PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXII. St. 174 (6461)
TRST, torek, 2. avgusta 1966
Nfl ČETRTKOVEM IZREDNEM ZASEDANJU POSLANSKE ZBORNICE
Predvidena živahna diskusija o vzrokih nesreče v Agrigenlu
Polemike o prijavi 33 županov pokrajine Firence, ker so se udeležili manifestacije za mir v Vietnamu - Danes stavkajo tri ure vsi uslužbenci ladjedelnic v Italiji
RIM, 30. — Počitniško razdobje že pričenja prevladovati v javnem življenju, ko sta obe zbornici parlamenta prenehali * delom, pa tudi aktivnost vlade in raznih ministrstev ter strank je občutno ošibljena. Zato bo ta teden pozornost usmerjena na četrtkovo zasedanje poslanske zbornice, ki mora proučiti in odobriti izredne ukrepe za pomoč Agrigentu. Gre za 20 Ulili jard lir, ki jih je odobril na zadnjem zasedanju v petek Ministrski svet in ki bodo slutile za gradnjo novih stanovanj.
To zasedanje pa bo predvsem zanimivo, ker bodo na njem nedvomno iprišle na dan obtožbe in Ugotovitve o vzrokih te hude nesreče, saj je za usad nedvomno krivo tudi dejstvo, da so gradili visoke stanovanjske hiše na področju, ki za to ni primerno, da ni obstajal regulacijski načrt, da je obstajala prava zmeda pri izdajanju gradbenih dovoljenj, za kar se mnogo govori o odgovornosti bivših demokristjanskih županov Jn načelnikov oddelkov za javna .dela občinske uprave.
Nadaljujejo se tucu razprave o Političnem in organizacijskem programu združene socialistične stran-*e> ki ga je osvojila paritetna komisija in katerega so objavili v Soboto ter smo tudi v našem listu Prinesli izčrpen izvleček. Program Jf nujni kompromis in seveda v tistem delu, kjer se sklicuje na tradicije marksizma in tradicije dolgotrajnih borb Italijanskih socialistov proti kapitalizmu prav gotovo W mogel naleteti na ugoden od-«v desničarskih In «umerjenejših krogov«. Vendar pa je v njem tudi zelo mnogo socialdemokratič-dih stališč in to zlasti glede odnosov s,komunisti, kot tudi .pristajanje k raznim zavezništvom In torej tudi pristanek na atlantsko Zavezništvo, ki ni več kompromis [Ped različnimi strankami z različno ideologijo, temveč samostojne odločitev nove socialistične stranke.
Ostre so tudi polemike zaradi položaja v Firencah, kjer levi center nima lastne, zagotovljene večine ln so ustanovili manjšinski odbor z demokristjanskim »umerjeno« usmerjenim županom in s Podporo fašistov ter liberalcev. Poslanec Codigniola in podpredsednik pokrajine socialist Banchelli (oba levica PSI) sta kritizirala ta-£o odločitev, češ da s tem niso naredili nič bistvenega, saj odbor Pitna zagotovljene večine, ustvaril Pa se je položaj, na katerega dobrohotno gleda desnica. Odbor ni trden, saj obstaja v politično Zmedenem položaju, kar bo prišlo ®o izraza pri odločilnih glasovanjih. Odločno so tudi reagirali komunisti, ki se sklicujejo na demokratično in socialistično zavest, ki
je široko razširjena med delovnimi ljudmi.
Pokrajinski odbor Firenc je izrazil solidarnost s 33 župani, ki so jih prijavili sodišču in proti katerim so podvzeli upravne ukrepe, ker so sodelovali na manifestaciji za mir v Vietnamu. V uradnem sporočilu odbor poziva oblasti, da umaknejo te ukrepe. Tudi tajništvo Delavske zbornice izraža začudenje nad ukrepi prefekture in policije proti županom.
Iz Italije je odpotovala delegacija sovjetskih tehnikov, ki je bila tu od 13. julija in ki je dokončala razgovore ter sprejela zadnje pogodbe s FIAT glede postavitve tovarne avtomobilov v SZ. Delegacijo je vodil načelnik generalnega ravnateljstva ministrstva za zunanjo trgovino Vladimir Su-skov, sestavljalo pa jo je osem strokovnjakov.
Sporedno s splošno stavko na tržaškem področju v zvezi z vestmi, da se namerava zapreti ladjedelnico Sv. Marka so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL proglasile vsedržavno triurno stavko vse ladjedelniške industrije, da se pospeši izvedbo programa te industrije, ki naj upošteva stališča in predloge sindikalnih organizacij. Sindikati se namreč zavzemajo za splošno razširitev in modernizacijo ladjedelnic izven okvirov in določb Evropske gospodarske skupnosti. Stavka bo izvedena v vseh ladjedelnicah in tako zasebnih kot državnih po navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij.
Ministrstvo za | avna dela
Avtomobilisti,
začenjamo danes z vsedržavno kampanjo za cestno vzgojo, s katero hočemo opozoriti vse na večjo državljansko in družbeno odgovornost, da bi zajamčili v prometu boljše varnostne pogoje.
Izbral sem prve dni avgusta, ki sovpadajo v glavno dobo poletnih počitnic, ker prav v tem trenutku postane avtomobilski promet intenzivnejši in zato tudi nevarnejši.
Zavedati se morate, da je od vašega obnašanja na cesti odvisna varnost in čestokrat tudi življenje vas samih in drugih.
Bodite torej previdni tn pazljivi in dokažite z natančnim izvajanjem določb cestnega zakona svojo državljansko in človečansko zrelost.
Ne dovolite, da bi vas zapeljala prevelika brzina, strast za prehitevanje in spoštujte vedno pravico prednosti.
Bodite previdni, vedno in povsod!
Prisrčno pozdravljam in najiskreneje želim vam in vašim dragim lepe počitnice.
Giacomo Mancini Minister za javna dela
VOJNA V VIETNAMU
6000 partizanov okrog Sajgona Preiskava nadzorstvene komisije
Ponovni protest Hanoja pri komisiji zaradi bombardiranja jezov na Rdeči reki - Nadaljuje se bombardiranje Severnega Vietnama - Bodeča žica med Juž. Vietnamom in Laosom?
SAJGON, 1. — Danes zjutraj so ameriški strateški bombniki «B-52« bombardirali položaje osvobodilne vojske 40 km severno od Sajgona. Zaradi eksplozij odvrženih bomb so se v Sajgonu tresle šipe. Bombniki so pomagali sajgonskim četam, ki so začele napad na partlj zane blizu Sajgona.
Okrog Sajgona je namreč — po zanesljivih vesteh — okrog 5.000 dq 6.000 partizanov, ki so začeli z akcijo, kakršne doslej ni bilo opaziti. Baje gre za 9 bataljonov po 400 do 600 vojakov. Trije bataljoni se nahajajo 24 do 28 km od mesta, 4 bataljoni so «skriti» po
Njegovi uradi bodo odslej spadali pod ministrstvo za odnose s Com-monwealthom, in sicer pod odsek za »odvisna ozemlja«.
Velika Britanija ima sedaj trideset takih neodvisnih ozemelj z osmimi milijoni prebivalcev, od katerih bodo tri ozemlja čez štiri mesece postala neodvisna. Trdi se, da ima ukinitev ministrstva za kolonije v glavnem samo «notranji pomen«.
Zunanji minister Stevvart je glede zunanje politike danes ponovil že znane Wilsonove izjave po razgovorih z Johnsonom. Glede vstopa v skupno tržišče je dejal, da je treba najprej rešiti domače gospodarske težave.
............imiiii..............................nun.im.....................mi....iiiiiimiiiiiii
VERJETNO KOMPROMISNA REŠITEV UPORA V NIGERIJI
General Ironsi ubit? Polkovnik Gotvon je prevzel oblast
Položaj še vedno ni povsem razčiščen in se čujejo vesti o nadaljnjih bojih - Letališče v Lagosu še vedno zaprto za promet
Od včeraj ukinjeno ministrstvo za kolonije
LONDON, 1.	— Z današnjim
dnem je vlada ukinila ministrstvo za kolonije — «Colonial Office«.
LAGOS, 1. — Po nekaterih vesteh so uporniki ustrelili generala Ironsija in guvernerja Fajuyija. Te vesti so prišle Iz kraja Cotonouja, ki je blizu nigerijske meje.
Polkovnik Yakobu Gowon je po radiu izjavil, da je prevzel oblast v soglasju z večino članov vrhovnega vojaškega sveta.
Dejal je, da enotna vlada ni vzdržala preizkušnje in da namerava nadaljevati notranjo in zunanjo politiko «vrhovnega poveljnika«, pri čemer je verjetno menil politiko generala Ironsija.
Dodal je, da bo Nigerija izvrševa-
iiimiiniiiiiiiiiiiiii iiiiiiiii iii iii iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iii n m n iiiiiiiimiiiiiiimiiiniiiiiiniiinniiiniiiii
ŠE ENA ŽRTEV ATENTATA V VAL CASIESU
DANES
3
j

v Nigeriji je položaj še vedno »Meden, čeprav se že kažejo nekoliko jasnejši obrisi zaključka vojaškega upora. Vse kaže, da so u-Porniki sicer ubili bivšega predsednika vojaške vlade generala Ironija, da pa je prišlo do kompromisne rešitve in da je oblast pre-v*el polkovnik Gowon. Nigerija je razdeljena na tri pokrajine, kjer *ivi prebivalstvo bistvenih plemen-»kih in verskih razlik. General I-ronsi je pričel izvajati program stroge enotnosti države, česar pa »o se severni prebivalci, ki so muslimani, bali zatiranja in je zato Prišlo v teh pokrajinah do upora, Pred nekaj dnevi pa do vojaškega Prevrata. Kompromis po vsej verjetnosti predvideva povratek na Prejšnjo plemensko ureditev po pokrajinah, o čemer je govoril tudi *»ovi predsednik vlade polk. Go-Won.
Kot vsaka partizanska vojna je tudi vietnamska take narave, da tristo tisoč ameriških vojakov, z v*em najmodernejšim letalstvom, Partizanov ne morejo uničiti. Z operacijo «Hastings» so jih napadli ha skrajnem severnem robu Južne-?a Vietnama in se hvalili koliko so Jrn pobili. Včeraj pa so se partizani nenadoma pojavili — okrog 6000 — pri samem glavnem mestu Sajgonu, en njihov bataljon je Prodrl celo na področje samega pesta. Brezuspešno so Američani bombardirali tudi nevojaško področje in pomorili s tem celo pet nedolžnih otrok. Sedaj v Washing-(onu razmišljajo, kako bi z dvojno hodečo žico opletli mejo, da bi preprečili «infiltracijo» iz Severnega Vietnama, ki jo tako radi navajajo *a vzrok bombardiranja, ki ga obsoja ves svet. In kljub temu so Mnenja, da so našli pravo «zdra-vllo», kajti iz Washingtona poro-**jo, da se bo bombardiranje demilitarizirane cone nadaljevalo, pri čemer ne pozabijo povedati, da se hobro zavedajo, kako grobo kršijo »enevske sporazume. Prva posledica dosedanjega tovrstnega kršenja Je le preiskava, ki jo je začela Mednarodna nadzorstvena komisija, katere člani se nahajajo na tem Področju.
V ZDA so se ponovili rasistični Izgredi, medtem ko 35.000 mehanikov ne pristaja na sporazum, dosežen z Johnsonovim posredovanjem *hed njihovimi sindikati in lastniki Petih letalskih družb. Nekaj takega se je ameriškemu predsedniku »godilo prvič. Sedaj bo posredoval ali pa drugače ukrepal ameriški kongres, kajti stavka močno ovira letalski promet, ki je v ZDA med najbolj intenzivnimi na svetu. Poleg tega pa vse kaže, da je vlada ZDA delno že umaknila 40.000 svojih vojakov iz Evrope, predvsem specialistov, da bi jih poslala v Vietnam. V VVashingtonu so sicer Jo zanikali, da se ne hi reklo, da ihia to umikanje iz Evrope velik vojački pomen.
Umrl finančni stražnik ki je bil samo ranjen
Oče in mati prisostvovala zadnjim trenutkom . Sožal-na telegrama Mora in Prctija ter izjava dr. Magnaga
BOČEN, 1. — V bolnišnici San Candido je nenadoma umrl finančni (stražnik Giuseppe DTgnoti, ki je ibil težko ranjen med terorističnim napadom 24. julija. Takrat so se trije finančni stražniki o-ikro.g polnoči vračali v svojo vojašnico, ko so teroristi streljali iz neposredne bližine z avtomatičnim orožjem. Rafal je na mestu ubil stražnika Salvatora Ca-ibitta, medtem ko je bil DTgnoti teže ranjen v prsi in v trebuh, tretjega finančnega stražnika Pa je krogla samo opraskala po obrazu. DTgnoti j a so odpeljali v bolnišnico, kar je storil domačin Giuseppe Steinmayr, ki mu je tudi daroval kri. Po peturni zapleteni operaciji je kazalo, da je ranjenec izven nevarnosti. Njegovo stanje se je stalno izboljševalo, tako da so že menili, da ga bodo lahko že čez kak teden izpustili iz bolnišnice v domačo oskrbo. Danes pa se je stanje nenadoma poslabšalo in kaže, da mladeničevo srce ni vzdržalo ter da je umrl zaradi srčne kapi. Umrl je popoldne, ko so ga prepeljali v operacijsko sobo, da mu zamenjajo povoje, pri čemer je šlo za običajni vsakodnevni postopek in ne za kakšen operacijski poseg. Nenadoma je zakašljal in se zgrudil mrtev. '
Mati in oče finančnega stražnika sta bila pri njem, ko je izdihnil. Doma sta iz julžne Italije in sta prišla k ranjenemu sinu že prejšnji teden vsa zadovoljna z vestjo, da je izven nevarnosti.
Pogreb druge žrtve atentata v kraju Val Casies bo pojutrišnjem v Boenu.
Predsednik vlade Moro je poslal sožalni telegram poveljniku finančnih straž in družini ubitega, takoj ko je zvedel za njego vo smrt. Telegrama je poslal tu di minister za finance Preti. Pred sednik pokrajinskega odbora Boc na in predsednik Siidtiroler Volks partei dr. Magnago je zvečer izjavil:	»Globoko sem užaloščen,
zlasti ker so bile zadnje vesti o zdravju mladeniča ugodne. Izražam globoko sožalje z družino te druge žrtve sramotnega atentata v Val Casiesu.*
Preiskava se nadaljuje, ker se čujejo govorice o možnosti, da so se atentatorji skrili in da niso šli čez mejo, ki ie bila kmalu po atentatu tako z italijanske kot avstrijske strani močno zastražena. Za to verzijo govori tudi najdba skrite jame, v katero naj bi se zatekali teroristi.
Danes zasedanje vrhovnega sovjeta SZ
MOSKVA, 1. — V kremeljski dvorani kongresov se bo danes začelo zasedanje vrhovnega sovjeta, ki je bil izvoljen 12. junija letos. Dnevni red ni znan, vendar se ne predvidevajo velike spremembe, čeprav je del tiska v zahodni Evropi objavil vest o možnosti Kosi-
ginove ostavke. Gotovo pa je, da bosta oba doma vrhovnega sovjeta
—	zvezni sovjet in sovjet narodov
—	obravnavala 5-letnl gospodarski načrt, ki je predvsem Kosiginovo delo. Baje se je danes sestal tudi centralni komite KP Sovjetske zveze, ki je odobril Kosiginovo poročilo o gospodarskem načrtu
Včeraj je bil v SZ dan mornarice in obrambni minister Malinov-ski je v svoji poslanici poudaril med drugim, da «KP SZ in njena vlada podvzamejo vse potrebne u-krepe, da bi še nadalje utrdili sovjetske oborožene sile in aktivno sodelovanje med vsemi socialističnimi deželami.«
la vse pogodbe in mednarodne obveznosti, kot tudi vse finančne obveze, ki jih je sprejela prejšnja vlada.
Polkovnik Gotvon je sodeloval na pogajanjih med vladnimi in u-pornimi četami, da bi prišlo do pomirjenja. Je star 32 let in je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vojske. V svoji izjavi je med drugim tudi dejal, da je sedaj položaj v Nigeriji miren. Glede enotnosti države pa je mnenja, da je bila napačna politika združevanja, češ da na njej ne more temeljiti enotnost države, ki temelji na federaciji pokrajin in plemen.
Vendar pa se še vedno čujejo vesti o spopadih, do katerih naj bi prišlo preteklo noč na letališču v Ikeji, kjer so se vkopale čete že od pričetka upora. Bilan-j ca smrtnih žrtev je resna in po j vsej verjetnosti mnogo višja kot ! 60 mrtvih, o čemer se je govorilo v petek zvečer, saj se je od takrat še vedno neprekinjeno streljalo. Po vsej verjetnosti pa so prišli na pogajanjih do kompromi-sa med uporniškimi vojaki, ki pripadajo plemenu Hausa in vojaškimi oddelki vlade
Predstavnik _ britanske družbe Boac je sporočil, da še vedno ni vzpostavljena redna letalska proga z Lagosom, ker je letališče zaprto za promet. Letalo, ki je odletelo dopoldne iz Londona, ni moglo pristati in je moralo odleteti v Aero. Kasneje pa so sporočili, da bo letališče jutri redno poslovalo.
KANSAS CITY, 1. — Bivši predsednik Harry Truman, bivši predsednik ZDA leži že od sobote v tukajšnji kliniki zaradi hudega črevesnega krča. Sedaj poročajo, da mu je bolje, čeprav ima že 82 let in ga je bolezen zelo tžčrpala.
Nov poveljnik kitajske armade
PEKING, 1. — Na Kitajskem se nadaljuje ((kulturna revolucija)), ki pa sedaj posega na vsa področja. Tako je radio objavil, da je bil za vršilca dolžnosti načelnika generalnega štaba imenovan general Yang Cheng Wu, veteran korejske vojne, ki je nadomestil generala Jul Chinga. Radio njega ne omenja več in ga že nekaj časa ni bilo več videti na javnih prosla-
vah. Yang Cheng Wu je danes Imel govor, v katerem je zagotovil, da bo vojska nadaljevala s podporo razredni borbi, s katero naj se zagotovi izvajanje ideologije Mao Ce Tunga. Dodal »e: «V zadnjih mesecih je kitajska vojska predstavljala hrbtenico kulturne revolucije in bo aktivno prispevala, da se uničijo vsi vragi in vse spake«.
Istočasno se Je izvedelo, da je bil odstavljen predsednik kitajske federacije odbojke Chang Ching Chi ln to že 20. Julija, ker se je »upiral proučevanja Mao Ce Tun-govih naukov«, že takrat je ((Dnevnik športa« pisal, da Je Chang Ching Chi pripadnik «črne tolpe«, v začetku leta pa Je kitajski tisk Pisal, da je raven odbojke nizka in da ni dosegla iste ravni kot drugi kitajski športi.
Mao Ce Tung je včeraj sprejel znanstvenike 33 držav, ki sodelujejo na zasedanju afro-azijskih fizikov v Pekingu. O sprejemu poroča «Nova Kitajska«, ki je objavila tudi besedilo pozdravnega govora ču En Lalja na kosilu, ki je bilo prirejeno fizikom na čast.
vaseh 15 km daleč od Sajgona, en bataljon pa je baje zavzel položaje na področju samega mesta. Ta bataljon je razdeljen na posamezne udarniške skupine. Po omenjenem bombardiranju so začele napad proti partizanom tudi nekatere ameriške pehotne enote, ki so naletele na hud odpor
Blizu meje s Kambodžo, okrog 350 km severovzhodno od Sajgona, pa je neka partizanska četa danes zgodaj zjutraj napadla neko ameriško pehotno enoto. Bitka je trajala dve uri in baje so Američani partizanski napad zavrnili z lažjimi izgubami. Ponoči pa so partizani napadli tri postojanke vladnih čet na področju delte re. ke Mekong.
Včeraj je ameriško letalstvo izvršilo 97 bombnih napadov na Severni Vietnam, pretežno na južni del. Toda bombe so padale tudi na 20 do 40 km — kot poroča a-meriško poveljstvo — daleč od Hanoja in Hajfonga. Severovzhodno od Hanoja je bilo sestreljeno eno ameriško izvidniško letalo.
Mednarodna nadzorstvena komisija je danes sporočila, da Je začela preiskavo na podlagi protesta hanojske vlade zaradi sobotnega in nedeljskega ameriškega bombardiranja nevojaške cone med o-bema Vietnainoma. Vlada v Hanoju pa je pri tej komisiji danes ponovno protestirala, in sicer za
Nigerijski general Aguiji Ironsi (levo), ki je pred šestimi meseci prevzel oblast, je baje sedaj v rokah uporniških vojakov
Važni odloki vlade SFRJ o zunanji trgovini
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 1. — Zvezni izvršni svet je pred dnevi sprejel vrsto odlokov, ki omogočajo izvajanje svobodnejšega uvoza in večjega vpliva inozemskega trga na jugoslovansko gospodarstvo z namenom, da se odstrani monopolistični položaj nekaterih gospodarskih panog, in dati spodbudo za hitrejšo vključitev jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Najnovejši odloki zveznega izvršnega sveta urejajo zunanjetrgovinsko in devizno poslovanje delovnih organizacij in bank v prehodni dobi, t. j. do ustvarjanja zadostnega deviznega sklada, ki bo omogočil uvedbo polne liberalizacije uvoza. Trenutno plačilna bilanca še ne dopušča uvajanja polne liberalizacije.
Predvideni ukrepi, o katerih smo že pred kratkim poročali, omogočajo delovnim organizacijam, da lahko razpolagajo z najmanj 7 odst. deviznih sredstev ustvarjenih z izvozom. Ta odstotek se veča, kolikor podjetje izvaža več kot 20 odst. skupne prodaje. V primeru da Izvoz preseže 60 odst., prodaje, se odstotek poveča na 14 odst. Poleg tega je odstotek odvisen tudi od vrste izdelkov, ki se izvažajo. Tako na primer podjetja, ki izvažajo stroje in opremo, izdelke farmacevtske industrije, lahko razpolagajo z 10 odst. ustvarjenih deviz; za izvoz potniških avtomobilov in traktorjev se predvideva 12 odst., gostinska podjetja bodo lahko razpolagala z 20 odst. ustvarjenih deviz od uslug; organizacije, ki izvažajo domače filme, knjige, časopise in opravljajo druge grafične oziroma založniške posle, bodo lahko svobodno razpolagale z vsemi ustvarjenimi deviznimi sredstvi. Računa se, da bodo podjetja na ta način lahko imela letno na razpolago okrog 150 do 160 milijonov dolarjev, to je nekaj več kot pa so doslej podjetja uporabljala letno za nakup opreme.
Z drugim odlokom zveznega izvršnega sveta se poleg tega omogoča podjetjem, da 10 odst. sredstev amortizacije opreme uporabijo za nakup deviz za uvoz opreme in rezervnih delov. Ta odstotek je za vsa podjetja enak razen za zdravstvene ustanove in podjetja rečnega in pomorskega prometa (30 odst.) in za letalska podjetja (100 odst.).
Poleg teh odlokov je zvezni Izvršni svet sprejel tudi odlok o bankah, ki določa pogoje, pod katerimi lahko banke opravljajo devizne valutne posle oziroma stopijo v kreditne poslovne odnose z inozemstvom. Vsi ti novi predpisi so poslani vsem zainteresiranim organizacijam v presojo in razpravo, ki bo trajala do sredine septembra. Novi devizni in zunanjetrgovinski režim bo stopil v veljavo 1. januarja. Gospodarske organizacije bodo z novimi predpisi seznanjene najmanj tri mesece prej.
B. B.
Takole vodi ^ ameriški «marines k helikopterju neko vietnamsko žensko, ki ji je zavezal oči zato ker je bila osumljena, da je pomagala partizanom
radi ameriškega bombardiranja jezov v pokrajinah Taj Binh in Nam Ha. Bombnild so povzročili smrt 10 oseb, med katerimi je bilo 5 otrok. V protestni noti se poudarja, da gre za barbarsko dejanje ter da je Demokratična republika Vietnam trdno sklenila, da bo preprečila izvajanje ameriških napadalnih načrtov.
V Washingtonu je Pentagon te obtožbe vlade v Hanoju zanikal. Ameriško obrambno ministrstvo poudarja, da Imajo »lovski bombniki nalogo bombardirati samo ceste, železnice jn skladišča«. ((Jezovi — trdijo v Pentagonu — doslej niso bili bombardirani Iz humanih razlogov, dovoljeno pa je domnevati, da so objekt napadov, ker se pri sklepih Washingtona smatra človeški element, kot element, ki igra pri teh sklepih poglavitno vlogo.«
Predsednik sajgonske vojaške kvizlinške vlade general Ki je za ameriški tisk izjavil, da prihodnje leto ne bo kandidiral na predsedniških volitvah. Za ustavodajne volitve, ki bodo 11. septembra letos, pa je dejal, da je treba preprečiti sabotažo osvobodilne fronte.
