh ni imel denarja in zato ni mogel izplačati.
V petek ga ni bilo najti; zmeraj, kadar smo ga iskali, je pravkar odšel v stanovanje in ga nismo smeli motiti. V soboto bi moral izplačati že dvojno mezdo, tedaj pa je imel prevelike izdatke, ker je moral nakupiti še za nedeljo in so banke že opoldne zaprli. »Jutri,« je rekel. Toda naslednji dan je bila nedelja, ko ne izplačuje mezd. »Jutri, to je bil ponedeljek, tedaj pa ni bil še v banki.
Po treh tednih sem dobil prvi denar, toda ne za tri tedne, nego samo za en teden. Tako je bilo teden za tednom, zmeraj je za cele tedne zaostajal s plačilom. Mi pa nismo smeli niti četrt ure zaostati z delom, sicer je bila strahota. Na dan smo morali delati po petnajst, šestnajst, da celo po ena in dvajset ur. To se mu je zdelo samo ob sebi umevno in prav tako samo ob sebi umevno se mu je tudi zdelo, da je izplačeval mezdo, kadar se mu je ljubilo, in ne, kadar bi jo moral.
Toda drugega dela ni bilo najti, in četudi bi sc dalo najti, ga nismo utegnili iskati. Ko smo popoldne dovršili delo v pekarni, so bili ostale delavnice in uradi, kjer bi povprašali za delo, navadno že zaprti. Morali smo pač vzdržati. Če hočeš živeti, moraš jesti, če jedi drugače ne dobiš, si jo moraš pač poiskati tam, kjer je.
Natakarjem se ni prav nič bolje godilo. Na mesec so dobivali samo po dvajset pez mezde, v ostalem pa naj bi živeli od napitnin. Toda tu ljudje niso z napitninami kar nič radodarni, in če je bilo malo gostov, je natakarjem prešel smeh. Potem so bili oni krivi, da so gostje izostali, in senjora Doux jim ni privoščila niti dvajset pez mezde. Mi smo stanovali v hiši, natakarji pa ne. Imeli so družine in so stanovali pri družinah. Radi tega so imeli še posebne izdatke. Niti dovolj jedi niso dobivali, nego samo tako mimogrede kot miloščino ali kot posebno ugodnost. Naš mojster že štiri mesece ni dobil mezde. Tudi če bi hotel iti, bi ne mogel, ker bi ga senjor Doux cele tedne zadrževal z izplačilom'. Vsak dan bi morali dobiti pri kosilu steklenico piva. Tako je bilo pogodeno. Toda dobili smo pivo samo tedaj, če je bil senjor Doux posebno dobre volje, če je dospelo mnogo naročil ali če smo morali dvajset ur delati. Kosila so bila !>rav dobra. Dobivali smo mnogo mesa, pri kosilu dvoje ali troje mesnih jedi. Toda čez teden dni nismo mogli več jesti; kajti vsak dan smo dobivali isto. Niti riževo zrnce ni bilo danes drugače, kakor je bilo včeraj, in niti ena mesna jed ni danes drugače teknila, kakor bo teknila jutri.
Štev. 103_________________________»DELAVSKA^POLITIKA*	_	     Stran	3
IZ NAŠIH KRAJEV
Ljubljana
Naše stališče do novega imenovanega
občinskega sveta.
čini hotenje, da se z izkoriščanjem sedanjega izjemnega položaja hoče vzdržati na oblasti. — Imenovanje dveh socialističnih odbornikov ne more služiti večini za videz, da ! je z nezadostnim zastopstvom delavskih slo-i jev zadoščeno potrebi, da so v občinskem | svetu, zastopani vsi sloji ljubljanskega pre-| bivalstva.
Za sodelovanje v občinskem svetu pa imata imenovana sodruga sledeče naročilo:
Zagotoviti si morata popolno svobodo, povsem proste roke, nevezana do posameznih skupin v občinskem svetu morata zastopati samo koristi delovnih slojev ljubljanske občine. Zahtevati pa morata tudi, da si tako svobodo priborita tudi za to, da bosta lahko v stalnem stiku s svojimi sodrugi in delavci ter da bosta mogla s sestanki, shodi obveščati ljubljansko delavstvo o nalogah ljubljanske občine in delu ljubljanskega občinskega sveta. — Cim bi se občinskima odbornikoma jemala ali zavirala možnost stalnega kontakta z delavskimi zaupniki, tudi tedaj za delavska zastopnika ni več mesta v ljubljanskem občinskem svetu. Aktivno sodelovanje v občinskem svetu je torej vezano na možnost neposrednega kontakta z ljubljanskimi delavci. — Ta neposredni kontakt pa bo tudi najboljše dokazal, da so dani za izvedbo volitev tudi tisti pogoji, ki jih je notranji minister zahteval, to je, da bodo lahko mirno spali žandarji in mirno uradovali tudi politični uradniki,
Silvestrovanje Strokovne komisije za Slovenijo, v dvorani Delavske zbornice, bo lep družabni večer pri pogrnjenih mizah. Ples bo ob zvokih godbe »Zarja«. Na sporedu so kupleti, šaljivi nastopi, ki jih pripravlja delavske oder »Zarje«. Nekaj izredno lepega bo pa simbolična slika, delo pisatelja Ivana Vuka »Mi kovači«, ki jo bo uprizoril delavski oder ob polnoči. — Vstop samo proti vabilom! Na to ne pozabite in si ga preskrbite vsak pri zaupniku svoje organizacije že zdaj, ali pa si pridite kar ponj v Strokovno komisijo. Začetek ob 20. uri. Vstopnina 6 Din. Zvečer pri blagajni, če bo še kaj prostora, pa 8 Din.
