Cjiilifjaitelu Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsaJ* dan razen nedelj in praznikov ol> 5. uri zvečer. Urednižtvo in upravnifitvo: Kolodvorske ulico štev. 16. — Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi so no vračajo. — Inaerati: Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje so popust. — Velja za IJubljano v upravništvu: za colo loto 6 gld., za pol lota 8 gld., za čotrt lota 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja sa oelo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za joden mesec 86 kr. _ Štev. 1‘20. V Ljubljani v petek. *29. maja 1885. Tedaj II. Vabilo na naroebo. Z junijem 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naroebo ob pravem času ponove, da se pošiljanje Ijsta^ie^jtretr^c^ Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar odstrižek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč: Po pošti: za celo leto gld. !()•— „ pol leta 5-— „ četrt leta . . M 2-50 „ en mesec »» —•85 Za I^jubljano: za celo leto • Ria- 6- pol leta li 3 — „ četrt leta . n 1-50 „ mesec ii —•50 za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr. Kriza na Angleškem. Od obalov reke Temze prihajajo poročila, da so dnevi Gladstonovega ministerstva šteti. Nekatere vesti vedo, da bode sivi voditelj angleške politike sam zapustil javno živenje in se podal v pokoj na stare dni, hoteč v miru preživeti še one kratke ure, ki mu jih je odločila usoda; druga poročila pa javljajo, da premiera z ministerske stolice ne goni tolikanj hrepenenje po mirni sta-1 osti, kakor nejedinost v kabinetu in prepričanje, da bi pri prihodnjih volitvah vlada neslavno pro-pala. Temu slučaju se hoče Gladstone ogniti in Listek. Zibelka. (Črtica iz kmetskega življenja.) Oj, vi zlati solnčni žarki, zastonj se danes lan° ozirate na našo zibelko in v njej po kodrasti ,avici* Nič več se ne bode privzdigalo to rožnato, se tu ° ^Ce Z k'az‘D*c> nikdar več ne bode tnainica^^bi zvone^i glasek: „Mamiea, dedek, oti 8^e^U Kremenu zalile bo se pri teh besedah Vnuč' m‘> 8 kojimi se je spominal svoje male težk‘1CG- ^0Že’ vsa^ komaJ videl ^ k 8ta“> ko '\z'kelki, zeleno pobarvani, koje stranice in , Qice so okrašene z rudečimi in rumenimi cvet-raznobojno naslikanimi. Znane so vam, vsaj se še na-nje spominate Morebiti, na te selske zibelke, v kojih so najjužnejšo dobo svojo prespavala nekdaj cela po-kolenja — od pradeda — do pravnuka. Danes je ravno jedno leto, ko sta zgubila žalujoča, da, obupna mlada zakonska Kremenova triletno hčerko. Za doto dali so ji le belo, nežno, tenko krilce, v spomin med drobne ročice vteknili za to se pripravlja, da zapusti vplivno svoje mesto. V sredi ministerskega sveta pokazale so se namreč diference, katerih predsednik z vso svojo eneržijo in zgovornostjo dosedaj ni mogel poravnati. Zadeva tožne Irske najbolj zavzema med vsemi sedanjimi notranjimi vprašanji angleške državnike; vsled nje nastala so razna mnenja v kabinetnem svetu in porodila se je kriza, katera danes še nikakor ni odpravljena. Zakladni kancelar Childers bil je uže pred mnogimi tedni izdelal nov načrt, kako bi se pre-ustrojila lokalna uprava na Irskem. Sklical naj bi se po njegovem nasvetu nekak „veliki svet", obstoječ iz poslancev posameznih grofij. Ta korporacija bi vzela v svoje področje javne naprave, javni pouk in sploh vso zadeve, ki se tičejo dežele same. Zraven tega pa bi „veliki svet“ ne imel vseh pravic posebnega državnega zbora, temveč bolj omejen delokrog. Childersov predlog podpirali so še trije drugi udje kabineta, večina pa mu je bila nasprotna in vsled tega je propal — napravil pa ob jednem veliko nasprotje med ministri. Predsednik je sicer skušal pomirjevati duhove, a po polnem se mu to ni hotelo posrečiti; in sicer posebno za to ne, ker se je poleg tega vprašanja razpravljalo še drugo, o katerem tudi niso bili vsi ministri jednega mnenja. Zakon o zabrambi zločinov na Irskem treba je namreč sedaj zopet obnoviti, ker preteče čas njegove veljave. Lord Spencer, irski podkralj, se je v mi-nisterskem svčtu oglasil za podaljšanje zakona, a nasprotovali so isti udje, kakor pri prvem predlogu. Manjšina pravi, da zadostuje, ako se obnovi zakon za jedno leto, a ne za tri, kakor za- pozlačeni križec, v okrašje položili na kodrasto glavico zelen venček in v tolažbo lepe podobice. Malo krsto odnesle so družice in mladeniči na pokopališče — zibelka ostala je prazna. . . . Na denašnji obletni dan po njenem pogrebu šla sta oba Kremenova v cerkev in na pokopališče. Dedek ostal je doma sam. Sedel je na stolu, glavo podprto ob kraj mize; zamislil se je. . . . Zdelo se mu je, kakor bi vnučica njegova čvrsta, zdrava in brhka Iehno dihala pred njim v zibelki, v krepilnem spanku. Okolo usten ji spreletava igrajoč, nagajiv in sladek usmev. Oj, kako veselo mu je bilo srce, ko jo je tako-le videl pred seboj; s kakim razkošjem je bil opojen, da se je mogel veseliti pri pogledu na njena zdravja kipeča ličica. Nakrat — tako je prihajalo dedku — se zgane. . . . Bila je vsa bleda — spravi se v zibelki na noge, objame starčka z obema rokama okolo vratu ter spregovori bojazljivo: »Dedek, videla sem smrt. Ali bodem morala umreti?" „Pojdi, pojdi, nagajivka", tolaži jo dedek. „Vlezi se in zaspi — ajaj.