Včeraj je prispela v Sajgon posebna zahodnonemška delegacija, ki se bo dogovarjala s Kijevo vlado o uporabi pomoči v znesku 26 milijonov mark (4 milijarde lir), ki jo je odobrila bonska vlada. Baje bodo s tem denarjem zgradili naselje za begunce blizu Sajgona in popravljalnico za okrog 100 nemških avtobusov, ki bodo v kratkem prispeli v Sajgon.
Tisk ZDA poroča, da se bo bombardiranje nevojaškega področja zelo verjetno nadaljevalo, češ da gre za ((Infiltracijo« čet in raznih dobav. «Washington Post« pa poroča, da so zopet začeli razmišljati o predlogu nekaterih vojaških strokovnjakov iz leta 1958, da bi vzdolž južne meje demilitarizirane cone postavili dvojno ograjo iz bodeče žice, ki bi se raztezala preko Laosa do meje s Tajlandijo. če pa laoška vlada ne bi pristala, bi šla ograja vzdolž meje med Laosom ln Južnim Vietnamom. Pentagon je pred leti ta načrt zavrgel, ker bi potrebovali preveliko število vojakov. Sedaj pa govorijo za bodečo žico baje nekateri ((politični« in tudi «vojaški» razlogi, če bi namreč ta žica preprečila ((infiltracijo«, bi se lahko začela upoštevati možnost prenehanja bombnih napadov na Severni Vietnam.
Sicer pa v Washingtonu z zadovoljstvom komentirajo izjavo ge-nerala Kija, da prihodnje leto ne bo kandidiral. Začudenje pa se opaža zaradi Kljeve Izjave, da se bo po volitvah umaknil lz političnega življenja, da bi prevzel poveljstvo vojaškega letalstva.
PEKING, 1. — Agencija »Nova Kitajska* je objavila dolgo noto, ki so jo 28. julija poslali indijski vladi, v kateri protestirajo zaradi • pomoči, ki jo nudi Indija ameriškim imperialistom in zlasti pri njih načrtih, da ustvarjajo dve Kitajski*.
............"m,mn.l.l....».,»"«"...»»"".".n,.........................
VPRAŠANJA, KI VZNEMIRJAJO AMERIČANE
Novi rasistični spopadi v ZDA Stavka mehanikov letalskih družb
35.000 mehanikov ni hotelo sprejeti sporazuma, za katerega je posredoval Johnson - «New York Times» o sporih med predsednikovimi svetovalci glede razoroiitvenih vprašanj
WASHINGTON, 1. - Kot smo poročali, je prejšnji teden sam predsednik Johnson posredoval, da bi se prenehala stavka 35.000 mehanikov petih ameriških letalskih prog. že včeraj se je zvedelo, da so stavkajoči predlog zavrnili, tako da se je zgodilo prvič, da Johnsonu ni uspelo rešiti sindikalnega spora s posredovanjem v Beli hiši na sestanku predstavnikov obeh strani.
Bill Moyers, načelnik urada za tisk Bele hiše, je danes izjavil, da je »predsedniku Johnsonu zelo žal, ker so člani sindikata sporazum zavrnili«. Dodal je, da je Johnson s tem sprejel vse možne ukrepe, da bi se stavka, ki traja že 24 ur, končala. Moyers je dal razumeti, da bo sedaj stopil v akcijo kongres In v tem smislu je dal izjavo tudi senator Mansfield, voditelj demokratične večine senata. Tudi državni tajnik za delo je zahteval od voditeljev letalskih družb in sindikata, naj čim prej pogajanja obnovijo in v kratkem bo govoril s senatorji glede ukrepov, ki bi jih moral senat izglasovati, da bi se stavka končala.
Iz Chicaga poročajo, da trajajo rasistični neredi že drugi večer. Okrog 350 integralistov je šlo v povorki skozi mestni predel belcev In protestiralo proti diskriminacijam glede stanovanj. Toda beli mladinci so na demonstrante metali kamenje in steklenice, tako da je bilo 40 oseb ranjenih, 14 pa aretiranih. V tem mestnem predelu stanujejo prebivalci, ki so poljskega, irskega in litvanskega porekla, ki so črnskim demonstrantom zažgali okrog 30 avtomobilov, s katerimi so se
pripeljali. Demonstrante je vodil duhovnik James Bevel, ki je znan kot pomočnik Martina Luthera Kinga. Prejšnjo noč pa so baje črnci metali zažigalne steklenice »Molotov« in z njimi razbijali izložbe v severnem predmestju mesta O-maha v Nebraski. Neki črne je bil ranjen, 16 oseb pa so aretirali.
V Pentagonu so danes zanikali vest nekaterih listov, da bo vlada ZDA umaknila okrog 40.000 ameriških specialistov iz Evrope, da bi jih poslali v Vietnam. Podoben predlog je namreč dal pred dnevi že omenjeni senator Mansfield.
O umiku ameriških čet iz Evrope je govoril tudi MeNamara, ki je dejal, da «taki načrti ne obsta-jajo», ker da še vedno »traja grožnja invazije s strani držav varšavskega pakta*. MeNamara je dal to izjavo po tajnem sestanku senatne podkomisije za obrambo in opazovalci trdijo, da je izjava v skladu »z napori Johnsonove u-prave, ki hoče prepričati javnost, da umiki ameriških čet iz Evrope nimajo večjega vojaškega pomena*. Toda senator Mansfield je izjavil, da je slišal govorice, da so ZDA že umaknile 10.000 vojakov iz Francije, poleg tega pa je bilo sporočeno, da so umaknili 30 tisoč vojakov iz Zahodne Nemčije, kar znaša skupno 40.000 vojakov.
«New York Times« pa objavlja danes članek, v katerem je rečeno, da do jeseni vlada ZDA ne bo dala nobene pobude, da bi se pogajanja o razorožitvi premaknila z mrtve točke in tudi glede pogajanj za sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja. Vzrok so baje spori
v sami vladi. Johnson je v zadnjih dneh proučeval dva kompromisna predloga za dosego pristanka Sovjetske zveze. Glede prepovedi širjenja se strinjajo obrambno ministrstvo, ustanova za nadzorstvo oboroževanja in za razorožitev ter voditelji glavnega štaba, da bi bilo potrebno doseči kakšen sprejemljiv kompromis s Sovjetsko zvezo. Kompromisu pa se zoperstavlja državni departman, ker njegovi funkcionarjih trdijo, da bi bila pogodba glede prepovedi širjenja zgolj «kos papirja«, ki ne bi preprečil širjenja jedrskega orožja.
Spričo takih sporov med svetovalci je Johnson sklenil, da se z odločitvijo ne bo prenaglil. Poleg tega pa vlada ZDA noče ustvarjati težav kanclerju Erhardu in objaviti sklep prav tedaj, ko bo prišel v Washington v prvi polovici septembra, ker bi se mogel tak sklepu razlagati kot žrtvovanje zahodno-nemških interesov dosegli sporazuma s Sovjetsko zvezo.
V istem članku je dalje rečeno, da bi morda lahko dosegli sporazum na prihodnjem zasedanju generalne skupščine OZN, ker Sovjetska zveza zaradi svojih političnih težav z drugimi socialističnimi državami, ne bi hotela doseči sporazuma na konferenci v Ženevi, da je ne bi obtoževali sodelovanja z Zahodom, pač pa bi pristala na kom-prortiis v okviru OZN. Nekateri a-meriški funkcionarji pa so mnenja, da bi se morda našla primerna formula, ki bi vsebovala prepoved ustanovitve jedrske sile in s tem skupno nadzorstvo ali večstransko posest jedrskega orožja.
Zanimiva za SZ britanska industrijska razstava v Moskvi
MOSKVA, julija. — Britanska Industrijska razstava, ki so jo v zadetku julija odprli v moskovskem parku Sokolniki, je doslej največji dogodek take vrste v zgodovini britansko-sovjetske trgovine.
V	treh paviljonih s površino 20 tisoč kvadratnih metrov razkazuje svoje izdelke okrog 500 britanskih podjetij. Razstavljenih je 750 strojev, aparatov in naprav, ki so izbrani ob upoštevanju potreb sovjetskega trga. Razen mrtvega inventarja je prišlo na razstavo tudi 1.300 predstavnikov britanskih podjetij, ki se že skoraj mesec dni vsak dan srečujejo s sovjetskimi kolegi in razpravljajo o možnostih za razširitev trgovine.
Prva podobna britanska razstava v Moskvi je bila leta 1961, čeprav je bila po obsegu precej manjša. Britanski predstavniki so tokrat prijetno presenečeni nad tem, da je sedanja razstava mnogo bolj poslovna, kot je bila pred petimi leti. Tokrat Je med obiskovalci razstave mnogo več direktorjev, inženirjev, raznih strokovnjakov in drugih predstavnikov sovjetskega poslovnega sveta. Zelo skrbno se seznanjajo z razstavljenimi predmeti, zahtevajo podrobna pojasnila m se zapletajo v dolge razprave z britanskimi inženirji.
To je nedvomno posledica nekoliko spremenjenega položaja v sovjetski industriji, ko so podjetja postala mnogo bolj zainteresirana za nabavo čim modernejših strojev in opreme in ko dobivajo strokovnjaki v industriji mnogo več vpliva in besede.
Do sedaj še niso zbrani in urejeni podatki, ki bi lahko natančno pokazali poslovni uspeh. Zvedelo se je le, da so sklenili sporazum, po katerem bo Velika Britanija zgradila v Sovjetski zvezi veliko tovarno za izdelavo avtobusov. Zmogljivost te tovarne bo nekaj sto tisoč avtobusov letno. Po nedavnih sporazumih s Fiatom in Renaultom, je to že tretja velika kupčija te vrste. Ob tem se je mimogrede zvedelo, da tudi japonska avtomobilska industrija povečuje napore, da bi se prebila na sovjetski trg.
Sedanja britanska razstava v Moskvi v marsikakšnem pogledu začenja novo obdobje v razvoju so-vjetsko-britanske trgovine. Velika Britanija je bila dolgo pri vrhu lestvice držav, ki so se precej dosledno držale omejitev za trgovino s Sovjetsko zvezo, rojenih v letih najhujše hladne vojne. Tako na primer Britanci do nedavnega niso hoteli razvijati trgovine na osnovi kreditov, držali šo precej visoke cene, razen tega pa niso hoteli niti slišati o nakupu sovjetskih strojev m opreme. Ostale zahodne države, zlasti Finska, Francija in Italija so že prej našle pot, Kaao obiti te omejitve in z boljšimi ter ! bolj gibčnimi pogoji izpred nosa j vzele marsikatero kupčijo Brica- j niji. V zadnjih letih je v britan- ! skih poslovnih krogih zelo naraščal pritisk za spremembo togih stališč in v zvezi s sedanjo razstavo v Moskvi na obeh straneh poudarjajo pripravljenost bolj realistično in gibčno razvijati trgovino.
Med prvimi ukrepi, ki so jih storili Britanci, je bilo uvajanje trgovine na kredit. Čeprav so po sovjetskem mnenju Britanci glede tega še vedno preozki, je bil to vendar velik dogodek za sovjetsko-britansko-trgovino. Od leta 1959, ko se je sistem trgovine za takojšnje plačilo začel lomiti pa do leta 1965 se je medsebojna trgovina povečala za dvakrat in dosegla leta 1965 vrednost 400 milijonov rubljev. V tem času je Sovjetska zveza uvozila iz Britanije za 515 milijonov rubljev strojev in opreme, med njimi za 211 milijonov rubljev opreme za kemično industrijo in za 69 milijonov rubljev opreme za prehrambeno in lahko industrijo.
Sovjetska zveza je v Britaniji kupila kompletno opremo za več svojih tovarn. Med njimi Je naj večja sovjetska tovarna avtomo bliskih gum v Dnjepropetrovsku
V	Britaniji so kupili tudi kom pletno opremo za nekaj tovarn ace tatns in triacetatne svile, opremo za tovarno umetnih vlaken terilen, opremo za štiri tovarne za proizvodnjo polietilena, večje količine opreme za tekstilno industrijo itd.
Povečal se je tudi sovjetski izvoz v Veliko Britanijo, čeprav je na tem področju Sovjetska zveza
Umrl jen. talknaauscn
FKANivi	1. — Gen. Aiexan
der von Falkenhausen, ki je bil med nacistično okupacijo poveljnik I v Beigijl in severni Franciji, je včeraj umrl na svojem domu v Nassau an der Latin, star 88 let. Ko se te drugič poročil, je vzel neko rensko, ki je sodelovala v belgijskem odporniškem gibanju, bila obsojena na smrt zaradi vohunstva in je končno utekla deportaciji, ko so zavezniki osvobodil) Bruselj
Po ponesrečenem atentatu na Hitlerja 2(1 julija 1944 je bil Falkenhausen aretiran in poslali so ga v Dachau Zavezniške čete so ga po osvoboditvi izročile Belgiji. Razni bivši jetniki - med njimi tudi Leon Blum — so pričali njemu v korist, vendar ga Je vojno sodišče v Liegpu na procesu 1951 obsodilo na 12 let prisilnega dela, češ da je bila dokazana njegova odgovornost za usmrtitev 240 talcev Falkenhausen, ki Je bil do procesa ves čas v ječi ali v taborišču, je bil že tri tedne po procesu izpuščen in poslan v Nemčijo.
očitno na neenakopravnem položaju, kajti izvažati mora pretežno surovine. Največji delež v sovjetskem izvozu v Veliko Britanijo zavzemajo les, celuloza, barvne kovine, železna ruda in krzna, medtem ko je izvoz strojev in naprav malenkosten. Takšna struktura izvoza in uvoza je resna ovira za nadaljnjo razširitev trgovine, kajti Sovjetska zveza kot pogoj za napredek na tem področju postavlja zahtevo, da mora Britanija kupovati več sovjetskih strojev in opreme. Kaže, da se v tradicionalnem nezaupanju do sovjetske industrijske proizvodnje začenjajo kazati precejšnje razpoke, ki so predvsem posledica tega, da Sovjetska zveza v nekatere druge zahodne države že prodaja nekaj strojev in opreme in da doslej ni bilo resnejših pritožb glede kakovosti. Na vsak način britanski poslovni svet, ki se je ta mesec zbral v Moskvi, kaže resno voljo proučiti možnosti, da bi listo sovjetskega izvoza v Veliko Britanijo poleg surovin vključili tudi več končnih izdelkov.
Na Vršita od nedelje nov dom
Vsi, ki nameravajo še letos po cesti čez Vršič, bodo z zadovoljstvom sprejeli vest, da je bil v ne. aeljo na 1650 m visokem alpskem prelazu Vršiču odprt nov Tičarjev dom, ki ga je zgradilo planinsko društvo z Jesenic. Prizadevne jeseniške planince je ob tej priložnosti pozdravil tudi predsednik Planinske zveze Jugoslavije dr. Marijan Brecelj.
Nov planinski dom stoji blizu ceste, tik poleg starega Tičarjevega doma, ki so ga zgradili pred 54 leti.
Ko bodo uredili tudi najvišje nadstropje v domu, bo v njem 100 ležišč. Nova ležišča so že močno pogrešali, saj se Vršič razvija v vse pomembnejše visokogorsko turistično središče, razen tega pa je na alpski cesti preko Vršiča iz dneva v dan večji promet.
Avtomobilisti so se takoj
pognali po lepi, novi avtocesti
'' i
Nadškof Bukatko pri papežu
Ce bodo sedaj lepi dnevi, se bodo spet plaže napolnile in potem bo kopanje »prijetno«, kot kaže slika, posneta v Alassiu, kjer je bilo v nedeljo zopet vse natrpano
CASTELGANDOLFO, 1. — Poleg nekega kardinala in nekaj nadškofov in škofov je danes papež sprejel v avdienco tudi beograjskega nadškofa Gabriela Bukatka.
liiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiii|iiiiiiiiiMiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||l|||||||||||||||l||||||||,||||||||,ll|||l,|||,|||tl|||||||l|||||||,||||f|||||||l,,|||||||l||l|||||||||f||||f|||||||||l|||||i|||||l|||||||
VSAK DAN NESREČE
Štirje otroci umrli zadušeni z dimom
Več smrtnih primerov na cestah - Še neznana usoda jahte s 25 osebami, ki je prejšnjo noč izginila
BONN, 1. — Štirje otroci v starosti 1,5, 3, 4 in 5 let so preteklo noč umrli zaradi zadušitve z dimom v domači hiši v Gevelsbergu v Porenju. Okrog treh ponoči jih je našla mati, toda bili so že brez zavesti in jim ni bilo mogoče več pomagati. Ugotovilo se je, da je nekaj kosov perila zoglenelo pri neki električni peči, ki je bila prižgana. Od tega se je napravil dim, ki je otroke zadušil. Morda bo tožilec obtožil mater krivde za smrt otrok.
VITERBO, 1. — Stanje Elene Haldeweg Monti, stare 46 let, edine preživele osebe pri nesreči, ki je v nedeljo popoldne zahtevala pet smrtnih žrtev, je nespremenjeno. Zdravniki se še vedno boje za njeno življenj^,	,
Policija skuša ugotoviti vzroke nesreče. Tako «giulia», ki Jo je vozil 29-letni Mario Perna, kot «1100» bančnega uradnika Umberta Monf.ija, sta vozila dosti bolj hitro, kot Je na tistem mestu dovoljeno, namreč 80 km na uro Prvi je vozil kakih 140, drugi pa okrog 100 km na uro. Nesreča se je dogodila blizu Bolsenskega jezera. Monti se je z ženo in 20-letno hčerko Simo-netto, ki je pred nekaj dnevi maturirala na učiteljišču, peljal na počitnice v Versilio Z «giulio», ki jo je vozil šofer Mario Perna, je bil gospodarjev sin, 15-letni Domenico Camilli in 18-letni mehanik Giuseppe Paradisi. Peljali so se gledat avtomobilske dirke na vzpetini Lago-Montefiascone
Avtomobila sta tako močno trčila, da sta oba zletela s ceste. Takoj so bili mrtvi Monti, hčerka Si-monetta in Camilli; Perna in Paradisi sta umrla po prevozu v bolnišnico
MONTPELLIER, 1. - Pri trčenju dveh avtomobilov je pet oseb zgorelo, tri pa so hudo ranjene Neki «dauphine» je vozil po cesti od Montpelliera proti Camonu ob morju. Nenadoma je zavozil na drugo polovico ceste in pri tem trčil v avto, ki je prihajal z nasprotne strani. Prvi avto se je vnel, nakar je začel goreti še drugi. Zgorelo je vseh pet potnikov v «dauphinu».
RIM, 1. — Policijska patrulja je zjutraj ob 5,30 hotela ustaviti neki «1300», ki je bil včeraj zvečer u-kraden. Namesto da bi ustavil, je vozač, še bolj pognal. Policija je avtu sledila četrt ure, ko se je avto zaletel v obcestni hodnik in se prevrgel. Notri so bili trije dečki, stari dva po 16 in eden 14 let. Odpeljali so jih v bolnišnico zaradi ran, ki pa niso hude.
CAGLIARI, 1. - Giuseppe Ma-rongiu, star 33 let, je s «tigrottom» peljal 40 steklenk vode. Ko je vozil navzdol po neki cesti blizu Ol-bie in še v ovinku, ga Je zaneslo v železno obcestno ograjo, ki Jo je vozilo podrlo in zletelo v globino. Vozač je bil takoj mrtev. Njegov svak, ki je sedel poleg njega, se je spravil iz kabine, potem pa se je zgrudil in umrl, medtem ko je samo ranjen brat lastnika avtomobila, ki je sedel zadaj na avtomobilu
LONDON, 1. — Reševalni čolni, helikopterji «RAF» in letala «Sha ckleton« so bili mobilizirani ob Juž-nozahodni obali Anglije zaradi angleške jahte «Darlwin», ki je izginila preteklo noč s 25 osebami — med temi Je bilo 7 otrok — med hudo nevihto Našli so na morju neki čoln, za katerega ne morejo reči, če je eden od treh rešilnih čolnov «Darlwina». V čolnu je bil rešilni pas, vesla in dve posodi goriva.
Pozneje se je ugotovilo, da je rešilni čoln pripadal jahti «Darlwin». Na jahti je bilo celo 31 oseb Ved no manj je upanja, da bi jahto našli.
CESENATICO (Forll), 1. — Medtem ko so iz neke avtocisteme pretakali tekoči plin v cisterne družbe «Gas Auto Carburatori«. je začel plin uhajati iz cevi. Mogoče zaradi
kake iskre se je plin vnel, pri čemer je ožgalo šest oseb, ki so sedaj v bolnišnici. Njih stanje je zelo resno in zdravniki niso povedali prognoze.
Zvečer je prispela vest, da je umrl 18-letni Vincenzo Coppari, sin upravitelja cisterne, ki ji je kar kmalu sledila še vest o smrti 20-letnega Walterja Calisesija iz Ce-sene, ki je bil sin lastnika zaloge plina. Tudi ostali ranjenci so v smrtni nevarnosti.
Kot tretja žrtev je umrl 15 letni Giovanni Coppari, Vincenzov brat
JOHANNESBURG, 1.	- Blizu
Johannesburga je neki vlak, s katerim so se Afričani peljali na delo, zavozil v drug vlak pred njim. Pri tem je' . Afričanov izgubilo življenje in več kot 180 so jih sprejeli v bolnišnice. Razjarjeni A-fričani so po nesreči začeli metati kamenje v belega strojevodja, ki so ga močno ranili. Direkcija železnic pa v svojem poročilu sploh ne omenja števila mrtvih Afričanov.
Pes usmrtil leva
BRUSELJ, 1„ CERV1A, 1. — Fotograf Bruno Pači je vse dni hodil v neki bar v centru z majhnim, 40 dni starim levom, kar je bilo v veliko zabavo otrokom, s katerimi je bil majhen lev zelo ljubezniv. Danes pa je na cesti neki volčjak nenadoma zagrabil leva za vrat in ga usmrtil, ne da bi mogla to preprečiti gospodar leva ali pa gospodar psa, ki je imel žival na vrvici.
GOTOVO JE BIL BLAZEN
Enajst oseb je ustrelil s stolpa univerze v Teksasu
Med mrtvimi je tudi neki univerzitetni profesor - Kontno je padel pod streli policije
AUSTIN (Texas), 1. — Neki moški se je ugnezdil v 26. nadstropju stolpa univerze v Texasu ter od tam strelja, kakor se mu zdi. Prva vest navaja, da je osem oseb ranil, po poznejši vesti pa so celo štiri osebe mrtve in sedem ranjenih. Med ranjenimi je neki agent, neki otrok, neka študentka in neki časnikar.
Policijski agentje, oboroženi s puškami s teleskopom, skušajo spraviti strelca iz njegovega gnezda v stolpu, ki je sredi univerzitetnega prostora.
Policija je kasneje sporočila, da je bil strelec v stolpu univerze v Texasu ubit. Zadnje poročilo o žrtvah navaja, da je bilo mrtvih sedem, ranjenih pa 28.
Ugotovili so, da je bil strelec s stolpa 24-letni bivši mornariški strelec ter študent arhitekture Charles Joseph Whitman. Strelca, ki se je skril v 26. nadstropju stolpa, je policija ubila med streljanjem, ki se je pričelo ob dvanajsti uri in je trajalo približno tri ure. Med tem časom je vladalo na področju univerze stanje strašnega preplaha.
Strelec v stolpu je bil oborožen s tremi repetirkami in si je od časa do časa izbiral «cilje» tudi po nekaj sto metrov daleč. Policija pa je stolp obkolila in tudi začela streljati.
Med mrtvimi so univerzitetni profesor Robert Boyer, policijski a-gent Billy Speed, študentka Clau-dia Rutt in drugi. Prva žrtev, neko dekle, je padla na tla in vzklikala: »Pridite mi pomagat! Pridite mi pomagati!* Med streljanjem so se nekateri univerzitetni prostori
spremenili v ambulante. Ljudje, ki so hodili mimo, so se metali na tla, da bi se izognil kroglam. Neki električar, ki je popravljal električno napeljavo, je bil zadet v oddaljenosti 500 m. Policija, ki je streljala v , stolp rafal za rafalom, je končno ubila Whitmana, ki je iskal zaklonišča s tem, da je bežal iz enega nadtropje v drugo.
Nadalje se je izvedelo, da je Joseph Whitman ubil, preden se je zaprl v univerzitetni stolp, tudi mater in ženo. Po zadnjih informacijah pa je smrtno zadel devet oseb, ranil pa jih je trideset.
Do diplome lani junija je na univerzi v Teksasu študirala Johnsonova hči Lynda. Druga hči Luci in Patrick Nugent, ki se bosta v nedeljo poročila, bosta tudTtStudTrala naj tej univerzi.
Število Whitmanovih žrtev še narašča. Zadnja bilanca streljanja na univerzi v Austinu navaja 11 mrtvih brez VVhitmana samega, njegove matere in žene. Ranjenih je 34. Po. raja pa se upravičena domneva, da vseh 11 ni ustrelil Whitman ampak je lahko bil kdo zadet tudi od kake policijske krogle.
