CEI^.. 21. JULIJA 1976 ~ 8TEVII.KA 29 — LETO XXX — CENA 3 DINARJE
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
v tem dopustniškem času fv pasji vročini in suši) urejamo časnik v nezmanj-
šanem obsegu in z vsemi stalnimi rubrikami. Tako se tudi v pismih bralcev le ti
oglašajo s pripombami, predlogi, s kritiko posameznih primerov raimanj. Nanje
prizadeti le stežka odgovarjajo. Ne vem za vzrok, morda menijo, da je bolje molčati
in ne odgovarjati.
Toda tak odnos je nevzdržen, saj pelje do kritizerstva. Ljudje pač iz svojega
zornega kota, iz svojih interesov marsikaj predlagajo, terjajo rešitev in če ni
objektivnega odgovora, pojasnila, ostaja vtis brezbrižnosti odgovornih.
To pa ni dobro, niti za grajane, niti za družbo kot celoto. Konec koncev gre
za obveščenost. Kako naj ljudje uresničujejo svoje samoupravne pravice in dolžnosti,
če poznajo le svojo plat problema, druga plat pa jim ostaja nepojasnjena.
Rekli bi: ne izogibajmo se polemiki, ne puščajmo vprašanj nepojasnjenih pa
bomo hitreje šli naprej.
y^S UREDNIK
Velika dvorana prireditvene hale Golovec je bila prejšnji teden polna. V njej so zasedali vsi trije zbori občinske skupščine in
vse skupščine vseh interesnih samoupravnih skupnosti, kjer so na skupni seji sprejeli srednjeročni družbeni načrt razvoja v
občini.	Foto: D. Medved
s PODVOJENIMI
NAPORI
Iz govora podpredsednika izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ZVONETA DRA-
GANA na osrednji proslavi praznika občine Celje.
Današnji praznik občine Celje je raz-
pet med velikim jubilejem, petintrideseto
obletnico ustanovitve Celjske čete, razgi-
bano aktivnostjo v sprejemanju srednje-
ročnih planov na vseh ravneh, ob sprot-
nem uveljavljanju načel ustave in zakona
o združenem delu. in tekočimi akcijami
v bitki za stabilizacijo in oživljanje go-
spodarstva.
V teh dneh zaključujemo poglobljene
razprave o strateških usmeritvah v druž-
benoekonomskem razvoju SR Slovenije
za obdobje 1976—1980, v katerem bosta
gospodarska stabilizacija in optimalnejši
razvoj^ ob intenzivnejšem vlaganju v in-
Jrastrukturo in odločnem prestrukturira-
nju v industriji, poglavitna vzvoda sklad-
nejšega razvoja proizvajalnih sil. To je
hkrati naloga^ ki bo zahtevala podvojene
napore delavskega razreda, pa tudi orga-
nizirano akcijo vseh subjektivnih sil na
tistih točkah, kjer bomo naleteli na use-
dline starega sistema planiranja, različna
kolebanja in odpore, ali pa na usedlino
ekonomskega liberalizma.
Znano je, da smo skoraj dve leti pri-
pravljali nove srednjeročne plane, v do-
bršni meri že na osnovah novega sistema
družbenega planiranja. Gre za resnično
velike premike, saj prvikrat sočasno pla-
niramo na vseh ravneh in področjih dru-
žbene reprodukcije in s tem praktično
uresničujemo načelo srečevalnega plani-
ranja; prvikrat delavci z osebnim izreka-
njem sprejemajo odločitve o svojih, skup-
nih in splošnih družbenih ciljih; prvikrat
podajamo celoto pravic in obveznosti ta-
ko da imajo delavci na ravni TOZD celo-
vit pregled nad planiranim dohodkom in
njegovim razporejanjem za osebne, skup-
ne in splošne potrebe; prvikrat podpisu-
jemo dogovore o temeljih plana^ s kate-
rimi se podpisniki zavezujejo z vsemi ma.
terialnimi posledicami, da bodo prevzeli
neposredno odgcrriornost za izvajanje naj-
pomembnejših nalog v uresničevanju do-
govorjene razvojne politike.
Ali se sploh danes že zavedamo^ kakš-
na je nova kvaliteta v družbenem plani-
ranju, čeprav vemo, da so se delavci v
TOZD širom Slovenije osebno izrekli za
razvojne programe, ki bodo bistveno vpli.
vali na obstoječo gospodarsko strukturo
Slovenije?
Mnogo je projektov, ki so že v reali-
zaciji, ali še bodo, od obsežnega programa
samoupravne interesne skupnosti elektro-
gospodarstva^ v katerem je predvidenih
preko 14.000 milijonov dinarjev investicij
za jedrsko elektrarno v Krškem, termo-
elektrarno Šoštanj IV in hidroelektrarno
Srednja Drava kot največjimi objekti^ do
pomembnega programa samoupravne inte.
resne skupnosti za nafto in plin, v kate-
rem je predvidenih preko 2.500 milijonov
dinarjev vlaganj v osnovna sredstva, pred-
vsem v rafinerijo Lendava, magistralni
plinovodni sistem za zemeljski plin in re-
zervoar ske zmogljivosti za naftne deriva-
te, ob povsem jasni usmeritvi, da se že
v tekočem srednjeročnem obdobju pred-
videm začetek fazne gradnje pretežno iz-
vozne rafinerije SERMIN kot skupne na-
ložbe v Kopru.
Ali ni tudi najširši odziv na razpisano
javno posojilo za ceste najbolj preprič-
ljivo pokazal, kakšen je interes občanov
za izgradnjo prometne infrastrukture?
Gradnja magistralnih in regionalnih
cest v SR Sloveniji se bo tako nadaljeva-
la v raznoterih smereh: Dolgi most—Vrh-
nika, Črnuče—Dolgi most,, predor Kara-
vanke, mestni del hitre ceste skozi Mari-
bor^ rekonstrukcija obmejnega prehoda v
Šentilju, magistralna cesta skozi Celje in
obalna cesta, mejili prehod Vrtojba s
priključkom na cesto Nova Gorica—Raz-
drto. To je le nekaj odsekov iz cestnega
programa, če pa bo izvedena prerazdeli-
tev prometnega davka od pogonskih goriv
v korist sredstev za iszgradnjo cest, pa
bodo začeta dela tudi na odsekih Razdrto
—Fernetiči, Naklo—Ljubljana in Dolgi
most—Škofljica ter na počasnih pasovih
na cesti Ljubljana—Višnja gora.
Čeprav je res, da bo v tekočem sred-
njeročnem obdobju posebna pozornost
veljala ključnim objektom na področju
energetike, prometne infrastrukture in
agroindustrijskega kompleksa, hkrati s
podvojenimi napori za izboljšanje plačilne
bilance, pa je vendar povsem očitno, da
bo v središču pozornosti tudi prestruktu-
riranje predelovalne industrije. Celje kot
staro industrijsko mesto je doživljalo in
še doživlja vso problematiko, ki je pove-
zana s predelovalno industrijo^ njeno pre-
veliko odvisnostjo od uvoza surovin in re-
produkcijskega materiala, njeno razdrob-
ljenostjo in premajhno povezanostjo^ pre.
šibko isvozno usmerjenostjo ipd.
V prihodnjem razvoju slovenske Pre-
delovalne industrije se bo treba očitno
usmeriti na razvoj nekaterih ključnih prc.
delovalnih industrij za katere imamo več-
ji del surovin doma in za katere so po-
trebne solidne tehnično-tehnološke izkuš-
nje in sposobni kadri. Gre torej za po-
spešitev razvoja tistih predelovalnih de-
javnosti, ki zahtevajo visoko stopnjo zna-
nja in visoko kvaliteto izdelkov, nudenje
raznih finančnih uslug in inženiringov, pa
tudi nudenje kompletnih servisov.
Tempo razvoja posameznih predeloval-
nih vej industrije v Sloveniji bo v prihod,
njih letih predvsem odvisen od njihove
izvozne sposobnosti in konkurenčnosti na
zunanjih trgih, od inventivnosti proizva-
jalcev, da se nenehno pojavljajo na do-
mačih in tujih trgih s proizvodi, ki kiH'-
litetno in količinsko ustrezajo dejanskim-
potrebam trga.
Prestrukturiranje bo nedvomno izjem-
no težka naloga. Takšna pot prestruktu-
riranja in selekcioniranja industrije ^a je
gotovo trdna smer v času, ko prevzema
SR Slovenija vse bolj neposredno odgo-
vornost za lastno plačilno-bilančno Pozi-
cijo_ ki je danes izredno neugodna.
kdor se bo prej v praksi zavedal neo-
gibnosti takšne razvojne usmeritve, tisti
si bo ustvaril prednostni položaj z delom,
ne pa z nekim abstraktnim družbenim
jamstvom.
12 stran — NOVI TEDNIK
St. 29 — 21. julij 1976 t
v naše uredništvo prihajajo vsak dan protestna
pisma delovnih Ijudi^ vodstev sindikalnih organizacij
in posameznikov, v njih naši ljudje izražajo ogorčenje
nad ravnanjem avstrijske države, ki s sprejetjem obeh
zakonoj in nameravanim preštevanjem slovenske w
hrvatske narodne skupnosti želi zaobiti izvršitev pre-
vzetih in mednarodno priznanih pravic in obveznosti.
Med prvimi smo prejeli protestna pisma od Kon-
ference osnovnih organizacij sindikata, Splošne bol-
nišnice in Koordinacijskega sveta GIP INGRAd ce-
lje. V teh in poznejših pismih delovni ljudje izre-
kajo podi>oro stališčem jugoslovanske politike in opo-
TMrjajo na odgovornost Avstrije za nadaljnji razvoj
dobrih medsosedskih odnosov, ki — zakaj bi skrivali
— uhajajo na čudna pota. Helsinški potokazov na tej
poti ni!
Reagiranje naše javnosti je razumljivo, naša sta-
lišča o tem so dobro znana in niso od včeraj. Izgo-
vor na oni strani zategadelj ne more biti^ da gre
za uresničevanje 7. člena državne pogodbe. Kajti pr-
vo namero obeh zakonov je spregledal tudi napredni
del avstrijske janvnosti. Ta je v svoji državi, enako kot
slovenska in hrvatska narodna skupnost opozarjal dr-
žavne kroge, vlado in vodstva parlamentarnih politič-
nih strank na nevedržnost neuresničenih prevzetih ob-
veznosti do manjšin.
PROTESTIRAMO

v parlamentarni debati ob sprejemanju obeh za-
konov v avstrijskem parlamentu je zvezni kancler
Kreisky izjavil nekaj, kar je paradoksalno. Zatrdil
je namreč^ da s tem zakonom dajejo manjšinam kon-
cesije, ki 'jih v taki obliki ni dala še nobena država v
Evropi, če bi šlo le za obliko, bi kar držalo, saj je ne-
verjetno za vso Evropo, da neka država prevzete dr-
žavne obveznosti s svojimi zakoni namesto uresničuje
— spreminja. Vendar gre še za vet. Njegovo izjavo
(bolje je reči uvodno razpravo) naj bi v svetu razu-
meli tudi tako, da Avstrija s tema. dvema zako-
noma daje manjšinam tolikšne pravice kot nobena
druga država v ik>ropi. Seveda pa se moramo upravi-
čeno vprašati kakšne in kolikšne so te pravice sloven-
ske in hrvatske manjšine^ ki jih ti manjšini ne spre-
jemata. Sprejeti pa jih Tie moreta, ker so te »pravice
na papirju« pogojene s preštevanjem, kar pomeni,
da jih ni. Oba zakona pa praktično odpravljata še ta
»de iure«.
Čudna je ta demokratičnost s katero se naši sosedi
tolikanj hvalijo. Diši že po samovolji in svojeglavosti,
človek se ne more znebiti vtisa, da gre Pri političnih
strankah za psihozo rmelike Avstrije«, recimo Avstro-
ogrske. Saj tega zanesenjaštva niti ne bi kazalo
omenjati, če zdaj, po Helsinkih »zcmesenjaštvo« -ne
bi dobivalo širših razsežnosti, ki so bile sprejete zato,
da bi država sploh lahko obstajala. S kršitvijo teh
obveznosti pa konec koncev za posmeh vsemu svetu.
Danes za posmeh, jutri za resnejšo stvar.
V tem primeru pa problem nespoštovanja med-
državnih obveznosti ni le stvar neposredno prizade-
tega'	BOJAN volk
SLAVJE POD GRADOM

Kot vse pre,fšiije in druge
prireditve, je bila tudi osred-
nja proslava v počastitev
praznika cseljske občine veli-
časten prisijevek v spomin
na ustanoviteiv celjske par-
tizanske čete, dvajsetega» ju-
lija 1941. leta in zmage nad
novimi delovnimi uspehi.
Kljub izredni pripeki, se
je v Soboto popoldne na pri-
reditvenem prostoru v Za-
gradu zbralo nekaj tisoč lju-
di, med njdmi Franc Lesko-
šek-Luka, Janez Barborič,
Zvone Dragan, predstavniki
pobratimskih občin Čuprije,
Dobo.^a in Siska, prvoborci
in delegati partizanskih enot
in zbora aktivistov, nad ka-
terimi ima celjska občina
patronat itd.
Slavnost je po intei-nacio-
nali (združeni pevski zbori
in Prešemo\ia godba na pi-
hala) začel predsednik celj-
ske občinske skupščine Jože
Marolt, osrednji govor pa Je
imel podpredsednik republi-
škega izvršnega sveta, Zvo-
ne Dragan. Z zborovanja so
posIiaM piH)testno piismo zo-
per preštevan,je man,7Šin v
Avstriji, razen tega pa po-
zdrav predsedniku Titu. Si-
cer pa so drugi del sporeda
izpopolnili še pevci, godbeni-
ki in recitatorji, člani SLG
Celje.
V svo.fem govoru p» je
Zvone Dragan tudi dejal:
»Če se zavedamo, kakšna
je globalna in medsebojna
povezanost med srednjeročni-
mi plani republike, občin,
krajevnili skupnosti, samo-
upravnih interesnih skupnosti
in TOZD, ki predstavljajo sku-
paj z dogovori in samouprav-
nimi sporazumi o temeljih
planov, integralno celoto, po-
tem se tudi zavedamo, kaj
pKjmeni vsak člen v tej verigi.
Družbeni plan razvoja občine
Celje v obdobju 1976—1980 je
vsekakor izraz spoznanja o
nujnosti intenzivnega gospo-
darskega razvoja, posebej
modernizacije irüiustrije, pa
tudi izraz težnje po prestruk-
turiranju v predelovalni indu-
striji. Ce ocenjujemo mate-
rialne naložbe v osnovna
sredstva, pa tudi rast druž-
benega proizvoda v nasled-
njih letih, potem je očitno,
da bo celjsko gosp>odarstvo
nadaljevalo z izrazito usmer-
jenostjo v konično industri-
jo, črno metalurgijo in ko-
vinsko industrijo. Pomemben
bo seveda tudi razvoj drugih
gospodarskih dejavnosti, po-
sebno trgovine, ob čvrsti po-
vezanosti in soodvisnosti s
proizvodnjo. Gradnja tovarne
žveplene kisline v Cinkarni,
funrirnice eksotičnega lesa v
LIK Savinja, elektro obločne
peči za pridobivanje jekla in
tovarne traktorjev v železarni
štore, naprave za oplemeni-
tenje papirja v Aero, nove
mlekarne, zmrzovalnice in
hladilnice v Hmezadu, to je
le nekaj prvjektov, ki potrju-
jejo, da je tudi investicijska
politika v skladu s sprejetimi
prednostnimi nalogami na
področju gospodarstva, saj je
v ospredju razvoj tistih orga-
nizacij združenega dela, ki
pospešujejo izvoz in trajno
zmanjšujejo uvoz. Razvojni
cilj na področju družbenih
dejavnosti prav tako pričajo,
da bo srednjerčno obdobje
1976—1980 pomenilo pomemb-
no etapo v celotni družbeno-
ekonomski preobrazbi celj-
ske občine. Za relativno ambi-
ciozne razvojne cilje pa ste
si ustvarili tudi solidno ba-
zo, posebej v zadnjih Itih, v
katerih je, kot je splošno
znano, Celje doseglo izredne
rezultate v razvoju gosi>odar-
skih in družbenih dejavnosti
in posebej v razvoju samo-
upravljanja.
Kljub povsem jasno opre-
deljeni razvojni politiki, ki
je v veliki meri že izraz pred-
nostnih usmeritev razvoja
Slovenije v zadnjih letih, pa
je vendarle opaziti, da je bila
planska aktivnost na lastnih
dokumentih v mnogih TOZD
premajhna. Prav je tudi, da
opozorimo ponovno na veli-
ko odgovornost delegatov
TOZD in krajevnih skupno-
sti kot temeljnih celic druž-
benega planiranja za odločit-
ve, sprejete na vseh ravneh
usklajevanja planskih rojek-
cij.
Posebej želim poudariti, da
bomo morali v jesenskih me-
secih pripraviti natančno ana-
lizo o sprejemanju samo-
upravnih sporazumov o osno-
vah planov TOZD, kot tudi
OZD in SOZD, saj je nespre-
jemljivo, da kljub široki
družbeni akciji še ni povsem
uresničeno izhodiščno načelo,
da temeljijo občinski dogo-
vori o temeljih planov na sa-
moupravnih sporazumih o os-
novah planov TOZD, krajev-
nih skupnosti in samouprav-
nih interesnih skupnosti. Ce
ne bomo uresničili takšnih
zahtev, potem delavci v
TOZD ne bodo imeli popol-
ne kontrole nad razporeja-
njem ustvarjenega dohodka,
pa tudi nad kroženjem do-
hodka v najrazličnejših obli-
kah združevanja dela in sred-
stev, ki postaja temeljno gi-
balo napredka v novem si-
stemu razširjene reproduk-
cije.
V zadnjih dneh smo bili
tudi priča intenzivnega samo-
upravno-fKJlitičnega razčišče-
vanja razmer v EMO. Z od
ločno in preudarno vodeno
akcijo ustvarjate v tem veli-
kem delovnem kolektivu pre-
potrebne subjektivne pogoje
za uspešno uresničevanje za-
htevanih razvojnih progra-
mov, zlasti z večjo stopnjo
integriranosti vseh samoup-
ravnih, političnih in strokov-
nih dejaivnikov v EMO.
2e izdelani srednjeročni pla-
ni z usmeritvami kompleksa
ogrevalne in klima tehnike,
prestrukturiranjem proizvod-
nje široke potrošnje in raz-
vojem na področju transpor-
ta in transportne tehnike pa
so vsekakor podlaga za hi-
trejšo sanacijo in stabiliza-
cijo TOZD na čvrstih proiz-
vodnih in poslovnih usmerit-
vah, zato ni razloga, da ne
bi razrešili celotne problema^
tike s pozitivnimi procesi
združevanja dela, sredstev in
znanja, kot tudi z uveljavlja-
njem dohodkonih odnosov
znotraj EMA in v odnosu do
vseh proizvodno in poslovno
soodvisnih partnerjev. To je
predvsem interes delavcev
EMA, pa tudi interes širše
družbene skupnosti, saj gre
za delovni kolektiv, ki pred-
stavlja enega izmed temeljnih
nosilcev razvoja v celjski ob-
čini.
Zares ni nobenega dvoma,
da je družbeni razvoj v obči-
ni Celje in krajevni skupno-
sti Pod gradom doživljal v
zadnjih desetletjih nesluten
razmah. Kdo med nami se ne
spominja mesta in krajevne
skupnosti izpred petnajstih
let, ko sem tudi sam kot
krajan krajevne skupnosti
Pod gradom doživljal razvoj-
ni utrip in vso problematiko,
vso težo takratnih proble-
mov zato nam je zdaj lažje
ocenjevati izreden razvoj te
krajevne skupnosti, ki je do-
bila veliko priznanje, ko je
Skupščina občine Celje odlo-
čila, da se letos občinski praz-
nik praznuje v krajevni skup-
nosti Pod gradom.
Dolga je vrsta uspehov v
izvajanju programa krajevne
skupnosti Pod gradom, od
zgraditve kulturnega doma,
kjer so sodobni prostori za
uspešno delo vseh delegacij
in zborov občanov, prizidka
osnovne šole Frana Kranjca
na Polulah s šestimi učilni-
cami in pomožnimi prostori,
s čemer je podana osnova za
prehod na celodnevno šolo,
asfaltiranja treh kilometrov
krajevnih in občinskih cest,
zgraditve kanalizacije v Koš-
nici, Zagradu in Polulah.
Vrednost vseh objektov pre-
sega 12 milijonov dinarjev,
pri čemer so prebivalci pri-
spevali 785.000 dinarjev in več
kot 8700 prostovoljnih delov-
nih ur. Kljub nekaterim od-
prtim problemom, med kate-
rimi sta vsekakor najbolj ak-
tualna onesnaženost Savinje
in Vc^lajne, se je krajevna
skupnost Pod gradom z 950
stanovanjskimi hišami in
3200 prebivalci razvila v skup-
nost, ki je med najaktivnejši-
mi v Celju nasploh, hkrati
pa je tudi nosilec vseh tistih
idej, ki jih v letu 1976, z uve-
ljavljanjem samoupravnega
družbenega planiranja in us-
meritev osnutka zakona o
združenem delu, uvajamo v
delegatski sistem, da bi de-
lovni človek resnično odločal
o vseh bistvenih vprašanjih,
torej tudi o razvoju kraja,
kjer živi.«
Ob koncu govora je Zvone
Dragan poudaril, da se kra-
jevna skupnost Pod gradom
tako vključuje v praznik
občine Celje, 20. julij, ko je
bila pred petintridesetimi leti
v partizanskem taboru na
Resevni nad Šentjurjem usta-
novljena Celjska četa, orisal
je njene medvojne akcije in
še enkrat čestital vsem kra-
janom in občanom k prazni-
ku in doseženim uspehom.
CELJE
PROTESTIRA
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skup-
nosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine ter
delegati skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za izo-
braževanje, kulturo, zdravstveno varstvo, socialno varstvo in
raziskovanje, zbrani na skupnem zasedanju dne 15. julija
1976 na.jodločnejše protestiramo zoper sprejem itovega zako-
na o popisu prebivalstva in zakona o narodnostnih skupi-
nah, ki ga je sprejel avstiijski parlament 7. julija letos.
Sprejem obeh zakonov pomeni grob in nesprejemljiv
poizkus Avstrije, da enostransko tolmači določbe 7. člena
državne pogodbe in vodi k omejevanju pravic, ki jih slo-
ven.ski in hrvaški manjšini v Avstriji zagotavlja državna
pogodba. V sprejetju obeh zakonov vidimo popuščanje na-
cionalističnim silam v Avstriji, ki si že leta nazaj odkrito
prizadevajo okre^piti in poostriti pritisk na narodnostni
manjšini v Avstriji ter omejevati njune pravice in svobošči-
ne. S takšnimi ukrepi pa Avstrija tudi odkrito ignorira bi.st-
vo zaključkov konference o evropski varnosti in sodelovanju
v Helsinkih.
Zaradi tega delegati najostreje protestiramo protd poli-
tiki Avstrije, nasprotni načelom mednarotinega sožitja in
dobrih sosedskih odnosov.
Z odobravanjem sprejemamo in z \'so odločnostjo pod-
piramo politiko in dejavnost ZKJ, Skupščan SFRJ in SRS
ter njenih organov, Socialistične zveze in predsednika SFRJ
tovariša Tita pri vsestra.iski podpori koroškim Slovencem
in gradiščaaskim Hrvatom.
JOŽICA
SALOBIR
Včasih je bilo tako, da
je bil vodja vsega napred-
nega na deželi učitelj, ki
je skrbel poleg vzgoje
mladeži tudi za razgibano
igralsko življenje ter hkra-
ti urejal vse vaške in taj-
niške posle. Mnogokje da-
nes ni več tako. Učitelji
so se umaknili v svojo
polžjo lupinico, od koder
prihajajo na dan le za
toliko časa, da svoje zna-
nje oddajo svojim učen-
cem.
So pa med njimi tudi
svetle izjeme, in če bomo
odslej naprej učiteljski
poklic drugače vrednotili,
jih bo verjetno še več.
Pa ne gre samo za vred-
notenje stanovske zavze-
tosti, gre za nekaj več. za
ljubezen do ljudi gre. Pol-
na jo je tudi učiteljica v
Dobjem JOŽICA SALO-
BIR, ki je lik vaške uči-
teljice, takšne, o kateri
smo rekli, da je danes
svetla izjema. Nosilka na-
predka, prosvetna delav-
ka, predvsem pa krajan-
ka, ki ji ni vseeno, kak-
šno mesto zavzema njen
kraj v okviru občinske
skupnosti
Poleg tega, da mladim
glavicam v podružnični
šoli v Dobju pri Planini
ubija učenost v glavo, je
tudi režiserka, maskerka,
scenografka in tista, ki
štajerščino popravlja v
knjižne besede, da bi pra-
vilneje zvenelo z odra.
Sodeluje pri pevskem
zboru, z otroki pa se po-
skuša v folklori, ki ji je
zelo pri srcu. Odkar je
prišla v Dobje in čez dve
leti bo to dvajset let, je
včlanjena tudi v različne
organizacije. Preživela je
revno otroštvo in s svojo
nadarjenostjo ji je uspelo
priti na celjsko učitelji-
šče. Ker je bila proletar-
ski otrok, tudi to šolanje
ni bilo lahko. S trdo vo-
ljo ga je končala in leta
1954 odšla na prvo služ-
beno mesto v Planino, od
tam pa v Dobje. Vmes je
vihtela krampe v mladin-
skih delovnih brigadah in
bila udarnik.
S poletom vzgojiteljice,
ki je mislila, da se lahko
v kratkem času preobli-
kuje svet ali zaostali kra-
ji, je poprijela za delo.
Danes, v zrelih letih, že
lahko presodi, da je za
takšno preobrazbo potre-
ben čas. Pa vseeno se ji
včasih zdi, da se »njeni«
kraji prepočasi preobliku-
jejo. Morda izvira njena
prosvetna dejavnost prav
iz hotenja, da bi tudi sa-
ma pripomogla k razgiba-
nemu življenju jia vasi?
Ko so pred leti igrali Mi-
klovo Zalo in je bilo celo
Dobje praktično prizorišče
iz nekdanjih dni, so drli
v ta konec Kozjanskega
z vseh strani. Morda bo
nekaj podobnega tudi v
teh dneh, ko bodo vaška
dekleta in fantje zaigrali
zgodbo o vaški mutki, ki
ljudem tod okoli po vse-
bini še danes ni več tuja.
Morda pa bo večja udelež-
ba na oddaji Pokaži kaj
znaš, kjer se bodo preiz-
kusili mladi talenti: Naj
bo kakorkoli, režiserka
vseh neštitih prireditev —
Jožica Salobir bo srečna,
če se bo zbralo v Dobju
veliko ljudi. To pa je tu-
di vse zadoščenje, ki ga
ima ob svojem delu.
ZDENKA STOPAR
gt. 29 —21. julij 1976
NOVI TEDNIK — stran 15
Tudi ietos, za praznik občine, je celjska občinska skupščina podelila tradicionalne Šiandrove nagrade, najvišja občinska priznanja za delo in uspehe na vseh področjih. Letošnje na-
grade je podelil predsednik občinske skupščine Jože Marolt. Dobili pa so jo (od leve proti desni): Fedor Gradišnik, Jurij Vreže, Vilma Štucin, vojaki in starešine celjske garnizija
Jugoslovanske ljudske armade, s tem, da sta plaketo dobili obe vojašnici, zatem delovni kolektiv Pohištva in krajevna skupnost Škofja vas.	(Foto: MB)
SPREJET SREDNJEROČNI NAČRT RAZVOJA