“ hteva namestnik irski. Posebno Chamberlain in Dilke sta nasprotovala in izjavila, da nista za podaljšanje, ako se ne odstrani nekaj ostrih določb iz zakona in ob jednem vsaj deloma ne vpelje samouprava na Irskem. „Administrativna avtonomija in nikaka sila“ — tak6 se glasi program ministerske manjšine. Ako se večina z lord Spencerjem vred ne uda, potem nameravata omenjena uda kabineta izstopiti, ž njima pa še par njunih prijateljev. Situacija je na vsak način težavna, in Gladstone si ni mogel drugače pomagati, kakor da je odložil posvetovanje budgeta z upom, da se med prazniki doseže kako soglasje v ministerskem svetu. Zadrege zunaj in doma spremljajo torej starega Gladstona in kalč vspešno delovanje vlade. Ako se stvari v tem zmislu še dalje razvijajo, ako opozicija še naprej tako spretno uporablja vse napake in zmote premierovega vodstva, potem je jako lahko mogoče, da izgine njegov vpliv in da mož doživi velik poraz pri prihodnjih volitvah. Uže se baje čut neljube prihodnosti javlja pri Gladstonu. Duševno je jako slabo razpoložen in le tu in tam zasveti se v starčekovih očeh oni ogenj, s katerim je svoje dni vnemal prijatelje in strašil sovražnike. Ko izgine mladeniški ta spomin, toži premier, da se je naveličal vlade in da si želi pokoja po dolgih parlamentnih bojih in svojih zaslugah za angleško domovino. Tako stojč sedaj razmere. Prijatelji vlade pač še vedno upajo, da bodo diference še izginile in da se ministerska jedinost zopet ojači. Up jim daje znana natora Gladstonova, ki ravno ob času nevarnosti rpokaže svoj čudoviti talent in svojo Tolažil jo je; ni mu šlo v glavo, kako je neki dete moglo priti na to misel? Nekaj ga je streslo, da se mu od tega trenotja ne more čelo in obličje zjasniti, ko je dete, iz spanja se probudivši, reklo: „Dedek, jaz sem pa videla smrt. Ali bodem morala umreti ?“---------------ni se mu zjasnilo čelo ni lice, kajti mala postajala je onega dnč žalostna, povešala je glavico, in ni trajalo dolgo, tresla se je nekoliko časa mraza, in takoj potem bila je zopet vsa segreta — in za nekoliko dnij bila je mrtva. Do pogrebnega dutš ni imel dedek grižljeja v ustih, a cel6 pipica lesena, draga mu družica na stara leta, ležala je nepokajena na oknu. Ako ni molil iz stare molitvene knjige, je neprestano govoril k mrtvi, odgovarjal je mestu nje na lastna vprašanja. Po dnevi in po noči ni zatisnil očesa. A vender so mu jo — to bledo, krasno vnučko — odnesle družice in fantje; ko gospodar in gospodinja prideta od pogreba, pravita, da se ima zibelka spraviti v malo stanico ali pa gori kam pod streho. Aj, ko bi bili vi videli dedka! Nikoli morebiti od te dobe, ko se je mlada Kremenova priselila sem na posestvo, se ni njen tast tak6 laztogotil, nikedar se ni na mlada za- zmožnost. Ako se te nade spolnijo, potem bode kabinet vender vspešno zamogel pripraviti se za nove volitve, potem bode z večjimi silami stal nasproti volilnemu gibanju. Da delujejo somišljeniki sedanje parlamentu e večine z vsemi silami v takem smislu, o tem ni dvojiti. Bližnja prihodnost uže bode pokazala, v koliki meri se jim je to posrečilo. Angli j a-Rusij a. V razmerah med Anglijo in Rusijo se v slednjem času ni nič posebnega dogodilo. Ruski narod je v tem oziru po polnem pasiven. Kaže se, kakor bi se za vso zadevo nič ne brigal, odkar je pe-trograjski kabinet nastopil pot mirnih, skoro gotov vspeh obetajočih dogovarjanj. Niti v časopistvu niti v javnih pogovorih v Rusiji ni danes čuti oni bojevitih glasov, katere so izvabljala angleška izzivanja in vojaške ruske priprave za vojsko. Celo včsti o nekaterih ovirah, katere zdaj baje ovirajo dogovarjanja, ne napravljajo v Rusiji nikakega utiša, tako globoko je povsodi ukoreninjeno prepričanje, da nobena obeh strank zdaj ne želi razdora ter da se bosta konečno sporazumeli. Ta nadeja do ugodne rešitve tega vprašanja pa je tudi vseskozi opravičena, ker so še obstoječe ovire le male važnosti. Zdaj ne gre več za to, da se določi o posesti važnih točk, kakor Sulfikar in Penžde, ker se je uže doseglo sporazumljenje, da prvi pripade Afganistanu, drugi Rusiji, marveč zdaj gre le za to, da se potegne mejna črta med obema ozemljema, kateri treba deliti. Zelo verjetno je, da se definitivni