Policija je tudi sporočila, da so našli na VVhitmanovem stanovanju listek, kjer je morilec napisal, da je imel hude bolečine v glavi in da je bil pri nekem psihiatru.
Vhod na avtocesto na Moščenicah (Lisert). Ze prvi dan je cesto «preskusilo» čez 10.000 avtomobilov
S. p.A. AUTOVIE VENETE
OBVESTILO
Delniška družba «Autovie Venere» iz Trsta, ki ima v zakupu avtocesto Trst-Videm-Benetke, sporoča, da je bil v nedeljo, 31. julija, ob 6. uri izročen prometu odsek ceste Moščenice-Palmanova-Basaldella.
Dostopi, razen ob terminalnih postajah, so možni tudi na vmesnih postajah v Redipuglii (na državni cesti št. 305) in v Palmanovi (na državni cesti št. 352).
Kar zadeva višino cestnine se motorna vozila razvrščajo v štiri plačilne razrede in sicer:
Plačilni razred
CHICAGO, 1. — Mornar Richard Speck Je danes trdil, da je nedolžen, ko ga je preiskovalni sodnik obtožil krivde za strašen pokol, ko je umoril osem bolniških sester.
hnjitjc ~ tj led a Utice
.   II 1111tl IM IIIIII11.........1MlII....IIIIIIIIIIII M..m,mu........................................
Umrl je Lars Goerling
STOCKHOLM, 1. —- V starosti
35 let je umrl v Jaernt pri Stockholmu Švedski pisatelj in filmski producent Lars Goerling. Zdravniki še niso ugotovili vzroka smrti, policija pa je izjavila, da ne gre za zločin; ni' pa izključena možnost samomora. Lars je pred dvema letoma napisal knjigo «491», po kateri je potem pripravil filmski scenarij. Tako knjiga kot film sta vzbudila polemike: nekateri so menili, da žalita moralo.
«
V*
m
tjlubbu
blihrrtbtet*
Nagrade Jugoslovanom za filme in humoristične risbe
BENETKE, 1. — Veliko nagrado leva sv. Marka za najboljši film na festivalu dokumentarnega filma je žirija dodelila poljskemu filmu «Človeška družina» režiserja Wladyslama Slesickega. V mednarodni žiriji so bili: Nan-ni Log (It.) kot predsednik, Cal-listo Cosulich (It.), Henrgk Mo-cek (Polj.), Henrg Pialat (Fr.) in Vicente Antonio Pineda (Sp.). Žirija je podelila tudi nagrade za filme, ki so se odlikovali v posameznih kategorijah. Tako je prejel francoski film «Mistral» Jorisa Ivensa nagrado leva sv. Marka v kategoriji pravih dokumentarnih filmov. Plakete leva sv. Marka pa so bile podeljene tako: za kategorijo geografskih, etnografskih in folklornih filmov plakete niso podelili; za kategorijo športnih in turističnih filmov je plaketo leva sv. Marka prejel jugoslovanski film «Hockey» Mir-ce Miloševiča: v kategoriji tehnike in znanosti je dobil plaketo britanski film «Fizika in kemija voden režiserske Sarah Erulkar; za kategorijo kulturnih in vzgojnih filmov kanadski film «Kako vedeti» Clauda Jutre: za kategorijo sodobnega življenja in socialne dokumentacije pa italijanski film Piera Nellija «Labanta ne-gro» (Dvigni se, črnec).
Med kratkometražnimi in sred njemetražnimi filmi je prejel na-
grado sv. Marka kanadski film «Memorandum» Donalda Brittai-na. Bilo je še več nagrajenih filmov iz raznih držav.
V okviru festivala otroškega filma pa je prejel veliko nagrado leva sv. Marka sovjetski film «Igrajo, odprite vratau Aleksandra Mitte. Od nagrad za posamezne kategorije je dobil leva sv. Marka v kategoriji filmov za najmlajše jugoslovanski film sMravlja dobrega srcau režiserjev Aleksandra Marksa in Vladimira Jutriše. Tri nagrade so prejeli češki filmi ter po eno nagrado nemški, kanadski, bolgarski, poljski in izraelski filmi.
BORDIGHERA, 1,	- Na 15.
«salonu humorizma» je prejel zlato palmo za humoristično risbo Švicar Fredi Sigg iz Zilricha. Zlati datelj za humoristično risbo je dobil Jugoslovan Ljubomir Ko-njovič, srebrni datelj pa Madžar Tibor Kajan. Za ilustrirano literaturo je prejel zlato palmo Lar-ry Katzman iz Nem Yorka. Za humostično knjigo je prejel zlato palmo Umberto Domina, zlati datelj Pierre Daninos in srebrni datelj Giuseppe Farad. Zlati datelj za najboljšo risbo za določeno temo je prejel Dolf Bom iz Prage, srebrni datelj pa Erik Lipin-ski iz Varšave ter tretjo nagrado Dragutin Milanovič iz Beograda.
Knjige, ki so pretekli teden
šle najbolj v prodajo
RIM, 1. — Pretekli teden so šle najbolj v prodajo sledeče knjige (poleg imena založbe je v oklepaju tudi številka mesta, ki ga je imela knjiga prejšnji teden na lestvici);
1.	Prisco: «tJna spirale di neb-bia», (Rizzoli, 1); 2. Bevilacqua: «Questa specie d’amore», (Rizzoli, 2); 3. Pavese: «Lettere: 1924-1944», (Einaudi,3); 4. Calvino: «Le cosmtcomiches, (Einaudi, 6); 5. Gunter Grass: «Anni di cani», (Fel-trinelli); 6. Cronin: «11 medico dell’isola», (Bompiani); 7. Gatto: «La storia delle vittime«, (Mon-dadori, 10); S. Ottieri: «L’irrealtd, quotidiana», (Bompiani); 9. Dea-kin: «11 caso Sorge», (Einaudi, S); 10. Capote: «A sangue freddo», (Garzanti).
* * •
RIM, 1. — Včeraj je nenadoma umrl pisatelj in novinar Riccar-do Morbelli, star 59 let.
* * *
SIENA, 1. — V soboto se je pričel 35. tečaj za izpopolnjevanje na glasbeni akademiji Chigi v Sieni. Vlado in ministrstvo je zastopal podtajnik v prosvetnem ministrstvu senator Caleffi.
...
PALERMO, 1. — Na otoku lističa se je končal natečaj za zidno dekoracijo, katerega se je udeležilo kakih dvajset slikarjev iz raznih krajev Italije. Nagrade so prejeli Giovanni Bonan-no, Salvatore Zingales in Gian-maria Lo Jodice.
1.
ZNAČILNOSTI PLAČILNEGA RAZREDA
Motorna kolesa od 150 kub. cm navzgor, osebni avtomobili do 10 KM. Motorna kolesa s prikolico od 250 kub. cm navzgor, priključna vozila z največ dvema kolesoma. Lahki motorni tovornjaki, tovornjaki, prikolice in polprikolice do 10 stotov nosilnosti.
2.
3.
4.
Osebni avtomobili od 10 do 15 KM. Rulote z največ dvema kolesoma. Motorni furgoni, tovornjaki, prikolice, polprikolice z nosilnostjo od 11 do 25 stotov. Priključna vozila z več kot dvema kolesoma.
Osebni avtomobili z nad 15 KM. Rulote z več kot dvema kolesoma. Za bivanje primerne polprikolice. Motorni furgoni, tovornjaki, prikolice in polprikolice z nosilnostjo nad 25 stotov. Cestni traktorji.
Avtobusi in avtobusne prikolice za potniški promet.
TARIFE
P O S I A .1 A		Itazred 1.	Itazred 2.	Hazrcd d.	Itazrrd 4.
Vstop	Izstop	Lir	Lir	Lir	Lir
TRST	Redipuglia	50	100	100	200
	Palmanova	100	150	200	350
	Videm	150	250	350	550
REDIPUGLIA	Trst	50	100	100	200
	Palmanova	50	50	100	150
	Videm	100	150	200	350
PALMANOVA	Trst	100	150	200	350
	Redipuglia	50	50	100	150
	Videm	50	100	100	200
VIDEM	Trst	150	250	350	550
	Redipuglia	100	150	200	350
	Palmanova	50	100	100	200
— s —
2. avgusta 1966
NOV POJAV V SODOBNEM SVETU
i
Mogočen val delovne sile se pomika od juga proti severu
Razvite zahodno evropske države potrebujejo z leta v leto rastoče število delavcev, da bi zadostile zahtevam svojega gospodarstva ■ Pojavljajo se novi problemi, ki jih bo treba smotrno rešiti
Bodobni procesi vse globljega povezovanja gospodarstva zahodnoevropskih Industrijsko razvitih držav se kažejo tudi v tem, da so odprli meje povsem novemu, Po dimenzijah v Evropi doslej neznanemu pojavu množičnega gibanja delovne sile. V migracijskih tokovih širših, svetovnih razsežnosti zavzema sedanje gibanje delovne sile v Evropi posebno mesto. Ce izvzamemo Francijo In Anglijo, ki sta najbolj zgodaj odprli trge za delovno silo, 'z svo jih nekdanjih kolonij, število inozemskih delavcev v drugih evrop skih državah pred desetimi leti hi bilo veliko in se tudi sploh ni moglo govoriti o množičnem gibanju delovne sile. Inozemski delavci so našli delo samo v nekaterih strokah, že tradicionalno usmerjenih v uvoz delovne sile, kot so to belgijski in zahodnonemšld premogovniki, ki pretežno zaposlujejo italijanske in nizozemske rudarje.
Namesto tako lokaliziranega in komaj opaznega pojava zaposlovanja inozemskih delavcev, smo danes priče množičnih , migracijskih gibanj na smeri jug sever Preko velikega dela celine. Največji uvozniki delovne sile so Franclja, Zahodna Nemčija, Velika Britanija, Švica, Belgija in Liuemburg, novejši in po strokovnih analizah potencialno zelo pomemben uvoznik pa je švedska. Poglavitni izvozniki delovne sile so Italija, Španija, Portugalska, Grčija in Turčija, deloma pa tudi Finska, Nizozemska, Avstrija tn Jugoslavija. Sedanja migracijska gibanja so v pomembnem obsegu zajela tehnično inteligenco to strokovno delovno silo, ki odhaja na delo v novo odprte veje Svojih družb ali podjetij v inozemstvu ali pa na strokovno u-sposabljanje v države, kjer najdejo za to boljše možnosti, ali pa Preprosto zavoljo boljših zaslužkov. Vendar pa so v množici delovne sile, ki jo je bil zajel sedanji migracijski val, v večini nekvalificirani in polkvalificirani delavci,
V zadnjih petih ali šestih letih se v Evropi povečuje število zaposlenih inozemskih delavcev na leto za 500.000, tako da jih je bilo °h koncu lanskega leta 5 milijo-hov ali 3,5 odstotka vsega zahodnoevropskega aktivnega prebivalstva. Četudi je največ inozemskih delavcev zaposlenih v Franciji, Je njihov relativni delež v celotnf delovni sili neprimerno večji v Švici ali v Luxeinburgu. Inozemski delavci sestavljajo v teh dveh državah več kot 30 odstotkov ce-lotnega števila zaposlenih, to pa jasno kaže, da Je njuno gospodarstvo močno odvisno od uvoza delovne sile. To razmerje je v drugih zahodnoevropskih državah veliko manjše. V Franciji in Belgiji se giblje med 5 in 6 odst., v Zahodni Nemčiji in Veliki Britaniji Pa med 4 in 5 odst. Vendar njuna odvisnost od uvoza delovne sile h) ustrezno manjša, ker danes slo-nijo na inozemskih delavcih cele Industrijske stroke ali gospodarstva posameznih regij. Celo v tako pomembnih proizvodnih sektorjih, kot sta jeklarska ali avtomobilska industrija, so postali inozemski delavci pomemben dejavnik, saj dosegajo v posameznih družbah tudi do 40 odstotkov celotnega števila zaposlenih.
Do tako močnega pritoka Inozemske delovne sile je prišlo predvsem iz ekonomskih razlogov. Gospodarska ekspanzija v zahodnoevropskih državah, ki je bila z
nekaterimi izjemami od druge svetovne vojne naprej nenehna, je v največji meri absorbirala vso razpoložljivo domačo delovno silo, tako da je bilo za vzdrževanje gospodarskega vzpona nujno potrebno angažirati dopolnilne vire. Kot je znano, se lahko taki viri najdejo v vseh industrijsko nezadostno razvitih državah ali območjih, tako da je možnost dobiti delo ali bolje plačano delo v zahodni Evropi sprožila val nezaposlenih, nezadostno zaposlenih ali slabše plačanih delavcev iz industrijsko manj razvitih evropskih držav.
Zaposlovanje inozemskih delavcev so do pred nekaj leti šteli za začasno in pomožno sredstvo, ki naj bi ublažilo pritisk pomanjkanja delovne sile, medtem ko se danes v večini zahodnoevropskih držav, uvoznic delovne' sile. njihov trg preprosto ne bi mogel obdržati brez velikih reperkusij v proizvodnih stroških, investicijskih potrebah m strukturi mezd, če ne bi zaposlili inozemskih delavcev.
Za sedaj je težko predvidevati perspektive tega pojava, vendar po sedanjem stanju vse kaže, da gre za trdno in trajno težnjo. Lani je variirala stopnja nezaposlenosti v zahodnoevropskih industrijsko razvitih državah od 0,5 do 2 odstotka, to pa je zelo malo in povzroča velik pritisk na mezde. V Zahodni Nemčiji je bilo, ravno tako lani, registriranih 170 tisoč nezaposlenih, bilo pa je tudi 700.000 prostih delovnih mest. V takih razmerah je nov pritok inozemskih delavcev neogiben. Potem ko je Švica ocenila, da Je privabila preveč1 inozemskih delavcev, je lani storila ukrepe, ki so povzročili, da je odšlo več deset tisoč delavcev. Seveda je to takoj povzročilo zvišanje mezd za 7 odstotkov. V razmerah hude mednarodne konkurence, v boju za trge. kakršen se danes bije v zahodni Evropi, utegne veliko zvišanje mezd bistveno vplivati na zmanjševanje konkurenčne sposobnosti nacionalne ekonomike, tako da Je postal uvoz inozemske, praviloma cenejše delovne sile, e-konomski dejavnik izredno velikega pomena. V takih razmerah kaže, da je nov in stabilen pritok inozemskih delavcev v gospodarstvo zahodnoevropskih držav skoraj neogiben.
Pomembna značilnost sedanjega migracijskega vala -v Evropi je «dvostranska» gibljivost delovne sile. Prej so odhajali delavci v druge države zato, da bi dobili delo in se tam za stalno naselili. Danes odhajajo praviloma samo občasno.
Prezgodaj Je še sklepati o tem, ali se bo pretežno število inozemskih delavcev vrnilo čez čas domov, ali se bodo povsem prilagodili novim razmeram in se v novih državah za stalno naselili. Kar zadeva države, izvoznice delovne sile, je njihov interes očitno ta, da bi odhajali delavci v tujino samo na občasno delo. Položaj držav uvoznic pa je nekoliko bolj zamotan. Njim velika Uuktuacija ne ustreza, vendar jim za sedaj še ne gre v račun, da bi se Inozemski delavci pri njih ustalili, ker bi to porajalo probleme asimilacije, resnejšega izboljšanja ekonomskega in družbenega položaja tujih delavcev in podobno. Ker v tem oziru še ni jasno formulirane politike — se fluktuacija inozemskih delavcev nadaljuje. Skoraj tretjina se jih vrača domov, še preden prebijejo
leto dni na delu v tujini. Mnogi med njimi sicer znova odidejo drugič in tretjič, vendar to samo povečuje nenehno gibanje delavcev v obeh smereh.
Velik pritok inozemskih delavcev, ki so pripravljeni sprejeti nižje mezde, je zlasti v zadnjih letih povzročil odpor sindikatov zoper uvoz delovne sile. Sindikati so postavili zahtevo, da bi zavarovali svoje elane, da se mora plačati inozemskim delavcem za enako delo enaka mezda kot domačim. To je zelo pogosto povzročalo spore z delodajalci, ker so tl poudarjali, da imajo pri zaposlovanju inozemskih delavcev izredne izdatke, da niso zadosti usposobljeni za delo ipd. in da bi morali biti zavoljo tega tudi slabše plačani od domačih delavcev za enako delo, vendar to še ne pomeni, da so dobili inozemski delavci vsaj podoben položaj, kot ga uživajo domači delavci.
študije Združenih narodov kažejo, da se inozemski delavci praviloma zaposlujejo na nevarnejših in slabše plačanih delovnih mestih, ki zahtevajo večje delovne napore ali ki sodijo v spodnji del lestvice socialnega presti ža. Tako dobe domači delavci priložnost, da sl z dopolnilnimi kvalifikacijami ali brez njih občutno izboljšajo položaj, tako da pre-
hajajo na bolj zaželena dela alt na bolje plačana delovna mesta. Od leta 1960 do 1965 so tujci v Zahodni Nemčiji zasedli 90 odstotkov prostih delovnih mest v gradbeništvu in v neposredni proizvodnji industrijskih izdelkov, medtem ko so Nemci zasedli 87 odstotkov delovnih mest v trgovini, transportu in drugih službah.
Kot vidimo, je množično zaposlovanje inozemskih delavcev odprlo mimo velikih ekonomskih reperkusij tudi nekatere pomembne socialne procese in sprožilo nekatera nova vprašanja. Med drugim se vsiljuje problem ekonomskega in družbenega varstva inozemskih delavcev. Meddržavni sporazumi inozemskim delavcem praviloma zagotavljajo ekonomsko varstvo samo v prvem letu zaposlitve, ko to preteče, pa dobijo «enak» položaj kot vsi drugi delavci. To pa praktično pomeni, da so inozemski delavci prvi na vrsti, brž ko nastanejo težave. Ta vprašanja postajajo hkrati z večanjem števila inozemskih delavcev čedalje aktualnejša, tako da so jih poleg državnih in gospodarskih organov začele obravnavati tudi posamezne delavske stranke in sindikati,
ZDRAVKO MICI*
(Iz «Komunista»)
Visokih Tatrah
.......................i.......................
BLIŽA SE H KRAJU AMERIŠKI NAČRT »GEMINI*
Na sporedu sta še dva izstrelka, ki bosta pripravila potovanje na Mesec
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Izidor Urbančič v Piranski galeriji
V duhu letošnjega načrta se vrstijo razstave druga za drugo skoraj brez presledka. Pri tem se da opaziti dosti raznoterosti. Tako je po dveh kolektivnih razstavah likovnikov iz raznih jugoslovanskih republik zdaj zopet na vrsti domač umetnik. V sredo, 29. julija je bila odprta sedanja razstava akademskega slikarja in grafika Izidorja Urbančiča z njegovimi 16 oljnatimi slikami in 5 grafikami. Končala se je v nedeljo.
Avtor se je rodil 1925. I. v Ljubljani, kjer je tudi l. 1951 zaključil svoje študije na akademiji za upodabljajočo umetnost, pri tem pa še absolviral specialko pri profesorju Stupici. Potem je pričel razstavljati v mnogih jugoslovanskih mestih, v inozemstvu pa v Nemčiji, Italiji, na Švedskem, na VI bienalu v Aleksandriji in še drugje
Pod raznimi nazivi čustva in razpoloženja, postavljenih v okvir poenostavljenih pokrajinskih mo-
Radio Trst A
7.30	Jutranja glasba in koledar;
11.30	šopek slovenskih pesmi;
11.45	Popevke treh rodov; 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bedna-ilk: Pratika za prvo polovico avgusta; 12.30 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 17.00 Za prijeten uvod igra ansambel «Le Tigri« iz Gorice; 17.20 Glasba za vaš transistomik; 18.15 Umetnost, književnosti in prireditve; 18.30 Ustvarjavci moderne glasbe; 19.05 Ansambel «Los Marimberos»; 19.15 Spoznavajmo naravo, napisala Mara Kalan; 19.30 Slovenski motivi v taktu valčka; 20.30 Italijanski ansambli lahke glasbe; 21.00 Gore v slovenski literaturi; Ivan Tavčar: «Na Blegoš»; 21.20 Iz niza javnih koncertov radia Trst v sezoni 1965-66; 21.45 Paberki iz diskoteke; 22.45 Cmi cvet, jazzovska revija.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	((Supermarket«; 14.10 Prvo dejanje tragedije Lina Carpinte-rija in Mariana Faragune «Bitka pri Legnanun; 14.45 Furlanski glasbeniki.
Koper
6.30, 12.30, 14.30, 15.30, 20.30 — Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 8.15 Jutranja glasba; 9.00 Popevke; 9.30 Pod senčnikom; 10.15 Sodobni jugoslovanski pesniki:	Janez Menart;
10.30	Celentanov član; 11.00 Nove plošče, 11.15 Lahka glasba; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Jug. narodni plesi; 14.15 Jugoslavija v svetu; 14.25 Glasbeni intermezzo; 14.40 Poje gorenjski vokalni kvintet;
15.00	Za mlade poslušalce; 15.15 Poje Slavko Perovič; 15.45 Zabav-
T0REK, 2 AVGUSTA 1966
na glasba; 16.00 Orkestralne melodije; 16.45 Domači ansambli;
17.15	Izbrani motivi; 17.30 Vaša Popovič: «Razporoka po jugoslovansko)); 17.45 Mali umotvori velikih mojstrov; 18.00 Pevci; 18.45 Ansambel The Shadows; 19.00 Prenos RL; 20.00 šport; 20.30 Prenos RL; 23 15 Orkester Ted Heath.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Glasbeni spored;
8.45	Neapeljske pesmi; 9.00 Operete in glasbene komedije; 9.30 Na sporedu Aleksander Borodin; 10.05 Popevke; 10.30 Nabožna oddaja iz Assisija; 15.15 Ansambel Armanda Camere; 15.45 Operna antologija; 16.30 Spored za najmlajše; 17.25 Luglio musicale v Capodimonte — simf. koncert;
18.30	Orkester; 19.05 Znanost in tehnika; 20.25 Tridejanka Alfreda Balduccia: «1 dadi e 1’archibu-gio»; 22.30 Glasba v večeru.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 7.33 Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert; 9.15 Orkester; 9.35 Nove pesmi; 10.00 Rossinijeve simfonije; 10.35 Pisan spored; 11.35 Vesela glasba; 12.00 Danes v glasbi; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni koktajl; 15.15 Popevke; 15.35 Spored z onstran Atlantika; 16.00 Rapsodija; 16.35 in 17.35 Glasbeni program za mladino; 18.15 Poljudna enciklopedija; 18.35 Ital. akvareli;
21.00	Nove angleške plošče; 21.40 Plesna glasba.
/II. program
18.30	Monteverdijevi madrigali;
19.00	Znanstveni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.50 Revija revij; 21.20 Bachove kantate; 22.25 Tisk in Javno mnenje; 22.55 Sodobna glasba.
Slovenijo
7.05, 8.00, 13.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Počitniško popotovanje; 10.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri; 11.15 Risto Savin: odlomki iz opere «Lepa Vida)); 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Muzika za pihala; 19.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Fantje treh dolin in ansambel Mihe Dovžana; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Orkestralna paleta plesnih ritmov; 16.20 Zabavni intermezzo; 16.40 V torek na svidenje; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 V svetu Mozartovih in Beethovnovih kvartetov; 19.00 Aktualnosti doma in po svetu; 19.15 Zabavni zvoki; 19.50 Na mednarodnih križpotjih; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Poje komorni zbor RTV Zagreb; 21.20 Radijska igra: D. Femez: «Dvojnik»; 22.21 Pesem godal; 22.35 Iz fonoteke radia Koper; 23.10 Glasbena medigra; 23.15 Jugoslovanska glasbena tribuna; 24.05 Jazz na Poljskem.
Ital. televizija
18.15	Spored za najmlajše; 19.45 športne vesti in ital. kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 Film: «1 lan-cieri del Bengala«; 22.40 Italijani in muzeji; 23.15 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 športni tednik; 22.00 Simfonični koncert;
22.45	Petnajst minut z Mario Monti.
Jug. televizija
20.00	Poročila; 20.05 Homo sa-piens — romunska risanka; 20.15 Zabavno-glasbena oddaja; 20.45 Obzornik; 21.00 Mednarodna folklorna revija; 23.00 Poročila.
tivov s pretežno temno izdelanim ozadjem na oljnatih slikah, do-čim na grafikah prevladujejo svetlejše ploskovite prikazni, umetnik izpoveduje svoje notranje doživ-Iianje z liričnim akcentom na način, svojstven magičnemu realizmu. Našel je ravnotežje med vsebino, izpovedjo, kompozicijo in barvo, kateremu ostaja zvest na vseh svojih podobah v tolikšni meri, da daje vtis podzavestne privrženosti enotni izražajni možnosti. Svoje razpoloženje izpoveduje z barvo, ki s svojim notranjim izžarevanjem in čistočo tudi v najtemnejših odtenkih gledalcu sugerira razmišljanje in podoživljanje slik. Na njih so naznačeni posamezni predmeti, likovno prečiščeni v simbole in tako porazdeljeni po slikovni ploskvi, da predstavljajo le razumljivo vsebino, dasiravno s svojim žarenjem iz temin ustvarjajo učinek občutka nadrealnosti, ki naj bo tukaj pravljični svet, v katerem se prepletata resničnost in fantazija. Najmočnejša doživetja, kakor so rojstvo m smrt, ljubezen in razočaranje, veselje in žalost, kot nujna notranja nasprotja in neminovna bipolarnost v človeškem življenju, v tem prikazovanju izgubljajo svojo težo in ostrino vsakodnevne banalnosti, tako da se življenje zdi preprostejše in čistejši, kot se nam sicer oči-tuje.
