Mladika, Mohorjeva, Novi Matajur in ZTT predstavili knjižne novosti Klop tokrat razkriva nekdanje, »pravo« in današnje partizanstvo / 19 Primorski Štiri dvorane sredi Trsta SandorTence V središču Trsta imamo Slovenci v razdalji nekaj sto metrov štiri dvorane. V Ul. sv. Frančiška imamo Gregorčičevo dvorano, v njeni neposredni bližini prostore Slovenske prosvete in Društva slovenskih izobražencev ter pritlični prostor v Narodnem domu, katerim se je sedaj pridružila še multimedijska dvorana Slomedia. In potem se pritožujemo, da Slovenci nismo prisotni v središču Trsta. Marsikdo bo pripomnil, da so štiri dvorane bogastvo in odraz vitalnosti naše skupnosti. To je najbrž res, a le do neke mere. Štiri dvorane, ki so ali bodo celo v konkurenci med sabo, tudi dokazujejo, da Slovenci nimamo ne prave in niti skupne vizije o dejavnosti v centru Trsta. Pred časom je tudi Primorski dnevnik na veliko pisal o ustanovitvi slovenskega informacijskega centra v Narodnem domu, ki je nekaj časa deloval, potem pa zaprl vrata. Najbrž zaradi pomanjkanja denarja. Sedaj beremo, da je Dežela projektu Narodni dom namenila 24 tisoč evrov. Kaj se bo tam delalo in dogajalo, bomo še videli. Slovensko kulturno ministrstvo je svojčas vzelo v pretres možnost, da bi v Narodnem domu odprli tudi neke vrste kul-turno-informacijski center Slovenije, ki je v Trstu kulturno gledano žal skoraj popolnoma odsotna. Kolikor vemo, je ta predlog romal v pozabo in se o njem ne govori več. Štirim dvoranam v strogem središču mesta je treba dodati stadion prvi maj in Narodni dom pri Sv. Ivanu. S prihodnostjo stadiona se ukvarjajo novi voditelji Bora, usoda svetoi-vanskega Narodnega doma, ki je trenutno sicer razvalina, pa bo gotovo spet predmet polemike v manjšini, ki seveda ne bo obrodila ničesar. Razen običajne slabe krvi in jeze. Lahko se torej pritožujemo, da nas »višje sile« počasi izrivajo iz Trsta, moramo pa se tudi vprašati, kaj smo naredili in kaj delamo, da se to ne bi dogajalo. Štiri dvorane v kvadratnem kilometru površine povedo marsikaj. V danih pogojih smo lahko torej skoraj zadovoljni, da se srečanja v Društvu slovenskih izobražencev odvijajo ob ponedeljkih, dan pozneje je na vrsti Slovenski klub, ob četrtkih pa bodo, kot kaže, prireditve v Slo-medii. Narodni dom si bo moral poiskati druge časovne termine, Slovenija pa naj še počaka. Morda na peto dvorano ... dnevnik PETEK, 27. NOVEMBRA 2009 Št. 281 (19.680) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Premier znova napadel sodstvo, češ da hoče vreči vlado Berlusconi: Grozi nam državljanska vojna Opozorilo Finiju: Kdor ne spoštuje večine, gre iz stranke gorica - Ob 28-obletnici Kulturnega doma Zbor Carmina Slovenica povezal swing s partizani GORICA - Na odru Kulturnega doma je sinoči nastopil slovenski koncertni zbor Carmina Slovenica. Pod taktirko Karmine Šilec so temperamentna dekleta zapela pesmi, ki so v glasbi odražale boj proti fašizmu in nacizmu. Zbor je ponudil pesmi predvojnega Berlina in Pariza ter judovsko glasbo, francosko in italijansko partizansko pesem, swing in seveda slovenske partizanske napeve. Doma in v tujini uveljavljeni zbor so povabili v Gorico ob 28-letnici delovanja Kulturnega doma, ki svojo vsakoletno obletnico pospremi z odmevnim dogodkom. Uvodoma je zbrane pozdravil ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel. V dvorani so bili tudi ugledni gostje, med njimi državni sekretar Boris Jesih. RIM - Premier Silvio Berlusconi je na včerajšnjem zasedanju predsedstva svoje stranke z neobičajno ostrino napadel nasprotnike in neposlušne zaveznike. O sodstvu je dejal, da skuša vreči vlado, s tem pa da potiska državo »na rob državljanske vojne«. Prav zaradi tega je po njegovih besedah nujno treba čim prej sprejeti načrtovane pravosodne reforme. Berlusconi se je lotil tudi notranje opozicije v stranki in poudaril, da kdor ne bo sprejemal stališč večine, ta ne bo več v Ljudstvu svobode. Pri tem je seveda mislil predvsem na Finija in njegove privržence. Na 6. strani Generali vabi šolarje na učno pot o kmetijstvu Na 4. strani V Trstu primer kaznivega »stalkinga« Na 7. stani Pokrajinska komisija na Zidaričevi kmetiji v Praprotu Na 8. strani V Ronkah roparski napad v banki Na 14. strani Prispevki FJK tudi za štiri slovenska športna društva Na 21. strani gospodarstvo Finančna kriza Dubaja pretresla borze LONDON - Vodilne evropske borze so včerajšnje trgovanje sklenile globoko pod sredinimi vrednostmi in zabeležile največji dnevni padec v zadnjih sedmih mesecih. Cenejša je tudi nafta, prav tako pa se je rahlo znižal tudi tečaj evra v primerjavi z ameriškim dolarjem. Vzrok vsega tega je predvsem poteza du-bajske vlade, ki je v sredo upnike vladnega investicijskega holdinga Dubai World in njegove hčerinske družbe Nakheel zaprosila za prestavitev roka za plačilo obveznosti iz kreditov vsaj do 30. maja 2010. Na 13. strani trst - Izsledki tehničnega omizja izvedencev ■ I «v • v Uničujoča ocena o gradivu za žaveljski uplinjevalnik SLOV I K Slovenski izobraževalni konzorcij Javno srečanje Na slepo Claudio Magris Drago Jančar sodeluje Veronika Brecelj predvideno je simultano prevajanje 27.11.2009 - 18.30 Kulturni dom Ul. Brass 20 - Gorica @SLDVIK. 2 Četrtek, 26. novembra 2009 ALPE-JADRAN / ljubljana - Dvajsetletnica ustanovitve Demokratične opozicije Slovenije Ivan Oman: Brez zmage Demosa ne bi bilo normalne demokracije Demos so ustanovili 27. novembra 1989 na Omanovi domačiji vZmincu pri Škofji Loki LJUBLJANA - Brez zmage Demosa na volitvah spomladi 1990 ne bi mogli vzpostaviti normalne demokracije, je prepričan nekdanji predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman. Po besedah prvega demokratičnega predsednika slovenske skupščine Franceta Bučarja je bil Demos hrbtenica, ki je nosila celoten proces osamosvojitve Slovenije od Jugoslavije. Oman je na okrogli mizi ob 20. obletnici ustanovitve koalicije Demos (Demokratična opozicija Slovenije) v Muzeju novejše zgodovine Slovenije pojasnil, da so se v omenjeno koalicijo novoustanovljene zveze oz. stranke povezale zato, da bi zmagale na prvih demokratičnih volitvah spomladi 1990. Ob tem je dodal, da pa razume nekatere, ki so se ustrašili nalog, ki so postavljene pred tistimi, ki lahko zmagajo. "Položaj je bil takrat tak, da je bila ta skrb upravičena," je dejal in nadaljeval, da bi nekateri takrat rajši ostali v opoziciji. Po Omanovih besedah so bili konec osemdesetih let v strahu pred tem, kakšni bodo izidi raznih nočnih sej, tako v Beogradu kot v Sloveniji. Kot je dodal, so tedaj držali pesti, da bi v vrhu komunistične partije prevladal Milan Kučan, "ki je bil mlajši in nekoliko liberal-nejši". Kot meni Oman, si je komunistična partija svoj t.i. sestop z oblasti predstavljala drugače, kot se je potem dejansko zgodilo z nastopom novih političnih strank. Za nekdanjega predsednika Slovenske kmečke zveze je bilo zborovanje v Cankarjevem domu v začetku leta 1989 v podporo stavkajočim rudarjem na Kosovu dejanska legalizacija opozicije. Po njegovi oceni je takratni srbski na-cionalkomunizem Slobodana Miloševica ogrožal slovensko komunistično partijo, "ki je bila liberalnejša". To je, tako Oman, olajšalo prehod in uveljavitev novih strank in novega volilnega sistema ter pravno legalizacijo novih političnih strank. Bučar je pojasnil, da je bil cilj Demosa osamosvojitev in da se je temu vse podrejalo. Po njegovem mnenju je bila to pomanjkljivost, kajti, ko je prišlo do osamosvojitve, "ravno jasnega in konkretnega programa za nadaljnji razvoj Demos ni imel". To je bilo jedro poznejših težav, sodi Bučar. Kot meni, je bila slovenska komunistična partija oz. Zveza komunistov Slovenije (ZKS) pred volitvami spomladi prepričana, da bo na teh volitvah zmagala. Po Bučarjevih besedah so t.i. stranke kontinuitete (ZKS in ZSMS oz. socialistični mladinci), "če so le mogle, nasprotovale Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade in sedanji evropski poslanec Lojze Peterle (levo) in nekdanji član predsedstva Slovenije in dolgoletni politik Ivan Oman sta ukrepom, ki bi peljali v osamosvojitev Slovenije". Zato so morali v Demosu, da so dosegli ukrepe za osamosvojitev, uporabiti taktiko, da so stranke t.i. kontinuitete "potisnili v kot, da so se morale te jasno opredeliti, ali so za osamosvojitev ali ne". Jasno pa se omenjene stranke niso hotele opredeliti proti osamosvojitvi, je dodal. Na okrogli mizi je med drugimi sodeloval tudi predsednik nekdanjih Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle, ki je poudaril, da je samo Demos šel na volitve aprila 1990 s projektom demokratične in samostojne slovenske države in z voljo, da prelomi s totalitarnim družbenim redom. "Mi smo realizirali največji narodnopo-litični projekt Slovencev v zgodovini, izpolnili smo sanje," je dejal Peterle glede osamosvojitve Slovenije. Glede samo-razpustitve Demosa decembra leta 1991 pa je dejal, da je bilo "z Demosom treba končati, ker so zmagali napačni". Demos je bil ustanovljen 27. novembra 1989 na Omanovi domačiji v Zmincu pri Škofji Loki. Prvotne članice koalicije so bile Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije - predhodnica SDS - in Slovenski krščanski demokrati, pozneje pa so v koalicijo vključili tudi Slovenska kmečka zveza, Zeleni Slovenije, Slovenska obrtniška stranka in upokojenska stranka Sivi panterji. (STA) koroška - Gospodarstvo Sadovnik še štiri leta na čelu AACC CELOVEC - Na skupščini Al-pe-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje (AACC) s sedežem v Celovcu je bil dosedanji predsednik Bernard Sadovnik izvoljen za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Njegov namestnik je nekdanji intendant Avstrijske radiotelevizije (ORF) Gerhard Weiss, generalni sekretar pa ostaja Filip Warasch. Eden glavnih sklepov skupščine je, da se bo AACC kot pristojni center za jugovzhodno Evropo v prihodnje osredotočil na institucionalno sodelovanje regij in občin v tem prostoru. AACC je na občnem zboru tudi podrobno obravnaval minulo štiriletno delovanje centra, predvsem pa čezmejne projekte. Še posebej, tako so poudarili, je center pomagal občinam v Sloveniji in dvojezičnim občinam na Koroškem pri uresničevanju čezmejnih projektov vseh vrst. Sa-dovnik je ob tem dejal, da želi center prav te čezmejne projekte s Sloveni- Bernard Sadovnik jo in drugimi republikami nekdanje Jugoslavije v prihodnje še poglobiti. Alpe-jadranski center za čez-mejno sodelovanje je bil ustanovljen leta 2003 s finančno pomočjo dežele Koroške oziroma tedanjega deželnega glavarja Jorga Haiderja. Center ima še danes pogodbo z deželo Koroško, ki ji letno zagotavlja osnovno financiranje dejavnosti, med naloge centra pa spada tudi lobira-nje v Sloveniji po nalogu koroške deželne vlade. (I.L.) V šolah FJK več odsotnih učencev VIDEM - Deželni šolski urad je objavil podatke, iz katerih izhaja, da v Furlaniji-Julijski krajini rahlo narašča število odsotnih učencev v šolah v vseh štirih pokrajinah. Prejšnji ponedeljek je bilo tako odsotnih skupaj 22.110 učencev na skupnih 141.583 učencev (nekoliko več kot 15 odstotkov). Največ odsotnosti so zabeležili v goriški pokrajini (24, 5 odst.). Serracchiani o italijanski manjšini v Istri STRASBOURG - Evroposlanka Demokratske stranke Debora Ser-racchiani je na seji komisije EU-Hrvaška opozorila na probleme italijanske manjšine v Istri in na Reki. Evroposlanka iz FJK je izrazila upanje, da bo slovenski parlament kmalu ratificiral arbitražni sporazum s Hrvaško. 1. decembra bodo prostovoljci osveščali mimoidoče o aidsu ter delili kondome LJUBLJANA - Okužbe z virusom hiv ne moremo pozdraviti, lahko jo sicer zdravimo, zelo učinkovito pa jo lahko preprečimo, je ob predstavitvi akcije 1. december -svetovni dan boja proti aidsu dejal vodja akcije David Hrovatin. Prostovoljci bodo tako 1. decembra na 36 mestih po Sloveniji izobraževali mimoidoče, delili kondome in zvečer organizirali koncert na Mestnem trgu v Ljubljani, kjer bodo nastopili Sons, Aperion, Billysi, Zablujena generacija in Murat & Jose. Tomaž Vovko, ki zdravi okužene s hiv oz. aidsom, je ob tem pojasnil, da je v Sloveniji trenutno 310 ljudi s potrjeno okužbo z virusom hiv. Od tega je na terapiji 240 ljudi. Zaplešimo v zimski čas v nedeljo v Sežani SEŽANA - Mažoretke iz Povirja tudi letos pripravljajo novoletni nastop z naslovom Zaplešimo v zimski čas, ki bo v nedeljo ob 17.uri v športni hali v Sežani. Poleg povir-ske skupine mažoretk bodo nastopile še plesalke in plesalci Srebrne iz Senožeč, Cheerdance Millenium, Ajda Božeglav, mažoretke iz Nove Gorice, Pike, Dark Jump Breakers, Break Angels Fantje, Break Angels Punce, black dance, plesna skupina Sole, Tormenta, Aire, Viento in Fulmine. (O.K.) slovenija - Sprejet akcijski načrt slovenske vlade Vinjet leta 2014 ne bo več Od leta 2012 do 2014 prehodno obdobje s plačevanjem cestnine s pomočjo tako imenovane elektronske vinjete LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj sprejela nov akcijski načrt za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku. Ta po besedah ministra za promet Pa-tricka Vlačiča predvideva takojšnjo uvedbo cestninjenja po prevoženi razdalji oz. pavšalno cestninjenje z elektronsko vinjeto. Vinjete bodo ukinjene najkasneje z letom 2014. Kot je po seji vlade poudaril Vlačič, bo Slovenija skladno z akcijskim načrtom ukinila vinjetni sistem, ki je bil že ob sami uvedbi prehodnega značaja. V elektronski cestninski sistem v prostem prometnem toku morajo biti v letu 2012 vključena vsa vozila, pri čemer je za osebna vozila predvideno prehodno obdobje. Tako naj bi bila od leta 2012 do leta 2014 za osebna vozila v uporabi t.i. elektronska vinjeta; gre za napravo, podobno kartici ABC. "Želeno stanje, ki je tudi skladno z evropskimi direktivami, je uvesti vzdržen sistem, ki bo omogočal, da bo Dars odplačeval svoje dolgove in ki bo ustrezal načelu 'uporabnik plača'. Prepričani smo, da bo tak sistem najboljši za uporabnike in najbolj pravičen," je poudaril prometni minister. Glede na stanje dolga in prihodnje finančne obveznosti Darsa je uvedba elektronskega cestni- Slovenski minister za promet Patrick Vlačič njenja v prostem prometnem toku za osebna vozila smiselna. Analize namreč kažejo, da bi glede na obstoječi vinjetni sistem cestninjenja letno prinesla od 45 do 70 milijonov evrov več. Letos naj bi z vinjetami dobili približno 98 milijonov evrov. Razpis za elektronsko cestninjenje bo po Vla-čičevih besedah pripravljen tako, da ne bo dajal prednosti nobeni tehnologiji. Tako je pripravljen tudi akcijski načrt, ki omogoča zgolj takojšen prehod na cestninjenje po prevoženi razdalji ali z elektronsko vinjeto v prehodnem obdobju. Vinjetni sistem cestninjenja je začel veljati 1. julija lani. Uvedene so bile polletne vinjete po ceni 35 evrov in letne po ceni 55 evrov. Če so vinjete lani razveselile slovenske uporabnike avtocest, pa so bile trn v peti sosednjim državam in Evropski komisiji. Ta je v začetku lanskega oktobra začela postopek zoper Slovenijo, ker je ocenila, da letne in polletne vinjete niso v skladu s pravnim redom EU, ker diskrimini-rajo državljane EU, ki slovenskih cest ne uporabljajo tako pogosto kot Slovenci. Slovenska vlada je zaradi postopka Evropske komisije uvedla tedenske vinjete za 15 evrov, mesečne za 35 evrov, ukinila polletne vinjete, letne vinjete pa podražila na 95 evrov. Nov sistem, ki je začel veljati 1. julija letos, je očitno zadoščal evropskemu komisarju za promet Antoniu Taja-niju, ki je pred dnevi sporočil, da bo Evropski komisiji predlagal prekinitev postopka zoper Slovenijo zaradi vinjetnega sistema. (STA) ljubljana - V parku Tivoli Odprli prenovljen steklen rastlinjak s tropskimi rastlinami LJUBLJANA - V ljubljanskem Tivoliju so včeraj odprli prenovljen steklen rastlinjak v neposredni bližini ribnika, ki je bil do nedavnega zapuščen. Kot so sporočili iz Zavoda za turizem Ljubljana, bo razstava rastlin brezplačno dostopna obiskovalcem Tivolija, za prenovo pa sta 27.000 evrov prispevala Botanični vrt Ljubljana (17 tisoč) in ljubljanski zavod za turizem (10 tisoč evrov). Zavod Tivoli je letos rastlinjak prevzel v upravljanje od Komunalnega podjetja Ljubljana (KPL) in ga za nedoločen čas predal Botaničnemu vrtu. Rastlinjak v Tivoliju je namenjen vsem, ki želijo spoznati nekaj rastlin iz toplejših, predvsem tropskih predelov, in nekaj tistih rastlin, ki rastejo na s hranili revnih tleh. Te so predvsem poznane kot mesojede, saj pomanjkanje hranil v tleh nadomeščajo tako, da v različne pasti ulovijo kakšno žuželko, pojasnjujejo v Zavodu za turizem Ljubljana. Rastlinjak bo odprt ob torkih, sredah in četrtkih od 11. do 17. ure ter ob sobotah od 10. do 13. ure, v njem pa bo možno videti tudi ananas, poprovec, ka-vovec in vaniljo. V rastlinjaku pa načrtujejo tudi različne delavnice in razstave, namenjene vsem generacijam, ki jih zanimajo rastline in vrtnarjenje, nekaj rastlin pa bo mogoče tudi kupiti. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 28. novembra 2009 3 politika - Enourna prekinitev zaradi odsotnosti Svetniki znova zamujali na sejo deželnega sveta Odsotni tudi deželni odborniki - Razočaranje predsednika Ballamana TRST - Zaradi odsotnosti svetnikov in odbornikov se je včerajšnja seja deželnega parlamenta pričela s skoraj enour-no zamudo. To je izzvalo upravičeno ogorčenje predsednika Edouarda Balla-mana, ki je rekel, da je razočaran nad obnašanjem svetnikov in odbornikov. »Razumem, da so imeli nekateri svetniki in odborniki druge obveznosti, seje deželnega parlamenta pa imajo prednost«, je dejal predsednik, ki je vsaj za včerajšnji dogodek izključil denarne kazni za zamudnike. Če se bo stvar ponovila pa bomo ukrepali, je dejal Ballaman. Razpelo in Napolitano TRST - Deželni svet se je odločil, kot smo poročali, za razpelo v sejni dvorani, kjer pa ne bodo izobesili fotografije predsednika republike Giorgia Napolitana. Razpelo naj bi izdelal kipar Mauro Corona, ki je v javnosti znan predvsem kot pisatelj. Napolitanovo sliko v dvorani deželnega parlamenta je predlagal svetnik Italije vrednot Alessandro Corazza, njegov predlog je doživel podporo opozicije, desna sredina pa ga je odklonila. »Sem zaprepaščen,« je nasprotovanje predsednikovi fotografiji komentiral Corazza. Seje deželnega sveta se navadno pričenjajo ob desetih. Ob tej uri je bila v dvorani le peščica svetnikov, zato je zastopnik levosredinske opozicije zahteval preverjanje sklepčnosti, ki je ni bilo. Največ odsotnih je bilo v desni sredini, manjkali pa so - kot rečeno - vsi odborniki, kar je sicer precej nenavadno. Deželni svet je z zamudo začel obravnavati zakon, ki določa osnovne smernice za prostorsko načrtovanje. Svetniki Demokratske stranke Igor Gabrovec, Giorgio Brandolin in Mauro Travanut so vložili popravek glede soudeležbe v postopke teritorialnega načrtovanja tudi Slovenije in Avstrije, tako kot je bilo v zakonskem osnutku že predvideno za Veneto. Deželna skupščina je amandma soglasno sprejela. Gabrovec je opozoril tudi na spoštovanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Dvorana deželne skupščine je redkokdaj tako zasedena. Žal. arhiv kroma dežela Tondo pripravljen sprejeti Slovence TRST - Predsednik deželnega odbora Renzo Tondo se bo najbrž prihodnji teden srečal s predsednikoma manjšinskih krovnih organizacij SKGZ in SSO, Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko. Srečanje sta skupno spodbudila slovenska deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič, tudi ob dejstvu, da sta predsednika SKGZ in SSO že z uradno noto zaprosila za srečanje. Na njem naj bi glavno pozornost namenili predvidenim klestenjem finančnih dotacij tudi slovenskih manjšinskih organizacij v Italiji, ki jih predvideva osnutek deželnega finančnega zakona za leto 2010. Na srečanju bo sodeloval tudi deželni odbornik za šolstvo, izobraževanje in kulturo Roberto Molinaro. V prihodnjih dneh je pričakovati tudi sejo deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino. Tudi slednja bo v glavnem namenjena finančni problematiki naše skupnosti, posebno v luči napovedanih krčenj državnih prispevkov. Zadnjo besedo o tem ima rimski parlament, ki mora državni finančni zakon odobriti pred koncem leta. 4 Petek, 27. novembra 2009 GOSPODARSTVO infrastrukture - Deželni odbor FJK sklenil zagon projekta za 6,7 milijona evrov Tudi beneške občine bodo povezane z optičnimi vlakni Širokopasovno omrežje bo prišlo do županstev 23 občin v predgorju in gorah kmetijstvo - Projekt Salvagranaio holdinga Genagricola Pri Generali pripravili za šolarje iz FJK učno pot od lovca do proizvajalca TRST - Na predlog deželnega odbornika za infrastrukture Riccarda Riccardija je deželni odbor na včerajšnjem zasedanju v Trstu sprejel sklep o zagonu projekta za Ermes, ki predvideva vzpostavitev mreže optičnih vlaken na ozemlju 23 občin v predgorskem in gorskem prostoru. Projekt, vreden 6,7 milijona evrov, bo uresničila družba Insiel Spa, predvi- Riccardo Riccardi arhiv deva pa razširitev programa pokritja s širokopasovnim omrežjem na osnovi projekta Ermes (Excellent Region in a multimedia european Society). Optična vlakna bodo napeljana do županstev naslednjih občin: Dreka, Grmek, Lauco, Bardo, Magnano in Riviera, Montenars, Rezija, Srednje, Tipana, Verzegnis, Arzene, Colloredo di Monte Albano, Corno di Rosazzo, Dolenje, Majano, Martignacco, Mo-ruzzo, Premariacco, Prapotno, San Giorgio della Richinvelda, San Martino al Tagliamento, Trepo Grande in Valvasone. Projekt za vsak občinski sedež predvideva položitev cevi iz optičnih vlaken in dobavo tehničnih naprav za navezavo na deželno širokopasovno hrbtenico. Zraven tega je predvidena predispozicija za navezavo na digitalne telefonske centrale, ki obstajajo na ozemlju neke občine. Nadalje projekt predvideva dobavo optičnih in mrežnih aparatov, ki so neobhodni za delovanje infrastrukture, in prilagoditev prostorov v poslopjih, kamor seže napeljava optičnih vlaken. Z vidika konkretne realizacije tega projekta so potrebni nekateri točno določeni pogoji. Izkopavanja bodo na primer potrebna samo v primerih, ko se ne bo mogoče poslužiti tako imenovanih mini vkopov, ali pa če ne bo mogoče uporabiti že obstoječih infrastruktur ali cevi oziroma napeljav, kot je na primer napeljava za javno razsvetljavo. Z leve Roberto Leoni, Giuseppe Perissinotto in Daniela Beltrame TRST - Ponazoriti evolucijo človeka od lovca do proizvajalca in tako odkriti kmetijski izvor gospodarstva, je cilj projekta z naslovom Salvagranaio (pomensko: hranilnik žitnice), katerega pobudnik je družba Generali prek svojega agroživilskega holdinga Genagricola, namenjen pa je šolam v Furlaniji-Julijski krajini. Pedagoški projekt sta šolnikom, ki jih je vodila deželna šolska ravnateljica Daniela Beltrame, včeraj v dvorani Baronicini predstavila predsednik družbe Genagricola Giuseppe Perissinotto in svetovalec kabineta ministra za izobraževanje Roberto Leoni. Učenci zadnjih dveh razredov osnovnih šol in srednješolci iz naše dežele bodo pomen kmetijstva in njegovega razvoja spoznavali na posestvu Ca'Corniani, ki ga imajo Generali v Venetu. Leta 1851 kupljeno posestvo se nahaja na močvirnati zemlji, ki so jo z bonifikacijo spremenili v rodovitno in produktivno območje. Učenci, ki se bodo odzvali vabilu Generali, bodo na posestvu našli posebej za njih pripravljeno pot, na kateri bodo spoznali način bonificiranja zemlje in vzdržno uporabo naravnih virov energije. Doživeli bodo multidisciplinsko izkušnjo, ki gre od zgodovine do tehnike, okolja in energije, in spoznali, kako je človeku uspelo izboljšati svoje življenjske pogoje po zaslugi tehničnih in kulturnih inovacij. Projekt Salvagranaio nadaljuje pot, ki so jo v družbi krilatega leva začeli leta 2007 s prvo arheološko razstavo Radici del Presente (Korenine sedanjosti), postavljeno ob 175-letni-ci zavarovalnice. Ob včerajšnji priložnosti je Daniela Beltrame predstavila knjigo o tej razstavi. Prihodnji teden Nobels Colloquia 2009 TRST - V tržaškem hotelu Savoia Excelsior bo v torek in sredo tradicionalno srečanje velikih ekonosmkih mislecev in tistih, ki krojijo ekonomsko politiko. Na Nobels Colloquia 2009 bodo med drugimi razpravljali nobelovci Robert Mer-ton, Erik Maskin, Robert Solow in Robert Engle, ekonomisti Dennis Snower, Philip Lane in Arrigo Sadun (IMF), med politiki pa minister Giulio Tremonti in prof. Guido Rossi. Poleti z Ryanairom iz Ronk v Trapani RONKE - Nizkocenovna letalska družba Ryanair je napovedala, da bo s 30. marcem 2010 vzpostavila zvezo iz Ronk v Trapani, in sicer trikrat na teden z začetno promocijsko ceno 14,99 evra vključno s taksami. To bo že šesta Rayana-irova povezava iz Ronk, poleg stalnih linij za London, Bruselj in Cagliari in poletnih za Birmingham in Bristol. Tržaški industrijci o ceni nafte TRST - Jutri ob 10. uri bodo na sedežu združenja tržaških industrijcev predstavili knjigo Il prezzo del petrolio avtorja Massima Nicolazzija. Sledila bo razprava. turizem - Interreg IV Italija-Avstrija V Podbonescu o projektu za turizem na območju AJ TRST - V hotelu Al Vescovo v Podbonescu bo v torek od 15.30 do 20.00 prvo informativno srečanje o projektu Interreg IV Italija-Avstrija A-A TOURISM, Turismo Alpe Adria - Alpen Adria Tourismus - Turizem Alpe Adria, ki ga prirejata partnerja za FJK, Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) in ASCOM Confcom-mercio Gorica. Vabljeni so hotelska podjetja in turistični operaterji iz goriške in videmske pokrajine. Namen projekta, pri katerem kot vodilni in avstrijski partner sodeluje Slovenska gospodarska zveza Celovec, je udejanjiti akcije skupinskega marketinga in povezati v mrežo operaterje iz FJK in Koroške za pridobitev novih turistov iz Slovenije na obeh mejnih območjih. Pri tem naj bi posebno ovrednotili večjezičnost in naložbe v kakovost sodelujočih podjetij. Projekt je namenjen vsem turističnim operaterjem iz omenjenih pokrajin. Prvo srečanje bo v Nadiških dolinah, da bi sen-sibilizirali podjetja iz tega prostora. Na sedežu SDGZ v Čedadu je bil pripravljalni sestanek s predsednico združenja Invito, ki prireja Vabilo na kosilo v Nadiške doline, Patrizio Marinig, in tajnico Pro Loco Ne-diške doline Monico Osgnach, na katerem so bile opisane tudi koristi za vključitev tamkajšnjih gostincev, hotelirjev in t.im. razpršenega hotela, ki deluje na območju Grmeka in Srednjega. V Podbonescu bodo imeli udeleženci po informativnem delu o strukturi in vsebini projekta možnost, da izrazijo poglede, potrebe in predloge. Pri skupnem razmišljanju bodo sodelovali hotelir iz Gradeža Thomas Soyer, inovator enogastronom-skega in zelenega turizma iz Brd Joško Sirk, predsednica združenja Invito Patrizia Marinig in še kdo. Na koncu bo Michela Do-menis ponudila sezonske dobrote iz dolin. Vabljeni so vsi operaterji iz Goriškega, Videmskega in tudi Trbiškega. Informacije in prijave na SDGZ Čedad (tel./fax 0432 730153, serviscividale@servis.it), SDGZ Trst (tel. 040 6724824, fax 040 6724850, info@sdgz.it, www.sdgz.it), Ascom Gorica (tel. 0481 532499, fax 0481 547052, roberto.gajer@ascomgorizia.it, www.ascomgorizia.it). trst - V Rimu o onesnaženem območju Zaščita za podjetja, ki niso onesnaževala TRST - Na ministrstvu za okolje v Rimu je bilo v sredo pomembno srečanje za podjetja, ki se zanimajo za lokacijo ali so že locirana na prostoru onesnaženega območja nacionalnega interesa (SIN) v Trstu. Udeležili so se ga predstavniki Dežele FJK, Pokrajine Trst, občin Trst in Milje, tržaške Pristaniške oblasti in Trgovinske zbornice, ministrstvo pa sta zastopala podsekretar Roberto Menia in generalni direktor departmana za kakovost življenja Marco Lupo. Izstopajoči sklep sestanka je bil, da morajo dobiti podjetja, ki se želijo locirati ali so locirana na onesnaženem območju in niso kriva za onesnažitev, finančno podporo, do podpisa sporazuma pa naj pride še pred koncem leta. O podrobnostih rimskega dogovora sta se včeraj na sedežu deželne uprave v Trstu znova pogovarjala tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis in deželna odbornica za finance Sandra Savino. »V Rimu smo postavili na mizo točke, o katerih smo se predhodno dogovorili s pristojnima deželnima odbornikoma, Savinovo in De Anno, ministrstvo pa je pokazalo polno pripravljenost, da te točke sprejme,« je pojasnil Rovis. Dokončanje aktivnosti za oka-rakterizacijo območja bo omogočilo razločiti lokacije, ki niso onesnažene in za katere je direktor Lupo zagotovil takojšnjo razpoložljivost. To bo dalo kisika podjetjem, ki se želijo tam naseliti, je dejal Rovis in se pri tem nanašal na približno 40 podjetij, ki čakajo na vrsto in bodo zdaj lahko v dogled-nem času našla lokacijo za svojo dejavnost in zelo verjetno pritegnila tudi novo delovno silo. »Še en kamenček mozaika je tako našel svoje mesto,« je poudaril občinski odbornik za gospodarski razvoj, za katerega je zelo pomemben sklep o jamstvih za vsa tista podjetja, ki niso odgovorna za onesnaženje. EVRO 1,5071 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. novembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 26.11. 25.11. