442. štev.
V Llulbllani, sreda dne 19. marca 1^13.
Leto tl.
Posamezna številka 6
„DAN“ izhaja vsak dan — tu«ll
vinarjev,
ob nedeljah in
praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1T»0; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. —• Za inozemstvo celoletno K 30‘—. — Naročnina se «:	pošilja	upravništvu.	::t
:::	Telefon Številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in upravništvo:	;tj
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št, (5.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana >n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju w-:::	pust. — Za odgovor je priložiti rmml-o.
:::	Telefon številka '18
Nov steber
ob Adriji.
Trst. 15. marca.
Nemška politika v Trstu skrbno zida na dveh najtrdnejših poljih po-litiškega delovanja, t. i. na gospodar, siti iis šolski politiki.
To ie nekai neverjetnega, da imajo Nemci v Trstu, ki niti svojega jezika v Trstu nimajo priznanega kot deželni jezik — tu popolno šolstvo.
Sedaj dobe Nemci v Trstu še svoje žensko učiteljišče!
Vprašamo samo, čemu bo Nemcem na Primorskem to učiteljišče, ko nit? pravzaprav na Primorskem nimajo ničesar iskati In tu nimajo niti svojih javnih šol, ki bi jim bile v resnici potrebne in opravičljive?
Pa ne bomo se bavili toliko z vprašanjem, kako Nemci širijo svoje šolstvo: več pa z dejstvom, kje dobivajo sredstva za vzdrževanje šolstva. In tu je tista točka, ki nam oznanja krivični zisteni. katerega krivica še bolj vpije do neha, l«cr je to državni krivični zistem.
Avstrijska država podpira s pomočjo vlade stremljenja Nemcev v Trstu, ona vzdržuje nemško šolstvo; to je tista vlada, ki za vse Hrvate na Primorskem nima niti enega učiteljišča; ona vlada, ki za Slovence v Trstu nima srednjih šol, da, nima niti popolnih ljudskih šol.
Lansko leto je država kupila po-slopje za nemškj dekliški llcei v Trstu, ki je stalo okrog milijona kron. S tem je zasigurala Nemcem obstoj lastnega ženskega liceja. Pa še več! Na tem liceju poučujejo profesorji iz gimnazije in gotovo je, da plačuje to učiteljstvo država, ker državna podpora liceju znaša letno nič manj kot 16.000 kron, poleg svojih 40.000 kron ki jih izda država v obliki stanarine.
In na tem ženskem liceju pripravljajo sedaj Nemci še ustanovitev ženskega učiteljišča, ki ga bo sigurno vzdrževala — zopet država. Seveda, ni še to vse! Za učiteljišče bo potreba tudi vadnice, zato se dekliška šola na Lipskein trgu uporabi kot vadnica. Učiteljstvo bo hotelo zato posebnih dotacij. Kdo bo dal denar? Sigurno država!
To je koncesija Nemcem v Trstu, poleg drugih koncesij, ki jih dobe Nemci na raznih krajih za laško fakulteto!
In ml, Slovenci, se pehanto za vsako mesto od države za žive In mrtve in smatramo vsako drobtinico kot velikansko uslugo! Država nam daje posamezna učiteljska mesta, medtem ko Nemcem zato daje kar cele šole.
Borih pet učiteljskih mest na leto, in to je vse! Čas je že. da se enkrat otresemo svoje pasje pohlevnosti in da sami sebi priznamo, da
se hočemo tudi sami sebe spoštovati in se tudi spoštujemo.
Najmanj pa, kar smemo zahtevati od vlade za te nove koncesije Nemcem, je podržavijenje Slov. trgovske šole, ustanovitev slovenske obrtne šole in realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom.
V	tem oziru pa nismo osamljeni. Še občutnejša klofuta kot je ustanovitev nemškega učiteljišča za Slovence, je to za Hrvate: kajti hrvat-ske kandidatinje nimajo na celem Primorskem učiteljišča v svojem jeziku in se morajo šolati na slovenskem učiteljišču, dasi je v Istri hr-vatsko prebivalstvo v večini in ie tu zastopano na prvem mestu hr-vatsko šolstvo.
Na te krivice in krivično postopanje vlade z ozirom na podeljevanje podpor nemškemu In slovanskemu šolstvu opozarjamo jugoslovanske državne poslance, da ožigosajo postopanje vlade, ki ga v tem slučaju ne moremo ravno imenovati najčed-neiše in da dobe svojim narodom: za storjene krivice zadoščenja!
mmiTMrwvr:rv*r w*trx«is*vs^-Atjmnatmmartvcjr x. •vsvMfcrj- i im imni
Ffeste in Gražem.
Ko je Oražem nastopil kot glavar občine Moste, takrat se je začelo splošno sovraštvo pri nas. Brat na brata, sosed na soseda. Da se je to sovraštvo še bolj poostrilo začel je samopašno vladati, pri tem mu je pomagal deželni odbor in klerikalci; zato so se mn tudi odpirala vrata na stežaj. Za vsako malenkost je bil nasprotnik denunciran in ob času volitev je prikipela strast do vrhunca, ki se je po volitvah začela nekoliko bolj polegati. Marsikateri si je mislil: rajši odložim vse, kakor da bi živel v vednem prepiru in tako je danes marsikateri tih in miren v svojem kotičku — Oražem pa vlada. Faktom je, da kolikor časa bode vladal v Mostah Oražem, dotlej ne more občina napredovati, ker Oražem ne dela v blagor občine ampak v blagor samemu sebi. Nova šola v Mostah bi bila za Oražma še najboljši vir dohodkov. Pri tej šoli si je Oražem mislil precej opomoči; že pr-
vi	temeljni kamen za to šolo bi stal občane morebiti kakih 50.000 K; najel bi posojilo v Ljudski posojilnici in tako bi bil koristil najpoprej sebi in potem bi šele prišli drugi na vrsto. Zato pa tudi Oražem sili za zidavo te šole; niti vodovod, niti kanalizacija bi mu toliko ne prinesle kakor ravno nova šola v Mostah. Izposloval je pri c. kr. okrajnem šolskemu svetu, da je bila rešitev tega vprašanja rešena v škodo davkoplačevalcev. Občinski odbor v Mostah ni niti vprašal davkoplačevalcev, ali sme delati šolo ali ne. S tem odlokom so bili Oražem in njegovi sodrugi zadovoljni. Občina Moste prevzame šolsko stavbo v svojo režijo. Kaj se to pravi smo objavili že zadnjič, da-
nes dodamo k temu le še nekaj besed namreč: da občina Moste ne reflek-tira na nobeno podporo ne od dežele ne od države, ampak vse stroške za to šolo pokrije občina sama in tako prevzema občina Moste vse breme na svoje rame. Koliko ima pa občina kapitala za to šolo? Govori se celo, da je vsega kapitala za to šolo v občinski blagajni celih 500 K. ves drugi denar bi morala vzeti na posodo, in tako napravila ogromen dolg v občini, ki bi ga mogli plačevati ne morebiti Oražem ampak njegovi nasledniki. Naša dolžnost je, da opozarjamo na to nevarnost še o pravem času, po toči zvoniti bi bilo prepozno; da se nas pa ne bode napačno razumelo povemo tukaj še enkrat za vselej. Nismo proti šoli, ako bi bili dani vsi predpogoji za to šolo ker jo itak potrebujemo, smo pa proti temu, da bi se davkoplačevalcem zadrgnila vrv na vrst in to le vsled malomarnosti sedanjega občinskega odbora. Ako je Oražmu in celemu njegovemu odboru na tem kaj ležeče naj posreduje za podporo pri deželi in državi in tako naj pokaže, koliko mu ie mar blagor občine.
Wom
KAJ SMEJO IN ČESA NE SMEJO VELESILE?
Pred par dnevi se ie raznašala vest, da bodo velesile prisilile balkanske Zaveznike da ustavijo sovražnosti proti Turkom. Bila je to vest in časnikarska dolžnost je: jo registrirati. Ker bi si kdo mogel na podlagi te vesti misliti, da so velesile vsemogočne :n da lahko store kar se jim poljubi, hočemo v f>ar besedah podati, kaj smejo velesile v okvirju prava in česa ne smejo.
Torej: ali smejo velesile balkanske Zaveznike prisiliti, da bi sklenili mir? Mednarodno pravo, t. j. tozadevna haaška konvencija, ki obsega določbe posredovanja ne daje po-sredovateljem nikakega prava, da bi smeli uporabiti prisilna sredstva. Haaška konvencija ne pozna prisilnih sredstev niti v slučaju, kadar sta se obe vojskujoči se stranki rado-voljno podvrgle razsodbi razsodišča velesil, in še manj pri enostavnem posredovanju. Države, ki niso udeležene v voiski morejo v vsakem času vojne ponuditi svojo dobrovoljno službo in posredovanje; njihova naloga je pa samo ta. da skušajo obla-žifi zahteve ene in druge stranke ter pripraviti sporazum na podlagi katerega skleneta nasprotnika mir. Ponudbe velesil nimajo nikakšne obvezne moči. Uloga posredovanja preneha v trenotku ko en nasprotnik ne pristane na posredovalne predloge.
KAJ STORE SEDAJ VELESILE?