Slike, razstavljene na omenjeni razstavi, so izbor dela v času od 1961. do 1965. leta. Poslednji ciklus njegovih del tukaj ne moremo videti, ker se zdaj nahaja na razstavi v Mariboru. Vsekakor pa že srečanje s tem, kar imamo pred seboj, deluje ganljivo človeško in preseneča z globino spoznanje o bistvu in minljivosti našega sveta, kar opravičuje raztegnjeno nadrealistično tendenco njegovega opusa, ker omogoča pogled v skrivnostne sfere notranjega življenja posameznika, iz katerega zre v sedanjost in realnost. Njegov fantastičen svet ni rafiniran, ima pa poudarjeno enovitost, čistost stila, kulturnost me-tiera in humanost vsebine, ki prevzemajo i umetnika i povprečneža. Zato upa galerija v nadaljnje sodelovanje, ki nam bo odkrilo še ostali del njegovih stvaritev.
A. L.
Sovjetski znanstveniki pripravljajo baje polet ladje, ki bo pristala na Mesecu in se potem vrnila na Zemljo
Z uspešno zaključenim vsemir-skim poletom «Geminl 10» sta bili osvojeni dve važni prvenstvi: dTOjni manever «rendez-vous» vesoljske ladje ((Gemini 10» z dvema različnima umetnima vsemir-skima telesoma (Agena 10 in A-gena 8). Nadalje je bila dosežena , prvenstvena višina 758 km (v preteklosti sta največjo oddaljenost od Zemlje dosegla sovjetska kozmonavta Beljajev in Leonov z vsemirsko ladjo «Voshod 11»), Oba uspeha predstavljata izredno važen korak človeštva na poti uresničenja do sedaj najbolj smele človeške pobude na področju znanosti in tehnike: polet na Mesec.
Izredno pomembno je dejstvo, da sta kozmonavta Young in Collins izkoristila pogonsko silo rakete «Agena 10» ter se dvignila s svojega lastnega tira na poti okoli Zemlje v višino 758 km. Po startu z zemeljske površine sta se kozmonavta v višini 300 km spojila z «Ageno 10», ki je bila izstreljena z oporišča 100 minut prej. Takoj po spojitvi sta pognala v tek motorje «Agene 10», ki so ju potisnili na doslej še nedosežen tir okoli Zemlje. Pri tem je pomožna raketa delovala kot lokomotiva, ki potiska pred seboj vagone.
Skupna teža obeh vsemirskih strojev je znašala nekaj čez 7 ton.
Takoj nato sta se umetni telesi ločili in «Gemini 10» je začela loviti izstrelek «Agena 8», ki že dalj časa kroži okoli Zemlje v povprečni razdalji 490 km. Tudi ta manever sta kozmonavta Young in Collins uspešno opravila. Pri vsem tem pa Je najpomembnejše, da sta kozmonavta dosegla prvenstveno višino 758 km ter se tako približala Van Allonovemu radioaktivnemu pasu.
Kot je znano, je ameriška organizacija za vsemirske polete NASA naročila pri družbi McDon-nel iz Saint Louisa 12 vsemirskih ladij tipa ((Gemini«. Prvi dve ladji so izstrelili lani, toda brez človeške posadke. Potem so si sledili poskusi serije «Gemini» od tretjega do desetega. Ostali sta še dve ladji tega tipa, ki ju bodo izstrelili jeseni.
Do sedaj se je zvedelo iz poluradnih krogov, da bodo izstrelili «Gemini 11» v septembru, a ((Gemini 12» v oktobru. Posadko prve ladje bosta sestavljala Charles Conrad in Richard Gordon. Posadke ((Gemini 12» še niso določili. Domnevajo pa, da bosta iz-
brana kozmonavta James Lovvell in Edwin Aldrin.
Gotovo je, da bodo s poletom ((Gemini 11» skušali napraviti nekaj novih poskusov. Najdrznejši je morda tisti, ki predvideva uresničenje težnostnega stanja med vsemirskim poletom okoli Zemlje. To bi se utegnilo doseči s tem, da se ((Gemini 11» in «Agena», ki imata približno enaki masi (okoli 3.200 kg), povežeta med poletom z vrvjo ter da se jima vsili vrtenje okoli njunega skupnega težišča. Načelo je v bistvu zelo preprosto, toda njegovo izvajanje je zelo težavno. Obe ladji bi morali povezati z okoli 90 m dolgo vrvjo, ki pa bi morala biti zelo trpežna in izredno lahka. Pri poskusu bi ((Gemini 11» in «Agena» krožili po poti, ki bi imela 45 m premera, pri čemer bi njuno skupno težišče opisovalo določeno pot okoli Zemlje.
Da bi se pri tem proizvajala sredobežna sila, ki bi bila v ravnotežju z zemeljsko privlačno silo, bi morali obe umetni telesi krožiti po svojem posebnem tiru s hitrostjo okoli 21 m na sekundo. Količina goriva za dosego te hitrosti bi bila neznatna. Po mnenju strokovnjakov pa Je ta poskus zelo tvegan, ker ne razpolagajo še s potrebnimi izkušnjami.
Glede poleta «Gemini 12» pa še niso bili objavljeni podrobnejši načrti. Zdi pa se, da bo eden najsmelejših poskusov ta, da se opravi «ultrahitri» manever srečanja in spajanja vsemirske ladje ((Gemini 12» in «Agene 12», in sicer najkasneje 12 minut po njuni izstrelitvi. Ta poskus bi moral služiti pri simuliranju operacije LEM, ki predvideva spojitev opazovalnega dela ladje «Apollo», katerega bodo spustili na Mesečevo površino, z matičnim delom ladje, ko bo ta letela nad točko, kjer je bil opazovalni del spuščen.
S tem se bo zaključil načrt «Gemini» in Američani bodo prešli na izvajanje načrta «Apollo». Prvi del tega načrta predvideva izstrelitev ladje «Apollo» s tremi člani posadke, ki bodo preživeli na svojem krožnem potovanju okoli Zemlje 14 dni.
Glede sovjetskih poskusov nimamo podrobnejših podatkov. Zdi pa se, kot je rekel kozmonavt Komarov, da bodo sovjetski znanstveniki iz.trelill v kratkem vsemirsko ladjo, ki bo imela nalogo, da pristane na Mesečevi površini in se potem spet vrne na Zemljo.
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniii!,||„|iiiiiiiiiiiiii„,„„,1,1),iiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinf,timi,m,l|„|lll||||l|lllllllllll|||||||||||||||||||||
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izogibajte se ljudi, ki čeprav so vam blizu, vam utegnejo škodovati. Va-
ša ljubezen je v nevarnosti.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pri delu vas čakajo precejšnje težave. Notranji mir boste dosegli po dolgi borbi s samim seboj.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Izogibajte se nepremišljenih korakov, ki bi vam utegnili hudo škoditi. Bodite ljubeznivi z osebo, ki vam je draga.
RAK (od 22.6. do 22.7.) S pogumom in podjetnostjo boste premagali vse težave ter dosegli to, kar želite. Bodite popustljivi.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Izogibajte se vson pobud, ki so tuje vaši ml-
HOROSKOP
selnosti in vaši vesti. Izpopolnjujte svoje znanje.
DEVICA (od 21.8. do 22.9.) Čakajo vas velike naloge, ki pa jih boste srečno speljali, če boste vztrajni. Bodite širokosrčni s prijatelji.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Uspešno boste posredovali pri sporih med prijatelji in znanci. Preveč ste občutljivi.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Kar ste do sedaj napravili, Je šele
prvi pogoj za vaše bodoče ustvarjalno delo. Prejeli boste ugodne novice.
STRELEC (od 22.11. do 2012) Pri svojem delu bodite zelo objektivni. Nevšečnosti pri stikih s sorodniki.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bodita previdni ter ne zaupajte vsakomur. Izogibajte se izzivačev.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) To, kar pričakujete že dolgo časa, se bo uresničilo. Zlonamemež utegne odkriti vaše slabosti.
RIBI (od 20.2, do 20.3.) Dobro pretehtajte vse plati ponudbe, ki vam jo bodo napravili. Okolje, v katerem živite, vas bo skušalo prisiliti na določeno pot.
DR. FRAN VATOVEC
Cankarjeva publicistika
-------------------------------------jn Trst
Res, Cankarjevo pero drsi od nadrobne, parvrstične novice, ki ga vznemirja zaradi osnovne ter idejne nekvalitete, pa do' predornih, presenetljivih časnikarskih ter publicističnih dosežkov.
1.	Nekvaliteta. Sem sodijo na primer preproste novice, ki se je moral z njimi vbadati pri Puklovem tedniku «Der Suden* Je pac moral nekaj napisati v skladju s predvideno pigmejsko časni-sko ravnijo. Otepati se ni mogel, ker je bil Puklov edini pomočnik, šem sodijo na primer novice o odkritju spominske plošče Blažu Potočniku; o raznih slovenskih kulturnih prireditvah v zvezi z odpiranjem gasilskih domov itd. - V časniku «Die Information«; sablonizirana telegramsko zgoščena montaža novic ter poročil, povzetih iz življenjskega kroga evropskega jugovzhoda itd. Cankarju se je to delo gabilo.
2.	Bodice in strelice. Gre za zahtevnejšo zvrst časnikarskega dela. V časniku »Der Suden* načenja vprašanje slovenščine v voj-ski; nastopa zoper zatiranje slovenščine na Primorskem ter izgrede celjskih nemškutarjev. — V časniku «Die Information» si privošči slovenske pisatelje, češ da ne poznajo večjega bolgarskega pisatelja. Okrca organizatorje jugoslovanskega literarnega almanaha, ker menijo, da zadošča za izvedbo te naloge čenčanje ob kupici vina. Ob volilni propagandi na Koroškem se vprašuje, kaj ima volilna pravica opraviti z dunajskim katoliškim kongresom. Pobrizga slovenski liberalizem, ker je bil zmerom slab taktik in organizator. Izreka se zoper razširjenje pristojnosti deželnih zborov, dokler so Slovenci v večini deželnih zborov v manjšini. Ošvrkne tri meščanske stranke na Slovenskem. Razkriva zlorabo prižnice in spovednice v volilni borbi (boder cpodtaknjenec« v konservativno ter katoliško usmerjenem časniku «Die Information«! Podtaknje-nec» je že omenjena tendenčna novica v zvezi z imenovanjen djakovskega škofa in sarajevskega nadškofa y smislu želja cerkvenih krogov). 63)
«Rdeči prapor«. V (.Perfidnosti* (1907) se posmehuje pisariji mladoldberaJne «Nove dobe«. Z notico »sta le dva» (1907) meni na politično razcepljenost na Slovenskem, zlasti glede na program tržaških Slovencev. V «Trnovski procesiji» (1907) oplazi liberalne prvake, ki so se zaradi župnika udeležili trnovske procesije. Tudi v «program v nevarnostis (1907) strelja v liberalne vrhove. Smeši namreč Ivana Hribarja zaradi njegove javne izjave: «Program, to sem jaz.» V listku «Strahovi» pa v mladoliberalne odpadnike. Listek je bil natisnjen v tisti štev. «Rdečega prapora«, ko je pričel izhajati kot dnevnik. Gre za prvi Cankarjev listek v RP. ki vsebuje napad na takratno novo ((Slovensko gospodarsko stranko* Tvorili so jo na splošno disidenti liberalne Narodno napredne stranke. Njihovo glasilo je bilo «Nova doba«, poprej pa so se ti liberalni mladini zbirali okrog kamniškega »Novega lista«. Ostra protiklerikalna satira puhti iz črtice «Od Vrhnike do Borovniceg ter iz «Brezvercevy>. Cilavna ost je tu naperjena zoper izjavo razvpitega klerikalnega velmoža in voditelja dr. I. SušteršičaZ »Veren ni tisti, ki ima vero, temveč tisti, fci ipravi, da jo ima.» Iz «Dunajskega pisma« (1907) letijo zbadljivke na klerikalno demagogijo, na »sme-seno mladoliberalno ((Gospodarsko stranko« ter na tiste rodoljube, ki organizirajo v Trstu «r.arodno delavstvo*. Gre na splošno za aktualno kritično ter satirično volilno žurnalistiko in publicistiko, ki priča c Cankarjevem bistvenem, sprotnem časnikarskem poseganju - Cankarjevo kritično pero preskoči v areno mednarodnega dogajanja (RP 12. avg. 1908); obregne se ob londonski mirovni kongres ter napoveduje propad protičlovečnostne kapitalistične družbe
3.	Kulturno kritični prispevki. V tedniku «Der Suden« napolnjuje rubriko «Die Literatur« Pomemben je Cankarjev sestavek «Die slouienische Literatur se it Prešeren» (Slovenska literatura od Prešerna), nadalje ocene Kettejevih «Pesmi» (v Aškerčevi iz-daji). Zupančičevih ((Pisanic*. »Misterija žene« Zofke Kvedrove, zbirke crtic hrvatskega pisatelja Andreja Milčmoviča. Razen tega je napisal še ((Črtice« ter spominski članek ob 100-letnici Prešep novega rojstva. Slog, jezik, miselni prebliski razodevajo Cankarjevo neuničljivo pero. V časniku «Die Information« je priobčil novelo Jesenske noci» z avtobiografskim snovnim poudarkom. Za ((Slovenski Narod« (5:110) je napisal kritični sestavek «Naf, umetniki)) ob IL umetniški razstavi v Jakopičevem paviljenu Polemika s kritiki.
4.	Pele —■ mele. V prvomajskem spisu »Rdečega prapora« 1908
z naslovom |(Predmestje» izpoveduje Cankar vero v prihodnost proletariata. V članku «Pismu Jeremijeva« (Naši zapiski 1909) «o zajeti prvi nastavki izčrpne kritike slovenskega liberalizma. Polemično črtico »Lepa naša domovina« (Prvi majnik 1909) je napi. sal ob aneksijski krizi 1909. Cankarjevo geslo: Naša domovina j# boj za prihodnost. Ob smrti prijatelja Antona Verovška je pri-soeval nekrolog največjemu slovenskemu komiku za »Slovenski Narod« (1915). V čas prve svetovne vojne sega Cankarjevo puhli-Cistično pero s člankom «D'Annunzio». Objavljen je bil v »Slovenskem Narodu« 12. julija 1915. Tu je udaril Cankar po italijanskem imperializmu, ko je D’Annunzio širokoustno razglašal svetu za-ntevo kraljevine Italije po Trstu in Slovenskem Primorju. Črtica »Pozdravljeni«, priobčena v Rdečem praporu, je namenjena vračajočim se izseljencem. V članku »Pozabljene rokavice» (Dom in Svet 1916) se je obregnil ob dr. Krekovo «Zgodovino Slovencev« v brošuri »Kroaten und Slovvenen«, ker ni na 50 straneh besedila niti ene oesede o slovenski umetnosti. Ob smrti dr. Janeza E Kreka je naipusal v socialno demokratskem dnevniku «Naprej» (1917	15
okt.) toplo občuten nekrolog. Cankar je sodeloval tud, pri tedniku «Jugoslovun», ki je propagiral načela majniške deklaracije (1917). lu sta bila natisnjena Cankarjeva članka «Slovenska »tatica# ter «iVa«e veliko jutro# Razen tega je napisal tudi članek usIinistoriaL na komisija». Zaradi cenzure pa ni uzrl belega dne v stolpcih »Jugoslovana)). Omeniti je še njegov izpovedni članek eKako sem posl«! socialist«. Izšel je Po njegovi smrti v dvojni številki socialistične revije »Demokracija« (1918) Itd Itd.
Zgoščen pregled ne predstavlja celotnega pričevanja o Cankarjevi kvalitetni publicistiki. Izluščimo pa lahko iz njega Cankarjev tenkočutni posluh za zrelo, bistveno publicistično obravnavo aktualnih ter za usodo slovenskega ljudstva pomembnih dogajanj, pojavov ter vprašanj. Razbiramo obsežen, bogat opus kvalitetne polemične, kritične in satirične publicistike ter žurna-ristlke. Kljub težavam in omejenim možnostim.
Poslednja resnica...
Vsakdo ima pravico sanjati Tudi Cankar. Zato je sanlal. Bratu Karlu je zaupal svoje skrivne publicistične želje in cilje: »Da ko bi imel svoj list, ko bi mogel pisati po svoje! Ali zdaj še ne gre' grozno me je strah, da bi se ne zakopal zopet v staro mizerijo » nrmaamJUre* da se."™ zda)» noče »pretepati« po listih: Zakaj?- «Jaz p™?”1 flsta' v ,katerega b, mogel pisati svobodno in po svoje.. Preden torej nimam svojega Usta, bom pisal knjige » Tudi na
iat?°«vTeiyIJ° ™Sh-MZeIi Si, *Že tistiJ>, iasov- ko mi bo mogoče izda-
SV°J0 r®vlh'- Ni ga lista na Slovenskem, da bi mogel človek Karlus jVOrltl v njelTV kakor misli.« Z veseljem sporoča bratu venski ll??Sr1,agna' ?Una3U s°doban' ilustriran, samo slo-Karln m*se6n''i' Lojz ,£™'°her navaJa Cankarjevo pismo bratu venikU jo"*)-9' marca 1900: priznava, da ne bo od srca pisal »slo-bo mn* iC an^°V	dokler ne bomo imeli dnevnika, lu
bo popolnoma in odkrito protiverski: a v socialnem oziru najbližji
DrikladeI^Una4fm0kratlZmU’ k' Pa v vsem sv°iem Programu n-i priKi^den našim razmeram
«CeSsee ‘h™ «a\U;PS bratu Karlu v nemiru avojih sanj in slutenj: «Ce se bom kdaj ukvarjal s politiko - kar se meni samemu ne zai verjetno - bom ustanovil politično, znanstveno tn literarno revijo in to šele čez nekaj let. Ali kdo ve, če se to zgodi. Jaz sem vendarle predvsem poet m moji cilji so drugod.# 64)
Nedvomno lepe publicistične sanje. Zal so ostale neizDolniene
lahko u°resničii‘	T-agi4na ><"■ Ko bi jih bil Cankar verjetno'
“i*0 “J6®1™11- ’e v zaD> novega dne po koncu prve svetovne vojne zdrknilo njego.o viharno in upom. pero iz njegovih prste/ Z.B zmerom. Po 19 letih je uresničil Cankarjeve sanj* njegSv bri, zvesti prijatelj Etbm Kristan. V Clevelandu je prišla leta 1937 na svetlo napredna revija slovenskih izseljencev. Elbin Kristan jo je poimenoval po Cankarju: Cankarjevi zbornik (1937-43) v črnih dneh druge svetovne vojne je bil Cankarjev zbornik nekaj ca*a edino redno izhajajoča slovenska napredna kulturno politi*
i	,in Kristan, navaja v uvodni besedi prve številke
da je bil Cankar mojster slovenščine: «Dosegli ne bomo Cankarja f*e 'zlahka. Truditi pa se moramo, da se mu približamo kolikor je le mogoče » Res «Cankarjev glasnik« ni osramotil Can-karjevega imena. Bil je dober, kvaliteten leposlovni in kulturno politični mesečnik. Poveličal je Cankarjevo ime ter vrednost venske napredne izseljenske revialne publicistike.	sl<>
Trojno revolucionarno srečanje sm0 doživeli na obzoriu slo venske publicistike. Trojno tragiko. Ko bi bil France Prešeren v somraku neizprosne predmarčne cenzure trikratni uredniški kan didat nameravanih slovenskih periodičnih tiskov v svitu revolti cionarnega marca 1848 in v zarji tiskovne svobode lahko segel po publicističnem peresu, je bil že zapisan smrti. Fran Leostifc bard slovenske demokratične publicistike, je obležal pod valiar! jem tiskovnih predpisov in pod razvalinami svojega «Pavlihe» Ivan Cankar, najpogumnejši revolucionarni publicist in časnikar v slavni trojki je ves izgorel v svoji prelomni literarni izpovednosti. Njegova kcngenialna publicistična ter časnikarska pričeval-nost pa je ostala le nakazana, okrnjena. Do dna ni utegnil pomočiti svojega edinstvenega peresa. Slovenska publicistika in žurnalistika sta bili prikrajšam za blesteč biser časniške ter časopisne kvali. tetne ustvarjalnosti.
63) Pričevanje o Cankarjevem avtorstvu nudijo predvsem nte. gova pisma (zlasti bratu Karlu), nadalje časniška snov ter poltrd jinsko območje v tej zvezi in druge spremljevalne okoliščine
rnP- nžt. STcMTi te* °« “ **
CK O N E C)
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27, najnižja 17.3, ob 19. uri 2S.4; zračni tlak 1011.9 pada, vlaga 64 odst., veter 6 km na uro vzhodnik, nebo 4 desetine pooblačeno, morje . rahlo razgibano, temperatura morja 24.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOHEK, 2. avgusta
Bojan
Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.33. Dolžina dneva 14.44. Luna vzide ob 21.37 im zatone ob 6,25
Jutri, SREDA, 3. avgusta
Lidija
DANES IN JUTRI ODLOČEN ODGOVOR TRSTA
Stavba in zapora v obrambo Sv. Marka in veliko zborovanje na Trgu Goldoni
Na zborovanje bodo krenile štiri povorke - Pričakuje se, da bo popoldne mesto izumrlo
Poslovanje trgovin in
mestnega prometa
TRAMVAJI, FILOBU8I IN AVTOBUSI
Danes bodo vozili do 10.30 in od 12. do 14. ure.
Jutri popolna stavka. TRGOVINE JESTVIN IN DRUGE
Danes odprte do 10. ure.
Jutri odprte do 12. ure.
MESNICE
Danes odprte do 10. ure.
Jutri odprte do 11. ure. PEKARNE
bodo zaprle obrate brž ko bodo razprodale kruh.
BRIVSKI IN FRIZERSKI SALONI
Danes odprti do 10. ure.
Jutri ves dan zaprti.
HOTELI. RESTAVRACIJE. GOSTILNE, MENZE IN BIFEJI S TOPLO JEDAČO Danes in jutri odprti od 12. do
15.	ure in od 19. do 22. ure. GOSTILNE IN BIFEJI BREZ TOPLE JEDAČE
Danes odprte do 10. ure.
Jutri odprte do 12. ure.
KAVARNE IN BARI Danes odprti do 10. ure.
Jutri odprti do 12. ure.
PRODAJALNE ČASOPISOV Danes in jutri odprte do 13. ure.
LEKARNE
Danes bodo od 8.30 do 13. ure odprte vse lekarne. Od 13. do
16.	ure pa bodo odprte samo lekarne D’Ambrosi (Ul. Zorut-ti 19/C), Croce Verde (Ul, Set-tefontane 19), Ravasini (Trg Libertk 6) in Testa d’Oro (Ul. Mazzini 43). Od 16. do 19.30 bodo odprte lekarne D’Ambro-si (Ul. Zorutti 19/C), Croce Verde (Ul. Settefontane 19), Ravasini (Trg Liberta 6), Testa d’Oro (Ul. Mazzini 43), Al-la Salute (Ul. Giulia 1), Be-nussi (Ul. Cavana 11), Pic-ciola (Ul. Oriani 2), Vemari (Trg Valmaura 11). Lekarne Alla Salute, Benussi, Picciola in Vernari pa bodo imele nočno službo od 19.30 do 8.30. — Ta urnik velja za danes In jutri.
TAKSIJI
Šoferji taksijev bodo danes in jutri stavkali od 14. do 24. ure.
BENCINSKE ČRPALKE Danes in jutri zaprte.
Za zdravnike in za nujne primere bo odprta samo črpalka ACI (Ulica Koroneo).
• • m
Svetlobna reklama in razsvetljava izložb kavarn, barov, hotelov, restavracij in vseh drugih trgovin bo ugasnjena do vključno sobote 6. t.m.
Celotno javno mnenje se bc danes in jutri ponovno izreklo proti nezaslišanemu sklepu IRI, da zbriše s površja ladjedelnico Sv. Marka. Že 23. junija letos, ko je prvič prišel na dan sklep o reorganizaciji ladjedelniških podjetij in z njim ukinitev naše tovarne, so se Tržačani množično uprli in so svoje nezadovoljstvo pokazali s popolno splošno stavko.
Ker se položaj do danes, in to kljub posegom vseh mogočih predstavnikov oblasti in sindikatov na najvišji ravni, ni spremenil, so vsi trije sindikati sklenili organizirati kot odločen protest vseh meščanov novo, tokrat dvodnevno splošno stavko. Začela se bo danes ob 9.30 in se zaključila jutri, sredo, opolnoči.
