Ta časopis izhaja vsaki 'Htrtik, in se Mi u zalogi Začelo leto po
4 fr.; »a pol Ulfpo i lr, srebra•

NLOVEVSK I P» poiti poslan velja za celo leto 2 fr. 40 kr. ta pol leta t fr. 20
berilo za obudo iu omiko rocbino pri-
slovenskega dulia.
i 1E14,
Liti 12.
IT Celju 21. Sušca
1850.
9S
f *>.
Z vet de.
Dete.
Mati.
glejte kak lepo se bli ji, morem šteti koliko lata gor gori.
r
Mati.
*Ja dete noje, luči te 8» božji angelci, JU neba doli gledajo, In varjejo ljudi.
Dete.
Zakaj pa,neki angelci
Veselo migljejo, Nekteri se pa žalostno Za druge skrivajo?
Človeka, kadar priden j« ,
Se angel veseli , Otroka čez hudobuiga. Pa volzne 'ma oči.
Dete.
O mati! kje moj angel je?
Alj svetlo gleda me? Zvesto obljubim, nad meuoj De nc bo jokal se.
Mati.
Obljubo tvojo moj otrok, Zdaj sliši angel tvoj; Deb le veselo gledal te , Ko gleda te nicoj !
J. J. Ulaga.
Blagonosna milošna.	\
Neki tergovec f mestu Poitiers na Francozkia je svojega sina Cirana u tergoviuskili opravkih ■ mesto Tours bil poslal. Ko je ta že nekaj dni tamkaj prebival, ga sreča vbogi prostak, ki ga milošue zaprosi. Mladi tergovec, mož dobrega in vsmile-nega serca, ki je po izgledih vedil, kako lahko najbogatejega beračka palca naleti, seže brez daljnega pouiislika u žep po majhen duarič. Namesto majheuega dnariča mu pride dnar med perste, ki je več plačal, ko tisti, katerega mu je bil nameuiL „Naj mu bo," si Cirau misli, „Bog že ve zakaj ini je ravno ta dnar med perste vlezel." — DA mu ga t opominom, naj se boljega posla prime, ker ga njegova razdrapana obleka izdaja brata izmed ueinpr-ne bratovsine.
Vbogi vojšak pogleda prav dobro darovnika in si vtisne njegovo podobo globoko u pamet; se zahvali za toliko dobroto s zelenjem, da bi tudi outho-gel priložnost dobiti, temu dobrotniku svojo hvalei-nost skazati.
Ne dolgo po tem se Ciran na konji jezdfe a svoj kraj poverne. U neki hosti ga troje razbojui-kov vstavi. Eden njih popade konja za uzdo , ona dva ga potegneta iz sedla, ga peljata za gosto ger-movje, preišeta njegov kaner, ter mu vzameta dnarje, oblačila in vse, kar je pri sebi imel. S tem še ne zadovoljni, se posvetvajo, ali bi ga-vmorili, ali ne. Dva sta bila pri volji ga vmoriti, tretji p&k, Probin po imenu, jih odgovarja, ter svetje naj ga rajši na drevo privežejo, da ga bo glad vmoril. Ta Probin je bil ravno tisti prostak, kateremu je Ciran. bil milošuo podelil. Dokler so ga na drevo vezali, mu je ta na tihem ua uho povedal, da ga bo prišel po, noči rešit.
Ko so po tem razbojniki odišli, je Ciran na' drevo privezan, ves čas serčuo molil, da bi mu Bog.
«-tel milost skazati, da bi ga rešil nevarnosti, v katero je padel.
S časoma se je zemlja v gosti čemi plajš temne noči zavila. Grozobudivni veter je začel po drevju ojstro žvižgati, in kar ga še hujši vstraši, je nilo tulenje kervoločnih volkov, ki se je iz bliža dišalo. Ves prepaden Ciran si domišljuje zdaj stra->-uejo smert od tiste, katero so mu razbojniki bili namenili. ,,Ko bi me bili razbojniki vmorili, bi moja Uul» že pri Bogu bila," je sam pri sebi djal, „tako I« moram čakati, brez da bi se mogel ganiti, ali I raniti, da bojo te grozovilne zveri, berž ko me j r.vohajo, ud za udom iz mene potergale in se s i io|iqi truplom nasitile." Volčje tulenje čimdMje bliže I ibaja. Poskusi na vso ir.oč se ganiti, da bi se ka-i or mogoče mogel iz svojih zaderga izmuzniti, pa ■<*e poskušanje je bilo prazno, ker je konopleuc l rav šversio okol vseh udov zadergnjen bil. Zinirom oližc se sliši volčje tulenje, katero so goste šume pAaastno na stoterim odvračale.