Turčija je prosila velesile za posredovanje, balkanski Zavezniki so
posredovanje sprejeli, stavili so pa pogoje, pod katerimi edino so pripravljeni skleniti mir. Velesilam se zdijo pogoji pretežki — zato bodo same med seboj določile nove pogoje, na podlagi katerih naj bi obe stranki sklenili mir — ter bodo upra-šali eno kot drugo stranko, ako sprejmejo pogoje. Sele, ko oba nasprotnika pritrdita, da sprejmeta bodo pogoji uradno objavljeni.
Sodi se. da bodo Zavezniki tako dolgo odlašali da pade Skader in Drinopolje, kar ojači pozicije njihove. Tudi nekatere velesile bodo na ta način odlašale da olajšajo Zaveznikom stališče.
V KATERIH OZIRIH SE ZDIJO VELESILAM POGOJI NESPREJEMLJIVI?
Velesilam se zdi, da zahtevajo Zavezniki preveč ozemlja; mnenja so, da bi se Bolgari lahko zadovoljili z mejo Enos-Midija. Dalje so velesile naziranja, da imajo o egejskih otokih in o Kreti odločevati same; ne strinjajo se z zahtevo po vojni odškodnini. Ravno v tej zadnji točki je pa kompromis mogoč in velesile, kakor se sliši, bodo ta kompromis tudi predložile. Same namreč zahtevajo, da prevzamejo Zavezniki del turškega dolga — tudi Zeve/niki so pristali na to zahtevo, sami pa zahtevajo vojno odškodnino. Velesile bodo, kakor se poroča z Dunaja privolile v kompenzacijo onega dela turškega državnega dolga, ki pripade na Zaveznike ter voino odškodnino.
MEJE ALBANIJE fN MEDNARODNI POLOŽAJ.
Glede vseh krajev, o katerih je bil prepir, ali naj pripadejo Albaniji ali Srbiji — je usoda že odločena, razven glede Skadra in Djakova. Rusija zahteva, da pripade Djakova Srbiji in v tem slučaju žrtvuje Črnogorsko zahtevo in prepusti Skader Albaniji. Ruski zunanji minister Sa-zonov je dejal, da Rusija pri tej obljubi vstraja — samo da ne bo mogla izvršenih dejstev nevpoštevati, t. j. ako Skader pade v roke srbsko-čr-nogorske armade, bo Rusija morala zagovarjati črnogorsko stališče.
V	ostalem se pozicije Zaveznikov od dne do dne ojačujejo. Grki so namreč prodrli že do Volone in že menda tudi Volono zasedli.
AVSTRIJSKA L A Dl J A JE BILA, K& JE BOMBARDIRALA MEDIJO.
Cetinje, 18.. marca. Preiskava srbskega primorskega vojnega poveljstva je dognala, da Drača In Medne ni napadla turška križarka »Ha-nndie«, marveč avstrijska križarka »Arnarl«, ki je bila nekaj časa v Draču usidrana, potem pa odplula v visoko morje ter se s turško zastavo vrr in mesto začela bombardirati.
SKADER PRED PADCEM.
Cetinje, 18. marca. S Širočkega Visa se s tolikim uspehom obstreljujeta Taraboš in Skader, da so se Turki morali iz doljnih frontalnih okopov na Tarabošu umakniti, ker je črnogorski topovski ogenj vse te okope razdejal in uničil.
Cetinje. 18. marca. V Skadru so doslej imeli samo dva reflektorja, zadnji teden pa je črnogorska vojska opazila v trdnjavi tretji reflektor. Zagotavlja se da imajo Turki v Skadru tudi brezžični brzojav, ki je baje v zvezi z neko avstrijsko vojno ladjo, odkoder potem poročila Iz Skadra pošiljajo v Carigrad.
Slovenska zemlja.
Iz Begunj na Gorenjskem.
Čudna so pota božje previdnosti, toda še bolj čudna pota našega svečeništva. Naš fajmošter Jaka se je baje naveličal lepe fare in pravi, da se bo raje udinjal za ribiča. Ne vodijo ga pri tem slabi nameni, temveč velika ljubezen do bližnjega mu kristjana v osebi radovljiškega kaplana Drolca Martina. Ta je po telesu in duhu neznaten, a poleg tega velik petelin in ne samo političen. Vsled teh vrlin in vsled sijajne zmage klerikalcev pri deželnozbor-skih volitvah ga je prišel pohvalit sam škof Bonaventura. Obilo ga bo nagradil. Na mesto Jaka bo se-danij radovljiški kaplan Drolc Martin fajmoštroval Begunjcem. saj kakor so jo tisti dan s škofom in kanonikom zgruntali. Škof se je pripeljal
v	Begunje, toda našega fajmoštra ni bilo doma, ker pravi, kaj bo hodil Bonaventura v Begunje, ko ima v Ljubljani dosti fletnega. Kar nas je begunjskih vernih ovčic, se prav veselimo radovljiškega Martina kot bodočega našega lajmostra, ker zna menda take hranilnice za kmete ustanavljati, da jih je potem sam žalosten. Za sedaj našega Jaka le občudujemo, da se bo »prijatelju« tako drage volje umaknil iz lepe fare. — Nevernik iz Begunj,
Iz Sevnice.
Ker sta si zadnje dni sem »Slov. Narod« in »Straža« glede števila duhovnikov v lavantinski škofiji tako v laseh, povzamemo nekatere splošne številke iz — samonemške-_ »Personalstanda« lavantinske škofije za leto 1913, v katerem je popisano stanje za 31. gruden leta 1912. V lavantinski škofiji je 221 župnikov. 144 kaplanov, 40 svetnih duhovnikov v drugih službah ter 55 redovnikov in 33 penzijonistov. Skupaj torej 493 duhovnikov:	v
drugih škofijah se ta čas nahaja še 15 lavantinskih duhovnikov. Nezasedenih je 60 kaplanlj in 7 ekspozi« tur oz. beneficijev. Vseli cerkev in kapel je 679, število prebivalstva pa
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci \ ezul ta.
»Bogme, spoznal bi bil, da biva tu tvoj stari oče! Saj do tega je moralo priti, veš... A kako dobro govoriš! Izražaš se s takšno spretnostjo in lahkoto...«
»Vaša očetovska dobrota me precenjuje.«
»Ne, ne ... res je... Človek bi dejal, da te je nekdo poučeval... Kdo te je učil? Kateri častitljivi in dobri mož je poskrbel za tvojo vzgojo? Tista strašna čarovnica gotovo ni mogla biti...«
Lantnč je prebledel kakor smrt, in radost ga je zapustila mahoma. Že je hotel povedati Doletovo ime; toda
v	velikodušnosti svojega značaja je rajši ohranil to žalostno razodetje zase...
Sicer pa je Monklar pozabil na svoje vprašanje; s tisto gibčnostjo in vročično nestalnostjo, ki se je razodevala v njegovih besedah in njegovem početju, odkar je bil v ječi, je vzkliknil mahoma:
»Kakšen norec sem! Puščam te tu. v tem kužnem zaporu ... In nič ne pomislim, da gotovo pogineš gladu. Daj, pojdi z mano ... pripravim ti večerjo, da se pokrepčaš...«
Prijel je Lantnčja za roko in ga vlekel s seboj.
Ta hip pa se je dvignila med vrati celice temna postava.
In Lojolov glas je zadonel odurno:
»No, kaj pomeni to? Veliki pro-fos daje sam svobodo jetniku! Ali blaznite, grof De Monklar?«
Da, Lojola sam je govoril te besede.
Ura Lantnejevega usmrčenja se je bližala, in prečastiti je bil prišel, da ponudi jetniku tolažbo svete vere, s čimer mu je dal gotovo velik dokaz svojega uvaževanja.
Kajti zaradi drugih jetnikov, makar če bi bili sami odlični gospodje, si ne bi bil delal neprilik.
Toda Lantne se mu je bil postavil po robu s predrznostjo, ki jo je moral občudovati: Lantne ga je bil opasno ranil — njega, ki je mislil dotlej, da mu ni enakega v igri z meči.
Posledica vsega tega je bila, da se je Lojolovo sovraštvo do Lant-nčja podeseterilo.
Morda ga je sovražil še bolj, nego je prej sovražil Doleta.
Ob zori je torej Lojola v največji naglici zapustil samostan, kamor se je bil skril kmalu po svoji aventu-ri z Lantnejem, ter se napotil proti dvorcu velike profosije.
Ne le. da je hotel prisostvovati Lantnčjevemu obešenju; njegov namen je bil pred vsem, posetiti ga še prej, kakor je bil že napovedal Mon-klarju.
Dospevši v dvorec velikega profosa, je zagledal Lojola vse polno stražnikov in služabnikov, zbranih na dvorišču in tiščečih glave skupaj; razgovarjali so se s tihim glasom, toda očividno v velikem vznemirjenju.
Kakor hitro pa se je prikazal on, so se prenehali razgovarjati in vsi ti ljudje so skionili glave tako skromno in ponižno kakor že od nekdaj vsi lakaji, kadar zagledajo pred seboj gospodarja.