Tajništva vseh treh sindikatov — CGIL, CISL in Delavske zbornice — so sklenile oprostiti stavke delavce in nameščence nekaterih jav-nokoristnih služb. Tokrat bodo nekaj časa odprte tudi trgovine in tudi promet bo obratoval toliko časa, kolikor bo potrebno za prevoz ljudi na veliko protestno zborovanje, ki bo danes ob 10.30 na Trgu Goldoni. Po končanem zborovanju bodo prevozna sredstva Acegata ponovno vozila do 14. ure, ko bo zamrl ves promet. V sredo j pa bo tudi pri Acegatu popolna I stavka.
Stavke bodo oproščeni delavci, ki skrbijo za varnost naprav v tovarnah, ki delajo po nepretrganem urniku (samo strogo potrebno število), dalje uslužbenci nujne zdrav, stvene in cestne pomoči, gasilske službe, javnega varstva in zaščite, pogrebnih zavodov, časopisov, televizije in radia, telefona, brzojava in radijskega centra za pomoč za nujne primere, dobave vode, plina in elektrike. Od bencinskih črpalk bo odprta samo postaja ACI, ki pa bo lahko nudila storitve le zdravnikom in nujnim službam.
Zaradi zagotovitve preskrbe prebivalstva so sindikalne organizacije izjemoma dovolile začasno delovanje trgovin in gostiln po umiku, ki ga objavljamo posebej.
varno strojev, na Senenem trgu in pred železniško postajo na Trgu Liberta.
Odložen sestanek komisije za ladjedelstvo
Studijska skupina za proučevanje ladjedelskih vprašanj, ki bi se morala včeraj tretjič sestati, je odložila svojo sejo, ker je njen predsednik župan dr. Franzil nenadoma zbolel. Komisijo je ustanovil deželni odbornik Stopper ter jo poleg dr. Franzila sestavljajo še razni člani stalnega posvetovalnega odbora za gospodarsko načrtovanje. Med njimi so predstavniki tržaške in soriške pokra-
zbornice ter sindikatov. Komisija se bo v kratkem ponovno sestala.
Podaljšana koncesija znižane cene moke
Tiskovni urad vladnega komisariata sporoča, da je ministrski svet sklenil podaljšati še za 6 mesecev posebno koncesijo, po kateri prejemajo pekarne na Tržaškem krušno moko po znižani ceni. Sklep ministrskega sveta se nanaša na razdobje maj-okto-ber 1966, S tem bo za nekaj časa po novno odvmjena nevarnost, da bi se cena kruhu v maloprodaji na
PO PRIZADEVANJU MINISTRA NATALIJA
Ministrski svet sprejel zakon o pristaniški ustanovi
Gre za osnulek vladnega izvora - Zagotovljeno kritje primanjkljaja Javnih skladišč - Tri milijarde lir letnega prispevka
V tržaških in deželnih poslovnih I osnutki se med seboj razlikujejo v
krogih so sprejeli z zadovoljstvom vest iz Rima, da je ministrski svet na svoji zadnji seji odobril zakonski osnutek, ki predvideva uresničitev tržaške pristaniške ustanove. Vest je telegrafsko sporočil minister za trgovinsko mornarico Na-tali, ki je sam predložil osnutek pred ministrski svet, načelniku tržaškega pristanišča in hkrati začasnemu upravitelju Javnih skladišč gen. Battaglieriju.
Zakonski osnutek, ki ga je sprejel ministrski svet, so sestavili strokovnjaki po naročilu vlade. Kakor je znano, pa so še pred časom predložili ločene osnutke z isto tematiko tudi parlamentarci različ-
jinskeupraveKetržaške trgovinske našem področju 'ponovnodvTgnUa.! nih političnih skupin. Posamezni
TISKOVNA KONFERENCA DR. SCAI0LE NA SEDEŽU CISL
Zaključki «komisije Caron» napredek v primeri z načrti IRI o ladjedelstvu
Po novem naj bi gradili od 500.000 do 600.000 ton ladjevja na leto • Poročilo komisije pa vsebuje tudi velike pomanjkljivosti
v Ul. S. Nicolb dr. Gianni Scaiola, član urada strokovnjakov te sindikalne zveze, tiskovno konferenco o preureditvi ladjedelstva s posebnim poudarkom na načrt Fincan-tieri in na zaključke ((komisije Ca-ron». Tiskovna konferenca se je spremenila pravzaprav v razgovor in se je močno zavlekla.
Uvodne besede je spregovoril po-slovodeči tajnik CISL dr. Novelli, „	. ki je rekel, da je zmotno splošno
Danes bo med 9.30 in 19.30 od-1 mnenje, da se morajo sindikati
•flVi la ncam lolrorn Vi Anrnvlia. i	t j
Včeraj je imel v prostorih CISL I pristaniški promet. Temu ustrezno
r vi d	Cnninln	»viriroli nhnnviti i n	lori-
prtih le osem lekarn, ki opravljajo prazniško službo. Štiri od teh, ki imajo tudi nočno službo pa bodo lahko zaprli od 13. do 16. ure.
Danes in jutri se bodo stavkajočim pridružili tudi železničarji tržaškega železniškega okrožja. Ti bodo poskrbeli, da mednarodni promet ne bo utrpel zastojev, medtem ko bodo krajevne, vlake odpravljali na podlagi trenutnih mož-nosti.
Protest Trsta, ki se nikakor ne more zadovoljiti z ne dovolj u-godnimi obljubami o zgraditvi nadomestnih obratov in tovarne motorjev, bo dosegel višek danes ob 10.30 s sindikalnim zborovanjem na Trgu Goldoni. Na njem bodo govorili Fabricci za Delavsko zbornico, Novelli za CISL in Calabria za CGIL. Na sindikalno zborovanje bodo delavci prišli v štirih povorkah. Zbirna mesta so: pred ladjedelnico Sv. Marka, pred To-

ski posel, morajo priložiti navedeni dokumentaciji še potrdilo, da se v resnici udejstvujejo na področju, v okviru katerega nameravajo poslovati.
uiiiiMiiiiimiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiHniiiiiHiitiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZA OBDOBJE SEPTEMBER-DECEMBEB 1966
Novi uvozni kontingenti v obmejni biugovni men ju vi
Prošnje je treba oddati od 11« do 31. t. m.
Zunanjetrgovinski oddelek vladnega komisariata za deželo Furlanijo Julijsko krajino sporoča, da bo v razdobju september-december 1966 razdelil med prizadeta podjetja naslednje kontingente za u-voz blaga iz Jugoslavije na podlagi italijansko - jugoslovanskega sporazuma od marca 1955 o blagovni menjavi med Trstom in sosednimi obmejnimi področji Buj,
Kopra, Sežane in Nove Gorice: živa goveja živina za zakol 63.4 milijona lir (carinska postavka 01.02 A-II-b), sveže goveje meso 3.4 milijona lir (02.01-A-II), sveže morske ribe 16.8 milijona (03.01-B), sveže naravno mleko 73.4 milijona lir (04.01), jajca S milijonov (04.05-A) stročnice in sveža povrtnina milijonov (bivša 08), maraskin sok milijonov (bivša 00), maraskin sok 12.275.000 Ur (bivša 20.07), navadno vino 85.530.000 ( 22.05 bivša B), tipična vina v steklenicah 5 milijonov lir (22.05 bivša B).
Podjetniki, ki nameravajo opraviti uvozne operacije v okviru določenih kontingentov, naj vložijo ustrezne prošnje v času od 11. do 31. avgusta letos. Pristojni urad je zunanjetrgovinski oddelek komisariata v Ulici Genova št. 9. Vsakič prošnjo mora podpisati lastnik firme ali njegov zakoniti namestnik. Urad ne bo upošteval prošenj, ki bi prispele pred 11. avgustom.
Prošnje pa, ki bodo prispele po poteku določenega roka (31. avgu-sta) pa bo urad upošteval le v primeru, ko b: postavljeni kontingenti predhodno v celoti ne bili izčrpani. Merodajen bo v tej zvezi datirani žig zunanjetrgovinskega oddelka komisariata. Pri razdelitvi kontingentov pridejo v poštev samo tista podjetja, ki so na spisku uvoznikov in izvoznikov.
Prosilci morajo priložiti prošnjam dokumentacijo, iz katere bo razvidno, kako in v kakšni meri so izkoristili podobna uvozna dovoljenja, ki so jih prejeli v prvih osmih mesecih letos. Poleg tega mora biti na prošnjah navedeno za kakšno blago gre, kakšna je njegova cena in koliko stane celotna pošiljka. Podjetja, ki bodo v okviru najnovejših kontingentov prvič opravila zunanjetrgovin-
ukvarjati samo z mezdnimi in drugimi delavskimi vprašanji, pač pa morajo poseči v celotno gospodarsko in socialno tematiko, to je v življenje, v katerem morajo o-pravljati svoje naloge. Zato je treba tudi vprašanje ladjedelnic -(okviriti v širšo dinamiko.
Zatem je ^pregovoril zelo obširno dr. Scaiola,, ki je obravnaval predvsem zaključne ((komisije Ca-ron» ter rekel, da je sindikatom znan le njihov majhen del. Komisijo so ustanovili v oktobru lani in je pridno delovala ter izročila besedilo svojih zaključkov 12. julija. Na splošno vzeto je njeno delo pozitivno kakor tudi zaključki, saj je dejansko ovrgla načrte Fincan-tieri, po katerih bi morali skrčiti za prihodnjih pet let gradnjo iadij v vsej Italiji na okrog 350.000 ton na leto ter predlagala, naj bi zgradili namesto tega vsako leto cd 500 do 600.000 ton ladjevja. Seveda gre tu le za nekaj splošnega.
Dr Scaiola je pri tem poudaril, da ni bilo glede ladjedelnic doslej določenega še nič dokončnega ter da je načrt IRI le splošen in okviren. Zadnji mora namreč odločati o tem parlament. Sedaj smo torej v fazi predlogov. Zato ni točno, kot trdijo nekateri, da je že vse odločeno. Dr. Scaiola je ponovno poudaril da vsebuje poročilo ((komisije Caron» okrog 500 strani in da je sindikatom poznanih le 33 strani. To poročilo vsebuje korak naprej, ker ne govori samo o pod-pori za gradnjo ladij, t. j. za delno kritje njih gradbenih stroškov, marveč da predlaga obnovo ladjedelnic, kar se je doslej zanemarjalo. Končno imamo pred seboj študijo, v kateri so tudi nakazani vzroki, zakaj ladjedelska industrija doslej ni uspevala. Vzroki krize so predvsem v ((zastareli terapiji«.
Pri tem je strokovnjak CISL pripomnil, da bi morali z vso stvarjo začeti drugače. Predvsem bi morali modernizirati pristanišča, da bi bila zmožna sprejeti naraščajoči
bi morali obnoviti in razviti ladjevje, saj se ni razvijalo v koraku z naraščanjem blagovnega prometa po morju. Zato je udeležba tujih ladij pri prevozu blaga v italijanska pristanišča in iz njih vedno večja, kar pomeni, da mora Italija izdajati vedno več deviz za pomorske prevoze in je njen saldo med prevozi, opravljenimi za tujce, in tujimi prevozi za Italijo, močno pasiven. Lani je znašal blagovni promet v vseh italijanskih pristaniščih 180 milijonov ton in računajo, da bo do leta 1970 narasel na 250 milijonov ton. To pomeni da se bo omenjeni pasivni saldo podvojil, če ne bo Italija poskrbela, da se poveča število njenega ladjevja. Že sedaj znaša pasivni saldo 60 milijonov dolarjev. To kaže, da res ne bi bilo treba krčiti ladjedelnic, saj znaša italijanski delež od svetovne Jad-jedelske proizvodnje samo S odst.
Po uvodno pozitivni ocenitvi dela in poročila ((komisije Caron« je dr. Scaiola omenil njene negativne plati. Predvsem se je komisija pri svojem delu držala preveč tesno navodil in je o vseh zadevah razpravljala ie splošno in tudi nakazala splošne rešitve ter poudarila samo gospodarsko plat. Iz doslej znanega dela poročila se niti točno ne ve, koliko ton naj bi dejansko zgradili vsako leto. Omenjeno število od 500 do 600.000 se opira le na domneve. Poleg tega tudi ni komisija nakazala, vsaj kolikor se ve, kakšnim vrstam ladij naj bi dali prednost pri gradnji: ali ladjam za razsuti tovor, ladjam za prevoz posebnega blaga ali petrolejskim cisternam. Za sedaj je znano, da odpade približno polovico gradenj na svetu na cisterne.
Tudi kar se tiče načrtov za opustitev nekaterih ladjedelnic, ni komisija natočila čistega vina. Zato ni komisija povedala nič konkretnega o usodi ladjedelnice Sv. Marka v Trstu in Muggiano v La Spezii. To pa je huda pomanjkljivost.
Dr. Scaiola je kasneje v diskusiji, ki je sledila njegovi konferenci, nakazal tudi nekatera svoja stališča do ladjedelnice Sv. Marka. Po njegovem mnenju bi se morala specializirati za določeno vrsto gradenj, saj bi lahko le na ta način uspešno delovala in si zagotovila obstoj. Seveda je poudaril da njegov sindikat odločno podpira zahteve Tržačanov, da se ne
sme tržaška ladjedelska dejavnost skrčiti. Vendar pa ni poudaril, da mora stvar urediti sama Fincan-tieri, ki je po njegovem mnenju v zadnjih letih mnogo premalo investirala v ladjedelnice, iz česar je nastala sedanja kriza. Končno je še rekel, da ni izključeno, da ne bo Evropska gospodarska skupnost strogo vztrajala na tem, da se že s koncem leta skrči podpora za gradnjo ladij na 10 odst. in dejal, da bo najbrž pristala na postopno krčenje, dokler ne omogoči obnovo ladjedelnic skrčenje proizvodnih izdatkov.
nekaterih bistvenih točkah, tako zlasti glede teritorialnih razsežnosti novega organizma, o večji ali manjši samostojnosti delavskih organizacij v okviru pristaniške ustanove itd. Osnutek, ki so ga pravkar sprejeli, pušča izven obsega novega organizma industrijsko pristanišče v žavljah ter se s tem ujema z željami tukajšnjih industrijskih krogov, ki se že od vsega začetka borijo proti raztegnitvi pristaniške ustanove na njihovo področje.
S predloženim zakonskim osnutkom vladne inspiracije se strinjajo predstavniki vseh prizadetih ministrstev, in sicer zakladnega in finančnega ministrstva, ministrstva za proračun, za javna dela, za notranje zadeve, za industrijo in trgovino ter ministrstva za promet. Na seji, na kateri so sprejeli zakonski osnutek o pristaniški ustanovi, je ministrski svet odobril tudi poseben zakon, s katerim pre-! vzema država nase kritje finanč-! nega primanjkljaja Javnih skladišč i do konca tekočega poslovnega leta. j Kakor je znano, se ta deficit da-j nes približuje 2 milijardama lir.
Zdaj bo zakonski osnutek lahko v najkrajšem času prišel pred parlament, vendar se to utegne ne-koli zavleči, v kolikor bodo prizadeti poslovni krogi vložili ugovore proti pravkar sprejetemu zakonskemu besedilu Osnutek predvideva v členu št. 3, da bo država podeljevala pristaniški ustanovi letni prispevek v višini poldruge milijarde lir, poleg tega pa bo ustanova razbremenjena stroškov za gradnjo in vzdrževanje železniških naprav ter za železniški promet v okviru pristanišča, kar predstavlja izdatek 800 milijonov — 1 milijardo lir na leto. Pristaniška ustanova bo namreč sklenila z vodstvom državnih železnic ustrezno konvencijo, tako da bo to občutno breme prešlo na drug proračunski resor ter tako
Šolske vesti
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim uCnlm jezikom v Trstu,
k- Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s, klasičnim učnim načrtom. Je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guardiella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1966. Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu.
PRIHOD IN ODHOD OTROK V KOLONIJO V DEVINU
Slovensko dobrodelno društvo obvešča, da se vrnejo deklice iz kolonije v Devinu v četrtek, 4. avgusta zjutraj ob 10.30 na avtobusno postajo pred Silosom na Trgu Liberta.
Odhod dečkov v obmorsko kolonijo v Devinu bo v četrtek, 4. avgusta popoldne in sicer morajo biti dečki na sedežu v Ul. Machiavelli 22 ob 15.30
omogočiti pristaniški ustanovi, da se bo z večjo elastičnostjo lahko spoprijela s konkurenco drugih pristanišč na Jadranu in na Severu.
Z uresničitvijo pristaniške ustanove bodo Javna skladišča prenehala delovati. Tako predvideva člen št.
22 sprejetega zakonskega osnutka odpravo zakona št. 1789 z dne 3. septembra 1925, s katerim so bila ustanovljena Javna skladišča.
S finančnimi posegi, ki jih predvidevata zakonski osnutek in poseben zakon o kritju finančnega primanjkljaja Javnih skladišč se v glavnem strinjajo vsi poslovni krogi na Tržaškem in v deželi.
Z državnim prispevkom v višini 1,5 milijarde lir na leto, in kritjem železniških stroškov v višini 1 milijarde, k čemur je treba prišteti še 500 milijonov lir deželnega prispevka, bo pristaniška ustanova lahko računala na letno dotacijo 3 milijarde lir, kar predstavlja precejšnje sredstvo za uspešno poslovanje organizacije.
Glede teritorialne kompetence pristaniške ustanove pa se določeni krogi ne strinjajo s tem, da bi Industrijsko pristanišče v Žavljah ostalo izven ustanove. Tako je po- Miramarski park Danes tedenski od-
niiuiiiiiuiMiiiiiiiMiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiviimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimnimiiiiiiiniiiiiii
POD POKROVITELJSTVOM MINISTRA ZA JAVNA DELA
»v-«
Danes se začne kampanja za varnost na cestah
Z današnjim dnem se začne (vla blizu stavbe št. 2/1. Bil pa je kampanja za varnost na cestah, i tako nepreviden, da se ni ozrl, če —j-i-i—*— --'prihajajo avtomobili. To je bilo zanj usodno, ker je tedaj v sme-
ki jo je naja'vilo ministrstvo za javna dela. Kot smo že poročali, bo kampanja trajala do 6. avgusta, vendar odgovorne oblasti pozivajo vse avtomobiliste, ki bodo v teh dneh zapuščali mesto in se podajali na dolge izle.te im počitnice, naj bodo previdni tudi potem, ko bo kampanje konec.
Kot najavljeno bo ministrstvo
ri proti žavljam z avtom fiat 1100 TS 49533 privozil 26-letn! Ssrgio Pettorosso iz Ul. Brigata Casale 50. Kot znano, je Ul. Flavia na tistem odseku zelo temna in Pettorosso n; pravočasno opaž-' Nesi-cha sredi cest.šča Hitro ;e oritis-
V četrtek na gradu predstava Aide
Na velikem dvorišču tržaškega gradu bo v četrtek ob 21. uri prva predstava «Aide», ki sta jo skupno organizirali turistična u stanova in gledališče »Verdi«. O-pero je zrežiral prof Gianrico Be-cher, orkester bo dirigiral Arturo Basile, v glavnih vlogah pa bodo nastopili:	Luisa Maragliano (Ai-
da), Adriana Lazzarini (Amneris), Flaviano Labo (Radames), Carlo Meliaciano (Amonasro) itd. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti št. 2; v Gorici Agencija Appiani, Korzo Italia 18.
krajinsko vodstvo Krščanske demokracije na svoji nedeljski seji v Palači Diana poverilo parlamentarcem Belciju in Bologni nalogo, naj vložita ugovor proti izključitvi industrijske cone iz okvira pristanišča. Po mnenju tukašnjih voditeljev krščansko demokratske stranke bi pristaniška ustanova morala zajeti tudi žaveljsko industrijsko področje iz ((funkcionalnih in koordinacijskih« razlogov.
Smrt in pogreb svetovalca Tolloya
V nedeljo je nenadoma umrl 66-letni občinski svetovalec in leader Tržaške indipendentistične zveze Carlo Tolloy. Pogreba, ki je bil včeraj, se je udeležilo precejšnje število članov njegove stranke in nekateri občinski svetovalci s podžupanom Mianijem.
za javna dela izvajalo najavljen j j njj na petja[ M v0- vendar mu ni kampanjo z vsemi razpoložljivimi! .	..
komunikacijskimi sredstvi. V t.a uf,pel°’„ , b'-« Pravočasno usta-namen bo danes ob 12.40 po radiu v"- Trčenje Je bilo ry;izbezno in govoril vladni komisar Mazza in! Nesicha je zaradi sunka vrglo ra
pozval avtomobiliste na previdnost na cestah.
Priporočamo avtomobilistom ijaj se držijo predpisov cestnega zakonika in cestnih znakov. Bolje je dospeti nekaj minut kasneje, kot nikoli. Cesta je za vse in ne samo za nekatere prenapeteže, ki se ne zmenijo za predpise in drvijo po najbolj prometnih cestah ter tako spravljajo v nevarnost sebe in druge. Kot smo poročali, .je ministrstvo za kampanjo o varnosti na cestah pripravilo gesla, ki jih bodo vsi v teh dneh slišali po radiu, videli na televiziji in čitali v dnevnem časopisju Dokazano je, da je trgovska reklama odlično sredstvo, da se širok krog kupcev odloča za nakup reklami-ziranega blaga, pa čeprav se često dogaja, da ni najboljše. S stalnim ponavljanjem gesel o previdnosti na cestah je mogoče doseči isti u-činek.	’
Zato avtomobilisti pozor. Ko se boste te dni vozili s svojimi avtomobili na izlete in na dopuste: Dajte prednost tistemu, kateremu pritrče in se vedno ustavljajte na znaku »stop«. Ce se boste znašli v vrsti bodite previdni in ne prehitevajte, ie niste popolnoma gotovi. Zato raje dvakrat premislite preden začnete prehitevati.
V teh dneh bodo policijsko službo na cestah ojačili in agenti bodo opozarjali avtomobiliste na pre-k ršk e in nespoštovanja cestnih predpisov. Zatorej avtomobilisti bodite vljudni na cestah in mislite si, da ceste niso dirkališča, kjer je moč samo drveti in se ne meniti za druge.
Dnevno časopisje vsak dan poroča o vrsti prometpih nesreč, ki bi se lahko preprečile im njihovo število zmanjšalo, če bi bili vsi tisti, ki sedijo za volani, za spoznanje bolj previdni in bi se držali predpisov cestnega zakonika.
SINOČI V UL. FLAVIA
Avtomobilist je na zebrah podrl neprevidnega pešca
Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice so sinoči sprejeli 37-letnega Maria Nesicha iz Ul. Monteverdi 2, kd je postal žrtev prometne nesreče. Malo prej Je Nesich na zeb-rastem prehodu prečkal Ul. Fla-
prednji del avta, nakar je padel na asfalt. Pri nesreči se je hudo pobil po levem sencu in glavi, si zlomil levo »iiučnico in začasno izgubil spomin
Ponesrečenci- so na pomoč priskočili redki mimoidoči in nekdo je poklical rešilni avto RK. Nekaj minut pozneje so bolničarji Neai-cha odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na zdravljenje. Nesich bo okreval v 35 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije.
Z motorjem trčil v fiat 1500
V Ul. Giulia pri stavbi št. 17 se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, pri kateri se je ranil 30-letni knjigovez Fulvio Gem-sina iz Ul. Pascoli 13. Peljal se je proti mestu na motorju «bianchi» TS 22052, ko je nenadoma treščil v fiat 1500 TS 84417, ki ga je nasproti privozil 45-letni trgovec Manilo Drasco iz Ul. Rossetti 31 in začel nenadoma obračati proti levi. Sunek je bil tako močan, da je Gemsino vrglo z motorja in je ranjen obležal na cestišču. Z rešilnim avtom so ponesrečenca nekaj minut kasneje odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 8 do 10 dni zaradi udarcev po stegnih in nogah.
Prispevajte za DIJAŠKO MATICO
Na ladji se je ponesrečil
Na motorni ladji «Cellina» zasidram ob pomolu št. 6 v Novem pristanišču se je včeraj popoldne ponesrečil 57-letni pomorščak Co-simo Landi iz Mester, Ul. A. Emo 2. Na krovu ladje je dvignil železna vratca, da bi jih prenesel v podpalubje, toda vratca so mu zdrknila iz rok in ga ranila po glavi in po prstih desne roke. Lan-dija so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 10 dni.
Včeraj-danes -
mor. Jutri nadaljevanje sugestivnih predstav »Luči in zvoki«. Ob 21.30 v nemščini «Der Kaisertraum von Miramare« in ob 22.45 v italijanščini ((Massimiliano e Carlotta«. Izredne vožnje avtobusa «M» od barkovljanske postaje.
* * *
Nazionale 16.00 Zaprto zaradi počitnic.
Excelsior 16.00 «Furto alla Banca dTnghllterra« Peter 0'Toole.
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Eden 16.00 »Una pištola per un vile« Technicolor. Fred Mac Murray.