v prazničnih dneh, v če-
trtek, 15. t. m., je bilo tudi
skupno zasedanje delegatov
vseh treh zborov celjske ob-
činske skupščine ter skupsčin
petih občinskih interesnih
skupnosti: izobraževanje, kul-
tura, socialno varstvo, zdrav-
stvo in raziskovalna dejav-
nost. Na skupnem zasedanju,
v hali Golovec, so sprejeli
srednjeročni družbeni plan
razvoja celjske občine v le-
tih 1976. do 1980., podelili le-
tošnje šiandrove nagrade in
priznanja samoupravi j alcu
ter v protestnem pismu ob-
sodili odločitev avstrijske
vlade o preštevanju manjšin.
Uvodno besedo k predlogu
srednjeročnega plana razvoja
celjske občine je imel pod-
predsednik izvršnega sveta
Risto Gajšek, ki je med dru-
gim dejal, da je v ospredju
tega načrta predvsem izbolj-
šanje življenjskih razmer in
delovnih pogojev za vse lju-
di, izenačevanje pogojev za
vsestranski razvoj človekove
osebnosti ter tak položaj de-
lavca v procesu družbene re-
produkcije, da bo lahko
osveščen in izobražen resnič-
no odločal o pogojih in re-
zultatih svojega dela, pridob-
ljenega v borbi za uveljavi-
tev samoupravnih socialistič-
nih odnosov med ljudmi.
»Da bi postavljene cilje
lahko uresničili,« je nadalje
dejal Risto Gajšek, ko je go-
voril o gospodarskih nalogah,
»bo potrebno ustvariti pov-
prečno rast družbenega pro-
izvoda po stopnji 7,3 odstot-
ka kar je za 1,3 odstotka
več kot zaiaša ta stopnja v
republiki. Tako bi lahko
ustvarili letno na prebivalca
okoli 4100 dolarjev družbene-
ga proizvoda in omogočili, da
bi izdvajali za investicije v
gospodarst\'U 22,3 odstotka
družbenega proizvoda, v raz-
voj družbenih dejavnosti pa
6,8 odstotka.
Razvojne težnje, izražene v
srednjeročnem planu, bomo
lahko uresničevali s sikupni-
mi napori za dvig produktiv-
nosti dela po stopnji 4,5 od-
stotka letno, z zmernim za-
poslovanjem po stopnji 2,7
odstotka letno, ki ga mora
spremljati ustrezna kadrov-
ska politika ter z izri/ozom
blaga in storitev v višini, ki
ustreza 25 odstotnemu dele-
žu ustvarjenega družbenega
proizvoda.
S podpisom družbenega
dogovora o temeljih plana
so TOZD in drugi samo-
upravni subjekti prevzeli
dolžnost im odgovornost, da
bodo z realizacijo lastnih na-
črtov omogočili tudi izvrši-
tev srednjeročnega plana ob-
čine. Pretiravanja v ambici-
jah bi seveda v znatni meri
razvrednotila srednjeročne
plane, sicer pa so potrebe,
prikazane v družbenem pla-
nu, odraz naših hotenj in
ustavnih pravic do boljšega
jutri.
Konkretizacija nalog v go-
spodarstvu izhaja iz načela,
da bo treba v tem obdobju
ded gospodarstva sanirati,
del pa preosnovati v nove
dejavnosti, ki pomenijo ka-
kovostni premik v tehnološ-
ki, kadrovski in .dohodkovni
zahte\'nosti. Zato "bomo pod-
pirali naložbe v proizvodnjo
in predelavo hrane, zatem
razvoj tistih TOZD, ki pos-
pešujejo izvoz in zmanjšuje-
jo uvoz, prav tako razvoj
TOZD, katerih investicijska
vlaganja so utemeljena z iz-
branimi programi. V malem
gospodarstvu bomo podprli
razvoj proizvodnih obrtnih
TOZD, ki dopolnjujejo indu-
strijo in pa zasebno uslužno-
stno obrt. Poleg tega je tre-
ba poudariti, da je dražbe-
ni plan občine usmerjen sta-
bilizacijsko, kajti preobrazba
ne pomeni le novo in moder-
nizirano tehnično strukturo,
ampak tudi vse tiste inova-
cije in organizacijske oblike
dela, ki doprinašajo raciona-
lizaciji, prihrankom in po-
dobno.«	MB
OB 20-LETNICI ŠOLE
PRIZIDEK
Kolektiv osnovne šole
Frana Kranjca na Poiu-
lah je praznik celjske ob-
čine in dvajsetletnico šo-
le počastil z otvoritvijo
novega prizidka, ki odpi-
ra šoli boljše pogoje za
delo in učenje.
Prizidek je predzadnji
objekt v načrtu sklada za
gradnjo osnovnih šol in
vzgojnovarstvenih zavo-
dov v občini, je nov us-^
peh, ki so ga financirali s
sredstvi samoprispevka.
Celotna ureditev prizidka
je terjala okoli sedem
miliijonoiv dinarjev. Dela
pa je dobro opravil ko-
lektiv domače Obnove.
Ko je na slavnosti o
tej pridobitvi govoril rav-
natelj šole, Milan Gom-
bač, je dejal, da je imela
šola doslej za šestnajst
oddelkov le šest klasičnih
učilnic brez dodatnih pro-
storov. Z uvedbo dveh
oddelkov podaljšanega bi-
vanja. se je prostorska
stiska še povečala. S pri-
zidkom je šola dobila
šest kabinetnih učilnic,
garderobo za vse učence,
zbornico, foto-laboratorij
ter prostore za pionir-
sko hranilnico in Par-
tizansko knjigo. Prihodnje
šolsko leto bodo zaradi
ugodnejših prostorskih
pogojev odprli še en od-
delek podaljšanega biva-
nja. Od 2,3 izmenskega
poToka bodo prešli na eno-
inpolizmenski pouk, s či-
mer bodo lahko dosegli
še boljše vzgojno izobra-
ževalne rezultate. »Naša
iskrena želja in delovna
obveznost pa je,« je pou-
daril Milan Gombač, »da
bi ustvarili minimalne
pogoje za prehod na eno-
izmenski pouk in s tem
na celodnevno osnovno
šolo.«
Hkrati s tem so v avli
stare šole uredili kotiček
NOB, ki ga dopolnjuje
skulptura talcev, delo
Aleksandra Kovača, Ce-
ljana, sicer upokojenega
solista mariborske opere.
V novi šoli pa je dobila
svoj prostor tudi velika
slika Toneta Grčarja, ki
jo je po fotografiji nasli-
kal Mariborčan Tošo Pri-
možič.
OTVORITEV HALE GOLOVEC
Na posnetku: zadnje dejanje pri uradni otvoritvi hale
Golovec. Delavec EMO, Vladislav Adamič, reže vrvico in iz-
roča novi objekt namenu. Sicer pa je na slavnostni otvoritvi
o gradnji, pomenu hale in centra ter veliki solidarnostni
akciji celjskih delovnih ljudi govoril predsednik izvršnega
sveta občinske skupščine, Marjan Ašič.
Takoj zatem se je v dvorani začel zanimiv kulturni in
zabavni program, za katerega je škoda le to, da ni bil po-
vsem celjski, da niso bili vsi izvajalci iz mesta ob Savinji ali
občine, skratka, da ni bila uresničena pobuda, ki je bila
dana pravočasno. Seveda, pa to ne pomeni, da bi vrata
drugim zapirali. Ne. Toda, otvoritev objekta, ki ga Celje več
kot potrebuje in na katerega je težko čakalo, je vendarle do-
godek, ki daje slehernemu izvajalcu programa veliko prizna-
nje.
POD GRADOM

Ljudje v krajevni skupno-
sti Pod gradom so upravičili
zaupanje, ki so ga dobili z
organizacijo osrednje prosla-
ve na čast praznika celjske
občine. Upravičili s številni-
mi delovnimi zmagami. Ce-
ste, kanali, dom kultiu-e so
tisti uspehi, na katere so lah-
ko ponosni. In končno tudi
v prizidku osnovne šole je
del njihovih sredstev. Ta
dela je namreč financiral
sklad za gradnjo osnovnih
šol in Tzgojno varstvenih za-
vodov občine Celje. Denar iz
samoprispevka.
Čeprav je levji delež pri
modernizaciji in drugačni
ureditvi nekaterih cest, l^ana-
lov itd. nosila občinska ko-
mimalna skupnost, so se iz-
kazali tudi krajani. Z denar-
jem in prostovoljnim delom.
Samo za komunalno področ-
je so zbrali sami nekaj nad
70 milijonov starih dinarjev
m opravili okoli 3500 prosto-
voljnih deloMiih ur. V teh
številkah ni zajet dom kultu-
re. In če zapišemo, da je
vrednost komunalnih del sku-
paj okoli 300 milijonov sta-
rih dinarjev, potem je delež
krajanov skupnosti Pod gra-
dom očiten. Lep!
V Košnici so asfaltirali
okoli 900 m ceste, položili
kanal in opravili vse priprave
za okrepitev vodovoda. Na-
dalje so asfaltirali cesto v La-
ško z dvema priključkoma in
uredili kanalizacijo ob cesti.
V Zagradu so asfaltirali cesto
do Pod grada. Asfaltirali so
tudi cesto v Pečovniku m še
del ceste v Zagradu. V ma-
kadamski izvedbi so uredili
cesto v Zgornjem Pečovniku
vse do hišice pod Grmado.
Rekonstruirali so ceste ?
Zgornji Košnici in v Zgornjih
Polulah in končno zgradili
pločnik od avtobusne posta-
je v Polulah do naselja.
Skratka, lepa je končna bi-
lanca, Ne samo zaradi denar-
ja, udarniških ur, tudi zaradi
pripravljenosti ljudi, da s
skupnimi napori uredijo ti-
sto, kar jih najbolj teži. V
tem pa je prišla do veljave
dobra organiziranost krajev-
ne skupnosti, odborov, ki so
vodili posamezna dela,, kra-
jevnih diTižbeno političnih
organizacij ... skratka vseh
ali skoraj vseh. Saj je spisek
prostovoljcev pri udarniških
delih dolg. Na njegovem čelu
so gasilci in potem člani Zve-
ve komunistov pa mladi, žen-
ske itd. Lep delež v tej ak-
ciji so dali tudi pripadniki
celjske gamizije JLA.
Tako so krajani skupnosti
Pod gradom tudi s temi deh
lepo in dostojno počastili ob-
činski pra2jniik Celja
M. BOŽIČ
Kdo bi jih štel in ime»ov;ilVeliko jih je bilo. Prostovoljcev-, ki
so pri urejevanju komunal tiih d el in zUsti se pri domu kulture
žrtvovali veliko ur prostega časa. Dela pri obnovi doma kulture v
krajevni skupnosti Pod gradom je vodil Vinko Bobnič. Z velik.»
odgovornostjo in prizadevnostjo. V vrsti tistih, ki so pri tem
objektu žrtvovali dosti prostovoljnih ur, je bil tudi Ernesst Štoklis.
Zdaj je delo več ali manj opravljeno. Dom je narod. Z njim do-
biva Svoboda v Zagradu izredne možnosti za delo. V domu fM>
poslej tudi pisarna krajevTie skupnosti, svoj kotiček pa bodo imele
še \-se krajevne družbenopolitične organiizaclje. Na p<)isnetku: I'>net«t
StoklJci (levo) iu Vit&o Bobnič,	Foto: iVlB
12 stran — NOVI TEDNIK
St. 29 — 21. julij 1976 t
KOMENTAR
IZVOZ JE
DOBER
PIŠE BRANE STAMEJČIC
Svet za pospeševanje gospodarskega razvoja in dru-
žbeno planiranje pri izvršnem svetu celjske občinske
skupščine je izdelal analizo lanskoletnih izvoznih re-
zultatov in gibanj uvoza. Zato ne bo odveč^ če ob tem,
ko spregovorimo o lanskih dosežkih, zapišemo še ne-
kaj misli o letošnjih prizadevanjih in bodočih usme-
ritvah pri prodaji izdelkov celjskih gospodarskih or-
ganizacij na tujem trgu.
V analizi je ugotovljeno, da lansko leto sicer iz-
vozno ni bilo najuspešnejše^ a kljub temu daje jasno
podobo o prizadevanjih gospodarstva v občini, da bi
čimveč in čimbolje izvozili. Celjski izvoz jß v celotnem
slovenskem udeležen s 6 odstotki. Lani je znašal izvoz
dobrih 775 in pol milijonov dinarjev^ kar je bilo do-
brih 22 odstotkov ustvarjenega družbenega Proizvoda
celotnega gospodastva v občini. Ze to daje dovolj jas-
no podobo o pomembnosti izvoza in nujnosti, da mu
tudi v prihodnje posvečamo vso skrb. žal je treba
povedati, da je bil uvoz večji od izvoza kar za 331
milijonov.
Največji izvoznik in uvoznik je Cinkarna, ki Pa
vrednostno izvozi več kot uvozi. Več kot uvažajo iz-
vozijo tudi v Libeli, LIK Savinji in Metki.
Proizvodi celjske industrije odhajajo v 42 raznih
dežel sveta, več kot pol izvoza gre v vzhodnoevropske
države, nekaj nad 37 odstotkov na zahodni trg in le
dobrih 5 odstotkov v dežele v razvoju.
Glavni zunanjetrgovinski partner celjskih izvcrzmc
je Zvezna republika Nemčija^ iz katere največ uvaža-
mo, več kot tja pa izvažam,6 le v njeno vzhodno so-
sedo.
žal prostor ne dopušč-a^ da bi podrobneje pogledali,
kako je z izvozom v posameznih gospodarskih organi-
zacijah in kaj vse celjska industrija izvaža.
Povedati je treba, da je stanje v prvih letošnjih
mesecih po še nepopolnih podatkih mnogo ugodnejše.
V nastalem gospodarskem položaju, ko se je na na-
šem tržišču pojavilo po aprilskih ukrepih močno mrt-
vilo, so v proizvodnih organizacijah kaj kmalu spo-
znali, da ni mogoče računati le na domači trg, am-
pak da je treba storiti še več za uspešnejši izvoz.
Lepe dosežke pri izvozu tako letos beležijo v EmO
in še v nekaterih drugih gospodarskih organizacijah.
Torej za celjsko gospodarstvo drži^ da pri sklepih
o večjih izvoznih prizadevanjih nismo ostali načelni,
ampak da je bilo že veliko narejenega.
Seveda se moramo takoj vprašati, ali je bilo "na-
rejenega dovolj, če gledamo strukturo celjskega izvo-
za, lahko vidimo^ da je še mnogo neizkoriščenih mož-
nosti in rezerv. Predvsem so te pri izvozu v tako ime-
novane dežele tretjega sveta, še bolj pa pri sodelo-
vanju z deželami Latinske in Južne Amerike, s kate-
rimi praktično ni stikov.
Dejstvo je tudi, da se vsak izvoz ne izplača. Žal
gospodarske organizacije ostajajo le pri teh ugotovi-
tvah, ki jih razvijajo v želje, da je treba izvoz bolj sti-
mulirati, zvišati premije, izvozne kredite in podobno, če-
prav to drži^ drži tudi, da so premalo v teh organiza-
cijah prisotni konkretni načrti^ da bi se pri proizvo-
dih, ki jih izvažamo, zvišal delež lastnega znanja,
znižali materialni stroški in uveljavilo več inventivnosti.
Vse to dviga ceno in izvoz postaja bolj donosen.
Več bo treba storiti tudi zd to, da se pri izvoznih
idelkih zmanjša delež uvoznih surovin in poveča de-
lež domačih, kar tudi pogojuje finančno učinkovitej-
ši izvoz.
In slednjič, prodajne službe morajo storiti več, da
se naši proizvodi uveljavijo na trgih, kjer jih doslej
še ni bilo, predvsem v Afriki, Aziji in Latinski Ame-
riki.
Letošnje leto je v izvozu najuspešnejše doslej.
ŠENTJUR
AKT VN NGRAD
Čeprav je gradbena opera-
tiva v tozdu Ingrad Šentjur
samostojna šele pol leta, je
njen delokrog zelo širok. Naj-
večji gradbeni objekt, ki ga
trenutno grade je stavba os-
novne šole v Šentjurju. Na
stavbi 25 st>anovanjskega blo-
ka v Šentjurju izvajajo obrt-
niška dela, z gradbenimi deli
pa so na enakem bloku tudi
že pričeli. Na Planini so dald
pod streho stavbo zdravstve-
ne postaje in hite z notranjo
opremo, ker naj bi bila po-
staja nared v dobrih treh
mesecih. Ingradovi delavci so
začeli tudi v Drami j ah s pri-
pravljenimi deli za postavi-
tev 20 stanovanjskega bloka.
Na območju šmarske obči-
ne gradijo Ingradovi delavci
bančno stavbo, ki bo avgusta
Izročena svojemu namenu,
zdravstveno postajo v Podče-
trtku, stavbo zdravstvene po-
staje v Kozjem pa bodo pre-
krili čez teden dni.
V	štorah opravljajo obrtni-
ška dela v hali za izdelavo
traktorjev in so z njimi že
v zaključni fazi, v sami žele-
zarni pa vrše manjša režij-
ska dela.
V	Ingradovem tozdu v Šent-
jurju so zaposleni predvsem
delavci iz sosednjih republik,
ki pa si v zadnjem času
ustvarjajo družine pri nas.
Dobe stanovanja in izgube
občutek sezonskega delavca.
Doslej je bdla navada, da so
za nje gradili stanovanja le
v Celju, sedanji srednjeroč-
ni program pa predvideva
gradnjo stanovanj tudi v
Šentjurju.
Izredno so se Ingradovi de-
lavci izkazali pri vpisu za po-
sojila za ceste. Predvideni
plan vpisa so že dosegli —
270.000 dinarjev, verjetno pa
ga bodo tudi presegli, saj do-
slej še ni vpisalo posojila 19
delavcev.
Kolektiv, ki šteje 185 čla-
nov se je v zadnjem času tu-
di pričel vključevati v skup-
ščinske in samoupravne or-
gane. Zelo dobro je organizi-
rana mladina, pa tudi Zveza
komunistov krepi svoje vr-
ste. Trenutno imajo 14 čla-
nov, predvidevanja pa kaže-
jo, da jiih bo v kratkem več.
E. RECNIK
ŠENTJUR: 70
ČEBELARSKIH
LET
v sklopu letošnjega
občinskega praznika bo
šentjursko čebelarsko
društvo praznovalo visok
jubilej — 70 letnico us-
tanovitve.
Od 20. do 22. avgusta
bodo čebelarji organizi-
rali veliko čebelarsko raz-
stavo, kjer si bo mogo-
če ogledati čebelarsko li-
teraturo in čebelarske
pripomočke. Prikazah
bodo vse panjske siste-
me, ki se uporabljajo.
Sodelovanje na razstavi
pa je obljubil tudi Me-
dex iz Ljubljane, ki bo
razstavil kolekcijo svo-
jih proizvodov.
E. RECNIK
VISOKA
ODLIKO-
VANJA
Predsednik celjske občin-
ske skupščine Jože Marolt je
v ponedeljek podelil večjemu
številu rezervnih vojaških
starešin in drugim družbe-
no-političnim delavcem viso-
ka odlikovanja, s katerimi
jih je odlikoval predsednik
Tito za njihovo aktivno druž-
beno delo. Tako je 11 odli-
kovancev prejelo red dela,
12 medaljo zasluge za narod,
25 red dela s srebrnim ven-
cem, 22 red zasluge za na-
rod s srebrno zvezdo, 7 red
republike z bronastim ven-
cem, 1 red bratstva in enot-
nosti s srebrnim vencem, 2
in to Ernest Piki in Ambrož
Poropat red za vojaške za-
sluge z zlatimi meči, 11 red
za vojaške zasluge s srebrni-
mi meči ter 6 medaljo za
vojaške zasluge. Vsem odli-
kovancem tudi naše čestitke.
CELJSKO GOSPODARSTVO

Svet za pospeševanje go-
spodarskega razvoja pri
skupščini občine Celje je
pred nedavnim sprejel akcij-
ski program, v katerem vse-
binsko in organizacijsko
opredeljuje bistvene naloge,
ki jih moramo v celjskem
gospodarstvu izvršiti, če želi-
mo stabilnejši in trajnejši
razvoj. Program opredeljuje
naloge na sedmih področjih.
Do sredine septembra bo
tako svet za pospeševanje
gospodarskega razvoja in
družbeno planiranje pripravil
analizo novih proizvodov celj-
skih organizacij združenega
dela, ki so jih uvedli v pro-
izvodni program v zadnjih
dveh letih in pol. V analizi
bodo opisani novi proizvodi,
analiza pa bo pomagala pri
oceni razvoja na področju
prestruktuiranja in inovacij.
V istem roku bo svet pri-
pravil tudi pregled razvojnih
programov gospodarskih or-
ganizacij, pri čemer bodo po-
sebno pozornost namenili no-
vim usmeritvam, racionaliza-
cijam in sanacijam, ter na ta
način ocenili pripravljenost,
prilagodljivost in ambicije go-
spodarstva v občini.
Do 15. septembra bo svet
pregledal tudi stanje na po-
dročju marketinga, da bi
ugotovil, na katera tržišča se-
ga marketing, kakšna je ka-
drovska struktura sloižb za
marketing.
Do začetka septembra pa
bo opravljena tudi analiza
usmeritev v zaposlovanju, s
katero bodo ugotovili kako se
veča režijsko zaposlovanje in
v kolikšni meri je dodatno
zaposlovanje res v korist viš-
ji produktivnosti.
Celjski razviojni center bo
v tem obdobju pripravil pre-
gled dosežkov pri stabilizaci-
ji z ugotovitvijo prihrankov,
inovacijami in podobno. V so-
delovanju z OZD bodo takoj
pripravili oceno kvalitetnih
sprememb v trimesečnih oce-
nah gospodarskih gibanj, pri
čemer bodo največ pozorno-
sti namenili tistim OZD, ki
poslujejo z izgubo in ki zao-
stajajo v razvoju.
Sočasno so v opisanem ak-
cijskem načrtu sprejeli tudi
program obiskov v tistih go-
spodarskih organizacijah, ki
po gospKKiarskih dosežkih za-
ostajajo. Med temi obiski se
bodo neposredno soočili s
problemi posameznih tozdov.
Posebne skupine bodo tako
do 30. avgusta obiskale Žele-
zarno, žično, Libelo, EMO,
Aero, Metko in Cinkarno.
Akcijski načrt sveta za
pospeševanje gospodraskega
razvoja in družbeno planira-
nje ter izvršnega sveta ob-
činske skupščine nedvoumno
priča o skrbi, ki jo v Celju
namenjamo dobremu gospo-
darjenju, saj ne bo ostalo le
pri opisanih akcijah. Te so le
izhodišče za ugotavljanje sta-
nja v gospodarskih organiza-
cijah, takšni podatki pa so
osnova načrtov za izboljšanje
stanja in boljše razvojne
usmeritve. Te bodo skladne
tako z republikmi usmerit-
vami kot tudi s temelji občin-
skega srednjeročnega načrta.
B. STAMEJCIC
COMET ZREČE
^^	v
v zreškem Cometu so iz-
delali investicijski program
za povečanje, modernizacijo
ih razvoj proizvodnje umet
nih brusov s smolnatimi ve-
zivi, ki ga bodo pričeli ures-
ničevati v mesecu septembru.
Za novo naložbo, ki bo
usmerjena predvsem v na-
kup osnovnih sredstev, so
se v Cometu odločili pred-
vsem iz dveh razlogov: prvič
zato, ker je povpraševanje
na domačem in predvsem
tujem trgu po umetnih bru-
sih s smolnatimi vezivi izred-
no veliko, drugič pa zato,
ker bo investicija omogočila
proizvodnjo umetnih brusov
novih dimenzij. To pa je ve-
likega pomena, saj bodo v
Cometu tako lahko v nekaj
letih kompletirali svoj pro-
izvodni prc^ram. Računajo
namreč, da bo že prva faza
izgradnje moderniziranega in
razširjenega obrata za pro-
izvodnjo umetnih brusov s
smolnatimi vezivi dala dva
nova proizvoda, sicer izredno
iskana na domačem in ty
jem trgu. Vrednost naložbe
v zreškem Cometu znaša po
sedanjih ocenah okrog 19 mi-
lijonov dinarjev, od tega bo-
do porabili za nakup novih
strojev in razširitev objekta
nekaj več kot 13 milijonov
dinarjev. Obrat za proizvod-
njo umetnih brusov s smol-
natimi vezivi bo modernizi-
ran in urejen do junija pri-
hodnjega leta, v Cometu pa
kanijo ta obrat v prihodnjih
letih še dograjevati in širiti.
V svoj srednjeročni program
so namreč zapisali, da bodo
do leta 1980 močno poveča-
li proizvodnjo umetnih bru-
sov, po katerih kupci na do-
mačem in tujem trgu zelo
povprašujejt). Modernizacija
obrata za proizvondjo umet-
nih brusov s smolnatimi ve-
zivi pa je samo prva stop-
nica, ki pelje vse bližje k
uresničitvi zadanega cilja, za-
pisanega v srednjeročnem
razvojnem programu. D. S.
POMENEK ZA TRIBUNO
VESEUE, SREČA
Ko se je zdelo, da bi lah-
ko vsaj za hip počival in opa-
zoval, kako se odvija sveča-
nost, prireditev, je že vstal
in odhitel na drugi konec
hale, da bi pomagal, sveto-
val, ukrepal... Ni mu dalo
miru. Njegovo svetlo in po-
nosno dvignjeno glavo si lah-
ko videl zdaj na tem in že
čez nekaj trenutkov na dru-
gem delu velike hale.
Inženir Drago Ceh. Predsed-
nik izvršilnega odbora interes-
ne skupnosti za gradnjo ob-
jektov posebnega, družbenega
pomena in predsednik odbo-
ra za gradnjo centra pod Go-
lovcem.
Bila je slavnostna otvori-
tev hale. Tam za tribuno pa
je stekel kratek pomenek.
»Kako se počutite danes, ko
je za vami delo, za katerega
ste se več kot zavzeli in
ogreli?«
»Vesel in srečen sem, da
smo uspeh. Vesel toliko bolj,
ker je Celje spet dobilo ob-
jekt, ki ga naš delovni člo-
vek nujno potrebuje. Zanj je
dal tudi velika sredstva. Tudi
ta objekt je izraz solidarno-
sti celjskih delovnih ljudi.«
»Na tiskovni konferenci
pred otvoritvijo hale ste de-
jali, da je to prvi objekt v
okviru bodočega centra. [
Kakšni so vidiki za nadalj-
njo gradnjo?«
»Če bodo delovni ljudje
celjske občine tudi v prihod-
nje FK>kazali toliko razume-
vanja za to delo, potem je
zanesljivo, da bomo dela na-
daljevaU po programu.«
Z izgradnjo prireditvene
hale je inž. Drago Čeh dobil
tudi svoje osebno zadoščenje.
In naključje je hotelo, da je
to veselje prišlo prav ob de-
setletnici otvoritve umetnega
drsališča v mestnem parku,
pri katerem je imel inž. Dra-
go Čeh, kot tedanji glavni di-
rektor cinkarne, odločilni de-
lež. Tudi tedaj veselje.
Da bi jih bilo še veliko!
M. BOŽIČ
ing. Drago Ceh
gt. 29 —21. julij 1976
NOVI TEDNIK — stran 15
HALA GOLOVEC