Že je Ciran v smertniin strahu svojo dušo Bogu izročil, na katerega je ziniroin zaupanje imel, ko zasliši Probina, kateri je s žarečim ogorkom 4 roki prisopihal in Cirana od drevesa rešil. Izgovarjal se je, da mu ui bilo mogoče pred priti, ker »s ni mogel svojih tovaršev znebiti.
Serčno se Ciran Probinu za to rešenje zahvali in mu ponuja polovico svojega premoženja, ako svoje sadajno nepošteno, grešno živlenje s poštenim bo-goslužnim zameni, in s njim u Poitirs se podati hoče.
Probin inu odgovori: „da je že popred sklenil svoje grešno živlenje zapustiti in pokoro delati, toraj mu ui treba toliko premoženja." Probin je Oiranu svoj del denarjev, katere so mu bili njegovi tovarši vzeli, nazaj ponujal, pa ta se je branil jih vzeti, velikoveč se sam ponuja Probinu pomagati, kolko krat mu bo sila.
Tako sta se ločila,Ciran ra pot: vbogiin nim pomagat, Probin pak na pot pokore, njegovj tovarša pa sta nekoliko časa za tem po CiranrviJi oblačilah spoznana, in vjeta svoje živlenje na veša-lah (gaugah) končala.	Cvetko tretjoiolc.
Štrena podkova.
Neki kmet s svojim sinom Jurčekom čez polje grede zagleda podkovo na cesti, ter mu jo pobrati in shraniti veleva. „Oj kaj bi le s njo?" poreče Jur-ček : „nesplača se ia rjo se pripogniti."Oče jo molčč pobere in jo u žep vtekne. U pervi vesi jo kovaču za groš preda in si zanj črešenj kupi.
Obodva gresta dalje. Sonce hudo pripeka; široko na okolo ni bilo nobene hiše, ne drevesa, ne studenca viditi. Jurček je od velike žeje že ve« slab komaj očeta dohajal.
Oče to vidivši spusti, kakor da bi se mu primerilo bilo, eno črešnjo na tla. — Kakor da bi zlato zerno bil našel, jo Jurček pobere in naglo1 pozoble. - Nekoliko stopinj dalje je oče sopet, nekoliko črešenj na tla potrosil, za katerimi se" je Jurček ravno tako naglo pripogibal. Tako je oče po malim vse črešnje na tla raztrosil, za katerimi se je Jurček tako dolgo pripogibal , da je vse pobral. Ko je ravno poslednjo pozobal, se oče smeje nazaj oberne rekoč : „Glej! ko bi se bil za podko-voj le enkrat pripognil, bi ti ne bilo treba se stokrat za črešnjami pri|jogibati.
Kdor maf dobiček zaničuje Pozneje ga dragu plačuje.
Julius Kosjek.
Nove slovenske bukve.
Drobtince za novo leto 1850. Učitelam iuo učen-cam, starišam iuo otrokani v podučenje ino za kra-
'ek-*as Na svetlo dal Matija V o dušek opatv Celi. Natisnil v Celovci J. T/e o n. Cena 40 kr.
' Prava, mera vrednosti kakšnih hukev v tem obstoji, de jih človek še zmiraj z velikim pridam vpo-I trebuje, če ravno so že več lfet stare, ali z drugimi ' oesedami ri?či: de se bukve nikdar ne postarajo, ampak vedno vrednost nbderže.
To veljfl od naših slovenskih „R r o b t i n c." Pervi tečaj „Drobtinc" koristi še danes ravno tak6 mnogim bravcam. prostim in učenim, kakor pred 5. Ičti, in kdor si jih je omislil, jih je z veseljem shranil in jih ho z veseljem posihmal večkrat v roke vzel in prebiral. „Drobtinre" so si! prave hišne bukve poterdile , ktere bi se ne smele v nobeni hiši pogreševati.
Ravno tako hvalo tudi nar novejši ,,Probtince" ta Jetašnje leto po pravici zaslužijo. Vidi se na pervi pogled, de tisti gospod, ki je neprecenljive in nedosegljive slovenske bukve „Blaže in Vežica ▼ nedelski šoli" spisal, še zmirej po očetovsko os-kerbnje „Drobtince", in de se sedanji gosp. izdajatelj zvesto ravna po tem visokim izgledu.
Mnogim potrebam je spet v tem 5. tečaji lep6 vstreierio, ki obseže veliko izverstnih reči za poduk in kra'ek čas slovenskiga naroda. — Ker je knjiga slovenskimu ljudstvu namenjena, je pisana tudi v lahko razumljivim slovenskim jeziku , ki se od tega, kakor ga ,.Novice" pišejo, le malo loči; Ij in nj pa veliko manjkrat rabijo „I)robtince," kakor „Novice."