Grattaclelo 16.00 «L’uomo cbe ride« Technicolor Jean Sorel, Ilaria Oc-ch-inl. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 16.30 «Tre colpi d-i Winche-ster per Ringo« Technicolor. Gor-don Mitchell, Milla Sanoner.
Filodrammatico 16.30 «Le spie ucci-dono in silenzio« Colorscope. Em-ma Danieli, Jeffries Lang.
Aurora 16.00 «1 diafanoidi vengono dal Marte«.
Cristallo 17.00 «Marcia nuzlale« Ugo Tognazzl. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi Počitek.
Capitol 16.00 ((AHarme dal clelo« — Technicolor.
lmpero Zaprto zaradi počitnic.
Moderno Počitek,
Vittorio Veneto 17.00 Revija kriminalnih filmov. «10 piccoli Indiani« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Ideale 16.30 «La vendetta della signo-ra» Ingrid Bergman. Prepovedano mladimi pod 18. letom,
Abbazia 16.00 «La legge del tuorileg-ge» Technicolor. Dale Robertson LETNI KINO
Satelllte 21 Ib — Dlagalna up M 3f »Gli limpetuosi« Technicolor. James Darren, Pamela Tiffin.
Paradiso 21.00 — blagajna ob 20.3D «Inferno nelia stratosfera« Scope-co-lor. Japonski film.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 1. avgusta se je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo je 15 oseb.
UMRLI SO: 64-letni Francesco Sare, 70-letna Romilda Harich por. Am-brosl, 71-letni Lulgi Borsatto, 66-let-ni Carlo Toliloy, 76-letna Valena Lau-renti, 53-letni Otello Bozzer, 45-letnl Castogliano Demorchi, 72-letni Giulio Falcioni, 82-letna Carmela Iurco vd.
Perissi, 64-letna Valeria Fornasaro por. Paoco, 59-letni Giuseppe Klun,
30-letni Giorgio Fasiol, 89-letna Arna-	._____.	.
dia Ciilo vd Denich, 77-letnl Ugo!, ^PlsovanJe b* informacije pri po-Cozzi, 60-1 etn i' Antonio Kjuder.	hvalnem ura_du_ Aurora, Ul. Cice-
Izlef v MariSior in na Plitvička jezera
Potovalni urad Aurora priredi dne 14. in 15. avgusta avtobusna izleta v Maribor (Pohorje) in ns Plitvička jezera z ogledom Bihačs (Bosna).
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benussi, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura 11 DNEVNA SLUŽBA LEKARN D'Ambrosi, Ul. Zorutti 19-c; Croce Verde, ul. Settefontane 39; Ravasini, Trg Libertš 6; Testa d Oro, Ul. Mazzini 43.
LADJE V PRISTANIŠČU
Enri, Enotria, A. Volta, Bannock, S. Caboto, Lucrlno, Ravello, Cellina, Irlsi, Polluce, Oceanus, Saipa II. Sar-datlantic, Loredan, Euro, Victoria, Berlingieri, Mar Gla-uco, LHy Lauro, Aterno (It.); Dalmacija, Vojvodina (Jug.); Silver Cloud (Liban.); Dei-mos (Sp.); Canal El Suez (ZAR); Falkestein (Nem.); Old Oak, Astor (Pa.); L. Guatemala, H. Lage (Braz.); Antonia II (Cy.); O River (Gh.); D. of Athens, Stamveac (VB); Lidice (CSSR); Myrslni (Gr.); Hemussite (Bol.); G. Garibaldi (SZ); VVtlmara (No,); King Peleus (Li.).
Mali oglasi
PARKETISTI, Izdelava, popravila iri strganje ter lakiranje podov — brez-plačni proračun — Tvrdka Abatange-lo et Gaspari, Trst, tel. 90-497.
PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
POŠLJEMO VAM GA V KATERI KOLI KRAJ, TUDI V INOZEMSTVO!
Telefonirajte na štev. 37-338
15 DNEVNA NAROČNINA L 500
rone 4, tel. 29243.
Izleti
SPDT priredi 14. In 15. avgusta izlet na Triglav z izhodiščem iz Vrat in s povratkom v Trento. Ostali izletniki bodo prenočili na Vršiču in naslednjega dne bodo lahko obiskali 'zvir Soče, ((Alpinetum Juliana« Iri muzej v Trenti.
SPDT priredi t avgusta ob otvoritvi planinskega doma »Zorko Jelinčič« -ia Crrn rrstl, Izlet v Podbrdo. Vpisovanje v Tržaški knjigarni v Ul’, sv Frančiška 20
Prosvetno društvo M Matjašič iz
Barkovelj priredi 21 avgusta z odhodom ob 5.30 izpred Rumene hiše, oziroma ob 5. uri za udeležence iz mesta izpred kavarne Tivoli, izlet v Bohinj, kjer bo skupno kosilo. Na povratku se bodo izletniki ustavili 2 uri na Bledu in nato obiskali Prešernov dom na Vrbi. Prijave do sobote 13. avgusta na sedežu društva.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina Afre Brešan darujeta Leon in Darinka Tavčar ,3000 lir za Dijaško Matico.
Na mesto cvetja na grob bratranca Antona Kjudra daruje Marija Do-micelj 1000 lir za Glasbeno Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Alojzije Kralj daruje Kristina Kraij 1000 lir za Dijaško Matico
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Tr»t - Ul. sv. Frančišku 30
I cl<-foii 01.702
Novo;
Maupassant: LEPI STRIČEK
1.650 lir

iiiiiiiiii:!
Minister za javna dela Giuseppe Mancini je v soboto popoldne izročil prometu prvi del avto ceste Trst — Benetke. Kakor smo že omenili, gre za 43 km dolg odsek prometne žile, ki se pričenja pri Moščenicah na naši strani, končuje	pa pri Basaldelli	v	bližini Vidma. Slovesnosti so prisostvovali številni predstavniki javnega življenja iz	dežele Furlanije	-	Julijske krajine. Glavni	ravnatelj družbe Autovie
Venete ing. Visintin je v svojem	tehničnem poročilu	ob otvoritvi avto ceste	med drugim omenil, da
je ta prvi del prometne zveze	med Trstom in	Vidmom stal 8 milijard	349 milijonov lir
OBIŠČITE 16. TRADICIONALNI
GORENJSKI SEJEM
v KRANJU od 5. do vključno 16. avgusta! Odprto vsak dan od 8.—19. ure, zabaviščni prostor pa do 24. ure.
25-odstotnl popust za prevoze priznajo: J2, LJUBLJANA TRANSPORT, TRANSTURIST in AVTOPROMET GORENJSKA ijj
VROČINA JE ZAČELA PRITISKATI
Tržačani iščejo osvežitev v prenapolnjenih kopališčih
Velik dotok tujcev v naše mesto - Njihov cilj pa slu Istra in Dalmacija
Napoiili so dnevi pasje vročine. Na koledarju smo še enkrat zasukali stran in znašli smo se v mesecu avgustu, ko sonce najbolj pripeka.
Vsak dan se proti Barkovljam ln Miljam vijejo dolge kolone avtomobilov, tisti kopalci ki pa še ne razpolagajo s prevoznim sredstvom pa polnijo avtobuse in tramvaje, da se ob vsakem prihodu tramvaja na končno postajališče v Barkovljah razvije dolga procesija ljudi, ki iščejo vsaj malo svežine v precej topli morski vodi. Kopališča vzdolž barkovljansKe obale so polna in ljudje se parijo na soncu. Ista slika tudi vzdolž obale od Milj do Lazareta. Povsod pravi živžav, kričanje in brnenje stoterih tranzistorjev. Sele proti večeru, ko se sonce nagiba k zatonu, se kopališča praznijo in spet se proti tramvajem in filobusom vijejo dol. ge procesije, medtem ko se kolone avtomobilov vračajo v od sonca razgreto mesto.
To je vsakdanji prizor današnjih vročih dni in četudi se nebo pooblači, je vedno dosti takih zakrknjenih kopalcev, ki ne zamudijo dneva, da ne bi šli na kopanje.
Kopanje v morju je za širok sloj ljudi pravi užitek, ker si več ne rnorejo privoščiti. Tisti, ki razpolagajo s časom in sredstvi, pa so že odpotovali na oddaljene plaže ali v hribe. Več pa je takih, ki ®e na počitnice šele pripravljajo hi bodo mesto zapustili sredi avgusta.
Veliko število ljudi privlačuje tudi istrska obala in ne mine dan da ne bi dolge kolone avtov potoke proti Kopru, Izoli, Portorožu tn še dlje. V prazničnih dneh, ko se Tržačani množično odpravljajo na morje onstran meje, je na mej-n.h prehodih prava gneča ljudi in v zil. Vendar niso samo Tržačani M silijo onkraj. Med njimi je mno. gJ tujih turistov, ki so namenjeni v Slovenijo, v Istro in v Dalmacijo.
Tujci so te dni preplavili tudi naše mesto, žal moramo ugotoviti, da se pri nas ustavijo samo nekaj dni in potem nadaljujejo pot v Jugoslavijo. Kljub temu jih je v mestu vse polno. Kamorkoli se člo-Vek ozre, zagleda avtomobile z evidenčnimi tablicami iz Francije, Avstrije, Belgije, Nizozemske, Nem-e'-je, Anglije, Jugoslavije, švedske Ul celo iz Češkoslovaške, Madžarske in Bolgarije.
Nimamo točnih podatkov na pod. Jagi katerih bi se dalo ugotoviti, koliko tujih turistov je prišlo k nam in iz katerih držav. Opaziti Pa je, da je letos prišlo v Trst sorazmerno manj Avstrijcev in v primerjavi z drugimi leti več Franco-a°v. število nemških turistov je ^erjetno ostalo isto kot prejšnja leta, začeli pa so prihajati turisti tudi iz vzhodnih držav. Teh je še malo, vendar se njihovo števil^, iz leta v leto veča.
Bosti je tudi takih tujcev, kisi * seboj vozijo «hišico na kolesih«. T® navada se je v zadnjih letih, želo razširila, saj se turist lahko
ustavi kjerkoli in nima nobenih skrbi, da ne bo dobil prostega mesta v hotelu. Prav zaradi tega so campingi pri nas polni. Turisti so do zadnjega kotička napolnili cam. pinge v Sesljanu in na Opčinah ter so s svojimi «hišicami na kolesih« in šotori zasedli vsa razpoložljiva mesta.
Velik turistični promet se je že predvčerajšnjim usmeril na novo avto cesto Trst . Videm, ki so jo otvorili prejšnjo soboto. Veliko je bilo Tračanov in tudi Videmčanov, ki so prvi dan obratovanja ceste hoteli preizkusiti očarljivost hitre vožnje z avtomobilom po gladkem in širokem cestišču. Te ugodnosti so se seveda poslužili tudi tuji turisti, ki so vozili v obe smeri. Računajo, da je samo v nedeljo v
obeh smereh vozilo nad 10.000 avtomobilov. Iz tega je razvidno, da bo nova avto cesta v veliki meri pripomogla k še večjemu dotoku tujcev v naše kraje in še posebno na našo obalo. Z druge strani je pričakovati, da se je bodo poslužili tudi tisti izletniki in dopustniki, ki bodo v prihodnjih dneh zapuščali mesto in se napotili v gorate predele dežele.
Polno poletje, hoteli zasedeni, velik promet, velik živžav v kopališčih, izleti, dopusti, taka je običajna slika današnjih dni. ko vsaj enkrat v letu človek pozabi na svoje skrbi in težave ter se poda v svet, da si ogleda kraje, da nekaj doživi in se po dolgih mesecih dela sprosti ter da si nabere novih moči za nadaljnje delo.
Na Trgu Stare mitnice so te dni postavili kiosk, ki ga vidimo na sliki. Kiosk je dalo postaviti poveljstvo karabinjerjev v Trstu in bo služil kot podružnica za hitre posege v primeru nesreč in nujne pomoči. Dve taki karabinjerski postaji so/ že pred časom odprli: ena je v Barkovljah, ena pa pri izhodu iz glavne železniške postaje v Miramarskem drevoredu. Poleg teh dveh stalno odprtih postaj, so te dni postavili še tri kioske: Ha Trgu Stare mitnic«^hitri Sv. Alojziju in na Montebeilu. V primeru potrebe bo treba samo zavrteti telefonsko številko 44444
VJEDELJO POPOLDNE PRED TRGOM UNITfl
Na morski gladini pred pomolom
i	■	i .	■	■	i ■
Truplo je zagledala neka ženska - Sodni zdravnik je ugotovil, da je neznanec utonil pred nekaj dnevi
Neprevidno prečkanje ceste
Sinoči je 42-letna gospodinja Nor.
*na Rossi por. Trevisini iz Ul. del Bozzo 2 postala žrtev prometne nesreče, ki se je pripetila okrog 20.30 v Ul. Molino a Vento na vogalu Ul. bel Rivo. Rossijeva je neprevidno Izven zebrastega prehoda prečkala cesto, ne da bi se prej prepričala, ce prihajajo motorna vozila. Ko se je ženska znašla sredi cestišča, je navzdol po Ul. Molino a Vento na vespi TS 27767 privozil 18-letni Ne-vio Bibalo iz Ul. della Guardia 29.
Bibalo je v zadnjem trenutku zavrl • nja v
vozilo, vendar mu ni uspelo, da bi se izognil neprevidni Rossijevi ter jo je podrl. Pri tem je še sam padel z vespe.
Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji RK in karabinjerji. Pone-srečenko so odpeljali v bolnišnico in jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi udarcev po glavi in levem sencu ter ran po nosu, levi rami, podlakti in kolenu.
Nekaj časa potem je v bolnišnici zaprosil za zdravniško pomoč tudi Bibalo. Vespistu so v bolnišnici dali prvo pomoč zaradi udarcev po zgornji strani hrbta, desni rami n nogi ter ga nato odslovili s prognozo okrevanja v 7 dneh.
****lliHl,i,iiiii,i,iiiiiii,i,iiiiiiitiii,iilltllllllllltilili>miiiiiiiii,iiiiifiiiiiiiiiiiaiiilliiiiillliii>iiiiiiiiiiiiiiaiiitiiiiiiliiilitiiaiiiiillaiilliiiiailltiiiiiaiiiittiiiiiiiiiii,iMi,ifii,u
V NEDELJO NA OPČINAH
Ranjen pretepač po prepiru z reditelji
Na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, kjer je bil praznik Dela in l’Unita je v nedeljo zvečer prišlo do prepira in tepeža. Posledica tega je bila, da so policisti aretirali 7 mladeničev, eden teh pa se je ranjen moral zateči v bolnišnico.
Na prireditvi na Opčinah je bila skupina sedmih mladeničev, ki so se dokaj nesramno obnašali. Reditelji so jih najprej opozorili, naj se dostojno vedejo, toda mladeniči, ki so bili pijani so imeli gluha ušesa. Njihovo nesramno vedenje se je stopnjevalo, dokler ni prišlo med mladeniči in reditelji do pravega tepeža.
Eden izmed pretepačev je bil tudi 27-letni težak Mario Hervatich iz naselja Sv. Nazaria 192, ki je med tepežem zadobil rane po levem ušesu, levi nogi ter si verjetno pre-bil lobanjo.
Na kraj prepira so prišli agenti s komisariata javne varnosti na Opčinah, in aretirali prepirljive in sicer 19-letnega Luigija Giormanija z Opčin 1113, 19-letnega Romana Nesicha z Opčin 1120, 19-letnega Maria Giormanija z Opčin 1113, 21-letnega Sergia Hervaticha iz naselja Sv. Nazaria 192, 17-letnega Gior-gia D. in 15-letnega Giovannija P. Maria Hrvaticha pa so s policijskim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo
Nedeljska dirka je terjala nesrečo
Tradicionalna avtomobilska dirka Trst Opčine se je na žalost zaključila z nesrečo, pri kateri se je laže ranila 61 letna gospodinja Albina Vltas por. Rovis iz Ul. Fa-bio Severo 79, ki je prisostvovala zaključnim fazam dirke.
Do nesreče je prišlo v Ul. F. Severo v zadnjih minutah tekme, ko je dirkalni avtomobil privozil do ovinka pri «Casa degli sposi«, kjer je stala gruča ljudi. Na ovinku je dirkač iz nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom, zavozil na rob ceste, oplazil drevo in nizek zid dvorišča «Casa degli sposi« ter se zaletel v slamnate bale, ki so bile postavljene pred dvoriščem omenjene stavbe. Šofer avta je po trčenju ostal nepoškodovan, toda pri tem je avtomobil treščil v slamnato balo ter jo zagfial v Vltasovo, ki je s svojim možem bila na dvorišču. Bala slame Je žensko ranila po stegnu in obrazu Prihiteli so bolničarji RK in žensko odpeljali v bolnišnico, kjer so ji dali prvo pomoč, bkrevala bo približno v sedmih dneh.
riiiiiitiminmiimiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii
Počitniški tečaj za popravne izpite
V Slovenskem dijaškem domu v Gorici bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v sredo 3. avgusta ob 8.30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila in prijave pri upravi doma, ki jim je na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure.
V nedeljo popoldne Je neka gospa, ki je kopala svojega psička v morju pred Trgom Unitk, z grozo ugotovila, da nekaj metrov od Pomola plava na morski gladini bloško truplo. Prestrašena se je ženska nemudoma napotila do najtežjega telefona in poklicala bolničarje RK; upala je namreč, da Je moški še živ in da ga bodo lahko rešili. Toda vse je bilo zaman. Slo je namreč za utopljenega, ki je utonil približno pred enim tednom. Na Trg Unita so prihiteli bolničarji in zdravnik RK dr. Rus. si- ta pa je obvestil policiste pomorskega komisariata.
Agenti so pripluli z motornim Čolnom in ob 14.30 dvignili truplo ter ga prepeljali na III. pomol v Starem pristanišču, kamor so prišli sodni zdravnik dr. Reich in agenti znanstvenega oddelka policije.
Po sodbi sodnega zdravnika, je nesrečnik utonil pred približno pe-timi ali osmimi dnevi, agenti pa Utopljenca niso mogli identificirati. Pri sebi je imel samo prazno list-bico brez vsakega dokumenta, zavojček vžigalic «Minerva», napol Prazen zavojček cigaret, okoli 300 lir drobiža, bel robček in prazen zavojček žvečilnega gumija. Na levi roki je imel zapestno uro švicarske znamke, čigar kazalci so bili ustavljeni na 1.30.
Utopljenec je mlad moški, od 25 do 30 let star, visok približno 1,70 m ib vitke postave, s ščetinastimi lasmi in rjavimi brčicami. Oblečen Je bil v siv suknjič in plavo srajco ter nosil črne čevlje. Po opravljenih formalnostih je namestnik državnega prokuratorja dr. Rosario izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice.
Nadaljnja preiskava agentov, da oi ugotovili identiteto utopljenca Pa je bila na žalost brezuspešna, v mrtvašnico je prišlo nekaj oseb, M pa niso prepoznale utopljenca. Zdi se, da gre za pomorščaka, ki se je vkrcal na kako pravkar odplulo ladjo. Vendar tudi to so sa-bio ugibanja, kajti v minulem tednu ni noben ladijski poveljnik Prijavil policiji izginotja kakega Člana posadke.
Smrtne posledice nesreče na delu
V nedeljo ob 15. url je na 1. kirurškem oddelku bolnišnice, kamor so ga premestili, izdihnil 59-letni skladiščnik Giuseppe Klun iz Ul. Belpoggio 5.
Kot smo že poročali, je Klun 13. julija v ladjedelnici Sv. Marka, pral stranišča. Toda medtem ko je držal v roki vedro vrele vode, se je na hodniku nerodno spotaknil, da se Je vrela voda razlila in ga opekla. Na dermatološkem oddelku bolnišnica, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo, so nesrečniku ugotovili opeKline I. in XI. stopnje na lasišču, na čelu, na prsnem košu, na trebuhu in udih. Zal so bile zdravniške nege zaman in Klun je predvčerajšnjim podlegel poškodbam.
Nevarna... varnostna veriga
Vodstvo Acegata je te dni, po ne. sreči francoskega študenta v Barkovljah, ki je padel iz prikolice tramvaja, dalo ' namestiti na vrata prikolic varnostne verige. Toda prav varnostna veriga je bila kriva nesreče, ki se je pripetila včeraj popoldne v Ul. Giulia na vogalu Ul. Margherita. Okrog 13. ure se je 55-letni brivec Antonio Del Monte iz Ul Pisonl 7 peljal v prikolici tramvaja proge štev. 6 proti Sv. Ivanu. Pri tramvajski remizi je Del Monte izstopil, toda pri tem se je z desnico zapletel v kavelj varnostne verige, ki mu je povzročil veliko rano na prstancu. Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji RK in ponesrečenca Del Monteja odpeljali v bolnišnico Sprejeli so ga na ortopedski oddelek s prognozo okrevalo dneh.
DELOVANJE PRISTANIŠČA V TRIICU V MESECU JULIJU
Povečanje prometa v Portorosegi zaradi velikih količin lesa
21 milijonov za operativno obalo in 35 milijonov za nov žerjav
Promet v pristanišču Portorose-ga v Tržiču je v mesecu juliju zabeležil za 80 odstotkov večji obseg kakor v juniju; razložili so skupno 72.336 ton blaga. Tudi v tem mesecu so večidel blaga raztovorili, medtem ko so natovorili nepomembne količine. Vse to daje pristanišču Portorosega značaj razkladalnega, nikakor pa ne nakladalnega pristanišča. Zvišanje tonaže je nastalo zaradi povečanih pošiljk lesa. Razložili so skupno nekaj nad 28.000 ton različnega lesa, med katerim je tudi dragoceni les z Bornea. Na drugem mestu so gorilna olja za termo-električno centralo ENEL (27.000 ton), sledi sol (5300 ton), kaolin (4500), celuloza (4000), staro železo itd.
Velik promet v juliju je izdatno dvignil mesečno povprečje. Od 1. januarja do 31. julija so manipulirali 363.000 ton različnega blaga, približno 70.000 ton več kot v istem obdobju lani.
V juliju je priplulo 50, odplulo pa 51 ladij. Razkladaln.i prostor, ki meri 405 metrov ni bil dovolj izkoriščen. Operaterji so nekoliko optimisti in pričakujejo v avgustu večji promet. Napovedujejo prihod večjih količin bukovega te. sa.
Medtem se nadaljujejo dela za ureditev razkladalne obale; zadela je bilo določenih 25 milijonov lir. Nadaljnjih 35 milijonov lir bo prispevala dežela za nakup premičnega žerjava.
Danes stavka kovinarjev CRDA v Tržiču
Danes ob 14. uri se prične v CRDA v Tržiču stavka kovinarjev, ki je vsedržavnega značaja. Trajala bo do srede do 6. ure zjutraj. Proglasile so jo tri sindikalne organizacije, da bi se rešil spor, ki zadeva celotni sektor. Sindikati so pozvali delavce, ki delajo v izmenah, naj zapustijo delovna mesta tri ure pred koncem delovnega dne.
Interpelacija svetovalcev Bergomasa in Jarca
Komunistična deželna svetovalca Bergomas in Jarc sta poslala deželnemu predsedniku Interpelacijo, v kateri poudarjata, da je goriška prefektura poslala občinam okrožnico, s katero jih poziva, naj v proporčni meri prispevajo sredstva za civilno zavarovanje potnikov, ki se bodo med stavko na avtobusnih progah vozili z vojaškimi vozili. Celotni zavarovalni znesek velja 138.400 lir. Družba Ribi je plačala polovico tega zneska.
Podpisnika sprašujeta deželnega predsednika, na podlagi kakšnih zakonskih določil so občinske uprave dolžne plačati vojaška vozila, ki bodo med stavko nadomestila vozila na koncesijskih avtomobilskih progah, In kakšne ukrepe namerava podvzeti v primeru, da takšni ukrepi niso bili sprejeti.
Pohod za mir v Vietnamu v petek v Tržiču
Demokratične politične stranke prirejajo v petek zvečer ob 21. uri v Tržiču povorko za mir v Vietnamu. Udeleženci manifestacije se bodo zbrali na Trgu Cavour, od koder se bo razvil sprevod, ki bo obšel glavne mestne ulice.
Zaprašitev proti komarjem na območju kopališča Marina Julia v Tržiču
Poseben kamion Je včeraj ponovno zaprašil območje kopališča Marina Julia pri Tržiču. Prevozil je po dolgem in počez celotno območje ter spuščal strup proti komarjem, ki jih je v tem močvirnatem kraju posebno veliko. Zaprašitev bodo ponovili čez nekaj dni.
Občinska uprava Tržiča je za zatiranje komarjev na celotnem občinskem območju, zlasti pa v kopališki coni, sklenila potrošiti nekaj nad šest milijonov lir. Sklep je pokrajinsko nadzomištvo razveljavilo, vendar ga je občinski svet znova sprejel, ker sodi, da je nujno potreben. Zaprašitev je bila zaupana specializiranemu tržaškemu podjetju.