sporazum v to mer med obema kabinetoma po poti dogovarjanj niti doseči ne bode dal, marveč samo aproksimativna določba meje ter da se bode konečna določba meje pridržala komisiji, katera se ima baviti na lici mesta s tem vprašanjem. Sicer pa so tudi v to mer v diplomatskih in merodajnih petrograjskih krogih navdani optimističnega mišljenja. Včst, da je Rusija zahtevala, naj se afgan-skemu emirju naroči, da dopusti ruskega diplomatskega agenta ter da je s tem napravilo novo oviro pri dogovarjanjih, je neutemeljena. Vsekako ima Rusija po krizi, katera je ravnokar ponehala in vsled zdanje bližine obeh dežel povoda dovolj, da si želi uravnave svojih razmer nasproti Afganistanu in s tega stališča se pokaže kot potreba, da sedi rusk zastopnik v Kabulu. Na drugi strani pa se zopet prav jasno razvida, da bi rusk zastopnik, kateri bi se nastavil v Kabulu s silo, ne mogel vspešno delovati. Ta točka torej ne more biti predmet zahteve med zdanjimi pogajanji z Angleško, o tem moralo bi se pozneje doseči prijazno sporazumljenje z emirom. Takemu sporaz-umljenju bi se vč da ne trebalo dovoljenja an- konska toli osopil kakor tedaj, ko je to čul. Dolgo jima je trpko očital ter svoje dolgo razkladanje skončal s temi-le besedami: „Ali ste to duše kristijanske ? Komaj so ubo-žici grobek zasuli in ga zravnali, uže hočete, da bi se na-njo nič več ne mislilo, da bi bilo, kakor bi kedo vrgel kamen v vodo! Toda, poslušajte me, kaj vam pravim, in si dobro pamtite! Kakor istinito sem vaš oče in dokler sem tu še jaz gospodar, ostane zibelka v izbi. Tak6 hočem imeti, tako bode — in dosta jel — Ste me razumeli?" Zibelka ostala je v izbi; blazine morali so dan za dnem prestiljati; najganljivejše je bilo videti, kako je dedek, povešajoč sivo glavo, zibal neprestano po cele ure .... In če so ga vprašali: „Dedek, zakaj pa to delate? Kaj pa imate od tega?“ „Vraga vi razumite! Meni se dozdeva, da to dete ni umrlo, da na-me gleda — se usmeva, vidim jo vnučko pred seboj živo." A sčasoma je vender razumel: „Hm, — umrla. Ali je bila to njena usoda? Ali je bila v tem volja božja? A vender se mi dozdeva, da je na tem lesu, iz katerega si ti, nesrečna zibelka, izgotovljena, moralo biti kako hudo prokletstvo, kakor nekedaj na onem leBu, iz kojega je bil zbit križi gleške vlade, ker je Afganistan zaveznik Anglije, nikakor pa ne podložnik. Jedno se vender ne sme zamolčati: dasi se na obeh straneh trudijo, ohraniti mir, se vender od ruske kakor od angleške strani stavi malo zaupanja v trajnost miru, in to sporazumljenje smatra se v Petrogradu in v Londonu le kot nekako daljše ali krajše premirje. Tako je tudi te dni velik petrograjsk list, ko je tolmačil to splošno prepričanje, se izrekel, da Anglija, zahtevajoča utrdbo Herata, kaže, da ne veruje v trajnost miru, in da bi torej Rusija ne storila prav, če bi se na zdanje dogovore preveč navezala. Iz Italije. P. C. — Opozicija italijanske zbornice pričela je zopet manever, kateri ne more njej nikakor koristiti, pa tudi nikakor doseči smotra, da bi pripravila ministerstvo do pada; s takim postopanjem spravlja samo italijanski parlamentarizem ob dobro ime ter spodkopuje vero v politično resnost opozicije. Na dnevnem redu stala je verifikacija državnega proračuna za upravno leto, katero poteče s koncem junija. Bolj historično nego politično delo se je dobro vršilo, pregledala so se razna poglavja proračuna ministerstva za notranje zadeve mirno in brez razgovarjanja, in iz vsega je bilo sklepati, da se bode ves državni proračun mirno rešil. Zbornica je bila skoro prazna, ker se je mnogo poslancev večine odstranilo, ali pa so se podali v razne dvorane; če bi se bili vsi poslanci poklicali po imenu, pokazalo bi se bilo, da zbornica ni sklepčna; zdaj pa je nenadno, se v6 da po dogovoru, stopilo več poslancev od opozicije v dvorano, tako da je bila trenotno opozicija mnogo-brojneje zastopana, nego večina. Ta trenotek porabila je opozicija, da je stavila pri poglavji „Vnanje misije in vednostna raziskavanja" predlog, naj se od svote IGO000 frankov, katero je postavilo ministerstvo za vnanje zadeve za ta namen, izbriše 10000 frankov. Se ve da so se temu predlogu nasproti postavili minister za vnanje zadeve in budgetna komisija; nakana opozicije pa se je tako nenadno izvršila in se tako naglo skončalo glasovanje', da prijatelji vlade nikakor niso imeli časa, da bi bili mogli zahtevati, naj se poslanci pokličejo po imenih ter naj se konstatuje sklepčnost zbornice; če bi se bilo to zgodilo, bi se niti glasovalo ne bilo, ker bi zbornica ne bila sklepčna. Tako je vlada dobila zaušnico. Ne more pa se misliti, da bi vlada ali dotični minister zaradi malenkosti odložil orožje ter odstopil. Vse to počenjanje opozicije