Prvi objekt v okviru rekre-
acijsko-turističnega centra Go-
lovec je odprt. Prireditvena
hala. Ob tem uspehu, ki za
Celje in njegove delovne lju-
di veliko pomeni, se nehote
poraja vpraša.nje, kako pa
naprej. Eno je na dlani. S to
halo je Celje dobilo lepe, da
ne rečemo idealne pogoje za
prirejanje gospodarskih sej-
mov, za druge podobne go-
sp>odarske prireditve, za druž-
beno in politično dejavnost
in ne nazadnje za športno in
rekreativno življenje. Temelji
za vse to so zdaij tu. Treba
jih bo izkoristiti. Pametno in
preudarno, da bo zlasti za-
doščeno tistim, ki so dali
sredstva za ta objekt.
Po besedah inž. Draga Ce-
ha, predsednika izvršilnega
pa tudi gradbenega odbora
Interesne skupnosti za grad-
njo objektov pyosebnega druž-
benega pomena, bi morali z
deli nadaljevati. To tudi po-
meni, da bi z otvoritvijo ha-
le ne smeli ukiniti gradbišča.
Sicer pa te bojazni zaenkrat
še ni, saj še tečejo dela za
postavitev energetskega ob-
jekta. Toda, misli hitijo na-
prej. Tudi potrebe.
Po programu, ki je znan in
o katerem je tekla razprava
med delovnimi ljudmi in ob-
čani, pride najprej na vrsto
pokriti bazen s saunami in
fizioterapevtskim oddelkom.
Ne gre samo za kopanje, za
plavanje, marveč tudi za te-
rapijo, predvsem preventivno.
Prav tako je v načrtu uredi-
tev najrazličnejših igrišč za
športne igre pa tudi za otro-
ke. Pomemben za celotni pre-
del, kjer center stoji, bo tu-
di gostinski objekt. Vse ka-
že, da se bo investitor odlo-
čil za manjši hotel z okoli
šestdesetimi ležišči. Lokacija
takšnega objekta je več kot
primerna, še zilasti zaradi
cestne vpadnice. Ima torej
vse pogoje, da bi lahko do-
bro delal in posloval.
V programu je tudi velika
hala. Je pa seveda vprašanje,
ali bo sploh prišlo do nje^
ne graditve. Zaenkrat je ni-
so črtali iz načrta. Sicer pa
bo življenje samo pokazalo,
ali bo potrebna ali ne.
Hala je tu. življenje v njej
bo kmalu steklo. Pomembno
mesto v tem programu bo
imela rekreacija. Čeprav je
težko reči, kako bo organizi-
rana, bo slej ko prej tako, da
bo skrb nad celotno to de-
javnostjo in izkoriščenostjo
prostorov vodila zveza za re-
kreacijo. Tu naj bi se tudi
združevali interesi delovnih
kolektivov, tu naj bi se ko-
ordinirale želje in potrebe.
Sicer pa kot druga uporab-
nost, tudd ta ne bo zastonj.
Za eno uro rekreativne de-
javnosti v haili bo treba od-
šteti 300 dinarjev. Ce upo-
števamo, da je v hali več
igrišč za košarko in odbojko,
eno za rokomet, da bodo le-
pe možnosti za namizaii tenis
pa tudi za tenis in druge pa-
noge, potem ta cena, če se
bo porazdelila na več intere-
sentov oziroma uporabnikov,
najbrž ne bo pretirana.
Uprava hale pa je že pri-
pravila okvirni načrt nekate-
rih prireditev do konca leta.
V tem spisku je več zanimi-
vih družabnih nastopov, v
drugi polovici avgusta tudi
večji avstrijski cirkus, ki pa
bo postavil svojo areno na
odprtem prostoru. Sicer pa
so predvideni nastopi ansam-
bla »Bijelo dugme«, brazilske
skupine, opere itd. Konec av-
gusta bo v hali proslava tri-
desete obletnice celjskega ro-
kometa, pa prireditve, ki jih
pripravlja kolektiv ITC
(športne in družabne). Vrh
tega so napovedane novolet-
ne prireditve, sejem obrti bo
zadnje dni septembra in prve
oktobra, v novembru je pla-
niran slovenski sejem inova-
cij itd. In če k temu doda-
mo še rekreativno dejavnost,
bo hala bržčas zasedena.
M. BOŽIČ
To pa je izhod iz velike hale pod Golovcem
ŠENTJUR
^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^
Srednjeročni družbeni plan
razvoja šentjurske občine do
leta 1980, ki so ga enoglas-
no potrdili delegati na zad-
nji skupščinski seji, predstav.
Ija želje delovnih ljudi in ob-
čanov, hkrati pa je tudi od-
raz posebnosti tega območ-
ja. V občini načrtujejo v
srednjeročnem planu 12 od-
stotno rast družbenega pro-
izvoda.
Ker je bil na predzadnji se-
ji občinske skupščine v Šent-'
jurju predlagan varstveni uk-
rep, če se ne bi razmere v
tozd Klavnica izboljšale, do
realizyacije ukrepa ni prišlo,
ker so se medsebojni odno-
si pri sanaciji p>opravili. De-
legati šentjurske skupščine so
umaknili torej varstveni uk-
rep, ta odložitev i>a naj tra-
ja toliko časa, dokler se vi-
di, da razmere v klavnici ka-
žejo na bistveno spremembo.
Tozd klavnica je namreč pod-
pisal sporazum o delitvi de-
la s tozd Mesnino iz Celja,
medsebojno menjavo pa bo-
do imeli na področju naba-
ve, prodaje in proizvodnega
programa. V klavnici souved-
li tudi tekoče spremljanje
finančnih rezultatov, priprav-
ljajo pa se tudi na raciona-
lizacijo proizvodnega progra-
ma. Nekaj izboljšav so uved-
li v transportu, poostrili so
delovno disciplino in oprav-
ljena je analiza rentabilno-
sti mesnih izdelkov. Priprav-
lja se tudi rebalans plana v
skladu s sporazumom o de-
litvi dela s klavnico v Celju.
Posebej je pomembno, da se
dogovarjajo z ERC Maribor
za izračun asortimana in se-
stave proizvodov, ki naj bi
dvignili dohodke v klavnici.
Pripravljajo pa tudi nekate-
re kadrovske rešitve, zlasti
pa so delegati povdarili, da
se morajo še naprej izbolj-
ševati medsebojni odnosi, kar
daje upanje, da bodo razme-
re v klavnici v Šentjurju po
dolgem času le rešene.
Z. S.
PREBOLDSKI TURIZEM

Na nedavnem sestanku
upravnega odbora Turistične
ga društva Prebold so govo-
rili predvsem o načrtni
usmeritvi turističnega razvo-
ja Prebolda in okolice. Za to
so z izgradnjo novega hote-
la in z boljšo izkoriščenost-
jo Savinjskega loga odlični
pogoji. Prebold je bil že od
nekdaj izhodišče za prijetne
izlete v naravo in priljubljen
turistični kraj. Nato pa je
zanimanje za Prebold pričelo
pešati. Razloge za to je tre-
ba predvsem iskati v slabši
urejenosti kraja, kar pred-
stavlja pred vse krajane za-
htevo, da naredijo več za-
to, da bo kraj p>ostal spet
tak kot nekoč. Pogoji bodo
v prihodnjih letih odlični in
pričakovati je, da bo Pre-
bold postal eno od središč
turizma v Savinjski dolini
Prvenstvena naloga Turistič-
nega društva bo zato tudi v
prihodnje skrb za lepše oko-
lje.
K ' turističnemu razcvetu
Prebolda bo veliko pomagal
tudi bodoči rekreacijski cen-
ter, za katerega je projekt
pripravil Daniel Jagrič. Po
projek)^ bo rekreacijski cen-
ter zajel ves južni del Pre-
bolda, torej tudi nekdanje
ribnike, ki so tako sloveli
še v časih avstroogrske mo-
narhije. Na tem področju je
že TRIM steza, veliko pa-je
tudi možnosti za prijetne
sprehode in oddih. Z nadalj-
njo ureditvijo bo ta predel
dobil še večjo veljavo in bo
nedvomno postal priljublje-
na turistična točka.
Turizmu v Preboldu se po
pričakovanjih torej obetajo
lepši časi, seveda le, če bo-
do vsi krajani z večjim ra-
zumevanjem podpirali olep-
ševalne in druge akcije Tu-
rističnega društva in tudi sa-
mi pripomogli k lepši ure-
ditvi kraja
DARKO NARAGLAV
KONJICE: POMOČ
POSOČJU
V občini Slovenske Ko-
njice je že preko osem-
deset odstotkov zaposle-
nih opravilo dodatno de-
lovno soboto, katere iz-
kupiček bo namenjen od-
pravi posledic potresa v
Posočju. Težave so pred-
vsem v tem, da je nmo-
go delavcev v tem času
na dopustih in staležih,
tako da ne morejo opra-
viti te obveznosti. Kljub
temu pa v Konjicah me-
nijo, da bodo od 20. Ju-
lija s to akcijo zaklju-
čili in dotlej tudi zbrali
okrog 80 milijonov starih
dinarjev. Ob tem pa je
potrebno še povedati, da
so takoj po potresu na
Tolminskem priskočile na
pomoč prizadetemu pre-
bivalstvu tudi tri konjiš-
ke organizacije, ki so po-
slale na potresno področ-
je pet prikolic. To so bi-
le Kovaška industrija, ki
je poslala na Tolminsko
tri prikolice in Konus ter
Tovarna kovinskih izdel-
kov, ki sta poslati po eno
prikolico.
UKREPI

Slovenski izvršni svet je
v zvezi s sušo, ki je nasto-
pila v letošnjem letu in bo
bistveno zmanjšala pridelek
krme in ostalih poljščin, iz-
dal nekaj priporočil za kme-
tijce, dobro pa bi bilo, če
jih začno takoj uresničevati.
Ukrepi so naslednji:
% V najkrajšem času je
potrebno pokositi vse povr-
šine ne glede v kakšnem
stanju je krma in jo takoj
pospraviti.
0 Ob najmanjšem dežev-
ju je potrebno takoj obilno
pognojiti travnike, da bi la-
hko še izkoristili jesensko
pašo aU tretjo košnjo, kjer
bo to mogoče.
# Takoj je potrebno pre-
orati vsa strnišča, da bi oh-
ranili vlago v zemlji in ob
prvi priliki E>osejali krmne
dosevke, kot pitnik, krmni
ohrovt in druge krmne me-
šanice.
% Kmetijski kombinati
morajo poskrbeti za zadost-
no količino umetnih gnojil
s poudarkom na dušiku, ki
bo ob dežju omogočila po-
spešeno rast.
% Kombinati naj tudi po-
skrbe, da bodo kmetje na-
bavili veliko koruze in dru-
gih močnih krmil, da bi la-
hko z uporabo slame preži-
veli v zimskem obdobju kar
največ živine.
% Izkoristiti je tudi tre-
ba vse neobdelane površine,
gozdne jase in druge možno-
sti za živinsko prehrano.
% Pospeševalne službe pri
kmetijskih kombinatih naj
z ustrezno propagando popu-
larizira med kooperanti
gornje ukrepe, posebni po-
udarek pa naj polaga na se-
tev prezimnih krmnih po-
sevkov.
Stanje mesa v Evropi in
Jugoslaviji bo v naslednjem
obdobju kritično, zato je ze-
lo pomembno, da obdržimo
visok stalež živine, saj la-
hko zlasti na ix)nilad priča-
kujemo pomembno konjuk-
turo mesa.
„¥MMUm SEM''
»Moram reči, da mi je ekspozitura
celjske podružnice Ljubljanske banke
v Šentjurju pomagala in da je bila
uslužnost banke v mojem primeru ve-
lika. In ne samo to, tudi postopek za
odobritev obeh posojil, za katera sem
zaprosil, je bil hiter. Rešen v krat-
kem. To pa je tisto, kar je največ vre-
dno, saj je v tem tudi dokaz, da je
ne samo banka, marveč družba kot
celota zainteresirana za razvoj obrti.
Kajti prenekaterih problemov, zlasti
nabave novih strojev in podobno, ni
moč reševati z lastnimi sredstvi. V
teh primerih so posojila nujna. In
odločitev Ljubljanske banke za odo-
bravanje kratkoročnih posojil samo-
stojnim obrtnikom je dobrodošla. V
skladu s pogoji za odobritev posojila,
je mojo prošnjo podprla tudi občin-
ska skupščina,« je med drugim dejal
štiridesetletni samostojni obrtnik, klju-
ča.vničar, Ivan Krumperger iz Šent-
jurja pri Celju.
Njegova delavnica, čepra	ija
že tesna, je vzorna. Tudi t	ii,
da gre za vestnega obrtnika	.e-
ka, ki ve, kaj hoče, ki mu	lo
delo pomeni vse.
Osmo leto že vodi samosto^..„ de-
lavnico. Ključavničarsko. Gre za usluž-
nostno obrt in zato sprejema in ižsvr-
šuje naročila za vsakogar, bi pride.
Naijvečji naročniki njegovih uslug so
gospodarske delovne organizaoiue, pre-
cej pa je tudi kmetov, ki iščejo pred-
vsem dele za svoje stroje, zlasti trak-
txarje. Zal, ima mojster pri uresničeva-
nju teh naročil precejšiije težave, kor
nima pogojev, da bi lahko vedno po-
vsem ustregel. Rednih servisnih delav-
nic za traktorje najrazličnejših znamk,
pa seveda ni.
»Dela imamo, dovolj, toda kiljub te-
mu se zavzemam za vsako stranko.
Tu sem zaradi njih. In zato imajo
tudi delavci v moji delavnici vse po-
gpje in možnosti za dobro In veliko
dela. Moram jih pohvaliti. Pridni so.
Oigovomi. Zavzet.i.«
Beseda je nanesla še na stanje obr-
ti v šentjurski občini sploh. Po njego-
vem mnenju je obrt na tem območju
v porastu. To tudi zavoljo obrtnikov
samim, saj so ostali tisti, ki jim to
delo jxwnend življenjski interes. V kva-
litetnem pogledu zlasti.
Sicer pa ima Ivan Krumperger še
druge načrte. Letos ali drugo leto se
bo lotil gradnje rwve in večje delav-
nice. Tudi pri tej odločitvi računa na
pomoč Ljubljanske banke.
12 stran — NOVI TEDNIK
St. 29 — 21. julij 1976 t
STABILIZACIJA

Razvojni center Celje je v
sodelovanju s koordinacijskim
odborom za stabilizacijo pri-
pravil prvo analizo odgovorov
na vprašalnik o dosežkih pri
stabilizaciji, ki so ga pred
tedni poslaii v vse organiza-
cije združenega dela. Namen
vprašalnika je bü, da bd za-
gotovili z njim trajnejše vezi
med gospodarstvom in nego-
spodarstvom ter odboroifn za
stabilizacijo ter tako lažje te-
koče spremljali stabilizacijska
prizadevarya združenega dela
in dnižbenih služb ter drugih
organizacij. Žal vsaj prva ana-
liza ni prinesla želenih učin-
kov. Na vprašalnik je nam-
reč odgovorila le dobra de-
setina vseh toadov, zato bo
potrebna politična intervenci-
ja, s katero bodo zagotovili,
da bodo odgovori na vprašal-
nik dejansko postali redna
metoda stikov pri spremlja-
nju sitabilizacijskih prizade-
vanj. Tudi tisti, ki so ven-
darle poslali odgovore na
vprašalnik, se niso držali do-
govorjene konkretnosti pri
odgovorih. Odgovori so pre-
več načelni in ne dejajo jas-
ne shke o gospodarskem po-
ložaju tozdov.
Sicer pa se da iz odgovo-
rov na vprašalnik razbrati, da
se stabilizacijska aktivnost v
Celju nadaljuje z nezmanj.ša-
no zagnanostjo. V stabilizacij-
ska prizadevanja se vključu-
jejo vsi, še pomembneje pa
je, da se v veoind primerov
tudi ravnajo po napotkih in
usmeritvah zapisanih v knji-
žici »Stabilizacija v Celju 76«.
Kljub temu velja povedati,
da so sorazmerno slabo ak-
tivni prav odbori za stabili-
zacijo v tozdih, ki so najbolj
odgovorni za celovito stabili-
zacijsko aktivnost. Premajhna
pa je še tudi vloga samoup-
ravnih delovnih skupin, ki v
večini tozdov še niso zaživele.
Na pi-vem mestu pri stabi-
lizacijskih prizadevanjih je
zniževanje stroškov in dose-
ganje prihrankov, precej pa
je tudi ukrepov za boljše po-
slm'anje in boljše izkoriščanje
delovnega časa, ter boQjöo
disciplino pri delu.
Premalo pa so v tozdih raz-
pravljali o zniževanju zalog
ter večji produktivnosti dela,
pa tudi o varčevanju z repro-
dtukcijskimi materiali in su-
rovinami. In še eno slabost
lahko opazimo, čeprav je
prav energetska racionalizaci-
ja in varčevanje ter bolj smo--
tma uporaba energetskih vi-
rov pri poslovanju tozdov
prioritetna naloga v letošnji
stabilizaciji, o tem v tozdih
skorajda niso razpi^ajvljoli. V
vprašalniku so v posebnem po-
glavju zastavljena tudi vpra-
šnja o najuspešnejših stabili-
zacijstoih ukrepih v tozdih. Iz
odgovorov je bilo razbrati, da
teh ni ravno veliko, da pa so
zato tisti, ki so, izredno zaj^-
mivi. Tako so v različnih
tozdih in skupnih službah kot
uspešne izpeljali akcije o
boljšem izkoriščanju delovne-
ga časa, selekciji'programa in
kupcev, nadomeščanju suro-
vin, boljšem razporedu nakla-
danja, normiranju dela, pale-
tizaciji, uvajanju novih proiz-
vodov, spremembah izbora
proizvodov in podobno. Ena
najbolj zanimivih akcij pa te-
če v Avto Celje pod geslom
»Nadoknadi zamujeno«. Gre
za akcijo, s kaitero želijo v
kolektivu nadoknaditi svojo
zamudo pri stabilizaciji in ki
iavira od slehernega posamez-
nika, ki mora čimprej opra-
vite vse tisto, kar v predvide-
nem roku iz takšnih ali dru-
gačnih razlogov ni opravil.
Žal pa na področju inven-
tivne deja-mosti nismo zabe-
ležili bistvenih premikov na
bolje. Le šest tozdov je upo-
rabilo nekaj novači j, medtem
ko v ostalih inventivna dejav-
nost spi.
Za zaključek naj služi le
misel, da je škoda, ker niso
vsi tozdi resno vzeli poskusa
odbora za stabilizacijo, da bi
zagotoviM trajnejše stike med
tozdi in dobil jasnejšo sliko
o aktivnosti v združenem de-
lu. Kljub temu pa že podatki,
ki so na voljo, pričajo, da ne
ostajamo pri sklepih o večji
stabilizacijski aktivnosti, am-
pak da so dosežki že tu, če-
prav mnogokrat še preskrom-
ni.
BPJ^NKO STAMEJČIC
Pretekli četrtek so v Uniorju — Kovaški industriji Zreče volili svoje predstavnike v
samoupravne organe novo ustanovljenih temeljnih organizacij združenega dela. Delavci so
pričeli prihajati na volišča že ob pol šesti uri zjutraj, ko so zapuščali nočno delovno izme-
no ali prihajali k jutranji. Sicer pa so v Uniorju ustanovili poleg skupnih služb še tri te-
meljne organizacije: Kovačnico, Obdelovalne obrate in Turizem ter gostinstvo. V nasled-
njih dneh bodo opravili še zadnjo nalogo, ko bodo tozde registrirali na sodišču in formal-
no pravni pogoji bodo tako izpolnjeni za začetno delo tozdov. Seveda pa bodo morali v
Uniorju še veliko več storiti za to, da bodo njihove temeljne organizacije dobite res pra-
vo ustavno vsebino.	D. S.
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
NE SMEMO ČAKATI
Uveljavljanje koncepta dru-
žbene samozaščite mora po-
stati sestavni del dejavnosti
in razvojnih načrtov tozdov,
krajevnih skupnosti, samo-
upravnih interesnih skupno-
sti in vseh organiziranih dru-
žbenih dejavnikov. Tako je
med drugim zapisano v sta-
liščih in sklepih 2. problem-
ske konference SZDL v Ce-
lju, ko so sredi aprila govo-
rili o nekaterih problemih in
nalogah pri nadaljnjem ures-
ničevanju družbene samoza-
ščite. Občinska konferenca
SZDL Celje je pred dnevi
sklicala pogovor o tem, kako
posamezni državni in družbe-
ni organizmi, predvsem pa
delavci in občani v tozdih in
krajevnih skupnostih izpol-
njujejo dogovorjene naloge.
Na posvetu so se zausta-
vili predvsem pri naslednjih
vprašanjih:
— kako poteka podružblja-
nje obrambnih priprav in ce-
lotnega koncepta družbene sa-
mozaščite.
—	kako so se organizirali v
tozdih, KS in SIS za kako-
vostno izvedbo družbene sa-
mozaščite,
—	kaj so storili za usposab-
ljanje človeštva in vodstev
družbeno političnih organi-
zacij za izvajanje nalog s pod-
ročja družbene samozaščite,
—	kako poteka kadrovanje
in informativno delo.
Ta vprašanja naj bi pome-
nila osnovo za izdelavo oce-
ne varnostnih razmer in ce-
lotne obrambne pripravljeno-
sti ob drugih značilnostih, v
vsaki TOZD in v KS. Zoseb-
ne naloge smo si v celjski
občini zadali v progu podruž-
bljanja obrambnih priprav,
pri koordinaciji vseh nalog
in pri organizacijski utrdit-
vi odborov za ljudsko obram-
bo in družbeno samozaščito.
Večja vključenost mladine pa
poseže v obrambne pripra-
ve, predvsem pa konkretna
utrditev spoznanja, da smo
vsi delavci in občani nosilci
družbene samozaščite, mora
predstavljati eno izmed izho-
dišč prihodnje aktivnosti na
tem področju. Enako velja
za sklop nalog pri obvešča-
nju, izobraževanju in vajah,
poleg tedna varnosti, ki naj
pokažejo dejansko usposob-
ljenost in pripravljenosst za
celovito zaščito in obrambo.
Na posvetu smo opredelili
tudi naloge v izvajanju dniž-
benega dogovora o družbeni
samozaščiti. Opozorili smo na
problem preskrbe. Doseči bi
morali, da bi vsako gospo-
dinjstvo v občini razpolagalo
z enomesečno zalogo prehra-
ne. Tudi spoznanje o tem,
kaj mora vsakdo sam storiti
za večjo za^ščito in varnost, se
uvršča med neločljive elemen-
te razvite varnostne kulture.
Ali imamo doma dovolj naj-
nujnejših osebnih zaščitnih
sredstev? Ali vemo za signale
obrambne pripravljenosti?
J, VOLFAND
CINKARNA
ČAKAJO POMOČ
Minuli teden so se na kon-
ferenci sestali vsi komunisti
Cinkarne, medse pa so pova-
bili tudi predstavnike komi-
teja občinske konference ZK
Celje in predsednika gospo-
darske zbornice Slovenije
Andreja Verbiča
Na konferenci so komuni-
sti celovito ocenili razvitost
samoupravnih odnosov v Cin-
karni, svoje srednjeročne na-
črte in kadroA'sko politiko v
Cinkarni. Komunisti so bili
na konferenci izredno delov-
ni, razprave so bile konkret-
ne in jasne, tako da so v ce-
loti dopobiile uvodne misli v
ocenah in bodo lahko dobro
izhodišče za sprejem sklepjov
o bodoč-i aktivnosti komuni-
stov v Oihkami.
Cinkarna je samoupraivno
dobro organizirana, vendar
dosežena vsebina samouprav-
nih odnosov še vedno zaosta-
ja za obliko organiziranosti,
čeprav uporabljajo prav vse
oblike samoupravnega sesta-
janja in odločanja delavcev,
s kakovostjo tega odločanja
v tozdih niso zadovoljni. V
razpravi so namreč ugotovili,
da je še vse preveč razvita
ozka miselnost v tozdih, ki
ne vidijo v celoti skupmh in-
teresov in ne gojijo dovolj
globokih solidarnostnih vezi.
Prav pri razbijanju poskusov
posameznih tozdov, da se za-
pirajo vase in se lažje spora-
zumejo s tozdi izven Cinkar-
ne kot z lastnimi, vidijo ko-
mimisti eno svojih primarnih
nalog. Združevanje dela in
sredstev v prizadevanjih za
dosego skupnih ciljev je tista
nujnost, ki se ji ni več mo-
goče izogibati, če želijo v Cin-
karni z^ospodariti bolje in
racionalneje.
V zvezi s svojimi srednje-
ročnimi načrti so razprav-
Ijalci pokazali veliko ^mero
enotnosti. Preusmeritev z
zgolj bazične v predelovalno
industrijo in modernizacija
obstoječe proizvodnje je za
Oinkamo nujna. Načrti so
veliki, zahtevali bodo tiidi
veli'ka vlaganja, ki pa jih ko-
lektiv Cinkarne sam ne bo
zmogel. Delavci Cinkarne za-
to upravičeno pričakujejo
dražbeno pomoč in podporo
Gaspodarske zbornice. Seve-
da pa kolektiv ne misli stati
ob strani. Komunisti bodo
morali narediti več, da dose-
žejo premike pri samouprav-
nem združevanju dela in de-
narja. Močneje se bodo mo-
rali komunisti zadeti tudi za
ureditev razmer v tozdu Tita-
novega dioksida, kjer še ve-
dno močno šepa organizaci-
ja dela, velike pa so tiidi te-
žave zaradi pomanjkanja
ustreznih kadrov. Kljub vsem
prizadevanjem pa tozd Tita-
nov dioksid ne bo našel poti
iz izgub, če se ne bo sistem-
sko uredilo vprašanje cen ti-
tanovega dioksida, ki so pa-
dle za 40 odstotkov.
Pomemben delež v razpra-
vi so namenili tudi ureditvi
medsebojnih odnosov in bolj-
ši kadrovski politiki. Več bo
treba storiti za ustreznejše
kadre, za\Teti bo treba tudi
močno fluktuacijo delavcev.
V Cinkarni se zavedajo teh
težav. Svoje napore sedaj
usmerjajo v pridobivanje
boljših delavcev in strokov-
njakov, precej uspehov pa si
obetajo tudi od lastnega iz-
obraževanja delavcev pri de-
lu. S-tem si obetajo popraviti
kadrovsko strukturo, saj je v
Cinkarni še vedno skoraj po-
lovica vseh delavcev brez ka-
kršnekoli kvalifikacije. Pri
Pri urejanju medsebojnih
odnosov pa si bodo v Cin-
karni lahko pomagali le z do-
slednejšim raz\fojem samo-
upravnih odnosov, z urejeni-
mi dohodko\Tiirrii odnosi med
tozdi in z združevanjem
skupnih naporov in skupne-
ga denarja. To pot je kot
edino zdravo in pametno v
svoji razpravi pokazal kolek-
tivu tudi Andrej Verbič in
opozoril, da zapiranje tozdov
v lastne okvirje vodi le k
drobljenju že tako šibke eko-
nomske moči kolektiva.
Hkrati pa je kolektiv opozo-
ril tudi, da morajo več kot
doslej narediti tudi za eko-
loško sanacijo Cinkarne, ki
se mora trajno vključiti v
prizadevanja za čistejše oko-
lje in se iznebiti pridevka
največje celjske onesnaže-
\'alke.
Posebna delovna skupina v
Cinkarni bo do srede avgu-
sta razpravo povzela v sklepe,
ki bodo osno\ra za delo ko-
mimistov v prihodnjem ob-
dobju.
BRANKO STAMEJCIC
ŽALEC:
TABORNIKI
DOMA
V ponedeljek so se s
14 dnevnega taborjenja v
Banjolah pri Puh vrnili
taborniki iz žalske obči-
ne združeni v občinski
taborniški zvezi. Tabor-
jenje je v celoti uspelo,
saj je 140 tabornikov, ko-
likor se jih je letos ude-
ležilo letnega taborjenja,
dobro spoznalo taborni-
ško življenje in veščine
tabornikov. Ob koncu ta-
borjenja so opravili tudi
tradicionalni taborniški
krst in s tem tudi for-
malno v svoje vrste spre-
jeli nove tabornike in
rK>ve medvedke ter čebe-
lice. žalski tabor smo v
času taborjenja obiskali
in že v prihodnji številki
tednika boste lahko pre-
brali več o žalskem let-
nem taboru.	B-S

