Jelen v naših gozdovih
Mnogo let je že preteklo, odkar je bivala in životarila po naših lepih, obsežnih gozdovih velika divjad in zverjad. Dokler se niso brigali za les, ker ni imel posebne vrednosti in bolj redko pohajali V gozdtove, je tamkaj gospodaril medved, volk in ris. Po gozdnih Jasah se je pasla srnjad in mogočni jeleni. Najbolj stalni so gamsi, katerih črede so že pred davnimi leti prav tako kakor danes, plezale po strmih pečinah naših planin.
Skoraj v vsakem kraju najdemo imena, ki nas spominjajo tistih časov »Medvedov štant« priča, da je bilo tamkaj dobro čakališče za kosmatinca, »Brlog«, beseda, ki je nastala iz nemške Bernloch označuje kraj, kjer je medved prezimoval, »Volčji dol«, »Volčja jama« itd. pa nas spominjajo na nikdar site požeruhe volkove. Prav tako so ostala imena »Jelenje luže« in »Močile«, kjer se je jelenjadi kopala, »Jelenov studenec«, kjer si je jelen hladil žejo; Jelenov-ca, Košutnik in slično pričajo, da so tamkaj imeli ujete jelene. V raznih graščinah, posebno na Dolenjskem in In Notranjskem pa je še danes raz-dbešemo rogovje starih jelenov, ustre-ljen& v slovenskih gozdovih. Večina starega rogovja je izredno velika in
močna ter priča, da so bili tudi nosilci Nega i
gotovo posebno veliki in lepi Prišli pa so drugi časi in splošna svetovna struja Je spremenila tudi naše kraje in ljudi. Človek je izboljševal orožje. Naši pradedje so streljali s puščicami, njih nasledniki so Imela puške, in sicer prve pa kresilni kamen, kasneje na užigalnik, kapšel; basali so jih še spredlaj in Že ni pogodil prvi strel, bila je divjad rešena. Nekaj let za tem so pričeli uporabljati dvocevke, največji uspeh pa so dosegli puškami, basankni z na* ji. Ic danes, ko imamo repetirke, je divjad v veliki nevarnosti pred iztrebljenjem. Puška je uničila še več pa je pre-sddra, ki je razred-nekdanje obsežne, nepredirne gozdove. — Medved se je podrti v kočevske in ribrriStfe gozdove in volka so hvalabogu zatrli. Kakor škoda je bilo medveda, ki ne dela posebne je bi nevaren le tistemu, ki ga je dražil ta pa v raznih pravlgcah, tabo je bHo dobro, da so pregnali volka. Vol-veHId nepridipravi, uničevalci gozdnih sostanovalcev, p« so Hi ponovno pojavili deloma med vojno, najbolj pa po vojni po gozdovih. IzgkiH pa je tudi jelen. Jelenjad so morali nekoliko taeftti, aH popolnoma zatreti pa jo ni bilo potrebno. Kjer so manjša jpoedovl, posebno zasajeni z mlado jelovkio, dela jelenjad veliko fhodo, ker hipi mlada debla. AH tudi to se lahko precej uspešno preprefli. Ker to delajo po večini le stare košate, jelenove samice, ti pač potrebno te odstreM. Odpomore pa se temu precej tudi s
Jelena v boju za košute.
Jelen ruka in kliče na boj druge jelene.
tem, da zasadimo v takih gozdovih brest, ki hitro raste in ga ni posebno škoda. Kjer 'je brestovima, jelenjad to lupi in ne uničuje jekrane. Pa tudi na polju so delali jeleni škodo, kjer so se pasli. Deloma radi tega, deloma iz lovske morilne strasti in pa dobička-željnosti, so jelene pred klakimi pretdesetimi leti popolnoma zatrli v slovenskih pokrajinah.
V zadlnjih letih pretočenega stoletja pa je nakupil stari baron Born pri Tržiču na Gorenjskem večje posestvo, to ogradil in pričel
gojiti jelene. Prav tako so jih pričeli gojiti tudi na Snežniku na Notranjskem. Posameznim jelenom je uspelo uiti in se naseliti v sosednjih gozdovih. Oni iz Bornovega lovišča so ostali po večini v sosednji Kokri, posebno pod Storžičem^snežniški pa so se raztepli po obsefmh, lepega lesa bogatih notranjskih in dolenjskih gozdovih. Jelenjad se je zopet zaplodila in ker jo lovci čuvajo, da jo nepoklicani ne uničujejo, nasprotno pa, da se preveč ne razmnoži, se jo danes vesele vsi lovci in tudi nelovci, kadar jo srečajo ali slišijo v gozdovih, posebno v planinah, katerih krasoto dviga lepa divjad.
Prav kakor ustvarjena za jelenjad je lepa Kokra m jelenjad se tega tudi zaveda, ker se le redko oddaljuje od krajev kjer ve, da jo gojijo in skrbe za njo. Polja ni v tistih krajih, pač pa so obsežne poseke, kjer se pase V gorskem potoku si hladi žejo, v hudih zimah pa poskrbe njeni gospodarji, da ne trpi gladu iti ji po-kladajo razno hrano. S tem ni z odstrelom starih živali, katerih pri jelenjadi ni posebno težko ločiti od mladine in srednjeletnih, pa preprečijo vsako večjo škodo.