je imelo samo to posledico, da so itak svojega posla uže naveličanega ministra za vnanje zadeve še bolj v slabo voljo spravili. V našega Izveličarja. To prokletstvo prešio je na ubogo dete, na zlato mojo vnučko." Pozneje je mislil na to po dnevi in po noči. ;tfi miroval; poiskal je mizarja, ki je bil izgotovil zibel. Mizar, ki je bil za mnogo let starši nego ded, conečno po dolgem obotavljanji prizna, da se je na hrastu, iz kojega desk je bila izgotovljena zibel — nekedaj obesil krivoprisežnik.......... Dedek Kremen na to ni nič odgovoril; počakal je do denašnje obletnice, toda o usodi zibelke je bil uže davno sklenil. In kaj je sklenil, zvedela sta mlada Kremenova, vrnivši se domov iz cerkve. Zibelka bila je razsekana, požgana in prah njen razmetan. „Saj je bilo prokletstvo na nji; drugo dete bi tak6 ne bilo vzraslo iz nje!“ pojasnjeval jima je dedek. „Če bosta trebala druge, oskrbim vama jo“, pristavi dedek pomenljivo svoji razpravi. Mladi mož in ženka pogledata jeden drugemu v oči; mlada Kremenka zarudf. Džt, bode je, dragi moj starček, kmalu treba! („Č. P.“) Ant. Sušnik. svoji nezmožnosti, od nje sovraženo ministerstvo v javnem boji z vspehom pobijati, poslužuje se opozicija takih malenkostnih sredstev. Sploh pa vse obsoja to počenjanje; ministerstvo bi izkazalo deželi veliko uslugo, če bi razpustilo zbornico ter apelovalo na narod, in sme biti prepričano, da bi to apelovanje ne bilo brez dobrih posledic pri sestavi nove zbornice. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Iz Petrograda se poroča, da so po listih razširjene vesti o shodu treh cesarjev za zdaj na vsak način še prenagljene. Gotovo je, da bode ca* Aleksander III. vrnil obisk cesarju Franu Josipu v teku tega poletja ali jeseni; vender pa šegledč kraja in časa ni nič gotovega. Shod vladarjev za* visen je nekoliko od raznih odnošajev. Po poročilih poljskih listov je vlada uže sestavila parlamentarni program za novi državni zbor. Od srede septembra do srede oktobra bavil se bode z verifikacijo volitev, sestavo adrese, z vo-litvijo delegacij in odsekov. Državni proračun za 1. 1886 se bode izročil budgetnemu odseku >n sklenil se bode provizoren budget; od polovice oktobra do polovice novembra bodo zborovale delegacije, od polovice novembra do polovice de" cembra pa deželni zbori. V drugi polovici j«nU' varija nadaljevalo se bode državnozborsko za' sedanje. Danes vršijo se državnozborske volitve v kmetskih občinah v Bukovini, v Istri, na Goriškem in v prvi volilni skupini v Trstu. V kolikor je znan izid volitev na Gorenje-^v-strijskem, Tirolskem in Predarelskem, je razmeije ostalo prejšnje. Izvoljeni so bili vseskozi konservativni kandidatje. Na Gorenje-Avstrij-skem propali so kandidatje nemško-Iiberalnega „Bauernvereina“. V volilnem okraji Božen izvoljen je bil Zallinger proti baronu Giovanelliju. Tujo dežele. Pred kratkim izvršenemu umirovljenJu g0‘ spoda Rističa pripisuje srbsko časopistvo mnogo pomena. Umirovljenje ministra ima namreč v Srbiji veliko večji pomen nego v drugih ustavnih državah; tam pomeni umirovljenje tako rek6č p°“ polno odpoved vlade onim idejam, katere je zastopal umirovljeni minister. V tem slučaji pomeni tudi umirovljenje Slovanom prijaznega ministra izraz kraljevega mnenja in srbske vlade. „Pol. Corr." poroča, da se politično merodajni krogi v Rimu in Parizu trudijo, da bi dosegli zopet prijazno razmerje med Italijo Francijo. Več francoskih in italijanskih listov se je uže izreklo v tem zmislu, in Ferry sam skuša kolikor moči doseči to sporazumljenje. V francoski zbornici stavil je včeraj posla-nec Mun interpelacijo gledč dekretov o Pantheonu; dejal je, da so nezakoniti in predlagal je nezaupnico. Po odgovoru ministrovem zavrgel se je predlog s 338 proti 38 glasovom. — Vsled poročil prefektov namerava vlada predložiti postavni načrt, s katerim se bode prepoved, rabiti uporne zastave, razširila čez vso Francijo. Iz Petrograda se poroča: General K omaro v bil je za bitko pri reki Kušk odlikovan obdarovan, kakor še nobeden ruski general prej za tako malo zmago. Razen z briljanti okrašene častne sablje dobil je Komarov darilo 5000 rub' Ijev vsako skozi 10 let. General Komarov je prosili naj bi se mu vsa svota 50000 rubljev koj i2' plačala. Njegova prošnja se ni samo uslišala, mar' več izplačala se mu je takoj celo na lOOOOOrul'' ljev povišana svota. V turški vojaški službi je več nemških ča^' nikov; v jeduem meseci pa poteče pogodba, tero so sklenili ti častniki s turško vlado. Mnog0 izmed njih ni nameravalo obnoviti pogodbe; velJ^ der jim je nemška vlada na prošnjo Turčije znanila, da ona nima nikakega ugovora, če . hote obnoviti pogodbo. Ti častniki bodo baje '/A zopet obnovili pogodbo z pogojem, da se