Maribor
Zborovanje zaupnikov in organizacijskih funkcijonarjev.
29. decembra ob 9. uri dopoldne v Delavski zbornici, II. nadstropje.
| lavske Politike« bodo predprodajne vstop-I nice po Din 6.— in Din 8,— na razpolago do torka, dne 31. decembra.
SILVESTROVANJE
mariborskega delavstva
bo v veliki dvorani pivovarne „Union“. Sodelujejo: Pevski zbori Enakost, Frohsinn, Grafika, Krilato kolo, Pevski odsek pekov in Zarja. Svira godba Glasb, društva žel, delavcev in uslužbencev pod vodstvom g. M. Schonherr-ja. Začetek ob 20. uri._ Vstopnina	nizka.
Doma in po svetu
Sestava ravnateljstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Prejšnji petek je imelo novo ravnateljstvo OUZD v Ljubljani prvo sejo. Za predsednika je bil izvoljen Franc Kremžar, za podpredsednika Leopold Jonke in Matko Curk. Za predsednika nadzorstva je bil izvoljen Ivan Kovina, za podpredsednika inž. Franc Miklavc in Leopold Vestner. Rentni odbor tvorijo: predsednik in dr. Jeglič, Klanjšek, Majeršič, Kukoviča ter gradbeni odbor: predsednik Gologranc, Curk, Majeršič in Jonke. — Naši člani se seje niso udeležili, ker so odložili mandate.
Dr. Edo Šlajmer umrl, V Št. Vidu nad Ljubljano je umrl v ponedeljek, dne 23. t. m. popularni kirurg dr. Edo Šlajmer v 72. letu starosti. Rojen je bil 8. oktobra 1864 v Čabru. Svojo zdravniško prakso je izvrševal v Ljubljani in je bil znan po vsej Sloveniji. Leta 1891 je postal asistent v ljubljanski bolnišnici ter postal 1892 primarij kirurgičnega oddelka. Upokojen je bil 1911. Svojo prakso pa je opustil šele pred dvemi leti. V politiko se ni vmešaval.
Nad 30 smrtnih žrtev je zahtevala železniška katastrofa, ki se je zgodila dne 24. t. m. na Turinškem v Nemčiji. Okrog 60 potnikov pa je bilo ranjenih.
Novi volilni zakon nameravajo izdati v Grčiji. Osnutek predvideva 300 poslancev, država pa je razdeljena na 32 okrožij.
Dr. Karl Kramar petinsedemde-setletnik. Dne 27. t. m. je dovršil češki politik dr. Kramar 75. leto starosti. Dr. Kramar je bil voditelj tako-zvanega mladočeškega gibanja. Z njim je mnogo sodeloval Ivan Hribar. Kramar je bil več let poslanec v Avstriji ter bil obsojen zaradi veleizdaje. Pomilostil ga je mladi cesar Karl ob nastopu. Takoj po prevratu je bil ministrski predsednik, pozneje pa je njegovo gibanje odreklo, ker je za* vladalo sodelovanje med narodi namesto čehoslovaškega nacionalizma.
183 milijonov frankov kredita je •odobrila francoska zbornica za državno obrambo.
V	Španiji so radi silnih nalivov nastale velike poplave.
Ruski belogardijci iz Mandžurije, ki jih podpira Japonska, so izvršili atentat na ruski vlak na amurski železnici, pri katerem je našlo smrt 200 potnikov. Atentat je veljal predvsem sovjetskim uradnikom, ki so se vozi-
li	v Habarovsk. Amurska železnica teče mestoma tik ob reki Amurju, ki tvori mejo med sovjetsko vzhodno Sibirijo in Mandžurijo.
Na kitajskih univerzah v Pekingu, Msnkingu in v Šanghaju, so se zadnje dni vršile velike in burne dijaške demonstracije proti avtonomističnim stremljenjem v severnih provincah in proti Japonski osvojevalni politiki. Vlada je povabila rektorje in zastopnike dijakov, da se z njimi posvetuje
o	teh vprašanjih.
»Iz okolice Kanala, decembra 1935.
Odkar smo se zadnjič oglasili, je pri nas mnogo novega, ker imamo vojno v Afriki, vendar za sedaj ne bomo pisali o tem, temveč se pomenimo malo o nacionalizmu.
Tudi pri nas imamo take nacije, ki radi tukajšnjih slabih razmer odidejo v Jugoslavijo. Trobojnici, ki jo navadno nosijo, odstranijo zeleno barvo in jo nadomestijo z modro, pa imamo »zavednega jugosloven-skega nacionalista« pred seboj, ki povrhu še graja Italijo. Ko pa to ne pomaga in se ga loti še domotožje, pa ga imamo spet doma. Trobojnico spremeni s tem, da nadomesti modro z zeleno barvo in graja se obrne proti Jugoslaviji, kar tukajšnjim oblastvom jako ugaja. — Pa imamo zopet »Fascista Nacionale Italiano«. Živel narod! Eja Du-ce! Tako ti tak človek svoj šovinizem po vetru varno suče. Če bi kitajski režim dočakali, bodo taki ljudje še kite nosili.