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,5071 130,70 10 2882 1,5083 132,10 10 2975 ruski rubel mniickn niruia 43,8310 69,9970 43,4500 69,7280 ll lUlJjlVa l uuila danska krona Kfitsn^k'! ti int 7,4418 091100 7,4413 0,90310 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 10,4548 8,5000 10,3570 84160 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 26,188 1,5098 25,972 1,5095 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki T/*\nni" 15,6466 269,77 15,6466 267,38 1 1 lcl7nn -2,99 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTDADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,73 h/11 IMnTCCT -0,78 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 25,74 14,23 +0,04 -0,70 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 209,00 -0,43 IERME ČAIEŽ Žito ZAVAROVALNICA TRIGLAV 74,70 27,00 -2,99 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 26. novembra 2009 -3,60 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,271 81,8 1729 -2,31 -3,75 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 5,49 1 28 -2,59 -5,02 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 5,12 1 03 -3,97 -2,38 -1 53 EDISON ENEL ENI 4,00 1661 -2,73 FIAT FINMECCANICA 9,63 1108 -2,87 -3,07 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,15 -4,89 -4,35 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,86 13 26 -4,10 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 16,82 -3,00 -2,10 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,05 8,00 1 97 -2,70 -2,14 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,40 1125 -2,33 -3,59 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 21,68 3 31 -4,09 -3,08 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,32 1 07 -2,22 -4,40 TENARIS TERNA 13,07 -3,78 -4,53 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,78 0,15 +0,09 -2,41 UNICREDIT 9,47 2,25 -4,05 -4,85 SOD NAFTE (159 litrov) 77,96 $ +2,55 IZBRANI BORZNI INDEKSI 26. novembra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.188,04 1.011,94 -0,46 -0,46 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 306,86 1.911,64 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.464.40 2.176,05 1.110,63 1.170,71 5.614,17 5.194,13 3.679.23 2.508,84 1.103,5 2.807,59 9.383.24 2.762,22 22.210.41 3.170,98 16.854,93 +0,91 +3,25 -3,18 -3,41 -2,88 -2,17 -3,08 -0,61 -1,09 -1,77 -3,62 -2,00 +0,80 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 28. novembra 2009 5 ŽARIŠČE Prvo leto Pahorjeve vlade Adrijan Pahor Pred nekaj dnevi se je zaključilo prvo leto nove slovenske vlade pod vodstvom predsednika Boruta Pahorja. Koalicija, ki je na volitvah septembra 2008 zmagala s pičlo večino, pa še to doseženo s podporo tistih posameznikov in ustanov, ki so predstavljali v tako izenačeni tekmi jeziček na tehtnici, je morala že takoj na začetku ugrizniti v kislo jabolko težke ekonomske krize, ki se je nekaj dni prej začela z bankrotom ameriške investicijske banke Lehman Brothers. Čas, v katerem je nova vlada prevzela posle, resnici na ljubo ni bil ugoden, vsem je bilo že na začetku jasno, da je pred t.i. vladnim trojčkom, kateremu se je kasneje pridružil še Desus, zelo nehvaležen in naporen mandat, obeležen s težavami pravkar začete gospodarske recesije. Kljub seriji blažilnih ukrepov, ti so bili prepozni, je slovenski BDP skokovito upadel, to pa je neposredno vplivalo na višanje brezposelnosti, ki je novembra presegla število 95.000 brezposelnih. Za nameček je v omenjenem letu poskočil tudi javno-finančni primanjkljaj, ki bo zagotovo bremenil prihodnjo generacijo davkoplačevalcev oziroma tisto politično koalicijo, ki bo sedanji sledila. Do pomembnih sprememb, obljubljenih v volilni kampanji, tudi zaradi krize, ni prišlo, ne samo, vlada je morala zaradi primanjkljaja in zadolženosti prevzemati antisocialne ukrepe, kar je v nekem smislu absurdno, saj so na vladi prav tisti, ki bi morali imeti največ posluha za probleme delavstva. Nepopularni ukrepi so dolgoročno povzročili tudi drastičen upad splošnega konsenza vladi, čeprav je ta šele na četrtini svojega mandata. Tudi sam predsednik vlade je zaradi svoje kadrovske politike in dramatičnega propada slovenskih podjetij (spomnimo se žvižgov, namenjenih Pahorju ob priložnosti njegovega obiska hirajoče Mure) izgubil nekaj mest na lestvici najbolj priljubljenih politikov. Kljub vsem težavam na gospodarskem področju in neizpolnjenim obljubam volilcem pa je postala v zadnjih mesecih po večmesečni blokadi hrvaških pristopnih pogajanj z EU-jem prednostna zunanjepolitična in kot zgleda tudi notranjepolitična naloga vlade nadaljevanje reševanja mejnega spora s Hrvaško. Po zamenjavi Sana-derja (za časa njegovega vladanja so odnosi med državama dosegli dno) s Kosorjevo je prišlo do obnovitve pogovorov med Ljubljano in Zagrebom, k čemur so pripomogle tudi spodbude iz Bruslja in Washingtona. V septembru sta oba premiera zmagoslavno izjavila, da se Hrvaška odpoveduje vsem prejudicem, ki so nastali po juniju 1991, v zameno pa je Slovenija odpravila blokado Hrvaške na poti v EU. V Stockholmu sta Pahor in Kosorjeva podpisala arbitražni sporazum, s tem pa zgodbe še ni konec. Ratifikacija sporazuma v obeh parlamentih, posveto- valni referendum, morebitni zakonodajni referendum, številni dvomi obeh vladnih opozicij obetajo še dolgo pot do epiloga zapletene nadaljevanke, ki traja že osemnajst let. V zadovoljivo rešitev spornega vprašanja meje s Hrvaško je predsednik vlade Pahor zastavil vso svojo politično kredibilnost in verjetno tudi obstoj vladne koalicije. In če je šlo v reševanje spora s Hrvaško (trenutno najbolj občutljive teme, s katero se vlada ukvarja, in kateri je namenjena skoraj vsa medijska pozornost) največ energije, potem bi bilo umestno tudi pričakovati določene rezultate. Dejstva pravijo drugače: povsod, kjer so se Hrvati »usidrali«, vztrajajo na položajih in nič ne kaže, da bi se v znak dobre volje in zbliževanja stališč umaknili s spornih ozemelj. Ne samo, v Delu berem, da Hrvati poleg drugega vzdržujejo nasip na slovenskem bregu Mure, gradijo brez soglasja slovenske države mostove čez reko, nadzorujejo gibanje na območju, skratka nemoteno opravljajo vzdrževalna dela, ne da bi jim kdor koli kaj očital in s tem dejansko izvajajo svojo suverenost na ozemlju Republike Slovenije. Ob takih dejanjih bi se bilo treba zamisliti! Naj zaključim to kratko razmišljanje z vprašanjem, kako bi reagirali Hrvati, če bi slovensko podjetje ali posamezniki brez kakršnega koli vnaprejšnjega dogovora ali obvestila posegli s katerim koli delom na hrvaškem ozemlju? KULINARIČNI KOTIČEK Prirejena srbska sarma Imamo sicer nadpovprečno topel november, prav gotovo pa SE bo kaj kmalu ohladilo in takrat bo čas za eno najbolj popularnih srbskih in sploh balkanskih jedi, za sarmo. Pri nas se sarma še ni udomačila, zadnja leta pa jo srbski priseljenci, tisti, ki so se najbrž odpovedali začetnemu garaškemu zidarskemu poklicu in se odločili za nič manj garaški gostinski poklic, ponujajo na svojih jedilnikih. Sarmo poznam, od kar sem bil petletni smrkavec, in tudi sedaj je na našem domačem jedilniku vsaj dvakrat ali trikrat letno. Priprava ni zahtevna, le malo potrpljenja je treba imeti. Potrebujemo: večjo glavo kislega zelja (v Sloveniji ga dobimo v vsakem marketu), 0,5 kg naribane-ga kislega zelja, 1 kg mešanega (svinjskega in govejega, lahko vam mesar zmelje v to mešanico tudi par klobas) mletega mesa, 10 dag pre-kajene slanine, 300 g prekajenih re-brc, 2 večji čebuli, 2 stroka česna, 250 g riža, olje, sol, poper, mleta sladka in pekoča paprika, peteršilj, 2 žlici ostre moke. Recept je seveda prirejen, saj srbska različica predvideva sesekljano meso, pa tudi sarme ne bi smele biti večje od 4 cm, tako vsaj piše v »Velikem narodnem kuvar-ju«, ki je izšel v Beogradu pred kakimi tridesetimi leti. Najbolj primerna za kuhanje sarme je široka lončena posoda. Če je nimate, bo dobra katerakoli široka kozica. Drobno sesekljano čebulo in drobno nakockano slanino rahlo prepražimo, dodamo zmleto meso, strt česen, solimo in popramo ter še malo popražimo. Ko se meso ohladi, dodamo peteršilj in riž in vse skupaj dobro pregnetemo, najboljše če z rokami. Zelje razlistimo, žile, ki so na sredi lista pa z nožem stanjšamo. Dno posode pokrijemo z nari-banim zeljem, v vsak posamezni list damo približno žlico mesnega nadeva (če se ne drži skupaj, lahko dodamo v zmes eno jajce) in list zavijemo. Zavite sarme zlagamo v obliki kroga. Na prvo plast sarm položimo rebrca ali kako drugo prekaje-no svinjsko meso, in nanj zložimo še drugo plast zavitih sarm. Prilijemo vrelo vodo, tako da so sarme komaj pokrite, pokrijemo s pokrovko in kuhamo dobro uro. Na olju pripravimo prežganje z dvema žlicama ostre moke, dodamo pol litra hladne vode in mešamo, dokler se omaka ne zgosti. Na koncu dodamo žlico mlete paprike, sladke ali pekoče, kot vam je všeč, previdno dolijemo v lonec in ga dobro pretresemo. Pokrijemo z listi zelja, ki so nam ostali in pustimo, da se sarme kuhajo še v saj eno uro, vmes posodo večkrat potresemo. Nekateri končajo kuhanje sar-me v pečici, drugi spet rabijo ovčje meso, tretji namesto paprike rabijo paradižnikovo mezgo. Rezultat pa je skoraj vedno slasten. Poleg sarme ponudimo krompir v kozici ali kruhove cmoke. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Podržavljenje občinskega vrtca v Šempolaju Dovolite, da se oglasim v zvezi s podržavljenjem občinskega vrtca v Šempolaju in kar je bilo nekorektnega napisano v medijih tudi glede markantnih žalitev državnih otroških vrtcev Didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini. Ogorčenost učnega osebja (z opravljenim javnim natečajem in mnogi s fakulteto ter s stalnim izobraževanjem, kar se v Šempolaju ne morejo kar tako ponašati) in seveda tudi tistih staršev čigar otroci obiskujejo državne otroške vrtce Didaktičnega ravnateljstva v Na-brežini. Mnoge objavljene neto-čnostni terjajo nekaj pojasnil. Očitno avtorji članka-dopi-sov nimajo jasnih pojmov, kaj so kvalitetni parametri in je njihovo prepričanje v veliki meri sad nein-formiranja. Če se že želi zastopati lastne interese, ni potrebno žaliti drugih. Državni vrtci so deležni didaktičnih nadzorov na več nivojih in to zagotavlja določen standard ponudbe. Kvalitetne standarde otroških vrtcev določa država in jih je treba spoštovati, načrtovati posege in preverjati uspeh ali neuspeh le-teh. Vse je hkrati tudi zapisano v VIP-u - Vzgojno izobraževalni ponudbi, ki je pogodba med ponudniki in porabniki vzgojne strukture. Ne vemo, če isti kriteriji kvalitete so predstavljeni tudi s strani občinskih otroških vrtcev. Naše vrtce obiskujejo številni otroci in znotraj VIP-a ter spoštovanja ministrskih kuriku-larnih navodil, glede programov, izvajamo še mnogo drugih didaktičnih projektov. Poleg tega podčrtujem, da med drugim izvajamo psiho-mo-toriko v sodelovanju z društvom Melanie Klein, povsod smo tudi vpeljali urice angleškega jezika. Moram se tudi tu javno zahvaliti staršem za podporo in neprecenljivo pomoč pri uresničitvi tako pomembne dejavnosti. Aktivno sodelujemo s kulturnimi in športnimi društvi in javnimi upravami. V čast nam je, da sodelujemo s teritorijem v vseh njegovih obrisih in naši vrtci vsako leto izvajajo božičnice, praznovanja, nastope, prireditve itd. na katere vabimo starše, kulturnike, strokovnjake, javne upravitelje itd. V čast nam je tudi, da v Na-brežini imamo že dolgoletno tradicijo sodelovanja in nastope z italijansko sekcijo otroškega vrtca. Še posebej omenjam projekt Bralne značke, ki smo ga vedno mi organizirali in vabili občinski vrtec. Nikoli pa se ni zgodilo obratno, kar velja tudi za vse ostale pobude, kjer smo vedno imeli organizacijske preglavice z neorganiziranostjo, improvizacijo in neodgovornostjo. Na prošnjo občinske uprave smo dali pobudo za izvedbo skupnih načrtovanj, da bi se vsa realnost vrtcev na našem teritoriju nekako prepletala in dopolnjevala, vendar se šempolajski kader ni nikoli odzval, niti opravičil za odsotnost. Glede nadgrajevanja naše dejavnosti že načrtujemo nove posege v novem šolskem letu za višjo kvaliteto pouka in za pomoč staršem. Želim še enkrat poudariti, da državni otroški vrtci so prav tako kvalitetni, toliko bolj, ker imajo vzgojno didaktično kontrolo, ne vemo pa, če isti sistem potrjevanja kakovosti odgovarja tudi za občinske vrtce. Toliko iz korektnosti, ker se mi strokovno ukvarjamo z di-daktiko, politiko pa prepuščamo politikom. S spoštovanjem Ravnatelj, dr. Marco Jarc dunaj - Kmečki turizem Oru pri slovenski misiji pri OVSE Promocija Krasa in kraške gastronomije v svetu Od leve Anet Jagodič, ambasador Stanislav Raščan, Irena Raščan, Nives Jagodič in Davorin Jagodič AVBER - Kmečki turizem Oru iz Avberja na Krasu se je letos že dvakrat predstavil na slovenskem veleposlaništvu na Dunaju. Kot sta povedala Davorin in Nives Jagodič, ki že 17. leto vodita kmečki turizem Oru v Avberju, so se maja in sredi novembra odzvali na povabilo veleposlanika in vodje stalnega predstavništva slovenske stalne misije pri OVSE na Dunaju Stanislava Raščana. Zadnji »dunajski« obisk je minil v znamenju kraške kulinarike. Ker pa je bilo le uro časa za kosilo, so pripravili manj hodov, kot je to običajno za protokolarna kosila. Kljub temu so bili gostje navdušeni nad izvrstno in kvalitetno postrežbo in hrano, ki so jo spremljala kakovostna kraška vina. Začeli so z ape-ritivom teranove penine sežanskega Vinakrasa in teranovega likerja Jagodič. Za hladno predjed so ponudili kraški narezek, kjer ni manjkal kraški pršut, mladi sir z orehi in jurčki v kisu. Za glavno jed so izbrali jagnje v zeliščni omaki in telečjo pečenko z jurčki in njoki z radičevo omako ter špinačnimi kanelo- ni. Vse so zaokrožili z jogurtovo strjen-ko s teranovim prelivom, orehovimi štruklji in kostanjevo rolado. Na izletniški kmetiji Oru pa že od nekdaj pečejo kruh doma. Tudi tokrat so na Dunaju postregli s še toplim teranovim kruhom, teranovim kruhom z orehi in belim kruhom s semeni. Gostje so bili navdušeni nad kraško dekoracijo z živordečim rujem na mizah, kostanjem v ježicah, škrlatnih trtinih listih, zadišalo pa je tudi po smrdljivki, kot rečejo Kraševci izabeli. Izvirna dekoracija in prijetna postrežba sta dajali domač vtis, kjer so kraška vina kot denimo sauvignon od belih in kraški teran (nekateri so ga pili prvič) lepo prišla do izraza, kot tudi domače zeliščno žganje ob kavi in čaju. Nosilca turistične dejavnosti na kmetiji Oru v Avberju sta Nives in Davorin Jagodič, v veliko oporo pa sta jima najstarejša otroka Anet, ki končuje višjo turistično šolo v Sežani in z novimi idejami bogati turistično dejavnost, in Mark. Dvojčka 8,5 letna Ante in Mia pa tudi skušata že pomagati. Skozi leta so nadgrajevali kulinarične okuse Krasa in stregli goste s tipičnimi kraškimi jedmi naših non in nonotov, kot so kraška jota, njoki, zajec v teranovi omaki, razne domače priloge, velik poudarek pa dajejo na zaključek jedi z izvrstnimi sladicami, ki jih pripravljajo pridne roke gospodinje Nives. Gostje iz oddaljenih krajev se bodo prav gotovo razveselili apartmajev s 16 posteljami, ki jih bodo odprli prihodnje leto. Sprejmejo lahko približno 60 gostov za razne priložnosti. Po starih starših po Nivesovi strani so ohranili ime kmetije, ki je še posebej v zadnjih letih zaslovelo po vsej Sloveniji in izven domovine. Novih idej in zamisli jim ne manjka in skušajo ime Krasa in kraške lepote s pristno kraško kuli-nariko popeljati v svet. Odprto imajo ob petkih zvečer, ob sobotah in nedeljah ves dan, med tednom pa sprejemajo tudi najavljene skupine (tel. 041/529 660 ali po e-pošti: anet6j agodic@gmail.com). Olga Knez 6 Sobota, 28. novembra 2009 ITALIJA / politika - Premier na seji Ljudstva svobode napadel tudi notranjo opozicijo in tisk Berlusconi: Sodstvo potiska državo na rob državljanske vojne Tremonti kljub kritikam v poslanski zbornici potrdil linijo finančne strogosti RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je vse bolj živčen. Včeraj je na seji predsedstva Ljudstva svobode napadel predstavnike sodstva, notranjo opozicijo v stranki in ne nazadnje tudi sredstva javnega obveščanja. Premier je izrazil prepričanje, da je v teku »poskus vladnega udara«. Vodilo naj bi ga zlasti sodstvo, ki postaja vse bolj »prevratniško«. »Smo na robu državljanske vojne,« je razburjeno vzkliknil Berlusconi, ki je po poročanju nekaterih udeležencev na seji tudi večkrat udaril s pestjo po mizi. Naštel je vrsto sodnih postopkov, ki so v teku proti njemu v Milanu, opozoril pa je tudi na možnost, o kateri mnogi že dolgo govorijo, da bo kmalu vpleten tudi v preiskave proti mafiji na Siciliji. Sicer pa je sodstvo po njegovem sprožilo neutemeljen napad tudi na druge člane vlade, zlasti na podtajnika za gospodarstvo Nicola Cosentina, za katerega je zahtevala aretacijo zaradi sodelovanja s camorro. Zaradi vsega tega je po Berlusconijevih besedah reforma sodstva nujno potrebna. Ob koncu seje je predsedstvo stranke odobrilo dokument, v katerem je rečeno, da se bo Ljudstvo svobode zavzelo za čimprejšnjo odobritev zakonskega predloga za skrajšanje procesov, pa tudi za odobritev ustavnega zakona, ki naj bi uvedel imuniteto za najvišje predstavnike države, vključno seveda za premierja. Kot rečeno, je Berlusconi na seji govoril tudi o odnosih znotraj stranke. »Odločitve bomo sprejemali na osnovi pravila večine. Kdor jih potem ne bo spoštoval, ta ne bo več član stranke,« je dejal. Na dlani je, da je s tem mislil predvsem na predsednika poslanske zbornice Gianfranca Fi-nija in na njegove privržence, najbrž pa tudi na ministra Renata Brunetta in podobne, ki so v zadnjih časih vse glasneje postavljali v dvom politiko gospodarskega ministra Giulia Tremontija. Premier je tudi tokrat imel na muhi sredstva javnega obveščanja. »Televizijske mreže Rai vsak dan oddajajo prave procese proti vladi in vladni koaliciji. Teh procesov mora biti konec, saj gre za javno televizijo,« je pribil. Kaže, da sta se na sestanku vsaj za silo pobotala Brunetta in Tremonti. Po nekaterih virih naj bi se celo objela. Sicer pa je Tremonti včeraj kljub kritikam vladnih kolegov iz prejšnjih dni potrdil, da namerava vztrajati na svoji liniji finančne strogosti. »Če bo treba večati deficit, bo to izključno za kritje dopolnilne blagajne,« je dejal pred proračunsko komisijo poslanske zbornice. Predsednik vlade Silvio Berlusconi ansa Draghi o zaostajanju juga MILAN - V primerjavi s severom jug hudo zaostaja. V to je prepričan guverner Banke Italije Mario Draghi, ki je na včerajšnjem posvetu o južni Italiji poudaril, da so razlike vidne predvsem na področju izobraževanja, javnih uprav, socialnega skrbstva, prevozov in pa zdravstva, v katerega se sploh ne vlaga. Podobnega mnenja je bil tudi predsednik države Giorgio Napolitano, ki se je posveta udeležil. Slednji je ugotovil, da je razvoj juga države temeljnega pomena za ponoven zagon italijanskega gospodarstva in nasploh razvoja vsega polotoka. Draghi je opozoril tudi na prepotrebni davčni federalizem, ki bi okrepil davčno avtonomijo dežel in spodbudil njihovo odgovornost. Seveda pa ni pozabil na kriminal, ki je s svojimi lovkami ovil skoraj vsak segment južne družbe. Žensko z odsekanimi rokami najbrž ubil pleskar VARESE - Preiskava o okrutnem umoru 82-letne Carle Molinari, ki so jo 5. novembra našli na svojem domu pri Vareseju s prerezanim vratom in odsekanimi rokami, je pognala sadove. Včeraj so namreč zadržali nekega Carlinega znanca, 55-letnega pleskarja, ki je silam javnega reda že znan, saj je že bil obsojen zaradi umora svoje žene. Moški naj bi žrtvi odsekal roke, ker ga je popraskala po obrazu in pod njenimi nohti bi lahko kriminalisti našli sledove njegovega DNK. sindikati - Cgil 11. decembra stavka javnih uslužbencev RIM - Sindikat javnih uslužbencev Fp-Cgil je za 11. december oklical 8-urno splošno stavko v vseh javnih službah in upravah. Kot je pojasnil tajnik sindikata Carlo Podda, namerava sindikat na tak način protestirati proti vladni politiki, še zlasti pa proti določilom snujočega se finančnega zakona, ki med drugim ne predvidevajo ustreznih sredstev za obnovitev delovnih pogodb, pa tudi proti »kontrareformi«, ki jo izvaja minister Renato Brunetta. Podda je dejal, da bodo ob stavki priredili tri meddeželne manifestacije, ena od katerih bo v Rimu, in sicer skupno s sindikatom univerzitetnikov in raziskovalcev Flc-Cgil. Sicer pa je obžaloval, da se stavki za zdaj nista pridružila sindikata javnih uslužbencev Cisl in Uil. »Veliko smo se trudili, da bi našli skupni jezik, a ti napori za zdaj niso obrodili zaželenih sadov,« je zaključil Podda. gospodarska kriza - Hude socialne posledice zapiranja tovarn Delavci Alcoe so se v Rimu spopadli s policijo Polemika Marchionne-Scajola o Termini Imereseju Delavci Alcoe se prerekajo s policisti med demonstracijo v Rimu ansa RIM - Gospodarska kriza je direktno ali indirektno spravila na kolena številna podjetja, kar predstavlja tudi hud socialni problem, saj to pomeni izgubo velikega števila delovnih mest. Zatorej ni čudno, da se v Rimu skorajda vsak dan vrstijo demonstracije prizadetih delavcev. Tako je bilo tudi včeraj. V večno mesto so med drugimi prišli delavci tovarn za proizvodnjo aluminija Alcoa iz krajev Por-tovesme na Sardiniji in Fusini pri Benetkah. Ameriški koncern, pod katerega spadata, je namreč pred tednom dni zagrozil, da bo tovarni zaprl. To tudi spričo odločitve Evropske komisije, da mora vrniti 270 milijonov evrov neupravičeno prejetih sredstev za kritje stroškov za elektriko. Posledica tega je, da 2.500 ljudi tvega službo. Ni si težko predstavljati, kakšno vzdušje vlada med delavci, ki so med drugim zasedli tovarni. Svoje ogorčenje pa so včeraj prinesli v Rim. V sprevodu so brez predhodnega dovoljenja skušali priti do ameriške ambasade, pri tem pa je prišlo do spopada z agenti javne varnosti. V prerivanjih je delavec utrpel res- nejše poškodbe na glavi, zaradi česar se je moral zateči v bolnišnico. Razmere so se zvečer umirile. Vodstvo podjetja je namreč umaknilo svoje grožnje, potem ko je vlada zagotovila poseg za zmanjšanje energetskih stroškov. Sicer pa je takšnih in podobnih primerov nič koliko. V zadnjih časih je sindikalne in politične kroge posebno razburila napoved pooblaščenega upravitelja Sergia Marchionneja, da bo Fiat prekinil proizvodnjo v kraju Termini Imerese blizu Palerma. Minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola je to možnost označil kot »norost«. Marchionne se je včeraj odzval, rekoč, kdor rabi tako »težke« izraze, bi prav storil, če bi se poprej dokumentiral. »V tem primeru bi mogoče prišel tudi do drugačnih zaključkov,« je menil. A Scajola ni popustil. »Ni mogoče zapreti industrijskega pola, kot je Termini Imerese, v katerega sta dežela in država pripravljeni dodatno investirati,« je dejal. Sicer pa se bo Scajola srečal z vodstvom Fiata 1. decembra, s sindikati pa 26. decembra. splav - Senatna komisija Ustavili prodajo tablete Ru486 RIM - Senatna komisija za zdravstvo je včeraj z glasovi Ljudstva svobode in Severne lige ob nasprotovanju Demokratske stranke izglasovala zaključni dokument v zvezi z raziskavo o abortivni tableti Ru486, v katerem se zahteva ustavitev postopka za vključitev le-te v prodajo, dokler vlada oz. ministrstvo za zdravje ne izdata tehničnega mnenja o skladnosti rabe tablete, za prodajo katere je Italijanska agencija za zdravila že izdala dovoljenje, z zakonom št. 194 o pravici do splava. Na mnenje ne bo treba dolgo čakati, zagotavlja minister za socialno skrbstvo Maurizio Sacconi, medtem ko podtajnica Eugenia Roccella pravi, da gre le za preverjanje skladnosti z zakonom o splavu in zagotovitev varnih razmer, saj mora prekinitev nosečnosti tudi v slučaju uporabe tablete Ru486 potekati v bolnišnici. Sklepu je sledil plaz kritik iz vrst levosredinske opozicije, kjer poslanka DS in bivša ministrica Livia Turco ter načelnik senatorjev Italije vrednot Felice Belisario očitata večini mračnjaštvo. Na drugi strani pa je zadovoljstvo izrazil npr. načelnik senatorjev Ljudstva svobode Maurizio Gasparri, medtem ko se načelnik poslancev iste stranke Fabrizio Cicchitto ne strinja z odločitvijo senatne komisije. Oglasili so se tudi nekateri zdravniki. Za ginekologa Silvia Vialeja, ki je eksperimentiral tableto Ru486, se je s sklepom komisije Italija postavila ob bok državam, kjer je splav prepovedan, medtem ko je za nobelovca Luca Montagnierja uporaba tablete priporočljivejša od kirurškega posega. berlusconijevi - Ločitvene zahteve Veronica se ne zadovoljuje z malim MILAN - Ko sta se z ženo Veroni-co Lario pustila, je predsednik vlade Silvio Berlusconi najbrž vedel, da bo postopek ločitve zahteval veliko časa in povzročil nezanemarljive stroške. Pa najbrž ni pričakoval, da bo soproga postavila tako visokih zahtev. Veronica je namreč prek svojih odvetnikov vprašala 3 milijone 500 tisoč evrov preživnine mesečno, kar pomeni, da bi nekdanja gospa Berlusconi letno lahko računala na 43 milijonov evrov. Kaže, da je Berlusconi zahtevo že zavrnil in bivši ženi v zameno ponudil »le« 200 tisoč evrov mesečno, pripravljen pa naj bi bil ponudbo dvigniti do 300 tisoč evrov mesečno. Po neuradnih vesteh naj bi La-riova od bivšega moža že prejela 60 do 70 milijonov evrov. Prav tako neuradni viri poročajo o tem, da je Berlusconi pripravljen ženi prepustiti vilo Belvedere in hišo Macherio, kjer danes Veronica živi z otroki, s pohištvom vred seveda. Berlus-conijev odvetnik je hitel poudariti, da je ločitev delikatna in da je treba spoštovati zasebnost. No, koliko živcev in denarja bo šlo za razvezo, bomo še videli. J 1 '1 Veronica Lario ansa skrajšanje procesov Savianov poziv zbral že 400.000 podpisov RIM - Spletna peticija proti zakonskemu osnutku o skrajšanju procesov, ki jo je s pismom v dnevniku Re-pubblica začel pisatelj Roberto Saviano (na sliki), je do včeraj zabeležila že štiristo tisoč podpisnikov. Med njimi so številna znana imena: v teh dneh so k pobudi pristopili Adriano Celenta-no, Claudia Mori, Fabio Fazio in slavni arhitekt Renzo Piano. Akcija se širi po spletnih omrežjih, javnomnenjska raziskava zavoda IPSOS pa medtem kaže, da 51 odstotkov Italijanov nasprotuje zakonskemu osnutku, o katerem razpravljajo v senatu. 35 odstotkov anketiranih se s predlaganim zakonom strinja, ostali (15 odstotkov) pa o zadevi ne vedo veliko ali pa jih ne zanima. Državni predsednik krščanskih združenj AC-LI Andrea Olivero pa je za spletno izdajo Repub-blice dejal, da se morajo vsi državljani zavedati, kaj je vsega v igri in kolikšno je tveganje, da se huda kazniva dejanja s prekinitvijo številnih procesov v praksi izničijo. Ulica dei Montecchi 6 L rst^^H tel. 040 7786300 fax 040 772418 u KJ trst@primorski.eu 631 Petek, 27. novembra 2009 PRIREDITVE APrimorski ~ dnevnik vprašanje uplinjevalnika - Izsledki slovensko-italijanskega tehničnega omizja ■ ■ • v • v Uničujoča ocena o gradivu družbe Gas Natural Izvedenci delali na pobudo gasilskega sindikata Uil-Pa - Ugotovitev vrste pomanjkljivosti in alternativnih rešitev Če bi kak univerzitetni študent v svoji diplomski nalogi napisal to, kar piše v dokumentaciji družbe Gas Natural o načrtovani gradnji uplinjevalnika pri Žavljah, bi ga na zagovoru zavrnili. To je uničujoča ocena tehničnega omizja slovenskih in italijanskih strokovnjakov, ki so na pobudo gasilskega sindikata Uil-Pa skoraj tri dni obravnavali poročila raziskav izvedencev o tveganjih za ljudi in obrate, na koncu pa sestavili dokument, v katerem ugotavljajo vrsto pomanjkljivosti v predloženi dokumentaciji. Dokument so člani tehničnega omizja včeraj dopoldne predstavili na množično obiskani tiskovni konferenci v kavarni Caffe deli Specchi. Tehnično omizje je sicer potekalo v torek in sredo, dejansko pa se je strokovno delo začelo že pred dvema mesecema, je uvodoma dejal deželni koordinator gasilskega sindikata Uil-Pa Adriano Bevilacqua, za katerega je to le začetek. Člani omizja so bili pretežno strokovnjaki z italijanske strani meje, predvsem s tržaške univerze, kot npr. profesor ladijske hidrodinamike Radoslav Nabergoj in inženir Giorgio Trincas. Poleg njih so bili še drugi izvedenci, kot npr. dr. Livio Sirovich z Nacionalnega inštituta za eksperimentalno oceanografi-jo in geofiziko, inž. Marino Valle in dr. Ful-vio Crisciani iz Nacionalnega sveta za raziskave, na slovenski strani pa je sodeloval raziskovalec Inštituta Jožefa Stefana iz Ljubljane mag. Tomaž Ogrin. Mnogi od le-teh so včeraj tudi govorili, kar je prišlo iz njihovih ust pa je bilo vse prej kot pozitivno za zagovornike terminala. Vzemimo npr. lokacijo: bližina načrtovanega terminala drugim obratom, kot so naftni terminal družbe Siot, sežigalnica, razni rezervoarji in prav tako načrtovana plinska elektrarna povečuje tveganje v primeru nesreče (glede tega so omenili, da v mnogih študijah teh obratov ne upoštevajo, saj dokumenti temeljijo na zastarelih zemljevidih). Glede tega ni bila opravljena nobena analiza o učinkih domino efekta v slučaju nesreče, čeprav simulacija manjšega incidenta s strani izvedencev kaže, da bi bili prizadeti skoraj vsi bližnji obrati in poseljena območja: izlitje samo enega litra utekočinjenega metana, je bilo rečeno, privede do oblikovanja mase kar šeststo kubičnih metrov plina. Poleg tega, opozarjajo strokovnjaki, želijo terminal zgraditi na območju, ki je močno onesnaženo, sanirati pa Tiskovna konferenca je doživela množičen obisk kroma se želi le zemljišče, kjer bi dejansko stal obrat. Eklatanten pa je podatek, po katerem se plinska rezervoarja v načrtih pojavljata v nekaterih primerih na levem koncu zemljišča, v drugih pa na desnem koncu. Med ostalimi pomanjkljivostmi so še npr. nezadostne analize o razpoložljivem manevrskem prostoru ladij za prevoz plina v ozkem Miljskem zalivu, o jakosti sunkov vetra oz. burje ter o učinkih spusta ohlajene vode v morje (glede tega študija družbe Gas Natural sploh ni podpisana, italijanski prevod, ki velja za uradni tekst za italijanske oblasti, pa je krajši od španskega izvirnika, od katerega se v nekaterih točkah tudi razlikuje). Ob vsem tem pa pobudniki omizja zagotavljajo, da ne nasprotujejo uplinje-valniku iz načelnih razlogov, saj so vzeli v poštev tudi možne alternativne rešitve. Ena bi lahko bila npr. plavajoča ladja-terminal, kot se dogaja npr. v Livornu, medtem ko Južna Koreja že razpolaga z ladjami, ki služijo tako prevozu kot uplinjevanju. Pri postopku slednjega pa sodobne tehnologije že omogočajo uporabo zraka namesto morske vode, v prihodnje pa utegne priti v po-štev tudi sončna energija. Ivan Žerjal rocol - Policija svetuje alarmne naprave Trojica oropala trafiko v Ulici Eremo V sredo zvečer so trije zakrinkani roparji ob uri zaprtja stopili v trafiko v Ulici Eremo, tik ob baru Oasi del gelato na Ro-colu. Lastnica Elza Pašalič je pospravljala in je bila obrnjena, tako da roparjev sploh ni videla. Zagrabili so jo, jo porinili in ji veleli, naj izroči ves denar. Pograbili so kakih dvesto evrov, več srečk, znamk, avtobusnih vozovnic ipd, plen znaša baje nekaj tisoč evrov. Trojico je nato zagledal moto-ciklist, ki je poklical policijo in povedal, da imajo pokrite obraze. Rocolsko trafiko je 12. januarja letos že oropal mladenič, ki ni imel zakrinkanega obraza. Tedaj je ropar z nožem v roki zahteval denar, lastnica mu je izročila tristo evrov, nakar je peš izginil v neznano. Z januarskim dogodkom so se ukvarjali karabinjerji, v torek pa so si prizorišče ropa ogledali policisti. Na tržaški kvesturi pravijo, da policija išče storilce, z razpoložljivimi elementi pa jim bo stežka prišla na sled, še posebej zaradi pokritih obrazov. Tiskovno predstavnico tržaške kve-sture in namestnico kvestorja Manuelo De Giorgi smo vprašali, kaj naj storijo trgovci, ki so pogosto tarča tatov ali roparjev. Povedala je, da policija običajno svetuje privatnikom, naj v trgovinah ne puščajo večjih vsot denarja in dragocenosti ter naj se primerno zaščitijo, na primer z učinkovito alarmno napravo ali podobnimi pripomočki. Seveda je veliko odvisno od tega, kaj nekdo prodaja: zlatarna se bo zaščitila na en način, trafika pa drugače. Male trgovine ali lokali v manj obljudenih četrtih, v katerih je prisotna samo ena oseba, so posebno izpostavljene in jih je tudi težje zaščititi. Policija skuša vsekakor izvajati čim boljši nadzor na vseh območjih. (af) Danes birma v Škednju V župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Škednju bo danes ob 17. uri birma slovenskih otrok, ki jo bo vodil novi tržaški škof, nadškof msgr. Giam-paolo Crepaldi, ki bo pred slovesnostjo obiskal grob kandidata za bea-tifikacijo Jakoba Ukmarja na ške-denjskem pokopališču. Moral je v zapor Karabinjerji nabrežinskega poveljstva so včeraj dopoldne pregledali osebne dokumente mladega romunskega državljana, pri čemer se je izkazalo, da mora 18-letni Samir Nova-coviciu, doma iz Temišvara, v zapor. Septembra 2008 ga je milansko sodišče za mladoletne obsodilo na eno leto in štiri mesece zaporne kazni, ker je 6. septembra lani sodeloval v ropu v supermarketu v kraju Nova Milanese. Odvedli so ga v tržaški zapor. S heroinom za volanom Miljski karabinjerji so v sredo ob 21. uri nadzorovali promet v Ul. Costa-lunga v Trstu. Voznik avtomobila ford focus je ob pogledu na karabi-njerje nenadoma obrnil vozilo in odpeljal nazaj, od koder je privozil. Prišlo je do krajšega zasledovanja, na koncu katerega so karabinjerji ustavili ubežnika. 