Dve občini v celjskem območju še nista dosegli predvidene vsote zbra-
nega denarja za ceste — V poprečju smo v območju in Sloveniji že pre-
segli planirana sredstva — Čez 100 odstotkov tudi v celjski občini, kjer
so še vedno skrite rezerve — Upokojenec Ernest Lah iz Celja vpisal 10
tisoč din in jih takoj celotno vplačal — Zakaj še vedno nekateri proti
solidarnostni akciji?
Podatki, ki jih skoraj vsak
dan dobivamo na občinskih
štabih za vpis posojila ceste,
so vsak dan bolj razveselji-
vi, kar še enkrat potrjuje, da
smo za solidarnostne akci-
je, če vemo, kaj bomo z
njimi dobili. In s to solidar-
nostno akcijo bomio dobili v
naslednjih letih boljše ce-
steio omrežje, ki nam v se-
danjem času povzroča mnoge
težave in glavobole. Res je,
da se vsako leto na tem po-
membnem področju nekaj no-
vega naredi, vendar še ved-
no premalo, da bi lahko re-
kü, da smo dobro povezani
z ostalo Evropo ter Evropa
z nami, morjem in ostalimi
državami na Balkanu.
Tako bomo že danes sla-
vili pomembno zmago, saj bo
ob deseti uri dopoldne otvo-
ritev nove ceste imenovane
»Slovenika« od Celja do Ma-
ribora. Na otvoritvi, ki je
predvidena za deseto uro, 1k)
govoril o pomembnosti tega
objekta tudi predsednik IS
SR Slovenije Andrej Marine.
To je velik uspeh, da smo
dobili vsaj še en odsek mo-
deme ceste, je pa tudi ob-
veza nas vseh, da po svojih
močeh pomagamo k nadalj'nji
izgradnji ostalega cestnega
omrežja.
Kaikfena sc zadiniji podatki
recimo za celjsko občino? V
F>onedeljek zjutraj oz. do-
poldne je bila prekoračena
predvidena meja 100 odst.
kar je brez dvoma lep us-
peh. Namestnik predsedni-
ka štaba pri obči'nski skup-
ščini za vpis posojila Edo
Klovar je povedal, da je vpi-
salo posojilo 26.778 vpisnikov
v delovnih organizacijah in
960 v krajevnih skupnostih
in to vsoto 46 milijonov 446
tisoč 290 din — 100,10 odst.!
Pomembno je ob tem tudi
to, da so kar v 162 delovnih
organizacijah, ki so se že
vključile v posojilo, vpisali
pireko 90 odst. in v 64 že pre-
segli lOO odstotkov.
Od podatkov, ki smo jih
nanizali v prejšnji številki
Novega tednika, bi tokrat
morali povedati, da se je sta-
nje zelo izboljšalo v obeh
tozdih pohištvo in furnirni-
ca v LIK Savinja, kjer so
presegli 60 oz. 70 odst. Sta-
nje se popravlja tudi v Met-
ki, kjer so se že približali
50 odst., še vedno pa so teža-
ve oz., se situacija počasi (be-
ri prepočasi) razvija v Izlet-
niku TOZD potniški promet
(pod 50 odst.), Zdravstvenem
domu tozdi splošna medici-
r>a, medicina dela in skupne
sVožbe in še nekaterih. Nič
novega taidi ni v krajevni
skupnosti Frankolovo, kjer
z akcijo sploh še niso začeli
pa tudi pojasnili niso, zakaj
tako. Vsekakor je takšen od-
nos nepi-avilen do drugih, ki
so se z vso voljo, poštenostjo
in zavestjo odločili za akci-
jo.
Se ena zanimivost: v Celju
vpisal 10 tisoč din ih jih
takoj vplačal upokojenec Er-
nest Lah.
Kaj lahko povemo ob kon-
cu. ^cija sicer dobro pote-
ka, vendar bi bili rezultati
brez dvoma mnogo boljši, če
bi sodelovali vsi. Veliko je še
skritih rezerv in upati je, da
se bodo v naslednjih dneh iz-
polnile. Potem bi se zbralo
tudi več de'narja, to pa pome-
ni, da bi nekaj ostalo tudi za
urejevanje lokalnih cest v ob-
čini, kjer se tudi odvija pro-
met. Torej, zdTužimo sile v
akciji, ki je za nas vse velik
izipft in malce nerodno bi
bilo. če bi kdo na njem pa-
del.
T\idi v območju smo že
presegli 100 odst. in to po
zaslugi uspelih akcij v obči-
nah Šentjur, Šmarje, Konji-
ce, Velenje, Žalec in Celje,
medtem ko v dveh — Mozir-
ju in Laškem še niso dosegli
te vsote, pa jo bodo skoraj
zagotovo v pribndmiih dneh.
TONE VRABL
gt. 29 —21. julij 1976
NOVI TEDNIK — stran 15
UPORA
OB 35-LETNICI VSTAJE
Kako čas beži?! Da je preteklo že 35 let od takrat ko so vznikli
najbolj usodni in najbolj ponosni trenutki v naši zgodovini.
Za mnoge je bil to čas obupa, za mnoge čas globokega razočara-
nja, za nekatere celo čas boječega tihega upanja na stare čase in ne-
katere čas izdajalskega zmagoslavja.
Najbrž sociologija vojne v tistih časih pri nas ni bila razvita druž-
bena veda. Tudi v svetu so bili le redki znanstveniki na tem področju.
In vendar se je samoniklo, brez vzorcev in receptov, brez neskončno
dolgih debat začel upor okupatorju, ki se je v deželi nahajal šele tri
mesece.
In najbrž je sosledje dogodkov bilo objektivno dano v spletu cele
vrste okoliščin, predvsem pa v srčnosti in pravočasni idejni ter narod-
nostni zavesti večine delovnih ljudi, a ne nazadnje v absurdnih načrtih
in postopkih okupatorja samega.
In sociolog bi najbrž zaokrožil vse to v približno takšen zaključek.
•	Da je v davnini že bil človek hkrati vse; da je skrbel za pre
hrano, za streho nad glavo, za ogenj na ognjišču, za delovna sredstva
in za svojo varnost. In ko se je družba razvila, civilizirala, je nastala
delitev dela in z delitvijo dela tudi delitev javnih, rekli bi specializi-
ranih opravil, ki so pozneje prerasle v oblast; politično, sodno, voja-
ško oblast.
•	In kjerkoli in kdajkoli se ravnanje take oblasti najde povsem v
nasprotju z interesi ljudstva, ljudstvo ravna po svoje, najde svoje vodi-
telje, svoje cilje.
•	Seveda nam tak recept kaj malo pomaga, če ni tu idejne sile,
ohranjene zavesti — in srčnosti. In še mnogo tega, kar rojeva zgo-
dovinske obrate.
In vse te okoliščine so pred 35 leti dozorele. Najbolj razgledani in
daljnovidni so spoznali, da je čas za obračun z največjim zlom, ki ga
je človeštvo doživelo in obračun z vsem, kar je pogojevalo, da je do
tega prišlo.
V naslednjih vrsticah se bomo pomudili pri nekaterih dejstvih, ki
pomenijo splet teh okoliščin. Sprehodimo se torej med vrsticami prav-
kar izšle knjižice Lojzeta Požuna o celjski partizanski četi in njenem
obdobju ...
Glazija, Čebine, Lisca,
Rdeči mlin . ..
I.eta 1935 Celje vavalovi ob mogoč-
ni manifestaciji delavske revolucionar-
ne solidarnosti — zletu Svobod. 7. juli-
ja 1935 je desetisočglava množica spre.
jela komunistična gesla za svoja. Ne-
varnost fašizma je bila tu razložena
na pravi način, kajti uradna oblast je
vse bolj jadrala Musoliniju in Hitlei-ju
v objem. Zlet svobod v Celju je bil
dejansko politični zbor nastajajoče lju-
dske fronte.
Leta 1937, v letu prihoda Josipa Brö-
sa na čelu KPJ, v Sloveniji, v revir-
skih Cebunah poteka ustanovni kon-
gres KPS, in čez dobro leto nad Graj-
sko vasjo v Savinjski dolini na 1. kon-
ferenci KPS že množijo delegati dejan,
stva o razrastu partije in SKOJ. Pa ne
preštevajo samo svojih vrsit. Beseda
teče tudi o Španiji, o fašizmu v lu.
liji, Nemčiji in doma . ..
Leta 1938 na Lisci zaseda politbiro
KPJ. Posvet vodi generalni sekretar
Josip Broz. Spet je glavna točka posve-
tovanja vse hitrejše navezovanje jugo
slovanske uradne ix>litike na sile osi,
vse jasnejša je grozljiiva F>odoba pri-
hodnjih let ob dogodkih v Nemčiji, Ita-
liji, v Avstriji,
Druga konferenca KPS v »rdečem
mlinu« v Medlogu že E>oteka v zname-
nju vojne, ki je v Evropi že planila
in očitno je bilo, da bodo njeni zub-
lji planili tudi k nam. Konferenca je
potekala v duhu priprav na bližajoče
se dogodke.
Na teh ilegalnih, pred neljudsko ol^
lastjo skrbno verovanih sestankih in
posvetih se je kovala resnična not
nja in zunanja politika Jugoslavije, ne
pa na dvoru in v vladnih krogih Beo-
grada. Da bi se izognili taborišču v
Bileči, So mnogi komunisti že bili v
ilegali. Kakšen absurd, da so se morali
skrivati v lastni domovini ljudje ki
so imeli edino nekaj vreden politični
posluh in pogum, dovolj realizma za
trezno in logično analizo o neizogib-
nem razvoju bodočih dogodkov.
V Celju deluje okrožni komite KPS,
ki ga je vodil učitelj Pranjo Vrunč.
Vse pogostejše in vse bolj odprte so
akcije komunistov za obrambo neodvi-
-snosti, za demokracijo v državi, prori
fašizmu in proti!judskemu režimu. Utr-
jujejo sindikate, organizirajo protidra.
ginjske demonstracije, ustanovijo in
širijo Društvo prijateljev SZ.
Rojstni kraj zveze
delovnega ljudstva
Delavsko Celje se s svojimi delav-
skimi središči v okolici lahko ponaša
še z enim svetlim zgodovinskim dejst-
vom. Omenili smo že zlet Svobod leta
1935, ko so komunisti s svojimi ljud-
skimi interesi vsklajenimi gesli osvojili
množice. Po letu 1937 je KP še bolj
obrnila k ljudstvo, presegla strankar-
ske okvirje in začela postajati sicer
maloštevilna, a idejno izredno vplivi\a
politična sila v vseh strukturah, od de.
lavstva, preko kmetov, inteligence in
celo v vojski ter policiji. Za celjsko
območje je izredno značilno povezova-
nje komunistov s krščanskimi sociali-
sti.
Poleti 1940 leta je bil tak sestanek v
Laškem, kjer so se krščanski socialisti
in komunisti dogovorili o sodelovanju,
razčlenili so politični položaj v svetu
in predvideli razširitev vojne tudi na
Jugoslavijo. Bili so navzoči predstav-
niki krščanskih socialistov iz Ljublja-
ne, Maribora, Celja, med njimi tudi
predsednik Metod Hočevar in tajnik
Jože Jurač. Med udeleženci tega po-
sveta sta bila tudi domačina Lojze Lež-
nik in Lojze Diacci. Ko so se razšli,
so imeli za glavni oilj delo kako ubra-
niti neodvisnost in kako se pripraviti
na vihro, ki jo je prinašalo s severa.
D uspostavljeni akcijski enotnosti de-
lavskega gibanja so sklenili sporočiti
centralnemu komiteju KPS.
Sodelovanje med naprednimi delav-
skimi gibanji, bolj posamezniki kot vr-
hovi je bil velik korak v pripravah na
bodoče do.godke. Komunisti so v tem
obdobju bili rešeni spon nekdanjih sek"
baških voditeljev? KPJ in so začeli de-
lovati v lastnih socialnih, političnih,
kulturnih in če hočete, tudi zgodovm-
skih okvirjih. Ne brez uspeha. Zaradi
takega delovanja, ki so ga vodili pred-
vsem šlandrovi, Vrunč, Zidanšek in
drugi, je bilo ravno Celje rojstni kraj
Zveze delovnega ljudst?va Slovenije, ki
je bila predhodnica Osvobodilne fronte
Slovenije.
Celje je imelo takrat nekaj partij-
skih celic, druge pa so bile v Libojah,
Preboldu, štorah, Šoštanju, Slovenjem
Gradcu, v Ponikvi pri Grobelnem. In
seveda . . lepo štei\'ilo komunistov i>o-
vezani v celico v kaznilnici Sremska
Mitrovica.
Hitler minira lastne
politične cilje
Vihar se je vse bolj bližal.
Režimu podvrženi kratkovidneži so
vtikali glavo v pesek kot noj, češ, na-
ši spretno manevrirajo. Izognili se bo-
mo vihri.
Reaikcäonarji vseh sort so na tihem
prižel j kovali malo več reda po vzorcu
fašizma, pa so se zanašali na pribli-
ževanje silam osi.
Petokolonaši so se potuhnili, pridno
delali sezname in določevali ljudem
usodo. Prikriti so grozili: le čakajte!
In tako je prišel 27. april 1941, ko
se je sesul pakt s silami osi in ko so
množice odkrito rekle ne, svoji legi-
timni vladi in ko je prišla kot pena
nad razburkanim tokom na oblast ne-
kajdne\'na pučistična vlada.
In Hitler? ki si je Jugoslavijo pri-
hranil za kdaj drugič se je pripravljal
za napad na Sovjetsko zvezo. Pa so
mu na Balikanu zmešali štrene. Srdito
je vrgel na pohod kazensko ekspedi-
cijo. 6. aprila se je sesipal v ruše-
vine Beograd. Prepozno je bilo kar-
koli storiti, gnil režim se je sesul in
z njim državna t>vorba, ki ni nikoli
kaj trdno stala ...
11. aprila so se zadnji vojaki ju-
goslovanske vojske umikali iz Celja
in ban Natlačen je ponižno kot hlapec
prišel prosit milosti in proslula oblast
je predala ix>sle oholim Tevtonom, ki
so bili kar užaljeni nad prelaihko zma-
go, ki jim ni prinesla viteških želez-
nih križev ...
In lahko bi rekU, da je Hitler s
pomočjo svojih oprod miniral svoje
lastne politične cilje, še tisti politično
nerazgledani ljudje, ki so videli v vsa-
ki sili, ki bi zrušila star gnil režim
dobrodošlo sredstvo, so bili kaj hitro
razočarani. Kajti nacizem niti taktizi-
ral ni. Ko je šlo za obglavitev sloven-
skega naroda, so kot smetano posneli
in prek zaporov in izgnanstva vse: pro-
svetne delavce, pranoiike, tehnično inte
ligenco, duhovnike, napredne zavedne
kmete, uradnike, TOe, da bi lažje op-
ravili s šibko zavestjo preproste »ra-
je«. Slovenski vrhnji sloj je bil še za-
koreninjen v ljudstvu, saj ga od kme-
tov in delavcev — prednikov niso lo-
čevale generacije. Tako je bila malone
vsaka družina, vsak rod prizadet. In
kar je poglavitno. Najbolj upomih, raz-
gledanih, politično daljnovidnih, akcij-
sko drznih in na ttveganje pripravljenih
niso več dosegli. Vedoč, kaj jih čaka
so se umaknili v aktivno ilegailo v tre-
nutku ko so se hitlerjanci pripodili iz
pri ta je.
Toda tiste usodne trenutke, ko so
ločevali družine, prepovedali slovensko
besedo, ko so ljudi ogledovali kot ži-
vino, da bi se prepričali o arijevstvu
je prevladoval med množicami obU'P,
ki je širil otopelost; da bi le ne bilo
še huje!
Potem je udarila ljudska
pest
In bilo je vse huje. Od tedna do
tedna. Milijon in 200.000 slovenskih
knjig so kot v času inkvitsicije zažgali
ali vrgli v papirne mline. Zapori so
bili polni in črne marice so zlovešče
brnele po dežela.
Pokrajinski komite KPS, katerega
sekretariat so sestavljali Slavko šlan-
der, Miloš Zidanšek, Leo No\-ak, Blaž
Röck. Komtmisti ilegalci so se zadne-
vali v območju Zadobrove, Arolina,
Vojnika, šmarjete in škofje vasi, kaj-
ti, se je po letu 1907 močno razvila
»Vzajemnost« in Društvo kmečkih fan.
tov in deklet, ki so jih vodili marksi-
stično usmerjeni aktivisti.
Po seji CK KPS 26. aprila 1941 je
bil pri gramozni jami pod »Petričkom«
sestanek vojnorevolucionamega komi-
teja pri Okrožnem komiteju KPS, ki
so se ga udeležili Peter Stante, Tone
Grcar, Milan Boršič, Ivan Plaskan in
drugi. Dogovorili so se o zbiranju oro-
žja. Težko je natanko razmejiti ka-
teri komimisti so v tistem času delo-
vali predvsem na pripravah na vstajo
in kateri so se lotevali že pretežno
vojaških nalog. Poleg prej naštetih ok.
rožnih voditeljev so se na celjskem ob-
močju nahajalo okoli 60 komunistov.
Baza bodoče celjske čete so bili tu-
di SKOJEVCI in komunisti iz Šent-
jurja, Ponikve, štor, skratka iz bliž-
nje okolice Celja.
22. maja je bil na Kojzici pri Rim-
skih Toplicah ustanovljen pokrajinski
odbor OF za štajersko. Temu sestanku
so hitro sledili drugi. V Govcah nad
Hudo jamo je bil ustanovljen okrožni
odbor OF za Celje.
Prvega in dru.gega junija je bila par-
tijska konferenca KPS v Ljubljani.
Od tam so se vrnili Šlander, Novak,
Zidanšek ter Vrunč z navodili o pri-
pravah na vstajo. Dr. Aleš Bebler je
prišel kot član slovenskega vodstva v
Celje na posvet. Zdaj je okupatorju že
prišlo do ušes, da se nekaj pripravlja.
Prve trosilne akcije so jih očitno osup-
nile v prepričanju, da so gospodarji
položaja.
4. julija je počila prva partizanska
puška v Beli orkvi v Srbiji.
In 20. julija je v taborišču komuni,
stov-ilegalcev blizu Mulejeve domačije
na Resevni Franjo Vrunč-Buzdo sto-
pil pred zbrano skupino (v njej so
bili: Peter Stante, Jožica in Rudi Hri-
bar, Milan Boršič, Janko Skvarča, Jo-
že Turk, Mirko Verčkovnik, Miro širca
in Jože Mlakar) in jim sporočil, da
je s tem celjska p>arti25anska enota us-
tanovljena, nanizal njene nadaljnje na-
lo.ge in ko je kot komandir govor za-
ključil, je pozdravil s stisnjeno pestjo
in vzklikom »V boj za svobodo«. In
prvi celjski partizani so mu enoglasno
odgovorili:
»V boj!«
Tako kot v bližini Celja se je za-
čelo v okolici Ljubljane, pod Mrzli-
co so se zbirali partizani savinjske če.
te, pri Stromljah Brežiški komunifyi;i.
To je bil trenutek, ko je narod vzel
usodo v svoje roke. V štiriletnem boju
je zmogel nadčloveške napore in zma-
gal.
Prvi zublji upora so zaplapyolali v
up in nado zasužnjenega naroda —
pred 35 leti.
JURE KRAŠOVEC
12 stran — NOVI TEDNIK
St. 29 — 21. julij 1976 t
POD GRADOM — OBNOVLJEN

Minuli petek je bilo v kra-
jevni skupnosti Pod gradom
nadvse slovesno. Kaj ne bi,
saj je sedemdesetletni Franc
Tratnik prerezal trak pred
vrati prenovljenega kulturne-
ga doma (pri Stegu). S tem
so se uresničile dolgoletne
želje krajanov, saj je stari
kulturni dom dotrajal. Pri
tem seveda ni šlo samo za
zidove, ampak za obstoj vse
tiste žive dejavnosti, ki jo
lahko nosi v sebi in pogo-
juje lepo urejen prostor, kjer
se lahko zbirajo pri svojem
delu kulturniki in krajevne
družbeno politične organiza-
cije, krajevna skupnost in de-
legacije. V prenovljenem do-
mu imajo zdaj prostor vsi
in ponosni so nanj, saj so
ob sredstvih občinske skup-
ščine in kulturne skupnosti
Celja vse ostalo prispevali
sami. Načrt je izdelal celjski
arhitekt Janko Hartman in
mu gre vsa zahvala za res-
nično estetsko urejen dom,
ki s svojo preprosto notra-
njo ureditvijo deluje sveže
in odklanja ustaljena pojmo-
vanja o takšnih domovih,
kjer včasih najdemo tudi pri
novejših zgradbah vse polno
kičastih elementov, v zlaga-
nem geslu: »Za ljudstvo je
tako dobro, bolj je vse pi-
sano, rajši ga imajo!«
Ko je vse goste ob otvo-
ritvi v imenu organizacijske-
ga odbora pozdravil Zvone
Perlič, je Franc Tratnik, še
predvojni kulturin delavec in
»svobodaš« odprl dom. Na-
bito polna dvorana še ni mo-
gla sprejeti vseh. Predsednik
sveta krajevne skupnosti
Franc Kumar je spregovoril
zbranim o pomenu doma,
najzaslužnejši pa so prejeli
priznanja. Sledil je kulturni
program, najprej z moškim
pevskim zborom, ki deluje
šele mesec dni. Nastopili so
tudi učenci OŠ Polule, za
zaključek pa še domača
dramska skupina pod vodst-
vom Milana Gombača. Odi-
grali so enodejanko Berta
Brechta, ki pa je bila v iz-
vedbenem smislu pretrd oreh
za skupino, saj je Brecht ze-
lo zahteven še za poklicne
gledališke odre. Seveda to ni
kritika dramske skupine,
ampak naj bo to napotek k
programski usmeritvi za na-,
daljnje delo, saj bo skupina
zinogla še marsikatero nalo-
go na poti v kakovostna iska-
nja, ki jih v zadnjem času
najdemo veliko ravno na
amaterskih gledaliških odrih.
Prenovljeni kulturni dom
Pod gradom je velika prido-
bitev, ne samo za krajane
te krajevne skupnosti, ampak
za celoten mozaik v prizade-
vanju, da bi vsem delovnim
ljudem omogočili kar naj-
boljše pogoje dela, tudi tam,
kjer izkazujejo svojo voljo,
znanje in entuziazem izven
proračimskih interesov da-
našnje potrošniške družbe.
DRAGO MEDVED