Druge vrste »prave« slovenske nacije imamo, ki zaradi zatiranja s strani fašistične strahovlade bruhajo sovraštvo kar na ves italijanski narod. Ti ljudje ne razlikujejo nacionalizma oz. fašizma od narodnosti. Politično stranko in režim lahko sprejmemo ali zavrnemo, zagovarjamo ali grajamo, narodnost pa je z rojstvom določena. Zato ni-50 vsi Italijani krivi, če nas fašizem zatira, ker niso vsi Italijani fašisti. To lahko ugotovijo vsi tisti, ki so v času svetovne vojne Potovali po Italiji kot begunci ali povojni emigranti v raznih državah, ki so bili v do-
V	novi občinski svet sta bila imenovana tudi dva sodruga, ki sta že svoječasno bila v ljubljanskem občinskem svetu, kot predstavnika Socialistične stranke Jugosla-. vije. —
Z imenovanjem obeh sodrugov je bilo, najprej rešiti vprašanje, če naj imenovana, postavitev sploh sprejmeta. Bivši, člani razpuščene stranke so odločili: oba imenovana, sodruga naj postavitev sprejmeta,, vendar pa pod sledečimi pogoji:
Sedanji imenovani občinski svet mora smatrati za svojo prvo in glavno dolžnost, da stori vse, da se na ljubljanskem magistratu likvidira nenaravno in nesmiselno vzdr-žavanje in vladanje imenovanih občinskih uprav. — Likvidacijo tega izjemnega položaja morata pred vsem podpirati In zastopati oba imenovana sodruga. —
Povedati in zahtevati je treba, da se mora to izjemno stanje likvidirati z izvedbo volitev na podlagi splošne, enake, tajne in proporcionalne volivne pravice in doseči je, da se z obljubljenimi demokratičnimi političnimi zakoni v tej smeri izpre-meni tudi sedanji zakon o mestnih občinah.
Le na tej podlagi izvoljeni občinski svet je upravičeni in pooblaščeni gospodar ljubljanske mestne občine. —
Za oba imenovana sodruga bo torej mesta v imenovanem ljubljanskem občinskem svetu le, če se ne pokaže pri imenovani ve-
Prva sela ljubljanskega občinskega sveta je bila le formalnega značaja. Bivši župan dr. Ravnihar je povedal, da je splošna nabiralna akcija 1. novembra dala 40.545 Din. Druga akcija 18.000 Din in Vse za otroka 37.888 Din; 63 rodbin je prevzelo otroke na hrano. — Odvetnik dr. Ivan Stanovnik odlaga občinsko svetovalstvo, ker ne more prevzeti odgovornosti za bivše gospodarstvo v občini. Novi župan dr. Adlešič omenja, da so dolgovi občine po vojni narasli od 18 na 180 milijonov zaradi investicij. Občina uvede politiko socialnega skrbstva, komercializacijo mestnih podjetij itd. Novi župan ne odklanja stvarne kritike?
Ponovno opozarjamo vse obratne zaupnike in organizacijskih funkcijonarjev na zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo, dne
Predprodajne vstopnice
za Silvestrov večer pri »Unionu«, je treba i obračunati najkasneje do nedelje, dne 29. de-: cembra v tajništvu Strokovne komisije. — Istotam kakor tudi v administraciji »De-
Zaupnlški tečaj. V soboto, dne 28. decembra predavata s. Grčar o »gospodarskih vprašanjih« in s. Eržen o »praktičnem spisju«.
Radi špljonaže v korist neke sosednje države, so bili te dni od državnega sodišča v Beogradu obsojeni: ključavničar Franc Kreintz iz Maribora na 20 let ječe, gostilničar Albert Achtig iz Maribora na 15 let ječe in hotelirka Frančiška Baumann iz Varaždina na 18 let ječe. Trije obtoženci so bili oproščeni.
tiku z italijanskimi delavci — antifašisti. Najhujši zagrizenci so nekateri bivši »vojščaki«, katerih je pokojna Avstrija naučila sovraštva celo proti lastnemu narodu; taki veljajo za »izkušene«. Sedaj v afriški vojni želijo smrt vsem, ki so v italijanski uniformi — kolikor miličnikom-prostovoljcem, toliko tistim žrtvam, <	----
ki z odporom v srcu morajo na vojno. Vojni begunci so imeli in emigranti imajo priliko videti tudi med domačini, kateri so pijani nacionalizma, kako nimajo socialnega čuta do emigrantov, »ker jim hodijo kruh odjedat«, medtem ko so tisti, ki čutijo internacionalno, povsem drugačni. Tako politiko se opaža sedaj pri nas, ko banke izganjajo slovenskega kmeta-na-jemnika s svojega posestva, katero si je banka z zapeljivim posojilom osvojila. Na njih mesta prihajajo italijanske družine, katerim banka nudi pomoč v denarnih podporah. Po drugi strani pa pravijo govorniki, da so že vsi tujerodni »Italijani« v Julijski Krajini zvesti fašizmu. —
Med svetovnimi nacionalizmi je večna tekma v osvajanju in zatiranju, kar rodi maščevanje in trajno sovraštvo. Vsi nacionalizmi pa so kakor kotel in lonec, ki sta oba črna. Taki ljudje (kar jih je pripadnikov delavskega razreda), če bi bili tako bojeviti za svojo razredno korist proti kapitalizmu, bi lahko že marsikaj dosegli. Sicer pa pri nas pod cerkveno in fašistično diktaturo ni sledu o najmanjši svobodi ali pravi vzgoji.«
Seja mariborskega mestnega sveta je
sklicana za ponedeljek, dne 30. t. m..v mestni posvetovalnici.