jim 1>0 viša plača. Iz Kahire se poroča, da so v Nilovi Delti zdravstvene razmere zelo neugodne. Mnogo častnikov angleške okupacijske armade postalo je vsled bolezni nesposobnih za vojaško službo. Malidi dobiva orožje in strelivo ob meji Tripolisa skozi libijsko puščavo; pred kratkim zasegli so namreč ladijo, katera je bila obložena s smodnikom, namenjena Sudancem. Razne vesti. — (BLrali ic a M a r ghorita v No a p olji.) dogodku, ki so jo primeril kraljici Marglie-nti vNeapolji to dni, pripovedujejo laški Časopisi: Dn<5 23. t. m. peljala so je namreč visoka gospa v odprtem vozu aprflhod. Ko se voz zavije ob voglu kraljeve palačo, Vj^oj^lobnMjblečen^J^^ kake štiri leta staro v Kraljica in deklica sta so močno prestrašili. Ko so nekoliko potolažiti, jame otrok pripovedovati kraljici: „Moni je ime Irma, Onoj oče kliče se Gennaro; doma je še troje otr6k, a C vsi skupaj nimamo kaj jesti. “ Kraljica stiskala in po-^Aibovala jo potem dekletce tor jo jo soboj vzela v W&čo. Moža bili so zaprli, vendor kraljica zaukazala Je> da so ga takoj izpustili. Dobil je izdatno podporo •ln kraljica prosila je, da ji jo otroka čez binkoštne 'Praznike pustil, da ga je pogostila. — (Blazen duhovnik.) Časopis „Italio“ po« roča o slodečom dogodku: Dn6 21. t. m., predno se je la§ki Kralj pripeljal po cesti „ Strada di Roma“ v No-aP0,j>! stopi pred cerkvijo San~Michele na klop "duhovnik Antonio de Caria, potegne tri hostijo iz žnpa tor začne okolu stoječim razlagati, da pride iz Rima in da mu je sam papež izročil te tri hlap-nslnvl^tm fcosti^o. Trdil4vsda Ijodo zjodno^bhaja^kr^tlja, potom, o ga bo v imenu sv. Očeta nagovoril, k katero teh imenovanih šol prosilec hočo obisko-Va^i. Prošnje morajo se zadnji čas do 15. avgusta 1.1. Podpisanemu odboru družbo kmotijsko izročiti, prošnjam 1)1 Priložiti sledečo prilogo: 1.) Krstni list; prošnjik mora biti vsaj 17 lot star 2.) Šolsko spričalo o taki Polaki izobraženosti, kakoršuo jo pridobiti po dobro dovršenih šestih (za Dečiu-Liebwerda), oziroma štirih (za Francisco - Josefinum) razredih javnih srednjih Sol. 3.) Pismo starišev ali varuhov, da privolijo vstop prošnjika v kmotijsko šolo. Predavanja prično se na obeh imenovanih šolah 1. oktobra t. 1. — (Podpora šolam.) Kranjska hranilnica je, kakor lani, tudi letos odločila svoto 6000 gold v podporo za zidanje novih ljudskih šol. Od tega dobe po sklepu doželnega šolskega sveta šolske občine: Bojanco, Spodnji Logatec, Petrova Vas in Štrekljevec po 500 gld. Šolska občina Prežganje dobi podpore 400 gld. Po 300 gld. odločilo se je občinam : Smlednik, Pirniče, Veliki Gaber, Torzin in Rudolfovo , po 200 gld. občinam : Spodnja Hrušica, črni Vrh, Šmihel, Toplice, Božakovo, Stari Trg, Dragatuš in Griblje. Po 100 gld. dob6 občino Jesenico, Vrbovo, Spodnji Semen, Deber-ničo in Vrh. — (Društvo „ N a r o d n i D o m “) ima v nedeljo, dnč 31. t. m., ob 11. uri dopoludnd občni zbor v čitalniški dvorani. Kot poslušalec sme se zbora udeležiti vsakdo, kdor se zanima za to narodno podjetje. — (Trgovinsko bolniško in penzijsko društvo v Ljubljani) ima v nedeljo, dne 31. t. m., ob 11. uri dopoludne v domači cerkvici v hiralnici (Sv. Jožefa bolnišnici) tiho sv. mašo za vso umrlo članove in dobrotnike tega društva. — (Nova zastava šentvidskega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov,) katero bode dne 31. t. m. v Št. Vidu blagoslovil provzv. knezoškof, razstavljena jo v izložbi trgovca gospoda P. Kollmana na Mostnem trgu na ogled. Blago in drugo potrebno za to zastavo oskrbela je gospa Hofbauer-j e v a. Podobo na zastavi naslikal je brezplačno gosp. Mir. Tomec. Delo je prav krasno in vkusno. — (Umrl) je dne27. t. m. g. Lavrencij Vodnik, kamenosok v Podutiku pri Št. Vidu. — (Nadporočnik g. Matijevič) v c. kr. 17. pešpolku umrl jo včeraj v tukajšnji vojaški bolnišnici. — (Iz Kranja) se nam piše.-' Gotovo Vam je uže telegraf naznanil, da je bil v Kranji od 99 vo-lilcev enoglasno izvoljen oxcelenca g grof Hohenwart. Volilna komisija — predsednik gosp. Vavken — je to telegrafično g. grofu naznanila in ob enem prosila ga, naj mandat za gorenjsko občino tudi zanaproj obdržati blagovoli. Mi Gorenjci smo g. grofu prvi skazali zaupanje ; upamo torej, da tudi nam g. grof zvest ostane. — (Iz Gorico) se nam poroča: Učiteljsko osobjo na tukajšnjem učiteljišči ustanovilo jo društvo v podporo revnih učenk C. kr. namestništvo potrdilo je uže društvo. Prvomostnikom je bil izvoljen profesor Julij pl. KI eiu may r. — (C. kr. kmetijska družba kranjska.) Iz zapisnika seje glavnega odbora dnč 10. maja 1.1. po-snomljemo naslednje. Seji predseduje družbini predsednik gosp. baron Wurzbach. Navzoči so gg. odborniki: Brus, Jerič, Kastelic, Robič in družbini tajnik gosp. Pirc. Ker je na dnevnem redu obravnava državne podpore, katero so ima prositi za leta 1886., povabljeni so bili k seji zastopniki deželne vlade in deželnega odbora. Prvo zastopa gosp. c. kr. vladni svetnik Avgust pl. Wurzbach, deželni odbor pa gosp. cesarski svetnik in deželni odbornik J. Murnik. Tajnik g. Pirc poroča o državni podpori, katero je c. kr. kmetijsko ministerstvo z odlokom z dne 17. aprila t. 1, štev. 4519, kranjskemu kmetijstvu naklonilo, in sicer: za nakup pravega somona ruskega lanu . 