Povelje, ki jim ga je bil dal Monklar, da naj ubogajo meniha v vseh slučajih, nenavadno spoštovanje, ki mu ga je izkazoval veljki profos, trud, ki si ga je bil naložil njemu v čast, ko ga je spremil do vrat, in še mnogo drugih znakov je bilo dvignilo Lojolo v spoštovanju te služinčadi kaj visoko. S tistim posebnim služabniškim instinktom so slutili v njem mogočno osebo, stoječo tako visoko, da je trepetal pred njim sam Monklar, strah in groza vsega pariškega mesta.
Prvi pogled je razodel Lojoli, da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega.
Obrnil se je k desetniku, ki je poveljeval straži.
»Kaj se godi, vrli mož?« ga je vprašal.
»Nič posebno važnega, častiti oče,« je odgovoril vojak, a zadrega se mu je poznala po glasu.
»Kje je gospod grof De Monklar?«
»Saj ravno... o tem smo se menili... Gospod veliki profos je spodaj, v ječi; razgovarja se z nekim jetnikom...«
»Z Lantnejem? ...«
»Z njim, prečastiti...«
»Pa kaj je na tem tako čudnega?«
Desetnik je molčal, ker si ni upal ponoviti, kar so si šepetali stražniki in služabniki med seboj.
Menili so se namreč, da je veliki profos nenadoma znorel. Njegovo čudno razburjenje, način, kako je tekel po Ciganko, besna grožnja, s katero je bil pozdravil ječarja, ki sta pritekla, slišoča rožljanje verig — vse to je bilo dovolj, da je izprevrglo mišljenje teh ljudij o možu, ki so ga videli vselej tako ledeno mirnega, da je komaj govoril in mahnil le redkokdaj z roko ...
»Vedite me h gospodu velikemu profosu,« je dejal Lojola nenadoma.
»Takoj, prečastiti,« je dejal ječar, na tihem vesel, da bo mogel videti. kaj se godi v Lantnčjevi ječi.
Toda nada ga ie prevarala.
Zakaj na poslednji stopnjici mu je mignil menih, da naj se vrne.
Lojola se je ustavi' ob znožju stopnjic.
Stal je nepremično in sklanjal glavo rSoti vratom ječe, ki je bila ostala odprta; Monklarjeva svetiljka jo je polnila z medlo svetlobo. Menih je poslušal...
Ob Lojolovem glasu je Lantnč vztrepetal od tesnobe; mrzel znoj
mu je stopil na čelo, in mašinalno je segel za pas po bodalo, ki pa so mu ga bili vzeli.
Monklarju pa se je izvil vzklik veselja.
»Oče!« je vzkliknil in hitel menihu naproti, »kako boste srečni tudi
vi	nad srečo, kj me je doletela! Ah, stokrat bodite blagoslovljeni! Saj ne dvomim ni malo, da se imam zahvaliti le vaši priprošnji pri Bogu, da ...
»Grof De Monklar,« ga je prekinil Lojola sirovo, »vam se blede! Kaj vidim! Vi osvobojate upornike! Ali ne veste, da je ta človek puntar, izdajalec svojega Boga m svojega kralja ki je poizkusil umoriti njegovo \eličanstvo sicdi 1-uvitir lr gorje vsakemu francoskemu podaniku ki bi se ga branil aretirati! Goric.« je zaključil s povzdignjenim glasom, vsakemu kraljevemu služabniku. ki bi se branil aretirati vas sa-mega, če hočete postati sokrivec tega krivoverca, upornika in rokovnjača, ki so mu dokazani tako strašni zločini kakor napad na njegovo kraljevsko Veličanstvo v svoji lastni osebi.«
»Oče.« je vzkliknil Monklar z osuplim glasom, »zdi se mi, da se iz-pozabljate ... Z eno besedo vam razjasnim vse...«
»Stražniki!« je zagrmel Lojola. »V imenu kralja, ki ga predstavljam' tukaj, v imenu Cerkve, katere pooblaščenec sem, storite svojo dolžnost!«
Lojola se Je odmeknil.
znaša 506.472 duš. V mariborskem bogoslovju ie 63 bogoslovcev, letos, lani jih je bilo 57, predlanskim pa 53; v dijaškem semenišču je 80 gojencev. — Na novo je bil v preteklem letu ustanovljen zavod salezijancev v Veržeju: ti vzdržujejo po poročilu v »Slov. Gospodarju« celo nižjo gimnazijo za svojih 60 notranjih gojencev iz raznih avstrijskih dežel, Porenja, Bavarskega in Prusije. Obljubljena kmetijska šola se otvori šele enkrat pozneje. Kanonična vizitacija in birma se leta 1913 se vrši v dekanijah Stari trg, Velika Nedelja, Maribor desni breg in Zavrč. V raznih farah je v škofiji nabranih celih 502.785 K za zidanje ali popravo cerkev.
Sv. Križ pri Trstu.
Kako ljubijo svobodo so pokazali socijalni demokratje v Nabreženi s tem. da so zažugali podjetniku tvrdke Benvenutti. da stopijo takoj v štrajk, ako si upa sprejeti kakega delavcj na delo, ki je vpisan v NDO. 'Nek delavec iz Sv. Križa je bil tudi vsled tega odpuščen z dela. Vredno je, da zapišemo. kako so se obnašali socijali-stični’ teroristi, ko so dosegli svDi umazani namen. Vpili in kričali so kakor besni. Najbolj pa so se pri tem odlikovali oni regnikoli, ki so se bogsigavedi od kod priklatili sem k nam, kjer izpodjedajo kruh domačinom. »Bute lo fora«, (vrzite ga ven!) so vpili. Odpuščeni delavec bo seveda dobil zadoščenje za to, kajti NDO. je napravila proti tem izsiljevalcem ovadbo, in tako bo preskrbljeno, da bodo dobili nekateri, ki jim je previsoko zrastel rudeči greben, sedaj o Veliki noči brezplačne potice — v obliki črnega kruha. Slovenskim delavcem pa naj služi ta dogodek v resen opomin. Ali se vam ne trga srce, ko vidite, kako vas tujci podijo iz delavnic pod zaščito za svobodo in pravice zatiranih se boreče socijalne demokracije? Za vas. ki ste tu domačini, ni dela, a za one privandrane regniko-le. pa ga mora biti! Ni-li to v nebo vpijoča krivica? Socijalni demokratje so vam tedaj z lepim vzgledom pokazali, kakšna da je njih delavska organizacija. Niti za trenutek več ne pomišljajte, ampak se takoj vpišite v NDO., ki je edina prava za-ščitnica slovenskega delavstva. Vsak zaveden slovenski delavec, ki noče, da bi ga kedaj podili z dela razni privandravči, naj se takoj organizira v NDO. Ustrašiti se tudi ne sme socijalno - demokratičnega terorizma. kajti taka stranka, ki se le s terorizmom vzdržuje, mora prej ali slej izginiti z zemeljskega površja.
Dnevni pregled.
Predpogoji demobilizacije. »Slav-Janin«, prinaša v svoji 4. štev. poleg 'drugih lepih člankov tudi lep članek pogoji demobilizacije. Člankar pravi, da si avstrijski diplomati vse prelahko predstavljajo rešitev rusko-av-strijskega vprašanja. Avstrija bo morala pokazati resno voljo, da hoče mir. Demobilizacija s,e ne bo izvršila, dokler ne dobi Rusija zadoščenja. List našteva 10 točk kot pogoje demobilizacije in sicer: 1. Poljski dež. namestnik mora oditi. 2. Jezuit Andr. Šepticki, ki dela največje intrige, mora oditi v Rim. 3. Prof. Qrumevsky mora iti v pokoj za svoje protiavstr. pisanje. 4. Morajo se izpustiti iz ječe ruski duhovniki in učitelji in 247 ruskih kmetov v Galiciji, ki so'Zaprti zaradi ruske propagande. 5. Ublažiti
se morajo razmere v Galiciji in Bukovini. 6. Zagotoviti se mora mir ogrskim Rusinom. 7. Mažari morajc dati Srbom in Hrvatom narodne pravice in cerkveno avtonomijo. 8. Hr-vatski se mora vrniti ustava. 9. V Bosni Hercegovini se mora vpeljati srbski uradni jezik. 10. Češke šole na Dunaju se morajo zopet odpreti. Pod takimi pogoji bi torej prišla demobilizacija in mir. Do takrat je menda še daleč.
»Flottenverein« je imel te dni svoj občni zbor Za novega predsednika je izvoljen pl. Detela, poleg njega Belar itd. torej sami Nemci in nemčurji. Zato je nepotrebno, da bi dobilo društvo tudi slovenski naslov — kakor je predlagal g. Štrukelj — in tudi hrv. časopisa ni treba. V Flottenvereinu ni nič slovenskega — zato mu ni treba niti slov. imena.