Stanka Pctcjan iz Štandreža miss Juventine
Z izvolitvijo «miss Juventine« Stanke Petejan iz Kraške ulice v Standrežu se je sinoči zaključila tridnevna zabava športnega društva Juventina. Za družici so izvolili La. dislavo Pahor iz Gorice in Marijo Nardin iz Štandreža.
Vse tri dni, v soboto, nedeljo in včeraj se je na štandreškem nogometnem igrišču zbrala velika množica domačinov in Goričanov, ki so se ob poskočnih zvokih zabavnega orkestra prijetno zabavali. Poskrbljeno je bilo pa za pijačo in jedačo.
Predstavnika SKGZ pri goriškem županu
Goriški župan Martina je včeraj dopoldne sprejel predstavnika SKGZ predsednika Borisa Raceta in člana predsedstva Gorazda Vesela v zvezi z resolucijami o šolskih vprašanjih, ki jih je sprejel izvršni odbor SKGZ na zadnjem zasedanju. Razpravljali so predvsem o potrebi ustanovitve slovenske strokovne šole trgovskega tipa na Goriškem za kar je goriška občina že sprejela po zakonu predvidene ustrezne sklepe in tako to potrebo slovenskega prebivalstva in goriškega področja na splošno odločno podprla.
Pred ponovno stavko linijskih avtobusov
Na posvetu treh sindikalnih organizacij, CGIL, CISL in UIL so proglasili ponovno stavko uslužben. ci na prevoznih sredstvih (avtobusih, železnicah in tramvajih). V ponedeljek 8. avgusta bodo stavkali uslužbenci vseh omenjenih strok, v soboto in nedeljo 13. in 14. avgusta pa samo uslužbenci na avtobusnih progah; prva stavka bo trajala 24, druga pa 48 ur.
Stavko so sindikati proglasili zaradi stališča delodajalskih organizacij, ki so na sestanku 25. julija sporočile sindikatom, da niso pripravljene na nobeno konkretno pogajanje.
Stavka zadeva avtobusno podjet je Ribi iz Gorice.
Nova Gorica v teleselekciji
S prvim avgustom je začela delovati redna avtomatska telefonska zveza med Novo Gorico in več kakor 250 večjimi kraji v državi. Za pogovore bo na razpolago 18 stal-
nih
Ureditev avtomatske po-
zvflsr ^
vezave je' veljala nad 100 milijonov starih dinarjev.
Vzpostavitev avtomatske poveza-ve1,fnčd Novo Gorico in vsemi večjimi gospodarskimi središči v državi predstavlja večji korak v uresničevanju programa modernizacije telefonskega in telegrafskega prometa na severnem Primorskem. Celoten program bo zahteval okoli
pol milijarde dinarjev. Že v prvi polovici avgusta bodo na avtomatsko omrežje priključili še Ajdovščino in Vipavo, jeseni pa tudi Idrijo. Tolmin pa bo moral počakati do prihodnjega leta.
Osemnajst vzpostavljenih avtomatskih zvez bo zadostovalo za krajše obdobje. Menijo, da bo naglo napredujoče gospodarstvo zahtevalo kmalu razširitev omrežja. Že do sedaj se je zvrščalo samo na relaciji Nova Gorica—Ljubljana po več kakor 350 pogovorov dnevno. Ob sedmih ročnih zvezah jih je vsaj po 30 ostajalo neopravljenih..
ČUDNA SO POTA BIROKRACIJE
Po 60 letih terja monopol od umrle ženske 465 lir
Na plačilo te vsote je bila 1904. leta obsojena zaradi tihotapstva
Državni monopol je po 60 letih poslal Alojziji Černetič iz Praprotnega pri Čedadu pismo, v katerem Jo poziva, naj plača globo 465 lir. na katero je bila leta 1904 obsojena zaradi tihotapstva, černetičeva Je že pred časom umrla Birokracije pa to ni motilo; po 60 letih Je skladišče monopolnega blaga poslalo družini pokojnice pismo, da Je prišlo do sodnega vpisa na njene nepremičnine in da morajo svojci v 14 dneh plačati zahtevani znesek, za katerega bodo prejeli tudi potrdilo.
Hipoteka je nastala zaradi ob sodbe černetičeve zaradi tlhotap stva cigaret. Kakor je znano, Je bi la v bližini Praprotnega do prve vojne državna meja med Italijo
■■iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiuiiiiiiiiiiiiiiii
HVALE VHEDNA POBUDA MESTNE ELEKTRARNE
Na Koritu so namestili starinske kandelabre
Po modelu, ki ga hranijo mestne elektrarne, jih je vlilo podjetje Volk
Delavci mestne elektrarne so včeraj namestili na Komu štiri drogove za ulično razsvetljavo. Prejšnje dni so zacementirali betonsko podlago, v katero so vzidali podstavek. Nanj so postavili ter z vijaki pritrdili spodnji del droga iz litega železa. Vrhnji del predstavlja okrašen lok. Takšne nosilnike ulične razsvetljave so doslej namestili na Travniku. Ker je Koren morda naj starejši gori-ški trg ter ima značilno palačo Attemis, bodo novi «kandelabrl» ustvarili amblent, kakršen je b:l pred Detdesetimi leti in več Podstavke Je vlilo kovinarsko podjetje Volk v Gorici iz modela, ki ga ima mestna elektrarna. Po tistem modelu so bili včasih izdelani vsi podstavki ulične razsvetljave stare Gorice. NI Izključeno, da bo občinska uprava nadaljevala s to pametno pobudo ter obnovila nekdanje okolje, ki bo nam v ponos. turistom pa v užitek.
Festival v (-eiladu bo trajal k danes
Zaradi slabega vremena v nedeljo ni bilo festivala ob Nadiži v Čedadu; prenesli so ga na danes zvečer: nastopala bo Vilma
UllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllHIMIIIIIIIIIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIimilllllHIHII
DEŽ JE PREPREČIL FINALNO TEKMO
Jutri zvečer v Doberdobu zaključek balinearskega turnirja
/a prvo mesto se potegujejo ekipe iz Konk in Tržiča
Dež je preprečil odigranje polfinalnih ln finalne balincarske tekme v dvojicah, ki bi morale biti v nedeljo zvečer na Igrišču gostilne «Pri Viktoriji« v Doberdobu. Turnir je organiziralo domače ba-lincarsko društvo «Gradlna», na njem pa je sodelovalo 64 dvojic lz najrazličnejšin krajev naše de žele, največ Iz Furlanije. Izločilne tekme so bile tudi na Igriščih v Laškem, ker jih v Doberdobu niso imeli dovolj. V polfinale so se u-vrstile samo dvojice iz Ronk in Tržiča; domačini so bili kljub dobri igri izločeni.
Finalne tekme bodo jutri, v sredo s pričetkom ob 21. url na ba-lincarskem igrišču gostilne «Pri Viktoriji« v Doberdobu.
Nini Orzan jc ponovil skok s pevmskega mosta
Nini Orzan je v nedeljo opoldne skočil s pevmskega mostu. Ponovil je svoj podvig od poprejšnjih let. Prijatelji so mu postavili zasilno odskočno desko ter mu v velikem številu (med katerimi Je bilo še največ radovednežev) ploskali ob srečno zaključenem skoku. Orzan je skočil oblečen v dresu Interja. Ko je priplaval na površje, je z zobmi zagrabil gumijasto copato, ki mu jo je voda snela z noge, ter tako priplaval do brega.
Za razliko od poprejšnjih let, letos ni bilo toliko radovednežev. Skok z višine 18 metrov ne predstavlja več nobene atrakcije, če si Nini ne bo omislil kaj novega, ga prihodnjič ne bo nihče več gledal.
Pripadniki starejše generacije, ki so prav tako skakali s pevmskega mosta, ko je bil nekoliko višji, »1 niso delali tolikšne reklame: skakali so za svoj užitek, ne pa zavoljo drugih.
Rešili so ga pred utopitvijo
Skupina mladeničev je v nedeljo popoldne v kopališču Marina Julia pri Tržiču rešila karabinjerskega podčastnika 26-letnega Bernardina Nardecchio lz Gorice. Karabinjer je v nedeljo popoldne o-koli 16. ure bredel nekaj deset metrov proti odprtemu morju ter se znašel v dva metra globoki vodi. Na vsem lepem ga je obšla slabost ter se je začel potapljati. Nekaj mladeničev, ki se je kopalo v
bližini, ga je potegnilo na suho ter mu z umetnim dihanjem pomagalo. Potem so ga odpeljali v tr-žiško bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo o-krevanja v 12 dneh. V teku včerajšnjega dne se je zdravstveno stanje podčastnika izboljšalo.
Goich. Sinoči je pel Johnny Do-relli, napovedoval pa je Enzo Tor-tora.
Kolesar zelo slab zaradi padca
V	nedeljo ponoči je zaradi nenadne slabosti padel s kolesa 45-letni Nereo Portel iz Tržiča, Ul. Galilei 45. V nezavesti ob cesti so ga našli mimoidoči in obvestili Rdeči križ. Zaradi udarca v glavo ter okvare na očesu so ga pridržali na zd-avljenju.
Nesreča na delu
Zaradi zloma ic^aga stopala so pridržali za 15 dni na zdravljenju Armanda Longhija Iz Ronk, Drevored Garibaldi 143 Med pleskanjem mu je padla na nogo težka pištola.
V	CRDA se Je opekel po obrazu 20-letni Leonlldo Garbin lz Tržiča, Ul. Volta. Zaradi opeklin prve In druge stopnje se bo zdravil de set. dni,
Nesreča s pralnim strojem
Ker se je posvarila varovalka na pralnem stroju, je vrela voda brizgnila lz centrifuge v trebuh :n stegna 53-letne Aurore Tronkar vd. Galiussl Iz Lečnika. V bolnišnici se bo zaradi opeklin prve in druge stopnje morala zdraviti 15 dni.
Padec s stopnic železniškega vagona
Nekaj po polnoči je padel s stopnice železniškega vagona na glavni postaji v Gorici 65-letni Vladimir Plesničar Iz Ul. Garzarolli 66. Udaril se Je v glavo. Odpeljali so ga v bolnišnico.

Nesreča vulkanizerja
Pri manipulaciji z gumo se je z glavo udaril v tovornjak 35-letni Alojz Komjanc, vulkanizer, bivajoč v Ul. Rossini 22. Odšel Je v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 10 dni.
in Avstrijo, kjer so obmejni prebivalci tihotapili razno blago, zlasti cigarete in žganje.
Jestvine proste eone
Trgovinska zbornica sporoča, da se je začelo razdeljevanje živllskin bonov potrošnikom iz Gorice, Sovodenj in ostalih krajev pokrajine za mesec avgust.
Potrošniki iz Gorice In Sovodenj prejmejo 250 g surove kave na odrezek št. 53 osebne živilske nakaznice. 2 kg sladkorja na odrezek 54 po največ 130 lir kg, 900 g olivnega olja pri svojem dobavitelju.
Obroke je mogoče prevzeti najkasneje do 31. avgusta; po tem dnevu se bo razdeljevanje zaključilo.
Mesec kavbojskih filmov v kinu Modernissimo
Kinematograt Modernissimo, ki je po poletnih počitnicah prejšnji dan obnovil predstave, Ima v avgustu na sporedu vsak dan drugo kavbojevko. Med njimi je cela vrsta klasičnih del, ki sl jih bo vsakdo rad ogledal, pa čeprav je kakšnega izmed njih že videl. Zgodbe divjega zapada so po svoji tematiki tako zanimive, da se Jim ne bomo mogli upirati. Za užitek Jamčijo tudi nekatera znana imena iz filmskega sveta.
Oorlca
VERDI. 17.15: «Piccadiny ore X: missione segreta«, K. Kinski in A. Smyrner; 'mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CORSO. 17.30: «11 coraggio e la sfi-da», Dirk Bogarde in M. Demon-geot; angleški barvni kinema-skopski film.
MODERNISSIMO. 17.30—22.30 «1 3 lmplaccabili«, G. Home in Cristi. na Gaioni; italijanski barvni ki-nemaskopski film.
VITTOR1A. 17.30:	«Sono agen-
te FBI«, James Stewart in Vera Miles; ameriški barvni film.
CENTRALE. - Zaprto.
Iršič
AZZURRO. 18—22:	«11 mostro e
le vergini«, W Silvester in B. OHiday
EXCELSIOR. 17.30: «A 007 — dalla Russia con amore«, S. Connery in D Bianchi; barvni kinema-skopski film.
PRINCIPE. 18—22: «La conquista del West», Gary Cooper.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves etan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE v Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
Pločevina mu je prerezala čelo
Nino Della Nea, star 20 let, ao ma lz Ul. Cappella 42, se Je včeraj ponesrečil v mehanični delavnici Rosa na Svetogorski cesti. Ranil se je na čelo. Ker mu je rana hudo krvavela, se je moral nemudoma zateči v bolnišnico. Pridržali
SPD priredi 7. avgusta, ob otvoritvi planinskega doma (tZorko Jelinčič« na Cmi prsti, izlet z lastnimi sredstvi z odhodom ob 3. url zjutraj ali z vlakom z odhodom iz Nove Gorice ob 2.28 uri zjutraj do Podbrda, nato peš do planinskega doma. Povratek z vla-! kom ob 19. uri iz Podbrda. Podrobnejše informacije na sedežu SPD v Ul. Ascoli 1/1.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 26,9 stopinje ob 17. uri, najnižjo 17,5 stopinje ob 5 uri; povprečne dnevne vlage je
so ga na zdravljenju za 10 dni. I bilo 60 odstotkov, dežja Je padlo Celo mu je prerezala pločevina, i čez noč 2,6 mm.
VRNILI S« SE IZ KOLONIJE V SAVUDRIJI

V nedeljo In ponedeljek so se vrnili otroci, ki so bili v počitniških kolonijah v Sloveniji. Najprej so se vrnili otroci iz Savudrije, potem pa iz Gorlj. Na prehodu Rdeča hiša so jih sprejeli predstavniki SKGZ in njihovi starši Vrnili so se nasmejanih obrazov, polni zdravja in novih moči. Tako
otroci kot starši so komaj čakali, kdaj se bodo spet videli, dasirav-no je bilo otrokom prijetno, kjer so bili, in tudi starši so oili zadovoljni, da so bili nekoliko prosti. Otroci so Imeli dosti povedati, kako so se Imeli, kje so bili ln kaj so videli, toda za vse to na prehodu ni bilo časa. Pripekalo Je
vroče opoldansko sonce, pred katerim se je bilo treba skriti v senco, šele doma, kamor so vsi srečno prispeli, je vsak otrok lahko povedal svojo zgodbo ter želje, da bi šel spet naslednje leto. Na sliki otroci iz Gorice ln Beneške Slovenije, ki so se vrnili iz Savudrije.
AVTOMOBILIZEM
ZANIMIVA BORBA NA PROGI TRST-OPČINE
Zmaga in rekord za «Norisa
Lualdi (Ferrari Dino) zaostal samo za 4 desetinke sekunde
Predvidevanja o končnem izidu letošnje avtomobilske dirke Trst-Opčine so se uresničila. Porsche Carrera. katere se Je trikratni zmagovalec dirke Lualdi najbolj bal je res osvojila prvo mesto. Rekord iz sobotnih poskusnih voženj je bil kar dvakrat izboljšan. Znamko 4'34”2 je najprej postavil «Noris» takoj za njim pa je pod starim rekordom vožnjo končal tudi Lualdi na Ferrariju Dino. Morda gre samo za vtis, morda pa ustreza tudi resnici, vendar se nam je na cilju zdelo, da je Porsche bil hitrejši od Ferrarija, ki je privozil kmalu za njim. Možno je, da je bil Lualdi boljši na progi, v zadnjem poldrugem kilometru v ravnini pa je Porsche razvil večjo hitrost in dosegel le za štiri desetinke sekunde boljši čas. Vsekakor sta oba dirkača dosegla rekordno povprečno brzino kar 133,260 km na uro.
Od 256 vpisanih je startalo samo
33”8; 3. Zaniratti, Cooper S, 5’37”7; 4. «Poker», Cooper S, 5’38”3; 5. «Radec», Fulvia Coupe, 5'38”6.
Do 1600 kem: 1. Pinto Enrico (Sc. Del ^ario) Giulia GTA, 5’06”8, povprečna brzina 119,100; 2. Dlni, Giulia GTA, 5’10”6; 3. Moncini A-lessandro (Sc. L. Ostuni Trieste) Giulia GTA. 5’12”; 4. «Hoga», Giulia GTA, 5T5”; 5. Clerici Bagozzi, Ford Lotus Cortina, 5’18”7.
Do 2000 kem: 1. Quester Dieter (Avstrija) BMW, 5’19”7, povprečna brzina 114,295; 2. Corbellinl, BMW, 5’20”5; 3. Porretti, Flavia Zagato, 5’30”7; 4. «Kandaru», Flavia Zagato, 5’33”1.
Do 3000 kem: 1. Bottalla Piero (Sq. Piloti Bardahl) AR 2600 S, 5’25”5, povprečna brzina 112,258;
2.	«Pablito», AR 2600 S, 5’41"7.
KAT. «GRAN TURISMO«
Do 1300 kem: 1. Conte Piero (Sc.
«Noris» (Porsche Carrera) takoj po startu
147 dirkačev, na cilj pa Jih' je prispelo 135.
Izidi so naslednji:
KATEGORIJA »TURISMO.
Do 500 kem: 1. Sanfllippo Giuseppe (Sc. Brescia Corse) Fiat 500 Giannini, 6'32”5, oovprečna brzina 93,096; 2. Magri. Fiat 500, 6'44”6;
3.	Magdalone, Fiat 500 Giannitti, 6'47”7;	4. «Franchino», Fiat 500
Giannini, 6’51”2; 5. Baratto, Fiat 500, 7’00”3.
Do 600 kem: 1. Magnoni Ales-sandro (Sq. Piloti Senesi) Abarth, 6'H"2, povprečna brzina 98,437; 2. Pinto, Abarth, 6’17”6;	3. Caroli,
Abarth, 6'28”5; 4. Bassi, Abarth, 6'29'9; 5. «G. di Brescia«, Abarth, 6'42”5.
Do 700 kem: 1. Janger Giinther (Sc. Graz-Avstrija) Steyer Puch, 5'53'6, povprečna brzina 103,337; 2. De Martiis (Sc. Friuli) Steyer Puch, 6’08”8; 3. Wendlinger, Ste-yer Puch, 6T8”5;	4. Caneschi,
BMW, 6’25”2; 5. Honegger, Honda, 6’52”8.
Do 850 kem: 1. Uberti Sandro (Sc. Brescia Corse) Abarth, 5’36’\ povprečna brzina 108,750; 2. «Opi-cina», Abarth, 5'38"8; 3. Tabacchi, Abarth, 5’39”9;	4.	Favaretto, A-
barth, 5’55”3; 5. Margoni, Abarth, 5’58”
Do 1000 kem: 1. Franzolin Giuseppe (Sc. Biondettl) Abarth, 5’ 34”6, povprečna brzina 109,205; 2. Zanardelli, Abarth, 5’36”1; 3. Gra-no, Abarth, 5’51”7; 4. D'Onofrio, Abarth, 6’12’T; 5. Bracco, Abarth, 6’12”7.
Do 1150 kem: 1. Contč Pletro (Sc. Biondettl) Cooper S, 5’48”4; 2. Roiatti, Cooper S, 6’01’T;	3.
Sferrella Giullo (Sc. Friuli) Cooper S. 6’01"4; 4. «Swan», Cooper S, 6’22”6; 5. Zarattin, NSU, 6'39”5.
Do 1300 kem: 1. Minen Achille (Sc. Friuli) Cooper S, 5’27”7, povprečna brzina 111,504; 2. PIttini Silvano (Sc. Friuli) Cooper S, 5’
Biondettl) L. Fulvia HF, 5'33”8, povprečna brzina 109,467; 2. Loca-telli, L. Fulvia HF, 5’35”9; 3. «Co-ringa4, L. Fulvia HF, 5’43"1; 4 Lado, L. Fulvia HF, 5’43”3;	5.
((Voodoo«, L. Fulvia HF, 5’44”7.
Do 1600 kem: 1. Urs Peter Dle-trich (Sq. Piloti Bardahl - Švica) Lotus Elan, 5’24”6, povprečna brzina 112,571; 2. «Zio P6», AR Giulia S, 5’38”5; 3. Gasparo, Porsche, 5’56”3; 4. Mariella, Porsche, 6’06”3; 5. Caviglia, AR Giulia S, 6’13”2.
Nad 1600 kem: 1. Marchesi T. Serglo	(A.C. Roma)	Ferrari	275
GTB, 5’06”7, povp. brzina 119,139; 2. Peter, Porsche 911, 5'24”6; 3. Di Ronco	(Sc.	Friuli) Porsche	911,
5'54"3.
KATEGORIJA «SPORT»
Do 1000 kem: 1. Pinchetti Mau-rizio (Sc. S. Marco) Abarth, 5’ 07”6, povprečna brzina 118,791; 2. Caprioli, Abarth, 5’13"7; 3. Valler, Abarth 6'02".
Do 1300 kem:	1. Avventurierl
elemente (Piloti Badahl) Abarth, S’03”8, povprečna brzina 120,277; 2. Becchetti Arduino, Abarth, 5’ 15”4; 3. Cattelan Renzo (Sc. Friuli) Abarth, 5'17”5; 4. Vettor Gino (Sc. Friuli) Abarth, 6’19”.
Do 1600 kem: 1. Bardelli Aldo (Gr. Piloti	Pistoiesi)	Giulia	TZ,
5'06"3, povprečna brzina 119,295; 2. Capra, Giulia TZ, 5’11”2; 3. Bo-nomelli, Porsche, 5’31”; 4. Cantu, Giulia	TZ,	5’39”3; 5.	Grelli,	Giu-
lia TZ, 5’43”.
Nad 1600 kem: 1. «Noris» (Sc. Patavlum) Porsche, 4’34”2, povprečna brzina 133,260; 2. «Matich», A-barth, 4’55”5;	3.	Caffi, Abarth,
5’02”L
KAT. «SPORT PROTOTIPO* *
1. Lualdi Edoardo (S. Ambroeus) Ferrari Dino 206/S, 4’34”6 povprečna brzina 133,066; 2. Nardari, Porsche, 5’07"; 3. Magdalone, Masera-
ti, 5’46”; 4. «Girasole», Abarth, 5’ 50"1; 5. Codutti (Sc. Friuli) AR I Giulia GT, 5’56”9.
DIRKALNI AVTOMOBILI Formula 875 Monza: 1. Buffanti Franco (Sc. Club) CRM, 6T9”8, povprečna brzina 96,209; 2. Zanet-tl, 6'33"3; 3. Bemacchini, CRM, 6’ 33”6; 4. Rovelli, Repetto, 6’39’'5; 5. Maggiorelli, CRM, 6’44”3.
Formula «3»: 1. Ghezzi France-sco (Sc. Intercorse) Brabham, 4’ 46’8, povprečna brzina 127,406; 2. Alberti, De Sanctis, 4’51”4; 3. Pit-tard Boley, BWA, 4’52”3; 4. Orso-la, Wainer Ford, 5’00”5; 5. Braga, Lotus Ford, 5’14”2.
TU1NTAM
ODBOJKA
SZ prvak
BUDIMPEŠTA, 1. — Sovjetska zveza je osvojila naslov evropskega prvaka za mladince. V zadnji tekmi so Sovjeti premagali Jugoslavijo s 3:1. Ostali izidi zadnjega kola: ČSSR - Madžarska 3:2, Bolgarija - Romunija 3:0, Italija -Francija 3:2.
Lestvica je naslednja: 1. Sovjetska zveza 14 točk (brez poraza), 2. Bolgarija 13, 3. češkoslovaška 12. Sledijo še: Francija, Madžarska, Romunija, Jugoslavija in Italija.
JADKAkJt
KARLSHAMN, 1. — Na evropskem prvenstvu (na švedskem) jadrnic razreda «Snipe» vodita po prvih dveh regatah Jugoslovana
IIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlilinilllllllllllllllHIIIIIIIIIIIHIIMHIIIIimillllMIIIIIIlilllIlllHIIIII
ATLETIKA
ŽENSKE V MACERATI
Jugoslavija 115 - Italija 112
/ jugoslovanski in 3 italijanski rekordi
V mednarodnem ženskem atletskem dvoboju v Macerati je Jugoslavija premagala Italijo. Med tekmovanjem so bili doseženi nekateri prav dobri rezultati in kar 4 novi državni rekordi.
Najboljša atletinja je bila vsekakor Jugoslovanka Vera Nikolič, ki je na progi 800 m dosegla nov rekord z 2’3”4, čas, ki predstavlja drugo letošnjo znamko na svetu in nalaga Nikoličev! vlogo favoritinje na bližnjem evropskem prvenstvu.
Tek na 800 m je bil sploh na zelo visoki ravni, saj je tudi Paola Pigni dosegla z 2’7”2 nov italijanski rekord. Ponovil se je praktično izid memoriala Kusocinski iz Varšave, le da sta bila v Macerati rezultata obeh atletinj boljša.