300 gld. za nakup plemenskih bikov...................... 2000 „ za povzdigo roje ovac........................... 300 „ za povzdigo čebelarstva..........................150 „ za povzdigo umno reje rib........................ 50 „ Memo te podporo jo c. kr. kmetijsko ministerstvo tudi obljubilo in doloma tudi priznalo podporo za kmotijsko namene in podvzotja, a ti rja poproj načrt ali izkaz porabe. Take podporo so: Za pokrajinsko razstavo živino v Postojini, za darila gospodarjem, ki napravijo umna gnojišča, za sadne sušiluice, za povzdigo sadjeroje, za podporo mlekarskim zadrugam. Poročevalec tajnik g. Pirc predlaga: Kor jo način porabo ono subvencije, za katoro jo užo donar nakazan, užo naznačen v proračunu za podporo iz lota 1885., naj se čez to proido k dnevnemu redu, odseku za splošne reči naj so pa naroči izdelati načrt za po- rabo onih subvencij, katere jo ministerstvo pogojno obljubilo. Predlog so sprejme. Tajnik g. Pirc poroča v imenu odseka za splošne reči o potrebni subvenciji za 1. 1886.. za katero hoče glavni odbor pri sl. c. kr. kmetijskem ministerstvu prositi. Nasveti odseka za splošno reči sprejmejo se z nekaterimi malimi prena-redbami, ter se sklene, sl. ministorstvo za sledeče podporo prositi: 1.) Kmetijski pouk: a) Dvo štipendiji po 300 gld. skozi tri leta takim, ki hočejo obiskati katero višo gospodarsko šolo, toraj za loto 1886 ............................... 600 gld. b) subvencijo podkovski šoli . . . 1200 „ c) osem štipendij po 50 gld. za učence podkovske šole................... 400 „ d) dvo štipendiji po 300 gld. za kranjske slušatelje dunajskega ži-vinozdravniškega zavoda . . . 600 „ e) za nakup kmetijskih strojev in kmetijskega orodja, koja imajo služiti v pouk, posebno pri potnem predavanji.......................... . 400 „ f) za podporo šolskim občina, ki napravijo šolske vrte.......... 500 „ g) za potna predavanja o mlekarstvu in vinoreji .........................500 „ h) za razširjevanje umnega kmetijstva, potem tiskanih razprav, knjig, knjižic itd., posebno v podporo družbenemu listu „Kmetovalcu“ . 800 „ Dalje se prosi sl. ministerstvo, da blagovoli kot vsako leto, tako tudi 1. 1885. deželno vinarsko in sadjarsko šolo na Slapu izdatno podpirati. 2.) Razstave: Za pokrajinsko razstavo 1. 1886. v Kranji .................................. 1000 gld. 3.) Melioracije: a) premije za umno napravljena gnojišča ........................................... 300 „ b) premije v zboljšanje pašnikov, planin itd................................... 400 „ c) podpora za izsuševanje in nama- kanjo zemljišč......................... 400 „ 4.) Posebna rastlinoreja: a) za nakup pravega semena ruskega lanu................................... 500 „ b) za nakup dobrega, čistega detelj- nega semena............................ 300 „ c) za povzdigo sadjarstva in v podporo družbenemu vrtu .... 500 „ d) za napravo uzorne amorik. sadne sušilnice..................................500 „ e) za nakup kolči in bilf amerikanskih trt, ki so ustavljajo trtni uši . . 400 „ 5.) Gozdarstvo: Za premijo pogozdovanja itd. . . . 200 „ 6.) Živinoreja: a) za nakup dobre plemenske govedi . 6000 „ b) za podporo na novo ustanovljenim mlekarskim zadrugam . . . . 1000 „ c) za nakup ukviških plemenskih ovnov 500 „ d) podpora čebelarskomu in ribiškemu društvu................................... 200 * Zahteva c. kr. kmetijskega ministorstva, da se predloži načrt premijiranja govedi v Kranjski Gori, se odstopi odsoku za splošne reči, da v prihodnji seji o tem poroča. Na znanje so vzame dopis intondance tretjega kora, da jo c. kr. vojno ministerstvo zaukazalo, kolikor moč kupovati potrobne roči za vojako neposredno pri producentih. C. kr. deželna vlada naznanja, da bode c. kr. erar tudi letos kupoval konjo, sposobne za vojaške nainone, ob priliki premijiranja konj pod tistimi pogoji, kot lansko loto. Dr. Scbucliardt iz Draždan pošlje po njem sostav-ljen načrt amorikansko sadne sušilnico ter poroča, da so bodo v kratkem tudi v Ljubljani mudil ter se oglasil v pisarni kmetijske družbe. Razgovor o zapisniku, kojega je sostavila komisija za oglodovanjo novo ograjo, ki jo je napravil sosed vrta c. kr. kmetijske družbe, Zdošar, preloži so na prihodnjo