V ponedeljek je v celj-
skem mestnem parku go-
stoval folklorni ansambel
Tanec iz Skopja, številno
občinstvo je navdušil s
pesmimi in plesi iz cele
Jugoslavije. Ansambel Ta-
nec slovf kot eden naj-
boljših tovrstnih ansam-
blov v Jugoslaviji. Našo
p>esem in ples je ponesel
tudi preko meja, gcfetova-
li pa so tudi v ZDA. Ce-
ljani so ansamblovo izva-
janje navdušeno sprem-
ljali in se jim na koncu
oddolžili z dolgotrajnim
apiavzom. Celjsko turisnc_
no dTuštvo je umetnikom
poklonilo v spomin celj-
ski simbol — splavarja.
številno občinstvo je bi-
lo samo dokaz več, kako
potrebujemo takšne pri-
reditve, čeprav je veliko
ljudi ravno v teh dneh
na dopxistih in ob morju.
V. š.
KNJIŽNIČARSTVO
POT DO BRALCA
Osrednja knjižnica, ki zdru-
žuje oddelke za študij, mar-
ksistično knjižnico, oddelek
za odrasle in mladino, od-
delek za otroke in podružnič-
na knjižnica za krajevno
skupnost Gaberje—Hudinja je
v svoj srednjeročni načrt za-
pisala nekatere bistvene raz-»
vojne smernice. Ob tem ne
smemo pozabiti tudi na iz-
posojevališča v Vojniku, na
Dobrni, v šmartnem v Rožni
dolini in v Strmcu, saj vsa
ta izposojevališča delujejo v
pogodbeni povezavi z Osred-
njo knjižnico.
Poglejmo samo nekaj po-
datkov. Pred dvema letoma
so v oddelku za študij letno
izposodili 25.449 knjig 1773
stalnim bralcem. Letno je
torej prišlo 14,35 knjige na
enega stalnega bralca. V od-
delku za odrasle in mladino
na policah domala ni več
prostora za nove knjige. Vpi-
sanih je 5424 bralcev, ki so
si izposodili v enem letu
kar 97233 knjig. V gaberski
knjižnici je na voljo bral-
cem 16419 knjig in so jih
stalnim bralcem v enem le-
tu posodih 10756. V podruž-
ničnih knjižnicah je' na vo-
ljo 16119 knjig (tudi knji-
ge za gabersko knjižnico).
V podružničnih knjižnicah je
bilo FK>prečno sposojenih 16,8
knjige na bralca.
Samo v letu 1972-74 je bi-
lo iz posebnih namenskih
sredstev Kulturne skupnosti
nabavljenih in za izposojo
pripravljenih 4606 knjig, od
tega za podružnice 3542 knjig,
za potujoče knjižnice pa 1064
knjig.
Trdnejša organizacijska po-
vezava bi veljala med delom
Osrednje knjižnice in stro-
kovnimi knjižnicami v delov-
nih organizacijah kot Cinkar-
na, Železarna štore. Splošna
bolnišnica, EMO itd.) še v
večji meri to velja za knjiž-
nice v šolah.
O knjigi je bilo že veliko
pisanega in govorjenega. Vse
preveč ugibanja, žal premalo
znanstvenih raziskav o vpli-
vu knjige na bralca, struk-
ture bralcev, vsebine knjig
itd. Ko je prišla na plan TV
se je pojavila bojazen, da
bo knjiga izumrla in da bra-
nje knjig že polagoma sodi
v preteklost, saj se bo to-
vrstni način sprejemanja in-
formacij bistveno spremenil
z razvojem elektronike. Kakš-
ne so razvojne možnosti v
te smeri, zaenkrat ne vemo,
vsaj v tolikšni meri ne, da
bi se lahko nanje skliceva-
li. Bolj moramo verjeti dej-
stvu, da v danostih, kakršne
imamo danes še vedno pre-
malo beremo. Da knjiga še
vedno ni naš tako velik pri-
jatelj, kakor se radi v svoje
zadovoljstvo pred kom posta-
vimo.
Zato ni nič čudnega, če
so si ravno v Osrednji knjiž-
nici v načrtu razvoja zasta-
vili velike naloge. Naloge na
področju, kako bralce še bo-
lje informirati o knjigah,
predvsem pa, kako čimveč
občanov pridobiti za stalne
bralce. To ni lahka naloga.
Toda z zavzetostjo, predvsem
pa načrtnim pristopom, s svo-
bodno menjavo dela in v tes-
nem sodelovanju z združe-
nim delom, bo mogoče mar-
sikaj doseči. Pisali smo že
o ustanovitvi Marksistične
knjižnice v Celju. To je že
velik korak k boljšemu in-
formiranju bralca. Nekatere
spremembe v oddelku za štu-
dij, pregled nad revijami in
drugo, tudi pripomorejo k
večji odprtosti. Verjetno v
tem še niso izčrpane vse ob-
like kontaktiranja z bralcem,
že to, da bo odslej mogo-
če z eno izkaznico obiskati
vse oddelke Osrednje 'knjiž-
nice velja za pohvalo, saj
gre za močno poenostavitev
in odpiranje vrat vseh oddel-
kov. Velja razmisliti tudi o
tem, dia bi v Novem tedniku
občasno objavljali zapise in
pisma ter dmge dokumente
važnejših dogodkov, avtorjev
(posebno z našega območja)
in tako predstavljali bralcem
vsebino, za katero niti ne ve-
do, da jo hrani Osrednja
knjižnica.
V srednjeročnem načrtu pi-
še, da bodo knjižnice funk-
cionalno prilagodili potrebam
bralcev, pri čemer bodo ufkd-
števali razvoj strokovnih
knjižnic. Na območju regije
bodo skušali nabaviti tudi
bibldobus, saj je del sredstev
že zagotovljen tudi pri re-
publiški kulturni skupnosti.
To so torej koraki tistih, ki
so prvi poklicani in odgovor-
ni za to, da bo čimveč knjig
prišlo v roke občanov. Zdaj
so na potezi občani. Upaj-
mo, da bomo čez določeno
obdobje lahko optimistično
pisali o boljšem odnosu med
nami in knjigo. Kajti — če
je ta odnos nezadovoljiv, ni
nikakor zaradi knjige, ampak
zaradi nas samih.
DRAGO MEDVED
SLOVENSKI PIHALNI KVINTET
V CELJU
V okviru letošnjih poletnih prireditev, ki jih prireja tu-
ristično društvo Celje, bo v ponedeljek, 26. t. m. ob 20. uri
v pokrajinskem muzeju pod čudovitim celjskim stropom
koncert uglednega Slovenskega pihalnega kvinteta iz Ljub-
ljane.
Ansambel sestavljajo člani orkestra ljubljanskega radia:
Jože Pogačnik (flavta), Božo Rogelja (oboa), Alojz Zupan
(klarinet), Jože FaJout (rog) in Jože Banič (bas). Vsi so
odlični solisti, imajo glasbeno akademijo in so nosilci šte-
vilnih domačih in tujih priznanj
Na bogatem repertoarju najdemo skladbe Papandopula,
Bravničarja, Kreka, Ramovža, škerjanca, Beethovna, Mo-
zarta, Haydna, Rossinija in drugih.

Delegati vseh treh zborov celjske občinske skupšči-
ne so na zadnji seji med drugim sprejeli predlog ko-
misije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve v
zvezi z imenovanji ravnateljev na posameznih šolah
v občini. Takole so se odločili:
Gimnazija — Ivan Grobehiik, profesor, za dobo
enega leta.
Tehniška šola — Jože Geršak, dipl. inž. geodezije.
Srednja zdravstvena šola — Franc Puncer, profesor,
šolski center za blagovni promet — Ludvik Rebeu-
šek, prof. mr. oec.
Šolski kovinarski metalurški center štore — Franc
Zelič, inž. varstva pri delu za dobo enega leta.
šolski kovinarski metalurški center štore — po-
klicna kovinarska ni metalurška šola — Ivan Plankar,
učitelj, za dobo enega leta.
šolski kovinarski metalurški center Štore — dom
učencev — Vladimir Podgoršek, vzgojitelj, za dobo
enega leta.
Gostin.ska šola — Jakob Majcen, predmetni učitelj.
Osnovna šola Franca Kranjca, Poluie — Milan Gom-
bač, predmetni učitelj.
Osnovna šola Slavka šlandra — Vera Strehovec,
predmetni učitelj.
Osnovna šola I. celjske čete — Pavel Bukovac,
predmetni učitelj.
Osnovna šola Pranja Vrunča, Hudinja — Adi Mar-
čič, predmetni učitelj.
Osnovna šola Ivan Kovačič-Efenka — Drago špendl,
predmetni učitelj.
Osnovna šola Frankolovo — Anton Drev, predmetni
učitelj.
Osnovna šola bratov Dobrotinšek, Vo.|nik — Miro
Klančnik, učitelj geografije.
Osnovna šola XIV. divizije, Dobrna — Na razpis ni
bilo prijav, zato je skupščina imenovala dosedanjega
ravnatelja Cirila Marinčka, predmetnega učitelja, za
vršilca dolžnosti ravnatelja za dobo enega leta.
Vrh tega je skupščina sprejela predlog komisije,
da na lastno željo razreši ravnatelja glasbene šole
prof. Cirila Vertačnika.
Skupščina je potrdila še imenovanje ravnateljev
pionirskega doma (Slava Vučajnk), WZ Tončke če-
čeve (Vilma štucin), WZ Anice Cemejeve (Anica Cet-
kovič), WZ Zarja (Ivanka Džešnič). Potrdila pa je
tudi imenovanje dosedanjega direktorja (lijubo Ze-
lič) centra za poklicno usposabljanje in zaposlovanje
invalidov v Celju.
FOLKLORA
IZ
POLJSKE
Na osrednji prireditvi ob
prazniku ol)čine Celje je na-
stopila tudi folklorna skupi-
na iz Poljske, točneje — 41
članov vaške folklorne skupi-
ne iz liiaty Dunejeca, nedaleč
od /.nanega zimskošportni^a
centra Zakopany. Posebnast
skupine je v tem, da so v
njej pravi vaščani in nepo-
sredni nosilci Ijud-skega izro-
čila. V soboto dopoldne sta
jih v imenu Celja in kulturne
skupnosti pozdravila predsed-
nik skupščine kulturne skup-
nosti Ct^lja prof. Anton
•Aškerc in tajnik občinskega
sveta ZKPOS Celje Štefan
Zvižej, že v petek pa jim je
Izrekel dobrodošlico v Celju
upravnik SLCi Igor Lampret.
ki je tudi predsednik zbora
ustvarjalcev skupščine kultur,
ne skupnosti Celja. Na sliki:
»instrumentalni del« skupine.
Foto: D. MEDVED
gt. 29 —21. julij 1976
NOVI TEDNIK — stran 15
LAŠKO »PIVO IN CVETJE«
TRINAJSTICA JE BILA SREČNA!
Tridnevni praznik »piva in
cvetja« je kronan z uspe-
hom. Vrsta športnih prire-
ditev se je zvrstila, med ka-
terimi je »Laščanjada«, ne-
kakšna mešanica med TRIM
in igrami brez meja, vredna
pozornosti razmišljanja o raz-
širitvi in E>opestritvi. Izka-
zal se je vse uspešnejši Rely
— team na sto kUometrov
dolgi progi. Razstava na ka-
teri so sodelovali pivovarna.
TRIM, Bor in Volna je bila
priložnost za ekonomsko uve-
ljavitev, le-tej pa so se pri-
družili še likovniki-amaterji,
zbiratelja raznih predmetov,
rejci ptic, čebelarji.
Košarkarska tekma doma-
činov z Olimpijo, nastop šo-
lanih pjsov iz Celja, nastop
folklorne skupine iz Maribora
je bilo kar preveč za en sam
popoldan in večer. Sobotna
»laščanjada« in letos še po-
sebej uspel ognjemet so go-
tovo nadaljnja uspeh prire-
ditve. Zat>ava na p>efcih zaba-
viščih in še približno tolikih
dodatnih točilnih mest je le-
tos zadovoljilo več obisko-
valcev kot leta nazaj, pa naj
gre za ples ali cenejše pivo.
In nedelja, čeravno prave
kmečke ohcetd ni bilo, so
se v p>ovorki zvrstili delov-
ni ljudje, da tako rečemo,
industrije ter podeželja. Pra-
va atrakcija so biü mladn
godbeniki iz Logatca, ki so s
prikupnostjo in neutrudnost-
jo posekali nekoč ob enaki
priložnosti gostujočo franco-
sko skupino.
Spodrsljaji, seveda so tudi
bili, vendar je treba imeti v
mislih dejstvo, da takšno pri-
reditev vsako leto pripravi
četica prostovoljcev iz turi-
stičnega društva, hortikultur-
nikov, športnih delavcev in
organizacij ter društev, ki
vselej padi sodelujejo.
Konec dober, vse dobro.
Trinajsta turistična priredi-
tev v Laškem »pivo in cvet-
je« je uspela. Obisk je bil
letos rekorden. To pa je tu-
di cilj, da kar naravnost po-
vemo »kritikastrom«, ki še
vedno mislijo, da je prire-
ditev predvsem Laščanom v
zabavo.
Ker se bo treba navaditi v
rezultate vključevati tudi
stranske učinke in poznejše
vplive, ne pa samo meriti
trenutni finančni vispeh, je
treba pribiti, da bi opusti-
tev take prireditve bila že
škodljiva stvar. Vsem, ki so
tokrat pod i>ezo težav, dela
in naporov klecali, bi bilo
treba nuditi javno družbe-
no podporo in priznanje, kot
je bila letošnja podelitev pri-
znanj »2. julij« turističnemu
društvu, že zato, da bd ne
biH preglasni in slišni, Id v^-
lej ob strani kritizirajo in
modrujejo —■ navadno pre-
križanih rok.
Trinajstič »pivo in cvetje«.
Podobno kot vsako leto, ven-
dar spet različno. Najmanj
je bilo novih obrazov med
tistimi, ki so se že trinajstič
vpi'egli v voz organizatorjev.
Kaj je, da tako rečemo,
»strateški oilj« prireditve?
Opozoriti širšo domovino, da
je Laško turistični kraj, da
ima občina Laško ambicije to
tudi ostati in to gospodar-
sko panogo razvijati še vna-
prej. Laško na to prireditev
vabi v goste. No, žal se še
vedno mnogi Laščani, ki ni-
so tako nepomembni, obna-
šajo kot tisti zdolgočaseni
gostitelji, ki vabijo v hišo go-
ste zato, da bi le ti razve-
drili domače. Ti potem godr-
njajo, da zavoljo »prišlekov«
nimajo kam sesti, da je pri-
reditev vsako leto podobna
itd. Piva je po »službeni
dolžnosti« v Laškem dovolj,
manj pa cvetja, ker je hor-
tikultumo društvo še vedno
četica entuziastov, tudi za-
to, da je moral njegov pred-
sednik plezati kot veverica po
mostnem ogrodju in ga spre-
minjati v »viseč« vrt.
Če je turizem ena od pri-
oritetnih panog bodočega raz-
voja v občini, potem ie takš-
na prireditev mimogrede po-
vedano »ekonomska in poli-
tična hkrati« in bi ne sme-
la biti po principu tenko-
čutne delitve pristojnosti v
tej občini izrazito zadeva La-
ščanov in njenih krajevnih
organov?!
In če so ob taki prilož-
nosti svojo dejavnost in pri-
zadevnost pokazali še drugI,
če so se z razstavami odre-
zali rejci ptic, čebelarji, li-
kovniki-amaterji, zbiratelji
raznih spominkov in predme-
tov, če so na praznik opozo-
rili na 1Ü0 kUometrov dolgi
progi udeleženci »avtoralyja«,
to je F'umo poživitev in kra-
ju v dobro ime.
Ker nima smisla kronolo-
ško opisovati vseh dogodkov,
vsake prireditve posebej, ra-
je ob koncu opozorimo na
nekaj dejstev, ki izjahajo iz
splošnih opažanj.
Zaradi časa, v katerem pri-
reditev vedno poteka, bi bilo
bolje vključevati le take toč-
ke prireditvenega sporeda, ki
imajo razvedrilni značaj. Fia-
sko, ki so ga prav Laščam
v petek zvečer »priredili« s
svojo odsotnostjo na predsta-
vi folklorne skupine »Jože
Hermanko« iz Maribora ima
tudi drugo plat medalje. Vsa-
ko prizorišče izven središča
(beri: bližine gostišč) in vsa^
ka prireditev, ki ji naj avdi-
torij napolni domače občin-
stvo, je tvegana zadeva.
Najbrž vodita iz take dile-
me le dve poti. Ali se od-
reči točkam, ki z gostinst-
vom niso združljive, ali pa
zagotoviti, da bog Bakhus ne
bo neprestano porazil nežnih
muz.
In še nekaj! V Laškem bo-
do morali razmisliti o tem,
kako zagotoviti dotok denar-
ja za pokritje stroškov, ne
da bi za vsako prireditev pK)-
birali vstopnino ali prispev-
ke posebej. Tako bi najbolj
aktivne točke, kot je bila to-
krat nastop mladih glasbe-
nikov iz Rogatca, lahko vklju-
čili v najbolj množičen ambi-
ent na najbolj obiskan dan.
J. KR.
BRASLOVČE

Tudi letos bo Turistično
društvo Braslovče pripravilo
tradicionalno kmečko turi-
stično» prireditev »Dan slo-
venskih hmeljarjev«. Celotna
organiaacdja že štirinajstega
praznovanja je v polnem te-
ku, pa čeprav bo prireditev
7. in 8. avgusta.
Poseben odbor, ki dela v
ta namen že več kot mesec
dni želi, da bd v letošnje
praznovanje vnesli čimveč no-
vitet, ki bi privlačile čimveč
obiskovalcev. Da bodo lahko
to prireditev izpeljali, j^im je
omogočil pokrovitelj Tovarna
Motvoza in platna iz Grosup-
ljega. Omenjena delovna
organizacija je pripravljena
p>okritd del stroškov, priredit-
ve. To delovno organi25acijo
pa poznajo prav vsi hmeljarji,
saj ta tovarna izdeluje zanj
polipropUinsko vrvico —
»špago« za napeljavo hme-
ljarskih vodil.
Celotna organizacija praz-
novanja hmeljarjev bo letos
malo drugače organizirana.
Hmeljarska skupnost se je
praznovanju odrekla, name-
sto nje pa je priskočila na
pomoč TOZD KK Hmezad
Kooperacija. Ta bo v soboto
7. avg-usta organizirala v dvo-
rani Hmezada že tradicional-
no srečanje hmeljarjev. To
bo bolj stanovska zadeva, ix>-
delili pa bodo priznanja hme-
ljarjem za dolgoletno uspeš-
no delo na področju hme-
ljarstva, ter izbrali novega
hmeljarskega starešina. Tu se
bodo predstavile tudi kandi-
datke za hmeljarsko prince-
so s spremljevalci. V nede-
ljo 8. avgusta bo ob 14. uri
sprevod skozi trg Braslovče
na prireditveni prostor s pri-
kazi iz hmeljarstva. Letošnji
načdn proglasitve hmeljarske
princese bo drugačen kot le-
ta p>oprej. Kandidatke bodo
morale s svojimi spremlje-
valci nastopiti v nekaterih
veščinah ter tudi tako doka-
zati, da si naslov princese
zaslužijo. Na sliki: Z lanske-
ga sprevoda skozi trg Bra-
slovče.
l^kst in foto: T. TAVČAR
Do obiranja hmelja je še slab mesec dni. V teh dneh se v glavnem škropi in dognojuje,
z ozirom na pomanjkanje padavin pa že dalj časa hmelj pridno zalivajo, da bi tako vsaj
malo ublažili škodo. Ker pa namakalne naprave še niso urejene v vseh hmeljiščih, bo
letošnji pridelek vsekakor manjši.	Foto: T. TAVČAR
ŽALEC