35-letni Tržačan S. R. je v avtu skrival žličko z ostanki heroina in brizgalko. Odvedli so ga na toksikološki pregled v katinarsko bolnišnico, njegove podatke pa so poslali tržaški prefekturi, ki sestavlja sezname porabnikov mamil. Simbolična globa Županova odredba iz leta 2003 določa, da je v nekaterih predelih Trsta prepovedano beračiti. Prepoved velja v Terezijanski in Jožefinski četrti, kjer je največ turistov. Pred dnevi so mestni redarji opazili 60-letnega slovaškega državljana, ki je prosil vbo-gajme v Ul. Ponchielli. Naložili so mu 50 evrov globe, denar pa v občinsko blagajno najbrž ne bo nikoli prišel. Zasegli 14 ton azbesta Funkcionarji carine so v sodelovanju z agenti finančne straže v starem pristanišču zasegli približno štirinajst ton azbestnega cementa, ki je bil namenjen na Kosovo. Odgovorne za prevoz blaga in gradbeno podjetje, ki je pošiljalo material, so ovadili zaradi kršitve evropskih določil, enotnega besedila za varstvo okolja in določila o prenehanju uporabe azbesta. črna kronika - Nov primer težkega nadlegovanja: karabinjerji pozivajo žrtve, naj prijavijo nasilneže Zaradi groženj se je dvakrat preselila Tržaška natakarica je mladega nasilneža prijavila, karabinjerji so ga po nalogu goriškega tožilstva prijeli in priprli - Več tednov je grozil, da jo bo posilil in ubil Majorja Antonio Garritani (desno) in Stefano Brighi kroma Nekdanjo sodelavko je krivil, da so ga zaradi nje odpustili, zato ji je neprestano grozil. Pravil ji je, da jo bo posilil in ubil, po telefonu je sporočil, da je že kupil nož, pod hudim psihološkim pritiskom pa je njegova žrtev dvakrat zamenjala službo in mesto, pripravljena pa je bila še na tretjo selitev. Toda ženska je zbrala dovolj poguma in nadle-govalca prijavila karabinjerjem. Slednji so ga avgusta aretirali in po dvomesečnem priporu je goriški sodnik za predhodne preiskave Massimo Vicinanza odredil varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Zgodba, ki se je začela v Trstu, nadaljevala pa v Gradežu in Lignanu, je zaradi odločitve tožilstva, da v čim večji meri zaščiti zasebnost žrtve t. i. »stalkinga«, prišla v javnost včeraj, po mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami. Majorja Antonio Garritani (poveljnik operativnega oddelka tržaških karabinjerjev) in Stefano Brighi (poveljnik karabinjerjev iz Ulice Hermet) sta na tiskovni konferenci opisala dogodke, predvsem pa sta pozvala vse žrtve psihološkega in fizičnega na- silja, naj zaupajo organom pregona in prijavijo nasilneže, saj je z novim zakonom mogoče učinkovito postopati. Izhod iz kočljivega položaja je možen, žrtve se ne smejo osamiti in molčati. Poleg zaščite potrebujejo tudi psihološko oporo, nadlegoval-ci pa se počutijo najbolj močne, ko njihova žrtev ne reagira, je dejal Garritani. 24-letni A. A. je turški Kurd, ki je v Italijo dospel ilegalno, dobil pa je politično zatočišče. Karabinjerji so povedali, da je mladeniču od vsega začetka sledila neka socialna ustanova, ki mu je našla delo. Zaposlil se je kot čistilec v nekem gostinskem lokalu v Trstu. Ni se znašel, saj mu v novem, še nepoznanem okolju, v katerem se ni dobro integriral, sploh ni šlo v račun, da mu navodila daje ženska. Nežni spol je namreč v njegovi kulturi podrejen moškemu, ne pa obratno. S tržaško natakarico, ki je bila njegova nadrejena, se je kregal, naposled pa so ga na začetku tega leta zaradi nastale težke situacije odslovili. A. A. je Tržačanko krivil, da je odgovorna za njegovo odslovitev. Večkrat ji je telefoniral in ji grozil, ona je zaradi groženj zapustila lokal in se zaposlila kot nata- karica ter upravnica gostilne v Gradežu. Njen komercialist je nekega dne prejel klic: kurdski mladenič ga je obvestil, da je kupil nož in da bo žensko ubil. Slednja je v smrtni nevarnosti še drugič zamenjala delovno mesto, tokrat je odšla v Lignano, tudi tam pa jo je njena nočna mora izsledila. Storilec je redno telefoniral v gostilno in vpil, tako da je Tržačanka že načrtovala novo selitev. Vse to se je dogajalo junija in julija, po prijavi pa so ga karabinjerji avgusta v Trstu prijeli ter ga odvedli v pripor v Gorico, in sicer po nalogu goriške državne tožilke Ca-terine Aiello. »Stalking« oz. nadlegovanje je kaznivo dejanje, ki se ponavlja. V tem primeru se je dejanje začelo v Trstu in razvilo v Gradežu, ki sodi pod okrilje goriškega sodstva. Pripor je trajal dva meseca, nakar so storilca preselili v neimenovan zdravstveni zavod. Iz psihiatričnega poročila izhaja, da nadlegovalec ni duševni bolnik v ožjem smislu, temveč je močno zmeden v novem kulturnem okolju. Predvidena zaporna kazen za nadlegovalce, brez olajševalnih ali obtežilnih okoliščin oz. skrajšanja kazni, znaša največ štiri leta. (af) 8 Petek, 27. novembra 2009 PRIREDITVE praprot - Obisk na kmetiji živinorejca in sirarja Daria Zidariča Pokrajinski možje so se Izpod avtomatskega molznika je pokukala kravja glava in se zagledala v pokrajinskega odbornika za kmetijstvo Walterja Godino (prvi z leve) in predsednico komisije za gospodarski razvoj Carlo Melli (druga z leve) kroma občina trst Sasco (UDC) namiguje zagledali v avtomatski molznik na predčasne Od čiščenja in zaščite ozemlja do krav, mleka in vrhunskih sirov ter njihovo promocijo Pokrajinski možje so včeraj v Zida-ričevem hlevu v Praprotu kar debelo pogledali, ko jih je gospodar Dario popeljal do velike kovinske naprave, izpod katere je kukala črno-bela nebogljena glava krave italijansko-frizijske pasme. Na vimenih je imela prisesane štiri epruvetaste sesalce, iz katerih je robot-molznik molzel mleko. Deset, dvajset, trideset litrov, je kazalo na posodi ob kravjem repu. Ko se je stroj ustavil, so sesalci avtomatsko spustili ljubki primež in se v polkrogu odstranili. Ograja, ki je prisilila kravo k avtomatskemu molzniku nizozemske proizvodnje, se je -prav tako avtomatsko - odprla, in živalica se je lahko, rešena mlečnega bremena, vrnila med kolegice, lačne sena in koruznih primesi. Pokrajinski svetniki, člani komisije za kmetijstvo in komisije za gospodarski razvoj, so si ogledali Zidaričevo domačijo, da bi se na lastne oči prepričali o veliki vlogi, ki jo opravljajo kraški živinorejci za ohranitev domačega ozemlja in za predstavitev proizvodov, ki iz njega neposredno izvirajo. Ko bi ne kosili pašnikov in travnikov, bi bil Kras v poldrugem desetletju poraščen z gozdovi, izgubil bi svojo sedanjo podobo, predvsem pa svojo biološko različnost tisoč in še več rastlin in trav. Prav to biološko bogastvo, združeno v senu, presnavljajo krave v mleko z edinstvenimi organoleptičnimi snovmi. Zato ni čuda, da so tudi tukajšnji mlečni proizvodi, posebni. Prav Tržaška pokrajina je pred šestimi leti - za časa predsednika Fabia Scoc-cimarra - uvidela, da gre to priložnost gospodarsko izkoristiti. Najela je sirarja, ki je domače živinorejce naučil, kako se sir dela. Zidarič je pridal svoje, sire obogatil s travami, na primer z žepkom, ali pa izkoristil domačo kraško jamo za staranje sirov v dotlej nepoznanem ambientu. Tako je nastal jamar, sir, ki si svojim neponovljivim okusom pridno utira pot na mize najbolj renomiranih restavracij po Italiji in tudi v tujini. Nova pokrajinska uprava je nadaljevala z delom: turistično promocijo kraških proizvodov. Teh je količinsko malo, so pa zelo kvalitetni, je včeraj potrdil odbornik za kmetijstvo Walter Godina. Predsednik komisije za kmetijstvo Zoran Sosič, predsednica komisije za gospodarski razvoj Carla Melli in ostali člani obeh teles so ugotovili, da gre za proizvodno dejavnost, ki daje blesk kraškemu ozemlju, in je zato vredna promocije. Ta je v zadnjih letih že dosegla lepe rezultate. Kraški siri - a tudi drugi proizvodi te zemlje, kot so vino, oljke in med - postajajo na Tržaškem vedno bolj poznani, go- stinci jih ponujajo gostom, množijo pa se tudi manifestacije, na katerih je njihova ponudba vedno bolj pogosta. Skratka: večletna investicija v ta sektor se je izplačala. Sedaj daje želene rezultate. Tudi na turi- stičnem področju. Največja zasluga pa gre, seveda, samim živinorejcem, ki so znali nekdanjo proizvodnjo mleka, namenjenega prodaji, preusmeriti v predelovanje sirov. Avtomatski molznik je Daria Zidariča ra- zrešil ročne molže, tako si je lahko, med drugimi opravili, vzel potrebni čas za proizvajanje sirov, ki so šli pokrajinskim možem, po ogledu kmetije, prijetno v slast. M.K. Spet se oglašajo 60- letniki iz Brega, ki so letos priredili že vrsto srečanj. V soboto, 19. in v nedeljo, 20. septembra so se z dve- ma kombijema odpeljali v München na Oktoberfest, kjer so se imeli odlično, kot priča fotografija. Praznovanja bodo zaokrožili s skupnim silvestrovanjem v prostorih društva V. Vodnik v Dolini. Vsak 60-letnik, ki bi se jim želel pridružiti, naj se čimprej javi ... Trenja v tržaški desni sredini. Vse kaže, da je koalicija župana Roberta Dipiaz-ze vse bolj razrahljana. Po »osipu« štirih pristašev nekdanjega odbornika Franca Bandellija je zavrelo nezadovoljstvo tudi v vrstah Severne lige in sredinske UDC. Desna sredina je včeraj dopoldne napovedala za danes tiskovno konferenco, na kateri naj bi načelniki vseh koalicijskih partnerjev iznesli svoje poglede na pripombe k regulacijskemu načrtu. Dve uri kasneje je načelnik Severne lige Maurizio Ferrara sporočil, da se tiskovne konference ne bo udeležil. Dobro uro kasneje je bila tiskovna konferenca preklicana in preložena »na poznejši datum«. Načelnik Forze Italia v mestni skupščini Piero Camber je preklic opravičil z dejstvom, da »Ferrara se ni mogel udeležiti tiskovne konference.« Načelnik Severne lige ni hotel prilivati olja na polemiko: izjavil je le, da pri zadevi »ni bil soudeležen.« Mnogo ostrejši je bil svetnik sredinske UDC Roberto Sasco. Po njegovem mnenju »občinska večina sopiha«. Le z resnim političnim soočenjem bo lahko verodostojno zaključila mandat leta 2011, je napovedal. »Če tega ne bo, bomo priča številnim političnim težavam in upravljanje mesta bo zelo težko. V takem primeru bi bilo najbolje, ko bi šli prihodnjo pomlad na volitve,« je pojasnil. To ni grožnja, je takoj pripomnil Sas-co, temveč le sad političnega razmišljanja. »Severna liga in UDC veljata sedaj v Trstu 15 odstotkov glasov, s tako močjo morata biti zastopani v mestni upravi.« Hoče Sasco mesto v Dipiazzovem odboru ? »Nikakor!Hočemo le biti soudeleženi pri odločitvah.« je pribil. Svojo moč je pridobil prav po odhodu Bandellija. Z njim je Dipiazzova koalicija izgubila gotovo podporo štirih svetnikov. Trenutno razmerje moči v mestni skupščini je naslednje: desna sredina 21 glasov, leva sredina 20. Sasco je dejansko postal jeziček na tehtnici mestne uprave. Brez njegovega glasu bi ostal Dipiazza brez večine. Kaj bodo včerajšnja trenja prinesla, bo mogoče videti že nocoj, na občinski seji. Na dnevnem redu je imenovanje treh občinskih revizorjev. Navadno je prišlo do dogovora: dva revizorja je predlagala večine, enega opozicija, vsi trije so bili nato izvoljeni soglasno. Danes pa se za tri mesta poteguje šest revizorjev: enega je predlagal Camber (FI), enega Brandijeva (NZ), enega Ferrara (SL), enega Sasco (UDC), enega Omero (DS), eden pa je neodvisen. Kaj se bo zgodilo poznejšem glasovanju o rebalansu proračuna, če bo Sasco nastradal? M.K. ul. carnaro Dve vozili, dve drevesi V Ulici Carnaro, v bližini križišča z nekdanjo Trbiško cesto, se je včeraj zjutraj pripetila posebna prometna nesreča. Ob 7.50 je manjši tovornjak znamke Mercedes po navedbah tržaške občinske policije vozil po Ulici Car-naro navzdol, v smeri proti Trstu. Voznik je iz nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzor nad vozilom. Tovornjak je vijugal levo in desno, na koncu pa je podrl platano ob cesti. Voznik avtomobila saab 93, ki je vozil v nasprotno smer (proti Krasu), se je še pred tem skušal izogniti nevarnemu mercedesu, pri čemer je zavozil preko nasprotnega voznega pasu in trčil v drugo platano. Tri osebe so prepeljali v bližnjo bolnišnico na Katinari. Avtomobilista S. B. so zadržali na ortopedskem oddelku, voznik mercedesa F. F. in sopotnik V. C. sta včeraj popoldne čakala na prognozo, nihče se ni huje poškodoval. Jutranji promet je bil oviran, gasilci pa so posegli, ker se je iz avtomobila kadilo. trnovca - Združenje staršev COŠ Stanko Gruden in otroškega vrtca Šempolaj ter SKD Vigred Baklada v spomin na vaščane Občuten spomin na vse, ki so izgubili bitko z rakom - Zbrane prispevke bodo namenili dobrodelni organizaciji Via di Natale iz Aviana V soboto, 14. novembra, sta Združenje staršev osnovne šole Stanko Gruden in otroškega vrtca Šempolaj ter SKD Vigred v Trnovci priredila baklado v spomin na vse vaščane Šempolaja, Prečni-ka, Praprota, Slivnega in Trnovce, ki so preminuli za rakom. Preko štiristo udeležencev (na fotografiji F.Trevisana)se je na ta dan zbralo pred galerijo Škerk in ob spremljavi godbenega društva Nabreži-na zakorakalo proti jedru vasi. V soju številnih bakel in lučk so se sprehodili po vasi in se nato spet vrnili do galerije, kjer je bil na sporedu kulturni program: oblikovali so ga otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, ki ju vodita Ni-kol Starc in Aljoša Saksida, ter pevski zbor združenja staršev iz Romjana-Ronk Starši ensemble pod vodstvom Sil-vie Pierotti in ob spremljavi Malih rom-janskih muzikantov. V imenu organizatorjev je spregovorila Sonja Rebula, ki je podala priložnostno misel in povezovala celotni program. Dobrodelno organizacijo Via di Natale, ki pomaga bolnikom onkolo- škega centra v Avianu in njihovim svojcem, je predstavil Guglielmo Persi. Tej organizaciji so organizatorji baklade namreč namenili vse zbrane prispevke. Humanitarna organizacija Via di Natale de- luje v Avianu že od leta 1979; nekaj let pozneje je zagledal luč prvi »dom za onkološke bolnike« tik ob ustanovi, za njim pa še drugi oz. hospice, v katerem so lahko po stanovanjih nastanjeni tudi bolni- kovi družinski člani. Do lanskega decembra so v svojih zdravstvenih strukturah gostili 30.676 bolnikov, v hospicu pa 1.740. V galeriji je nato zaživelo nagrajevanje likovnega natečaja na temo »kruh«, ki je nastal na pobudo družine Bruna Škerka, ki je pred 25. leti izgubil bitko z rakom. Natečaja so se udeležili malčki iz otroških vrtcev iz Nabrežine, Devina, Šempolaja, Mavhinj in Ga-brovca ter osnovnih šol S. Gruden (Šempolaj), J. Jurčič (Devin), 1. maj 1945 in L. Kokoravec-Gorazd (Zgonik-Salež) ter V. Šček (Nabrežina). Žirija, ki so jo sestavljali umetniki Katerina Kalc, Ani Tretjak in Paolo Hrovatin, je imela res veliko dela saj je morala oceniti kar 207 risb; svojci Bruna Škerka so zmagovalce nato tudi nagradili. Ob zaključku kulturnega programa so se udeleženci baklade zadržali na dvorišču Škerkove domačije, ob kozarčku kuhanega vina in čaja in pokusili razno-razne sladice in vrste kruha, ki so jih pripravili organizatorji baklade. 9 TRST Petek, 27. novembra 2009 PRIREDITVE protest - Filmarji FJK Z belo knjigo proti redukciji finančnih sredstev Nižji denarni priliv bo najbolj prizadel razne filmske festivale - V naši deželi visok obisk kinodvoran Da italijanska vlada v osnutku proračuna za leto 2010 predvideva krčenje sredstev predvsem na področju kulture, je že znano dejstvo, kateremu se v zadnjih dneh z odmevnimi akcijami zoperstavljajo različni kulturni delavci. Tem so se včeraj uradno pridružili tudi filmarji, ki se drastični redukciji finančnih sredstev za kinematografsko kulturo zoperstavljajo s posebno belo knjigo, v kateri so zbrali argumente, ki govorijo v prid samosvojemu kinematografskemu sistemu Furlanije Julijske krajine. Vodilni filmarji naše dežele so odločno spregovorili na včerajšnjem množično obiskanem srečanju z novinarji v kavarni Tom-maseo, kjer smo med drugim izvedeli, da če bi se razmere v deželni kinematografiji merile po številu filmov, ki jih pri nas predvajajo in ki si jih obiskovalci na leto ogledajo, potem bi lahko trdili, da močno izstopamo iz nacionalnega povprečja. V naši deželi namreč beležimo enkrat večji obisk kinodvoran v primerjavi z drugimi italijanskimi deželami, kjer so cene vstopnic v povprečju tudi višje. To napovedano krčenje finančnih sredstev pa bi po mnenju filmarjev močno prizadelo delovanje tega pomembnega kulturnega in gospodarskega področja. O vroči kulturno-politični temi je uvodoma spregovoril eden od vodilnih članov videmskega združenja Centro Espres-sioni Cinematografiche Thomas Bertacche, ki je poudaril, da bo redukcija finančnih sredstev najbolj prizadela filmske festivale, ki jih v naši deželi ni malo. Vlada naj bi ki- science+fiction Danes kantavtor Zampaglione Sinoči so na festivalu znanstvene fantastike Scienceplusfic-tion izročili nagrado Urania d'Ar-gento angleškemu igralcu Chri-stopherju Leeju, ki bo danes ob 15. uri spregovoril občinstvu v dvorani muzeja Revoltella. Današnji filmski maraton se bo začel ob 15.15, dolge in kratke filme bodo predvajali do poznega večera (zadnji bo srbski Zone of Dead, ob 22.30). Današnja zvezda je kantavtor in režiser Federico Zampa-glione (skupina Tiromancino), ki bo prejel nagrado Nuove Visioni za film Shadow (ob 20. uri). Ob protestu zagovor kinematografskega sistema v FJK kroma nematografskemu sistemu FJK za leto 2010 namenila nekaj manj kot tri milijone evrov, kar pomeni, da bi prihodnje leto kinematografske organizacije in ustanove utegnile prejeti milijon in pol evrov manj v primerjavi z letošnjim letom, je razložil Bertacche, ki je ob tem dodal, da 34 % odtegnitev sredstev pomeni smrtni udarec zlasti za organizacijo skoraj petnajstih žanrsko različnih festivalov, ki stanejo nekaj več kot tri milijone evrov. Nič manj ne bi bile prizadete kinematografske dvorane v manjših krajih, mediateke, s katerim razpolagajo vse štiri pokrajine in druge manjše filmske prireditve, s katerimi pa filmarji običajno znajo pritegniti pozornost širše javnosti. Govorniki so na včerajšnjem srečanju med drugim tudi pozvali odgovorne deželne politike, naj ne spregledajo in zanemarijo trenutnega ustvarjalnega razcveta deželnega kinematografskega sistema, ki mu kljub neizprosni konkurenci uspeva polniti filmske dvorane. O konkretnem stanju na filmskem področju govorijo še nekateri drugi podatki, med katerimi izstopa dejstvo, da so filmarji pri nas v letu 2008 prodali dva milijona in pol vstopnic in da so uspešno izpeljali serijo vzgojno-izobraževalnih srečanj na različnih šolah, ob tem pa velja pohvaliti še dejavnost Filmskega arhiva FJK in Film Commission. Solidarnost s filmarji so ob koncu novinarske konference izrazili številni prisotni, med katerimi je bil tudi deželni svetnik Piero Colussi, ki je dejal, da ne ra- zume mačehovskega odnosa do kulture (v celoti gledano vlada predvideva skoraj 45 % odtegnitev finančnih sredstev na kulturnem področju), ob tem pa je pozval širšo javnost, naj to poskusi preprečiti. Ob koncu naj še povemo, da lahko vsi tisti, ki bi radi izrazili solidarnost s fil-marji, obiščejo socialno spletno mrežo Fa-cebook, na kateri bodo o tem argumentu izvedeli veliko več. (sč) narodni dom - Danes ob 17.30 Trst je naš prvič z italijanskimi podnapisi Kratkometražni film Trst je naš, okrog katerega so se v preteklih tednih razvnele res nepotrebne polemike in debate tako na italijanskih kot na slovenskih medijih, še vedno žanje uspehe tu pri nas. Po premierni predstavitvi v sežanskem Kosovelovem domu in številnim ponovitvam, ki so bile vselej razprodane, se ta čas vrti v marsikaterem društvu in dvorani. Po včerajšnjem predvajanju filma v Barkovljah, ga bodo danes vrteli tudi v veliki dvorani Narodnega doma. Na pobudo Slovenskega kluba, NŠK, SKD V. Vodnik, ARCI Trst, Krožek Metropolis in Knulp ga bodo ob 17.30 prvič zavrteli tudi z italijanskimi podnapisi. Ogledu pa bo sledil intervju z režiserjem Žigo Vircem in petnajstminutni dokumentarec o za-kulisju snemanja. Zdravi zobje za nasmejanega otroka Na tržaški pokrajini so včeraj predstavili projekt Zdrav zob za nasmejanega otroka, ki ga vodi tržaška Caritas s podporo pokrajinske uprave. Gre za hvalevredno pobudo, ki želi pomagati otrokom s posebnimi potrebami v centru za rehabilitacijo Sacra Famiglia iz Mostarja. V glavnem gre za pomoč pri zdravljenju zob v ambulanti, v kateri od leta 2005 delujejo številni zobozdravniki iz Trsta. V centru vodijo tudi izobraževalne tečaje za krajevne zobozdravnike, tako da bo v prihodnje mogoče razširiti delovanje; povpraševanje po tovrstnih stomatoloških posegih je namreč zelo veliko, tako da so danes odprli na ozemlju Bosne in Hercegovine kar sedem podobnih ambulant, kjer je pomoč doslej poiskalo 260 pacientov. Jutri na Opčinah Mavrična ribica Marsikje so v tem tednu obeležili 20. obletnico konvencije otrokovih pravic. Jutri bodo to storili na Opčinah, in sicer ob 18. uri v Prosvetnem domu z gostovanjem otroške dramske skupine KD Slovenec iz Boršta in Zabrežca s predstavo Mavrična ribica, ki je prava uspešnica. Pravljico švicarskega avtorja Marcusa Pfi-sterja je priredila, napisala in režira-la Boža Hrvatič, izvirno glasbo pa je napisal Aljoša Tavčar. Mavrična ribica je zelo znana in med otroki zelo priljubljena pravljica, ki se lahko že kosa s tradicionalnimi pravljicami. Prelepa ribica s srebrnimi luskami se nerad druži z drugimi ribami, kaj šele, da bi svoje luske delila z drugimi! Zato je ostala sama. Za vedno? Za dolgo? Kaj je nato naredila? To bo mogoče izvedeti jutri. SKD Tabor vabi otroke, naj za predstavo narišejo vsak svojo mavrično ribico: risbe bodo ob prihodu obesili in z njimi okrasili dvorano. Mavrična ribica in njeni prijatelji - od sardel, sip, morskih konjičkov in ježkov pa do rakov, hobotnic in drugih ribic bodo prav gotovo veseli povečane ribje druščine! Apres ski party pri Biti »Apres ski« ali oddih po celodnevnem smučanju: ob največjih smučiščih se namreč vse raje pojavljajo koče, kioski ali ogrevani šotori, kjer se v zimskih popoldnevih razvijejo pravi žuri. Drevi bo ob 21. uri smučarski praznik Apres ski party zaživel v Ljudskem domu v Križu. Snega sicer predvidoma ne bo, upravitelji restavracije Bita pa se vseeno priporočajo: ne pozabite zimske opreme!!! narodni dom - Predstavitev knjige konzulke Tanje Mljač »Clare Boothe Luce se obrača v grobu« Zgodovinsko delo je posvečeno kontroverzni ameriški veleposlanici, ki je službovala v Rimu v obdobju 1953/56 - Izrazita antikomunistka in fanatična katoličanka Tanja Mljač med svojima mentorjema Gorazdom Bajcem in Jožetom Pirjevcem kroma Američanka Clare Boothe Luce je bila pisateljica, novinarka, igralka, med letoma 1953 in 1956 pa tudi ameriška veleposlanica v Rimu. Njeni umetniški in novinarski karieri so posvetili več knjig, diplomatska pot pa je bila doslej skoraj neznana. Vrzel zapolnjuje knjiga Ameriška luč nad Trstom, ki jo je napisala diplomatka Tanja Mljač. Knjiga, sad njenega podiplomskega študija na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je izšla pri založbi Annales, v sredo pa sta jo Narodna in študijska knjižnica in Generalni konzulat Republike Slovenije predstavili v tržaškem Narodnem domu. Tanja Mljač je namreč nekaj let službovala na tržaškem konzulatu in tudi to dejstvo je vplivalo na izbiro magistrske teme. »Iskala sem vsebino, ki bi bila povezana s Trstom, diplomacijo in Združenimi državami Amerike in našla Clare Boothe Luce.« Konzulka pravi, da so ji bile pri tem v pomoč nekatere srečne okoliščine, saj je v ZDA imela dostop do zelo bogatih arhivov, ki so jih šele leta 2003 odprli raziskovalcem. Med preko tisoč škatlami se je opredelila za tiste, ki so obravnavale diplomatsko kariero šarmantne Clare, oziroma njeno službovanje v Rimu v letih, ko se je odločala usoda tržaškega vprašanja. Njen prihod so v Rimu sprejeli z nezadovoljstvom: to, da so ZDA poslale žensko, se je leta 1953 Italijanom zdelo izpod časti. Ambasadorka, ki je bila osebna prijateljica predsednika Ei-senhowerja, pa jih je kmalu očarala s svojim fanatičnim katoliškim mišljenjem in izrazitim antikomunizmom: njen ameriški priimek so zato izgovarjali tako, da je pomenil luč ... Če so jo Italijani imeli radi, pa isto ne velja za Slovence. »Clare Bo-othe Luce je v tistih odločujočih letih naredila vse, da bi Trst ne bil slovenski,« je dejal zgodovinar Jože Pirjevec, ki je bil s kolegom Gorazdom Bajcem Tanjin mentor, »zato se najbrž danes, ko v Narodnem domu predstavljamo slovensko knjigo o njeni diplomatski karieri, obrača v grobu.« (pd) 10 Petek, 27. novembra 2009 PRIREDITVE Včeraj danes Danes, PETEK, 27. novembra 2009 VIRGIL Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 9.05 - Luna vzide ob 13.23 in zatone ob 1.43. Jutri, SOBOTA, 28. novembra 2009 JAKOB VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,7 stopinje C, zračni tlak 1020,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 90-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 13,5 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 28. novembra 2009 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 (040 421040). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mi Kino Moon«; Dvorana 2: 18.30, 21.30 »2012«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Dorian Gray«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Cado dalle nubi«; Dvorana 5: 17.45 »500 giorni insie-me«; 20.00, 22.00 »La dura verita«. Čestitke AMBASCIATORI - 17.10, 19.20, 21.30 »The Twilight saga: New Moon«. ARISTON 16.30, 18.45, 21.00 »Segreti di famiglia«. CINECITY - 15.00, 18.30, 20.25, 22.20 »Cado dalle nubi«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.15, 22.05 »The Twilight saga: New Moon«; 15.00, 16.45 »Planet 51«; 16.00, 19.00, 22.00 »2012«. FELLINI - 16.45 »Planet 51«; 18.15, 20.15, 22.15 »Gli abbracci spezzati«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Do-rian Gray«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La duta verita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Triage«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10 »9.06«; 16.10, 19.00, 21.40, 0.20 »Mlada luna«; 20.40, 22.50 »Noč čarovnic 2«; 15.00, 17.00 »Božična pesem - 3D«; 18.50, 21.50 »2012«; 16.30 »Somrak«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »The Twilight saga: New Moon«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cado dalle nubi«; Dvorana 3: 16.30, 19.10, 21.50 »2012«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Meno male che ci sei«; 22.30 »L'uo-mo che fissa le capre«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.10 »The Twilight saga: New Zveza slovenskih kulturnih društev čestita predsednici SKD Lipa TATJANI KRIŽMANČIČ za drugo nagrado na literarnem natečaju Medkulturnega združenja AIDA iz Milj. Danes v Mačkovljah slavi svoj 60. rojstni dan ZORAN TUL. Mnogo, mnogo zdravja, veselja in pridnega dela mu iz srca voščijo sestrična Radica z družino, Danjela z družino in teta Bruna iz Doberdoba. ta Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ S. MILČINSKI-KATINARA organizira v soboto, 28. novembra, izlet v Ljubljano z ogledom lutkovne predstave »Knjiga o džungli« v Lutkovnem gledališču. Kdor se nam želi pridružit, naj pokliče tel. št.: 3401434351 v popoldanskih urah (Helena) ali piše na mrsvolpi@yahoo.it. TEČAJ OVREDNOTENJA TURIZMA NA KRASU: na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje vpisujemo na tečaj namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno diplomo. Dodatne informacije dobite na tel. št. 040-566360 ali info@sdzpi-irsip.it ali na www.sdzpi-irsip.it. TEČAJ PREVAJANJA IZ ITALIJANŠČINE V SLOVENŠČINO IN OBRATNO: na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje vpisujemo na tečaj namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno diplomo. Dodatne informacije dobite na tel. št. 040-566360 ali in-fo@sdzpi-irsip.it ali na www.sdzpi-irsip.it. TEČAJ RAČUNOVODSKEGA NADZIRA- NJA, na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje vpisujemo na tečaj namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno diplomo. Dodatne informacije dobite na tel. št. 040566360 ali info@sdzpi-irsip.it ali na www.sdzpi-irsip.it. ZAVODSKA SVETA LICEJEV F. PREŠERNA IN A. M. SLOMŠKA vabita na javni posvet na temo »Bliža se reforma višjih srednjih šol - Katere liceje potrebujemo?«. Posvet bo potekal v sredo, 2. decembra v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah s pričetkom ob 17. uri. ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda - Katinara organizira silvestrsko družinsko zimovanje Snežinka od srede, 30. decembra, do nedelje, 3. januarja, v počitniškem domu Vi-la,v Kranjski Gori. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene so družine iz vseh šol. Dodatne informacije in prijave zbiram do nedelje, 13. decembra na tel. št.: 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali na e-mail: zscirilmetod@gmail.com. UH Osmice FRANC IN TOMAŽ točita v Mavhinjah belo in črno vino ter nudita domač prigrizek. Tel. 040-299442. OSMICA z mladim vinom je odprta na kmetiji Kraljič, Prebeneg 99. Vabljeni. Tel. št.: 040-232577, 335-6322701. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. Tel. 040-201223. V MEDJEVASI je odprl osmico Boris Per-narčič. Nudi dobro kapljico in domač prigrizek. Tel. 040-208375. V VIŽOVLJAH je Ivan Pernarčič odprl osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-291498. M Izleti Pihalni orkester eic/Aflmc vabi na NASTOP MLADIH GOJENCEV OLflSbfflf ŠOLE DANES - v petek, 27. novembra, ob 20.30 v prostorih Bobne hiše v Ricmanjih. Toplo vabljeni. Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst vabi rut tradicionalno revijo odraslih zborov kil pesen J€9em Q009 L. V soboto, 28. novembra 2009, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. SPDT prireja v nedeljo, 29. novembra, planinski izlet v Brkine. Udeleženci se bomo zbrali ob 8. uri v Bazovici. Z osebnimi avtomobili se bomo odpeljali v Tatre in v dolino Šmagurka. Po krožni, nezahtevni poti bomo hodili štiri ure. Izlet vodi Slavko Slavec. Vabljeni! KRUT sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za izlet 7. in 8. decembra v Ravenno in Ferraro z vodenim ogledom dveh zgodovinsko bogatih mest in obiskom božičnih sejmov. Vse informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. WEEKEND PONUDB "POD CENO" 25 P0NUDB "P0D CEN0 Novi cenik Popust Panda 1.2 Dynamic Class LPG € 13.550,00 -30% Grande Punto 1.4 Dynamic LPG 3 vrata € 17.250,00 -35% Bravo 1.4 90CV Dynamic LPG € 21.470,00 -27% Ponudbe veljavne na vozlih razpoložljivih na zalogi, z vozilom za odpad registriranim pred 01/01/2000, registracija vozila v rneaecu WEEKEND PONUDBA € 9.400,00 €11.240,00 €15.800,00 € 149,00 Z € 19,00 napolniš rezervoar z LPG € 176,50 Z € 23,00 napolniš rezervoar z LPG € 245,00 Z € 25,00 napolniš rezervoar z LPG LUCIOLI Trst ulica Flavia 104 - Tel. 040 8991 911 Itžič ulica C. A. Colombo 49 - Tel 0481 790782 ZAVAROVANJE PROTI POŽARU, KRAJI, TOGI IN VANDALSKIM DEJANJEM VKLJUČENO V OBROKIH! 9. Pr.: Fiat Panda 1.2 Dynamic Class LPG cenik za takojšnjo dostavo vozila z IPT-Jem € 13.550, ponudba s prispevkom za odpad In LPG-]em € 9.400,84 obrokov v višini € 149,00, obrestovarJaTAN 5,58% In TAEG 6,60%, zavarovanje Credlt-Ufe In zavarovalna polica proti požaru, kraji, vandalsklm dejanjem In toči, z Izjemo finančne odobritve, sta J SEBCDD® DC] EEBtmiD SCUD GBPEGDB Rodil se je Punto Evo. Drive the evolution. ■ V s klimo in ESP-jem + BREZOBRESTNO FINANCIRANJE IN BREZ PREDUJMA ^ NOVI MOTORI MULTI AIR*. INSJALIRANj. ■; do +12% zmogljivosti do -16% izpusta C02 NOVE NOTRANJE OBLOGE HI-TOUCH. INSTALIRANE. , ■ . 