sojo. Prošnja oskrbništva grajščine bledske, da se dovoli prodati 25. novembra 1883 1. od kmetijske družbe kupljeni bik, ki ni več sposoben za pleme, se sklene rešiti po došlih poročilih, katere je naročil glavni odbor pri gospodu dekanu v Gradu. Na novo v družbo se sprejme gosp. Karol Puppis, trgovec v Gorenjem Logatci. — (59. občni zbor parobrodskega društva Lloyd) je bil, kakor poroča „Edinost“, v Trstu te dni pod predsedništvom predsednika barona Marka Morpurgo. Zastopanih je bilo 6745 delnic. Ko se je zbor spominal ranjkih upravnih svetovalcev barona Eittmayerja in viteza Bordini, je komercijalni vodja prečital obširno poročilo o delovanji društva lansko leto, katero je jako povoljno. Sklenilo se je, da se od čistega dobička odda 259 993 gld. 73 kr. v reservni zalog, da se s to svoto in s svoto 77 559 gld. 85 kr. pokrije dividenda, katero je društvo izplačalo lansko loto v znesku 337 469 gld. 58 kr. — V zalog za popravljanje mašin in kotlov so jo odločilo 100 000 gld. Sklenilo se je tudi, da se izplača dividende na vsako delnico 28 goldinarjev in da se prenese na nov račun 66 067 gld. 32 kr. Občni zbor je potem izrekel zahvalo upravnemu odboru, na kar je izvolil v upravni svet nove tri odbornike v osebah Otona barona Bruck, viteza Prana Dimmerja in Edvarda Eadonetz. — Zavarovalni zalog je znašal koncem 1. 1884. 2 600 000 gld. Keservni zalog je koncem istega leta znašal 1437 613 gld. 57 kr. Za zboljšanje podjetja so je lansko leto potrosilo 1 980 267 gld. Društveni dolg so je v isti dobi znižal za 279 000 goldinarjev. Pokojninski zalog je znašal koncem leta 1884 3 699 641 gld. — Plačane pokojnine so znašale do iste dobo 138 032 gld. — Za revizorje so bili izbrani Rafael Padoa, baron Peter Sartorio in Josip Mandolfo, za namestnike Filip Artelli in Jakob Fano. Potem so se izsrečkalo prioritetne zaveznice društva, in sicer od posojila 1. 1874. Sorije 234, 253, 258 in 291, vsaka po 19 zaveznic, po 1000 gld. Serije 37, 66, 104, 120, 129, 144, 165 in 184, vsaka po 50 zaveznic, po 200 gld. Od posojila 1. 1881. sorije 28, 134, 233, vsaka po 50 zavoznic, po 500 gld. Od posojila 1. 1882. serijo 14, 232, 237, vsaka po 10 zavoznic, po 500 gld. Od posojila 1. 1884 serije 57 in 109, vsaka po 10 zaveznic, po 500 gld. — Vso to izžrebane zaveznice se bodo izplačale v skupnem znesku 160 000 gld. koncem leta 1885. Telegrami „Ljubljanskemu Listu “ Dunaj, 29. maja. Dornova „Volkswirtschaft-liche Wochenschrift“ poroča iz kompetentnega vira, da se delajo priprave, tikajoče se pomnožitve v Braziliji in Laplota - državah obstoječih avstro-ogerskih konzularnih uradov, kakor tudi ustanovitve efektivnih konzulatov. Prihodnjim delegacijam se bode baje podložil postavni načrt gledč dovolitve v to potrebnih sredstev. — Po poročilu Dornove „Volkswirtschaftliche Wochenschrift“ se bode novela o carinskem tarifu zopet v državnem zboru predložila. Pred namerava vlada vprašati trgovinske zbornice za mnenje. Budimpešta, 28. maja. Nj.c.in kr. visokost cesarjevič nadvojvoda Rudolf došel je ob 7. uri zjutraj sim ter ob 8. uri dalje odpotoval v Semlin, kjer misli ostati dva dneva. Pariz, 28. maja. Čuje se, da namerava minister Goblet predlagati, naj se truplo Gambettino in Tiersovo prepelje v Pantheon. London, 28. maja. »Central News“ pripovedujejo, da abesinski kralj Janez zbira svoje čete pri Adowi, da se postavi nasproti Italijanom, kateri marši rajo od Massauaha. Telegrafično borzno poročilo z dn6 29. maja. gld_ Jednotni drž. dole v bankovcih......................82'50 » » » > srebru..........................82-90 Zlata renta......................................108' 15 5°/0 avstr, renta..................................98 ■ 45 Delnice n&rodne banke............................ 860' — Kreditne delnice................................. 287'30 London 10 lir sterling............................124'40 20 frankovec....................................... 9'86 Gekim c. kr........................................ 5-85 100 drž. mark......................................61105 Uradni glasnik z dnž 29. maja. Eks. zemlj. dražbe: V Vipavi zemljišče Filipa Furlana (620 gld.) dn6 29. julija; — zemljišče Josipa Žigurja z Slapa (462 gld.) dn6 14. julija. — V Senožečah posestvo Jovane Fabčič iz Razdrtega^ (650 gld.) dne 4. julija. — V Ornomlji zemljišča Mihe Šnelerja (1347 gld.) dn6 19. junija. — V Mokronogu zemljišče Ant. Železnika iz Gor. Laknic (890 gld.) dne 24. junija. Titfei. D n 6 -27. maja. Pri Maliči: Porzellius, trgovec, iz Pasove. — Geitner, c. kr. stotnik, iz Inomosta. — Zuckermann, trg. potov., iz Prage. Dorigo, posestnik, iz Vidma. — Alijančič iz Sraartna. Pri Slonu: pl. Landvvust iz Berolina. — Schorch, fabri-kant, s soprogo, iz