Rdeče morje in plavi Nil. Tukajšnji »Ve-černik« piše: »Inkorporacija? Po Mariboru razpravljamo živahno o tem vprašanju. Bo — ne bo — bo? Sedaj tuhtamo in pogrun-tavamo. V Ljubljani se je izvršila, v Celju in Ptuju tudi. Po Mariboru gre sledeči glas: tamkaj pa okoli in okoli nimajo »rdečega« morja. In razen tega teče po sredi Maribora v široki strugi »plavi« Nil. I »rdeče« morje
i	»plavi« Nil rada preplavljata.« — O rdečem morju in vprašanju inkorporacije se po mestu res mnogo šušlja. O plavem Nilu, ki baje teče po sredi Maribora, pa smo sedaj prvič slišali. Ne oporekamo. Morda je svoj-čas res tekel plavi Nil skozi naše mesto. Sigurni pa smo, da se je v zadnjih mesecih popolnoma izsušil, ostalo je le še močvirje, katerega se pa vsak rad izogne.
Novo župnijo hočejo ustanoviti v Studencih. O tem bo moral razpravljati tudi mestni občinski svet na svoji seji 30. t. m. Kaj ima občinski svet opraviti s to zadevo, je težko reči. Upravno-politično občina nima s cerkveno občino nobenega opravka. Verniki se bodo pa že znali braniti pred novimi cerkvenimi davščinami. -■• *	, •>.
Smučarji so razočarani nad vremenom.
Pred tednom je zapadel sneg do kolen in zimski športniki so se veselili smuke čez Božič. V torek popoldne so romale dolge vrste smučarjev na Pohorje, čez noč pa je nastopilo toplo južno vreme, sneg se je začel topiti in s smuko ni bilo nič. Za Božič bi se imelo otvoriti tudi drsališče v mestnem parku, ki pa ga je čez noč voda zalila.
Na vogalu Glavnega trga in Vetrinjske ulice namerava prihodnje leto neka zadruga podreti pritlično hišo in postaviti tam štirinadstropno palačo, ki bo vsebovala v pritličju gostilno, v prvem nadstropju pisarne, v ostalih nadstropjih pa stanovanja.
Azilni sklad PTL je potom dinarske stanovanjske akcije v Mariboru in z darili posameznikov dosegel v mesecu novembru 1935 vsoto Din 194.454.—, ki je namenjena za zgradbo azila jetičnim bolnikom. Proti-
tuberkulozna liga v Mariboru se vsem darovalcem in nabiralcem najprisreneje zahvaljuje! Podporniki se lahko poslužujejo v potrebi Protituberkuloznega dispanzerja, ki posluje tudi za vse revne sloje vsak delavnik od 9. do 11. ure v palači OUZD v Mariboru.
Za 1800 jaj.c je opeharila splošno bolnico neka kmetica iz Sikol, ki je dobavljala bolnici jajca. Za jajca je dobivala v kuhinji nakazila, na katerih je bilo označeno število jajc, ki jih ji naj pri blagajni izplačajo. Ona pa je številke na nakazilih pomnožila in si pustila plačati mnogo več jajc, kakor jih je pa prinesla. Blagajniku se je zazdelo sumljivo, da kuhinja kar naenkrat potroši toliko jajc več in je poizvedoval. Na ta način so ugotovili prevaro. Kmetico je sodišče za to obsodilo na 6 mesecev zapora in 1000 Din globe.
Ruie
Lepo uspelo zborovanje. Minulo nedeljo popoldne se je vršilo v gostilni Magdič strokovno zborovanje, katerega so se udeležile tudi tekstilne delavke. O pomenu strokovne organizacije, obratnih zaupnikov in delavskem tisku sta poročala ss. Petejan in Vidovič. Po zborovanju se je organiziralo lepo število novih članov za Splošno delavsko strokovno zvezo, priglasilo se je pa tudi več naročnikov in naročnic za »Delavsko Politiko«. Zborovanja se je udeležilo tudi nekaj vrlih tekstilnih zaupnikov in zaupnic iz Maribora.
PolJCane
Delavsko predavanje. Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica ,v Poljčanah, priredi v nedeljo, dne 29. decembra ob 15. uri popoldne v hotelu Mahorič v Peklu pri Poljčanah za rudarje predavanje s. dr. Reismana o naši zakonodaji glede rudarjev.