1 AIRBAG ZA KOLENA NA VOZNIKOVI STRANI. * INSTALIRAN. SISTEM START&STOP*. INSTALIRAN. ft SISTEM BLUE&ME TOM TOM* ' INSTALIRAN. ft ESP S HILL HOLDER-JEM. INSTALIRAN. Punto Evo 1.2 Active na bencin 65 CV, promocijska cena € 9.500 (IPT izključen) neto državna spodbuda kot po Z. Št. 33/2009. Pr. finansiranja: brez predujma, 46 obrokov v višini € 218,66, "Prestito Protetto in Protezione Marchiatura SavaDNA" vključena za € 680,70, stroški za postopek € 300 + kolek, obrestovanja TAN 0%, TAEG 3,15%. ^ožnost financiranji zavarovalnih polic proti kraji/požaru in Kasko brez obresti za celotno obdobje trajanja pogodbe. Z izjemo odobritve SAVA. Ponudba velja do 31/10/2009 pri koncesionarjih, ki pristopajo k pobudi. Slika vozila je informativnega značaja. Punto Evo 1.4 na bencin 77 CV: mešana poraba goriva (l/km) max 5,9. Emisije COz (g/km) max 139. * Dodatki niso vključeni v ceni. Za nove motore MultiAir: zmogljivost do +12% in emisije COz do -16% za Punto Evo 1.4 na bencin MultiAir Turbo 135 CV glede na Punto 1.4 na bencin Tjet Turbo 120CV. Trst ulica Flavia 104 - Tel. 040 8991 911 - Tržič ulica C. A. Colombo 49 - Tel 0481 790782 635 TRST Petek, 27. novembra 2009 PRIREDITVE Trie s I risa §C iili im*n M&ti fr Z f H* Ü3 O^AR^^tila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. SK Brdina: 347-5292058,Va-lentina Šuber 347-4421131; www.skbrdi-na.org, info@skbrdina.org. DTTZ ŽIGA ZOIS sporoča, da od 23. oktobra delujejo tudi uradi šole na novem sedežu v Ul. Weiss št. 15. Telefonske številke ostanejo nespremenjene: 040567144, 040-54356; fax: 040-350744. SKAVTI SZSO 1.-2. stega Trst vabimo nove člane, da se nam pridružijo na tedenskih srečanjih: otroci od 7 do 10 let ob sobotah na Opčinah (Marjanišče) od 15-16.30 in v Devinu (sedež zborov) od 14.30-16 ure (info: Metka 348-0841705); 11-15 let ob sobotah na Opčinah (žup-nišče) od 15-16.30 in v Devinu (sedež zborov) od 16-17.30 (info: Daniel 3281157568); od 16. leta dalje ob ponedeljkih od 20.30-22 ure (info: Jasna 3491267928). SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja silvestrovanje z glasbo v živo, domačo hrano in družabnimi igrami. Vse informacije dobite na tel. št. 040 - 411635 ali 040 - 415797. VETERANI SKD BARKOVLJE imajo že 30 let odbojkarsko sekcijo v telovadnici v Zgoniku. Dobijo se vsako sredo ob 20.45 v telovadnici. Če se jim želiš pridružiti, poklici na tel. št. 040 - 411635. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ TREBČ vljudno vabi na Andrejev teden, ki je pred nami. Z raznolikim program bomo praznovali svojega zavetnika z vsakdanjim obredom ob 17.00, do ponedeljka, 30. novembra, s slovesno sv. mašo. Danes, 27. novembra, po sv. maši ob 17.00 kulturni progam za otroke in mladino. V soboto, 28. novembra, ob 20.30 nastop domače godbe in loterija. V nedeljo, 29. no- Loterija 26. novembra 2009 Bari 61 56 81 82 9 Cagliari 63 75 19 21 46 Firence 42 11 47 13 63 Genova 52 15 48 67 21 Milan 76 15 61 90 50 Neapelj 36 85 84 60 37 Palermo 79 50 68 23 16 Rim 45 10 23 62 25 Turin 24 90 57 31 76 Benetke 57 49 78 3 90 Nazionale 81 67 19 16 39 Super Enalotto Št. 142 26 31 32 50 61 77 jolly 55 Nagradni sklad 3.771.063,02 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 93.605.270,46 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 51.423,59 € 1.278 dobitnikov s 4 točkami 442,61 € 51.491 dobitnikov s 3 točkami 12,97 € Superstar 51 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 9 dobitnikov s 4 točkami 44.261,00 € 198 dobitnikov s 3 točkami 2.197,00 € 3.528 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 24.633 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 58.092 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € vembra, ob 10.00 peta sv. maša z zborom Kraški cvet ter podelitvijo sv. birme; ob 18.00 koncert Ženske Vokalne Skupine Cappella Civica Sv.Justa, dir. Marco Sofianopulo, Marko Feri - kitara, Giorgio Marcossi - flavta. V ponedeljek, 30. novembra, ob 19.00 slovesna sv. maša na god našega zavetnika sv. Andreja, pel bo Openski cerkveni pevski zbor. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga L'albero az-zurro obveščajo, da bo v igralnem kotičku Palček - Naselje Sv. Mavra - v mesecu novembru na sporedu naslednja delavnica: danes, 27. novembra, »Igrajmo se z barvami«. Za vse podrobnejše informacije se lahko obrnete na tel. št. 040299099. PESEM JESENI 2009 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov Pesem jeseni 2009, ki bo v Športnem centru Zarja v Bazovici v soboto, 28. novembra, z začetkom ob 20. uri. SLOMEDIA prireja prvo sobotno matinejo za otroke z multimedijsko projekcijo Božični čas pri nas in v Evropi ter delavnico izdelovanja lučk v soboto, 28. novembra, od 10.00 do 11.30 v ul. Polonio 3. Toplo vabljeni! TABORNIKI RMV obveščajo, da bo srečanje - Čajanka v soboto, 28. novembra, v Jamljah (v društvu Kremenjak) od 15.00 do 18.00 za vse starostne skupine. MLADINSKI DOM V BOLJUNCU prireja v nedeljo, 29. novembra, ob 17. uri predstavitev knjige Božidarja Premrla Dela stavbarjev in kamnosekov v stari dolinski fari. Program bodo izoblikovali moška pevska skupina Sv. Jernej z Opčin, kulturna delavka Jasna Majda Peršolja in avtor. Obenem bo tudi odprtje razstave fotografij klesarjev in zidarjev. Toplo vabljeni! PRI SKLADU MITJA ČUK - Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob petkih ob 19. uri začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. Informacije in pred-vpisi tel. št. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. SK DEVIN prireja sejem rabljene športne opreme do 29. novembra v Sesljanu 41/d; prodaja ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.00. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 30. novembra, na srečanje z dr. Vincencom Rajšpom, direktorjem Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. V uvodnem delu večera bo otvoritev fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni obrazi Drage. Začetek ob 20.30. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi na de-gustacijo rdečih vin iz okolice Verone, ki bo v ponedeljek, 30. novembra, ob 20.15 na sedežu združenja: Lonjerska cesta, 267. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, ali na tel. št. 334-7786980 (Luciano). OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Re-pentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009. ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE ju-sarskega premoženja Prosek obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na ju-sarskih površinah do ponedeljka, 30. novembra, na sedežu odbora, Prosek 159. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE sklicuje izredni občni zbor za zamenjavo statuta. Zato vabi vse člane, da se ga udeležijo v petek, 4. decembra, ob 19.30 v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v ul. DAnnunzio 62. Kdor ni še poravnal članarine za tekoče leto, bo lahko to storil pred pričetkom občnega zbora. Nov statut je na razpolago na sedežu (ul. DAnnunzio 62) v sredo, 2. decembra, od 17.30 do 19.00, ali torek, 1. decembra, od 19.00 do 20.30 tudi v trgovini L'angolo dei sogni. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 1. decembra, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 2. decembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška št. 20. VESELI DECEMBER 2009V ŠEMPOLAJU: v Štalci «Miklavžev sejem« knjig, koledarjev, razglednic in ročnih del v organizaciji SKD Vigred in Združenja staršev COŠ S. Gruden in otroškega vrtca Šempolaj, v sredo, 2. decembra, od 15.30 do 19.30, v četrtek, 3. in v petek, 4. decembra, od 15.30 do 18.30, v soboto, 5. decembra, od 15.30 do 17. ure. V sredo, 2. decembra, ob 19.30 »Založništvo tržaškega tiska predstavlja svoje zadnje izdaje in klepet z avtorji«. V soboto, 5. decembra, ob 17.30 v prostorih OŠ Stanko Gruden v Šempolaju »Miklavževa-nje«. Sodelujejo: otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred in člani združenja staršev z igrico »Zakaj so ribe neme«. KINAESYS - VADBA ZA NOVO TISOČLETJE poteka ob četrtkih, ob 17.00 ali ob 19.30. Sprejemamo nove vpise. Vadbo lahko preizkusite brezplačno na eni uri. Prijave sprejemamo na tel. 0038640303578 (Mateja). ZDRUŽENE SEKCIJE VZPI-ANPI dolinske občine organizirajo udeležbo na vse-državnem srečanju VZPI-ANPI, 12. decembra 2009, v kraju Mirano pri Benetkah. Na poti z udobnim avtobusom bomo najprej obiskali Gonars in se poklonili tamkajšnjim padlim. Vpisovanje in informacije pri naslednjih tovariših: Dolina: Drago Slavec tel.040/228156, Mačkolje: Danica Smotlak 040/232114, Prebeneg: Giordano Kuzmič 040/231855, Boljunec: Partizanski klub 040/228050, Boršt: Angel Slavec 040/228817, Ricmanje: Pino Deponte 280274, Domio: Livio Nardin opoldan pri Sonji. Vpisovanje do sobote, 5. decembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi 7. decembra 2009 zaprti. OBČINE DEVIN - NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« vabijo na delavnice za starejše osebe, družine in zainteresirane na temo »Pomagajmo si pri ohranjevanju dobrega počutja« v Kam-narski hiši v Nabrežini, od 17. do 19. ure: v sredo, 9. decembra, »Barvani popoldan: delavnica likovnega izražanja« s psihologinjo J. Pečar; 17. decembra »Interaktivne igre za boljše počutje« s psihoterapevtko A. Celea in psihologinjo R. Sulčič. Delavnice so brezplačne, zaželjen predvpis na telefonske številke 040-2907151, 345-6552673 ali 3492809846. BI RAD BOLJE SPOZNAL SAMEGA SEBE? LaboratorioTre organizira skupinske delavnice namenjene vsem, ki bi radi bolje spoznali katere so notranje dinamike, ki pogojujejo naše vsakdanje življenje. Udeleženci bodo pod mentorstvom psihologov preko meditacije, in-terakcijskih iger, dela na telesu in pogovorov boljše spoznali, kako delujejo v odnosu do sebe in drugih. Delavnice vodijo psihologi: dr. Iztok Spetič, dr. Alberto Nardelli in dr. Emmanuele De Filip-po. Delavnice bodo stekle ko bo dovolj vpisov, dnevi in urniki po domeni. Za vpis in ostale informacije se lahko javite na e-mail.: laboratoriotre@libero.it ali na tel.št.: 366-3625523. SKD PRIMOREC prireja nagradno razstavo slaščic, slanega peciva in piškotov »Sladki december« v soboto, 12. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Tekmovanja se lahko udeležijo tudi Cici kuharji. Kuharski mojstri naj dostavijo dobrote v Ljudski dom v soboto, 12. decembra, od 17. do 18. ure. Zaželjena je predhodna najava na tel. št. 338-4482535 (Giuliana). TRŽAŠKO POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI vabi na vsedržavno manifestacijo proti rasizmu, ki bo v soboto, 12. decembra, v kraju Mirano pri Benetkah. Med potjo se bomo poklonili žrtvam v Gonarsu. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Crispi 3, tel. 040-661088 od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. 70-LETNIKI OBČINE DOLINA bodo proslavili svoj okrogli jubilej v nedeljo, 20. decembra, s kosilom v Zadružni gostilni v Dolini. Prijave do 5. decembra: Laura 040-228425, Alma 040/227006, Evelina 040/228450. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje 23. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flaj-ban«, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz naše dežele. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena kandidatom, ki se vpišejo v prvi letnik univerze. Prošnje za nagrade, naslovljene na Slovensko dobrodelno društvo, je treba skupno s predvideno dokumentacijo prinesti ali poslati po navadni pošti na sedež SDD do 20. decembra. Podrobnejša pojasnila so na voljo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, (Ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, 34122 Trst, tel. 040-631203) ob četrtkih od 16. do 18. ure, lahko pa jih interesenti prejmejo tudi po elektronski pošti, če se na SDD obrnejo na naslov dobrodelno@li-bero.it. OBČINE SOCIALNO-SKRBSTVENEGA OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor obveščajo, da je bil fi-nansiran deželni sklad, namenjen znižanju mesečnih otroških jasli v šolskem letu 2008/2009. Obrazci prošenj za dodelitev prispevka so na razpolago na sedežih socialne službe Okraja 1.1. Prosilci morajo predložiti do ponedeljka, 28. decembra, prošnjo, obrazec ISEE z dohodkom nižjim od 35.000,00 evrov. Odpiralni čas za javnost: Devin Nabrežina: sreda in petek od 8.30 do 10.30 -Tel. 040/2017387-389-390; Zgonik: ponedeljek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/229101; Repentabor: torek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/327122. 0 Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 28. novembra, ob 20. uri v Kulturni dom na Colu na ogled filma »Trst je naš!«. SDD JAKA ŠTOKA Prosek-Kontovel prireja Miklavžev knjižni sejem, ki bo v Soščevi hiši v soboto, 28. novembra, (17.00 -19.00), in nedeljo, 29. novembra, (10.30-12.30, 16.00-19.00). V nedeljo bo ob 16.30 Vesna Hrovatin brala pravljico otrokom iz vrtca in prvih razredov osnovne šole. Pokrovitelj pobude je Rajonski svet za Zahodni Kras. SKD TABOR vabi ob 20-letnici Konvencije otrokovih pravic v soboto, 28. novembra, ob 18. uri v Prosvetni dom na Opčine na otroško glasbeno igro Mavrična ribica v izvedbi otroške dramske skupine Slovenec iz Boršta in Zabrež-ca. Priredba in režija Boža Hrvatič. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na ogled razstave fotografij Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage« v prostorih Srenjske hiše v Mač-koljah. Razstava bo odprta do sobote, 28. novembra, s sledečim urnikom: ob delavnikih in sobotah od 17. do 19. ure. Za šolske in druge skupine je možen tudi ogled izven navedenega urnika s predhodno najavo (tel. 040-231912, email: spd.mackolje@gmail.com). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete, vabi na »Predbožični čar«. Razstavlja in ponuja svoja dela dvajset ustvarjalk. Otvoritev v torek, 1. decembra, ob 20. uri. Glasbena kulisa prof. Igor Zobin - harmonika, Sara Temperini Beoni - sopranistka. Urnik ogleda: od srede do petka od 15. do 19. ure, sobota in nedelja od 10. do 13. ure. Konec razstave 6 decembra. V okviru razstave bo v sredo, 2. decembra, ob 15. uri predstavitev knjige za otroke, v četrtek, 3. decembra, ob 15. uri pokušnja in ponudba domačih sladic, v petek, 4. decembra, ob 17. uri mali otroški koncert. TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. Sv. Frančiška 20, vabi na otvoritev dobrodelne razstave za izgradnjo srednje šole Triumph International School »December za gano«, ki bo v torek, 1. decembra, ob 18. uri. Razstava bo na ogled do vključno 10. decembra. SKD TABOR vabi na Miklavžev prodajno-razstavni sejem od 2. do 4.decembra, v Prosvetnem domu na Opčinah med 16. in 19. uro. Odprtje v sredo, 2. decembra, ob 16. uri, ob 16.30 nastop šolskega zbora osnovne šole Franceta Bevka z Opčin, pod vodstvom Ane Palčič in otroških in mladinskih plesnih skupin Skd Tabor (mentor Jelka Bogatec). DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v četrtek, 3. decembra, ob 19.30, v galerijo Narodnega doma (Trst), na odprtje skupinske razstave Črno/belo, društva KONS. Razstavljajo Deziderij Šva-ra, Franko Vecchiet, Viljam Lavrenčič, Živa Pahor, Rado Jagodic, Matjaž Hme-ljak, Štefan Turk, Paolo Hrovatin, Jasna Merku', Klavdija Marušič, Andrea Ver-delago, Tatjana Tavčar, Robi Jakomin, Janina Cotič, Helena Volpi, Tanja Kralj, Tea Volk, Jana Pečar, Ivan Žerjal, Zvo-nimir Kalc. S Poslovni oglasi PRODAJAMO ZAKLANE PRAŠIČE (tudi polovico) pasme Large White Duroc, naravno gojeni na odprtem v parku Globojner, po bio predpisih (Conformity Certificate 20/10/2009). Rezervacije za odkup sprejemamo -na sedežu Gozdne zadruge, Pa-driče 40: danes, 27. in jutri, 28. novembra od 18.00 do 19.00; -v parku Globojner na Padričah: v nedeljo, 29. novembra od 11.00 do 13.00. NUDIMO GRADBENO-OBRTNI- ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. PRECIZNA MEHANIČNA DELAVNICA v Trstu išče kvalificiranega delavca/ko z izkušnjami na digitalno vodenih strojih C.N.C. -starost do največ 30 let. Pisati na e-mail: andreirossi@yahoo.it 0 Mali oglasi ŽELIM SPOZNATI OSEBO, ki bi me naučila strojiti kože (obdelava usnja) na naraven način. Tel. št.: 040-4528403 (ob večernih urah). DIATONIČNO HARMONIKO Železnik A,D,G prodam za 1.500,00 evrov. Tel. št.: 335-5387249. IŠČEM DELO 34-letna, diplomirana, z izkušnjami kot natakarica in prodajalka, z dobrim poznanjem angleščine, italijanščine in slovenščine. Tel. št.: 328-2060951 (po 20.30). IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, enkrat na teden. Klicati na tel. št. 327-9969360 OPEL ZAFIRA 2.0 DTI elegance, 7 mest, letnik 2002, v dobrem stanju, sive barve, nove pnevmatike, prodam za 5.500 evrov. Tel. 333-4872311 med 12. in 16. uro. PRODAM ekstra deviško oljčno olje Belica 2009 iz Brega, iztisnjeno po hladnem postopku. Tel. št. 338-3120247 (ob urah obedov). PRODAM kraški portal. Tel. št.: 3346475337. PRODAM vino za kis. Tel. št.: 3473203527. PRODAM 4 ZIMSKE GUME s platišči, primerne za audi 80. Cena 50,00 evrov. Tel. št. 040 - 200197. PRODAM audi A4, avant 2000 TDI, letnik 2006, 150.000 prevoženih km, cena 13.000 evrov. Tel. 335-8316058. Turistične kmetije APIWINE V GABROVCU vas pričakuje vsak petek, soboto in nedeljo od 10.00 do 23.00 do konca leta. Vabljeni! Tel.: 040-2296068 Prispevki V spomin na dragega očeta Pepija Legišo darujeta Jana in Katja 50,00 evrov za mavhinjski cerkveni pevski zbor. Ob 65. obletnici smrti Vojke Šmuc darujeta Nada in Uča 20,00 evrov za Dom Zora Perello in 30,00 evrov za krožek Krut. V spomin na drago Almo Klabijan darujejo Meri Romano, Meri Cheber, Majda Berdon, Lidia in Marija Semenič 50,00 evrov za SKD Slavec. V spomin na strica in svaka Stojana San-cina darujejo Vanja, Sergio in Vesna 25,00 evrov za MPZ upokojencev iz Brega. V spomin na Mario Giurissevic daruje Vanda Emili 10,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Stojana Sancina daruje žena Jolanda 100,00 evrov za MPZ Valentin Vodnik. 12 Petek, 27. novembra 2009 PRIREDITVE 25. knjižni sejem - V ljubljanskem Cankarjevem domu še do nedelje Pestra ponudba slovenskih založb iz Furlanije-Julijske krajine Knjižne novosti so predstavili Miadika, Novi Matajur in ZTT ter Goriška Mohorjeva- Jutri več zanimivih dogodkov Na 25. knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu se kot znano predstavljajo tudi slovenske založbe iz Italije. Mladika, Novi Matajur in Založništvo tržaškega tiska s skupno stojnico v 1. preddverju Cankarjevega doma, Goriška Mohorjeva družba pa svoje knjige ponuja s sestrsko Mohorjevo družbo iz Celja. Včeraj so založbe predstavile letošnje knjižne novosti. Posebno živahno je bilo na skupni predstavitvi treh prvih dam zamejskega založništva, Martine Kafol (ZTT), Nadie Roncelli (Mladika) in Majde Železnik (Novi Matajur). Slednja je spregovorila o mladinski reviji Galeb in Galebovem šolskem dnevniku, ki so ga letos oblikovali dijaki srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine. A tudi o dveh otroških knjigah, ki jih je izdala čedaj-ska založba: Gaja in dedek (avtorice Tatjane Kokalj in ilustratorke Erike Cunja) ter Koliš-čarji (Štefke Kac-Marn in Ane Zavadlav). Tudi urednici Kafol in Roncelli sta številnemu občinstvu predstavili novosti tržaških založb, o posameznih knjigah pa so spregovorili tudi nekateri avtorji: Miroslav Košuta o Spominih Angela Katice, Jože Šušmelj o knjigi Trpko sosedstvo, Matjaž Klemše je predstavil prvenec V zakrpanih gojzarjih, ilustra-torka Meta Wraber je spregovorila o sodelovanju z Alenko Rebula; njene čudovite ilustracije krasijo pesniško zbirko V naročju, pri ZTT pa so se odločili tudi za nekatere »modne dodatke« (platnene torbe in zvezke). O svojih najnovejših knjigah so spregovorile tudi nekatere avtorice založbe Mla- Skupno darilo treh Mohorjevih družb pisatelju Alojzu Rebuli Na 25. knjižnem sejmu se kot rečeno predstavlja tudi Goriška Mohorjeva družba, ki svoje knjige že več leta ponuja na skupni stojnici s sestrsko založbo iz Celja. Sodelovanje Mohorjevih družb iz Celja, Celovca in Gorice se kaže tudi v nekaterih skupnih knjižnih projektih, s katerimi skušajo materializira-ti toliko opevani skupni kulturni prostor. Tako so letos na primer skupaj izdale kriminalni roman koroškega pesnika in pisatelja Martina Kuchlinga Umor v zaspanem mestu. Prihodnji teden pa bodo v Ljubljani predstavili Pogovore z Alojzom Rebulo, ki jih je na podlagi serije radijskih oddaj (Radia Trst A) napisala Tatjana Rojc; tudi to knjigo so sestrske založbe izdale s skupnimi močmi, da bi tako počastile 85. rojstni dan tržaškega pisatelja. Na ljubljanskem knjižnem sejmu so včeraj kot rečeno spregovorili tudi o novostih Goriške Mohorjeve družbe. Predstavili so jih urednik Marko Tavčar in nekateri avtorji. Jože Markuža in Megi Uršič Calzi sta spregovorila o letošnjem obsežnem koledarju GMD. Jasna Merku se je spomnila prijateljice Nadje Kriš-čak, navdušene zagovornice dialoga in ljubiteljice ljudskih plesov, ki je imela tudi literarni dar; veliko let po njeni smrti prihaja končno na knjižne police pravljica Marko in note, ki jo krasijo ilustracije Jasne Merku. Med letošnjimi knjižnimi novostmi Goriške Mohorjeve družbe so tudi spomini Janka Žigona, ki je v knjigi Inventura opisal dogodivščine gozdarskega inženirja. V prihodnjih tednih pa bodo izšli tudi dnevniški zapisi Rudolfa Klinca, ki ponujajo nov pogled na nekatere strani naše vojne in povojne zgodovine. (pd) Tri založbe, ki se v Ljubljani predstavljajo s skupno stojnico, so včeraj skupaj predstavile tudi letošnjo knjižno ponudbo; od leve Nadia Roncelli, Martina Kafol in Majda Železnik f.bobo dika. Vilma Purič je predstavila Burjin čas, pisateljica Evelina Umek in ilustratorka Živa Pahor sta spregovorili o večletne sodelovanju (njun najnovejši trud je Amerika in druge zgodbe o mojih otrocih). Prevajalka Nataša Stanič je predstavila Ceno domoljubja Johna Earla, Alice Zen pa svojo »fotografsko biografijo«, posvečeno Alojzu Rebuli. Dogajanje na ljubljanskem knjižnem sejmu je izredno bogato in raznoliko. Popoln spored je na voljo na spletni strani www.knjiz-nisejem.si, izpostaviti pa velja nekaj jutrišnjih dogodkov, katerih protagonistka bo tržaška književnost. Ob 13. uri bodo predstavili kuharsko knjigo za otroke Škrobek kuha, ki sta jo napisala Peter Ferluga in Jasna Terpin, iz- dala pa založba Novi Matajur; z malimi obiskovalci bodo pripravili tudi jedi. Ob 14. uri bo v Debatni kavarni srečanje s pesnico in te-rapevtko Alenko Rebula ter pisateljico Manco Košir; vodil ga bo Janko Petrovec. Ob 17.30 bodo predstavili IKemšetov literarni prvenec, nastopil pa bo tudi njegov bend The floating points. (pd) diploma - Zborovsko petje in kompozicija Tamara Stanese: »Glasbo imas v sebi, ali pa je nimaš» Tamara Stanese je pred kratkim diplomirala z najvišjo oceno in pohvalo iz zborovskega dirigiranja in kompozicije na kon-servatoriju Tartini v Trstu. Komisija ji je nato podelila posebno nagrado za najboljšo diplomo po številu točk in izvedbi diplomskega programa. Zaključni izpit je bil v tem primeru koncert z odprtimi vrati. Kako je potekala priprava na uspešen nastop? Profesorji so mi okvirno predlagali, da bi obravnavala obdobje romantike, zato sem izbrala cikel Ciganskih pesmi Johannesa Brahmsa, ki me je od nekdaj vznemirjal in v katerem sem se hotela preizkusiti. Taka diploma je nekaj posebnega, ker nimaš svojega glasbila na razpolago za vsakodnevno vajo, pravzaprav si ga moraš dobesedno sestaviti in ga lahko uporabiš le občasno. Za pripravo 25-minutnega programa sem imela na primer na voljo le pet terminov, kar zahteva strogo ekonomizacijo dela. Profesorjem sem predlagala pevce, ki sem jih sama izbrala, ker sem si že predhodno predstavljala določeno zvočno podobo. Želela sem namreč sodelovati z ljudmi, ki bi mi lahko poleg glasbene in zborovske izkušnje lahko zagotovili samozavest in resnost ter bi zagotovo »padli« v glasbo. Od njih sem dobila velik odziv, saj so s svojimi sugestijami obogatili moj prvotni načrt. Dvorana je bila polna ljudi, česar si sploh nisem pričakovala, predvsem pa sem začutila, da so bili pevci zadovoljni z mojim delom. Poleg diplome si si nabrala veliko znanja in izkušenj na tem področju kot urednica za zborovsko glasbo na Radiu Trst A, kot nekdanja korepetitorka pri zboru Ave in sedanja ko-repetitorka pri stolnem zboru Cappella Civica. Trenutno vodiš cerkveni zbor sv. Marije Velike, a se vsekakor zelo poredko ukvarjaš z vodenjem zborov, odkar si pred leti zaključila z vodenjem ženskega zbora Glasbene matice. Zakaj si se odločila za študij zborovskega dirigiranja? Zborovsko petje je zame velik dar, ki me spremlja od otroških let. V vsakem zboru se člani izpostavljajo in soočajo s svojimi vrlinami in šibkostmi in ta občutek se mi je nalepil na kožo, da si ne utegnem predstavljati svojega življenja brez petja. Moram tudi priznati, da sem srečala na svoji poti zelo dobre mentorje in zglede. Naučila sem se, da je treba trdo delati za vsak rezultat. Glasbo imaš v sebi ali je nimaš, s časom pa je treba dodati določene smernice, jo dopolniti s tehničnim znanjem. Če si zborovodja, moraš biti svojemu zboru vodilo, na koncertu pomnik vsega, kar ste skupaj dosegli in izoblikovali na vajah. Večkrat me pevci in zborovodje vprašajo za nasvet, ker pa obstaja vedno več poti, da prideš do cilja, sem s poglabljanjem dosegla, da lahko posredujem več zornih kotov. Moje poslanstvo glasbene urednice je zdaj bodriti mlade sile k vodenju, saj sem bila tako vzgojena od svojih predhodnikov na radiu, Nadje Kralj in Janka Bana. Kot radijska urednica in zborovodkinja si prav gotovo večkrat postavljaš vprašanje o kvaliteti krajevnega zborovstva. Kakšne odgovornosti nosijo pri tem zborovodje? Zborovodja je tisti, ki pripravi ekipo in mora biti zboru za zgled, rezultat pa odvisi tudi od vestnosti pevca, na primer kako redno prihaja na vaje. Kdor vodi, mora biti vedno pripravljen, obvladati partituro ki jo obravnava, reševati vse tehnične probleme, Tamara Stanese med dirigiranjem imeti vse pod kontrolo z minimalno možnostjo napak, čeprav nam te konec koncev tudi pomagajo, da rastemo in izboljšamo svoje delo. Se pravi, da bi bila večja izobrazba priporočljiva. Študij dirigiranja zahteva veliko fizične samozavesti, za dober rezultat mora vsak gib imeti točno določeno količino energije, ritmični impulzi morajo biti jasni in učinkoviti in nasploh morajo biti čimbolj preprosti in nedvoumni. Študij kompozicije pa zahteva veliko intelektualno delo in je zelo naporen. Ključnega pomena pri tem študiju je znanje harmonije in kontrapunkta, kar terja ogromno časa, da prideš na zeleno vejo. Človek, ki pridobi veliko znanja, postane tudi bolj zahteven poslušalec in ocenjevalec. Kako spremljaš krajevno dogajanje na zborovskem področju? Z leti postane človek tudi bolj toleranten, ker izoblikuje zavest, da za vsakim delom stoji večkrat veliko truda in požrtvovalnosti. Ko se standard viša, pa avtomatično spremljaš izvedbo z včasih bolečo zavestjo, da bi lahko bilo drugače, ampak to spada k igri. Veselim se, da se tu pri nas v zadnjih časih veliko dogaja in da je veliko zborov v mladih rokah. Kar pa se mene tiče, se veselim, da sem postala boljša poslušalka in to sploh na vseh nivojih, tako da mi vsaka življenska izkušnja danes pomeni le obogatitev. Rossana Paliaga trst Kvartet Avos na Trieste Prima Šesti in obenem predzadnji koncert Mednarodnih srečanj s sodobno glasbo Trieste Prima je v tržaško dvorano Victor De Sa-bata privabil dokaj številno občinstvo. Nastopil je klavirski kvartet Avos, mlad sestav, ki je letos osvojil najvišjo nagrado na mednarodnem tekmovanju Trio di Trieste, priznanja pa je že požel na številnih natečajih, čeprav so se glasbeniki spoznali in združili v kvartet na rimski Akademiji sv. Cecilije komaj pred dvema letoma. Komorni igri se posvečajo z mladostnim zanosom in solidnim tehničnim zaledjem, nenazadnje pa tudi z interpretativno zrelostjo, ki izstopa v njihovih izvedbah. Program je bil smiselno začrtan: na prvi pogled bi sicer Quartettsatz Gustava Mahlerja ne sodil v festival sodobne glasbe, kajti skladatelj ga je spisal l.1877 kot sedemnajstletni študent, dokončal pa je le en stavek in začrtal samo par taktov Scherza. Kratki zametek je stoletje pozneje sprožil ustvarjalno žilico Alfreda Schnittkeja, ki je na njem zgradil svoj kvartet. Zanimivo povezavo nam je kvartet Avos razkril z doživeto interpretacijo Mahlerjevega stavka, ki izžareva toplo poznoromantično nabreklost, je pa tudi uprt v bodočnost; bolj zastrta, problematična in včasih odkrito dramatična je Schnittkejeva poetika, ki jo je ansambel podal z iskreno ekspresivnostjo in z notranjo napetostjo, ki se je vidno kopičila v glissandih godal in rohnenju klavirja, nato pa umirila kot tiha odpoved. Povsem drugačen svet nam je naslikal katalonski skladatelj Salvador Brotons v Klavirskem kvartetu op.48, ki se je rodil le eno let pred Schnittkejevim. Ze naslov »A celebration of Living« napove pozitivno energijo, glasba ne išče problematičnih zapletov ter se izraža v relativno preprostem ali vsaj utečenem jeziku, ki se navezuje predvsem na impresionistično strujo, kot kratek preblisk citira Šostakoviča in se nato briljantno usmeri v energični finale. Pianist Mario Montore, violinistka Mirei Yamada, vio-listka Diana Bonatesta in čelist Amedeo Cicchese so koncert sklenili s kvartetom v d-molu Williama Waltona: angleški skladatelj je prvo verzijo spisal, ko je bil star le osemnajst let, nato pa je partituro večkrat predelal, vse do svojega sedemdesetega leta. Zasnova je vsekakor ostala nespremenjena, tudi Walton sledi impresionistični stru-ji , ki jo oplaja z dokajšnjo mero fantazije in melodične in-vencije, od uvodne teme, ki je rahlo ljudsko obarvana, preko živahnega Scherza in sanjavega Andante se je skladba dopadlji-vo razvijala ter razkrila nezane-marljivo zvočno bogastvo kvarteta Avos: muziciranje je bilo doživeto, tudi ravnovesje med klavirjem in godali je zaokrožilo prikupno zvočno sliko, ki jo je občinstvo nagradilo z dolgimi aplavzi. Kot dodatek smo najprej poslušali ne povsem posrečeno parafrazo na teme Verdijeve Traviate, vztrajnim aplavzom pa je kvartet zadostil z drugim dodatkom-ponovitvijo Walto-novega Scherza. Zadnji koncert letošnjega niza bo jutri,oblikoval flavtist Roberto Fabbriciani. Katja Kralj 13 SVET Petek, 27. novembra 2009 PRIREDITVE gospodarstvo - Največji dnevni padec v zadnjih sedmih mesecih Evropske borze zaradi finančnih težav Dubaja globoko v rdečem Tudi nafta in evro navzdol - Ameriške borze zaprte zaradi zahvalnega dne LONDON/PARIZ/FRANK-FURT/NEW YORK - Vodilne evropske borze so včerajšnje trgovanje sklenile globoko pod sredinimi vrednostmi in zabeležile največji dnevni padec v zadnjih sedmih mesecih. Osrednji indeksi borz v Frankfurtu, Londonu in Parizu so se znižali kar za okoli tri odstotke. Cenejša je tudi nafta, prav tako pa se je rahlo znižal tudi tečaj evra v primerjavi z ameriškim dolarjem. Na vodilnih evropskih borzah so v primerjavi s sredo globoko v rdeče območje potonili prav vsi osrednji delniški indeksi. Tečaji delnic v Londonu so se tako v povprečju znižali za 3,18 odstotka, s čimer je osrednji indeks tamkajšnje borze FTSE 100 trgovanje sklenil pri 5194,13 indeksne točke. Indeks CAC 40 v Parizu je zdrsnil za 3,41 odstotka na 3679,23 točke, indeks DAX v Frankfurtu pa za 3,25 odstotka na 5614,17 točke. V Milanu je indeks FTSE Italia All-Share trgovanje sklenil pri 22.361,31 točke, kar je 3,51 odstotka manj kot v sredo. Negativno vzdušje je danes vladalo tudi na dunajski borzi, kjer je osrednji indeks ATX izgubil 2,88 odstotka in trgovanje sklenil pri 2508,84 indeksne točke, indeks BUX v Budimpešti pa je nazadoval za 2,42 odstotka na 20.160,87 točke. Indeks Crobex v Zagrebu se je znižal za 1,33 odstotka na 2039,60 točke, medtem ko so se tečaji delnic v Beogradu, merjeno z indeksom Belex 15, znižali za 0,91 odstotka na 684,45 točke. Ameriški Wall Street zaradi zahvalnega dne, ki v ZDA velja za nacionalni praznik, svojih vrat vlagateljem včeraj ni odprl. Vzrok za izrazito pesimistično vzdušje na evropskih borzah je predvsem poteza dubajske vlade, ki je v sredo upnike vladnega investicijskega holdinga Dubai World in njegove hčerinske družbe Nakheel zaprosila za prestavitev roka za plačilo obveznosti iz kreditov vsaj do 30. maja 2010. Hkrati je vlada napovedala preoblikovanje holdinga, ki si je ime med drugim ustvaril z velikimi projekti, kot je umetni otok pred dubajsko obalo. Skupni znesek dolgov naj bi znašal 60 milijard dolarjev. Vlagatelji so poleg tega pozorni tudi na dogajanje na valutnem trgu, kjer se je tečaj dolarja znižal na 86,27 jena, kar je najmanj v zadnjih 14 letih. Vztrajna rast tečaja jena hkrati spodkopava tudi japonsko borzo, saj se vla- gatelji bojijo, da bo krepka domača valuta pogubno vplivala na izvoz. Indeks borze v Tokiu Nikkei se je tako ob koncu današnjega trgovanja znižal za 0,6 odstotka. Cena nafte se ob šibkejšem dolarju giblje rahlo pod 77 dolarji za 159-litrski sod. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v januarju se je med trgovanjem na newyorški blagovni borzi pocenila za dolar in en cent na 76,95 dolarja. V Londonu se je medtem severnomorska nafta brent, ravno tako z dobavo v januarju, pocenila za 59 centov na 77,85 dolarja. Dolar se je v včerajšnjem trgovanju po sredini najnižji vrednosti v zadnjih 15 mesecih včeraj rahlo okrepil. Za evro je bilo tako v zgodnjem newyorškem trgovanju potrebno odšteti manj kot poldrugi dolar. Evropska centralna banka je včeraj opoldne referenčni tečaj evra kljub vsemu postavila pri 1,5071 dolarja, medtem ko je bil ta v sredo pri 1,5083 dolarja. (STA) Umetni otok pred dubajsko obalo v obliki palme ansa španija - Nevarnost krčenja avtonomije Katalonski dnevniki svarijo ustavno sodišče BARCELONA - Dvanajst časnikov v španski regiji Katalonija je včeraj objavilo skupni uvodnik, v katerem so špansko ustavno sodišče pozvali, naj ne prepreči uveljavljanja večje samouprave Katalonije, poročajo tuje tiskovne agencije. Sodišče naj bi namreč nameravalo razveljaviti dele statuta o avtonomiji Katalonije, kar je po mnenju uvodničarjev grožnja "demokratični zrelosti pluralistične Španije". "Ne slepimo se, resnična dilema je, ali bomo šli naprej ali nazaj," še piše v uvodniku. Ustavno sodišče o statutu že tri leta odloča na podlagi zahteve največje španske opozicijske stranke, Ljudske stranke, ki se zavzema za večjo centralizacijo države. Ljudska stranka trdi, da dokument slabi enotnost Španije ter spodbuja ostale regije k prizadevanjem za izjeme na področju davkov, pravosodja in infrastrukture. Statut o avtonomiji sta sicer potrdila tako španski parlament v Madridu kot Katalonci na referendumu, leta 2006 pa ga je podpisal tudi španski kralj Juan Carlos. Katalonija je s statutom dobila večji delež sredstev iz naslova davkov, zbranih v Kataloniji, sodeluje tudi pri imenovanjih v sodstvu ter ima pristojnosti glede številnih drugih vprašanj, ki so sicer v pristojnosti oblasti v Madridu. Podobne statute imajo tudi druge španske regije, vendar za Katalonijo in Baskijo velja večja samouprava kot za ostale. Španija se je decentralizirala leta 1978, tri leta po smrti diktatorja Franca. Regije, skupaj jih je 17, imajo pristojnosti na področju izobraževanja, stanovanjske politike, zdravstva in javne uprave, medtem ko je vlada v Madridu ohranila izključne pristojnosti na področju obrambe, pravosodja in zunanjih zadev ter tudi v zvezi z letališči in pristanišči. (STA) nemcija Dva odstopa zaradi napada v Afganistanu BERLIN - Nemški obrambni minister Karl-Theodor zu Guttenberg je sporočil, da sta zaradi napada na cisterni v Afganistanu, ki ga je septembra odredil nemški poveljnik in v katerem je umrlo več civilistov, s položaja včeraj odstopila načelnik generalštaba nemške vojske, general Wolfgang Schneiderhan, in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Peter Wichert. Zu Guttenberg je odstop Schnei-derhana in Wicherta napovedal v nemškem parlamentu. Nemški polkovnik Georg Klein je v pokrajini Kunduz na severu Afganistana v začetku septembra odredil napad zračnih sil zveze Nato na cisterni z gorivom, pri čemer je življenje izgubilo več deset civilistov. Nemški časnik Bild je s sklicevanjem na zaupni vire nedavno poročal, da Klein v času, ko je odredil napad, ni mogel izključiti prisotnosti civilistov na območju napada. Pravila Nata za tak primer predvidevajo, da poveljnik ne sme odrediti napada. Nemčija ima v Afganistanu okoli 4300 vojakov, čeprav nemška javnost prisotnosti nemških vojakov v deželi pod Hin-dukušem močno nasprotuje. (STA) Oblasti nobelovki za mir zasegle nagrado OSLO - Iranske oblasti so Nobelovi nagrajenki za mir iz leta 2003, iranski odvetnici Širin Ebadi, zasegle spominsko plaketo in medaljo, ki ju je Ebadijeva prejela skupaj z Nobelovo nagrado. Norveške oblasti so zato že protestirale pri iranskem veleposlaniku v Oslu. Kot so sporočili z norveškega zunanjega ministrstva, so iranske oblasti Ebadijevi poleg medalje in plakete zasegle tudi nekatere osebne predmete. Kot je ob tem v izjavi za javnost poudaril vodja norveške diplomacije Jonas Gahr Störe, jih je v Oslu novica šokirala, sploh ker gre za prvi primer v zgodovini, da bi nacionalne oblasti kateremu izmed Nobelovih nagrajencev za mir zasegle nagrado. Nadškofija prikrivala spolne zlorabe otrok DUBLIN - V Dublinu so včeraj predstavili obsežno poročilo o spolnih zlorabah, ki so jih zagrešili duhovniki v tamkajšnji nadškofiji. Poročilo, rezultat tri leta trajajoče preiskave, potrjuje, da so štirje nadškofi dublinske nadškofije, sicer največje na Irskem, namerno prikrivali spolne zlorabe otrok, ščitili storilce ter se izogibali roki pravice. 750 strani dolgo poročilo, delo sodnice Yvonne Murphy, temelji na poročilih o več kot 300 spolno zlorabljenih otrocih s strani 46 duhovnikov v dublinski nadškofiji v letih 1974-2004. Po objavi poročila se je opravičila irska katoliška cerkev in škandal označila za sramoto. Dublinski nadškof Diarmuid Martin je poudaril, da se omenjenih dogodkov globoko sramuje ter žrtvam ponudil osebno opravičilo in kesanje. Washington Post zapira periferne urade WASHINGTON - Ameriški časnik Washington Post se je odločil zapreti še tri zadnje urade, ki jih je imel zunaj prestolnice Washington. To so New York, Los Angeles in Chicago. Ukrep je posledica varčevalnih ukrepov zaradi izgub. Washington Post, ki je po nakladi šele peti največji v ZDA, se kot drugi časniki ukvarja z upadom oglaševalskega in naročniškega dohodka. V prvih treh četrtletjih letos je izgubil 166,7 milijona dolarjev. Izvršni urednik časopisa, ki je imel pred leti v redakciji 900 zaposlenih, danes pa le še 700 Marcus Brauchli je sporočil, da se bodo osredotočili na lokalne novice iz prestolnice in novice nacionalnega pomena. (STA) podnebne spremembe - Potem ko je svojo udeležbo v sredo zagotovil ameriški predsednik Barack Obama Tudi kitajski premier Wen Jiabao se bo udeležil konference Združenih narodov v Koebenhavnu PEKING - Kitajski premier Wen Jiabao se bo udeležil decembrske podnebne konference v Koebenhavnu in tako pokazal pripravljenost Kitajske na sodelovanje z mednarodno skupnostjo in za sklenitev poštenega in razumnega dogovora v boju proti podnebnim spremembam, so včeraj sporočili s kitajskega zunanjega ministrstva. "Premierova udeležba bo jasen dokaz tega, kako velik pomen kitajska vlada pripisuje vprašanju podnebnih sprememb, in politične volje kitajske vlade do sodelovanja z mednarodno skupnostjo," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Qin Gang. Natančnejših podatkov o Wenovem dnevnem redu v Koe-benhavnu Qin ni izdal. Udeležbo na konferenci je sicer doslej napovedalo že okoli 65 svetovnih voditeljev, med njimi naj bi bila tudi slovenski premier Borut Pahor in italijanski Silvio Berlusconi, pričakovati pa jih je še več. Kitajski predsednik Hu Jintao je septembra v okviru vrha o podnebnih spremembah poudaril, da bo Kitajska do leta 2020 poskušala občutno zmanjšati izpuste Wen Jiabao ansa ogljikovega dioksida v ozračje z rekordno visokih vrednosti, ki jih je dosegala leta 2005. Ob tem je Hu še dodal, da bodo emisije CO2 zmanjševali sorazmerno glede na enoto bruto domačega proizvoda (BDP), ni pa želel razkriti, kolikšno zmanjšanje emisij gre pričakovati s strani Kitajske. Qin je včeraj Hujeve besede le ponovil in ni želel izdati morebitnih novih stališč največje med razvijajočimi se državami, ki bo po absolutnem obsegu emisij kmalu na prvem mestu med svetovnimi državami. Je pa zato vlada po poročanju uradnih medijev sporočila, da je Kitajska pripravljena do leta 2020 glede na leto 2005 količino izpustov na enoto BDP zmanjšati za med 40 in 45 odstotkov. "Gre za prostovoljno dejanje kitajske vlade v dobro države in pomemben prispevek k svetovnim prizadevanjem v boju proti podnebnim spremembam," se glasi današnje sporočilo kitajske vlade. Mednarodna okoljska organizacija Greenpeace je napoved Pekinga že pozdravila in poudarila, da gre za pomembno sporočilo ob ključnem trenutku, ko do začetka podnebne konference manjka le še 10 dni. Obenem pa so v Greenpeaceu prepričani, da bi lahko Kitajska storila še več. Iz Bele hiše je medtem v sredo pri-curljalo, da se bo koebenhavnske konference udeležil tudi ameriški predsednik Ba-rack Obama. Prvi mož ZDA bo poleg tega 9. decembra na podnebno konferenco ZN prišel s srednjeročno zavezo o 17-od-stotnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 glede na leto 2005 in z dolgoročnim ciljem 80-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2050. Obama bo tako očitno zastavil lasten ugled in verodostojnost, saj bo ameriški senat o podnebni zakonodaji odločal šele prihodnjo pomlad. Predstavniški dom je svoj predlog že potrdil, vendar pa je zaradi republikanske obstrukcije v senatu nastalo ozko grlo za skoraj 100 pomembnih zakonov, vključno s podnebnim. V Koebenhavnu bo med 7. in 18. decembrom velika mednarodna podnebna konferenca, katere cilj je doseči ambiciozen globalni dogovor o nasledniku Kjot-skega protokola, ki sedaj ureja zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov na globalni ravni in se izteče leta 2012. Problem Kjotskega protokola je predvsem dejstvo, da ga niso ratificirale ZDA, obenem pa k boju proti podnebnim spremembam ne zavezuje držav v razvoju, temveč le 37 industrializiranih in tranzicijskih držav. Čeprav pogajanja o besedilu novega globalnega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam in blaženju njihovih posledic potekajo že dve leti, pa svetovne države niso prav nič bliže dogovoru. Glede na zadnji razvoj dogodkov svetovne države v Koebenhavnu ne bodo skle- nile pravno zavezujočega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah, temveč le zavezujoč politični sporazum. Tak kratek politični sporazum bi vseboval zaveze, ki bi jih nato v letih 2010 prevedli v zavezujoč mednarodni sporazum. Ključno za uspeh koebenhavnske konference, kjer bosta najtrša oreha dogovor glede zavez o srednjeročnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v razvitih državah in glede primernih ukrepov držav v razvoju ter uskladitev glede mednarodne javnofinančne pomoči državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam in pri prilagajanju nanje, je po mnenjih večine poznavalcev predvsem uspešno dogovarjanje med Kitajsko in ZDA. "ZDA so največja razvita država in bi zato morale nositi svoje zgodovinsko breme odgovornosti ter obveze, ki jim jih nalaga stopnja razvitosti," je včeraj dejal Qin, a obenem priznal, da bi si morale relevantne države in mednarodna skupnost skupaj prizadevati za uspeh Koe-benhavna. (STA) 1 4 Petek, 27. novembra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Ustanovili društvo družin s prizadetimi otroki gorica - Občina Zdravstvo zbližalo Načrtujejo nov zavod za pomoč prizadeti mladini oečino jn »Obstoječe ustanove nezadostne - Edino Goriška nima enote za otroško nevropsihiatrijo« opozicijo V Gorici so ustanovili društvo »poučenih staršev« (v italijanskem izvirniku »genitori consapevoli«), ki imajo ambicijo uresničiti v mestu poseben center za prizadete osebe od 18. do 35. leta. »To je starostno obdobje, za katerega javne ustanove ne skrbijo, kot bi morale. Vedeti pa moramo, da je dozorelost prizadetega osem-najstletnika včasih primerljiva desetletnemu otroku. To pomeni, da ni samostojen in zunaj družine zase ne more poskrbeti,« pravi Gabriele Grudina, predsednik v septembru ustanovljenega društva »Ge.Co. Genitori consapevoli - Associazione famiglie di disabili«, ki so ga javnosti prvič predstavili včeraj na goriški pokrajini. Društvo je nastalo na pobudo skupine goriških staršev prizadetih otrok. Kot je v njihovem imenu pojasnil Franco Hassek, predsednik občinske komisije za enake možnosti, so pot novega društva ubrali, ker so obstoječe strukture včasih rigidne, nezadostne in v njih ni zaznati iskanja novih pristopov. Hkrati se je Hassek zavzel za ustanovitev občinske komisije za vprašanja prizadetosti, ki je v Gorici še ni. Še nečesa drugega ni v Gorici, pomembnejšega za družine s prizadetimi otroki, je opozoril Grudina. »V deželi FJK edino Goriška nima posebne zdravstvene enote s področja otroške nevropsihiatrije. Imajo jo tako Trst kot Videm in Pordenon, goriško zdravstveno podjetje pa je prikrajšano. To pomeni, da pri nas ni prave strukture, ki bo zaobjela vso problematiko otroške prizadetosti. Zato smo starši prisiljeni romati s svojimi otroki po Italiji, spopadati se z dolgimi čakalnimi seznami, iskati včasih pomoči v tujini, v ZDA ali na Slovaškem, ter pogosto odkrivati, da ne moremo svojim otrokom zares pomagati, ker smo prišli prepozno, ker so nekatere otrokove funkcije za vedno kompromitirane. Ni res, da je otrokova smrt za starše najhujša tragedija. Enako neznosna je za nas zavest, da otroku ne moremo pomagati in mu omogočiti, da bo živel normalno, da bo imel prihodnost in ambicije svojih vrstnikov,« je poudaril Grudina in orisal ambiciozni projekt: »Načrtujemo strukturo, zavod, ki bo sprejemal prizadete od 18. do 35. leta starosti, jih s sodobnimi pristopi učil osnovnih potez za preživetje, od nakupovanja do kuhanja, zato da jih pripravi za vsakdanje preživete tudi takrat, ko staršev ne bodo več imeli ob sebi.« Načrt so že predstavili deželnemu odborniku za zdravstvo Vladimiru Ko-sicu. Še čakajo na odgovor. tržič Mladeniča oropala taksista V prejšnjih dneh je bil tržiški taksist žrtev dveh roparjev. Moškega sta po dosedanjih informacijah oropala dva mladeniča, ki sta v njegov taksi vstopila v bližini železniške postaje. Okrog 23. ure je D.P. ravnokar zaključeval svojo izmeno, zato je imel pri sebi kar nekaj gotovine. Mladeniča sta taksistu naročila, naj ju pelje v Ulico XXIV Maggio. Na začetku sta moškega prijazno nagovorila, ko pa so prišli v Ulico Poma, sta mu velela, naj ustavi. Po pričevanju taksista, ki je rop prijavil tržiški policiji, sta mu mladeniča pokrila oči in mu zagrozila, naj jima takoj izroči ves denar, ki ga je imel pri sebi. Po pričevanju moškega sta roparja imela v rokah koničast predmet, ki sta ga uperila proti njegovemu hrbtu. Ko jima je dal dnevni zaslužek, sta izstopila in pobegnila, D.P. pa je odšel na komisarjat in prijavil kaznivo dejanje. Preiskovalci so že našli nekaj in-dicev, ki bi jih lahko privedli do identitete roparjev. ronke - Trije moški vdrli včeraj v banko Unicredit Rop z rezilom Oklofutali so uslužbenca in mu grozili - Odnesli so od 5.000 do 6.000 evrov Podružnica banke Unicredit na Trgu 8 Marzo v Ronkah je bila včeraj tarča bliskovitega ropa. Trije neznanci s pokritim obrazom in južnjaškim naglasom so dopoldne vdrli v podružnico. Pred prestrašenimi strankami, ki so bile v prostorih banke, so skočili čez pult in od uslužbencev zahtevali, da jim izročijo ves denar. Trije roparji, ki so v rokah imeli rezilo, so v torbe spravili pet ali šest tisoč evrov, nato pa so skočili v avtomobil in pobegnili. Roparji so vdrli v podružnico okrog 10. ure. Z rezilom v rokah so zagrozili klientom banke in uslužbencem. Nato so od le-teh zahtevali, naj jim takoj izročijo ves denar, ki ga imajo na razpolago. Zgleda, da so roparji enega uslužbenca celo oklofutali; ni jasno, ali je bil 59-letni F.R. žrtev fizičnega nasilja zato, ker je reagiral, ali če so hoteli roparji samo prestrašiti prisotne in jih prepričati, da je bolje, da jim ne skušajo prekrižati načrtov. Ko so dobili denar, so takoj zbežali s podružnice in skočili v dotrajan avtomobil znamke Fiat Punto oz. v drugi podoben avtomobil, s katerim so se oddaljili, preden so na kraj prišle sile javnega reda. Podružnico so roparji izbrali na- merno, saj je le-ta v bližini državne ceste 14 in državne ceste 305, kar jim je omogočilo, da zlahka pobegnili. Na kraju so kmalu posredovali policisti iz Tržiča in agenti letečega oddelka goriške kvesture, ki so izprašali uslužbence in prisotne, ob njih pa so prišli tudi karabinjerji in rešilna služba 118, ki je odpeljala oklofutanega uslužbenca v trži-ško bolnišnico. Moški, ki je dobil udarec v uho, bo okreval v desetih dneh. Agenti so si nemudoma ogledali posnetke varnostnih kamer, v bližini podružnice pa so našli tudi vlažen cigaretni ogorek, ki ga bodo dali analizirati v upanju, da ga je na tla odvrgel eden izmed roparjev. Preiskovalci na delu po ropu v bančni podružnici v Ronkah altran Avtonomija, kakovost in razvoj goriškega zdravstva so za Gorico in njene prebivalce bistvenega pomena. O tem soglašata večina in opozicija v goriškem občinskem svetu, ki sta na sredinem zasedanju dosegli dogovor in soglasno odobrili resolucijo v bran goriškega zdravstva. Razpravo o krčenju oddelkov in storitev goriške in tržiške bolnišnice, ki je predvideno v deželnem načrtu za zdravstvo, je sprožil načelnik skupine Progetto Gorizia, Bernardo De Santis, ki je vložil resolucijo na to temo. Načelniki svetniških skupin so v sredo s posredovanjem župana Ettoreja Romolija in na podlagi De Santisove resolucije sestavili nov dokument, ki ga je občinski svet odobril in ki ga bodo naslovili na predsednika deželne vlade Renza Tonda, na deželnega odbornika za zdravstvo Vladimira Kosica ter na predstavnike drugih institucij. Resolucija obvezuje župana, da skliče konferenco županov goriške pokrajine in sproži razpravo o zaščiti goriškega zdravstva s ciljem, da pride do enotnega stališča, ki ga bo Goriška zagovarjala pred deželno upravo. Ro-moli bo moral zaključke konference županov in vsebine pogajanj z deželo čim prej posredovati občinskemu svetu, angažirati pa bo moral tudi deželne svetnike z goriškega območja. »S tem dokumentom je goriški občinski svet legitimiral trud, ki je bil vložen, da bi se končno združena goriška pokrajina učinkovito zavzemala za zaščito svojega zdravstva,« je v imenu skupine Foruma za Gorico povedal načelnik Andrea Bellavite. Z glasovi večine (opozicija se je vzdržala) je bila odobrena varianta proračuna za leto 2009 in triletje 2009/2011. »Vzdržali smo se, ker je varianta potrdila, da so bile izbire des-nosredinske uprave napačne. Vzemimo primer ostavke o dohodkih, ki bi jih morala občina dobiti z vstopninami za goriški grad. Tista, ki bi morala biti glavna točka turističnega razvoja mesta, je "kasirala" petnajst odstotkov manj denarja, kot je bilo predvideno,« je povedal svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch. Občinski svet je dalje odobril spremembo regulacijskega načrta, ki bo omogočila širitev veleblagovnice Smart v Štandrežu, dokument o sistemu parkirnin, ki bo tudi vnaprej omogočal sodelovanje s socialnimi zadrugami pri upravljanju modrih con ter podaljšanje konvencije z občinami Sovodnje, Šte-verjan in Dolenje, ki predvideva skupno upravljanje plač osebja. Konvencija je bila prvič podpisana v času Brancatijeve uprave. (Ale) štandrež - Občinski načrt za obnovo mestnih ulic »Revolucija« pred telovadnico Namesto otoka bodo sredi križišča med ulicama San Michele in Carso uredili parkirišče in varnejši dostop za pešce Tudi korenita preureditev križišča med ulicama Del Carso in San Michele spada v načrt, ki ga je v prejšnjih dneh odobril goriški občinski odbor in v katerem je predvideno izredno vzdrževanje trinajstih dotrajanih mestnih ulic. Kot je naš dnevnik že poročal v prejšnjih dneh, je projekt, ki je bil vključen v triletni načrt javnih del občine Gorica, skupno vreden kar 1.800.000 evrov. Med najpomembnejšimi novostmi načrta, v katerega so vključili tudi obnovo ulic San Giovanni Bosco, Giustiniani, Diaz, Formica, Favetti, Manzano, Petrarca, Duca d'Aosta, Brass, Alviano, Codelli in Cadorna, je obnova križišča pred štandreško telovadnico, kjer je predvidena odprava otoka, na katerem so danes smerokazi in drog javne razsvetljave. Namesto otoka bosta speljana oba vozna pasova, pred sedeži Čedajske banke-Kmečke banke in bančnega zavoda »Cassa di risparmio del Friuli-Vene- Načrt preureditve križišča pred štandreško telovadnico bumbaca zia Giulia« pa bodo uresničili novo parkirišče z devetnajstimi mesti (eno bo rezervirano za prizadete osebe). Parkirišče bo dostopno samo za vozila, ki bodo pripeljala z Rojc, izhod pa bo v Ulici Timavo. Ob izhodu iz Ulice Timavo, iz katere bo mogoče zaviti v obe smeri, bodo uredili manjšo gredico, ki bo ločevala dva vozna pasova. Pločnike bodo popolnoma obnovili v prvem delu Ulice del Carso in tudi na vogalu med Ulico Timavo in Ulico San Michele. S posegom, kateremu je že dal zeleno luč štandreški rajonski svet, bodo pešcem in voznikom zagotovili večjo varnost, pridobili pa bodo tudi nekaj parkirnih mest. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 29. novembra 2009 1 1 gorica - Ob koncu prihodnjega tedna v mestnem središču Andrejev sejem prinaša 280 stojnic in 95 atrakcij Tržnico bodo podaljšali za en dan - S ponedeljkom omejitve prometa in parkiranja gorica - ZSKP Quaggiatove skladbe v zgoščenki Zveza slovenske katoliške pro-svete bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici predstavila zgoščenko zborovskih skladb mladega, a že priznanega goriškega skladatelja Patricka Quag-giata. Zgoščenka vsebuje 23 skladb, ki jih izvajajo zbori OPZ Kraški cvet iz Trebč, DZ Radost iz Godoviča, KŽZ Ipavska iz Vipave, DVS Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela, ŽVS Jezero iz Doberdoba, VS Sraka iz Štandreža, PS Musicum iz Gorice, VS Grgar, MePZ Lojze Bratuž iz Gorice, MePZ Štandrež, MePZ F.B. Se-dej iz Števerjana, KZ Ipavska iz Vipave, MePZ Jacobus Gallus iz Trsta, MePZ Hrast iz Doberdoba ter italijanski zbor Ars Musica iz Gorice. Gre za posvetne skladbe za mešani, ženski, moški in otroški zbor. Kar zadeva besedila, petnajst je avtorskih pesmi, šest je ljudskih napevov, dva pa sta sakralna. Večina pesmi je bila posnetih v živo, nekaj je tudi posnetkov. Patrick Quaggiato se je rodil leta 1983 v Gorici. Z zborovsko glasbo je povezan že od otroštva. Študiral je vokalno zborovsko kompozicijo in zborovodstvo na konservatori-ju Tartini v Trstu. Igra na klavir in tolkala ter poučuje na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Že vrsto let komponira in je v zadnjih letih krepko povečal svoj glasbeni opus. Njegove skladbe izvajajo različni slovenski in italijanski zbori, nekatere so bile tudi nagrajene na tekmovanjih. O zgoščenki, ki jo Zveza slovenske katoliške prosvete izdaja ob svoji 50-letnici delovanja, in o avtorju bo na decembrski predstavitvi spregovoril skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi; sodelovala bosta mešani pevski zbor Štandrež in dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha. Zveza slovenske katoliške prosvete je leta 2004 izdala prvo zbirko in leta 2008 drugo zbirko posvetnih zborovskih skladb Patricka Quaggiata. Andrejev sejem je večstoletna goriška tradicija, na katero vneto čakajo tudi najmlajši bumbaca Ob koncu prihodnjega tedna se v Gorico vrača Andrejev sejem, ki bo s stojnicami in vrtiljaki poživil mestno središče in vanj privabil na tisoče ljudi od blizu in daleč. Glavna novost letošnje izvedbe poulične prireditve bo trajanje tržnice, saj bodo stojnice tokrat ostale v mestu od sobote, 5., do torka, 8. decembra, torej štiri dni. Običajno je bila tržnica tridnevna, letos pa bodo kramarji izkoristili praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije (8. decembra), da ga podaljšajo in privabijo nanj še večje število obiskovalcev. Kot smo že večkrat poročali, na obnovljenem Travniku ne bo več prostora za vrtiljake, osrednji mestni trg pa naj bi bil kljub temu prizorišče štiridnevnega sejma. Postavitev stojnic na cesti pred cerkvijo, ki jo je napovedala občina, bo namreč odvisna od obnovitvenih del, ki so še v teku. Podjetje Luci Costruzioni, ki je pretlako-valo Travnik, pri nameščanju dilatacijskih presledkov ni uporabilo pravega lepila, zaradi česar so med kamnitimi ploščami nastale razpoke. Gradbeni delavci so s popravili začeli že prejšnji teden, podžupan Fabio Gentile pa pričakuje, da bodo pravočasno zaključili in omogočili namestitev stojnic pred cerkvijo. Kramarji, ki jih bo letos 280, bodo s svojimi stojnicami prisotni tudi na Korzu Italia, na Korzu Verdi, v Ulicah Crispi, Roma, Oberdan, Cadorna, Boccaccio in na Trgu Donatori di sangue. Vrtiljake, ki se bodo v mestu zadržali vse do nedelje, 13. decembra, pa bodo namestili v Ulicah Cadorna in Petrarca, v ljudskem vrtcu na Verdijevem korzu in na Trgu Battisti. »Atrakcij bo letos skupno 95,« je povedal Gentile in pristavil, da načrtujejo letos pred odhodom vrtiljakov tudi sladko novost: v nedeljo, 13. decembra, med 11. in 15. uro bodo vsem obiskovalcem na voljo tradicionalne ocvrte slaščice kolobarja-ste oblike, ki jih bodo ponujali brezplačno. Sejem bodo kot vsako leto spremljale omejitve v mestnem prometu, saj avtomobili ne bodo smeli voziti po ulicah, v katerih bodo postavili stojnice in zabavišča. Prepoved parkiranja in prometa bo ponekod veljala že od začetka prihodnjega tedna. Od ponedeljka, 30. novembra, do srede, 16. decembra, bo veljala prepoved pro- sovodnje - V organizaciji občinske knjižnice Lutke oživile pravljici Učence sovodenjske in vrhovske osnovne šole obiskal lutkar Jože Zajec Osnovnošolci v sovodenjski knjižnici bumbaca Lutkar Jože Zajec je bil v sredo gost sovodenjske občinske knjižnice, kjer se je srečal z učenci sovodenjske in vrhovske osnovne šole. Okrog 40 otrok je sodelovalo pri dveh delavnicah, v teku katerih so obravnavali in oživili pravljici Minka, Piki in zmaj smetojed ter Etko Mužetko. Delavnici je priredila knjižnica, omogočila pa ju je podpora Fundacije Goriške hranilnice. Prva delavnica, ki so se je udeležili učenci drugega razreda obeh osnovnih šol, je bila posvečena knjigi Minka, Piki in zmaj smetojed, ki so jo spisali in ilustrirali otroci sovodenjskega vrtca leta 1996. Otroci so z Jožetom Zajcem in njegovo pomočnico preučili zgodbico, nato so si izbrali najljubšega junaka in izdelali njegovo lutko. Podobno je potekala tudi druga delavnica, ki so se je udeležili učenci 3. in 4. razreda obeh šol ter učenci 5. razreda so- vodenjske šole. V središču delavnice je bila knjiga Etko Mužet-ko, ki so jo s pomočjo pripovedi domačinke - gre namreč za vrhov-sko ljudsko pravljico - napisali in ilustrirali otroci vrhovske osnovne šole leta 1999. Udeleženci obeh delavnic bodo v prihodnje s svojimi lutkami uprizorili pravljici mlajšim učencem, ki obiskujejo prva razreda slovenskih osnovnih šol v Sovodnjah in na Vrhu. Fundacija Goriške hranilnice je odločilno prispevala tudi k izpeljavi delavnice, ki je v knjižnici v Sovodnjah potekala prejšnji teden in pri kateri so sodelovali otroci 5. razreda šole Peter Butkovič Domen. Učenci so z animatorko Katjo preučili znanstveno knjigo o Thomasu Edisonu in njegovih iznajdbah. Svoj doprinos k organizaciji pobude je dala tudi založba Giunti Editore iz Firenc. (Ale) gorica - Delavnica Sledi sanjam v Darja Svajger na GM meta v Ulici Cadorna in sicer na odseku med ulicama Santa Chiara in Petrarca. Od torka, 1. decembra, bosta prometu zaprta Trg Battisti in Ulica Rismondo, od srede dalje pa ne bo več prevozna Ulica Petrarca. Od 5. do 8. decembra bo prepoved prometa veljala na Korzu Verdi (od Ulice Santa Chia-ra do Ulice Diaz) in Ulicah Oberdan, Boccaccio, Roma, Crispi, Diaz, Nizza, delu Kor-za Italia, Trgu Donatori di sangue, Travniku in trgu pred občinsko palačo. Prijeten uvod v Andrejev sejem pa bo tržnica, ki jo zveza trgovcev ASCOM, konzorcij kramarjev iz FJK in družba Ter-ziaria ASCOM prirejajo konec tedna v Ulici Boccaccio in na Trgu Donatori di Sangue. Jutri in pojutrišnjem bo Goriča-nom in drugim obiskovalcem na voljo okrog trideset stojnic, ki bodo ponujale hrano, pijačo in raznovrstne izdelke. Zaradi tržnice bosta Trg Donatori di sangue in Ulica Boccaccio v soboto in nedeljo zaprti prometu. V nedeljo, 20. decembra, pa bodo stojnice poživile trg obeh Goric. Tu so tržnico prvi priredili leta 2006 ob stoletnici Bohinjske proge. (Ale) PM10 V GORIŠKEM ZRAKU Spet presežen prag V Gorici je koncentracija prašnih delcev PM10 spet presegla zakonski prag. Naprava agencije ARPA v Ulici Duca DAosta je v sredo izmerila 61 mikro-gramov delcev na kubični meter zraku, medtem ko znaša mejna vrednost 50 mi-krogramov. Če bo koncentracija PM10 še tretji dan zapored presegla mejno vrednost, bodo uvedli prve ukrepe, in sicer znižanje kurjave vjavnih in zasebnih poslopjih ter prepoved uporabe pihalne naprave za čiščenje ulic. Darja Švajger Oddelek za jazz in zabavno glasbo pri Glasbeni matici v Gorici bo imel ta konec tedna ugledno gostjo, ki bo vodila pevsko delavnico z glasbeno inštalacijo; javni nastop tečajnikov bo v nedeljo ob 19. uri v dvorani KB centra. Aktivni udeleženci in slušatelji bodo namreč izpopolnjevali svoje znanje s slovensko pop pevko Darjo Švajger, ki je dvakrat zastopala Slovenijo na tekmovanju Pesem Evrovizije. Priznana pevka, doma iz Maribora, je pred začetkom bleščečega vzpona na pop sceni diplomirala iz pedagogike klasike in jazza na glasbeni akademiji v Gradcu. Poleg sijajne koncertne kariere je Švajgerjeva namreč tudi uspešna pedagoginja in nam je pred začetkom dvodnevnega študijskega srečanja predstavila svoje umetniške nazore. Ukvarjate se z različnimi glasbenimi zvrstmi, od zabavne glasbe do muzi-kla, šansonov, jazza. Kateri so predpogoji za pogoste preskoke med področji z različnimi tehničnimi in stilnimi zahtevami? Predpogoj je, da ti je pesem všeč. Pomembno je poznati različne stile in imeti dobro tehniko petja. Pomembno je tudi, da poznaš svoje prednosti in meje. Vse