Prejšnji teden se je v Žalcu
sestal izvršni svet in obrav-
naval poročilo o škodi, ki jo
je v nekaterih krajih občine
naredila toča. Takoj potem,
ko so v občini izvedeli, da
je toča močneje prizadela
šmiklavž, Ojstriško vas, Zgor-
nje Gorče in Male Braslovče,
je odšla na teren komisija za
ugotavljanje škode, ki je spo-
ročila, da je toča poleg ome-
njenih naselij, kjer je škoda
največja, prizadela tudi več
drugih. Toča je pustošila še
v Letušu, Podvrhu, Zresarjih,
Kamenčah, Glinju, šmatevžu,
Gomilskem, Kapü, Taboioi,
Lokah ter delu Pondorja, delu
Grajske vasi in delu Tmave.
Toča je padla v izredno ne-
ugodnem času, saj je bil po-
spravljen šele del poljščin in
seno. Tako je nastala izred-
na škoda predvsem na hme-
ljiščih, žitih, vinska trti in
sadovnjakih. V najbolj pri-
zadetih krajih je bil uničen
prav ves pridelek hmelja, ži-
ta in koruze, krompir do po-
lovice, pesa 70-odstotno, braj-
de in sadovnjaki pa so tudi
tako poškodovani, da letos ni
mogoče pričakovati pridelka.
Tudi v ostalih krajih je bila
škoda visoka in pri i>osamez-
nih kulturah ocenjujejo, da
bo pridelka manj, kot je bilo
pričakovati. Izvršni svet je
po pregledu stanja sprejel
vrsto priporočal in sklepov in
z njimd poskušal prizadetim
kmetom kar najhitreje in
najučinkoviteje pomagati pre-
broditi posle«lice toče. Davčni
upravi je naložil, da prošnje
za davčne olajšave nemudoma
reši, odloži pa naj tudi izter-
javo davkov na prizadetem
območju. Skupnosti pokojnin-
skega in invalidskega zavaro-
vanja in skupnosti zdravstve-
nega varstva in zavarovanja
so člani izvršnega sveta pri-
poročili, da v sodelovanju z
občinsko komisijo 2a ugotav-
ljanje škode presodi, če so
prizadeti kmetje zmožni pla-
čati prispevke. Zavarovalnici
Sava so predlagali, naj čim-
prej izplača zavarovalne pre-
mije vsem, M so imeli svoja
polja zavarovana. Institutu za
hmeljarstvo pa so naročili,
da naj vnovič preveri obramb-
ni sistem pred točo in pred-
laga potrebne izboljšave.
Vendar pa škoda v žalski
občini ne nastaja le zaradi
toče, čeprav je bila ta naj-
večja. Zaradi izredno vročih
dni v zadnjih mesecih in za-
radi majhne količine padavin
preti sedaj kmetom tudi su-
ša. Zato so se na seji dogo-
vorili za ukrepe, s katerimi
bd čimbolj zmanjšali posledi-
ce suše. Izvolili so tudi po-
seben štab, ki je odgovoren
za izivedbo teh ukrepov in za
njegovega predsednika izvolili
člana izvršnega sveta Ivana
Glušiča.
BRANKO STAMEJČIC
PRIJETNO
PRESENEČENJE
Sem vaša redna naroč-
nica in tudi bralka. Pi-
šem vam, kar sem sama
doživela.
Pred kratkim sem se
zdravila v celjski bolnišni-
ci na urološkem oddelku.
Bila sem res preseneče-
na. Vsi so bili zelo pri-
jazini z menoj. Zdravnik,
medicinske sestre, strež-
nice, čistilke ... pač vsi.
Tega nisem pričakovala,
ker sem navadna kmečka
žena.
Velikokrat čujem, da je
kmečki človek zapostav-
ljen. Tu pa tako ni bilo.
Nihče ni delal nobenih
izjem. Za vse so imeli
lepo besedo, seveda tudi
zame, in če sem kaj ra-
bila, sem vedno dobila.
Zato so vredni pohvale.
NE2A ZDOLSEK
M. Dobje 29, Dramlje
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Najprej hvala za pismo.
Veseli nas, da ste doži-
veli to prijetno presene-
čenje. Sicer pa menimo,
da je že skrajni čas, da
bomo takšen odnos do
bolnikov doživljali pov-
sod, vsi in v vseh zdrav-
stvenih ustanovah.
RAZOČARAN
SEM
Zelo sem razočaran nad
postrežbo in odnosom, ki
sem ga bil v gostišču
»Ribič« v Celju deležen
v četrtek, 15. t. m.
Naj zapišem, da stanu-
jem le 30 metrov proč od
tega gostišča. Tisti dan
sva se s prijateljem na-
menila k »Ribiču« na" ka-
vo. Ker je šlo vse na hi-
tro, sem pomotoma vzel
s seboj le denarnico, v
kateri sem imel le nekaj
drobiža. V gostišču sta
se nama pridružila še
dva. Tudi zanju sem na-
ročil kavo. Ko pa sem
hotel plačati, sem ugoto-
vil, da imam premalo
denarja. Prosil sem nata-
karico naj počaka, da
stopim domov po denar.
Tedaj pa se je usulo.
Vpričo drugih gostov je
začela vpiti, da mi ne do-
voli prestopiti niti pra-
ga. Prijatelji so hoteli sa-
mi poravnati račun, pa
jim nisem dovolil, ker
sem jih jaz povabil. Na-
vzlic temu, da me je na-
takarica zadrževala, sem
odšel domov jx) denar.
Ko sem poravnal račun,
je natakarici eden od pri-
jateljev rekel, da ni rav-
nala prav, če gosta tako
sramoti pred drugimi.
Pa je rekla: »Pritožite se
komur hočete!«
Moram reči, da me je
bilo sram in da kaj ta-
kega v tem gostišču ni-
sem pričakoval.
Naj še povem, da se
mi je pred kratkim ne-
kaj podobnega zgodilo v
Merxovem »Expresu« pa
je bila natakarica do me-
ne obzirnejša.	SP
MATKE
PRAV RADI IGRAJO
Matke, prijetna vasica, sti-
snjena med Hom, Golavo in
Mrzlico, se je v povojnih le-
tih razvila v lepo urejeno na-
selje. Krajane je treba po-
hvaliti, da načrti, ki so jih
sprejeli na svojih zborih, ni-
so bili le besede, marveč so
s pridnimi rokami, složnost-
jo in veliko mero požrtvoval-
nosti marsikaj koristnega na-
redili. Zgradili so asfaltno ce-
sto, ki bi jo radi sedaj še
razširili, imajo vodovod, zra-
slo je mnogo novih hiš, šolar-
je in mnoge odrasle vozi v
kraj in iz njega avtobus. Pred
leti so si želeli še trgovino.
vendar v prizadevanjih doslej
še niso uspeli.
V velik uspeh krajanov gre
šteti, da so prizadevni gasil-
ci med katerimi je tudi pre-
cej dobrih amaterskih igral-
cev, preuredili nekdanjo
hmeljsko sušilnico v zares
lep kulturni dom. V spodnjih
prostorih so si gasilci uredi-
li še svoje prostore, kar zra-
ven pa bo vsak čas odprt lič-
no opravljen bife. Skratka,
prebivalci Matk so po svo-
bodi, h kateri so med NOB
tudi sami veliko pripomogli,
veliko naredili.
Res pridna, prizadevna in
ustvarjalna je igralska skupi-
na, ki pripravlja program ob
vseh važnejših praznikih, še
pomembnejše je, da vsako le-
to pripravijo najmanj eno,
največkrat pa dve igri. Z va-
jami ni težav, čeprav priha-
jajo nekateri nanje tudi po
uro daleč. Igre sami režirajo,
sami igrajo, gradijo kuli-
se... Ker je v domačih Mat-
kah dvorana hudo tesna, gre-
do radi še na gostovanja in
povsod so jih veseli. Tako
prizadevni igralski družini je
treba le čestitati, pa tudi de-
narno "bi jim družba lahkO;
bolj pomagala. Na sliki:
Igralci, ki so uprizorili igro|
»Dve nevesti«.
SV. ROK NAD ŠMARJEM
SPOMINI SO LEPI
Obletnice, takšne ali dru-
gačne, so nasploh zelo zani-
mive zadeve. Tisoč utrinkov
znova zagleda beli dan, ne-
broj spominov preveja slav-
Ijence, marsikatera solza
najde svojo pot na trudne
oči. Več let je oddaljeno od
nekega dogodka, vse bolj
postajajo spomini živi in pri-
jetni. Zlasti še, če so stari
petdeset let.
Natanko toliko so nam-
reč stari spomini Martina
Ambroža, Toneta Breznika,
Iva Džurota, Mihe Preloga,
Janka Prislana, Albina Pod-
javorška, Frančka Roglja,
Draga šepca in Ulage, Fran-
ca Vičarja, Jurčka Vrežeta,
Srečka Vutkoviča in Stanka
Zavratnika, nekadnjih matu-
rantom letnika 1926 na dr-
žavnem moškem učiteljišču
v Mariboru. Ni še tako dol-
go, kar so se zbrali, da pro-
slave ta prijetni dogodek, na
katerega jih veže toliko lju-
bih spominov, zavetišče pa
jim je ponudil dobrodušno
in velikosrčno njihov nekda-
nji sošolec, Jurček Vreže,
znani celjski glasbeni dela-
vec, kar v svojem pribežali-
šču, na Sv. Roku nad Šmar-
jem pri Jelšah.
O tem, da je bilo sreča-
nje zanimivo in da so ob-
čutki nemalokrat prekipeva-
li, ne bi govorili. Raje povej-
mo nekaj besed o ljudeh, ki
so se tisto soparno popoldne
znašli v tem prečudovitem
delčku naše zemlje.
Iz vrst nekdanjih maturan-
tov državnega moškega uči-
teljišča je izšla vrsta mož,
tudi domačinov s celjskega
območja, ki danes lahko s
ponosom povedo, da so ne-
kaj dosegli in dali domovi-
ni. Omenimo Draga Ulago
znanega javnega delavca na
telesno kulturnem področju,
ki še sedaj ne miruje, saj
pripravlja knjigo telesna
vzgoja, šport in rekreacija
pa Franja Rogla, predsedni-
ka bivšega okraja Murska
Sobota, domačina iz Prebol-
da. Rogelj je bil vseskozi
znan in prizadeven družbeno
politični delavec. Med njimi
zavzema vidno mesto tudi
Podjavoršek, ki ga Celjani
dobro poznajo, pa Janko
Prislan, zato o njima ne bi
govorih. Vsi, ki ljubijo slo-
vensko pesem in glasbeno
kulturo nasploh, gotovo po-
znajo Jurčka Vrežeta.
še bi lahko naštevali, za-
sluge ima še marsikdo, toda
potem bi potrebovali Hste
in liste. Ne pozabimo tudi,
da je marsikateri nekdanji
maturant letnika 1926 doka-
zal ljubezen do naroda, ki
mu je bil predan z dušo in
telesom tudi s puško v roki
v letih, ki so za našo zgodo-
vino brez dvoma izredno
pomebna. Nekaj jih je bilo
v pregnanstvu, kjer so prav
tako darovali svoje žrtve.
V prijetnem vzdušju so se
slavljenci spomnili tudi ti-
stih sošolcev, ki jih ni več
pa tudi svojih nekdanih pe-
dagogov, zlasti dr. Ljudevita
Pivka in Ivana Vrežeta, rav-
natelja državnega moškega
učiteljišča in razrednika nek-
danje dijaške garde ter ene-
ga prvih raziskovalcev in
zgodovinarjev cerkvice Sv.
Roka na Predenci.
MILENKO STRAŠEK
Prijetno srečanje
STOJIM NA POSTAJI IN či^J^AM NA VLAK... — Takšen je posnetek na železniški po
staji v Podčetrtku za toplice. Žal je postaja brez strehe, ki naj bi varovala ljudi, ki jil
v teh dneh sploh ni malo, pred soncem in snegom, pred dežjem in točo. Občani pa obi
skovalcl pa si tudi želijo, da bi končno že asfaltirali tisti del ceste od toplic do glavni
ceste, da ne bi bilo treba požirati oblake prahu ali se umikati globokim in številnin
lužam. Ce bi bilo tudi to urejeno bi toplice prav gotovo precej pridobile.
Foto: LOJZE OJSTERŠEI
KROJAČI NA IZLETU
Sekcija oblačilne stroke pri strokovnem odboru republiške gospodarske zbornice v Ce-
Uu je pripravila za svoje člane zanimiv strokovni izlet, ki je vodil najprej v Maribor na
ogled Mariborske tekstilne tovarne. Nazorno so se seznanili z celotnim procesom za pripra-
vo vzorcev in kvalitet blaga.
Oblačilce je nadalje vodila pot r Mursko Soboto, kjer so se srečali s svojimi kolegi
v priznani murskosoboški tovarni konfekcije MUR.4 ter si ogledali izpopolnjen sistem izde-
lovanja sodobnih oblačil na tekočem traku.
Izlet je trajal ves dan ter so se z najlepšimi vtisi vrnili v Celje šele zvečer. Na posnet-
ku pred murskosoboško konfekcijo Mura.	M. F.
VELENJE:
TEKMOVANJE RIBIČEV
Na velenjskih jezerih so preteklo
nedeljo po-eizkiisili športno sreöo šte-
vilni ribiči od bUzu in daleč. Na sed-
niem meddružinskem tekmovanju v
lovu rib s plovcem se je za prehodni
. galeško-Savinjski pokal pomerilo 36
r članskih in 15 mladinskih ekip in več
posameznikov iz 25 ribiških družin.
Med člani je osvojil prvo mesto in
pokal v trajno last VLADO LANGUS
iz RD Straža — Sava, med mladinci
pa je bil prvi IZTOK NEKREP iz RD
Mura — Sladki vrh. Vlado Langus je
prvo mesto dosegel z ulovom 347 ko-
; sov rib.
Med ekipami članov so prvo mesto
' zasedli ribiči iz Straže, drugo iz Čr-
nomlja in tretje iz Novega mesta. Med
mladinci pa so se odrezali ribiči iz
Sladkega vrha, drugi so bili iz Straže,
tretji iz Velenja.
Na meddružinskem tekmovanju, ki
sodi v sestav republiškega tekmovanja,
so prvim {jetim članom in mladincem
podelili še odlikovanja, nadaljnjim
petim diplome, vsem pa še praktična
darila.
KONJICE: ZA PRAZNIK
IZLETI
Ob jutrišnjem prazniku — Dnevu
vstaje so pripravile številne krajevne
organizacije ZZB NOV v konjiški ob-
čini manjše slovesnosti. Ponekod bodo
praznik proslavili s tovariškim sreča-
njem, drugod pa se bodo člani Zveze
borcev odpravili skupaj na krajši izlet
v kraje, ki so vezani na dogodke iz
narodnoosvobodilne borbe. Sicer pa
se bo občinska delegacija udeležila os-
srednje slovenske proslave ob 22. juli-
ju v Dražgošah.	D. S.
ŠMARTNO:
SPOMENIK UREJEN
Dolgo je trajalo, da so v šmart-
nem ob Paki temeljito spremenili
okolje spomenika. Priznati je treba,
da je bila obnova posrečeno oprav-
ljena. Celotni stroški so znašali okoli
sedem milijonov starih dinarjev. Naj-
več je prispeval velenjski Vegrad, ki
ima tudi patronat nad spomenikom,
dalje krajevna skupnost Šmartno ob
Paki in to dva milijona starih di-
narjev iz samoprispevka, občinski od-
bor Zveze borcev Velenje ter krajev-
na skupnost Gorenje-Paška vas, vsa-
ka po en milijon starih dinarjev.
Kako lep je zdaj pogled na spo-
menik. Okrog njega so položene mar-
j mornate plošče, dosti pa je tudi
. okrasnega grmičevja. Pa bo ostal tak
tudi v naprej? Upajmo!
ZORKO KOTNIK
DOBRNA: 100 LET
GASILSTVA
I Prihodnje dni bo na Dobrni zelo
! živahno. Ne samo zaradi odlične turi-
i stične sezone, saj imajo zasedene sko-
i raj vse zmogljivosti tudi zasebniki, da
ne govorimo o zdravilišču, ki je pre-
polno, marveč tudi zaradi drugih pri-
reditev. Ob koncu tedna, v soboto, 24.
in v nedeljo, 25. t.m. bodo počastili
i stoletnico gasilstva v kraju.
1 V soboto ob sedmih zvečer bo v
j dvorani zdraviliškega doma slavnostna
j seja domačih gasilcev, na kateri bodo
ispregovorili o častitljivi obletnici, vrh
Itega pa podelili še gasilska priznanja.
Spored bodo izpopolnili s kulturnim
I programom.
V nedeljo bo najprej kombinirana
Vaja s civilno zaščito. Po povorki in
kulturnem programu pa bodo izročili
Ramenu nov orodni avto s cisterno, za
katerega so denar sami zbrali. Slav-
Uost bo pri gasilskem domu.
ILAŠKO: SREČANJE
jOSEMDESETLETNIKOV
; Društvo upokojencev Laško je tudi
l^tos povabilo na srečanje s pogostit-
vijo svoje Člane, stare nad 80 let. Pri-
šlo jih je 54, med njimi najstarejši,
Zelo živahen, Jože Veber, ki je 28. fe-
'bruarja letos slavil 92. rojstni dan.
1 Srečali so se v domu upokojencev,
j ^žabnost med slavljenci pa je še
_ Posebej popestril nastop domačega
,pevskega zbora upokojencev, ki je pod
TOdstvom Julija Goriča zapel pet pesmi.
Zbane starostnike in druge je po-
zdravil predsednik društva ujxjkojen-
cev, Matija Pelko, ki jih je med dru-
gim spomnil, da so živeli v razgiba-
nem, viharnem in burnem času, da so
preživeli dve svetovni vojni, šli skozi
revolucijo in velike socialne spremem-
be ter doživeli velikanski tehnični na-
predek. Dočakali so vzpon delovnega
človeka v novi Jugoslaviji, p>omagali
pri njeni graditvi in bili med soustvar-
jalci njenega razcveta. Mnogi so aktiv-
no sodelovali v borbi proti okupatorju.
To srečanje laških starostnikov so
finančno podprli: zdravilišče, pivovar-
na, ZZB NOV občine Laško in kra-
jevna organizacija ZB NOV Rečica.
V	imenu upokojencev se je izvrš-
nemu odboru svojega društva zahva-
lil Otmar Križnik.
FRANC NAPREl
ŠTORE:
POMLAJUJEJO VRSTE
Pred triindvajsetimi leti je bilo
krvodajalstvo organizirano tudi v što-
rah. Krvodajalci, ki jih je čedalje
več, so se pred dnevi zbrali v domu
železarjev na Teharjih in proslavili
dan krvodajalcev. Res je, da nekoliko
po^no, toda navzlic temu prisrčno in
slavnostno.
V	triindvajsetih letih je približno
900 železarjev darovalo kri kar 5160-
krat ali približno 1500 litrov krvi! Mno-
gi so jo darovali in jo še darujejo po
večkrat, štiriinštirideset med njimi jo
je darovalo od 20 do 30-krat, pet od
30 do 40-krat, štirje pa od 40 do 50-
krat in celo nad petdesetkrat.
Prav tako se lahko pohvalijo na
terenu, saj je na območju krajevne
skupnosti Štore darovalo 163 oseb kri
998-krat ali povprečno vsak po šest-
krat. V zadnjih petih letih so podeliM
na območju Štor 362 priznanj daro-
valcem krvi. šest krvodajalcev je pre-
jelo spominske nagrade v obliki roč-
nih ur.
Lani se je za darovanje kna pri-
jiavilo 469 članov delovnega kolektiva
železarne. Od prijavljenih so jih 40
odklonili. Količina darovane krvi pa
je znašala okrog 1.52 litrov! Razvese-
ljivo je dejstvo, da je med darovalci
krvi vsako leto več mladih.
Predsednik komisije za krvodajal-
stvo pri sindikalni organizaciji železar-
ne, štefart Krumpak, je na letošnji
proslavi podelil 76 priznanj. Posebno
svečano vzdušje pa je zavladalo, ko
so zadonele lepe slovenske in druge
pesmi iz grl pevskega zbora slepih.
Poudariti je tudi treba, da ima
krvodajalstvo vso oporo pri vseh
organih v železarni in krajevni skup-
nosti. Zato tudi lepi uspehi. To pa je
vredno posnemanja.
RUDOLF URŠIC
ŠTORE: VENDARLE
IZBOLJŠANJE
Po večmesečnem nevzdržnem stanju
se razmere v obratni ambulanti v što-
rah vendarle izboljšujejo. To isrtjoljša-
nje se zlasti nanaša na prihod stalne
zdravnice Branke Radovanovič-Murte-
zani. Razen tega pa v kratkem priča-
kujejo prihod še svojega štipendista,
prav tako zdravnika, ki je na odsluže-
nju kadrovskega roka.
Gre torej za kadrovske rešitve, med-
tem ko prostorske še vedno ostajajo
odprte.
KDAJ ZDRAVSTVENI
DOM?
šmarčani so se že veselili, da bodo
v kraju vsaj letos pričeli z gradnjo
zdravstvenega doma. Za začetk del je
bil sprva določen prvi april. Pa ni bilo
nič! No, ljudje so ta datum kar prešli,
je pač prvi april, dan onih, ki se radi
šalijo. Bolj začudeni pa so bili 1. juni-
ja, ki je bil pozneje določen za zače-
tek del. Spet nič!
Ljudje v šmartnem ob Paki meni-
jo, da je gradnja novega zdravstvene-
ga doma nujno potrebna, sicer pravi-
jo, da ne bodo verjeli ničesar in niko-
mur več.
Podobno je z blokom, ki bi ga naj
postavili v šmartnem ob Paki za bor-
ce, upokojence in delavce, ki so zapo-
sleni v Gorenju. Tudi ta večkrat izgo-
vorjena obljuba doslej še ni bila ures-
ničena. Kako dolgo še tako?
ZORKO KOTNIK
VINSKA GORA
3 KM
NOVEGA
ASFALTA
Viivsku goru bo nadvse sve-
čano proslavila svoj krajev-
ni praznik, julij, zlasti
slavnostno bo v vasi Lipje,
kjer bodic izročili namenu
no 3 km dolgo asfaltirano
cesto, ki so jo zgradili kra-
jani sami in z družbeno po-
močjo.
I>ela so se lotili zavzeto.
Najprej so izvolili gradbeni
otlbor in za njegovega pred-
sednika Stanka Avbrehla,
upokojenega rudarja (na sli-
ki). V odboru «so hib" še:
Alojz Petek, Ivan Gaber,
Franc Avbreht, Kari Petek
in Franc Špegu.
Akcija je kmalu stekla. Pr-
va denarna sredstva so da-
li krajani sami in to vsak
po .300 starih tisočakov, vsak
pa se je še zavezal opraviti
po 50 udarniških ur. Na kon-
cu so jih opravili več, saj
so jih skupaj zabeležili več
kot 2.000. Svoje je dala tudi
krajevna skupnost Vinska
gora in «icer iz samopri.spev-
ka 9 starih milijonov, zatem
REK Velenje 6 ter občina
Žalec 25 starih milijonov. Pri
vsem tem pa ne gre poza-
biti na kmete, ki so opra-
vili veliko prevozov in zem-
ljo za cesto odstopili brez-
plačno.
Tako so uspeli in zdaj
imajo v vasi vse, kar potre-
bujejo najbolj: vodo, elektri-
ko in oesto. Slednjo asfalti-
rano.
L. OJSTERÄEK
RIBE
NISO
CIKALE
Ob otvoritvi novega ribi-
škega doma v Preserjih je
bila pravzaprav edina napa-
ka, da ribe nikakor niso ho-
tele prijemati. Prevroče je
bilo in najbrž se jim ni lju-
bilo metati se za vabami.
»Poglejte, jaz jo pa
imam,« se je v množici ri-
bičev, ki so zaman nan^aka-
li trnke, oglasil hudomušni
glas Štefana Bednjaniča. No,
tudi štef je nekoliko pogoiju-
fal, saj je svojo ribo poteg-
nil iz mreže, kjer so bile
pripravljene za pečenje.
Štef in ostali ribiči pa so
na svoj trenutek morali po-
čakati kar do večera, ko so
se postrvi v ribniku le »pre-
budile« in pričele »cukati«.
EDI MASNEC
MALA ANkETiV
JESEN
ŽIVLJENJA
Prvi stanovalci so se v novi upokojenski blok v
Preboldu vselili februarja. Kar 22 družin in posamez-
nikov je našlo svoj dom v novih, boljših življenjskih
pogojih, ki jih nudi dom upokojencev Iz pogovora z
upokojenci, ki smo jih obiskali, pa smo dobili vtis,
da z novim okoljem le niso tako zadovoljni. Zado-
voljni so ^ stanovanjskimi prostori, moti pa jih ne-
urejena okolica in še kaj. S čim so torej zadovoljni
in kaj kali njihovo srečo?
Pavla Kreže: Vesela
sem, da sva z možem
dobila tako lepo stanova-
nje. škoda je le, da stav-
ba ni podkletena, saj so
pritlična stanovanja zato
v neposrednem stiku z
zemljo in je pod zaradi
tega bolj hladen. Sicer
pa je življenje v domu
lepo. Stanovalci se dobro
razumemo, veseli pa smo
tudi, ker je v bližini tr-
govina in lahko vse po-
trebno sproti nakupimo.
Julka Martinčič: S sta-
novanjem sem zelo zado-
voljna, le sonca je pre-
malo na tej strani. Na-
poti je sadno drevje. Ško-
da, da projektant ni pred-
videl v načrtu dimnih na-
prav, saj smo vezani iz-
ključno na elektriko. Ka-
dar te zmanjka, moramo
jesti suho hrano, ali pa
se prehranjevati v gostil-
nah. Tudi okolica bi lah-
ko bila lepše urejena. Ni
prijetno hoditi po ilovici
in kamenju, ki je okoli
doma.
rff W
' Sv w
'j I' I
Ivan Kreže: Tudi mene
moti, da so pritlična sta-
novanja tik nad zemljo.
Hladneje je, kot bi mo-
ralo biti. V najbolj mrz-
lih dneh februarja in
marca pa nam je naga-
jala še centralna kurjava.
Upam, da bo prihodnje
leto bolje, da ne bo na-
pak pri ogrevanju in da
nas v pritličju ne bo zeb-
lo. Sicer pa sem z novim
domom zelo zadovoljen.
Stanovalci si skupaj
ustvarimo prijetno živ-
ljenje.
Ferdo Lah: Z ženo Jo-
žico sva se preselila v
Prebold iz Založ. Ker sva
prej živela v težkih raz-
merah, nama je novo sta-
novanje še toliko bolj
všeč. Res pa je, da je za
nas, ki imamo nizke po-
kojnine, stanovanje neko-
liko predrago. Moti naju
še to, da se za kuhanje
ne da uporabiti štedilni-
ka na trdo gorivo. Ni pri-
jetno, če zmanjka elek-
trike in plina. Sicer pa
sva zadovoljna in tu uži-
vava svoj mir.
Tončka Kostanjšek: V
Prebold sva prišla z mo-
žem iz Polzele. Tu so
življenjske razmere mno-
go ugodnejše kot v prejš-
njem stanovanju, škoda
je le, da je okolica do-
ma tako neurejena. So-
sedni bloki so mnogo bo-
lje urejeni in prepričana
sem, da bo tudi naš kma-
lu dobil lepše okolje,
škoda, da asfalta pred
kratkim, ko so urejali so-
sesko, niso potegnili še
za nekaj metrov naprej.
Bilo bi lepše.
Kljub temu, da še ni vse, kot bi moralo biti, pa
moramo povedati, da so preboldski upokojenci veseli,
ker so prišli do svojega doma in boljših pogojev za
življenje. In ko bodo uredili še vse, kar trenutno, ni v
redu, bomo dejansko zagotovili, da bo jesen življenja
upokojencev v Preboldu lepša in boljša — takšna, kot
jo naši ostareli občani zaslužijo.
DARKO NARAGLAV
12 stran — NOVI TEDNIK
St. 29 — 21. julij 1976 t
NOVA PLASTIKA V VELENJU
v
Velenje je dobilo novo pla-
stiko v novem delu mesta,
kjer so zrasle gradnje za
družbeno prehrano, trgovine
itd. Plastika je delo akadem-
skega kiparja Vasilija Cetko-
Viča, ki jo je zasnoval na
jekleni osi s tremi kroglami
in dCKiatnimi traverznimi ele-
menti. Za celotno plastiko je
uporabil trideset tisoč jekle-
nih odkovkov in jih zvaril v
celoto.
Delo je nastalo iz potrebe,
kjer sodobne arhitekturne re-
šitve našega okolja terjajo
ob vsej zahtevani funkcional-
nosti tudi določene estetske
vrednote. V Velenju so to so-
žitje med funkcionalnim in
estetskim vedno znali reše-
vati bolj ali manj posrečeno,
tako tudi tokrat.
Kiparjeva zamisel sega v
dejstvo, da je Velenje, kljub
naglemu in velikemu razvoju
lahke industrije in bele teh-
nike, vendarle še rudarsko
mesto. Simbol plastike je
vrtalni stroj, kakršne uiK>rab-
Ijajo v rudnikih, saj je gra-
jena na osi, ki sega v zem-
ljo, kjer je tudi ruda. Trije
kroglasti elementi, ki se po
velikosti stopnjujejo proti sa-
memu vrhu in traverzni za-
ključni elementi zaključujejo
celovitost moči takšnega stro-
ja, ki pa v hipu spoznanja
ne ostaja več samo stroj,
ampak del človeka, v njego-
vem nenehnem prizadevanju
za razširitev smisla svojega
dela. Tudi ruda je v zemlji
in jo je treba izkopati in še-
le, ko se v domovih in to-
varnah spremeni v energijo,
ki jo oddaja, dobi svoj konč-
ni smisel. To najbolje pona-
zarjajo vodoravno izstavlje-
ne traverze, ki so se likovno
lepo vživele v velik sklop od-
kovkov, saj je plastika viso-
ka 13 metrov, p>otemtakem
menda najvišja v Sloveniji.
Prostor, kjer stoji plastika
je na dokaj komunikativnem
mestu. Njena pojavnost išče
sozvočje v svoji okolici, saj
nujno pogojuje primerjanje
odnosov v prostorski zased-
bi, kamor je postavljena. Na
njej je »vse polno simbolov.
Vsak odkovek predstavlja
prebivalca Velenja. Vsak od-
kovek predstavlja košček pre-
moga, vsak košček pa je del
mozaika, ki ga gradomo vsi
skupaj. Tako bi se vlekla ta
primerjalna veriga simbolov
lahko v nedogled, saj nič ni
dokončno in vse je simbol.
Vsebino ustvarjajo delavci v
proizvodnem odnosu, umet-
nost jo simbolizira. In to je
njena vsebina. Zamisel kipar-
ja četkoviča, ki se je že v
večjih mestih spoprijel z na-
logami te vrste, seže torej na
področje prostorske oprede-
litve, idejne izpovednosti in
simbolike. Prednost njegove-
ga dela je najverjetneje v
smelo zastavljenem načrtu, v
izredno sodobni in prečišče-
ni likovni formi, ki beži od
vseh odvečnih dodatkov, ki
hromijo osnovno zamisel in
ji jemljejo čistost, ki je ta-
ko značilna za preprosto, a
razumljivo govorico.
DRAGO MEDVED
KONJICE
LANSKI VIŠKI
Danes zjutraj se je priče-
la v Slovenskih Konjicah se-
ja koordinacijskega odbora
za spremljan.ie in izvajanje
družbenega dogovora o raz-
porejanju dohodka v letu
1976, ki ji bodo prisostvova-
li tudi vsi predsedniki skup-
ščin samoupravnih interesnih
skupnosti. Na seji bodo govo-
rili o proračunu viškov sred-
stev samoupravnih interesnih
skupnosti iz lanskega leta,
dogovorili se bodo o izhodi-
ščih planov občinskih interes-
nih skupnosti za obdobje
do leta 1980 ter ob koncu
sprejeli tudi dogovor o for-
miranju strokovnih služb za
samoupravne interesne skup-
nosti in krajevne skupnosti,
ki naj bi zaživele že v sep-
tembru.	D. S.
Ob svečani otvoritvi hale Golovec, so v preddverju te hale odprli svojo prvo razstavo čla-
ni Društva likovnih amaterjev Celja. Svoja dela so razstavili: Stane Petrovič, Nande Les-
lak, Dare Zavšek, Niko Ignatič, Bojan Plevnik, Karel Zelič, Vinko Pevcin, Jure Šarlah, Jože
Perčič, Vinko Podjed in Božo Panic.	Foto: D. MEDVED
REGIJSKO ZDRAVSTVO

Ko so delegati na zadnji
skupščini regionalne zdrav-
stvene skupnosti v Celju
spremljali program regijskih
investicij v zdravstvu, ni bilo
deljenih mnenj, ker je bilo
usklajevanje dobro pretehta-
no že na občinskih zdravst-
venih skupnostih in so na-
ložbe v regijskem zdravstvu
danes rezultat premišljenih
odločitev.
Največji delež so odmerili
bolnišnici v Celju, za katero
naj bi se v bodoče zbirala
sredstva v okviru regije, iz
republiških solidarnostnih
sredstev in s samoprispev-
kom po posebnem družbe-
nem dogovoru, v letošnjem
letu pa naj bi začeli z iz-
gradnjo energetskega objek-
ta in so ji v ta namen na-
menih 13 milijonov dinarjev.
Za dograditev zdravstvenih
postaj na Kozjanskem (za
vsako približno po miUjon),
za zdravstveni dom v Breži-
cah, aa dve učilnici v šoli
za zdravstvene delavce, za za-
četek del pri zdravstveni po-
Vitanju, za kritje razlike po
staji v Vojniku, Preboldu,
dokončnem obračunu za Iz-
gradnjo zdravstvene postaje
v Radečah, so bila razdelje-
na ostala sredstva, vs^ re-
gijskih naložb za zdravstvo
pa bo letos okoli 25 milijo-
nov. čez leto dni pa pride-
jo na vrsto z gradnjo zdrav-
stvenega objekta v Laškem,
Vojniku, Vitanju, Preboldu,
povmiM pa bodo tudi poso-
jilo za izgradnjo zdravstve-
nih domov na Kozjanskem.
Stabilizacijski program za
izboljšanje in racionalizacijo
zdravstvenega varstva v celj-
ski regiji, je bil na zadnji
skupščini regionalne skupno-
sti sprejet, ker pa prinaša
veliko novosti za up>orabnike
in izvajalce in je potreben
širše obrazložitve, so bili de-
legati mnenja, da ga je po-
trebno objaviti v javnih ob-
čilih in ga tudi ustrezno ko-
mentirati.
Z. S.
K REPORTAŽI