Razredna loterija. Priprave za razredno loterijo so v polnem teku. Srečke se začno prodajati junija in sredi oktobra ima biti prvo srečka-nje. Za vsako loterijo se izda 100.000 srečk, ki bodo igrale v vseh petih razredih: cena srečke za vsak posamezen razred znaša 40 K za celo srečko pa 200 K. Srečke se razdele na 10 delov. Za vse srečke ene loterije bi torej država dobila 24 milijonov kron, na leto pa 48 milijonov, ker se vršita dve emisiji. Dobitki morajo glasom zakona znašati najmanj 70%, kar bi na leto znašalo 33.6 milijonov; državi bi tedaj spočetka ostalo na leto le 14.4 milijona kron kosmatega dobička, od katerega treba odbiti še precejšnje stroške za pisarje, provizije itd. Kasneje se bo dohodek izboljšal z zvišanjem emisije. Z načinom organizacije razredne loterije se bavi finančno ministrstvo. Najbrže se bo oziralo na kolektante, ki jih bodo priporočile trgovinske zbornice in druge poklicane korporacije in na tobačne trafikante. Vsekako Pa se bo stvar uredila tako, da finančna uprava ne bo pozneje nosila rizika za neprodane srečke ter se bodo loterijske poslovalnice ustanovile le proti primem! kavciji. Imejiteljem poslovalnic se bo izplačevala provizija:	bankam
najbrže kake 3%. trafikantom in drugim manjšim poslovalnicam pa do 6%.
Z naše mladinske mize. Pod tem
naslovom piše v »Popotniku« priznani mladinski pisatelj Pavel Flerfc o III. zvezku E. Ganglovlh zbranih spisov za mladino tako-le: »Trinajst jih je teh spisov, polni so veselja mladih let; hodiio z otroki po nlih mladi, trnjevi poti; v maSkare le Sel v sanjah Poljančev Joško; sv. Miklavž je prišel k malim v vas... Taki so kosi iz življenja, prav iz življenja malih. Gangl ostane našim malim tudi s tem zvezkom ljub prijatelj in marsikateri časek svojega mladega življenja se bodo menili z njim>« _ O »Spisih Mišjakovega Julčka« piše isti ocenjevalec, ki se mu vidi, da pozna otroško dušo. o-troško hrepenenje in življenje, tako-le: »Mišjakov Julček postaja po večini z vsakim zvezkom bolj mladinski pisatelj:	prisrčen,	ljubek, z
otroki vesel, z otroki žalosten; z njimi ljubi, z njimi živi.« — OI. J. Ribičičevem zvezku »Vsem dobrim« piše učitelj P. Flerč: »Takih mladinskih spisov kot je ta, pri Slovencih ni dosti; pa tudi Ribičičev menda ne. To je umetnik, ki ubira pot moderne in so mu pred vsem glavni notranji vtiski. Na življenje zunaj in znotraj zre mirno, roka pa mu riše, kar je videl, v velikih potezah.« — Na mestu bo, če izrečemo tu javno priznanje podjetnosti učiteljskih organizacij. da si upajo v sedanjih ča-
sih izdajati knjigo za knjigo po teh nizkih cenah (vez. po 1 K 50 v) ter se potem ne boje ne stroškov za opremo zunaj in znotraj. Vse knjižice so ilustrirane. Slovenskim staršem pa je sveta dolžnost, da podpirajo ta podjetja zaradi slovenske mladine. Vse te knjige se dobe v Učiteljski tiskarni, ki jih je kar naj-krasneje natisnila.
Knjige Slovenske Šolske Matice so se razposlale križem domovine. Vsak član je dobil za 4 K čve-tero knjig. V vrednosti njih vsebine sino že poročali. Danes izpolnujemo le še prijetno dolžnost, če povemo, da je tisk jako lep in sploh vsa vnanja oblika knjig zelo okusna, kar de!a čast in daie dobro ime Učiteljski tiskarni, ki je vse te štiri knjige natisnila.
Šolske vesti. Za provizorično učiteljico in voditeljico šole na Dobravi pri Kropi je imenovana gdč. Marija Sajovic, doslej provizorična učiteljica v Gorenjih Gorjah. — Za suplenta na šolo pri Devici Mariji v Polju je imenovan namestu učiteljice Ivane Majer, ki je radi bolezni na dopustu, absolvirani učiteljski kandidat Franc Jankovič, dosedanja suplentka na šoli na Viču Marija Držaj je imenovana za provizorično učiteljico na šoli v Polhovem Gradcu.
Zopetna preložitev roka za oddajo napovedi v svrho priredbe dohodnine In rentnine za leto 1913. Z
ozirom na razglase c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko z dne 1 decembra 1912 št. A I 4223, z dne 28. decembra 1912 št. 2052^Praes. in z dne 17. februarja 1913 št. 48/3/Pres. priobčene v uradnem delu »Laiba-cher Zeitung« se naznanja, da je c. kr. finančno ministrstva z odlokom z dne 14. marca 1913 št. 18080 rok za leto 1913 vnovič do dne 31. maja 1913 podaljšalo.
Uradne vesti. Dražbeni oklic. — Dne 21. marca 1913 ob 11. dopoldne bo pri podpisani sodniji dražba zemljišč a) vi. št. 272 in 325 kat. obč. Krškavas in b) vi. št. 587 in 628 kat. obč. Cerklje, obstoječih iz hiš št. 15 v Dol. Stopicah, št. 66 v Črešencah in 10 zemljiških parcel brez pritikline. Cenilna vrednost: ad a) 2010 K, ad b) 930 K. Najmanjši ponudek: ad a) 1340 K. ad b) 620 K. Pod temi zneski se ne prodaja. C. kr. okrajna sodnija v Krškem, odd. II., dne 21. februarja 1913.
Dober plen. Dne 12. marca je bil v Radovljici semenj, katerega je izmed drugih posetil tudi neki uzmo-
vifc, ki le napravil izboren pien. Me-
sto da bi bi! hakupll Živine, le pred
blagajno na postaji posestniku Ivanu Prosenu s Strahinja pri Kranju prerezal na telovniku žep ter iz njega ukradel denarnico, v kateri je bilo 8 bankovcev po 50 K, eden za 100 K in eden za 20 K. Med postajama Ra-dovljica-Lesce je pa v vlaku prerezal žen 851etnemu užitkarju Tomažu Zupanu iz Sela pri Zabreznici ter mu okradel denarnico, v kateri je imel dva bankovca po 100 K, dva po 20 K in 8 zlatov po 10 K. Orožni-štvo je zamoglo konštatirati le toliko. da je osumljenec okoli 35 let star, je imel lepe brke, čedno sivo obleko in črn, trd, nizek klobuk. Odkod ga je veter prinesel, je popolnoma neznano.	•
Roparski umor. V desetem dunajskem okraju se je dne 16. t. m. izvršil roparski umor. Na nekem stavbišču so našli stavbinskega paznika Herbsterja umorjenega. Neznani morilec mu je ukradel hranil-nično knjižico. Vkljub temu, da so spustili na sled za morilcem policijskega psa, se vendar doslej ni posrečilo morilca prijeti.
Samomor. Predvčerajšnjem se e vstrelil na Dunaju znani kavar-nar Viljem Kretschner. Vzrok samomora je doslej še neznan.
Rodbinska drama. V Wolkers-hofnu je umoril te dni tesar Anton Kast s pomanjkanja svojega petletnega sinčka in svojo ženo. na kar si je še sam pognal kroglo v glavo.
Grozna drama ljubosumnosti 15-letnega dečka. 151etni trgovski učenec Lavrionov iz Kijeva, ki je imel ljubavno razmerje z neko 151etno šolsko učenko, je dne 16. t. m. zabodel z bodalom svojega tovariša, na katerega je bil ljubosumen, umoril je nato svojo ljubico in si slednjič pognal še samemu sebi kroglo v glavo pred očmi policije, ki je prihitela na mesto umora. Oče morilca je preteklo leto izvršil samomor.
Smrten padec avijatika. Avija-tik Mercier iz Pariza je te dni napravil polet na svojem aeroplanu, v okolici Amberiena. Pri tem je padel tako nesrečno na tla, da je bil na mestu mrtev.
Zastrupljeni datlji. Pariška policija je aretirala te dni 30letno pevko Marto Bergerjevo, ki je imela razmerje z industrialcem Loopetom. Loopetova soproga le pevko obdolžila. da ii jc ta pred nekaj dnevi poslala zaboi z zastrupljenimi datlji. Policija je dognala, da so bili datlji zastrupljeni s sublimatom. Tudi hišna preiskava pri pevki je prinesla veliko obtežujočega materiala. Marto Bergerjevo so vsled tega zaprli.
Sternicklov proces — trikratna smrtna obsodba. Preteklo soboto zvečer je izrekla porota v Frankfurtu n. O. razsodbo v tridnevnem procesu proti znanemu roparskemu morilcu Sternieklu in njegovim trem sokrivcem, ki so bili obtoženi radi zločina roparskega umora, izvršenega v Ortvvigu na posestniku Kal-liesu, njegovi ženi in dekli. Glavni obtoženec Avgust Sternickel je bil obsojen zaradi trikratnega umora trikrat na smrt. Sternicklova tovariša Jurij Kersten in Franc Schlie-wenz, ki sta bila sokriva umorov v Ortwigu, sta bila obsojena dvakrat na smrt. Viljem Kersten, ki se je tudi udeležil umorov, in ki ni niti polnoleten. je bil obsojen na petnajst let težke iečc.
Roparski napad. V Baeni pri Kordovi na Španskem so izvabili roparji nekega slugo z denarjem na samoten kraj, kjer so ga oslepili s poprom. Nato so ga zadušili in mu pobrali denarno torbo, v kateri je bilo 10.000 peset. Roparji so nato pcbesnlU in iih doslej policija še ni
mogla prijeti.