Zabukovca
O našem gibanju. Da bodo sodrugi in so-družice tudi v drugih krajih obveščeni o našem delovanju, podajamo v naslednjem poročilo o dogodkih v našem pokretu v preteklem mesecu. — Na praznik zedinjenja 1. decembra so gostovali naši Zarjani v Velenju v dvorani »Rudarskega doma« s tridejauko J. Moškriča »Razkrinkana morala«. Med odmori je sviral tudi orkester »Zarje«. Društvo se je počutilo zelo dobro med svojimi sotr-pini-rudarji. Nekatere gospode je sicer bodel velik obisk v oči, pa se bodo morali že navaditi tudi delavskega kretanja. — Dne 8. decembra popoldne smo pokopali našega dolgoletnega sodruga Kisovarja Fr., ki je podlegel prehitri izčrpanosti svojih sil pri težkem rudniškem delu. Sodr. Brezovšek se je v lepem nagovoru poslovil od rajnika, Mnogoštevilni sodrugi so spremili umrlega na zadnji poti in ga položili materi naravi v naročje. Pevsko društvo »Zarja« mu je zapelo v zadnji pozdrav, — V nedeljo, dne 15, decembra se je vršilo predavanje ZRJ v pro*
. ■	.. r;	*	. mi. i >	>	<■<--J *
štorih s. Zupanc iv. v migojmean. rreuaval je s. Arh iz Zagorja o »ppmenu in namenu raznih strokovnih organizacij«. Predavanje je bilo zelo podučno in stvarno, za kar je žel predavatelj splošno odobravanje. Po predavanju se je vršila debata. Oglasili so se razni sodrugi z nasveti, kako poživeti delo v organizaciji in delavstvo stoodstotno organizirati v vrstah svobodne strokovne organizacije, da bo prišel proletarijat čiinprej do svojih pravic in svobode. — Dne 17. decembra je deložiral v največjem snežnem me-težu nacionalni delavec svojega sodelavca marksista s petimi malimi otročički. Bridko, žalostno, a resnično. — V7 nedeljo, dne 22. decembra je bila prava manifestacija naše misli. Obiskali so nas ss. dr. Reisman, Eržen in Jelen. V nabito polnih prostorih pri g. Škobernetu v Grižah so nam omenjeni sodrugi povedali mnogo koristnega in nas podučili o naših pravicah in delu za naš dobrobit in dobrobit vsega delavstva. Želimo, da nas še večkrat obiščejo! — Po predavanju se je vršila v prostorih s. Zupanca božičnica v prid brezposelnim rudarjem in njih otročičkom. Z najlepšimi besedami so se obdarovanci zahvaljevali odboru ZRJ. Največja zahvala za gre sodružici Zupančevi, ki je v najslabšem vremenu prevzela nabiralno akcijo, da se vsaj na božični dan olajša bedno stanje izmozganih in od kapitalizma zavrženih proletarcev. »Zarja« jitn je zapela delavski pozdrav. Globoko ganjeni so obdarovanci preživeli ta večer skupno s svojimi sodrugi v znamenju delavske solidarnosti. 2e dolgo smo govorili, da bomo pričeli s tečajem za računstvo in knjigovodstvo. Sedaj nam je odbor ZRJ javil, da se bo tečaj začel takoj po novem letu. Izobrazujmo se sami, kajti družba natn nudi le trpljenje, izkoriščanje in siromaštvo. »V solidarnosti je moč, v znanju svoboda.«
Silvestrovanje priredi podružnica ZRJ v
gostilniških prostorih pri s. Zupancu. Nastopijo pevci »Zarje« in godba. — Pridite!
Kranj
Delavstvo »Jugobrune« bo obdržalo v nedeljo, dne 29. decembra s pričetkom ob pol 10. uri v dvorani restavracije »Semen* sestanek, ki naj se ga udeleži v čim večjem številu.
Silvestrovanje priredi SDSZJ v restavraciji »Semen«. Spored bo pester in zabaven. Začetek ob 20. uri.