I/etašnje „Drobtince" so se s zalo podobo sv. Miklavža nad Ljubljanskim mest am še posebno Krajncam prikupile, ker nam je to očitno znamnje, de Stajarci prijazno pomnijo svojih slovenskih bratov na Krajnskim.
Ne moremo se zderžati še pristaviti, de dobiček , ki se bo iz „I)robtinc" skupil, je namenjen „Celiskim šolam." Blagi namen! Bog daj, de veliko jobičkr pride!	K. Norice.
Ljubezen do domovine.
Po vojski na Nilu, kjer si'je angležki vojvoda Nelzon veliko čast pridobil, so na Angležkem za vdove vbitih denarje zbirali ? Majhen otrok , nekega kupca sin, vpraša svojega očeta, čeinu denar zbirajo ? — Ko mu oče razložijo, da za domovinske branitelje, serčno sinek povzame: „Naj se še jas za svojo domovino bojujem !" Oče ga nato prema-lega pomilujejo, ker nebi nič opravil. „0 pač! odgovori , znabiti ima sovražnik tudi malih ljudi, in s
Novi neinski-slovenski slovar, katerega je slavno znani g. Anton Janežič n Celovcu izdal, smo tudi ie u Celje dobili. Natisnjen je s lepimi drobnimi pismeni na žepno podobo s 630 stranami. Potrebe takega slovarja meude Slovenci nikdar bolj občutili niso, ko ravno po se Jobe. Gg. uradnikom, in vsim kateri se po nemškim jeziku slovenšine učijo, priporočimo da si imenovan slovar, ki 1 fr. 40 kr. srebra velja , omislijo.
Kar še bomo Slovenci u svojim jeziku dolgo pogrešali, so Rusini u svojim jeziku £e sgotovili, namreč : prevod deržavljanskega zakonika, občega sodbenega reda , kaznovavnega zakonika , deržavo = in samoteržnega reda (Staats- und Monopols-ordooug).
Traii a dat te ti. Nsr. pričies. Od Jakoba Beti star a. (Dalje.)
Bog i Petar putovase Po lepome belom svetu,
temi se hočem biti."
Vedei.
Slovensko kniienstvo.
Rusensko kniienstvo.
Pa dojdoše k nekom kmeta , Sto se ,,Erdeg Ištvan" zvaše: Čini nam ae od imena, Bjo je Madiar od kolčni.
,,Božja pomot, gospodam 1 Več ti nama glad dotuži, Deder nama čim posluži, Hvalit tema na tvom daru." Madžar vikne : Teiek b ratom ] •) Dajuč merom obilatom. *)
Putnici ae nahraniše Kod Madžara ponositi: „Šta ima dužna 1 (Bog upita) Kaž' nama dug, makar više." Madžar vikne: Daj mi iit«, D« bude mi bleb i piti.')
Bog i Petar putovaše Po lepome belora svitu , Pa dojdoše k nekom kmetu, Sto se „Matjaš Vetar" zraše: Čini nam se od imeua , Bio Slovenac od koldaa.
„Božja pomoč , gospodam ! Več ti nimi glad dotuži j
'J Tthik liaralom l [madjarske besede) = p »l ju tO* pri j altlji/ t) Merom obilatom = t o bi l no j mer o. Pita = p o g a e a , po v t i ca. 01-vori = odpre. ') Mah, odmah podtori = beri p t liro i e. 9 Od to doba = od lega tata. 0 *>fda = »mirom. ») Boli = napuh njen.
V Bambar a iitnica.
Deder nam čim posluži ;
Hvalit vcma na tvom duru." A Slovcnac klet otvori *) Vinom , pitom mah podvori. 5)
Putnici sc nahranile	,
Kod Slovenca darovita : „Šta sma dužna? (Bog upita)
Kaž' nam i dug , inukur vise.'1 Al Slovcnac duša čista Kaže odmah : Bratjo ništa !
Od to doba G) (znajte) ima Nčmuc kesu svugdu ') punu, Lutiu robe u štacunu ,
Holi u) Madžar s hambarima 9) Žitom puna sva dvorišta ,
A Sloveuac t — nejma nista, ----
Ogled za minulostjo.
13.	Sušca 1848. Veliko gibanje u Beču pred stališkea poslopjem (Standehaus). U večer : študenti so bili oborožani. Meternih se odreče ministerstva. Prostaštvo pridere iz daljnih predmest u mesto in pobije svetlarne in druge reoi. 1849 so bečki študenti in drugi imenitni Bečani mertvaško opravilo za tiste oaiišljuli, ki so eno leto pred u Beča padli, pa jim iti bilo dopušeno,
14,	Sušca 1848 je bila dovoljena narodna straž«, in svobode knigotiska.
Odgovorni urednik J. Drobnic. Natiskar in saloznik J. K. Jeretin.