Obsojeni trgovec s človeškim mesom. Na Angleškem je prišel v veljavo zakon, po katerem se obsodijo trgovci z dekleti s kaznijo s palicami. Interesantno Je. da je nastopil to kazen neki gališki trgovec s človeškim mesom Marko Bauer, ki je mlada dekleta navidezno poročil, nato pa jih prodal v bordel v Ar-gentinijo. Marka Bauerja pa so prijeli in so ga obsodili na 25 palic po zadnji plati In 18 let prisilne delavnice.
Popravek. V včerajšnjem uvodniku se je vrinila napaka:	tiskano
stoji poleg: Štajcrca in Domoljuba — stati bi moralo: Štajerca in Domačina.
najnovejša čudna vporaba je — kakor nam piše »Stalna delegacija« avstrijskih inženirjev — da se meri z njim najobčutljivejše temperaturne izpremembe. Za to ga posebno vsposobljujeta mrežasta konstrukcija in velika višina. Eiffloy stolp, katerega mase tehtajo 7000 ton, je kljub tej teži med najlažjimi zgradbami na svetu. Ako si ga mislimo tisočkrat pomanjšanega, tedaj bi bil z višočino 30 cm. naravnost suptilno nežne konstrukcije. To pa ravno povzro-čuje, da stolp z uprav zelo hitro in v veliki meri reagira na temperaturne izpremembe. Na žici, ki visi od druge ploščadi in je 116 m dolga, se jasno opaža izmenjavanje višine stolpa ob temperaturnih izpremem-bah. Stolp deluje kakor zelo občutljiv dilataeijski termometer. Na 116 metrov dolgem termometru so stopinje zelo dolge in torej za merjenje majhnih izprememb naravnost izborne.
Ruski carjevič in etiketa. Princ Aleksej, ruski prestolonaslednik, je nenavadno živahen otrok in tako temperamenten, da se pogosto, da, zelo pogosto pregreši proti etiketi. Tako na primer tole. Ako se pelje s svojimi sestrami v kočiji in sicer takrat, ko gleda kar največ ljudi na cesarski voz — tu neizrečeno rad vščipne svoje sestrice v stegno, silno je namreč vesel, da se te ne smejo radi etikete niti ganiti. Najlepšo stvar pa je napravil lani. Cesarska rodbina je bila v vročih mesecih v Livadiji na Krimu. Car je imel ravno važen pogovor z enim izmed svojih ministrov, ko je prihitel v sobo mali carjevič in je zaklical: »Papa! papa! Car je prekinil razgovor in je sinka opomnil, da ga ne sme vendar v prisotnosti gostov tako nagovoriti. Carjevič jc sicer osupnil, nato pa se je zravnal po vojaško in je reke! resno: »Veličanstvo, vaše hčere mi ne dado miru!« Car in minister sta udarila v smeh — to je bil ves odgovor ua prinčevo pritožbo. Temu pa se je nagubančilo čelo in je nadaljeval: »Veličanstvo, prosim pojasnila, zakaj ni vaš minister pozdravil prestolonaslednika?« Car je zopet udaril v smeh, toda to pot sam, ker minister — se ni več smejal.
Ljubljana.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Eifflov stolp kot termometer.
Zgraditelj Eifflovega stolpa v Parizu ki je pred kratkim praznoval osemdesetletnico svojega življenja, je doživel zadoščenje, da se porablja njegovo mojstersko inženirsko delo za znanstvena raziskavama. Njegova
— Za velikonoč naj pošilja vsak Slovenec sokolske razglednice.
— Najlepši plruhl so srečke za
umetniško loterijo.
— Iz gledališke pisarne. Danes
v sredo popoludne ob 3, zabavna burka »Pred poroko«, ki je budila pri premijeri s svojimi komičnimi situacijami nepretrgano veselost, da gledalci kar niso mogli iz smeha. Predstava bo izven abonementa. za lože r.epar. cene zelo znižane. Ob 7. zvečer (par) priljubljena opereta »Jesenski manever« z našo subret-ko gdčno. Fantovo v vlogi prostovoljca Marosija. — V četrtek, petek in soboto ne bo predstav. Za praznike pripravlja opera »Tosco«, drama Cankerjevega »Kralja na Betajnovi« z gospodom Borštnikom iz Zagreba, ki praznuje letos tridesetletnico svojega igralskega delovanja v vlogi Kantorja. Naš rojak g. Borštnik si je ždel, nastopiti v izvirni slovenski, če mogoče Cankarjevi igri.
— Slovensko gledališče. Sincc-
na predstava »Jesenski manevri, pri kateri je v vlogi prostovoljca Marosija gostovala gospa Polakova, ie občinstvo globoko zadovoljila. Oo-spa Polakova kot prostovoljec v svoji porednosti in v svoji naivnosti
Iz korespondence pokoj, prijatelja Ramivova.
Priobčil Hefajstov.
Pod Pohorjem, 15. III. 1913.
Včasih, ko je naša mlada literatura samo vojska besed, ko se naši mladi literatje kosajo, kdo bo zapisal lepše zvenečo besedo, ki ne pove nič, ne bo odveč, ako objavim dve pismi pokojnega prijatelja, ki je bil tudi mnenja, da je beseda vse.
vsebina nič.
Evo Jih brez komentarja!
I.
13. julija 1907.
Dragi fant!
Cel teden se že dolgočasim doma. Črni kruh in slaba voda, pri moji veri, to je vredno puščavnika ne dijaka. V nedeljo, 7. julija je bilo v sosednji fari žegnanje. Bil sem v krčmi, to je itak najvažnejše od
10.	do polu 4. Prvo poldrugo uro sem se kratkočasil z natakarico (fino, kodrasto punčko iz naše fare. nekoliko gosposka) od polu 12. naprej pa, ugani s kom — z nekdanjo Ivanovo ljubico, krčmarjevo hčerjo Tilko. (Otilija Erjavec). (Oprosti, da delani toliko oklepajev.) Za silo se je še dalo ž njo zabavati. Prišel sem tako daleč pri nji, da se tičeva in da Je obljubila priti 11. avgusta * Ljutomer
na veselico. Tudi Tvoj prihod sem Ji naznanil in ona Te baje zelo radovedno pričakuje. Fantič sreča Te išče, um Ti je dan ete. Tudi ona je kodrasta. Ie da so njeni kodrčki črni Tvoji pa bolj pšenične (oprosti mi, da sem tako prozaičen) barve. Mogoče, da se Ti kodri zapletejo, eni v druge, ali pa da se Ti zapleteš v nje, če že se nisi v katere. Toda to Te gotovo dolgočasi.
Jaz sem čisto prost. Istotako moj prijatelj Ivan, še ni nobeni pogledal pregloboko v oči. Sedaj čltam Skakespearovega »Romeo in Julija«. Kaj ne zelo ganljiva snov. Posebno ona scena, ko je Julija na balkonu, pravzaprav pri oknu in Romeo na vrtu, to se mi res dopade (2. akt, 2. prizor.) Ko bi še jaz kje katero tako našel pri oknu! — No, sedaj sem pa spet sentimentalen in to se ne spodobi za radikalca. Pa mogoče je pri Tebi isto.
Kal je kaj v politiki novega? Jaz še nisem dobil nikakega posebnega časnika v roke. Kaj je z radikalci in shodom v Ljubljani? Veš kaj o liberalnem shodu? Sl naročen na njih »Poročilo«? Veš kaj o Proftu? Kaj je v »Omladinl«? Poročaj mi vse, obširno seveda, in če bi jaz prej ne pisal, povej ml pravočasno, kdaj prideš k meni.
Radikalne pozdrave
teol Rfinilro&
II.
24. julija 1907.
Mio caro!
Prečital sem Tvoje cenjeno pismo prvič in naredil dolg obraz, prečital sem ga drugič in naredil daljšega. Suhoparno, strašno suhoparno. Od same politike človek tudi ni sit in tako treba soh zraven. Tvoje pismo je sicer dobro prekuha-no, pa nezabeljeno, neosoljeno. Naj v miru počiva, jaz ga ne pogledam več.
Pisal sl mi Precej najvažnejše pa po navadi izpustil, to je datum svojega prihoda. Povej no, kdaj prideš. če ne Ti Tilka čisto zvene od nestrpne radovednosti. Meni se smili ubogo dekle. Ne zabi ji prinesti sladkorja! — Sicer je pa tudi zame važno, kedaj se prikoboliš in ravjio zato Ti pišem sedaj, da Te opomnim na to. Citam »Slov. Narod«. v številki od 6. julija krtači precej na dolgo g. Zidanšeka. Par važnih reči iz lista Ti povem, ko prideš k meni. Škoda sedaj paphi3*
Kaj počne Tvoja Nina? Je bila ali bo pri Vas kaka veselica? V zadnjem slučaju se spravi k svojemu dekletu, pa mu reci, kakor pravi
Heine:	,	„	.	„
»Erlauben Sle schfinste Fraulein. Mir armen Sohn der Musen,
DaB ich lege meln S&ngeshaust
A«! iiiren SchwanenbuseM
ali pa kakor Hamlet: »Fraulein soli ich in eurem SchoB liegen? In Ein schoner Gedanke, z\vischen den Beinen eines Madchens zu liegen! (III. Akt. 2. Scene.)