pa je seveda odvisno tudi od interpretacije in pevčeve »občutljivosti«. Vsaka pesem je zgodba, ki jo moraš »povedati« tako, kot da se je zgodila tebi. Strokovnjaki pravijo, da se katerakoli zvrst plesa prične pri osnovah klasičnega baleta. Lahko trdimo isto tudi za glasbo oz. da je študij opernega petja lahko dober začetek tudi za pevce jazz ali zabavne glasbe? Pravzaprav lahko. Tehnika dihanja, postavitev glasu ... je enaka za vse zvrsti glasbe. Razlika je v uporabi in mešanju registrov. Več se tako na hitro ne da povedati. Scena zabavne glasbe je polna mladih, samozavestnih profesionalcev, ki se držijo zelo podobnih estetsko-vokalnih kalupov. Koliko pa je pomemben temperament oz. osebnost pevca? To je zelo pomembna komponenta. Prav to nas namreč kot ljudi dela enkratne in neponovljive. Ko začenjaš, se običajno držiš ustaljenih vzorcev. Verjetno se zdi bolj »varno«. Morda drugim, bolj kot sebi, zaupaš kaj je zate prav. Potem pa zoriš, spoznavaš sebe in svet in vedno bolj ugotavljaš, kaj je zate dobro in kako se želiš izražati. Nekateri se ukvarjajo s študijem petja z ambicijo po profesionalni karieri in uspehu, veliko pa jih študira za dobro počutje in pridobitev večje samozavesti. Kako bodo uglašene vsebine delavnice? Delavnica bo uglašena na petje in ra-ziskovanje.Vseeno je, zakaj poješ. Nivo in cilj bo prilagojen vsakemu posamezniku. Zase pravim, da sem vodnik in svetovalec na pevčevi poti, da odkriva svoj glas in izraz. Osnov petja se naučiš na začetku, potem pa celo življenje raziskuješ. Dva dni je malo časa, a verjamem, da bomo odkrili kaj novega. Se že zelo veselim in ob tej priložnosti bi se Andrejki Možina zahvalila za povabilo na delavnico. Kaj si navadno predstavljajo mladi pevci, ki študirajo z namenom poklicnega udejstvovanja na zabavnem področju, kaj pa jih pričaka? Predstav je toliko kot pevcev in vsakega čaka kaj drugega. Pomembno se mi zdi, da je želja po petju iskrena in globoka in da to tudi znaš. To pelje človeka naprej. Podpiram jih, da so pogumni, da iščejo in poskusijo marsikaj, na primer: poslati posnetek kakšnemu skladatelju ali na festival, da gredo na študij v tujino, pojejo s kakšnim bendom ali pianistom. Strah človeka ohromi. Slediti je treba lastnim sanjam. Vse je mogoče. Sem pač optimist. Rossana Paliaga 1 6 Petek, 27. novembra 2009_GORIŠKI PROSTOR_ nova gorica - Zasvojenosti prekletstvo sodobne družbe Bodo nekemični odvisniki ostali brez pomoči? »Ambulanti za zdravljenje odvisnosti grozi ukinitev«- Vzrok tiči v krčenju denarja Predstavniki organizacij in društev, ki na območju novogoriške mestne občine izvajajo programe s področja preprečevanja zasvojenosti, so včeraj podrobneje predstavili aktualne razmere, svoje delo in načrte. Kot je uvodoma povedala novogoriška podžupa-nja Darinka Kozinc, so različne zasvojenosti prekletstvo sodobne družbe. Marinka Saksida, občinska svetovalka za zdravstvo in socialno varstvo, jo je dopolnila z izjavo, da se dobro zavedajo, da problematika zasvojenosti danes ni omejena samo na alkohol in droge, ampak tudi na zasvojenost s hrano, ipd. ter številne nekemične oblike zasvojenosti kot je zasvojenost z igrami na srečo, internetom in podobno. Pojasnila je tudi, da je v občinskem proračunu za leto 2010 za preprečevanje zasvojenosti namenjenih 60 tisoč evrov. O delu in načrtih Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti, ki je bila ustanovljena leta 2003 in koordinira delovanje vseh akterjev na področju zasvojenosti, je več povedala njena predsednica Tanja Pipan. Poudarila je pomen preventive, ki pa je učinkovita le, če je kontinuirana in prisotna od vrtca dalje. Opozorila je tudi, da jim velik izziv predstavlja to, kako k sodelovanju pritegniti starše, katerih otroci se dejansko soočajo s težavami, saj se preventivnih akcij običajno udeležujejo vzorni starši neproblematičnih otrok, tistih, ki so jim tovrstne preventivne akcije namenjene, pa pozivi običajno ne dosežejo. Povedala je še, da jih v prihodnje čaka nova analiza stanja ter priprava programa za mladostnike oziroma ureditev kriznega centra, nujno pa bo treba pripraviti tudi programe za odvisnike, ki se vrnejo iz komun, da bi se bolje integrirali v družbo. Meta Rutar, ki vodi novogoriški center za odvisnike, je pojasnila, da ga dnevno obišče od 10 do 20 ljudi, na letni ravni pa se v njem izmenja okrog 100 različnih uporabnikov, za razširitev na nočni del pa jim zaenkrat primanjkuje sredstev. O Ambulanti za zdravljenje bolezni odvisnosti, ki deluje v okviru no-vogoriškega zdravstvenega doma, in kjer so zaradi različnih oblik odvisnosti letos obravnavali več kot 500 oseb, je direktor zdravstvenega doma Marjan Pintar povedal, da gre za enega najbolj vitalnih delov ustanove ter zbrane šokiral z naslednjo izjavo: »Tu sem, da povem, da bomo to dejavnost prihodnje leto najverjetneje ukinili.« V nadaljevanju je po- nova gorica Hit, minister podpira sanacijo Slovenski minister za finance Franc Križanič podpira prizadevanja Hitove uprave za ureditev razmer v novogoriški družbi in pričakuje, da se bo nadaljevalo izvajanje sanacijskih ukrepov, so včeraj sporočili z ministrstva za finance v Ljubljani. Stavkovni odbor SIDS-a pa se medtem pripravlja na sobotno stavko. Kot so pojasnili na ministrstvu, se je minister Križanič s predsednikom uprave Hita Dragom Podobnikom sestal v sredo. Podobnik je ministra seznanil z razmerami v družbi. Prav tako v sredo se je sestal tudi stavkovni odbor Sindikata igral-niških delavcev Slovenije (SIDS) v Hitu, ki je razpravljal o dosedanjem poteku pogajanj s Hitovo upravo in o pripravah na sobotno stavko, so sporočili iz Sidsovega stavkovnega odbora. Sobotno stavko bodo razširili tudi v Kranjsko Goro in igralni salon Drive-In v Vrtojbi. Kot so poudarili, so se »s predstavniki teh dveh igralnic že sestali in se dogovorili o vseh logističnih ukrepih za uspešno izvedbo stavke«. SIDS je v ponedeljek Hitovi upravi poslal nov, že drugi oz. tretji predlog dogovora za prekinitev stavke. »Če odgovora s strani uprave do petka (danes, op.ur.) ne bo, bomo stavko izpeljali, kot je bilo napovedano,« so poudarili. jasnil, da je pod vprašajem program zdravljenja nekemične odvisnosti, krivi pa naj bi bili varčevalni ukrepi vlade, zaradi katerih bi zavod ob nadaljnjem izvajanju omenjenih programov posloval z izgubo. »Do zdaj smo to lahko financirali iz lastnih sredstev, po novem pa to ne bo več mogoče, kar pomeni veliko škodo,« je še pojasnil Pintar in dodal, da bi po izračunih samo za programe zdravljenja odvisnosti od iger na srečo na državnem nivoju letno potrebovali okrog 350 tisoč evrov, kar ni tako velik znesek, zato je pozval na pomoč vse, ki lahko na tem področju kaj naredijo. Nace Novak -/ Zasegli 354 kilogramov rib Stranke so prepričevali, da jim prodajajo file kirnje, v resnici pa so jim po višji ceni prodajali lupača in atlantski morski list. Goljufijo je odkrila obalna straža iz Tržiča in Gradeža, ki je v ribarnici v Furlanski nižini zasegla 354 kilogramov ribjega fileja. Obalna straža je izvedla kontrolo v ribarnici, ki je v lasti podjetja iz Veneta. Kamion zbil motorista V sredo dopoldne je v Gradišču prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil lažje poškodovan 35-letni motorist iz Gradišča. Okrog 11.40 se je A.B. peljal po Ulici Lungo Isonzo z motorjem znamke Ducati. Nenadoma mu je tovornjak znamke Iveco 190, za volanom katerega je sedel 48-letni GG. iz Gorice, prekrižal pot. Trčenje je bilo silovito. Motorist je obležal na cesti, utrpel pa je le lažje telesne poškodbe. Na kraj nesreče je prišla rešilna služba 118, ki je 35-let-nika odpeljala v goriško bolnišnico, dinamiko nesreče pa je preučila goriška prometna policija. Akvareli, pirografike in nakit V prostorih Krajevne skupnosti Solkan bodo danes ob 18. uri odprli razstavo akvarelov in pirografik Jožka Markiča ter nakita Mire Lampe Vujičič in Ljubice Šuligoj. Razstava, ki so jo skupaj organizirali KS Solkan, tamkajšnje turistično društvo in Društvo upokojencev Solkan, bo na ogled do 6. decembra. (nn) Avtocesta zaprta zaradi del Danes in jutri bo avtocesta A4 med Re-dipuljo in Moščenicami zaprta prometu zaradi obnovitvenih del. Družba Autovie Venete je sporočila, da se bodo dela nadaljevala tudi v nedeljo, zaprt pa bo le emergenčni pas. Danes še zadnje avdicije Danes se bodo v centru Bratuž zaključile avdicije mladih pianistov, ki se potegujejo za mednarodno nagrado Pecar in priznanje Mesta Gorica. Ob 9. uri se bodo žiriji predstavili tekmovalci kategorij B (do 12. leta), ob 11. uri tekmovalci kategorije A (do 9. leta), ob 16. uri pa pianisti, ki tekmujejo za nagrado Pecar. Zaključni večer z nagrajevanjem bo jutri ob 20.30 v deželnem avditoriju. Splet in enakopravnost V Hotelu Entourage v Gorici bo danes potekal posvet o spletu in enakopravnosti med spoloma; začel se bo ob 14.30. gorica - Posvet o prvi svetovni vojni Vprašanje različnosti ■ • *V*| I v v domeni manjših držav Včerajšnja predavatelja tudi Gentile in Volčič, danes o muzeju v Redipulji Emilio Gentile predava v Gorici bumbaca »Po prvi svetovni vojni se je prvič postavilo vprašanje pravic etničnih manjšin in narodnosti. V resnici so bile k spoštovanju sporazumov o manjšinah, za katere je skrbelo Društvo narodov, bolj prisiljene manjše države kot pa velesile, ki niso bistveno gojile različnosti.« O narodnosti, mejah in manjšinah je govoril znani predavatelj, sicer docent na rimski univerzi La Sapienza, Emilio Gentile na včerajšnjem posvetu z naslovom »Od padca imperijev do rojstva novih evropskih držav«. Potekal bo še danes na sedežu Fundacije Goriške hranilnice. Ob Gentileju so včeraj spregovorili še Dimitrij Volčič, ki je predaval o različnih nacionalnih ambicijah, Carlo Jean, Michele Torres, Fulvio Salimbeni, Giogrio Pressburger in drugi. Danes bo v središču pozornosti predlog o ustanovitvi interaktivnega muzeja prve svetovne vojne, ki naj bi ga v Redipulji odprli leta 2015. Med 9.30 in 12. uro se bodo zvrstili Fabio Todero, Paolo Gaspari, Roberto Todero, Paolo Volpato, Marco Mantini, David Erik Pipan, Silvo Stok, Nicola Persegati, Paolo Pizzamus, Stefano Zucchiatti in Giorgio Millocco. vileš V Ikei našteli 290 tisoč obiskovalcev Računi potrjujejo pričakovanja: Ikea pri Vilešu privlačuje. Od odprtja veletrgovine švedske pohištvene družbe na Goriškem do danes - minil je dober mesec - so našteli 290 tisoč obiskovalcev. Številko je včeraj posredovala Marisa Ricci, direktorica trgovine, ki je pripomnila, da je obračun prvega meseca - odprtje je bilo 21. oktobra - pozitiven. Posebej je izpostavila število nedeljskih kupcev. »Ob nedeljah je običajno tudi do dvakrat več ljudi kot ob delavnikih. Zato smo skušali poskrbeti za učinkovitejšo organizacijo, ki bi ob vrhuncih zajezila morebitne nevšečnosti tolikšnega navala. Med drugim smo uredili dodatno parkirišče s 400 pakirnimi mesti v bližini trgovine. V sodelovanju s pokrajinsko družbo za javne prevoze APT smo organizirali tudi avtobusno povezavo med Zagrajem in Ikeo. Vožnja je brezplačna, avtobus pa se odpravi na pot vsake pol ure,« je navedla Riccijeva. Obenem so stekle tudi spremljevalne pobude rekreativnega značaja, ki so pisane ne kožo družinam in s katerimi računajo, da bodo še povečali Ikeino atraktivnost. Že nekaj dni poteka t.i. Skandinavski božič, poleg tega privabljajo tudi s Piko Nogavičko in drugimi otroškimi pravljicami. gorica - nova gorica - Jubilejno izvedbo so predstavili na simbolnem mestu Pixxelpoint briše mejo V nekdanji carinarnici na Erjavčevi ulici bo izvedena medmestna akcija Ordinacija spomina, ki jo pripravlja režiserka Anja Medved Na novogoriški železniški postaji so včeraj predstavili 10. mednarodni festival novomedijske umetnosti Pixxelpoint, ki bo od 4. do 11. decembra potekal v obeh Goricah. Tudi letos je glavni organizator festivala Mestna galerija Nova Gorica, ki deluje pod okriljem novogoriškega kulturnega doma, pri organizaciji pa sodelujejo društvo Lucide iz Gorice, DAMS iz Gorice in Zavod Kinoatelje. Tema festivala nosi naslov Bilo je nekoč na zahodu. Razpisal jo je kurator Domenico Quaranta, umetnostni kritik iz Italije, ki mu je bil zaupan že izbor avtorjev na lanskem Pixxelpointu. Kot je povedala direktorica novogoriškega kulturnega doma in vodja festivala Pavla Jarc, se je Pixxelpoint v desetih letih uveljavil kot eden najpomembnejših festivalov novomedijske umetnosti v slovenskem prostoru, ugled pa si je izoblikoval tudi v mednarodnem okolju. Namen festivala ostaja vsa leta isti: približati informacijske tehnologije širšemu občinstvu ter ljudi seznaniti z drugačnimi možnostmi uporabe računalnika. Jarčeva je izpostavila, da se v zadnjih petih letih festival razvija kot čezmejni projekt, in dodala, da bodo dela izbranih avtorjev na ogled v novogoriški Mestni galeriji, kjer bo prihodnji petek, 4. decembra, potekalo odprtje festivala, prvič pa tudi v razstavnem prostoru Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici. Na letošnji razpis je prišlo 138 del iz 26 držav, kurator pa je izbral 31 projektov, pri čemer je imel možnost povabiti tudi umetnike, ki se niso prijavili na razpis, a njihovo ustvarjanje sovpada s konceptom usmeritve festivala. Festivalski program bo obogaten s filmskima projekcijama, teoretičnim diskurzom z uveljavljenimi strokovnjaki z različnih področij novih medijev, urbano akcijo in delavnico, obfestivalsko dogajanje pa bo popestrilo več glasbenih dogodkov. Ob festivalu bo izšel tudi katalog, v katerem bodo na skoraj sto straneh pred- Pavla Jarc foto n.n. stavljeni vsi razstavljeni projekti, sodelujoči umetniki in predavatelji. Kurator Domenico Quaranta je o letošnji temi povedal, da se je zanjo odločil zaradi nostalgije, pa tudi kot odraz odpora proti nenormalno hitremu razvoju tehnologije, ki se ves čas spreminja, tako da nič ne obstane. Cristian Natoli iz društva Lucide je predstavil spremljevalni program Pixxelmusic, s katerim so začeli pred petimi leti, in izrazil prepričanje, da je večina avtorjev, ki se ukvarjajo z glasbo na področju novih medijev, po predstavitvi svojega dela v okviru programa Pixxelmu-sic uspela, kar pomeni, da ima Pixxelmusic vlogo odkrivanja talentov. V okviru festivala bo v nekdanji carinarnici na Erjavčevi ulici 10. decembra izvedena tudi medmestna akcija Ordinacija spomina, ki jo pripravlja režiserka Anja Medved. Z njo bodo prebivalce obeh Goric pozvali, naj prinesejo družinske fotografije, diapozitive in filme, ki prikazujejo različna obdobja Gorice in Nove Gorice. Akcija bo del projekta Mesta v mestu v produkciji Zavoda Kinoatelje in predstavlja nadaljevanje prve urbane akcije zbiranja spominov z naslovom EU-foria, ki je bila izvedena na dan odstranitve fizične meje, 21. decembra 2007. (nn) nova gorica - Sporni zemljišči Müllner nad SD zaradi Kremlja Zahteva prenos zemljišč v lastnino občine »Javno pozivam predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je bil izvoljen v tem volilnem okraju, da izpelje vse postopke, da se nepremičnina na Kidričevi 9 v Novi Gorici in dve zemljišči v neposredni bližini, ki so v zemljiški knjigi zavedeni kot lastništvo Socialnih demokratov (SD), prenesejo na mestno občino Nova Gorica,« je včeraj povedal občinski svetnik iz vrst Slovenske nacionalne stranke (SNS) Miran Müllner. Na to problematiko, ki jo sam primerja z afero SGP, je postal pozoren ob obravnavi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za kulturni center na mestnem svetu, ko so hoteli SD zamenjati dve zemljišči pred omenjeno stavbo, ki se je že leta drži ime Kremelj, saj je bil tam včasih sedež Zveze komunistov, za mikavno zelenico za omenjeno stavbo, kjer bi bilo mogoče graditi. Na očitke so se odzvali v novogoriškem odboru SD, ki ga vodi Zvonimir Kristančič. V sporočilu so zapisali, da so se SD oz. njihovi pravni predniki že leta 1970 prvič pojavili v zemljiški knjigi kot lastniki poslovnega objekta na Kidričevi 9. Pojasnili so še, da se je objekt gradil iz gozdarskega sklada, zato je Soško gozdno gospodarstvo Tolmin kot pravni naslednik gozdarskega sklada leta 1989 vložilo tožbo za priznanje lastninske pravice, po devetih letih pa naj bi sodišče razsodilo, da stavba pripada SD. Müllner je včeraj poudaril, da to ne drži in da je sodišče odločilo le, da stavba ne pripada SGG Tolmin. »Trudil se bom, da bodo ta sporna zemljišča prišla pod lastnino občine,« je dodal in tudi predlagal, da bi v novogoriškem Kremlju uredili muzej totalitarnim režimom. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 29. novembra 2009 1 1 gorica - Na pobudo Slovika danes v Kulturnem domu Jančar in Magris v gosteh »Opazovalca, misleca in ustvarjalca novih kulturnih perspektiv« - Vstop bo prost, zagotovljeno bo simultano prevajanje Jutri tradicionalna akcija, občni zbor v decembru jamlje - Rod Modrega vala Taborniška čajanka pri Kremenjaku gorica - Danes v avditoriju Poklon Marinettiju in futuristom na treh razstaviščih v mestu V deželnem avditoriju bo danes ob 17. uri uradno odprtje prvih dveh razstav v okviru projekta z naslovom »Gorica: futurizmi na meji«, ki bo zaobjel kar tri razstavišča, in sicer galerijo Fundacije Goriške hranilnice, goriški grad in sedež Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju. Danes bodo predstavili prvi dve razstavi. Prva je posvečena Marinettiju in avantgardi v Julijski krajini; postavili so jo na sedežu Fundacije, njen ogled pa bo sledil predstavitvi v avditoriju. Ogled druge razstave, poklona Tulliu Craliju, pa bo jutri ob 11.15 na goriškem gradu. Tretjo razstavo na temo mode bodo odprli 19. decembra. V Gorici se danes obeta izjemen literarni večer. Na pobudo slovenskega izobraževalnega konzorcija Slovik bo v goriškem Kulturnem domu z začetkom ob 18.30 javno srečanje s Claudiom Magri-som in Dragom Jančarjem. Spremljala ju bo Veronika Brecelj, ki je obenem prevajalka zadnjega Magrisovega romana Na slepo - Alla cieca. Vstop na srečanje bo prost, zagotovljeno bo simultano prevajanje. Iztočnico za današnje srečanje ponuja izid slovenskega prevoda Magriso-vega romana, h kateremu je spremno besedo prispeval ravno Jančar. Njun javni dialog bo zato predvsem priložnost za razmislek o identiteti in krizi identitet, ki sledi zrušenju sistemov. To je zlata nit Ma-grisovega romana, v katerem je skozi pripovedi umskega bolnika z več osebnostmi povzeta vsa zgodovina človeštva. Magris je danes vse bolj znan tudi v Sloveniji, Jančar pa se uveljavlja kot eden izmed najbolj branih tujih avtorjev v Italiji. Med sabo sta tudi prijatelja in rada nastopata skupaj. »Magris in Jančar sta izvrstna sogovornika znotraj srednjeevropske stvarnosti, ki se nenehno spreminja. Njuna dela, poznana in cenjena po vsem svetu, se vedno pogosteje pojavljajo tudi v "sosednjih" knjižnicah in knjigarnah: število slovenskih prevodov Ma-grisovega opusa in italijanskih prevodov Jančarjevega nenehno narašča, krog njunih bralcev se širi in ustvarja vse večje zanimanje za njune teme. To je razlog, da smo Magrisa in Jančarja - pisatelja, a tudi opazovalca, misleca in ustvarjalca novih kulturnih perspektiv - povabili v Gorico. Mesto dialoga bo za en večer prisluhnilo njunemu dialogu,« je zapisano v Slovikovem vabilu. Taborniki Rodu Modrega vala se bodo jutri, 28. novembra, zbrali v Jamljah v prostorih društva Kremenjak. Od 15. do 18. ure se bodo v družbi prijateljev zabavali z bogatim programom, ob koncu pa bo tudi čas za čaj in piškote. Čajanka, že tradicionalna akcija tabornikov, bo tudi pozdrav minuli sezoni in priložnost, da si v taborniški družbi voščijo prijeten začetek novega leta. Delovanje tabornikov je bilo v minulih mesecih kljub zimskim temperaturam in vremenu pestro. Ob tedenskem sestajanju na družinskih srečanjih po vaseh so v svojem krogu gostili Sokolarje iz Slovaške, udeležili so se tudi pobud ob svetovnem pohodu miru na Opčinah in v Trstu, gostovali so vodjo odprave svetovnega skavt-skega Jamboreeja, ki je predstavil skavtski dogodek leta 2011. Skupina popotnic se je konec septembra udeležila tudi najzahtevnejšega taborniškega orientacijskega teka na Pohorju. Letno delovanje bodo taborniki sklenili z rednim občnim zborom, ki bo v četrtek, 10. decembra, v telovadnici na Kontovelu od 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Gledališče CTA (»Centro Teatro Animazione e Figure«) iz Gorice prireja niz Zimski popoldnevi: v soboto, 28. novembra, ob 16. uri in ob 17.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo na programu »Bouton et le chaperon« švicarske gledališke skupine Theatre Johana; informacije na tel. 0481-537280 (urad CTA v Ul. Cappuccini 19/2 v Gorici), www.cta-gorizia.it. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi v nedeljo, 29. novembra, ob 18.30 v Kulturni dom v Sovodnje na ogled gledališke predstave Krčma-rica Mirandolina v režiji Borisa Ko-bala. Igrajo tečajniki tretjega letnika gledališke šole Studio Art. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 27. novembra, ob 20.45 »Metti in salvo il tesoretto« nastopa Gianrico Tedeschi; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481383327. V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v ponedeljek, 30. novembra, ob 21. uri, »La trappola« v izvedbi gledališke skupine Lux Teatro; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-969753). Čestitke Na Poljanah v Ul. Cervi št. 9 VILMA praznuje 80 let. Iskrena voščila ji za rojstni dan iz daljne Argentine pošilja Ida. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »New Moon: The Twilight Saga«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Ca-do dalle nubi«. Dvorana 3: 17.30 »Planet 51«; 10.00 - 22.00 »Triage«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 18.00 »G-force«; 20.15 »Turneja«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.10 »New Moon: The Twilight Saga«. Dvorana 2: 18.30 - 21.30 »2012« (Digital 2k). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Dorian Gray«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Ca-do dalle nubi«. Dvorana 5: 17.45 »500 giorni insie-me«; 20.00 - 22.00 »La dura verita«. fi Razstave FOTOCLUB LUCINICO vabi na ogled razstave z naslovom »Bianco« v občinskem središču na Trgu San Giorgio 37 v Ločniku. Razstavljajo Paolo Bauzon, Giovanni Belli, Renzo Bello-gi, Stefano Bressan, Fulvio Cecot, Felice Cirulli, Sergio Culot, Mariano Di Clemente, Enzo Galbato, Dorthe H jland, Amelia Kappel, Ferdinando Sfirri, Enzo Tedeschi do 29. novembra ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12.30. FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi na ogled fotografske razstave Tarcisia Scappina do 7. decembra v baru Cic-hetteria v Ul. Petrarca 9 v Gorici. MIŠKA PO GORICI je naslov razstave fotografij Marka Vogriča, ki bo do 5. decembra na ogled v kavarni Caffe Trieste na Trgu Guglielmo Oberdan, 1 v Ronkah med 10. in 23. uro (ob ponedeljkih zaprto). V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča; od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V GORIŠKI PODRUŽNICI ZADRUŽNE BANKE DOBERDOB IN SOVODNJE na Korzu Verdi 55 bo do 31. decembra na ogled izviren izvod Slave Vojvodine Kranjske Janeza Vajkar-da Valvasorja, katero razstavlja lastnik Roman Gergolet. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava slik Miloša Volariča; do 13. decembra vsak dan med 10. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava risb in slik Zlatka Boureka; do 20. decembra od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih, sobotah in praznikih. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli 12 v Gorici bo v četrtek, 3. decembra, ob 17.30 predstavitev publikacije poezij Irene Navarra in slik Roberta Faganela, ki jo je uredila Silvia Valenti z naslovom »La terra, la visione. Gorizia (e din-torni) tra realta e sogno. Poesie e Di-pinti«. Poezije bo prebirala Mariolina De Feo, sodelovala bosta Gloria Angeli in Jurij Paljk. Ob tej priložnosti bo odprtje razstave slik Roberta Fagane-la, ki bo na ogled do 7. decembra. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled likovna razstava umetnika Štefana Turka; do 28. novembra od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne (tel. 0481-531407). Koncerti MEDNARODNA NAGRADA GIULIA-NO PECAR: v soboto, 28. novembra, ob 20.30 v deželnem avditoriju v Gorici bosta nagrajevanje in koncert zmagovalcev. PEVSKA SKUPINA MUSICUM prireja ob 10-letnici delovanja koncert z naslovom Visoka pesem 28. novembra v goriški stolnici, kjer bo skupina Mu-sicum z mezzosopranistko Eriko Re-guljovo, baritonistom Eugeniom Leg-giadrijem Gallanijem in organistom Marcom Colello ob 20. uri prvič izvedla oratorij »Il cantico dei cantici«. Dne 13. decembra bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž oblikovala še koncert z naslovom »Vse najlepše...«. S podporo ZCPZ bodo izdali tudi zbirko osmih skladb. V CERKVI V PODTURNU v Gorici bo danes, 27. novembra, ob 20.30 koncert iz niza »Il Friuli sacro tra '800 e '900«. Polifonska skupina Claudio Monteverdi iz Rude pod taktirko Matjaža Ščeka bo izvejala skladbe Maiera, Tomadinija, Dipiazze. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v soboto, 28. novembra, ob 20.15 nastopila ameriška blues pevka Sandra Hall z njeno skupino Gnola Blues Band. Koncert sodi v cikel jesenski glasbeni tris 2009; informacije na tel. 003865-3354013, www.kul-turnidom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja jesenski ciklus v okviru glasbenega niza »Gorizia classica« - Tri stoletja komorne glasbe: v soboto, 28. novembra, ob 17. uri v bivših konjušnicah palače Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici bo nastopil violončelist Andrea Mu-sto; vstop prost. Obvestila SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Gorica v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo Republike Slovenije organizira za šolsko osebje obisk knijžnega sejma v Ljubljani. Avtobus bo odpeljel s parkirišča pri Rdeči hiši (na italijanski strani) danes, 27. novembra, ob 14.10. Vabljeni tudi upokojeni kolegi; rezervacije na tel. 048121608 ob uri kosila. SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA se bo srečala z občani v ponede- ljek, 30. novembra, ob 20.30, v So-vodnjah (Kulturni dom) in v petek, 4. decembra, ob 20.30, na Vrhu (center Danica). Vabljeni. GORIŠKI SEDEŽ ZDRUŽENJA LOČENIH STARŠEV FJK prireja vsak torek ob 20.15 v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici odprta srečanja za pomoč ločenim staršem; informacije na tel. 349-3884549, amps.gorizia@yahoo.it, www.mam-mepapaseparati.org. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da čajanka predvidena v soboto, 28. novembra, odpade iz organizacijskih razlogov in bo prenesena na začetek na-slenjega leta. KREIN VEČER na Mostovni z naslovom Dober večer bo danes, 27. novembra: ob 20. uri bo plesna gledališka predstava Bare Kolenc Atelje, nato bo plesni film Atelje, razstava Ateja Tutte in ob 23. uri nastop guruja klasične indijske glasbe Pandita Suresha Tal-walkara. OBČINA DOBERDOB obvešča, da socialna delavka ne bo sprejemala kot običajno v ponedeljek, 30. novembra, pač pa v sredo, 2. decembra; informacije na tel. 0481-784736. OBČINA DOBERDOB obvešča, sprejetje variante št. 8 k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Sklep bo na razpolago v občinskem tehničnem uradu (od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, ob sredah med 15. in 17. uro) do 31. decembra in v tem roku lahko vsakdo pisno predloži doberdobskemu županu svoje opombe in nasprotovanja. Poročilo glede okolja in sinteza bosta na razpolago za obdobje 60 dni na tehničnem uradu. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR bodo Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelili društvom in organizacijam ali posameznikom. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Priznanje za tiste, ki delujejo v goriškem prostoru, se praviloma podeli februarja za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2009 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico »Predlog za priznanje«. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja društveno večerjo v soboto, 12. decembra, v Kulturnem domu v Sovod-njah. Odrasli 20 evrov, otroci 15 evrov. Vpisovanje v gostilnah Pri Francetu in Rubijski grad. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI iz Sovodenj prireja sestanek v sejni dvorani PD Rupa Peč v Rupi v torek, 1. decembra, ob 20.30 z naslednjim dnevnim redom: politično poročilo in stanje na občini Sovodnje, jus Vrh, predbožični pozdravi, razno. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo srečanje - čajanka v soboto, 28. novembra, v Jamljah (na sedežu društva Kremenjak) od 15. do 18. ure za vse starostne skupine. UPOKOJENCI CISL prirejajo v soboto, 12. decembra, tradicionalno predbo-žično praznovanje v gostilni Transalpina v Gorici; informacije in vpisovanje na sedežu v ul. Manzoni 5 v Gorici ali na tel. 0481-533321 od ponedeljka do petka. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi 7. decembra, zaprti. 15 Prireditve SKRŠD TRŽIČ IN SKRD JADRO vabita na predstavitev zgodovinske knjige Kras, avstroogrskega vojaka Abela Kornela, ki jo bo predstavil raziskovalec njegovega dela Dario Fran-dolič v petek, 4. decembra, ob 18. uri v prvem nadstropju občinske knjižnice v Tržiču. SLOVIK prireja javno srečanje med Claudiom Magrisom in Dragom Jančarjem z naslovom Na slepo danes, 27. novembra, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Sodelovala bo Veronika Brecelj; predvideno je simultano predavanje. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v soboto, 28. novembra, ob 17.30 predstavitev knjige Anne Marie Mori »Nove per due«. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): v soboto, 28. novembra, ob 16. uri bo Paolo Maurensig predstavil svojo knjigo »La tempesta. Il mistero di Giorgione«. 0 Mali oglasi PRODAM plug sogema št. 14, cena po dogovoru; tel. 333-2331049. Id Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. DANES V GORICI: 9.00, Rosalia Del Fabbro iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na pokopališče v Medei; 11.30, Giulietto Proietto na glavnem pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Sergio Ci-silin (iz splošne bolnišnice ob 10.30) v cerkvi Sv. Duha, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Luigi Pickel na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 14.00, Valerio Cocetta (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 10.00, Danilo Regolin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi , sledila bo upepelitev. Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgo-li, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. 