Pod tem naslovom smo
prejeli pismo Gustava Grobel-
nika, kjer nas opozarja, za-
kaj smo preimenovali Me-
škov studenec v Seidlov stu-
denec. V pojasnilo naj pove-
mo, da nismo imeli nobene-
ga namena preimenovati stu-
denca, opozorili smo samo na
njegovo prvotno ime. Žal pa
je v reportaži bilo to pre-
malo razumljivo napisano
(ob vsej gomilici gradiva, to
seveda ni opravičilo) in je
prav, da je Gustav Grobelnik
v svojem pismu natančno
opisal pot imenovanja Me-
škovega studenca. Zato ob-
javljamo tisti del pisma, da
bi bralci lahko dobili kar
najbolj točno informacijo:
»Johann Gabriel Seidl
(1804—1875), pesnik, zgodovi-
nar je bü v letih 1829—1840
učitelj humanističnih ved na
celjski gimnaziji, po nem-
škem viru — Gubovi zgodo-
vini Celja iz leta 1909 pa tu-
di »prvi znanstvenik« razisko-
valec celjske zgodovine. Avst-
rijski nacionalisti v Celju 19.
stoletja so Seidlu kot prija-
telju mesta ob Savinji, po-
svetili naš studenec tako, da
so v glavo stene, ki oklepa
izvir, vklesali Seidlova, stu-
dencu posvečena verza in le-
ta 1838 ... Ploščo z verzi so
med okupacijo obnovili, po
osvoboditvi pa je bila kot
okupatorjeva zapuščina od-
pravljena.
Ker zadostuje, da Seidl,
gotovo svoj čas ugleden in
izobražen nemški profesor,
ostaja zapisan v analih celj-
ske grimnazije in p» svojih
zgodovinskih, zemljepisnih in
etnografskih spisih o Celju
in okolici tudi v bibliografi-
ji celjske zgodovine, je bil
predlog književnika Frana
Roša, da se studenec preime-
nuje v MEŠKOV STUDE-
NEC, sprejet z odobrava-
njem ne samo kot počasti-
tev našega, leta 1964 umrlega
pisatelja Fr. KS. Meška, am-
pak tudi zgodovinsko ute
meljen. K temu studencu
»pramenu kristalne vode, k
vre in kipi iz hriba« je nal
Meško hodil kot celjski gim
nazijec (1890—1894) s sošol
ci »posedat in pit, vesele<
se življenja in mladosti.« Tx
so Meško in tovariši »nekegj
jesenskega popoldneva ime
li ustanovni shod za mlad<
literarno društvo.« Posedanji
»na klopeh pod zelenečim
in zelenimi vejami gabrov
so bila Mešku med najlep
šimi spomini na gimnazijski
leta v Celju, zato je studer
cu posvetil celo črtico ,..«
V pismu Gustav Grobelni
predlaga (pono\Tio), da li
studenec uredili kot naravr
rekreacijski in spominski k(
tiček, odpravi pa se nepr
merno mesto za pranje avt<
mobilov. Za to bi najbrž mi
rala poskrbeti krajevna sku]
nost. Olepševalno društvi
Hortikulturno društvo in ol
člnsko delovno telo za va
stvo okolja. Vsekakor je i
predlog, ki je vreden vse p
zornosti in seveda tudi i
peljave, profesorju Gustav
Grobelniku pa še enkrat hv
la za obširno in dobroname
no pojasnilo.
DRAGO MEDVE
KONJICE: MLADIH
ZIDARJEV NI
Vse družbenopolitične organizacije v občini Sloven-
ske Konjice so se v teh dneh zavzele za to, da bi za-
gotovile zadostno število ustrezno kvalificiranih mla-
dincev, ki bi odšh na delovno akcijo v Posočje. Re-
publiška konferenca ZSMS je namreč pripravila do-
ločen prerez profilov mladincev, ki naj bi jih iz p>o-
sameznih slovenskih občin pošiljali na akcijo. Gre nam-
reč za to, da je delo, ki bi ga opravljali, predvsem
gradbeno in zato rabijo brigadirje, ki so za takšno
delo usposobljeni. Iz konjiške občine naj bi odšla na
delovno akcijo v Posočje dva mladinca, ki sta po po-
klicu zidai'ja, dva železokrivca ter po en tesar, mizar
in krovec. Med mladimi je veliko zanimanje za samo
akcijo, težava je le v tem, da med zainteresiranimi
skorajda ni takih, ki bi imeli želeno izobrazbo. Mladi
se namreč le redko odločajo za tovrstne poklice. Ven-
dar pa na občinski konferenci ZSMS v Konjicah zago-
tavljajo, da bodo skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi
organizacijami zastavljeno nalogo gotovo izpolnili.
gt. 29 —21. julij 1976
NOVI TEDNIK — stran 15
ŽENSKA TELEFONIRA

Ne morem vam pomagati
»Halo, bi lahko dobila mojstra
Dolžana?«
»Ja, ja, pri telefonu.«
»Veste^ doma se mi je pokvarila
vodovodna pipa. Močno pušča. Kuhi-
njo imam vSo mokro od vode. Ali bi
mi lahko priskočili na pomoč in mi
prišli popravit to zadevo?«
»žal, gospa, vam ne morem po-
magati. Niti za pet minut ne morem
iz delavnice, ker sem sam tu. Ostali
so na dopustih, nekaj jih imam tudi
v štorah. Res. vam ne morem poma-
gati.«
»Kaj pa naj storim, saj bom ime-
la vso hišo poplavljeno?«
»Ja, poskusite klicati Lukanca ali
Potočnika, mogoče vam bosta onadva
pomagala.«
»Hvala, mojster Dolžan. Bom pač
drugega poklicala.«
Zavrtela sem naslednjo telefonsko
številko. Oglasil se je ženski glas in
mi pojasnil, da v delavnici ni niko-
gar, ki bi mi lahko pomagal. In ko
sem žensko na oni strani žice obu-
pano vprašala, kaj mi je storiti, mi
je odgovorila, da pod tem soncem ne
ve odgovora. In da ne pozabim po-
vedati. Ženski glas se mi je oglasil,
ko sem klicala številko Franca Po-
točnika. Pogum pa me vendarle ni
zapustil, še naprej sem vrtela števil-
ke. Najprej sem k telefonu priklica-
la Staneta Mernika, ki mi je prijaz-
no povedal, da mi žal ne more po-
magati, ker se z vodovodnimi instalaci-
jami ne ukvarja^ ampak opravlja sa-
mo klepars,ka dela. Enak odgovor sem
dobila tudi od Rudija Rudnika. Pa
smo tam, kjer ni muh, sem si misli-
la in obrnila nekaj strani telefonske-
ga imenika do tam, kjer so bili za-
pisani mizarji.
Ali se ne boste
predstavila?
»Tovariš Kregar, nekaj bi vas lepo
prosila. Veste, doma v hiši se mi ku-
hinjska vrata ne zapirajo. Močno
škripajo, zapirajo pa se ne. Zaradi
tega imam kar naprej prepih in vsa
sem že nahodna. Ali bi mi lahko
prišM ta vrata popravit?«
»Počakajte, počakajte! Najprej se
mi lepo predstavite, potem pa se bo-
va zmenila za vrata.«
Bravo, mojster Kregar! Edini ste
bili, ki ste zahtevali, da se predsta-
vim. Resda ste me zaradi tega malce
zmedli, a sem se hitro znašla in vam
oddrdrala svoje ime in naslov.
»Veste kaj, ravno sedaj grem v
Šmartno v Rožni dolini in lahko se
kar oglasim pri vas,« je dejal.
Zaradi odgovora sem bila spet
malce zmedena. Pa sem se Ivanu Kre-
garju lepo zahvalila in mu razložila,
da sem trenutno v službi in da ga
bom pozneje še poklicala, da se bova
domenila za popravilo. Pa hvala za
prijaznost, mojster Kregar!
Verjetno sem sedaj že dolžna po-
vedati, da sodijo vsi navedeni tele-
fonski razgovori v akcijo, za katero
smo se dogovorili v naši redakciji.
Z njo i>a smo želeli izvedeti, ali si
lahko nevedna ženska zagotovi v teh
pasjih dopustniških dneh popravilo
vodovodne pipe, vrat ali televizorja v
svoji hiši. In da ne bo pomote —
ali si to lahko zagotovi brez pomo-
či soseda ali sorodnika ali prijate-
lja. Odgovor bom zapisala na koncu
sestavka. Sedaj namreč že vrtim tele-
fonsko številko mizarja Ivana Krivca.
»Halo, vašo pomoč nujno potrebu-
jem. Veste, doma v hiši...« sem sko-
raj odrecitirala naučeno besedilo v te-
lefon in zraven obupano tarnala. Pa
rd nič zaleglo.
»Ne morem vam priskočiti na po-
moč,« mi je odgovoril mizar Ivan
Krivec. »Oba pomočnika sta odšla,
sedaj pa imam samo vajenca, ki pa
ju ne morem pustiti sama. Res vam
ne morem pomagati.«
In kaj mi je preostalo drugega,
kot da sem se lepo zahvalila sogo-
vomiku in spet obrnila nekaj strani
v telefonskem imeniku.
Televizor bo ostal nem_
z drugega konca žice se mi je
oglasil sam Stanko Opušnik.
»Ne, ne, domov pa vam ne more-
mo priti popraviti televizorja,« mi je
vskočil v besedo preden sem mu do
konca razložila, kaj sploh potrebu-
jem. »Pomočnika imam na dopustu in
v delavnici sva čisto sama z vajen-
cem.«
»Pa ne morete vajenca samo za
hipec pustiti samega in mi pogledati,
kaj je narobe s tem prekletim televi-
zorjem?«
»Ne, žal res ne morem. Morda čez
kake tri tedne.«
»Kaj pa k vam v delavnico, lahko
pripeljem televizor?« »Tudi ne, ker ima-
mo preveč dela. Nič ne bo, gospa!«
V delavnici Borisa šuštarja se je
oglasil eden od pomočnikov. Povedal
je, da mojstra ni doma in da ne ve,
kdaj bo prišel. Naj pokličem pozne-
je, je dejal, morda pa bo mojster
vendarle lahko prišel popravit televi-
zor.
Pa nisem pozneje več klicala moj-
stra šuštarja. Predolgo sem se nam-
reč zamudila ob telefonu, ko sem na
oni strani žice zaman iskala pomoči.
Na SOS ni odziva
Pa vendar vsakdo ve, kako vztraj-
ne znamo biti me ženske. Tudi jaz
sem trmasto vztrajala ob telefonu in
sedaj že vrtela štvilke raznih elektro-
instalaterjev. V telefonskem imeniku
sem jih našla kar lep spisek, a prebe-
rite, na kakšen odziv sem naletela pri
njih.
Kličem Ivana Šinkovca. Telefon v
delavnici vztrajno zvoni, a odziva na
klic ni. Kličem Mihaela Velenška. Te-
lefon je še vedno na oni strani nem.
»Uf,« si mislim. »Tu pa ne bo kru-
ha!« In vrtim naprej. Končno se mi
oglasi nekdo iz delavnice Herberta
Kuzme — Belaka in mi pove, da moj.
stra ni doma. Ko pa sem povedala,
da mi v pol hiše ne dela elektrika
in da sem zaradi tega že vsa nesreč-
na in da nujno potrebujem pomoč
elektro instalater j a mi je dejal, da se
žal pri njih ukvarjajo samo s popra-
vilom gospodinjskih strojev. In glas
na oni strani žice je že odložil tele-
fonsko slušalko. Le »tu, tu, tu,« sem
slišala.
Zopet, kolikokrat p>o vrsti že ne
vem več, vrtim telefonske številke.
Želim priklicati Maksa Petra. Dobim
ga k telefonu in ko mu razložim te-
žave, s katerimi se srečujem v tej
poletni vročini in nevednosti, mi tudi
on pove, da popravlja samo gospodinj-
ske stroje. Smola pa taka!
V trenutku se odločim, da bom
sedaj poklicala še steklarja. Na tele-
fonski klic se mi oglasi Rudolf Laj-
lar.
»Veste,« mu hitim razlagati. »Pre-
pih sem imela, pa so se vrata tre-
skoma zaprla in šipa je šla. Ali lahko
pridete in tega šmenta popravite?«
»Žal vam ne morem zamenjati ste-
kla. šele čez tri tedne, ko pridem z
dopusta, bi se morda lahko oglasil.
Toda če imate kako možnost in pri-
peljete vrata sem v delavnico, vam
bom morda lahko popravil. Sicer pa
boste morala počakati do sredine pri-
hodnjega meseca.«
Da me ne bi minila iX)trpežljivost,
sem hitro si>et zavrtela številko Alber-
ta Leskoška. Nisem ga dobila k tele-
fonu. In kaj sedaj? Kaj naj sedaj
storim ob tem razdejanju v hiši?
Še zadnji klic v sili
Odločila sem se, da bom ob koncu
poklicala še nekaj obrtnih podjetij in
pri njih prosila za pomoč v sili, če
je že nisem našla pri samostojnih
obrtnikih. Najprej sem pvoklicala Ste-
klarsko podjetje, kjer so mi vljudno
povedali, da bi morala poklicati že ob
šesti uri zjutraj, če bi hotela dobiti
delavca, ki bi mi na novo zasteklil
kuhinjska vrata. Tako pa pred pone-
deljkom že ne bo nič, so mi dejali.
(Ko sem klicala, je bil četrtek.) V
servisu Elektrosignala so mi vljudno
odvrnili, da mi ta dan pač ne morejo
popraviti električne napeljave ali tele-
vizorja, pa naj se še oglasim, ker mi
bo v naslednjih dneh verjetno kdo
vendarle lahko priskočil na pomoč.
Podoben odgovor sem dobila tudi v
Mizarskem podjetju. »Danes ne bo
nič, tovarišica,« mi je dejala ženska
na drugi strani žice. »Vsi delavci so
že na terenu. Jutri p>a bo verjetno kdo
prost. Kar oglasite se,« me je ob
koncu še povabila. In še zadnji po-
skus v Plinarni — vodovodu. Tam so
povedali, da pip, ki puščajo, ne po-
pravljajo. Da naj se oglasim pri Dol-
žanu ali kakem drugem obrtniku, so
rekli. Ha, ha!
še in še bi se lahko vrtela v za-
čaranem krogu, pa sem odnehala.
Nekako takole sem razmišljala po
vseh tistih klicih: če me bo kdaj do-
letela usoda osamljene in nevedne
ženske, ki se ji bo pokvaril televizor,
odpovedala elektrika, ki ji bo pušča-
la pipa, ki se ji bo razbilo steklo na
kuhinjskih vratih ali se ji vrata ne
bodo zapirala, če se mi bo kdaj vse
to pripetilo ie sredi poletne vročine,
potem bom gotovo pustila vse sku-
paj vnemar in odšla kam daleč, da-
leč na dopust. Pa naj voda pušča ko-
likor hoče in prepih zavija skozi raz-
bite šipe! Kajti pomoči pri celjskih
obrtnikih ne bom našla. Pa ne zara-
di njih samih! Prav gotovo je res, da
imajo veliko dela, da jih je premalo
in da zato ne morejo ustreči željam
vseh, ki jih potrebujejo. Stanje je pač
tako in občani se hočeš nočeš mora-
mo sprijazniti z njim. Sicer pa že
dolgo govorimo, da pri obrti, posebej
še pri njenih uslužnostnih dejavno-
stih, nekaj šepa. Bolezni pa še ni-
smo pričeli zdraviti.
DAMJANA STAMEJČIC
Poletje je. Vročina taka, da se možgani kisajo. Sosedje
so na dopustu. Ženska stanuje v hiši sama. Pa se ji lepega
jasnega dne nenadoma pokvari vodovodna pipa. Curkoma
lije iz nje, ženska pa samo obupano gleda vse večjo in
večjo mlako sredi kuhinje. Jezna je, ker ji gre ravno v
dneh, ko je popolnoma sama, vse narobe. Dan poprej se ji
je pokvaril televizor, še prej se je zaradi treska vrat, ki ga
je povzročil prepih, razbila šipa na vhodnih vratih, nekaj
dni je že tega, kar ji v zadnjem delu hiše ne gorijo luči,
kuhinjska vrata pa se tako že dolgo ne zapirajo več. Kaj v
tej zmedi storiti? Ženska se končno spomni, da ima doma
telefon in da so v Celju pač ljudje, ki bi morali vse te
okvare tudi popravljati. Pa vzame v roke telefonski imenik
in prične vrteti številke zasebnikov, ki se ukvarjajo z mi-
zarstvom, elektroinstalaterstvom, steklarstvom ...
Takole se je znašel neznanec na Polulah in speljal »vodo na svoj mlin«. V teh pasjih
dneh suše mu ta izum kar prav pride. Morda bi se gospodinje, ki jim teče voda iz
pokvarjenih pip, takole zaiašle medtem, ko bi zaman čakale na usluge celjskih obrt-
nikov ...	Foto: D. Medved
14 stran — NOVI TEDNIK
St. 29 —21.|utli 197e
O ŠOLSKIH TEKMAH
v	v	^^
Ob analizi področnih tek-
movanj srednjih šol, ki se iz-
vajajo v takozvani celjski
tekmovalni skupnosti in je
razdeljeno v tri polfinalne
skupine — zasavsko, celjsko
in šaleško, kjer šele po iz-
vedbi teh tekmovanj sledijo
finalna srečanja, lahko ugo-
tovimo, da obstojajo širše
možnosti za večjo množič-
nost in kvaliteto. Tekmova-
nja so bila organizirana v
osmih panogah in igrah, ki
so bila piramidno vezana
na množično aktivnost v okvi-
ru medrazrednih tekem, pa
nato v skupinah in finalnim
področnim prvenstvom ter
udeležbo prvakov na repub-
liškem prvenstvu.
Najbolj smo lahko zado-
voljni z množično aktivnost-
jo in udeležbo na tekmova-
njih v košarki, rokometu in
nogometu, kjer so več ali
manj sodelovale vse šole. Tra-
dicija teh iger v posameznih
sredinah je izredno velika, pa
tudi pogoji za njihovo izva-
janja prav dobri. Dobra je
bila udeležba na tekmova-
njih v odbojki. Ta igra ima
vse pogoje za še boljši raz-
mah tako v množičnosti in
PADALSTVO:
KUPOLE NAD
CELJEM
v lepem sončnem vreme-
nu se je pričelo v nedeljo
v Celju, na letališču Leveč
XIV. člansko in I. mladin-
sko prvenstvo Slovenije v
padalstvu. Blizu 1000 gledal-
cev se je udeležilo svečane
otvoritve, na kateri sta uvo-
doma spregovorila predsed-
nik Zveze letalskih organiza-
cij Slovenije Stane Mehagali-
ja in pmistavnioa Občinske
skupščine Celje Sonja Ocvirk.
Po uvodu so tekmovalci
začeli s tekmovanjem in to v
skupinskih skokih, kjer Ce-
ljani ne nastopajo. Največ
uspeha so imeli predstavniki
ALC Lesce, ki so s svojo
prvo ekipo dosegli v prvih
treh skokih rezultat 10.56 m,
z drugo ekipo pa 12.27, sle-
dita Maribor 29.88 in Ptuj
33.17 metra.
V	naslednjih dneh so bile
na sporedu še figurativni sko-
ki z 2000 metrov in skoki na
cilj z višine 800 metrov. Tu
je nastopil tudi odličen celj-
ski skakalec padalec Boris
BLažič. Tekmovanje bo kon-
čano jutri, 22. julija.
J. KUZMA
JADRANJE:
PEPERKO 2..
KLINAR 5.
V	Novem Sadu se je kon-
čalo letošnje državno prven-
stvo v Jadranju. Med 25 tek-
movalci iz vseh republik so
nastopili Irudi štirje Celjani,
ki so dosegli izreden uspeh.
Vsi so se uvrstili med naj-
boljšo deseterico. Z malo več
sreče pa bi uspeh lahko bil
še občutno boljši. Franc Pe-
perko je v šestih tekmoval-
nih dneh osvojil kar petkrat
prvo mesto. Zaradi slabše
uvrstitve prvega dne pa je
žal ob koncu osvojil samo
drugo mesto za živo Francem
iz Zrenjanina. Ker je bilo
vreme slabše, so tekmovalci
izvedli prelete na krajših
progah in zaradi tega je
Franc Peperko, kljub števil-
nim zmagam, bil prekratek
za nekaj točk.
Poleg Franca Peperka sta
odlično j.adrala tudi Marko
Klinar, ki je peti ter Voj-
ko Starovič, ki je šesti. Crt
Rojnik pa si je odlično uvr-
stitev zapravil v zadnji, šesti,
disciplini, ko je takoj po
startu pristal 23 kilometrov
kvaliteti. Tudi 'Mxiročno
prvenstvo v smučanju je bi-
lo dobro po udeležbi, čeprav
je bilo čutiti veliko razliko
v kvaliteti med nastopajoči-
mi. Zadovoljiva je bila ude-
ležba na tekmovanjih v atle-
tiki. Glede na novo usmeri-
tev v naši telesni kulturi,
kjer je atletika v prednost-
nem najvišjem razredu, pa
ne moremo biti zadovoljni
z udeležbo na področnem
prvenstvu, saj je bilo v eki-
pah posameznih šol preveč
praznin, nekaterih šol pa
sploh ni bilo na prvenstvo.
Nezadovoljive pa je bila ude-
ležba na področnih prvenst-
vih v gimnastiki in strelja-
nju. V gimnastiki sta nasto-
pili le dve kompletni vrsti
mladincev (gimnazija Celje in
RŠC Velenje!) in 4 vrste mla-
dink le iz celjskih šol ter
ekonomske ir Trbovelj. Takš-
na udeležba kaže na majhen
interes za t-o športno zvrst
pa tudi delo v okviru redne
telesne vzgoje in pri delu
ŠŠD. Program pa je že vrsto
let s tekmovalnimi vajami
enak! še bolj zaskrbljujoča
pa je bila udeležba na po-
dročnem prvenstvu v strelja-
iz Noveta Sada na p>oti pro-
ti Crvenki — Bečeju in na-
zaj v Novi Sad. V tej dis-
ciplini je Tanagal Peperko,
Starovič je bil tretji, Klinar
pa deveti.
Končni vrstni red državne
g)a prvenstva: Frenc (Zrenja-
nin) ,^480, Peperko (Celje)
5190, Taralič (Zr.) 4842, Ber-
čič (Lj) 4804, Klinar (Celje)
4676, Starovič 4394, ... -10.
Rojnik 3901 točko.
Najboljša šesterka se je
uvrstila med kandidate za
državno reprezentanco.
J. KUZMA
STRELJANJE:
ZMAGALI
CELJANI
V praznovanje občinskega
praznika so se vključili tudi
strelci. Tako so organizirali
medobčinsko telcmovanje z
malokalibrsko puško serij-
ske izdelave. Tekmovanja se
je kljub veliki vročini udele-
žilo pet občinskih ekip ter
dve ekipi pionirjev celjske
občine. Na strelišču v Celju
je zbrane strelce pozdravil
predsednik Občinske strelske
zveze tov. Rijavec. V ekipni
konkurenci je zmagala ekipa
Celja, ki je nastopila v posta-
vi: Ervin Seršek, Tone Pihlar,
Jože Jeram in Tone Jager.
Sledijo pa ekipe Postojne,
Kamnika, Zaboka in Laške-
ga. Najboljši posamezniki:
Tone Jager (na sliki) Celje
nju z zračno puško, ki je
bilo v Trbovljah. Iz celjske
občine, kjer je največje šte-
vilo srednjih šol, ni bilo na
FKxlrocnem prvenstvu nobene
ekipe niti pK>sameznika! Vse
kaže, da so šole spregledale
tekmovalni termin, saj si si-
cer ne moremo razlagati te
odsotnosti. Tu so bili mojstri
predstavniki RŠC iz Velenja,
ki so tako pri mladincih in
mladinkah dosegli daleč naj-
boljše rezultate, ki so jih po-
trdili tudi na repiibliškem
prvenstvu.
Na republiških prvenstvih
so največ uspeha imeli pred-
stavniki RŠC Velenje, ki so
osvojili naslov republiškega
prvaka v nogometu, bili pa
so tudi med najboljšimi z
mladinci in mladinkami v
.streljaniu. Mladinci tehniške
šole v Celju so pobrali na-
slov republiškega prvaka v
rokometu. Druge uvrstitve so
bile slabše. Zal v atletiki za-
radi dežja ni bilo republiške-
ga prvenstva, kjer bi mladin-
ci in mladinke celiske 9rimna-
ziie ?;egli po najboljših tivr-
stitvah.
JUG K.
2.58 krogov, Matjaž Šuligoj
251 — Postojna, Jože Jeram
— 248 — Celje, Ervin Seršen
245 — Celje, Ivo Jelenčič —
224 — Zabok itd. Pri picmir-
jih je zmagala ekipa Vojni-
ka. Najboljši pionir pri po-
sameznikih pa je bil Branko
Malec iz Štor. Po končanem
tekmovanju je Franc Hoče-
var — predsednik tehnične
komisije pri OSZ Celje — po-
delil najboljšim i>osamezni-
kom diplome, zmagovalni eki-
pi pri članih in pionirji pa
sta prejeli še pokala. Pokro-
vitelj tega tekmovanja je bi-
la Telesno kultuma skupnost
Celje.
T. J.
I. RALLY TIM 76
USPEL
Med praznovanjem »Piva in
cvetja« v Laškem je pripra-
vilo I. relly tekmovanje tam-
kajšnje AMD Laško. Tekmo-
vanja se je udeležilo 53 tek-
movalcev. Rezultati: do 785
ccm — 2. MARJAN Hrapot
(AMD Laško) 1661 točk. Do
905 ccm — 1. ADOLF BIDER-
MAN 1526 točk in 7. BOG-
AN GROS AR (oba .^^VTD La-
ško) 1604. točke. V kategori-
ji do 1150 ccm je bil najbolj-
ši JOŽE ŠMERC (AMD La-
ško) 1631 točk, med tem ko
je v kategoriji nad 1150 ccm
zmagal VITKO KOLŠEK
(AMD Laško) 7& 1618. kazen-
skimi točkami. V ' enotnem
razredu za ženske je bila
najboljša GLORIA PLANIN-
ŠEK (AMD ŠLANDER Celje)
s 1872. točkami. Med ekipami
sta na prvih dveh mestih
AMD Laško prva in druga
ekipa, šesta pa je bila ekipa
AMD šLu^NDER Celje. Na tem
uspešnem tekmovanju je bi-
lo uvrščenih 10 ekip.
TONE KOŠIR
ŠTIRJE PORAZI
NA BAZENU
Vaterpolisti Neptuna že tek-
mujejo v republiški ligi. Do
sedaj so odigrali že štiri tek-
me in vse izgubil. Vzrok je
v tem, da nastopajo z moč-
no pomlajenim moštvom.
Zadnje srečanje so odigrali v
soboto proti Renčam v ge-
steh in izgubili z 10 : 24. Strel-
ci so bili Rojšek 5, Grab-
ner 4 in Pimcer 1. Pred tem
pa so odigraH tudi srečanje
s Kamnikom in izgubili
6:21 (1:5, 0:6, 2:7, 3:3).
Strelci so bili Kolar 3, Roj
šek 2 in Dolžan.
Šolska športna društva .so zatlovoljna, če lahko dela,}« v urejenih pogojih. Takšno asfaltira-
no igrišče za rokomet in druge igre si želijo povsod ... Naš posnetek je iz I^sičnega.
TRIM PLAVANJE USPELO
Zveza za športno re-
kreacijo je tudi letos pri-
pravila trim akcijo v
plavanju na celjskem ko-
pališču pod geslom »Za
vitko postavo je plavanje
pravo«. .4kcije se je ude-
ležilo 1000 plavalcev vseh
.starostnih skupin. Med
številnimi so bile tudi le-
tos družine. Kar 39 tro-
elanskih, štiričlanskih in
celo pet članskih družin
je složno skočilo v toplo
vodo bazena. Najštevil-
nejša pa jr bila družina
Črepinšek iz Celja.
Zelo razveseljivo je bi-
lo gledati plavanje v
članski moški in ženski
skupini. Tu je plavalo
182 žena in 391 moških.
Ostali plavalci so v glav-
nem bili pionirji in ci-
cibani.
Najstarejši udeleženec
je bil 74-letni upokoje-
nec iz Celja LUDVIG
VERK, ki je živahno
preplaval svojo 100 me-
trsko progo. Pri ženskah
nad 50 let starosti sta
se odlikovali 57. letni
plavalki MARA ZUPANC
in CVETA MALEŠIC iz
Celja, še in še bi lahko
našteli vitalne plavalce in
plavalke, ki so lep Kon-
čni vikend preživeli na
lepo pripravljenem pla-
vališču Neptuna v Celju.
Akcija je popolnoma
uspela. Organizacija je
bila odlična. Med plava-
njem je organizator več-
krat izžrebal praktične
nagrade, katere so pri-
spevale celjske organiza-
cije združenega dela. Po-
novitev Trim akcije v
plavanju b« 8. avgusta
prav tako na celjskem
bazenu.	J. KUZMA
V ponedeljek ,je gorelo v Tremerjih, ko je parna lokomotiva zažgala z i^ikrami gozd nad
železtiiškim podvozom.
gt. 29 —21. julij 1976
NOVI TEDNIK — stran 15
SLOVO OD MATERE