Jesenice
Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) veselo filmsko opereto »Hočem se
poročiti« z Renato Miiller v gl. vlogi. Dodatki običajni. Sledi za Novo leto: »Ne poznam te, a ljubim te.«
Razlikujte med narodom in reiimom
Snežke
i n
copate
J. L A H
MARIBOR GLAVNI TRG 2
Velenje
Vsem rudarjem, da pazno in s premislekom prečitajo, da bodo vedeli, kaj je delovna fronta. Takoj po prevratu smo rudarji čutili, da je treba nekaj storiti, ako hočemo, da bomo kaj pomenili v javnosti; spoznali smo, da se bomo morali organizirati in prišli smo do zaključka, da je naša edino le razredno borbena strokovna organizacija (tedaj Unija slovenskih rudarjev v Zagorju). In res je velenjska podružnica kmalu štela preko 700 članov. To je bila resnična enotna fronta velenjskih rudarjev. Tedaj sicer še ni bilo krize, pa vendar smo se morali tudi tedaj boriti za svoje pravice. Boj je bil uspešen. Živeli smo življenje, vredno človeka. Tako je bilo tedaj. Kapitalisti pravijo, da delavec ni nikdar zadovoljen s svojim zaslužkom in položajem*. Ne bili bi kapitalisti, ako bi govorili drugače. Zato nas ne vznemirja, kar taka gospoda misli in govori o delavstvu. Pač pa je žalostno to, da imamo v vrstah delavstva sotrpine, ki s teboj vred tarnajo, ker čutijo bič buržuazije, zraven pa delajo s svojimi razrednimi nasprotniki roko v roki. Najvažnejše pa je, da delavstvo spozna zavirače delavskega pokreta, ki si ustanavljajo organizacijo le za svoj lastni okus, nikdar pa ne v splošno korist delavstva. Takoj po prevratu smo imeli priliko spoznati rudarja X. Kakšno korist je velenjskim rudarjem tedaj prinesla Jug. strok, zveza, ki ji je bil X. duša. Njegova glavna parola je bila, ubiti delovno fronto. To se mu je posrečilo. Gosp. X. je interveniral pri različnih oblastih proti temu, da bi se odtegovali prispevki pri izplačilu. Uspel je. Organizacija je številčno padla. S tem pa je šla po vodi tudi apro-vizacija (po znižanih cenah, kakor jo je predvidevala kolektivna pogodba). Rudarji, sodite sami, kakšen pomen je imela naša aprovizacija v drž. skladišču. Razbiti in razkropljeni smo rudarji v kratkem postali prava ničla. Ker smo se v preteklih 17 letih nekaj naučili, srno sedaj iznova spoznali, da je naša bodočnost le v svobodni strokovni organizaciji, podružnici Zveze rudarjev, v kateri je včlanjenih že preko 100 odločnih bojevnikov. Pa še pristopajo iz proste volje eden za drugim, organizacija rase skoro brez agitacije. Slišimo pa zopet preroka, ki mu ni prav, da so marksisti v ospredju. X. je začel navijati staro lajno (zaenkrat samo prišepetava), rekoč: »Rudarji, zakaj ste tako neumni, da v teh slabih časih plačujete tako drago organizacijo, lahko se tudi pri nas borite za iste socialne interese delavstva, tembolj, ker pri nas ni treba nič prispevkov odračunavati. Obeta novo glasilo, ki bo baje nazvano »Delavska fronta«. Bo čisto poceni, tiskala ga bo baje katoliška Cirilova tiskarna v Mariboru. Gosp. X. se hvali, da je on tisti, ki je izvojeval, da se je premog pocenil od Din
12	na Din 10 za 100 kg. Ima že tudi zajamčen kredit za sušilnico. »Videli boste,« pravi, »uspehe mojega dela, ki bo pomenilo pravi procvit za velenjske rudarje.« Mi rudarji vemo, da je namen tega gospoda isti kot neposredno po vojni. Kako blagodejne posledice je rodilo njegovo delo, smo spoznali rudarji potem, ko je bila naša razredna organizacija na tleh. Ako g. X. po vojni ni Imel slabih namenov, potem ga je lahko izkušnja naučila, da je bilo njegovo delo v škodo rudarjem. Če sedaj kljub temu znova ruje proti razredni organizaciji, potem se ne more več izgovarjati, da dela v dobri veri.
Zato je naša dolžnost, da razgalimo njegovo delo v preteklosti. Imamo pa iz tega gnezda v Velenju tudi še enega njegovega pristaša, ki hodi delavce oziroma delavske zaupnike predpostavljenim denuncirat; -ki* .	*•-.	•-*.	v	>•	—	Pri ob-
činskih volitvah je glasoval z gospodom na rudniku skupno proti »punktašem«; namreč nacionalno: 5. maja zopet nacionalno. Pri prihodnih volitvah pa bodo najbrže ti glasovi oddani za tiste, ki bodo tedaj imeli moč. — Nočemo mi zavedni delavci podpirati takšnih enotnih front, ki predstavljajo s klerikalno in fašistično mešanico, pa če so še tako veliki kričači poleg. Mi hočemo enotno organizacijo, v kateri bomo sami gospodarji. Le po tej poti bomo odpravili izkoriščanje dela po kapitalu.