Mogoče bo tvoja dražestna Ofe-lija pri tem malo zarudela, pa to nič ne de. Samo s tistim »Sangerhaust« ima svoje težkoče, ker imaš do »S&ngerja« še daleč. Nisi se še skopal v luži in se zagledal v solnce itd. Pa da no zabim — Ti si sam literat. Vseeno piši mi o Nini in razlozi mi svoje trpljenje in težave!
Včasih sem naravnost grozno sentimentalen. Ne vem ali sem podedoval to hvalevredno lastnost od Westherja ali od Zorina pa približno istega kalibra bo. Samo Lote ni, pa ta bi se že dobila. Sedaj so lepe mesečne noči in takrat me vrag napade. Malo mi manjka, pa začnem delati verze pri luninem siju.
Gori sem citiral Heineja In tukaj Ti lahko povem, da ga sedaj čitam. Pa ne misli, da sem za^a^j tega zaljubljen. Priporočam ga tudi
Tebi.	t .	.
Res, skoro bi pozabil, stori mi malenkostno uslugo. Prosim le, če imaš Prešerna doma. ali če ga kje dobiš, napiši mi na posebnem papirju pesem s »Pod oknom« (Luna sije...) Saj za tak papir, na kakršnem sl ml pisal zadnjič, Ti menda ne bo žal. Ja* mislim uarar.eS *dal trubMurltl.
Pesem si torej izposodim iz Prešerna (saj mi menda tega ne zameri), kaka koča naj predstavlja gradič v mavriškem slogu, kravja dekla vi-sokorodno, plemenito damo, metla pa pahljač. Samo za balkon in gi-taro sem v zadregi. Morda ml tukaj Tvoja bistra glava pomore. Ce bi šlo vse po sreči ali pa po nesreči, bi la ko vzel za motto svojega prihodnjega pisma verze: »Stara baba Isker-ca, itd. In Geoffroy Rudel je tukaj.«
Želel bi, da bi se v Tvojem prihodnjem pismu vsaj parkrat zabliskalo. da bi ne bilo tako nehvaležno delo ga čitati. Privleči dovtipe za lase, če drugače ne gre. Saj mi boš
menda torej kaj pisaJ 0	'zc^
se nrioravi) dražestni, mili, neusmi-ljeni nedosežni, prisrčno ljubljeni, nikdar pozabljeni, lepi, čisti, nezm; temnooki, rdečelični, črnolasi devi (Nini) (von der kleinen feiuen Rei-nen, Einen), z alabasterskim vratom. svilnatimi trepalnicami, snežno-belimi grudi, s prisrčnimi jamicami v licih, bisernimi zobki,_ rubinskimi ustnicami, angeljskim obličjem, meh-khni ročicami in s kurjimi očesi. V druge pikantnejše pokrajine si ne upam. Tukaj imaš epiteta, če ji boš kedaj koval stihe. Tvoja je tudi pe-tošolska! 1! sicer pa pardon. Ne vem prav. ali je Nina identična s tisto, zaradi katere si bil siromak okregan od mamice, ali ne, PiŠl torej obširno.
Gričar & Mejač, Ljubljana
jEPrešierra-OTra, "U-llca šite^r. O.
Največja zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. — Konfekcija za dame.
Točna postrežba.	....	~~	Solidne	cene.
EaEEOBa»ca3s«aBm«ij^
Ako se hočeš dobro rabavatl, pojdi v
Velika dvorana
je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd. ::
restavracijo .Tivoli'; H - , k h
tam je izvrstna češka kuhinja, dobiti je
■ tudi vedno sveže pivo in razna pristna tt n • a. ~	i i	n
::	v	i	n	a	po	zmernih cenah. ::	Vsako jutro ze ob 6. uri sveže kuhana kava.
po jako nizki ceni vedno na raz-::	polago.	::
nepopisljiva. Bila je takoj za svoj prvi prizor zasluženo počaščena z lepilni šopki. Tudi ostali so bili na svojem mestu.	—c.
— Štiridesetletnico službe obhaja danes Anton Navljan, član društva komisijonarjev v Ljubljani. Svojo 401etnico obliaja še čvrst in zdrav še vedno v službi svojega poklica. V mladih letih je bil kot vojak na Laškem in je bil leta 1866. pri Kustoci v bitki. Z vojne se je vrnil živ in zdrav, na kar se je posvetil svojemu stanu. K njegovi štiridesetletnici mu njegovi tovariši čestitajo.
— Z Ježice. Radi naših nedeljskih notic z Ježice je bil P. Ernst hud na »Dan« — tako hud. da mu ni zadostovala samo ena igra temveč |e pridjal še komedijo, kjer je nastopil sam s protestom proti »Dnevu«. Svetujemo gospodu patru, da se raje drži svojega poklica v Šiški in naj ne hodi zdražbe delat na Ježico, sicer bo še kaj neprijetnega slišal.
— 'Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« izreka nai-iskrenejšo zahvalo neimenovanemu 'dobrotniku, ki je društveni knjižnici podaril »za pirulie« znesek 25 K in zobozdravniku g. dr. Al. Prann-seisu, ki je v isti namen naklonil znesek 10 K; prav tako toplo se pa tudi zahvaljuje gdčni. Tinki Kunaverjevi z Lepe poti in g. meterju Franu Hribarju za lepe podarjene knjige. Da bi našli mnogo plemenitih posnemalcev!
— Umrla je dne 17. t. m. zasebnica gdčna. Monika Amalija Regor-schek. Pogreb ranjke bo danes, v sredo 19. t. m. ob 4. uri popoludne. R. I. P.!
— Deželni muzej »Rudoliinum« ojtane velikončno nedeljo, t. j. 23. t. m. zaprt za javni poset, zato pa bode v ponedeljek, t. j. dne 24. t. m. od 10. do 12. ure dopoldne odprt.
— Preobložil je včeraj neki lila. pec, ko je peljal slamo po Resljevi cesti, toda ne voz s slamo, marveč samega sebe z alkoholom. V pijanosti je slamo tako slabo naložil, da jo je skozi izgubljal, a je vsled svoje preobloženosti ni mogel pobirati. Ko je stražnik uvidel, da bi naposled hlapec zamogel priti domov s praznim vozom, je le tega voznika odstranil in izročil voz in konja drugemu.
— Turki se vračajo. Predvčerajšnjem se je mimo Ljubljane s posebnim vlakom iz Soluna preko Trsta peljalo 450 Turkov, kateri so zapustili o času okupacije Bosno in odšli na Turško, sedaj se bodo pa zopet nastanili na rodni zemlji.
!Če sta to dve osebi, potem piši o obeh, in zgoraj navedene okraske in pridevnike prideni tisti, katero imaš rajši.
Moj prijatelj in rojak Ivan misli baje iti kakor sem slišal v Marijino Celje na božjo pot, da dostojno obhaja 7501etnico tega letanja tja gor. Simplicitos! Sicer pa ne vem, če se bo ta vest obistinila. To pismo se Ti bo zdelo menda precej konfuzno. Toda nalašč je vse zmešano, da je povsod nekaj soli. Ljubo bi mi bilo. Če bi me hotel Ti v tem posnemati.
Dosem je bilo pismo koncipiva-no (koncipovano) in pisano 24. julija, ker je še prostora dovolj in velja znamka svojih 5 kr, hočem še iz-stisniti par besed kar ex abrupto. Pišem pa 26. julija.
Iz Tvojega pisma (vendar se ga še enkrat dotaknem) veje iz vrstic in med vrstami velikansko, prav radikalno navdušenje.
Danes sem se sešel prvič, kar sem doma s svojim dekletom z nekdanjim. Segnila sva si v roke itd. in čez tri četrt ure sta naredila Mon-sieur in Madame drug drugemu ivljudni kinks in se ločila.
Lahko bi ti pri tej priliki načve-kal raznih neumnih toda meni se smili Tvoja trezna radikalna butlca in zato molčim.
S tulečim antiklerikalnlm pozdravom	tvoj	Ramivov.
Pripis 27. julija zjutraj.
Nocoj se mi je sanjalo o samih dekletih. Skušnjavec me nadleguje. Bog bodi milostljiv moji ubogi, grešni dušil Moli zamel
— Spomladanska dela v parkih in drugih nasadih se že več tednoY ob zelo ugodnem vremenu vrše. Razno grmičje in drugo drevje se snaži in obrezuje. Tudi pota se pridno popravljajo in nasipljejo. Vsled teh del je Trubarjev park že nekaj dni za občinstvo zaprt.
— Umrli so v Ljubljani: Simon Malenšek, bivši delavec, 60 let. — Alojzij Berčič, tovarniškega delavca sin, 9 mesecev. — Ivana Leben, šivilja, 77 let. — Ana Presker, soproga železniškega oficiala, 40 let.
— Loterijske številke. Gradec:' 76, 14. 86. 54, 55.
Trst.
Po kaj je prišel v Trst. — Nesramno postopanje z 72Letniin starcem. Janez Prinčič iz Kojskega (Brda), star 72 let, zapuščen in brez sorodnikov, je prišel v pondeljek v Trst peš iz domačega kraja (okolu 15 ur hoda), zato, da pride do pravice in svojega premoženja. Starček živi največ od milodarov dobrih ljudi in zraven hodi v zastavljalnice, kjer kupi na dražbi razne zlatnine poceni in jih potem prodaja znanim ljudem, in pri tem nekaj izkupi. Največkrat mu znanci sami naročajo, naj kupi o priliki to in ono in naj jim prinese. — Starček je pripovedoval, da je bil pred božičnimi prazniki v Trstu, kjer je nakupil nekaj lišpa, in se nato odpravil v hribe, kjer bi te reči prodal.