Najlepša je jelenjad v jeseni, ko je oplojevanje. Močni jeleni v ranih jutrih, v poznih večerih in tudi včasih pri lepi mesečini kličejo svoje ljubke in pa nasprotnike na boj. To klicanje imenujemo rukanje; v Kokri pa pravijo, da bukajo jeleni. Nepopisno lepo je, kadar zatrobi gozdni mogočnež in njegov glas doni v jesensko gorsko tfšmo, da odmeva ob pečinah. Košute, ko ga zaslišijo se približajo, tafco, da si čh zbere močan jelen včasih kar po štiri ali še več. Za te se je treba boriti z nasprotniki. Nastanejo hude borbe, ki končajo večkrat tudi smrtno.
Ko pa po planinah prične redno snežiti, je že končano jelene ženi to vanje In s tem pričnejo navadno tudi slabi časi. Jelenjad, ki je Hia poprej zelo plašfjiva, se pribftža človeškim domovom in tam kjer zanpa, prosi hrane. Tam kjer pa občuti, da ne najde darežljivih rok, odnosno zaščitnikov, se navadno kmalu oddalji, seveda, ako hna še čas. Pravi lovci pa v bedi ne streljajo nobene divjadi, kajti zavedajo se, da s preganjanjem dvignejo njeno zk>.
V Ljubljani, dne 27. oktobra 1927
Stev. 43
■v« V (i
Trije avtomobili,
ki se vozijo okrog da delajo reklamo za loterijo Središ. odbora udruženja vojnih -invalidov. Dobitki tega, v korist vojnih invalidov prirejenega srečkanja, bodo obstojali iz 25 takih 6-sedežnih avtomobilov.
Levo:
Rumunska princes« Ileana,
najmlajša sestra naše kraljice Marije. O njej so neki sovražni listi prinesli izmišljene laži, da je pobegnila z nekim častnikom.
Desno: Reka Piave s ponto-
nom, ki je naše fante pred 10. leti pri zasledovanju Lahov prevažal na drugo stran. Lahi so strahovite ba-tiue hitro pozabili in jih že spet srbi.
Letalo «Ljubljana», last aerokluba v Ljubljani, je bilo razstavljeno na vele-sejmskem prostoru, da si ga je vsakdo lahko od blizu ogledal.
Des*»: Jožef Javornik, ugledni posestnik in trgovec z lesom v Žalni na Dolenjskem, je minuli torek praznoval še iz-redlno čil in trden svojo 80-letnico, v kratkem pa proslavi svojo zlato poroko.
Levo: Komora sloven. polka gorskih strelcev št. 2 v Rivlgnanu ob Til-mentu pred 10. leti po bitki pri Kobaridu 24. do 26. oktobra, ko so ItaEjani tako bežali, da jih niso mogli dohajati.
Levo:
Ana Javornikova roj. Zores, Jožefova soproga, je kot »Štajerčeva mama« znana daleč okrog po svoji dobroti. ZLatoporočenki se je 13 otrok, ki jih živi še 6. Dekleta so se pomožila, fantje pa pomagajo pri trgovini.
Srečko Kumar,
goriški Slovenec in pevovodja pevskega društ. »Kolo« v Zagrebu, ki je s svojim petjem doseglo največje priznanje v Nemčiji in je minuli teden prekrasno pelo v Ljubljani in v Mariboru.
Dr. Voja Mariukovič, eden izmed vodij Demokratska stranke in minister, ki zagovarja sodelovanje Demokratske stranke z radikali.
Ljuba Davidovi, p'redsedni.-; Demokratske stranke, ki želi vse napredne stranke združiti proti sedanji nazad-
. :n J^j.54,j-.
Desno:
V sredini:
Velikanska Ljeninova grobnica pred Kremljem v Moskvi. Desno:
Kapela v Štipu. postavljena v spomin v bitki ob Bregalnici padlim junakom.
s-
Dušanov grad v Skoplju.
največjem mestu v Maitedoniji, kjer živi mnogo Slovencev, posebno vojakov in orožnikov.
Mesto Štip ob bolgarski meji, kjer so Bolgari po balkanski vojni zavratno napadli svoje zveste in junaške zaveznike Srbe, ki so jih pa v večdlnevni bitki oh Bregalnici silovito potolkli.
Lpvo:
Joža VeseSko, kovaški mojster in posestnik v Središču ob Dravi, pr-voboritelj obrtništva in zaslužen naprednjak, je 15. oktobra umrl .nagle smrti od vseh obžalovan.
J MUH
oHertnigor
« Tu mou.
C Suha ti u . X \/fomcl'i"H
•iKtntt/čnou^.

*%Boveč Radolji
^^Su^m f
lrifabarih U (! ^r^Tolminl'}
KAVALE.
Hotnino^
ona *.
*pORlCA%<§
t 4 /	o"?
V5«'* «r c 5 > «9 GJ
TanUatu 7f 4
^ jLl1
V	V tele r

jf ^ &TRČVIZL
M tstr t

Sezoni
Ciril Lenart, 251etničevlj.pomo3-nik iz Trbovelj, ld d je na efekti trte. daljnovodu končal življenje.
V sredini zgoraj: Motor letala
»Ljubljana«.
Desno: Imeniten koncert, ki
dokazuje, kako lepa godba globoko seže v srce. Levo: Masako Išijo, ki jo smatrajo za najlepšo Japonko, se je zaročila z bratom japonskega cesarja.
Spodaj: Zemljevid prodiranja avstrijsko-nemških čet od Kobarida proti Pia-vi pred desetimi leti. Debele črte nam kažejo, kako daleč so Lahi vsak dan tekli.
Alcibijad Bebi, morilec albanskega poslanika Cena bega. Mladega dijaka, ki se je na italijanske stroške šolal v Rimu,
so nahujskali naši sovražniki v umoru.