GuStanJ
Ogledalo naših krščanskih mož in ua-ciiev! 8. novembra 1924 je delavstvo v jeklarni na javnem zborovanju sklenilo, ustanoviti poseben fond za podpiranje obolelih tovarišev. Vsak delavec je prispeval po Din
2	mesečno; za unravljanje tega fonda pa je bil izvoljen ta-le odbor: predsednik Schmid-hofer Silvester, blagajnik Naveršnik Ferdo; odhorniki: Potočnik Andrej, Terbovšek Jože, Močnik Luka, Lasnik Franc; v kontrolo: Kamnik Florijan in Lečnik Lovro. Izvoljeni so bili po večini delavci, ki so stali izven organizacije SMRJ. Po enem letu obstoja se je izkazalo, da prispevek ne zadošča za količkaj izdatno podpiranje med letom obolelih, zato je bilo spet na javnem zborovanju dne 8. novembra 1925 v »baraki« sklenjeno, da se zviša prispevek na Din 3. Ta prispevek je ostal do današnjega dne. Iz tega fonda so se v redu in brez vsakih pritožb izplačevale podpore. Vsak delavec je točno vedel, kje in koliko podpore mu pri-tiče in kje jo dobi. Na željo podružnice SMRJ je blagajnik tega fonda podal poročilo o stanju na prvem javnem zborovanju. Ta fond ni bil registriran pri oblasti in se zato tudi niso vršili vsakoletni občni zbori, pač pa je upravljal fond še prvič izvoljeni odhor. Letos spomladi so pa naši krščanski možje in naciji napravili vlogo na sresko načelstvo, češ, da se jim godi krivica v tem fondu, ker da ima kontrolo samo SMRJ in da odbor ne funkcijonira, ter so predlagali, naj ta fond prevzame Krajevna bratovska skladnica v upravo. Torej za desetletnico obstoja tega čisto delavskega fonda, iz katerega je dobilo že veliko delavcev podporo in to vsi po enakem ključu, so delavski prijatelji poklicali oblast na pomoč ter predlagali, naj se izroči pod upravo institucije, v kateri ima glavno in odločilno besedo podjetje, ki je avstrijskega izvora in ki tako krščansko skrbi za svoje delavce z neplačanimi dopusti in briskiranjem kolektivne pogodbe, ki še do danes ni podpisana. Res čudno se to sliši, a žal je bridka resnica. Pred enim mesecem je poklical g. sreski načelnik predsednike vseh treh strokovnih organizacij in bratovske skladnice ter odredil, da se fond z novim letom preda v upravo bratovski skladnici. Torej v upravo in kontrolo avstrijskega podjetja. Zato je članstvo SMRJ sklenilo, da izstopi iz tega fonda, ker ne more dopuščati, da bi'čez njihov prislužen denar, darovan za bolnike, komandiral podjetnik. Gospodje ovaduhi, zopet ste se enkrat izkazali. Če vam ni kaj ugajalo v upravi fonda, zakaj pa se niste pritožili na odbor? Saj ste vedeli, kdo je predsednik in blagajnik, če ste vedeli, kie se dobi denar, da ga ni nobeden zamudil, bi bili šli tja še po zaželjene informacije, če ste jih potrebovali. Pa ne — raje ste napravili ovadbo, ki je vrhu tega še brez podlage. Saj itak veste, kdo je imel kontrolo čez ta fond, zato primite kar sebe za uho, če imate kakšne pritožbe. SMRJ je bil popolnoma sporazumen s sedanjo upravo fonda, čeprav ni imel v njej odločilne besede. Kakor se vidi, ste pljunili v lastno skledo, ker ste lasten fond ovadili oblasti. Res lepa je vaša krščanska in nacijska ljubezen, zato ste vredni drug drugega. Delavstvo bo pa imelo lahko izbiro pri volitvah obratnih zaupnikov, ker voliti mu bo — ali zaupnike SMRJ, ki so za napredek in izboljšanje delavskih razmer, ali pa one, ki hočejo zadnjo delav-
Konzumno društvo za Mežiške dolino
r. z. x o. z. v Prevaljah
Poštni predal štev. 3.	Poštni čekovni račun 12.048.
Telefon interurban štev. 5.	Brzojav: Kodes Prevalje.
Osrednja pisarna In centr. ski&dliše v Prevaljah.
Podružnice:
Prevalje, LeSe, Mellca, trna l, ima ll, Sv. Helena, GuitanJ, Mula In pekarna v Prevaljah.
Zadruga nudi »vojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. — Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Vse nove hranilne vloge se na zahtevo vlagatelja takoj Izplačajo. — Prodaja se le članom. — Član društva postane lahko vsak. — Detet znala samo Din 100’—.
Delavci In delavke 1 Kupujte svoje ilvljen-ske potrebillne le v svojih zadrugah.
sko paro spraviti pod upravo in kontrolo podjetnika. — Kam pa pridemo, če bomo namestu neodvisnosti in autonomije delavskih organizacij in ustanov silili pod jerob-stvo in namestu, da se delavci sami med seboj sporazumemo, klicali oblasti zoper same sebe na pomoč.
Korajža velja. Resnici na ljubo in v odgovor tukajšnjemu dopisniku notice v » Delavski Pravici« z dne 5. t. m. izjavljamo to-le: Ali je g. tovariš dopisnik dobo dveh let prespal, ali pa hoče iposnemati hinavce, ki se preradi skrivajo pod krinko krščanstva. Izgleda, da je oboje točno, najbolj ipa poslednje. Dopisnik trdi, da se v zadnjih dveh letih, odkar »J. S. Z.« ni več sodelovala, ravno tako v jeklarni ni nič doseglo. Nasprotno so se baje akordne postavke znižale pri zadnji razpravi za 10 odstotkov za vse v obratu zaposlene delavce. Da bo bolj učinkovito, še dostavlja: »No, kdo je pa temu sedaj kriv? Ali so gospodje so-dirugi res tako naivni, da tega niti na lastni koži ne občutijo? Ko smo obtožbo čitali, je naš glavni zaupnik debelo gledal, kdaj se je vse to moglo zgoditi, ker pripoveduje »ipravičnik«, da on o tem nič ne ve. Šel je vprašat stare gg. tovariše (ker podpisal se je dopisnik za starega kovinanrja). Na veliko začudenje ti stari člani J. S. Z. niso o redukciji nič vedeli, ampak so morali vprašati mlade. Tu so šele izvedeli, da je mišljen obrat »strugama osovin«. Ta obrat je res dobil med časom, ko so bile vložene zahteve delavstva za novo ipogodbo, nov akordni sistem, proti kateremu so se pa pritožili le trije iz tega oddelka glavnemu zaupniku. Ta je	odredil, naj	si	izberejo dva ali	tri
tovariše, da bodo	šli	z njčm k ravnatelju.