V Kanalu pa ga je ustavil orožnik in ga odpeljal na orožno postajo. Med potjo pa ga je orožnik udaril s puškinim kopitom po hrbtu in s pestjo po čelu, in to brez vzroka. Morda se je g. c. kr. orožniku dozdevalo, da hodi starček prepočasi. Na orožniški postaji mu je pobral vse, kar je imel pri sebi: 4 ure, 8 verižic, 9 svetinj in nekaj drugih srebrnih kosov. Snel mu je s prsta celo prstan, ki ga je nosil že desetletja na roki. Pri tem je seveda ves čas surovo ravnal s starčkom. Ko ga je obral, ga je zapodil na cesto in mu velel, naj pojde iskat odvzete reči na glavarstvo v Gorico. Ubogi Prinčič je romal v Gorico na glavarstvo. Tam so mu pokazali vse odvzete predmete, izročiti pa mu niso hoteli ničesar. Dejali so mu, da odpošljejo vso zlatnino na županstvo v Kojsko, kjer naj se zglasi. Prinčič je romal domov. Na županstvu so mu rekli, da ne dobi ničesar; vsi njegovi dragulji da bodo prodani in denar obrnjen v dobrodelne namene. Revež je prišel v pondeljek v Trst, da dobi potrdilo od zastavljal-nega urada, da je res kupil one predmete, ki so mu odvzeti. — Starček je ves obupan, zakaj te ure in verižice so vse njegovo premoženje. Nekatere kose pa so mu izročili znanci, da jih proda. — Čudno se nam zdi, da se županstvo nič ne zavzame za svo^-jega občana. Ali ne more županstvo Kojsko najti pravice? Ali ne pozna siromaka, ki je brez hiše, brez njive in brez sinov? Morda je res postava, da ne sme prodajati siromak takih reči, pravica pa ni, da se mu odvzame vse, kar ima in se ga pahne na cesto. Ali je morda pravica, da sme c. kr. orožnik v Kanalu biti 721etnega reveža s kopitom in pestjo, da čuti še sedaj bolečine? Ali niso postave za vse enake? — Napisali smo to, ker se nam smili neveden starček, ki mirno trpi in išče pravice po uradih.
Ne ve, kdo ga Je razrezal. Neki stražnik je našel v nedeljo ponoči v Rojanu (predmestje) mladega človeka na tleh, ki je bil ves pokrit s krvjo. Poklical je telefonično zdravnika z rešilne postaje, ki je dal prepeljati neznanca v bolnišnico. Tam so kon-štatirali, da ima mož štiri do 7 cm dolge rane, ki mu jih je zadalo kako ostro rezilo. Razkužili so mu rane in jih zašili. Ranjenec je bil zaradi izgube krvi in zaradi prevelike množine vžitega — alkohola ves čas brez zavesti. Še-le naslednje jutro se je prebudil in povedal, da mu je ime Peter Galiussi, zidar, star 26 let. — V kaki družbi in kje se je nahajal prejšnji večer, ni vedel. Tudi se ni mogel domisliti, kdo bi ga bil napadel. — Morda se pa bo vendar-le spomnil, pjcedno se mu zacelijo zašite rane. . .	7.
Precej »prometa« je imela v nedeljo rešilna postaja. Zdravnik je bil klican na osem krajev. Rešilno postajo pa je prišlo obiskat 22 ranjencev. Takih, ki so se poškodovali na rokah, je bilo 12; zaradi raznih poškodb na telesu 8; dva pa sta bila vgriznjena od psa.
Politični shod v cerkvi sv. Antona novega v Trstu. Za nedeljo dne 16. t. m. je »Edinost« opozorila tržaške Slovence na takozvane postne propovedi, ki se vrše v cerkvi sv. Antona novega. Brez vsake posebne -■ - ''tacije se je zbralo ogromno število narodnjakov v nedeljo popoludne v imenovani cerkvi, in so pričakovali, da se sami prepričajo o napadih, ki so se že par nedelj ponavljali. Grobna tišina je nastala, ko se prikaže na prižnici neki jezuit, ki sliši baje na ime Pristov. Po kratkem uvodu je takoj napadel vse napredno Časopisje, seveda v prvi vrsti »Edinost«. Pričel je kričati, kot da bi bil postal blazen:	»poročevalec tiste
umazane lažnjive falotske »Edinosti« je danes tukaj, poiščite ga, vstane naj, oglasi naj se, da ga bomo vsi spoznali.« Ko je prav po barbarsko opsoval »Edinost in njene urednike, se je spravil nad »Sokola« in razvil obširno agitacijo za svoje »Čuke«. Poživljal je stariše, naj ne puste svojih sinov pri tržaškem »Sokolu«. Dalje je blatil slovenske odvetnike v Trstu, naše politično društvo. Mimogrede je omenil, kako je gospod papež nezmotljiv, kako moramo tudi v političnih vprašanjih ubogati gospoda škofa, gospode fajmoštre in gospode kaplane. Velikega učenjaka in refomatorja škofa Bonomelli-ja je proglasil ta omejeni kaplanček za liberalnega škofa in krivoverca. Pri vsakemu posameznemu napadu pa Je nazvočega poročevalca »Edinosti« opozarjal, da naj vse zapiše, kar on govori. Ko si je nekoliko ohladil svojo »sveto jezo« nad liberalci, se je spravil nad socijaliste, povedal je med drugimi napadi neki slučaj, kateri se je baje njemu pripetil pred 5 leti v Idriji na Kranjskem. Rekel je, da ko je bil pred 5 leti na misijonu v Idriji, je zbolel takratni voditelj idrijskih socijalistov in zahteval, da ga on obišče na zadnjo uro. Ker pa on jezuit ni imel ravno časa, je šel g. dekan in previdel spokorjenega voditelja idrijskih socijalistov. — Dalje je prepovedal čitati vse napredne časopise in priporočal »Slovenca«, »Novo Dobo«, »Domoljuba« itd. Napadel je tudi naš humanitarni zavod sv. Nikolaja in priporočal neko društvo sv. Marte, Marijino družbo, klerikalne posojilnice, Čuke in druge klerikalne poneumljevalnice. Ko je moral končati — kajti govoril je že 1 uro in pol, se razkorači in pravi: »Še nekaj imam na vesti, kar vam moram povedati. Bližajo se namreč deželnozborske volitve. Tržaški Slovenci dobro pazite, komu bodete oddali vaš glas. Kdor vam ne more dokazati, da je uzoren kristjan, da hodi redno k spovedi in sv. obhajilu, da se posti itd., ga pod kaznijo dvojnega smrtnega greha ne smete voliti in ako je tudi Slovenec.« Nato je pokazal svojo črno suknjo in kričal kot norec: »Mi farji zaničevani, jezuiti, ukažemo tudi v političnih vprašanjih in nihče drugi.« Zaželenega uspeha ta zblazneli jezuit ni dosegel, pač pa ravno nasprotno. Slišalo se je med »shodom« ponovno polglasno smejanje, posebno med Ženstvom. Po »shodu« so pa po raznih gostilnah na račun zbesnelega popa ljudje zbijali razne šale. Splošno se je pa kritiziral njegov surovi nastop in tudi jezik. Govoril je namreč takozvani gorenjski dialekt. S svojo postno komedijo je oškodoval tudi tržaško slovensko gledališče, ker so s,e ljudje na njegovi brezplačni burki dovolj zabavali.
Društva.
Napr. pol. izobr. društvo za Ko-Ilzejski okraj«. Redni občni zbor se vrši dne 28. marca t. 1. točno ob 8. uri zvečer v restav. prostorih pri »Levu« Mar. Ter. cesta 16 h kateremu s« uliudno vabi yse člane. m.
A - *
Dnevni red:	Poročilo	predsednika,
tajnika, blagajnika in rač. preglednikov. Volitev odbora in rač. preglednikov. Slučajnosti. Odbor.
»Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« naznanja, da bo zaradi praznikov društvena knjižnica odprta danes, na praznik sv. Jožefa od 10.—12. dopoludne, jutri na veliki četrtek od 6.-8. zvečer in na velikonočni pondeljek od 10. do 12. dopoludne; od prihodnje srede počenši so pa zopet običajne poslovne ure, t. j. vsako sredo od 6.-8. zvečer in vsako nedeljo in praznik od 10.—12. dopoldne.
Balkanski odmev.
Od vzhoda veter piše in tisočer odmev i prinaša čez pogorje, ki mu krvav odsev razžarja vse obzorje.
V plamenu borne hiše, otroci, starčki, žene na kole nabodene, ko prej osramočene po zversko bile so!
Krščanska se molitev za skorajšnjo rešitev in prošnje mile so tam dvigale v nebo zasužnjencem stoletja -pomagal ni nikdo!
Vsled groznega početja zverinskih je ljudi zdaj tam še kup pepela, oglodane kosti; a krokarjev krdela so dalje odletela, kier spet nebo žari!