Monakova. — Goetz, trgovec, iz Mainca. — Vetter, trg. potov., z Dunaja. — Bayer, trg. potov., iz Jiigerndorfa. — Singer, trgovec, s soprogo, iz Popovače. — Mlekuž, trgovec, iz Starega Trga. Pri Avstr, carji: Rohr, iz Loke. TJmrli so: Dne 27. maja. Andrej Šegec, črevljar, 42 1., Kravja dolina št. 11. tuberkuloza. D n e 28. maja. Emil Juvan, črkostavec, 26 1., Gradiške ulice št. 8, sušica. Srečke z dn6 23. m a j a. Praga: 26 50 43 48 Meteorologično poročilo. I Caa ! opazovanja Slonjo baro-motra v m ni Tempe- ratura Vetrovi Mo- Nobn krina v mm 7. zjutraj 740*44 2. pop. j 738*04 9. zvečer j 740*06 16 8 i jzpd. sl. jasno 26-0 j vzh. sl. j » | 0 00 18'8 i j vzh. sl.! » Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni |f se dobivajo: mjj Josipa Jurčiča U *j M W *J W lil I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld. II. > Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr. III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. Qena 70 kr IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Klošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr. Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več. Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (H) 21 Tržaška n Trstu. Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti. Ista eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti. Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih. (66) 36-3 (45) Ivan Lapajne v Krškem 30-14 je izdal sledeče knjige in knjižice za ljudske šole in učitelje: Praktično metodiko, cena 80 kr., Prvi pouk 60 kr., Fiziko in kemijo 60 kr., Prirodopis 56 kr., Zemljepis 26 kr., Geometrijo 24 kr., Malo fiziko 23 kr., Domovinosiovje 20 kr., Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr., Opis krškega okr. glavarstva 30 kr., Zgodovino štajerskih Slovencev 1 gld. 20 kr. — Isti pisatelj ima v zalogi razne pisanke in risanke ; mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nemški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr. OOOOOOOOOCOOOOOUO! Q Štajerski deželni zdravilni zavod Rogatec - Slatina na Spodnjem Štajerskem Q postaja južne železnice: Poličane. O Znamenita kislina trpke (glavberjeve) Q soli> jeklene kopelji, zdravljenje z mrzlo O** vodo in mlekom. Indikacija: Obolenja prebavljavnih organov. —Komfortabelni nastanek. 0 Sezona od majnika do meseca oktobra. Obrazci in naročbe na stanovanja so pri rav-nateljstvu. (46) 10—6 000000000000000001 Pri Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu ■'št I^j-mToljanl se dobivajo vedno vse knjige družbe sv. Mohora in tudi sledečo knjige : Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr. Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 pid. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr-Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del. vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr. , . , Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskoj 1282' Jo 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kraoj* deželni odbor. 4 gld. Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesman-90 kr. Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld-Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr. Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld. Jesenko Janez, Avstrijsko-ogerska monarhija. 7" Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih Sol. 45 kr. Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., IH- zvezek 70 kr.; v krasnili platnicah ve«tn vsak zvezek 50 kr. več. Kačič - Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr. Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 8ld- Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schlussel. 1 gld. 52 kr. — Kroatiseher Dolmetscher, 60 kr. Knjižnica slovenskej mladini: I. zvezek: Tomšit Ivan, Dragoljubci, 30 kr. II. » » » Peter rokodelčič, 36 kr- ili. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Maj ar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr. Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld 70 kr. Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol vezana 2 gld. Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., oleg' v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljub' Ijanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlojj1' kih pri računih z novo mero in vago. 60 ►*’ V naši zalogi smo tudi na svetlo dali sloveni knjige s podobami za mladino, in sicer: ,.i,e) Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožico ;4° ve* po 50 kr. Pravljice o: Pepelki, Rudečl kapiol in Obutem m®0* (8° velike) po 25 lcr. u O deželi lenuhov, Snegulčioi, PrltlikoV (Palček) in Robinzonu po 15 kr. Odgovorni urednik J. Nag Hi. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v I^ubljani.