18 Petek, 27. novembra 2009 trst - Drevi v gledališču La Contrada Loretta Goggi in njen recital Samo iz ljubezni Na tržaško sceno se drevi vrača »večplastna« italijanska umetnica Loretta Goggi s svojim recitalom S.p.A. - Solo per amore (Samo iz ljubezni). V petdesetletni odrski karieri se je Goggijeva preizkusila kot pevka (spomnimo se njenih Maledetta primavera ali Laria dela sabato sera), kot voditeljica uspešnih oddaj ( Via Teulada 66, Ieri Goggi e do-mani ali Canzonissi-ma), kot imitatorka in pa igralka ob strani največjih italijanskih mojstrov. V zadnjih letih smo ji lahko sledili v predstavi Bobbi sa tutto v paru z Johnnyjem Dorelli-jem in pa Hello Dolly s Paolom Ferrarijem. Kot rečeno bo drevi (ob 20.30, red A) zaživel njen originalni one woman show - S.p.A. - Solo per amore, ki zaobjema pevske točke v poklon mojstrom italijanske popevke in pa enkratne trenutke pristne komičnosti in ironije, ki bodo prevzeli tudi publiko. Ob Goggi-jevi bosta na odru tržaškega gledališča Bobbio - La Contrada nastopila tudi Stefano Bontempi in Erika Puddu, pri tem velja omeniti tudi dvanajstčlanski orke- ster in enajst plesalcev. Predstavo sta za Goggijevo podpisala Augusto in Tony Fomari ob pomoči Carla Pistarina. Predstavo bodo ponovili tudi jutri (ob 20.30, red B) in v nedeljo (ob 16.30, red C); naj opozorimo, da bo poskrbljeno za brezplačno parkirišče znotraj tržaškega sejmišča (vhod s Trga De Gasperi). Vstopnice si lahko zagotovite pri blagajni gledališča Orazio Bobbio (tel. 040/390613) ali v ticket Pointu na Korzu Italia 6/C. trst - Dama s kamelijami Praški balet V soboto in v nedeljo ob spremljavi praškega opernega orkestra La Dame aux Camélias ali Dama s kamelijami velja nedvomno za enega izmed najbolj priljubljenih baletov (po istoimenski drammi Alexandra Dumasa). Jutri in v nedeljo bo tržaški publiki ponujena priložnost, da si ga lahko ogleda v gledališču Rossetti v izvedbi slovitega baletnega ansambla opernega gledališča iz Prage in ob spremljavi praškega orkestra, ki ga vodi Pavel Dumbala. Koreografijo je podpisal znani češki koreograf Libor Vaculik, v ozadju pa bodo odmevale seveda note Verdijeve Traviate, ki jih je za baletno verzijo priredil Sergej Onosoff. Na odru bo zaživela plesna predstava, v kateri se bo zavrtela zgodba mlade pariške kurtizane in njene tragične usode v iskanju tiste prave, pristno strastne ljubezni. Vstopnice si lahko zagotovite pri blagajni gledališča (040/3593511); balet bo jutri ob 20.30, v nedeljo pa ob 16. uri. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Loretta Goggi: »S.p.A. Solo per Amore« / Režija: Gianni Brezza. Urnik: danes, 27. in jutri, 28. ob 20.30 ter v nedeljo, 29. novembra ob 16.30. Stalno gledališče FJK Rossetti »Storia di un astronauta« / Režija: Fa-bio Poggiali, nastopa: Fabio Poggiali. Urnik: danes, 27. ob 21.00, jutri, 28. ob 21.00 ter v nedeljo, 29. novembra ob 17.00. Edmond Rostand: »Cyrano de Bergerac« / Nastopajo: Massimo Popolizio, Stefano Alessandroni, Roberto Bal-dassari, Luca Bastianello, Giovanni Battaglia in Luca Campanella. Režija: Daniele Abbado. Urnik: v torek, 1. ob 20.30, v sredo, 2. ob 16.00, od četrtka, 3. do sobote, 5. ob 20.30 ter v nedeljo 6. decembra ob 16.00. SLOVENIJA KOMEN Kulturni dom V nedeljo, 29. novembra ob 18.00 / Nataša Otrin: »Internat«, drama. Režija Maja Poljane. Gledališka skupina MAK kulturnega društva »Svoboda Deskle«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 30. novembra ob 18.00 / Andrej Rozman Roza in davor Božič: »Neron«. V torek, 1. decembra ob 19.30 / Thomas Middleton in William Rowley: »Premenjave«. V sredo, 2. decembra ob 19.30 / Se-bastjan Horovat; Andreja Kopač in Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. V četrtek, 3. decembra ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Mala drama Danes, 27. in jutri, 28. novembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V ponedeljek, 30. novembra ob 20.00 / Evripid: »Helena«. V torek, 1. decembra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II / Igra«. V sredo, 2. decembra ob 20.00 / Ya- smina Reza: »Bog masakra«. V četrtek, 3. decembra ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 4. in v soboto, 5. decembra ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 27. novembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«. Jutri, 28. novembra ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V sredo, 2. ob 19.30 in v sredo, 3. decembra ob 20.00 / Steven sater in Du-can Sheik: »Pomladno preburjenje«. V petek, 4. decembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požr-tja«. V soboto, 5. decembra ob 19.30 / Steven sater in Ducan Sheik: »Pomladno preburjenje«. V nedeljo, 6. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 27. novembra ob 20.00 / EricEmmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. Jutri, 28. novembra ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. V sredo, 2. decembra ob 20.00 / EricEmmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. V četrtek, 3. decembra ob 18.00 / Gregor Čušin: »Hagada«. V soboto, 5. decembra ob 20.00 / EricEmmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. Slovensko Mladinsko Gledališče Šentjakobsko gledališče Danes, 27. in v soboto, 28. novembra ob 19.30 / »Tičja kletka« (komedija) režija in priredba Gašpet Tič. V sredo, 9. decembra ob 18.00 / D. Perne: »Dogodivščine dvornega norčka Ferdinanda«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giuseppe Verdi: »II trovatore« Urnik: danes, 27. ob 20.30 ter jutri, 28. novembra ob 17.00. Stalno gledališče FJK Rossetti Jutri, 28. ob 20.30 in v nedeljo, 29. novembra ob 16.00 / »La dame aux camelias«. Nastopa balet praške Opere. V ponedeljek, 30. novembra ob 20.30 / Eggner trio: F. Mendelsohn: »Trio op. PRIREDITVE 66«; A. Piazzola: »The four seasons«; J. Brahms: »Trio op. 8«. ■ WUNDERKAMMER Festival antične glasbe Jutri, 28. novembra ob 20.30 Grad Svetega Justa - dvorana koncertov / »Come chiara luce del giorno«. Nastopa nizozemska skupina »Red Rose Four. TREBČE Cerkev Sv. Andreja V nedeljo, 29. novembra ob 18.00 / Nastopajo: Ženska Vokalna Skupina Cappella Civica Sv. Justa, Marko Feri - kitara in Giorgio Marcossi - flavta, dirigent: Marco Sofianopulo. TRBIŽ Občinsko gledališče V torek, 1. decembra ob 20.45 / Nastopata: Veronika Eberle - violina in Oliver Schnyder - klavir. GORICA Goriška stolnica Jutri, 28. novembra ob 20.00 / »Visoka pesem«, nastopa skupina Musicum z mezzosopranistko Eriko Reguljovo, baritonistom Eugeniom Leggiadrijem Gallanijem in organistom Marcom Colello, prvič bodo izvedli oratorij »Il cantico dei cantici«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 27. novembra ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije: dirigent: Giordano Bellin-campi; solistka: Alisa Weilerstein - violončelo. SNG Drama Jutri, 28 in v nedeljo, 29. novembra ob 19.30 / Wolfgang Amadeus Mozart / Gioachino Rossini: »Gledališki direktor / Ženitna pogodba«. Šentjakobsko gledališče Kino Šiška - Prostor urbane kulture Jutri, 28. novembra ob 20.00 / Gal Gju-rin: »Kaj vse bi dal«. V ponedeljek, 30. novembra ob 21.00 / Nastopa kitarist Robben Ford. V sredo, 2. decembra ob 20.00 / Nastopa pevka Josipa Lisac. V četrtek, 03. decembra ob 21.00 / nastopa: »The Kilimanjaro Darkjazz en-samble« in »Bong-Ra«. V petek, 4. decembra ob 21.00 / Nastopata skupini Muškat Hamburg (SLO) in Valient Thorr (ZDA). V torek, 15. decembra ob 19.00 / nastopa skupina Noctiferia / predstavitev nove plošče "Death Culture" / Nastopata še skupini: Dickless Tracy in Mordenom. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Tržaška knjigarna: na ogled je razstava Franka Vecchieta: »XS sizes ali dela manjšega formata«. Ogled je možen ob urniku Tržaške knjigarne. Narodna in študijska knjižnica: do 10. februarja 2010 je na ogled razstava Tanje Kralj »Mandale«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 18. ure. Muzej Revoltella (Galleria "Scarpa"): do 6. decembra je na ogled razstava: »Livio Rosignano. Kava ... Burja ... In ljudje. Po-klon Trstu«. Urnik: odprto vsak dan od 10.00 do 18.00. Ob torkih zaprto. BARKOVLJE SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6): s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete, vabi na »Predbožični čar«. Razstavlja in ponuja svoja dela dvajset ustvarjalk. Otvoritev bo v torek, 1. decembra ob 20.00. Glasbena kulisa prof. Igor Zobin - harmonika in Sara Temperini Beoni - sopranistka. Urnik: do 6. decembra, od srede do petka od 15.00 do 19.00, v soboto in nedeljo ob od 10.00 do 13.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. RONKE V kavarni Caffe Trieste na Trgu Gu-glielmo Oberdan 1 do 5. decembra, je na ogled razsave fotografij Marka Vo-griča pod naslovom : »Miška po Gorici«. Urnik: od torka do nedelje med 10. in 23. uro, ob ponedeljkih zaprto. GORICA V Podružnici Zadružne Banke Doberdob in Sovodnje (na Korzu Ver- -/ di 55): bo do 31. decembra na ogled izviren izvod Slave Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja, ki ga razstavlja lastnik Roman Gergolet. Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V Kulturnem domu: je na ogled dokumentarna razstava pod naslovom: »Brata Rusjan - 100 let brnenja na goriškem nebu«. Ogled je možen do 30. novembra. Galerija Maria Di Ioria (Ul. Mame-li12): v četrtek, 3. decembra, ob 17.30 odprtje razstave slikarja Roberta Faga-nela in predstavitev publikacije poezij Irene Navarra in slik Roberta Fagane-la, ki jo je uredila Silvia Valenti z naslovom »La terra, la visione. Gorizia (e dintorni) tra realta e sogno. Poesie e Di-pinti«. Poezije bo prebirala Mariolina De Feo, sodelovala bosta Gloria Angeli in Jurij Paljk. Razstava bo na ogled do 7. decembra. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: razstava slik Janeza Mo-horiča. Razstava bo predvidoma na ogled do sredine novembra. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00 Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: do 20. decembra je na ogled razstava risb in slik Zlatka Bou-reka. Urnik: od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih, sobotah in praznikih. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija CD: do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava". Mala galerija: do 20. decembra je na ogled fotografska razstava Benke Pul-ko pod naslovom: »Črno-bela mavrica«. Petek, 27. novembra 2009 Št. 70 (123) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Matia, Agata, Patrizia, Julija in Jožica. e-mail: klop@primorski.eu Partizani za šalo in zares Sredi hladnega novembrskega jutra se je Klop odpravil na sprehod po bližnji gozdni poti. Gledal je, kako se jesenski živobarvni odtenki izgubljajo v zimskem hladu. Naenkrat je melanholično sanjarjenje prekinilo nepričakovano srečanje. Iz meglice se je v urejeni koloni prikazala skupina od nog do glave vojaško opremljenih figur, ki je upirala puške v vse smeri. Neke vrste sodobni partizani so se približevali prestrašenemu Klopu, ki se je nič hudega sluteč znašel v zelo neprijetnem položaju. »Ravno pred desetimi minutami sem bral časopis, nihče ni napovedoval izbruha novega spora. Morda so se Hrvati odločili osvojiti Piranski zaliv in so se zaradi megle znašli v Trstu? Ne! To so najbrž igralci novega kratkega filma Žige Virca, ali pa zadnja produkcija SSG po sili težkih razmer. Toda, kaj pa če je res izbruhnila nova vojna in sem prvi, ki je zasledil okupatorja??« Taka in podobna vprašanja so se rojevala v mislih prestrašenega Klopa, ko se je proti njemu plazila truma vojakov. Kamer in režiserjev ni bilo od nikoder, toda ko so bili že čisto blizu, je prestrašen in začuden Klop lahko videl, da so bili vsi na-šminkani kot slavni Silvester Stallone v vlogi Johna Ramba. Poleg tega so bili oblečeni v tipične tem-nozelene vojaške obleke in na ramenih so nosili puške in mitra-ljeze. Klop se je torej opogumil (to pa, ker je že zamudil čas za pobeg in svinčenka v hrbet mu ne bi bila v ponos) in tresoč stopil proti zeleno-sivi druščini, vendar so ga ti v tišini prehiteli in se spet stopili z meglo. Mladenič, ki je zaostal za skupino, je osuplemu Klopu povedal, da gre zgolj za igro softair. »Torej gre samo za igro,« si je po presenetljivem srečanju dejal Klop in si končno oddahnil. Ko mu je odleglo, se je začel spraševati, za katero igro sploh gre, kajti vse je zgledalo zelo, celo preveč prepričljivo. »Igrati se bitke, kot da bi bili petletni otroci,« kot pravi igralka Silva Čušin v Virčevem kratkome-tražcu, »zgleda zelo aktualno«. Prav najbolj zasovraženi Lacotov film in srhljivo srečanje z bando softaircev je vzbudilo zanimanje Klopa, ki si je želel obleči uniformo in stopiti v vojaške vrste. Izsledil je enega izmed privržencev softaira in se z njim pogovoril o tej skupinski »rekreativni« panogi, ki vedno bolj straši po-hodnike sredi kraške džungle. Klop pa ni mogel mimo društev, ki se ukvarjajo z vojaškimi zgodovinskimi uprizarjanji. Ena izmed teh je Kulturno-zgodovin-sko društvo Triglav iz Kamnika, katerega člani že vrsto let zbirajo stare vojaške uniforme, predvsem iz obdobja 2. svetovne vojne, in se večkrat pojavljajo na partizanskih proslavah in srečanjih po Sloveniji. Da bi zaključili pregled nad posebnim pojavom, pa smo se srečali še z bre-ško partizansko legendo Dragom Slavcem, ki se je v mladih letih boril v partizanski vojski. Klopu je ob prvem srečanju strah ohromil zdravo pamet. Takoj, ko je spoznal, da ne gre za nobeno pravo bitko, pa se je postavil na noge in se odločil, da bo poiskal (morda nekoliko norega) mladeniča, ki se bavi s softairom. Ni brskal dolgo, ko je našel pravega sogovornika. O softairu smo pokramljali s Simonom Košuto, ki se je izkazal za zelo prijaznega in nič kaj strah vzbujajočega... Klopa bi najprej zanimalo vedeti, če se vam je že kdaj zgodilo, da se je kak nesrečnež tako kot ubogi Klop znašel sredi vaše zasede? Da, to se je zgodilo večkrat z lovci, ki pa so že vajeni takih prizorov. Kdo ste in za kaj pri softairu pravzaprav gre? Nimamo še uradnega imena, v glavnem smo že ustaljena skupina mladih fantov, ki se občasno dobiva in se »strelja« v gozdu. Ta dejavnost se imenuje softair, je neke vrste šport, zabava v naravi. Kako je nastala ta skupina? Pred približno štirimi ali petimi leti so me prijatelji povabili, naj se grem z njimi »streljat«. Nato sem si s prijateljem malo za šalo, malo za res kupil pištolo in začela zahajati v gozd ter se streljati. S časom so se nama začeli počasi pridruževati še drugi, željni »bojnih« pustolovščin in tako je nastala skupina. Uporabljate pravo orožje? Ne. Uporabljamo ASG.oz. »air soft gun«, to so kopije pravega orožja, ki delujejo na elektriko in streljajo plastične metke, ki so težki približno 0,20 gramov in imajo zelo majhno moč, približno en joule. Vsekakor pa smo vsi zavarovani z očali in drugimi pripomočki, da ne bi prišlo do poškodb. Imate kako posebno dovoljenje za streljanje? Pred vsakim srečanjem moramo javiti policiji, kje in kdaj bo to potekalo, pa tudi lastnik terena, na katerem rekreacija poteka, mora biti seznanjen s tem. Koliko denarja potrosite za tale vaš hobi? Za opremo se lahko potrosi od 130 do 1600 evrov. Recimo pa, da se dobro opremo dobi že za kakih 200 evrov. Kako ste oblečeni? Imeti je treba mimetično oblačilo in obrambne pripomočke. Kako potekajo te vaše »bitke«? V bistvu niso bitke, gre namreč bolj za tekme, ki potekajo na različne načine; vsakič se prej zmenimo, kako se bo tekma odvijala in kako bo ena ali druga ekipa lahko zmagala. To lahko npr. naredi, s tem da prinese neki predmet čez polje druge ekipe, ne da bi ga nasprotniki zasačili in ustrelili. Ko je nekdo ustreljen, se sam javi in glede na to, kako se določi pred vsako tekmo, lahko še vedno ostane v igri, ali pa je izključen iz nje. Kje potekajo te vaše tekme? V kraških gozdovih, po navadi izbiramo bolj zakotne kraje, da ne bi motili drugih ljudi. Imamo kraje v katere običajno zahajamo in le-ti so v glavnem na naših terenih. Se ti ne zdi ta hobi nekoliko neobičajen? Malo ja, a nismo edini. V Italiji so dve ali tri zveze, samo v Trstu pa tri društva. Če te bi kdo vprašal, ali se za hobi ukvarjaš s streljanjem s plastičnimi metki, bi brez nobenega sramu priznal, da se? Da, priznal bi brez sramu! Katero izmed treh možnosti bi izbral: zmenek z dekletom, pijača s prijatelji ali streljanje v gozdu? Nedvomno zmenek z dekletom! Komu bi priporočil, naj se vam pridruži? Tako vrsto dejavnost bi priporočil vsem mladim, ki bi se radi družili v naravi. bivši partizan drago slavec Od Apulije do Alp Klop pa ni bil popolnoma zadovoljen, tako je še stopil do bivšega partizana. To je gospod Drago Slavec (letnik 1926) doma iz Doline. V pogovoru pa klopova radovednost ni morala mimo življenjske epopeje gospoda Slavca. Gospod Slavec kako ste se pridružil osvobodilnemu boju, namreč v vojnem obdobju niste bili niti polnoletni? Vse skupaj se je začelo 8. marca '43, star sem bil komaj 16 let. Takrat sem bil odposlan v posebni italijanski bataljon v L' Aqui-lo, po treh mesecih pa sem bil s svojo 401. četo premeščen v Taranto, kjer se je po kapitulaciji Italiji odprla možnost, da bi se pridružil ostalim rojakom. Po 8. septembru smo ostali še vedno pod okriljem italijanske vojske, vendar mi je uspelo zbežati od Italijanov in se pridružiti skupini Slovencev v novem taborišču v Altamuri, kjer sem dobil angleška oblačila in bil vključen v 1. partizansko prekomorsko brigado. Tedaj se je začela vaša partizanska zgodba, ki se prepleta od dalmatinskega otoka Visa, preko Bosne vse do Švice in nazaj v Italijo ... Na dan Avnoja, 29. novembra, smo bili premeščeni na Vis in nato so našo brigado po prvih spopadih na Braču poslali v Biograd. Po preoblikovanju enot v Dalmaciji sem se znašel v 13. proletarski brigadi Rade Končarja. Hudo zimo leta 1944 sem preživel med Drvarjem in Jajcem, kjer sem bil udeležen v težkih bojih z nemškimi enota- Drago Slavec mi, ki so sodelovale v desantu na Drvar. V Markovičem gradu sem bil po nemški ob-kolitvi ranjen v stegno, vendar sem jo skupil z manjšimi posledicami. Spomladi istega leta so me blizu Sarajeva ujeli Nemci in me poslali na prisilno delo v Nemčijo, blizu meje s Švico. Po neverjetnemu razpletu okoliščin mi je uspel nov pobeg, tokrat v Švico. Nekaj časa sem preživel v St. Moritzu, kjer sem po pripovedi svoje partizanske zgodbe zvedel, da obstaja možnost prestopa k italijanskim partizanom, na drugi strani Alp. V vaši neverjetni zgodbi ste iz Titove vojske prestopil med italijanske partizane. Kako so vas sprejeli? Italijani so bili z mano zelo gostoljubni. Boril sem se v brigadi Gufi Mortirolo, ki je delovala v okolici Tirana v lombardski Val-tellini. Ko so tamkajšnji partizani izvedeli, da sem Slovenc, ki se je boril v jugoslovanski partizanski vojski, so mi dodelili partizansko ime Tito. Po krajšem času sem si zaslužil popolno zaupanje tamkajšnjega poveljnika, saj sem vodil številne diverzantske akcije, s časom pa sem postal poveljnik manjše enote. Katerega prizora iz partizanskega obdobja se najraje spominjate? To je bila nedvomno akcija, ko smo morali uničiti fašistično enoto, ki je povzročala veliko škode v vaseh v okolici Tirana, kjer so se fašisti premikali s tovornjakom, ki je bila tarča našega napada. V prvem napadu smo uspeli uničiti fašistično skupino, vendar so se ti vrnili z namenom, da bi sežgali okoliške vasi. Tedaj mi je uspel velik podvig, saj sem s svojim mitraljezom zadel njihovo cisterno z gorivom, ki se je premikala na čelu kolone. Tovornjak z gorivom je v hipu vzplamtel in se prevrnil po ostalih vozilih. Fašisti so nemudoma zapustili vso orožje in se po klancu zvalili v dolino. tisti večer me je celotna vas slavila kot pravega junaka. Menite, da bi bila današnja mladina primerna za partizansko vojsko? Pošteno moram povedati, da so se časi bistveno spremenili in da bi težko primerjal današnjo mladino s tisto izpred šestetdeset let. Vsekakor mi je v velik ponos, da je vsaj tu v Dolini navezanost na partizansko gibanje močno občuteno, saj se je lani v našo sekcijo VZPI včlanilo okoli petdeset mladih. Kaj menite pa o mladini, ki uprizarja vojne igre? Menim, da je to le neka neobičajna zabava, ki jo sploh ne obsojam, saj sem tudi sam večkrat uprizoril kakšna vojna dejanja. Predvsem ob praznikih smo mladeniči sprožili kakšen rafal. Bistvena razlika je bila v tem, da smo potem morali bežati pred Angleži, ki so mislili, da bo v Trst vkorakala Jugoslovanska armada. K Razgovor z mladim »softairovcem« je Klopa tako navdušil, da se je hotel tudi sam po vsej sili udeležiti kake tekme. Ko je že bil na tem, da bi se, pa je odkril nekaj, kar ga je še bolj pritegnilo: društvo, v katerem ponazarjajo stare bitke iz preteklih vojn. Čeprav ima Kulturno društvo Triglav sedež v Kamniku, je Klop takoj vzdignil slušalko in navdušeno natipkal telefonsko številko. Oglasil se je mlajši moški, ki je na Klopovo vprašanje ali se lahko v društvo vpiše kdorkoli, odgovoril, da lahko. Starost pri vpisu ni ovira, saj imajo najmlajši člani okrog osemnajst let, najstarejši pa okrog sedemdeset. To je Klopa še bolj navdušilo: takoj se je pozanimal, kaj vsega bo potreboval in koliko ga bo ta vpis stal. Izvedel je, da se bo lahko vpisal čisto brezplačno (krasno!), obleke in rekvizite pa si bo lahko na začetku izposodil, saj so člani večinoma tudi zbiralci, potem pa si jih lahko nabavi za približno dvesto evrov (kaaaj?! DVESTO?!? Klopa, v katerem se pretaka tudi istrska kri, je zabolelo srce! Klop je seveda hotel takoj pojasniti, da nima nobenega namena igrati vloge okupatorja v bitkah, in je zahteval, da bi vedno bil na strani partizanov. Potrpežljivi član društva Triglav mu je obljubil, da bo lahko partizan, povedal pa mu je, da po navadi o teh stvareh razpravljajo na sestankih. Ko so se že dotaknili argumenta bitk, se je Klop takoj zavzel za pravice ubogih nevednih mimoidočih, ki bi se lahko znašli pred podobnim prizorom, kot se je sam, ne da bi bili pri tem seznanjeni, za kaj se gre. Prijazni telefonski sogovornik mu je potrpežljivo pojasnil, da je policija seznanjena s tem, kdaj bitke potekajo, prav tako tudi prebivalci tistega območja in gledalci, ki prisostvujejo dogodku. Sploh pa potekajo te simulacije bitk kakih dvakrat na leto, drugače se udeležujejo člani društva proslav in podobno. Klopovo navdušenje je v trenutku zamrlo. Proslave? Samo dve bitki (in pri vsem tem ga tistih dvesto evrov še vedno ni prepričalo...)? Hmm, morda pa vojna sploh ni zanj, niti če je simulirana! Opustil je misel na titovko in partizanska oblačila, vrgel je (dobesedno) puško v koruzo, se zavil v zastavo miru in se raje odpravil na pohod za mir. Peace and love! am ta konec tedna Večerno dogajanje tega konca tedna v naših krajih se ne obeta zelo pestro, vendar je Klop izbrskal nekaj zanimivih predlogov. Včasih tudi Klop prezre nekatere dogodke, zato pozivamo vse brlace, da izkoristijo naš elektronski naslov in klopo-vo stran na facebooku, tako da oglašujejo vse prireditve, ki so vezane na kulturo in zabavo. Danes Pri Biti v Križu vabijo na nov žur, ki bo v veliki dvorani kriškega Ljudskega doma. Tokrat ste vsi vabljeni na Apres ski party. Obvezna so primerno topla oblačila in smučarska oprema. Naprave bodo obratovale od 21 h dalje! Vstop prost. Vsem tistim, ki radi zahajajo v Ljubljano priporočamo Čokoladni cocktail party v hostelu Celica na Metelkovi 8. Če si želite posladkati večer bo to prava izbira. Na obali bo lokal Bellavita praznoval 7. obletnico. Ob priliki bo nastopala skupina Ne me jugat. Če se vam nikakor ne da opravljat na daljšo pot, je zabava poskrbljena tudi v Sežani, saj se tudi letos v ogrevanem šotoru odvija Krasovanje. Danes zvečer nastopa kubanska zasedba David Calzado Y Su Charanga, v manjšem diko-šotoru pa bo DJ vrtel glasbo za vse okuse. Jutri V šotoru v Sežani se nadlajuje 6. Krasovanje. Nastopili bosta skupini Baja-ga in Elvis Jackson, DJ Maj pa bo vrtel disko glasbo. 2 0 Petek, 27. novembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu naš pogovor - Oliviero Beha, kritična duša športnega novinarstva ob predstavitvi knjige »Nogomet v Italiji zrcalo družbe brez identitete« Zakaj Lippi ne prizna, da Cassana ne pokliče, ker se je sprl z njegovim sinom? Oliviera Beho bi težko definirali, saj gre za intelektualca, ki se je uspešno preizkusil na raznih področjih. Diplomiral je najprej iz srednjeveške zgodovine v Italiji in nato iz zgodovine Amerik v Španiji, kmalu po dokončanem študiju pa je izbral pot novinarstva in za različne državne dnevnike (Tuttosport, Repub-blica, Paese Sera, Messaggero, Rinascita, IlMattino) pisal o športu, politiki in sodobni družbi nasploh. Bil je na skoraj vseh velikih športnih tekmovanjih, nato se je iz tiskanih medijev preselil na radijske valove oziroma v televizijske studije. Ob tem se je preizkusil tudi z gledališčem in pisateljevanjem. Začel je pisati gledališke igre in romane. V knjigarni Livat v Trstu so sinoči predstavili ravno zadnjo njegovo uspešnico, roman Eros Terminal, ki je izšel pri založniku Gar-zanti. Beha poučuje sociologijo kulturnih in komunikativnih procesov na univerzi La Sapienza v Rimu in je aktiven tudi v okoljevarstvenih organizacijah. Gre nedvomno za eno izmed najbolj znanih in cenjenih televizijskijh osebnosti, ko je govora o športu in tudi o športnih škandalih, ki so žal na dnevnem redu zlasti v nogometnem svetu. nogomet Handanovič »velja« že 15 milijonov LJUBLJANA - Večje število evropskih nogometnih velikanov želi v svoje vrste privabiti slovenskega reprezentančnega vratarja Samirja Handanoviča, ki trenutno igra za Udinese, poročajo nekatere slovenske spletne strani in dodajajo, da se zanimanje zanj z bližanjem zimskega prestopnega roka vsak dan stop-njuje.Dnevnik na svojih spletnih straneh povzema pisanje angleškega Daily Maila, da si Handanoviča znova v svojih vrstah želi Tottenham, ki naj bi slovenskega reprezentanta opazoval že leto in pol. Tottenham ni edini angleški klub, ki želi Handanovi-ča. Ljubljančana hoče v svojih vrstah celo Manchester United, ki bo moral kmalu najti zamenjavo za veterana Edwina van der Sarja, ki se približuje nogometnemu pokoju. Poleg obeh angleških klubov naj bi bili za Handanoviča zelo resno zainteresirani tudi Bayern, Milan in CSKA iz Moskve. Z zanimanjem velikih klubov za nekdanjega nogometaša Slovana, naj bi njegova vrednost na trgu zrasla na 15 milijonov evrov, Handanovič pa ima z ekipo iz Vidma pogodbo sklenjeno do leta 2012. (STA) Najprej to: kako bi se opredelili? Novinar, zgodovinar, sociolog? Nimam potrebe, da bi se opredelil. Naj me drugi »ožigosajo«. Morda bi bila najboljša definicija svobodni mislec. Zakaj prehod s študija zgodovine v športno novinarstvo? Šport je bil vedno del vmojega življenja. Tudi na visokem nivoju. Igral sem z naraščajniki Interja in nato bil v mladinski reprezentanci srednjeproga-šev v atletiki. A naredil sem to izbiro, ker je po mojem mnenju veliko lažje govoriti Italijanom preko nogometa oziroma športa, kot pa neposredno s politiko. Ze pred dvajsetimi leti sem trdil, da je Italijanom lažje govoriti o Andreottiju, če pogovor začneš s Falcaom, kot pa obratno. Tega mnenja nisem spremenil. Začnimo pri nogometnemu škandalu izpred nekaj let: je res prišlo do čistke ali je Moggi plačal za to, da bi vse ostalo nespremenjeno? Sploh ni prišlo do čistke. Mislim, da so se v določenih pogledih stvari celo poslabšale. Vsi pričakujemo, da bo v kratkem prišlo do svežih novic, do novih obrazložitev o tem, kaj se je resnično dogodilo takrat. Kar so nam doslej povedali so samo kupi laži in nič drugega. Na čelu italijanskega nogometa so iste osebe, kot so bile pred škandalom. A to velja tudi za vse ostale sektorje italijanske družbe. Prav zato pravim, da so laži. Ne razumite napačno mojih besed. Nikoli nisem rekel, da so tisti, ki jih je športno sodstvo kaznovalo, bili nedolžni. Ni to bistvo. Treba pa je razumeti, kako razvejana je bila ta mreža, kako so si razne osebe, ki so imele vajeti »igre« v svojih rokah, delile odgovornosti in grehe. Kako gledate na prihodnost italijanskega nogometa? Mislim, da je nogometni svet prispodoba Italije. Vprašanje bi se moralo glasiti, kako gledate na bodočnost te države. Če se ne bo spremenila Italija kot taka, če ne bo prišlo do določenih zamenjav, če ne bo volje po drugačni bodočnosti. Bodočnost je odvisna od identitete in spominov, Vendar je Italija država, tako se meni zdi, ki nima več svoje Ko sem ob začetku Lige prvakov pisal, da bi končno že bil čas, da od-mevnejšipreboj uspe Fiorentini, si nisem niti približno predstavljal, da bojo vijoličasti delovali tako prepričljivo ter konec koncev brez težav dosegli uvrstitev v naslednje kolo v dokaj zahtevni skupini. Resda je Liverpool letos brez sredine, kajti odhod Xabija Alonsa in stalne poškodbe Gerrarda so nenadomestljive, toda če je en šport, v katerem tradicija nekaj pomeni, je to ravno nogomet: in mislil sem, da bo Liverpool svoje objektivne slabosti uspel nekako prikriti. Tako kot se vztrajanje obrestuje Fiorentini, se, na višji stopnji, obrestuje tudi Chelseaju. Pobožne želje Abra-moviča, da bi kar takoj osvajal prvenstva in Ligo prvakov s klubom, ki je do njegovega prihoda bil drugovrstni celo v angleškem merilu, so bile le želje. Pol ducata let se je ekipa gradila, selekcionirala, Ranieri je izstrelil med zvezde Lamparda, Mourinho Drogbaja in Es-siena in letos so »modri« najbolj zane- Oliviero Beha identitete in spominov, to pomeni, da nima bodočnosti. In bodočnost nogometa je odvisna od razvoja države. Kako gledate na nasprotovanje Pazzinija o možnem vpoklicu Brazilca Amaurija v reprezentanco? O Cas-sanu kaj menite? Mislim, da je bil Pazzini odkrit in jasen. Ne kot Lippi. Veliko bolj zadovoljen bi bil, ko bi Lippi jasno izjavil, da Cassana noče vpoklicati v reprezentanco, ker je imel težave s sinom. Nogomet pri tem ne igra nobene vloge. Isto je naredil s Panuccijem leta 2006. Naj pove, da so kriteriji ti: v reprezentanci nočem nikogar, ki se je skregal z mojim sinom. Jaz bi bil s to obrazložitvijo zadovoljen. Večina Italijanov morda nekoliko manj. V kakšnem stanju je športno novinarstvo? Športno novinarstvo postaja vse bolj podobno političnemu novinarstvu, politično novinarstvo pa športnemu. Si lahko mislite torej, kakšne težave imata tako politično kot športno novinarstvo... V italijanskem športu zdaj pred-njačijo ženske: odbojka, tenis, plavanje. Čemu? Tudi tu gre za prispodobo tega, kar se dogaja na vseh področjih v Italiji. Zen-ske so bolj uspešne v šoli, so bolj uspe- sljiva evropska ekipa. Vem, da bom moral naslednic pri »Gigiju« na Opčinah spet poslušati simpatične opazke enega izmed boljših domačih vratarjev zadnjih 30 let, toda menim, da Ancelotti letos v Londonu le liže smetano, ki so jo na torto namazali drugi, pred njim. Nekaj bi seveda moral povedati o Interju, katerega predstava na Nou Campu je bila naravnost sramotna. Na razpolago sta dve razlagi. Prva je ta, da je Inter še vedno hudo hudo slabša ekipa od Barcelone in torej slabša tudi od marsikatere druge »top« ekipe. Šibka točka očitno ni brazilsko obarvana obramba ali pisani napad, temveč argentinsko obarvana sredina. Cambiasso, ki blesti v A ligi, je več kot očitno igralec, ki se pri nekoliko višjih obratih (in Barcelonini obrati so višji) izgubi. Nič čudnega za igralca, ki ima v »količini« igre svoj adut. Ko mu nasproti stojijo igralci, ki so obpri-merljivi količini sposobni nuditi tudi odlično kakovost (Xavi, Keita, Iniesta), je Cambiasso popolnoma neuporaben. šne na področju znanstvenega raziskovanja, kljub temu, da imajo določene težave, ker se morajo ukvarjati tudi z družino. Nekaj besed o vaši zadnji knjigi, Eros Terminal. Gre za knjigo, v kateri je v ospredju eros v kombinaciji s starostjo, z bodočnostjo. V bistvu gre za knjigo o bodočnosti, na katero gledam z velikim pesimizmom. Gre za znanstveno fantastično knjigo, a je to naša notranja znanstvena