In res	so si izbrali	tri	ter določili dan.	Ko
pa je	glavni zaupnik	prišel po nje, se	je
eden izmed njih izgovoril, da je premlad in da zato ne gre, drugi je nekam izginil, tretji se je pa izrazil: »Sam pa tudi ne grem.« Tako so pustili zaupnika na cedilu. Ta pesem se je drugič zopet ponovila. Glavni zaupnik jim je nato rekel: »Kadar boste pripravljeni iti z menoj, pa se zglasite.« Ker pa se mladci s starim kovinarjem vred še do dane-, niso zglasili in rekli, da so pripravljeni stopiti ravnatelju pred oči, temveč rajši delajo za akordno mezdo tako, kakršna je, smo mnenja, da se tudi nimajo pravice pritoževati se in dolžiti SMRJ, če še nimajo tega, kar bi radi. Naj si gospodje vtaknejo tale odgovor za klobuk. Pozivamo dopisnika, ki je krščanski mož, da nam po-
ve, kako se to s krščanstvom strinja? Ali je to tudi krščansko, delati drugim krivico in krivo pričati? Če si stari kovinar ne upa stopiti pred ravnatelja, potem naj bo vsaj toliko pošten, da prizna svojo napako in je ne tlači drugim v čevlje. Prihodnjič bomo pa povedali na naslov »starega krščanskega kovinarja« še nekatere stvari.
i4 dni brezplačnega dopusta. Namesto božičnice ali pa trinajste plače je naša tovarna letos podelila delavstvu 14 dnevni brezplačni dopust. Tudi pri nas namreč štedijo na račun delavskih mezd. Z zadevo se bomo v eni izmed prihodnjih številk podrobneje pobavili. Delavstvo že dalje časa ni priredilo nobene svoje prireditve, letos pa se bo kjub vsemu organizirano delavstvo sestalo in skupno pričakalo prihod novega leta.
Silvestrovanje SMRJ. Naša tukajšnja podružnica SMRJ bo priredila letos silvestrovanje v prostorih gostilne g. Miloniga. Svi-rala bo delavska godba. Vstopnina zelo nizka.
Esperanto
O »D. esperantskem društvu« v Ljubljani. — Na podlagi dekreta II No. 2775-2 kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 1. marca 1935 je bilo odobreno Delavsko esperantsko društvo. V to društvo pa so prišli ljudje, katerih namen je bi! osvojiti Delavsko esperantsko društvo. Res se jim je posrečilo okupirati vodilna mesta društva. Zaradi tega in radi sprejema g. Damjana Vahena, sta dve tretjini članov zahtevali izredni občni zbor. Predlog so podpisali tudi štirje odborniki. Na to pismeno zahtevo je vodstvo društva izključilo dve tretjini članov z odborniki vred, tako da imenovano društvo obstoji še iz sledečih oseb: Podpredsednica gdč. Mara Virant; blagajnik Lojze Tabernik, policijski uradnik; tajnik Anton Sterle, delavec; Dora 2van, uradnica in znani Damjan Vahen, propagandni predsednik; Golob, krojaški pomagač. — Vsi tukaj navedeni predstavljajo takozvano~D. esperantsko društvo (kakor dosledno pišejo meščanski časopisi v svojih poročilih o tem društvu). Od pridevka delavski je ostala samo še črka D. — Na to smo hoteli opozoriti delavsko javnost. — Delavski esperantisti.
V	Zagrebu nameravajo zgraditi novo moderno bolnišnico za vojake.
J!L
.UL
Tivar-obleke
Rabite obleko za delo?
Pri nas jo dobite za .
Din 140-
Potrebna Vam je praznična obleka?
Pri nas jo dobite za...................Din	240'—
Seveda tudi brez kape ne morete biti!
Imamo veliko izbiro po ceni ,	.	.	Din 12‘—
Zima je! Potrebna je zimska suknja!
Zopet Vas mi najboljše postrežemo . Din 320 — Kratka suknja stane pa samo .	.	.	Din 140 —
Dežuje! Zopetsmo mi,ki Vas najboljše poslužimo!
Naši nepremočljivi hubertusi po .	.	Din	320—
Vaša soproga potrebuje nov plašč.
Naši plašči za dame so naš ponos!
Dobite ga že za........................Din	290'—
Posetite nas brezobvezno,
in našli bodete nekaj tudi za Vas!
Tivar-obleke
m
m
Jakob Perhavec
Maribor, Gosposka ulica 9 - Telefon 25-80
Izdelava likerjev. Desertna vina. Sirupi. Žganjarna. Vedno na zalogi: rum, konjak, likerji, slivovka itd. Na debelo! Na drobno!
Za konzorcij Izdaja ln urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitclj Josip Ošlak v Mariboru.