Vsak, ki človeška duša oživlja mu telo, z bridkostjo le posluša balkansko zgodbo tol Nekdo pa tu na gori stoji in tja zija in strašni mu prizori ^ ne ganejo srca, temveč sc veseli in si še več želi požigov in krvi!
Kdo je ekrutnež ta? ves svet ga že pozna: on žrelo je odprl, da bi ves svet požrl!
Kdo naj bi se mu uprl?
Tam na Balkanu bliska slovanski meč se zdaj in bolj in bolj pritiska zveiinske Turke v kraj!
Mar to pravično ni?
Kaj misliš, požeruh, da jeze peniš se, ko Turkom slabo gre?. Pohlepnost in napuh sta zaslepila te in davno bil bi že s krivičnim mečem planil tja doli nad zmagalce, slovanske reševalce, če hrbtov jim ne branil bi meč pravičnejši, ki s severa blišči!
Res škoda, požeruh, da sosed velikan ti brani na Balkan: to bil bi zate kruh!
Na nezastraženo slovansko bi zemljo brez truda lahko vdrt ter jo na mah požrl!
Zares si ti junak, a le v požrešnosti, pa tudi poštenjak, da celi svet strmi!
Slovan.
bodo sprejele posredovanje ter se bodo obenem zahvalile balkanskim državam, da so sprejele njih predlog. — Glede turško-bolgarske meje bodo velesile stavile predlog, da naj ss od zaveznikov zahtevana mejna črta Rodosto-Midija preloži na črto Enos Midija. Zahodno od te črte naj pripade ves teritorij, izvzeinši Albanijo, zaveznikom. — Glede vojne odškodnine bodo velesile izjavile, da ne morejo priznavati stališča Balkanske zveze, pripravljene pa so priznati zaveznikom pravico, da bodo zastopani pri sejah finančne komisije in da bodo imeli tudi svoj glas pri teh sejah v Parizu, ko se bo razpravljalo vprašanje, katero vsoto turškega državnega dolga naj prevzamejo zavezniki.
BOLGARSKA IN SRBSKA.
Belgrad, 18. marca. Srbski poslanik Spalajkovič in bolgarski poslanik Tanče v sta dospela zopet v Belgrad. Prihod obeh poslanikov daje povod, da se javnost zopet bavi s srbsko- bolgarskimi odnošaji. Opo-zicijonalni listi zahtevajo, da nastopi Srbija samostojno pot politične ori-jentacije, ker je Bolgarska nezanesljiva zaveznica, ki išče že sedaj izven Balkanske zveze politične stike. Baje se vrše med Srbijo in Grško že zaupna pogajanja, zlasti potovanje bolgarskega generala Dimitrijeva v Petrograd v Belgradu vznemirja, ker spravljajo to potovanje v zvezo z vprašanjem meje med Srbijo in Bolgarsko.
GRKI OSVOJILI ARGYKASTRON.
Atene, 18. marca. Grške čete so prodirale 16. t. m. v dveh kolonah pred Argykastron, kjer se je bil sovražnik utaboril. Po kratkem boju so morali Turki in Arnavti pustiti Argykastron ter so se umaknili proti Tepeleniju. Grki so Argykastrou zasedli.
ALBANSKI KANDIDAT SE PODAL V ALBANIJO.
Neapelj 18. marca. Vojvoda montpensierski je na svoji jahti »Mekong« odplul proti Albaniji in ima na krovu orožje ter municijo, da zaneti vstajo v južni Albaniji in se proglasi za vladarja.
SESTANEK KRALJEV.
Kodanj, 18. marca. Poleti se snidejo tukaj ruski car, angleški kralj in nemški cesar kot gostje danskega kralja.
KAKO ITALIJA SKRBI ZA SVOJE ŽURNAL1STE.
Rim, 18. marca. »Tribuna« javlja, da se Je grof Berchtold zaradi dejstva, da niso bili k njegovi soare-ji povabljeni italijanski žurnalisti iz kraljestva, nasproti laškemu poslaniku na Dunaju grofu d’ Avarna osebno opravičil, češ, da se je to pomotoma zgodilo.
Najn9vejša telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 18. marca. Radi slabega vremena so brzojavne in telefonske zveze skoro povsod pretrgane — vsled česar ni došlo v noči novih poročil.
POSREDOVANJE VELESIL.
London, 18. marca. Reuterjev biro piše, da bo odgovor velesil na mirovne propozicije Balkanske zveze m orihodiilih dneh gotov. .Velesile
Od,v'”^vni urednik Radivoi Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«
Mali oglasi.
Glasovlrie, planine, avtdmate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ciub-ijana-GUnce 92.
Pozor!' Pozor!
Sokoli!
N ajnovejne
gramofonske plošče
Proste vaje za 111. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1913.
Tri plošče skupaj K 7*50
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg št. 9.
Največja zaloga gramofonov ln plošfc Ceniki brezplačno.
Gostilna
pri Kankertu
v Spodnji Šiški se
odda.
^ ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne ..UNION".
Na prodaj
§ so lepe st ela že iz trdega lesa s predali za špecerijsko :: trgovino.	::
Vpraša se v „Prvi anončni ::	pisarni.	163
SSSESSZSSZSSESzi
Želodčne bolezni
hemoroide, telesno zaprtje
lišaj, kožni izpuščaji, kostne rane.
Brezplačno poročam na željo vsakemu, ki trpi na želodcu, slabi prebavi, telesnem zaprtju, zastajanju krvi, kakor tudi na hemoroidah, lišaji, odprtih nogah, vnetju i. t. d. kakor so mnogi bolniki, ki so trpeli leta in leta na teli boleznih, ozdraveli hitro in trajno. Na razpolago je več kot 10.000 priznalnili in zahvalnih pisem.
Bolniška sestra Klara
Wiesbaden, Walkmnhlstrasse 26. isa
Odda se takoj po prav ugodni ceni
nap psi lokal
na glavnem trgu v Novem mestu
z dvenra velikima, modernima izložbama z roleti, zraven potrebnimi skladišči, s stanovanjem ali brez stanovanja, pripraven za vsako obrt. — Na prodaj je tudi hiša s tremi vrtovi, krita z rezano opeko, v predmestju, pripravna za penzionisia. Cena 2200 K-Ponudbe na lastnika Kopač in Pavčič, trgovca v Novem mestu.
Senzacija za Veliko noč!
Velikanska zaloga oblek za gospode in dečke. Krasna izbire, kostumov za dame in deklice v najmodernejših faconah in najsolidnejšem blagu.
Postrežba točna in solidna.	Cene	priznano	nizke.
Angleško skladišče oblek
Beroatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
Izgotovljene obleke
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini
„Pri Škofu“ v Ljubljani,
na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
Čevlji cenej i
kakor kjerkoli, elegantni in trpežni se dobijo le v
zalogi čevljev
Alfr. Frankel, kom. družba Vodja: Josip Hočevar.
ljjubljana
Stritarjeva ulica štev. 9.
Pozor, kolesarji!
Pred nabavo kolesa ob bližajoči se sezlji si izvolite pogledati mojo največjo zalogo vsakovrstnih in najfinejših Puchovih koles (edino znstopstvo) in prepričali se bodete o izborni kvaliteti. — V zalogi se dobe vse kolesarske potrebščine in vsa popravila se izvršujejo v lastni mehanični delavnici.
Torej pozor, najboljši in najcenejši nakup le pri tvrdki
Poleg tega tudi najliuefši šivalni stroji.
  Pouk za vezenje brezplačno. ——
Naročajte cenike za kolesa, šivalne stroje, ure In zlatnino, tudi ..................... po	pošti	prosto.
olesarji! Pazite,
fin T1A nodpfp v roko raznim špekulan-Ucl 1*v pauciv tom in ne dajte se premotiti pri nabavi kolesa od papirnatih obljub, dok’er se niste ogledali mojo veliko zalogo prvovrstnih in
SS, „Es-Ka in Adler" koles.
Blagovolite si torej ogledati in prepričali se bodete, da se najboljše in primerno najcenejše kupi samo
pri strogo s« lidni tvrdki
ANA GOREČ
špecijalna trgovina s kolesi in deli
Ljubljana, Mar. Ter. c. 14 (Novi svet).
Zahtevajte cenik. Največja izposojevalnica koles.
Pri sedanji draginji bode vsaki z veseljem pozdravil da od 20. februarja 1913 naprej v moji modni trgovini za gospode dobrovoljno
nor o d računam 10°|o popusta
vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od mojih skromnih stalnih cen pri nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat, rokavic, nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumb i. t. d.
Opozorim istočasno, da je moja modna trgovina za gospode, založena nedvomljivo z najnovejšim in na boljšim blagom iz prvih in zanesljivih iovaren in sicer nedvomljivo največji izbiri.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Pazite - - 1 Modna in športna trgovina za gospode - -
P. Magdič, Ljubljana, J',!.
Llubliana
Franca Josipa cesta st. 3
nota K
sil
za gospode in dečke
priporoča pravkar došle novosti za pomlad.
Najlepša velikonočna darila
s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na
največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine
H. Suttner,
Blago
najfinejše
vrste.
1IIŠŠ&
trg
tene Lastna protokolirana tovarna
najnižje.	^	•	•
ur v Švici.
,!KO‘ znamka ,IKO‘
Naročite krasni veliki ilustrov. cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto
o. JI
j