fantastika, ne pa zunanja. Z notranjih težav glavne osebnosti preidem tudi na glavni problem bodočnosti: pomanjkanje vode oziroma monopol, ki ga nad vodo imajo le določene države. Morda čez dvajset let moja knjiga ne bo več sodila v sklop znanstvene fantastike... »Veline« in nogometaši: so to heroji sodobne italijanske družbe? Mislim, da je že veliko let, odkar so seksualni simboli nogometaši in veline. Ampak velja dodati, da eros, o katerem pišem v moj knjigi, eros kot potovanje, a tudi eros kot konec vsega, ravno zato Eros terminal, nima veliko skupnega z erosom, o katerem beremo zadnje čase. Škandali, v katere sta bila vpletena Berlusconi in Marrazzo, to ni eros. To je trgovanje z erotiko, kar se je vedno dogajalo. Moj eros je vitalna energija. (I.F.) Druga možnost je pa ta, da je zmaga Barcelone nad Interjem bila sad dobrih odnosov med obema kluboma, tako kot je Milan besedo konec svoji krizi postavil na igrišču »prijateljskega« Real Madrida. Če so se pred leti v Juventininem taboru po porazu z Vesno pritoževali, da si med sabo ne pomagamo, je vzajemna pomoč še kako aktualna med določenimi velikimi klubi. Ne samo. Pomislite, da imata Inter in Barca istega (Nike) opremljevalca, ravno tako (Adidas) Milan in Real Madrid. Tokrat je pač zmago potrebovala Barcelona, Inter pa o svoji usodi itak odloča sam. Sam? No, niti ne, kajti z različno formulo predkol je UEFA resda dovolila tudi mnogim ekipam iz manj bogatih okolij, da so prilezle v Ligo prvakov, toda po drugi strani postajam vse bolj prepričan, da določene direktive kdo na samem začetku ne sme izpasti, obstajajo. Malodušno razmišljanje? No, pa recimo, da verjamemo vsemu tistemu kar nam trobi televizija. (dimkrizman@gmail.com) LIGA PRVAKOV Cambiasso ne bo nikoli lizal smetane Dimitrij KriZman odbojka - A1 Mania' premagal Cernica PERUGIA - V »slovenskem derbiju« odbojkarske A1-lije je Mo-dena Lorisa Maniaja v gosteh s 3:2 premagala Perugio. Ekipa Mateja Černica je že vodila z 2:0. OSTALI IZIDI: Taranto - Ma-cerata 1:3, Loreto - Latina 3:2, Forli' - Trento 0:3, Piacenza - Treviso 1:3, Cuneo - Pineto 3:0, Monza - Verona 3:1. VRSTNI RED: Trento 26, Treviso 25, Cuneo in Modena 24, Piacenza in Macerata 22, Monza in Perugia 19, Vibo Valentia in Verona 17, Taranto 13, Loreto 10, Latina 7, Forli' 6, Pineto 1. OUT SIENA IN ATALANTA -Izidi 4. kroga: Chievo - Frosinone 2:0, Palermo - Reggina 4:1, Napoli - Cittadella 1:0, Siena - Novara 0:2, Atalanta - Lumezzane 0:1, Triesti-na - Sassuolo bo 1.12., Sampdoria -Livorno bo 1.12., Catania - Empoli bo 2.12.. SELITEV - Urugvajski nogometni reprezentant in dosedanji napadalec Seville Ernesto Chevanton se seli v Atalanto, za katero bo pol leta nastopal kot posojen igralec. Che-vanton je v Italiji že igral. Od leta 2001 do 2004 je branil barve Lecce-ja (nekaj časa je bil soigralec s Se-bastjanom Cimerotičem), pred Se-villo pa je nastopal še za Monaco. INTERBLOCK - Ljubljanski prvoligaš Interblock je prejel uradni dopis Evropske nogometne zveze, v katerem je disciplinska komisija sporočila, da je UEFA sprožila preiskavo o povratni tekmi tretjega pred-kroga evropske lige med Interbloc-kom in Metalurgom Donjeckom zaradi suma »črnih stav«. Ljubljanski klub je na naslov UEFA takoj poslal odgovor, v katerem je evropski zvezi zagotovil popolno sodelovanje na vseh potrebnih ravneh preiskave v vsakem trenutku, saj si v klubu močno želijo čim prejšnjo in transpa-rentno preiskavo ter njeno rešitev. EVROLIGA - Sinoči: Siena -Barcelona 65:84, Real Madrid - Armani Milan 82:69. SLAB ZAČETEK - Olimpijska sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se na tradicionalnem uvodu v Kuusamu ni najbolje začela, saj je žirija tekmovanja včeraj odpovedala kvalifikacije. Glavni krivec je muhasto vetrovno vreme. BREZ TRENINGA - Prireditelji uvodnega moškega smuka za svetovni pokal alpskih smučarjev v Lake Louisu so morali odpovedati drugi trening zaradi sneženja in močnega vetra. TENIS - Britanski teniški igralec Andy Murray je na sklepnem ma-stersu ATP v Londonu razveselil domače navijače in po treh nizih premagal Španca Fernanda Verdasca. To je bil za Verdasca namreč še tretji poraz v nizu, s katerim si je že zaprl vrata med najboljše štiri. V včerajšnjem nočnem dvoboju pa je Rus Nikolaj Davidenko s 6.1 in 7:6 premagal Španca Nadala, ki je že izločen. OGENJ - Kanadski prireditelji zimskih olimpijskih iger 2010 imajo kar precej težav s potjo olimpijske bakle do prizorišča iger v Vancouvru. Na hladnem severu države, kjer se je živo srebro že spustilo 30 stopinj Celzija pod ledišče, in v sunkih vetra, ki dosegajo hitrost do 60 km/h, je ogenj na bakli že 12-krat ugasnil. JELKE - Ob običajnih denarnih nagradah in pokalih bodo prireditelji tekme ženskega svetovnega pokala v alpskem smučanju v Aspnu za vsako zmagovalko vsadili tudi jelko. ZAMENJAVA - Tine Sattler ni več trener slovenskih odbojkarskih podprvakov, igralcev Salonita. Ka-nalce je prevzel po koncu lanske sezone, ko je na lopi zamenjal Italijana Emanueleja Fracascio. / ŠPORT Petek, 27. novembra 2009 21 namizni tenis - Ana Bržan, tekmica v ženski A2-ligi iz Lombardije na Sardinijo košarka - UNDER 17 MOŠKI »Normalno je, da je Kras prvi« Igranje v najvišji ligi je ni več motiviralo - A2-liga ji je všeč - Živi in je trener v Lombardiji Na poti krasovk do vrnitve v namizno-teniško A1-ligo predstavlja ta čas najvišjo oviro sardinski novinec Norbello. Obe ekipi sta po petih krogih še nepremagani na vrhu lestvice z devetimi točkami, prvi dvoboj med njima pa bo jutri na Sardiniji. Ena od glavnih orožij gostiteljic bo tudi 33-letna tržaška Slovenka Ana Bržan. »Pretegnila sem si hrbtno mišico in že ves teden ne treniram. Jemljem protibolečin-ske tablete, saj na tej tekmi preprosto ne morem manjkati,« nam je pred tekmo povedala Ana, ki je v prejšnjih šestih sezonah branila barve Siene, s katero je zadnjih pet let igrala v najvišji ligi. Ana se z namiznim tenisom ukvarja poklicno. Že več let živi ob jezeru d'Iseo v Lombardiji in je trener in sparring partner pri klubu Alto Sebino iz pokrajine Bergamo. Pravi, da se s svojim športom dostojno preživlja. »Plačano imam najemnino za stanovanje, vsak mesec dobim doklado za hrano in denar za delo v klubu. S tem, da ob koncih tedna igram še za Norbello, prigaram spodobno plačo. Zdaj sem se nekako prerinila tuid v reprezentančni štab, v katerem sem sparring-partner za mladinke,« nam je povedala Ana, ki na državni ja-kostni lestvici zaseda 15. mesto, v ligi pa je v osmih nastopih dosegla šest zmag. Zakaj ne igraš več v Sieni? Igranja v A1 -ligi sem se naveličala. Tam vedrita le dva kluba, ki sta finančno daleč najmočnejša. Že vnaprej veš, kdo se bo boril za zmago, kdo za play-off in kdo za obstanek. S Sieno smo bile vsako leto pete ali šeste, tujke so za nas premočne. Nisem imela več prave motivacije, poleg tega se je klub znašel v finančni stiski. Kako to, da si sprejela vabilo Nor-bella? Do mene so prišli preko moje nove soigralke Di Meo (s sicilskim Ripostom je tudi ona dolgo let igrala v A1-ligi), s katero se poznava že celo večnost. Norbello je novinec, nikoli še ni igral na tako visoki ravni. Z njimi se najbrž srečuješ le na tekmah. Tako je. Ko igramo doma poletim na Sardinijo iz Bergama, na gostovanja pa se peljem s svojim avtomobilom. Ali je v takih ekipah sploh mogoče ustvariti moštveni duh? Zakaj ne. Pri Norbellu so vsi mladi, od predsednika dalje, pri njih se počutim zelo dobo. Vidim, da so entuziasti, zato ne igram le za denar, temveč tudi s srcem. Nimajo izkušenj, zato jim pomagam tudi z nasveti. Na večerjah po tekmi je ozračje zelo prijetno, dobro se razumemo, skupna nam je ljubezen do tega športa Kakšna ste ti zdi A2-liga? Meni je prvenstvo všeč. Le ena ekipa po kvaliteti bistveno zaostaja za ostalimi, na vseh Ana Bržan je lani v Zgoniku še nastopala v dresu Siene kroma Jadran ZKB priprl vrata za »play-off« CBU - Jadran ZKB 72:77 (15:19, 36:39, 53:61) JADRAN: Škerl 19 (1 trojka), Zacher 20 (1), Dellisanti 22, Kraus, Daneu 8, Baldassi n.v, Valič 8 (2), Zoch n.v. Žerjal, Grandi n.v. Trener: Gerjevic. Po važni zmagi v Vidmu so si jadranovci spet priprli vrata v uvrstitev v naslednjo fazo, čeprav je pot še dolga. Proti CBU so v prvem delu doma izgubili s tremi točkami razlike, po bolj gladki zmagi v sredo pa imajo s tem nasprotnikom zdaj boljšo razliko v medsebojnih srečanjih. Trener Gerjevic je bil tokrat zelo zadovoljen z nastopom svojih fantov. Pokazali so namreč lepo košarko, polno lepih akcij, spodrsljajev in napak je bilo malo. Pohvalo zaslužijo vsi igralci, poleg nosilcev igre tudi Niko Daneu (več kot 15 skokov) in Valič, ki je dobro vodil moštvo in dosegel dve pomembni trojki. Vrstni red rdeče skupine: Venezia Giulia 12, BasketTS 10, Fo-gliano 8, CBU, Servolana in Jadran ZKB4, Azzurra 2 (Basket Ts in Ve-nezia Gulia s tekmo manj) UNDER 21 MOŠKI Bor Nova Ljubljanska banka - Sistema Pordenone 69:98 (12:28, 26:52, 43:68) BOR: Pertot 2, Pancrazi 4, Smrekar 8, Gombač 4, Devčič 21, Les-izza 2, Rutar 12, Liccari 6, trenerja Jakomin in De Gioia. TRI TOČKE: Devčič 3, Rutar 2. Borovi mladinci do 21. leta so se v nepopolni postavi dostojno upirali močnim Pordenončanom. Po enosmernem prvem polčasu je to še zlasti veljalo za zadnji dve četrtini, ko je stopil v ospredje natančni Martin Devčič, posameznik, na katerega pri Boru močno računajo. Ob njem je ob krstnem nastopu s starejšimi soigralci ugodno presenetil tudi prizadevni Smrekar. Nasprotnik je bil v splošnem boljši tako telesno kot tehnično, razpolagal pa je tudi z večjim številom enakovrednih menjav. Ostala izida 8. kroga: Servolana - Santos 82:68, Virtus Udine - Barcolana 87:45, Casarsa prosta. Vrstni red: Servolana 14, Sistema 12, Santos in Virtus 8, Casarsa 4, Bor NLB 2, Barcolana 0. drugih tekmah prevladuje izenačenost. Mi smo s svojimi nastopi zadovoljni, celo presenečeni. Imamo mlado, 19-letno Kitajko, obrambno igralko, ki prvič nastopa v Italiji. Nisem prepričanai, da je boljša od mene. Mislim, da bo odslej premagovala Italijanke, a izgubljala proti rojakinjam. Kaj pa Kras? Za Kras je normalno, da je prvi. Mislim tudi, da bo napredoval. Yuanova na vsaki tekmi garantira dve točki, Martina Milič pa najmanj eno. Slabšega rezultata od neodločenega 3:3 skoraj ne morejo doseči. Za nas bo uspeh, če proti njim ne izgubimo. Si zadovoljna s svojimi nastopi? Vsako leto mislim, da ne bom zmogla več. Novi val igralk je dober, še vedno pa jih premagujem z izkušnjami. Na koncu seta proti njim vedno najdem rešitev za zmago. Čeprav vsak dan preživim z loparjem v roki najmanj osem ur, dve v šoli, šest v klubu, v glavnem vadim z otroci in mladinkami, redkeje proti igralkam prve ekipe Alta Sebina, zato seveda moji treningi še zdaleč niso dovolj kakovostni, se pa še znajdem. Koliko časa še, pa ne vem. Če sodim po tem, kako me zdaj boli hrbet, se bojim, da ne dolgo. Ko boš velika, boš...? Želela bi biti trener, ni pa lahko, to je možno le v velikih klubih, ki pa jih pri nas ni dosti. Prideš kdaj domov? Vsake tri mesece. Takrat se kaj vidim tudi z Ireno Rustja in Martino Milič. (ak) dežela - Prispevki za nepoklicna društva Do denarja tudi štiri slovenska društva Poletovi hokejisti so bili deležni 12.000 evrov prispevka zaradi igranja v A1 -ligi, le tisoč evrov manj je prejela Sloga Tabor za moštvo Televite 2010 kroma V Nabrežini dobro obiskan posvet ZSŠDI o fiskali Posvet Združenja slovenskih športnih društev v Italiji o novostih na fiskalnem področju je v sredo zvečer privabil v dvorano SKD Igo Gruden v Nabrežini lepo število predsednikov in odbornikov naših športnih društev, ki so pozorno spremljali predavanje dr. Adriana Kovačiča, da je potrebno najkasneje do 15. decembra izpolniti obrazec EAS in ga izročiti davčni upravi. Podrobni razčlenitvi obrazca, gre v bistvu za vprašalnik, in njegovih točk (za društva, ki sodijo v register CONI, je dovolj, da izpolnijo 6 od 36 vprašanj), so sledila številna vprašanja odbornikov. □ Obvestila OOZUS vabi člane na izredni občni zbor, ki bo v torek, 1. decembra 2009 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicuv domu Alberta Sirka v Križu. Sledil bo redni občni. AO SPDT obvešča, da bo plezalna stena v športnem centru Zarja v Bazovici odprta s sledečimi urniki: ponedeljek: 19:00 - 21:00; torek: 20:00 - 22:00; sreda: 10:00 - 12:00 in 20:00 - 22:00; četrtek: 20:00 - 22:00; petek: 20:30 -22:30. Informacije po telefonu: 3408597787 (Goran) ali na www.spdt.org/stenca/dettaglionews/id/256. OOZUS obvešča, da bo tečaj za učitelja 1. stopnje in Učitelja 2. stopnje v kraju Forni di Sopra od 25. do 30. decembra. Teoretični del bo od 15. do 18. decembra. Prijave (do 11. decembra) sprejemajo v uradih ZSŠDI. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel.: 347-5292058 (SK Brdina), 347-4421131 (Valentina Suber), www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. SK DEVIN prireja Šolo smučanja in deskanja v sezoni 2009/2010 v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 9. oz.10.januarja 2010. Tečaji so namenjeni otrokom in odraslim. Možnost avtobusnega prevoza in najema smučarske opreme. Vpisovanje do vključno 21.decembra 2009 na info@skdevin.it, na 348 1334086 in pri Alternativa Sport 040 209873. SK DEVIN sporoča, da se nadaljuje smučarski sejem v Sesljanu 41/d. Prodaja vsako soboto in nedeljo do 29. novembra od 10.30 do 19.ure, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.ure. Informacije na: info@skdevin.it ali 040 209873. Deželni odbor je na predlog podpredsednika Luce Cirianija in deželnega odbornika za šport Elia De Anne porazdelilo včeraj 560.000 evrov prispevkov za neprofesionalna društva. Gre za sredstva, ki jih namenjajo društvom, ki v naši deželi v svojem športu nastopajo na najvišji možni ravni, seznam pa je pripravil deželni odbor italijanskega olimpijskega odbora CONI. Največji kos torte je pripadel tržaškim rokometašem Pallamana Trieste, hokejistom na ledu iz Tablje Aquilam FVG in ženski ekipi v rug-biju Udine Rugby. Vsak izmed teh klubov (vsi nastopajo v A1-ligi) je prejel 50.000 evrov. Trideset tisoč evrov bo pripadlo ženskima nogometnima prvoligašema ASD Calcio Chiasiellis in ASD Tavagnacco, 20.000 pa prvoligašem v košarki na vožiču društva Nordest iz Gradišča. Med dobitniki so tudi štiri slovenska društva. Za hokejsko ekipo ZKB Kwins bo Polet prejel 12.000 evrov, za ekipo Televita 2010 bo Sloga Tabor prejela 11.000 evrov, za žensko teniško ekipo A2-lige bo ŠZ Gaja prejela 2.500, za žensko namizno-teniško ekipo pa ŠK Kras 3.000 evrov. Seznam prispevkov Handbike: AS Disabili Basket e non solo (2.500); balinanje: San Daniele in Brugnera (5.000); baseball: Rangers GO (10.000); softball: Azza-nese (10.000); polo kanu: S. Giorgio (5.000); moški nogomet D-liga: Por-denone, Tamai, Sanvitese in Manza-nese (vsak po 14.000); ženski nogomet: Trasaghis, Pasiano, Fortissimi in Campagna (8.000); nogomet na mivki: Sabbia d'Oro in ASD Grumo (vsak po 3.000); rokomet: CUS Udine (15.000); hokej na travi: Fincantieri (5.000), hokej na rolerjih: Edera (15.000), Polet (12.000); hokej na kotalkah: Pordenone 2004 (5.000); vaterpolo: Pallanuoto Trieste (15.000); moška košarka: Pallacanestro Trieste (30.000); ženska košarka: Libertas Udine (34.000); odbojka: Cordenons (13.000); PAV Udine (12.000), Sloga Tabor (11.000); curling: Claut (3.000); tenis: TC Udinese (10.000), Gaja (2.500); namizni tenis: Rangers Videm in Kras Zgonik (vsak 3.000), Az-zurra veterani (2.500); speedway: Moto club Olimpia UD (4.000); šah: Societa' scacchistica Triestina (2.500); gruppo sportivo Silenzioso TS (2.500). za študente, za kolesarje jK Dnevnik Slovencev v Italiji Za vse, ki si želijo, da bi jim bil Primorski dnevnik še bližji. Vpis naročnin za leto 2010 je že v teku. Vsem, ki bi se radi naročili ali obnovili naročnino, sporočamo, da znaša letos znižana naročnina 210 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2010. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2010 - darilo Zadruge Primorski dnevnik. Bralce, ki niso še naročeni in vse zainteresirane osebe pa vabimo, da to storijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj in ga bodo do konca leta 2009 vsako jutro prejemali na dom brezplačno! Znižana naročnina za leto 2010 se lahko plača do 31.1.2010: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44V05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka - sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu Primorski r dnevnik / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. novembra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih - Katizbor 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Nad.: Julia 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 11.30 13.30, 17.00, 20.00, 23.15 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I migliori anni (v. C. Con-ti) 23.20 Aktualno: Tv7 Rai Due 6.00 6.05 6.15 6.25 6.55 7.00 9.05 9.35 10.00 11.00 13.00 14.00 14.45 16.10 17.40 18.05 18.10 19.35 20.30 21.05 23.00 Aktualno: Focus Aktualno: Tg2 Medicina 33 Aktualno: L'avvocato risponde 19.00, 1.30 Talent show: X Factor Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Aktualno: Tgr Montagne Aktualno: Tracy & Polpetta Aktualno: Tg2 punto.it Variete: I fatti vostri Dnevnik in rubrike Aktualno: Il fatto del giorno Aktualno: Italia sul Due Nan.: La signora del West Variete: Art Attack Dnevnik - kratke vesti Dnevnik, športne vesti in rubrike Nan.: Squadra speciale Cobra 11 22.45 Dnevnik Film: 1408 (horor, ZDA, '07, r. M. Hafstrom, i. J. Cusack, S. L. Jackson) Aktualno: L'era glaciale ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, II caffe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominiciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska 10.30 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.30 16.00 19.35 20.30 21.10 Nan.: Giudice Amy 17.15 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldasnki forum Nad.: Sentieri Film: Dalla terrazza (dram., ZDA, '60, r. M. Robson, i. P. Newman, J. Woodward) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Flags of Our Fathers (voj., ZDA, '06, r. C. Eastwood, i. R. Philippe, P. Walker, A. Beach) I. MÜSLI IB+I 4 II ilk UČ III FLAGS OF tflJK FATHERS 21.50 1.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.10 Film: The void - Allarme nucleare (triler, i. A. PAul, A. Tapping) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.15 Nan.: I Liceali 2 (It., '09, r. L. Pellegrini, i. G. Tirabassi, C. Pandolfi) 23.15 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) C/ Italia 1 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce -Aspettando la nuova serie Nad.: Un posto al sole Dnevnik Aktualno: Mi manda Raitre Variete: Parla con me 20.35 21.05 21.10 23.10 Rete 4 6.50 Nan.: Vita da strega 7.20 Nan.: Quincy 8.20 Nan.: Hunter 9.45 Nad.: Bianca 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled Tiska 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.50 Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.10 Aktualno: Hard Trek 13.15 Il Rossetti 14.05 Variete: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.50 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Športne vesti 20.10 Aktualno: Musica, che passione! 20.20 Aktualno: Passione sport 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.50 Aktualno: Qui Cortina 23.40 Film: Lo chiamavano Tresette, gio-ca sempre con il morto (western, '73) La 7 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 0.00 1.05 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Il kentuckiano - Il vagabon-do delle frontiere (western, ZDA, '55, r. B. Lancaster, i. D. Foster) Aktualno: Cosi stanno le cose Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Niente di personale Šport: Senza Tituli Nočni dnevnik napoved in rubrike 6.30 13.40, 17.45 Risanke 6.30 12.25 Aktualno: Tgr Cifre in chiaro 8.55 Nan.: Happy Days 7.00 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italia- 9.30 Nan.: A-Team 8.00 no 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.05 13.10 Nad.: Vento di passione 11.20 Nan.: The Sentinel 11.30 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved 12.15 Aktualno: Secondo voi in rubrike 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 12.00 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr 15.20 Nan.: Wildfire 12.30 Neapolis 16.20 Nan.: Il mondo di Patty 13.20 15.10 Dnevnik - kratke vesti 17.10 Nan.: Hannah Montana 13.35 15.15 Variete: Trebisonda 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 15.20 Nan.: Zorro 20.05 Risanke: Simpsonovi 14.05 16.00 Tg3 GT Ragazzi 20.30 Kviz: Prendere o lasciare 14.35 16.35 Melevisione 21.10 Dok.: Mistero (v. E. Ruggeri) 15.00 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sle- 23.45 Nan.: Moonlight (i. A. O'Loughlin) 15.55 di Geo & geo 1.35 Variete: Poker1mania 16.15 18.10 Vremenska napoved 16.25 19.00 Deželni dnevnik in vremenska na- 17.00 20.00 poved Variete: Blob Tele 4 {p Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič 9.35 18.35 Risanke 9.45 Kratki dok. film: Nazaj v šolo (pon.) 10.00 Enajsta šola (pon.) 10.35 Dolgcajt (pon.) 11.30 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. odd.: Zgodba o Indiji (pon.) 14.10 Pogled na... Konstruktivizem Avgusta Černigoja (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.00 Otr. igr. serija: Mihec in Maja 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: Slovenski vodni krog 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 Otr. nan.: Anica 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Nan.: Danes dol, jutri gor 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Polnočni klub (t Slovenija 2 9.00, 1.50 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Glasnik, oddaja TV Maribor (pon.) Evropski magazin, oddaja Tv Maribor (pon.) Pisave (pon.) To bo moj poklic (pon.) Črno beli časi (pon.) Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 27.11.1991 Šport Špas City Folk (pon.) Na utrip srca (pon.) Circom regional Minute za... Primorski mozaik Kuusamo: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki, ekipno, prenos Zlata šestdeseta (pon.) Dok. oddaja: Apollo 13, zgodba preživelih Nad.: Zakon v modrem Film: Pot do Alexandra Film: Carrie (pon.) Nad.: Jasnovidka (pon.) 19.00 20.00 20.55 21.50 23.30 1.05 Koper 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 23.45 Športna oddaja 15.30 Film: Faith 17.00 Glasb. odd.: In orbita 17.30 Kuharski recepti 17.45 Kino premiere 18.00 Zlatko Zakladko 18.15 Ali me poznaš 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom 20.30 Potopisi 21.00 Srečanje v skupnosti Italijanov 21.35 Dok. odd.: Nuvolari 2009 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.30 Avtomobilizem Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, Kultura in Polje Evrope 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 0.00 Mozaik (pon.) 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami vsako polno uro 18.00 Mladinska oddaja: Miš Maš 18.40 Pravljica (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 20.30 Objektiv 21.30 Pod drobnogledom 22.30 23.30 Vedeževanje 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; ; Koledar; 7.25 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon, sledi Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.3311.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchiera-dio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Ca-podistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.05 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarne minute; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45, 10.45, 12.00 Val v izvidnici; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evro-tip; 17.45 Šport; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 27. novembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno aa oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla vremenska slika iooo 990 C 980 - 990 1000 HELSINKI STOCKHOLM ^ ' 4/9 0 6/10 O K0BENHAVN • KIP* ° — 1010 AMSTERDAM s v BERLIN OBRUSELJ 8/12 1020 MOSKVA 4/6 ° O KIJEV 4/9 LIZBONA O 12/16 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. O SOFIJA -1/16 1020 &7I C Nad Atlantikom je območje nizkega zračnega pritiska, ki doteka do srednje Evrope, zaradi česar trenutni tok z jugozahoda je precej vlažen. Nad severno polovico Evrope je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je dosegla Alpe in bo v soboto zjutraj prešla Slovenijo. Pred njo priteka z jugozahodnim vetrom tople in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 16.25 Dolžina dneva 9.05 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 13.23 in zatone „ ob 1.43 BIOPROGNOZA V petek bo vremenski vpliv obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na soboto bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. rchz^ MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 14,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.21 najvišje 41 cm ob 13.25 najnižje -33 cm, ob 19.22 najvišje 15 cm. Jutri: ob 0.33 najnižje -24 cm, ob 6.50 najvišje 47 cm ob 13.50 najnižje -44 cm, ob 20.02 najvišje 21 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............8 2000 m............1 1000 m............9 2500 m...........-2 1500 m............4 2864 m...........-4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^co sneg par? topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TRBIŽ O o 3/8 CELOVEC O 3/8 TRŽIČ 7/12 O GRADEC 4/12 3 O 4/10 S. GRADEC MARIBOR O 7/13 M. SOBOTA O 6/13 CELJE 6/13 O LJUBLJANA 10/13 POSTOJNA O 9/11 KOČEVJE ß NAPOVED ZA DANES 1 Ponoči in zgodaj zjutraj bo oblačno, deževalo bo. Količina padavin bo zmerna,nekaj več padavin bo na vzhodu. Nad 1600 m nadmorske višine bo snežilo. Več snega bo v Juljicih. Čez dan bodo na zahodu padavine ponehale, delno se bo zjasnilo. Na vzhodu pa bodo še možne plohe in nevihte. V hribih bo še ^oblačno z rahlimi padavinami, nad 1500m bo še rahlo snežilo. Pretežno oblačno bo, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji bo deževalo. Popoldne se bo v vzhodni Sloveniji delno zjasnilo. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 8 do 14 stopinj C. grAdec 4/8 MARIBOR o 3/7 O 5/8 , S. GRADEC PTUJ U1 O CELJE 6/7 O „ \ * M. SOBOTA O 6/8 N. MESTO 6/7 O ZAGREB 7/8 O r, (NAPOVED ZAJUTRI V soboto dopoldne bo po vsej verjetnosti oblačno s padavinami, možne bodo tudi plohe, zlasti v hribih in na vzhodnem pasu. Proti večeru se bo vreme izboljšalo z delnimi razjasnitvami. V noči na soboto in v soboto dopoldne bo oblačno, ponekod in deževno, popoldne pa bo dež ponehal. Delno se bo zjasnilo. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja. Nekoliko hladneje bo. ŠVICA - Sodišče sprejelo prošnjo francosko-poljskega režiserja Polanski bo v hišnem priporu ■ V»| A v v» po plačilu 3 milijonov evrov varščine Polanski bo verjetno v hišnem priporu v svojem chaletu v Gstaadu v bernskem kantonu; desno zgoraj francosko-poljski režiser SRBIJA - Včeraj v parlamentu Poslanka zalučala čevelj v predsedujočo Poslanec s čevljem poslanke Gordane Pop Lazic ŽENEVA - Švicarsko sodišče je včeraj odobrilo prošnjo filmskega režiserja Romana Polanskega, da mu ob varščini 4,5 milijona frankov (približno 3 milijonov evrov) dodelijo hišni pripor. Polanski je zaprt zaradi obtožb, da je pred več kot 30 leti posilil mladoletnico. Švicarsko pravosodno ministrstvo se je nato odločilo, da se na odločitev sodišča ne bo pritožilo, a za to ima deset dni časa. Polanskega so v Švici priprli na podlagi tiralice ZDA, ki tudi zahteva njegovo izročitev. 76-letnega režiserja poljskega rodu so priprli konec septembra v Zurichu, ko je prišel po filmsko nagrado za življenjsko delo. ZDA sicer zahtevajo njegovo izročitev, vendar pa se švicarsko pravosodje o tej prošnji še ni izreklo. Je pa pred tem že dvakrat zavrnilo prošnjo Polanskega, da bi na to odločitev počakal v hišnem priporu. Sodišče je enkrat odločilo, da njegova prošnja proceduralno ni ustrezna, medtem ko je pravosodno ministrstvo ocenilo, da je tveganje, da bi Polan-ski pobegnil iz države, "preveliko". Zdaj pa je švicarsko zvezno kazensko sodišče odločilo, da se Polan-skemu dodeli hišni pripor ob varščini. Pravosodno ministrstvo se je nato odločilo, da se na odločitev sodišča ne bo pritožilo. Kot je pojasnila ministrica za pravosodje Eveline Widmer-Schlumpfs, ne vidi "nobenega razloga" za pritožbo na odločitev sodišča. Odvetniki Polanskega naj bi sicer po navedbah prizivno sodišče v Los Angelesu do 10. decembra naslovili prošnjo, naj opusti obtožbe proti režiserju. Za to se je zavzela tudi danes 46-letna Samantha Geimer, žrtev spolnega napada Polanskega. Polanski je po spolnem škandalu z mladoletnico leta 1978 zbežal iz ZDA v Francijo. Zaradi spolnega odnosa, ki ga je imel leta 1977 s tedaj 13-letno Geimerjevo, mu je namreč grozila dosmrtna ječa. S pridobitvijo francoskega državljanstva pa se je režiser, rojen sicer v Parizu staršem poljskega rodu, zaščitil pred izročitvijo ZDA. ZDA - V torek v Beli hiši mm ■ v tvi • v •• Na državniški večerji tudi nepovabljen par WASHINGTON - Ameriška tajna služba je v sredo preiskovala, kako je lahko par iz Virginije prišel na torkovo državniško večerjo v čast indijskega premierja Manmohana Singha, čeprav ni bil na seznamu povabljenih gostov. Predsednik ZDA Barack Oba-ma in drugi visoki gostje sicer niso bili v nevarnosti, saj sta se Tareq in Mic-haele Salahi imela imenitno ter pozirala za fotografe skupaj z nasmejanim podpredsednikom ZDA Josephom Bide-nom, šefom kabineta Bele hiše Rah-mom Emanuelom in drugimi gosti. Vse te fotografije je potem Michaele dala na svojo stran na Facebooku. O nepova- bljenih gostih je prvi poročal časnik Washington Post, tajna služba pa se je tega zavedla šele po vprašanjih medijev o tej "malenkosti". Zagotavljajo sicer, da nevarnosti ni bilo, ker so morali vsi gostje skozi detektor za kovine. Sedaj poteka dvojna preiskava. Tajna služba preiskuje sama sebe, kako je lahko dopustila, da sta bila v neposredni bližini predsednika dva nepovabljena gosta. Preiskuje pa tudi, kako sta sploh prišla na ozemlje Bele hiše. Če sta prišla sama brez povabila jima grozi kazenski pregon, če pa ju je na večerjo spravil kdo iz Bele hiše, potem je v težavah on. (STA) BEOGRAD - Srbski parlament je pretresel incident s čevljem. Poslanka iz vrst opozicijske Srbske radikalne stranke (SRS) Gordana Pop Lazic je na včerajšnji seji zalučala čevlja v podpredsednico skupščine Gordano Čomic. Kot je pojasnila Pop Laziceva, je bilo njeno dejanje simbolično, z njim pa je izrazila protest in nestrinjanje z vodenjem seje. "To je dovoljen in legitimen način protesta poslanca, ki predstavlja narod, a parlamentu ne more povedati, kaj narod misli," je novinarjem v skupščini dejala Pop Laziceva. Čomiceva je na seji parlamenta, ki jo je prenašala tudi srbska televizija, odvzela besedo poslancu iz vrst SRS, nakar je Pop Laziceva vanjo zalučala čevlja, ki pa sta zgrešila cilj. Škandal v srbskem parlamentu močno spominja na incident v Bagdadu, kjer je novinar lani zalučal čevelj v nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Bus-ha. Podobno se je zgodilo tudi februarja na univerzi Cambridge, kjer je nemški študent med govorom zalučal čevelj v kitajskega premiera Wen Jiabaa. (STA)