Odličen državni rekord je dosegla v skoku v daljino tudi Italijanka Trio. V daljino je skočila 6.39 m in popravila rekord za 12 cm. Tudi ta atletinja veliko obeta za nastop na evropskem prvenstvu. Bivša sprinterka št. 1 Donata Govoni je sedaj veliko boljša na srednjih progah, čeprav tudi na 100 in 200 m še vedno zmaguje. Na 400 m je Govonijeva popravila lastni rekord z zelo dobro znamko 54”7. Tudi ta rezultat je lepo jamstvo za evropsko prvenstvo.
Vsi drugi rezultati tega dvoboja so bili v senci rekordnih dosežkov.
Preseneča poraz Lubejeve na progi 80 m z zaprekami, presenečenje pa je tudi dvojna zmaga Jugoslovank v teku na 100 m. še dve atletinji lahko pohvalimo. Olga Pulič je v višino dosegla 171 cm, Mar-heta Kačič pa je vrgla kopje skoraj 50 m daleč in tako vredno zamenjala poškodovano Urbančičevo.
THONON LES BAINS, 31. — Francoska štafeta je na progi 4x100 m dosegla čas 39”4. Francija je tekla v postavi Berger, Delecour, Piquemal, Bambuck.
Ambu prvi
np v • v
v Irzicu
V Tržiču so priredili tek po mestnih ulicah dolg 35 km. Tekmovanje je veljalo tudi za italijansko državno prvenstvo. Po pričakovanju je zmagal Ambu, ki je progo pretekel v 1 uri, 52’31”4. Na drugo mesto se Je uvrstil De Palma, sledili pa so: Conti, Segrada, Zanfini itd. 21. Je bil Intemperan-
te (S. Giacomo Trst), 25. pa Miloc-co (Libertas Videm). Nastopilo je vsega 30 tekačev.
* * *
BOLOGNA, 31. — Na državnem mladinskem atletskem prvenstvu je Goričan Musulin osvojil v teku na 110 m z zaprekami prvo mesto s časom 15”3.
PRATO, 1. — Na dirki za nagrado «Industria e Commercio«. ki je bila v Pratu je zmagal Itaio Zllioli. V sprintu je prehitel Dan-cellija, tretji je bil Ballini, sledijo pa še Polidori, Pasuello, Poggiali, Gelll in Fezzardi, vsi v času zmagovalca.
WAREGEM, 1. — Na prvenstvu Belgije je zmagal Reybroeck. Junak dirke je bil Rik van Looy, katerega pa je 7 km pred ciljem u-jela manjša skupina.
FRANKFURT, 1. — Na prvenstvu Zahodne Nemčije je zmagal Boelke. Rudi Altlg se je uvrstil komaj na 16. mesto z 7 minutami zaostanka.
Grego in Nikolič z jadrnico «Pefja». Jugoslovanska posadka je zmagala na obeh prvih dveh regatah. Na drugem mestu je trenutno švedska, tretja pa Finska.
HOKtJ NA UDU
CORTINA, 1. — češkoslovaško moštvo Brno je v tekmi za pokal «Bonacossa» premagalo italijansko ekipo Cortina Rex s 4:1. Na turnirju nastopa tudi Dinamo iz Moskve.
KOŠARKA
Za ČSSR turnir v Porto S. Giorgio
PORTO SAN GIORGIO, 1. — češkoslovaška ženska košarkarska reprezentanca je zmagala na 15. turnirju za pokal «Porto San Glor-gio». V zadnji tekmi je češkoslovaška premagala Italijo po zelo ostri borbi. V začetku tekme so bile Italijanke brez moči, kasneje pa so se organizirale in celo povedle. Tekma se je po regularnih polčasih končala neodločeno 39:39, v podaljških pa so le zmagale Čehinje z 45:41.
V finalu za tretje mesto pa je Francija presenetljivo premagala Bolgarijo s 54:46.
sumi

MARŠALA, 1. — Bolgarska boksarska reprezentanca je premagala z 7:3 Italijo, ki pa ni nastopila s svojo najboljšo postavo.
» * *
FIRENCE, 1. — Sandro Mazzin-ghi se bo srečal 11. novembra s Švedom Hoegbergom v dvoboju, ki bo veljal za naslov evropskega prvaka vvelter-kategorije. Do dvoboja pa ne bo prišlo, če bo medtem Mazzinghi dosegel sporazum za dvodvoboj s svetovnim prvakom srednje «junior» kategorije, Korejcem Kirn Soo Kirnom.
BASEBALL
Moštvo Alpine iz Opčin je utrpelo pekoč poraz na gostovanju v Veroni v okviru druge italijanske lige. Alpina, ki je trenutno na prvem mestu lestvice je srečanje s tamkajšnjim moštvom izgubila z 0:7. K sreči je najnevarnejši nasprotnik Opencev Grossetto prav tako izgubil in lestvica je ostala na vrhu praktično neizpremenjena, le da je Verona dosegla na drugem mestu Grossetto in tako povečala skrbi Alpini.
s.j;*.. PIA V A NJE _
Konec državnega prvenstva v Turinu
Naslednik Bianchija je Pangaro
17-letni Tržačan drugi na 100 m prosto (56”7)
V Turinu se je končala v nedeljo letošnje državno prvenstvo v plavanju, ki je bilo prvo tekmovanje, ki je združilo vso italijansko plavalno elito po grozni nesreči v Bremenu, ki je tako hudo prizadela italijanski šport. Kvaliteta je seveda občutila odsotnost preminulih plavalcev, prvenstvo pa je pokazalo, da imajo mnogi rekorderji že vredne naslednike in da je plavanje v vzponu.'
Tržaški šport, katerega je izguba Bianchija še posebno prizadela je imel na tem prvenstvu veliko zadoščenja. Po treh zmagah v ženski konkurenci je v zadnjem dnevu mladi Pangaro dosegel morda največji uspeh z drugim mestom na progi 100 m prosto, v panogi, kjer je bil Bruno Blanchi specia-
list. Pangaro je že v polfinalu krepko popravil osebni rekord na 57”2, v finalu pa je prav na koncu prehitel Frattinija v borbi za drugo mesto in ponovno krepko popravil rekord, ki znaša sedaj kar 56”7, ki je za mladinca več kot odlična znamka, precej pa velja tudi v mednarodnem merilu. Trst je v plavalnem sprintu zastopal tudi Mattel, ki se je z 58”9 uvrstil na šesto mesto. V polfinalu je Mattel dosegel 58”4. Tretji Tržačan Spangaro je bil v polfinalu z 58"9 izločen.
Izidi:
Moški:
100 m prosto 1. Borracci 56”4, 2. Pangaro (Edera) 56”7, 6. Mattel (Triestina).
1500 m: 1. Siniscalco 18’24”2.
liiiiiiillilliii lil im 111111111111111111111111111 n n im iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii n im 1111111111111111111411111111111111111111
miAiui
PRIPRAVE ZA SP NA BLEDU
Troboj za Italijo
Dve tržaški posadki v reprezentanci
Na jezeru Albano pri Rimu je bil v nedeljo zanimiv veslaški troboj med Italijo, Francijo in Belgijo. Prvotno bi se morala tekmovanja udeležiti tudi Švica, ki pa je v zadnjem trenutku udeležbo odpovedala. Tekmovanje je bilo vseeno zanimivo, prvo mesto pa je pričakovano pripadlo Italiji, ki je zbrala skupaj 31 točk pred Francijo 27 in Belgijo 23.
Izidi:
četverec s krmarjem: 1. Italija 6’43”, 2. Belgija, 3. Francija;
dvojka brez krmarja: 1. Italija (Gasilci Trst) 7’11”3, 2. Francija, 3. Belgija;
skiff: 1. Belgija (Dehombreaux) 7’31’T, 2. Francija (Duhames), 3. Italija <D’Ambrosi, C.M.M. Trst);
dvojka s krmarjem:	1. Italija
7’32”8, 2. Francija, 3. Belgija;
četverec brez krmarja: 1. Francija 6’36”8, 2. Belgija, 3. Italija;
duble scoulirl1.1 "Italija 6’50”1, 2. Francija, 3. Belgija;
osmerec: 1. Italija 6’3”6, 2. Francija, 3. Belgija.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
REDNI OBČNI ZBOR SD BREG V BOLJUNCU
Težave zaradi pomanjkanja trenerjev
Ta četrtek sestanek novega odbora za razdelitev funkcij
V soboto zvečer je bil v kino dvorani v Boljuncu I. redni občni zbor ŠD «Breg».
Kot smo že pisali v naši nedeljski številki, se je občnega zbora udeležilo veliko število ljudi, predvsem pa mladine.
Najprej je podpredsednik društva Miran Kuret pozdravil predstavnike športnih društev, ki so se udeležili občnega zbora, nato pa je prebral predsedniško poročilo Milana Kureta. Sledila so nato poročila tajnika Draga Ote, blagajnika Vojka Kocjančiča in gospodarja Fulvija Kureta.
Po branju poročil je sledila diskusija, ki so se je med drugimi udeležili tudi Bruno Križman, Ki je obenem prinesel pozdrave ŠZ Bor, vodja demokrščanske skupine v dolinskem občinskem svetu Hlacia, predstavnik ŠD Union iz Lonjerja Lucijan Ferluga, predstavnik Rosandre iz Boljunea Josip Slavec ter predstavnik Forti-tuda iz Milj Galiano Donadel, ki so obenem prinesli pozdrave svojih društev.
Vsem je odgovoril podpredsed-
nik društva Miran Kuret Med drugim je dejal, da je eden največjih problemov društva strokovno usposobljeni kader trenerjev, ki bi lahko mnogo pripomogel h kvalitetni ravni atletov. Izrazil ie tudi željo, da bi se vsi atleti, ki pripadajo društvu, redno udeleževali treningov. Nekdo je celo predlagal, da bi se v sklopu društva organiziral kolesarski odsek. Podpredsednik Kuret je dejal, da bi vključitev te panoge pomenila za društvo lep uspen, toda ta odsek bi zahteval ogromno denarnih izdatkov, katerim pa društvo ni kos. Za zaključek je še povedal, da so dekleta odbojkarske šestorke društva s posredovanjem Bora odšle na 10-dnevni trening v Rovinj.
Zadnji je spregovoril predsednik nadzornega odbora Pino Rojc, ki je dal razrešnico staremu odboru. Z dviganjem rok je bila potrjena kandidatna lista. Funkcije izvoljenih pa bodo določili na seji novoustanovljenega odbora, ki bo v četrtek ob 20.30 v kino dvorani v Boljuncu.
V odbor so bili izvoljeni naslednji člani:
Za Boljunec:	Pečenik Marino,
Kuret Rino, dr. Štefančič Aldo, Ota Drago, Kuret Milan, Kozina Seve-rino, Kuret Fulvio, Petaros Vojko, Maver Aldo, Maver Sergij, Starc Silvij.
Za Boršt: Žerjal Boris, Glavina Zoja, Žerjal Edvin, Rojc Pino.
Za Dolino: Lovriha Boris, Kocjančič Vojko, štrajn Peter, Pangerc Boris, Klabjan Silvan.
Za Domjo: Strnar Egidij, Zocchi Bruno, Cefuta Anton.
Za Prebeneg:	Bandi Vladimir,
Bandi Klavdij, Bandi Nevio
Za Mačkovlje: Tul Jordan, Tul Dušan, Slavec Emil.
Za Ricmanje: Žafran Boris, Krašovec Nereo, Komar Silvester, Cej Hilarij, Vatovec Sergij, Kuret Marino, Muret Miran, Pregare Vladimir.
Podrobnejša poročila bomo objavili v naslednjih dneh.
«Nogometni» morilec
BERLIN, L — 23-letni Peter Un-glaube je zadavil 74-letno mater, ki mu je očitala, da je za več dni zapustil delovno mesto, da bi po televiziji gledal nogometne tekme s svetovnega prvenstva v Angliji.
MONTEVIDEO, 31. — V Urugva. ju niso posebno sledili finalni tekmi med Anglijo in Zahodno Nemčijo. Z zmago Anglije so bili tako vsi prepričani, ker je doseglo svetovno prvenstvo, pravijo v Urugvaju, višek sleparije.
BUENOS AIRES, 31. — Argentin. ski list «Cronica» je dobesedno objavil naslednje: Sodnik Dienst je bil najuspešnejši angleški igralec. Ta vest menda dovolj jasno pove kaj mislijo v Južni Ameriki o letošnjem svetovnem prvenstvu.
____«*«
BADEN BADEN, 1. — Avstralec Ken Fletscher je v finalu mednarodnega teniškega turnirja premagal rojaka Newcomba z 3:6, 6:3, 6:1. Med ženskami je bila prva Nemka Helga Schulze, v moških dvojicah pa sta zmagala Gert (Nemčija) in Pllič (Jugoslavija), ki sta s 7:9, 6:4, 6:4 premagala zelo močno avstralsko dvojico New-combe - Fletcher.
SPLIT, l. — Sovjetska zveza Je v srečanju za pokal De Galea premagala Jugoslavijo s 3:2.
L
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
KVOTE: brez dvanajstič 11 — 598.039 lir 10 — 40.804 lir
3.	—
4.	—
6. —
Pickwick
Captain s Boy
Patterson
Altezza
Fofd
Salimar
Polare
Batan
Accumoli
Vesteo
Tryex
Triplanisette
X
2
X
2
X
X
2
X
1
2
1
1
200 m mešano: 1. Pagnini 2’23”6 (italijanski rekord), štafeta 4x100 mešano: 1. FIAT 4’ 21”, 7. Triestina (Del Čampo, Zantedeschi, Sulligoi, Mattel) 4' 40”2. ženske:
100 m prosto: 1. Beneck 1'3”3.
800 m prosto: 1. Beneck 10’29"4. 200 m mešano: 1 Sacchi 2’44"2. štafeta 4x100 mešano: 1. N.C. Milano 5T’4.
Še en rekord v Los Angelesu
LOS ANOELES. 1. — 17-letna Američanka Kolb je dosegla nov svetovni rekord na progi 200 m mešano s časom 2’28” v zadnjem dnevu mednarodnega plavalnega mitinga. Prejšnji rekord je bil za sekundo slabši, pripadal pa je Američanki Vidali. Plavalka je rekord dosegla po izredni borbi z Južno-afričanko Karen Muir, ki je bila v vodstvu po prvih 100 metrih (delfin in hrbtno). V prsnem slogu, kjer je Kolb specialistka Je Muir zaostala in Američanka je zmagala z veliko prednostjo.
Drugi boljši rezultati:
Moški:
100 m prosto: Zorn (ZDA) 54”8 1500 m: Buckingham (ZDA) 17T5”7 200 m mešano: Roth (ZDA) 2’14”7 (drugi rezultat na svetu) ženske:
1500 m prosto: Caretto 18’41”5 100 m prosto: Gustavson In Stou-der (ZDA) 1’1”9
* * *
HAMILTON, 1. — Italijan Tra-vaglio je zmagal na plavalnem maratonu v jezeru Ontario. 16 km dolgo progo je preplaval v 4 urah, 22’47”8. Na drugo mesto se je u-vrstila nizozemska plavalka Nys, ki je zaostala za približno 900 m, tretji pa je bil nizozemski plavalec Willmise.
NOGOMET
Po svetovnem prvenstvu
BONN, 31.	— Zahodnonemški
predsednik Luebke je podpisal dekret o podelitvi visokega odlikovanja nemškim nogometašem, ki so se uvrstili na drugo mesto na svetovnem prvenstvu.
* * *
BUENOS AIRES, 31. — Argentinci in Severni Korejci so se sporazumeli za mednarodno prijateljsko srečanje v argentinski prestolnici. Datum srečanja bodo določili v najkrajšem času.
- Branilec angle-Jack Charlton oče. Ker ,je An-bo sin imenoval poraza pa bi mu še znano kakšno bo na svet prišla
LONDON, 31. -ške reprezentance bo kmalu postal glija zmagala se Victor, v primeru dah ime Willy. Ni ime so izbrali če punčka.
• • *
CASTELGANDOLFO, 31. — Po izjavah, ki jih je dal papež Pavel VI. skupini turistov, se sklepa, da je tudi sam spremljal po televiziji nekaj tekem nogometnega prvenstva v Angliji.
* * *
LONDON, 31. — V splošni zmedi, ki je nastala takoj potem ko je sodnik odžvižgal konec finalne tekme je izginila žoga. Baje so jo ukradli Nemci. Nameravajo jo shraniti do leta 1974 ko bo prvenstvo v Zahodni Nemčiji in jo potisniti v angleško mrežo vsaj tolikokrat kot so jo letos Angleži v njihovo.
................................
JURIJ KOROLJKOV	41-
V
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
«Kaj se je pripetilo?« je vprašal Sorge.
Namesto odgovora je Ott ponudil Richardu dešifriran radiogram iz Berlina:
«Tokio. Vojaškemu atašeju polkovniku Eugenu Ottu. Strogo zaupno. Z veleposlanikovo šifro.
Firer je ukazal, naj vas oprostimo aktivne vojaške službe v armadi v zvezi s predstoječim prehodom v diplomatsko službo. Firer vas namerava imenovati za nemškega veleposlanika v Tokiu. Sporočite brez odlašanja, ali ste pripravljeni sprejeti ta položaj. V primeru, da imate pomisleke, morate takoj odpotovati v Berlin, da bi jih ustno obrazložili firerju.
Generalni polkovnik Ludvik Beck, načelnik generalnega štaba.«
«In, kaj boš rekel na to?« je vprašal Ott in čakal, da Sorge prebere brzojavko.
«Dolžan sem vam izraziti svoje čestitke, gospod bodoči veleposlanik rajha!« je ceremonialno rekel Sorge in se priklonil na japonski način tako, da je z rokami dosegel kolena.
«Pusti to, Iki,» se je zdolgočaseno namrgodil Ott. «Rad bi,
da bi se resno pogovarjala, tvoj nasvet mi je potreben. Kako misliš ti, da naj ravnam?«
«Ej, to pa je druga stvar!...« Richard je postal resen in segel je z roko v žep, da bi vzel cigareto. «Tebi se bo verjetno zdelo čudno, toda jaz bi ti ne svetoval, da sprejmeš to mesto.«
«Zakaj?»
((Preprosto zato, ker veleposlanik lahko izgubi številne človeške vrline, jaz pa bi ne hotel izgubiti dobrega prijatelja...«
«Hvala ti,» je razburjeno rekel Ott, «toda zagotavljam ti, da bova za vedno ostala prijatelja...«
In zares je vse prišlo nepričakovano. Čeprav je Richard pripomogel, da je polkovnik Ott postal nemški veleposlanik na Japonskem, ni nikoli domneval, da se bo to zgodilo tako hitro. Richard Sorge ga je «vodil» še od takrat, ko sta se srečala v Nogaji — navaden podpolkovnik, nemški opazovalec v japonskem artilerijskem polku. Ni minilo niti leto, odkar je bil Ott postal vojaški ataše, zdaj pa je postal že opolnomočeni veleposlanik... Vendar pa seveda kazati navdušenja ni bilo pametno, umestnejše je bilo izraziti obžalovanje zaradi prijateljstva, ki bi se utegnilo pokvariti.
«Ej, če pa ostaneva prijatelja, potem pa se kar strinjaj!« mu je v šali odgovoril Sorge.
še isto noč so poslali iz nemškega veleposlaništva v Berlin šifrirani radiogram — Eugen Ott se je strinjal s sprejetjem mesta višjega diplomatskega predstavnika Berlina na Japonskem.
... Med političnimi delavci, ki so bili v opazovalnem polju Richarda Sorgela, je bil tudi vojaški ataše v Nemčiji Hirosi Osima, ki se je odlikoval s svojimi profašističnimi pogledi. Sorge Je dobro poznal polkovnika, ki je pogosto prihajal iz Evrope na Japonsko. Richard se Je srečaval z njim v družbi, šalil se je z njim in zaupno pogovarjal kot potomec starodavne samurajske rodovine, človek močne volje s kvadratastim obrazom, je imel velik vpliv v generalnem štabu, na cesarskem dvoru in v najbolj ekstremnih vladnih krogih.
Vojaški ataše je odigral pomembno vlogo pri pripravah pakta proti kominterni, bil je odločen pristaš japonsko-nem-ške vojaške zveze in je na vse načilne podpiral progermanska razpoloženja med japonskimi militaristi. Ker se je ključ japonskega šifriranega dopisovanja med Tokiom in Berlinom znašel v rokah nemške obveščevalne službe, je lahko Sorge neprestano spremljal delo polkovnika Osime. Zdaj pa je s pomočjo novega veleposlanika Eugena Otta Richard Sorge dobival najširši dostop do nemških državnih tajen. Sovjetski obveščevalec se je znašel v najugodnejšem položaju. Istočasno so mu postale znane številne skrivnosti obeh dežel, najbolj sovražno razpoloženih proti Sovjetski zvezi. Sekretar princa Konoje je bil njegov prijatelj in pomočnik Hosumi Osaki, na nemškem veleposlaništvu pa je bil sam najzaupnejša oseba in svetovalec novega veleposlanika. Celotno pripravljalno delo je začelo roditi plodove.
Kmalu pc podpisu pakta proti kominterni v Berlinu se je v japonskem generalnem štabu rodila ideja, da bi z Nemci izmenjali obveščevalne materiale v zvezi s Sovjetsko zvezo. V Berlinu je ideja naletela na polno podporo. Kmalu je skupna obveščevalna služba prešla v diverzantsko službo. V Berlinu je na področju Falkenseeja Osima kupil veliko posestvo, ga ogradil z visokim zidom in naselil tam emigrante-belogardiste ter skupaj s Himmlerjevo varnostno službo začel pripravljati diverzantske skupine za pošiljanje v Sovjetsko zvezo.
Tu so natisnili letake, ki so jih s pomočjo zračnih balonov pošiljali v Sovjetsko Rusijo. Diverzantska gostoljubnost Osime je postajala vsak dan večja: v Romuniji so kupili motorni čoln, da bi z njim poslali diverzante in ilegalno literaturo na Krim in druga področja črnomorske obale.
V Afganistanu je japonska obveščevalna služba skušala spodbuditi poveljnike vojaških enot k aktivnim napadom na Sovjetsko zvezo. Vendar pa so diverzante spremljali neprestano fatalni neuspehi. Iz čudnih vzrokov, Osimu popolnoma nerazumljivih, so njegove diverzante ubijali in lovili na sovjetski
meji v Kabulu pa so japonskega oficirja, ki je bil prijatelj
«ga„la°Sn'	br“ °e“h VZr0k01 °d'
V	berlinskih arhivih, ki jih je zaplenila sovjetska armada ob koncu vojne je bil ohranjen tudi Himmlerjev dnevnik L(os(f-rem rajhfirer Pisal o svojem srečanju z japonskim vojaškim atašejem. V tistem času je Osima postal že general:
«Danes sem obiskal generala Osimo,« je pisal Himmler, ((Sporočil mi je, da začenjajo skupaj z nemškim Abvvehrcm veliko akcijo za razkosanje Rusije z infiltracijo preko meja Kavkaza in Ukrajine. Ta organizacija lahko postane učinkovita v Primeru vojne proti ZSSR. Oslmi se je posrečilo, da je po-s al čez mejo na Kavkazu deset ljudi, oboroženih z bombami. Vendar pa so bili številni drugi agenti ubiti s strani sovjetskih graničarjev med prehodom čez mejo.«
Ni zaman Richard Sorge posvečal veliko pozornost osebnosti japonskega vojaškega atašeja v Berlinu, ki je vodil diverzantske akcije proti naši deželi...
V	Tokiu je izmenjava obveščevalnih informacij potekala preko polkovnika Usuija, ki je obdeloval obveščevalno gradivo za drugi oddelek japonskega generalnega štaba. Enkrat ali dvakrat tedensko se je oglašal pri njem pomočnik nemškega atašeja kapetan Petersdorf. Kapetan je prihajal v generalni štab vedno ob istem času, prejel informacije in se vračal na veleposlaništvo. V tistem času je bil tudi Sorge ((slučajno« ria veleposlaništvu. Pogosto je Petersdorf, preden se je zaprl v svoj kabinet, da bi proučil dobljeno gradivo, zahajal k Sorgeju, da bi malce poklepetal z njim in povedal zadnje novice. S Petersdorfom je imel Sorge najboljše odnose.
Po nekem takšnem obisku v generalnem štabu je Petersdorf na vratih trčil v Sorgeja. Richardu se je nekam mudilo. Petersdorf ga je zaustavil;
((Poslušaj«, je rekel, «nekaj ti moram povedati. Pridi k meni za hip.«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI B, II, TELEFON »3-808 in »4-888 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PeUiCO 1 • II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št 20-Telefon 87-338 95-823 NAROČNINA	I— --------“-------
Četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur. celoletna 7 700 Ur - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun- Založništvo	"-rv.7 m ™„Ynapr®J:
SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana. Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v LjuDljanl - 503-3 8S - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250 osmrtnice 150 Ur 1 Mali	i ~	~ Za
goriške pokrajine se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubbUcitš ItaUana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst *	oeseaa. - oglasi tržaške to