Mama, tvoje življenje je
bilo ena sama dolga in težka
pot. že v rani mladosti si
okusila trpljenje, ker si bila
otrok velike družine, ki sta
jo preživljala kmečka starša
na mali hriboviti kmetiji na
vrhu Smohorja. Na kmetiji,
ki je dajala malo kruha za
šest lačnih otroških ust. Bila
si med starejšimi otroki. Za-
to si morala že zelo zgodaj
prijeti za trdno kmečko de-
lo. Tako ti je potekala mla-
dost. Ko pa ti je bilo dvaj-
set let^ ti je umrla mama.
Sama si morala prijeti za
gospodinjsko delo in nado-
mestovala si mater petim
mlajšim bratcem in sestri-
cam.
Štiriindvajset let ti je bilo,
ko si se poročila v Slivno na
srednje veliko kmetijo. Tu si
delala neutrudno. Rodila si
nas sedem otrok in spet se
je začelo novo trpljenje. Mor-
da si imela z nami tudi vese-
lje, toda vem, da je bilo
mnogo več trpljenja in skrbi.
Tvoje roke so skopale vsa-
ko plat zemlje, da bi zraslo
več žita. Tvoje roke so nam
krpale obleke, ki smo jih
otroci tako hitro strgali. Jaz
sem se ti rodila, ko ti je bilo
štirideset let. Bila sem med
najmlajšimi. Zato se te spo-
minjam le kot ženo zrelih
let.
Počitka in razvedrila nisi
poznala. Na tvojem resnem
obrazu se je le malokdaj pri-
k<izal nasmeh.
Tako smo ti doraščali otro.
ci. Drug za' drugim smo za-
puščali svoj rojstni dom. Le
eden je ostal doma. Ti si si
želela, da hi ostali vsi pri
tebi. Toda, to- se ni moglo
zgoditi. Do svojega 72. leta
si delala kot mati, kot gospo-
dinja. Potem te je težka bo-
lezen priklenila na bolniško
posteljo in zopet se je stop-
njevalo tvoje trpljenje. Letos
bi dopolnila 80 let življenja.
Toda, malo pred rojstnim
dnevom si se poslovila od
tias.
Velikokrat sem te obiskala,
in tudi zdaj, ko te ni več,
grem po isti poti proti svoji
rojstni hiši. Toda, zdajšnja
pot se mi zdi drugačna od
prejšnje. Je tudi dosti daljša.
Ko pridem izza ovinka in ko
zagledam okno, skozi katere-
ga so prej gledale tvoje lju-
beznive oči, se mi spet po-
vrne bolečina. Mame ni več.
Niti sončni žarki ne sijejo
več tako lepo na prazno ok-
no. F izbi, ker si ležala, je
vse prazno. Tudi zdaj priha-
jam k tebi. Toda pot me vo-
di k tvojemu grobu. Tam ti
bom polagala svojo bolečino,
čeprav vem, da me ne boš
več tolažila. Vsi tvoji nauki
in nasveti mi bodo ostali naj-
dragocenejši zaklad in spo-
min nate — naša ljubljena
mama.
SILVA SANDA
TEHNO-MERCATOR ODGOVARJA NA POSAMEZNA VPRAŠANJA IN PREDLOGE
PO IZSLEDKIH
Obljuba dela dolg. V 25. številki
Novega tednika smo vam obljubili, da
bomo povprašali predstavnika Tehno-
mercatorja o vseh perečih odgovorih
anketirancev, pa seveda tudi o do-
brih — in kaj meni TE o konkretnih
predlogih bralcev. Na ta vprašanja
nam je odgovoril predstavnik Tehno-
mercatorja Sinjo Jezernik. še kon-
kretnejša vprašanja in predloge pa
smo dobili pri naslednjih nagrajenih
anketirancih, ki smo jih obiskali na
domovih: Mariji Ocvirk iz Polzele,
Slavku Vizjaku iz Celja, Jožetu Lavri-
hd iz škofje vasi in Cvetki Drozg iz
Celja.
Pa se lotimo najprej delikatnejših
vprašanj. Ali ste zadovoljni z nasveti
pri nakupu tehničnega blaga? Večina
anketirancev je bila mnenja, kot smo
že objavili, da so nasveti pomanjklji-
vi ali da prodajalci premalo vedo o
artiklih, ki jih prodajajo.
Tehnomercator odgovarja: Zaveda-
mo se, da je to res in da se to ne
more spremeniti kar čez noč, saj se
mlajše generacije premalo dopolnilno
izobražujemo. V naši delovni organiza-
ciji smo sedaj pripravili za prodajal-
ce dopolnilna izobraževanja, seminar-
je in razgovore v najrazličnejših to-
varnah, kjer se bodo seznanili s pro-
izvodnimi procesi, pa tudi s predno-
stmi in pomanjkljivostmi posameznih
artiklov in tako bodo kupcem lažje
svetovali, saj bodo dodobra spoznali
tehnično blago.
Marija Ocvirk je na vprašanje »kaj
je največja nagrada za kupca« odgo-
vorila: Nasmeh, prijazen obraz in mo-
rebiten nasvet so največja nagrada
kupcu. Ce je človek deležen vsega te-
ga, potem drugega ne potrebuje ...
Tehnomercator: To je tudi moje
mnenje. Prijaznost in ustrežljivost sta
poglavitni pri nakupu. Vem tudi, da
kadar sam nastopam v vlogi potrošni-
ka velja naslednje: lepa beseda — le-
po mesto najde. Slavko Vizj^ak, ki je
stalni kupec v TE je predvsem zado-
voljen (kot mnogi drugi), da dobi vse
na enem mestu, saj naikupuje na vseh
oddelkih, še posebno pa na oddelku
Prehrana, kjer je — kot je sam de-
jal posebno dobra izbira mesa, ki ga
je tu dobil, četudi je bilo pomanjka-
nje mesa v Celju. Pa tudi druge pre-
hrambene oziroma delikatesne artikle
kot so razni siri iz drugih republik,
ki jih v drugih trgovinah ni bilo, je
tu vedno dobil. Dostave blaga do
parkirnega prostora pa se še ne po-
služuje redno, le ob večjih nakupih.
Tehnomercator: Veseli me, da ste
tudi vi mnenja, da je naš oddelek
Prehrana in Delikatesa vselej dobro
založen. Vem, da je to mnenje tudi
večine anketirancev. Prizdevali si bo-
mo, da bomo ta sloves še v naprej
obdržali in da zaradi te pohvale izbi-
ra ne bo nič manjša, ampak le še
boljša. Ob tej priložnosti naj še po-
udarim, da vsem kupcem Tehnomer-
cator ozdix>ma strežno osebje priskoči
na pomoč, če to želite in vam po-
maga spraviti kupljeno blago do par-
kirnega prostora.
Slavko Vizjak: Veste, zlasti starejšd
človek bi si v bifeju veleblagovnice
T v drugem nadstropju, dostikrat rad
malce odpočil, pretegnil noge in kaj
popil. A zase vem, da sem imel le
malokrat to srečo, da sem dobil prost
sedež.
Tehnomercator: Vemo, da je naš
bife zlasti zadnje čase preobremenjen
in da so kapacitete dosti premajhne,
zato že razmišljamo v okviru obstoje-
čih možnosti o razširitvi in povečanju
zmogljivosti bifeja in o tem, da tu
storimo vse, kar bo pač mogoče.
Cvetka Drozg: Rada bi povedala
le to, da je na oddelku z igračami
v Teju letos dosti slabša izbira. Za-
kaj? In še da tudi ženska konfekci-
ja dostiikrat ni modna.
Tehnomercator: Z zakonom o za-
varovanju plačil je prišlo včasih tudi
do pomanjkanja obratnih sredstev in
zato določenega blaga na posameznih
oddelkih ni büo na zalogi. Res pa je
tudi, da je v Jugoslaviji žal premalo
proizvajalcev različnih igrač in smo
tako vezani na uvoz.
Pri konfekciji pa so problemi v
naročanju, saj naši prodajalci naro-
čajo blago že pozimi za poletje in je-
sen, ker to želi proizvajalec. Tako se-
veda ne morejo predvideti vseh mod-
nih zapovedi, ki se tako rade kot pika
na i dodajo ali določijo zadnji trenu-
tek. Pri tem bomo morali sodelovati
vsi: torej proizvajalec, trgovina in po-
trošniški sveti. Slednji že zelo uspešno
delujejo v dnigih republikah in daje-
jo sugestije in pripombe aH mnenja
trgovini, ta pa jih posreduje proizva-
jalcu. Tako bomo vsi dosti bolj za-
dovoljni.
Jože Lavriha je bil mnenja, da
mlajše prodajalke ne znajo svetovati
tako kot starejše in da so starejše
prodajalke tudi dosti bolj prijazne
pri nakupih.
še odgovor Tehnomercatorja na
pripombe v spominkih in oddelku wa
hobiste. Vsi vemo, da tipičnih spom .i-
kov za Celje primanjkuje, a poiskali
bomo vse možnosti, da bo tudi teh
spominkov na ustreznem oddelku v
pritličju več kot doslej. Razmislili pa
bomo tudi o posebnem oddelku za
prodajo značk in ostalih pripomočkov
za hobiste.
S tem je akcija Tehnomercatorja
in Novega tednika pri kraju. Na veči.
no vprašanj je Tehnomercator odgo-
voril, kaj več pa ste la^'ko slišali tudi
po Radiu Celje.
Na koncu zažehmo le še čim boljšo
aaložienost v Teju še vnaprej in čim
hitrejšo realizacijo predlogov, ki ste
jih navedli — vi, dragi bralci v tej
anketi.
12 stran — NOVI TEDNIK
St. 29 — 21. julij 1976 t
MLADA MODA
Kaže, da bomo večji del letošnjega poletja preživele
v preprostih in ljubkih poletnih oblekah. Na toliko
različnih načinov se jih da ukrojiti, toliko različnih
vzorcev in tkanin izbrati in na različne načine nositi,
da je lahko prav vsaka poletna obleka drugačna. Vse
pa imajo nekaj skupnega: ljubke so in izredno mla-
dostne, čeprav niso namenjene samo zelo mladim.
Najbolj priljubljen je seveda dekliški stil povišanih
pasov z naborki in volani, še vedno aktualen je tudi
kimono kroj, ki pa se ga da vselej nekoliko prilago-
diti in spremeniti. V pravi poletni vročini bodo najbolj
dobrodošle odprte obleke z naramnicami, pri vseh pa
se lahko spomnimo na žepe, tu in tam na kakšno ob-
robo, poudarjen šiv in podobno. Seveda to velja za
tiste, ki si poletno obleko same naredijo. Fse druge
pa boste poskusile v trgovinah poiskati takšno, ki bo
tem modnim zahtevam najbližja.
ZAUPNO

Kot vsaka šesumajstletnica imam tudi jaa vrsto
problemov, zadnje čase i>a se mi jih še več kopiči.
Ko sem bila stara trinajst let sta se mama in oče
ločila. To sem prebolela, čeprav močno čutim, da mi
nekaj manjka. S sestro živim pri mami in rekla bi
lahko, da smo srečne. Oče pa živi daleč od nas in se
vidimo le enkrat na leto za mesec dni. Zakaj sta se
ločila ne. bom navajala, ker za moje probleme to ni
potrebno. Imam pa jih veliko. Sem raztresena v šoli,
fanta nimam, čeprav bi ga lahko imela, ker nehote
pomislim na mamo in očeta. Zardevam ob vsaW
stvari, celo takrat, če govorimo čisto običajne besede,
a se nanašajo na moški spol. Mamii se ne zaupam,
rada pa bi se očetu, a le v mislih. Vem, ko bom letos
z njim na dopustu ne bom imela besed. Kaj se doga-
ja z mano, draga Nataša?
MANJA
DRAGA MANJA,
nič posebnega, le da se prebujaš iz detinskih let in se
razvijaš v zrelo dekle, ki je odraščala v razbiti družini
In je zrelost pač kmalu prišla. Prav gotovo so ti pred
očmi neprijetni prizori iz družinskega življenja, čeprav!
sta ti jih starša skrbno prikrivala. Trpljenje tvojih
staršev in trpljenje vaju dveh — otrok, se tudi še se-
daj, kljub temu, da sta se vaju razdelila na kose kot
torto, še naprej nadaljuje. In od tod tvoj nemir in za.
držanost tudi v stikih z drugim spolom. Podzavestno
tli v tebi bojazen, da se tudi tebi ne bi kaj takega do-
godilo kot se je tvojim staršem. To ti pravim ttidi zato,
ker lahko najdeš v tolikih pismih naših bralk zaskrb-
ljenost, kako najti sebi fanta ali dekle in s tem ure.
sničenje svoje sreče. Kako malo pa si jih misli, da se
vse skupaj lahl^o konča tako kot pii tvojih starših, ki
sta se nekoč verjetno imela rada.

Poročena sem dvanajst let in imam dva otroka
Do nedavnega smo živeli pri mojih starših, zdaj pa sme
se preselili v nov dom, ki smo si ga sami zgradili. Mo«
je bil vedno do mene pozoren, pa tudi otroke je ime
rad.
Tako je bilo nekoč. Pred meseci pa sem zvedela
da ima mož drugo in tudi sama sem že opaziila, da s(
je do nas spremenil, V novem domu sem ostala :
otrokoma sama, ker si je mož za izlete dobil drugo
Znano je, da rada obira petičneže in mož je zda
njena žrtev. Ker ga ovija okoli prsta tudi denarja m
nosi več domov oziroma daje samo nekaj. Do otrok n
več pozoren, pa tudi v intimnih odnosih se je spre
menil. Ko mu omenim ločitev, ker ga nočem deliti
neznačajno žensko, je ogenj v strehi in mi pravi na
potrpim, da ga bo že minilo. Jaz pa trpim in ne ver
izhoda, čeprav bi mu rada pošteno podkurila.
LOJZK.
DRAGA LOJZKA,
malo več korajže boš že potrebovala, da boš lahko m
redila konec nemogoči situaciji ali pa če si se vdal
v to in si pripravljena počakati, 'da se bo mož ni
veličal one druge in se ves skesan vrnil k tebi. Z
začetek pa začni malo premišlja^^i pri sebi, koliko j
tudi tvoje krivde zraven, da se je mož naenkrat o(
tiijil in hodi na izlete z drugo. »Prevzela mi je moža.
je njabolj preprost izgovor, da z njim obidemo n(
majhne zasluge, ki jih imamo pri skrhanem zakoni
To je tudi izgovor, da svojega »na.jdražjega« oprav
čimo, ker same tako želimo. Začni svojo zakonsko b(
lezen zdraviti, in sicer na ta način, da pošteno anal
ziraš vzroke, ki so tvojega moža privedli v objei
druge.
Odločitev, kaj boš storila, pa mora biti tvoja, kt
recepta za to ni.
NATAŠ
Dela na novi veleblagovnici »NAMA«, ki jo gradi Ingrail iz .Celja v Žalcu, potekajo po
predvidenem programu. Nova trgovska hiša naj bi bila predana svojemu namenu v sre-
dini oktobra. V njej bo zaposlenih okrog sto delavcev v desetih trgovskih oddelkih ter z
restavracijo z dvesto sedeži. Blagovnica bo sodobno opremljena z veliko izbiro vseh vrst
blaga, saj bo na policah več kot dvajset tisoč najrazličnejših artiklov. Pred blagovnico
bodo urejeni parkirni prostori za okrog dvesto avtomobilov, ter bodo tako imeli potroš-
niki neposredni pristop do trgovine. Na sliki: Gradnja nove veleblagovnice NAMA v Žalcu.
Foto: T. TAVČAR
SLADOLED
V DOMAČI
SKRINJI
Mučijo nas pasji dnevi in
ko pride obisk, ne bomo v
zadregi, če bomo imele v
skrinji ali hladilniku priprav-
ljen sladoled, ki smo ga na-
redile same. Kako?
Iz hladilnika bomo vzele
posodico, v kateri je navad-
no voda in bomo vanjo na-
lile zmes za sladoled. V hla-
dilniku naj potem stoji od
pol do tričetrt ure, da zmrz-
ne. Te kockice bomo potem
izločile iz predalčkov ter jih
zložile v široke kozarce ali
skodelice za kompot in če
imamo še kaj sladke smeta-
ne odveč, jo stepimo in z njo
sladoled okrasimo, če imamo
•v hladilniku dve posodici,
lahko pripravimo dve vrsti
sladoleda.
Za VANILIN sladoled po-
trebujemo: 2 jajci, 2 vrečki
vanilijevega sladkorja, 2 veli-
ki žlici sladkorja v prahu in
vse to skupaj v mešalcu do-
bro premešajmo. Nato doli-
jemo še sladke smetane (iz
kozarčka), še enkrat preme-
šamo, nalijemo v posodico in
postavilo v hladilnik.
Za ČOKOLADNI sladoled
pa potrebujemo: 2 celi jajci,
1 žlico sladkorja, 2 in pol
žlice čokolade v prahu in vse
zmešamo z mešalcem. Pride-
nemo četrt kozarčka sladke
smetane, še enkrat zmešamo,
nalijemo v posodice ter po-
stavimo v hladilnik.
Enako pripravimo tudi kav-
ni sladoled, le da gornji ko-
ličini za čokoladni sladoled
pridenemo močne črne kave,
seveda brez čokolade. Prav
tako pripravimo še sladoled
iz raznega sadja, npr. bre-
skev, ananasa, borovnic in
podobno. K ostali količini
pridenemo 10 dkg sadja, ki
ga v mešalcu dobro zmeša-
mo in mu prej olupimo ko-
žico, če JO ima. če imamo
marelično marmelado, lahko
napravimo marelični slado-
led.
gt. 29 —21. julij 1976
NOVI TEDNIK — stran 15
18. stran — NOVI TEDNIK
St. 29 —21.iiffi|19^
gt. 29 —21. julij 1976
NOVI TEDNIK — stran 15
ZLOMIL ZAPORNICO
Voznik neregistriranega mopeda
Martin Pilko iz Celja se je peljal po
Ipavčevi ulici in se zaletel v spuščene
zapornice pri železniškem prehodu. Pri
tem je eno zapornico zlomil, sam pa
dobil težje poškodbe, zaradi katerih je
bil odpeljan v celjsko bolnišnico.
TRČENJE
Na cesti v Zvodnem pri Pečovnrku
pri Celju je prišlo do težje prometne
nesreče, l^er sta se zaletela voznik
osebnega avtomobila Ivan Kovač iz
Zvodnega in voznik kolesa na pome-
ni motor Ferdo Stopar. Do nesreče je
prišlo v nepreglednem ovinku, ko sta
se vozili srečali. Vczaik Kovač je sicer
močno zaviral, vendar je kljub temu
prišlo do trčenja, kjer je bü Stopr»
močno poškodovan in so ga prepeljali
v celjsko bolnišnico, škode pa je na
obeh vozilih za 10 tisoč din.
VELIKO IZSIL.1EVANJE
V soboto in nedeljo je bilo na ce-
stah, med katerim bdi za varnost UJV
Celje s svojimi 18 službami, kar 18
prometnih nesreč, od tega 11 v soboto
in sedem v nedeljo. Pri tem so ocaiili
materialno škodo na 247 tisoč din. Ob-
vezno je treba omeniti, da so pri veči-
ni nesreč »botrovali« stari grehi vo-
zni k.v>v in ostalih uporabnikov cest —
izsiljevanje prednosti, neupoštevanje
znaka stop in nimaš prednosti, alko-
hol, nepravilna hoja in sploh splošna
neprevidnost. Ne vemo, kje je za vse
to vzrok. Ali res v vročini, ki voznike
utruja in dela nervozne ali v prepogo-
stem prometu ali v nepremišljenosti?
Kakorkoli že, bodimo disciplinirani in
strpni, da ne bi prihajalo še do hujših
nesreč.
PROSTOVOLJNO
PREVERJANJE ZNANJA
To, kar prakticirajo že dalj časa v
Ljubljani, bodo vpeljali tudi v Celju.
Gre za prostovoljno ponovno preverja-
nje 22ianja o prometu za vse uporabni-
ke. Svet za preventivo in v^ojo v
cestnem prometu pri občinski skup-
ščini Celje se je skupaj s za to poobla-
ščenimi službami odločil, da bo izpe-
ljal akcijOj, kako je z znanjem tistih,
ki že imajo dalj časa voz.niški izpit.
Preverjanje je prostovoljno in aaonim-
no. Vsak se lahko prijavi do 9. avgu-
sta, testiranje s teorijo in prakso pa
bo 14. avgusta. Brez dvoma je treba
takšno akcijo pozdraviti in želeti je, da
da bi v njej sodelovalo čimveč ljudi,
saj vemo, da promet vedno bolj nara-
šča, spreminjajo se določeni zakoni ter
predpisi — vse to pa je treba sprem-
ljati in znati, če želimo, da se bomo
varno vozili. Vsako izpopolnjevanje je
dobrodošlo, zlasti še na tem področju.
Prvi se je v Celju prijavil za prosto-
voljno testiranje oz. preverjanje znanja
o prometu Boris Zerovnik, prepričani
pa smo, da mu bodo sledili tudi dru-
gi-
Ob koncu tega zapisa morda samo
še to: dobro bi bilo, da bi se prija-
vili tudi ali predvsem tisti, ki na ce-
stah največkrat mislijo, da so sami
in ko prav zaradi njih prihaja do ne-
sreč. V Ljubljani so pri takšnem testi-
ranju dobili dobre rezultate, upajmo,
da jih bomo tudi v Celju.
GENERALA NABIRALA ROŽICE
Na srečanju kozjanskih partizanom/ na Lisci sta bila
tudi prvoborca generalpodpolkovnik Andrej Cetinski-Lev in
generalmajor Milia Petrič-Stevo. Domovgrede sta se v do-
lini Gračnice ustavila, preskočila potok in se napotila na
obrobek gozda nabirat rožice. Preproste poljske cvetice sta
nabrala in potem z njimi okrasila grob soborca, narodnega
heroja Ilije Badovinca, ki so ga tega dne oblaki prahu
povsem prekrili.
Bil je praznik, bil je dan borca. Premnogi p>omnik, spo-
menik, grob junakov je bil morda ta dan brez svežih rož.
Ni treba dragih vrtnic, nageljnov. Poljska cvetica je dokaz,
da si se spomnil, da si se poklonil spominu žrtve boja za
tvojo svobodo I
PEREJO IMA ROKE
Nekoč, ko naša suinovanja še niso imela pralnih stro-
jev, so žene prale ob rekah, pa tudi ob izvirih.
Danes le še težko najdemo perice, ki bi prale »na
roke«. Vendar pa je v Podlogu, nedaleč od znane jame Pe-
kel, izvir, za katerega perice pravijo, da je zlat. To je nam-
reč topli vrelec, ki ima 22 stopinj in ki ima po pripovedo-
vanju peric /elo aktivno moč. Ta je kos še tako umaza-
nemu perilu. Na pralnem prostoru, ki je vse dni poln
peric, nameravajo urediti tudi kopališče.
EDI MASNEC
»Kraljestvo damo, za svežo vodo...« so rekli tile kopalci na Savinji, čeprav slika skoraj bolj spominja na puščavo...
Foto: D. MEDVED
SLAVE
Ljudje marsikdaj naredijo vse, da bi postali slavni,
oziroma da bi se njihovo ime v mastnem tisku poja-
vilo na straneh časopisa. Tako si je želel tudi 45-letrii
Heinz Wilhelm, pomivaJec posode v mestecu Obers-
c:orf v ZRN.
Dolga leta si je želel postati slaven in ta njegova
želja je bila resnično močna. Leta so bila tu, on pa je
ostal še vedno v sivi anonimnosti.
Zato se je odločil, da naredi »pravi podvig, o kate
rem bodo pisali časopisi«. Obiskal je prodajalno šport-
ne opreme in nakupil »vse«, kar je potrebno smučar-
skemu skakalcu. Po uspešnem nakupu je obvestil no-
vinarje vseh časopisov in se povzpel na 145 metrov vi-
soko skakalnico. Šele tu pa je opazil, da je pozabil
kupiti smučke. Ker pa je že obvestil novinarje, se je
kljub temu odločil za skok. Prepričan je namreč bil,
da ga ob izteku čakajo številni fotoreporterji. Pobral
je odvrženo kartonsko škatlo, sedel nanjo in se spustil
po skakalnici.
Rezultat: skok dolg 50 metrov, polomljena- rebra,
rahel pretres rhožganov, dolgo čakanje na fotorepor-
terje lokalnega časopisa in nekajmesečna »bolniška«.
Pač ena zimska za te vroče dni.
TOKRAT
NAG EC
že nekajkrat se nam je
primerilo, da so bralke, če
so res bile avtorice žen-
ske?, pisale pisma, češ,
tako radi objavljate slike
slečenih ali komaj še
oblečenih lepotic. Zakaj
ne objavite kdaj kakšnega
nagca. Je zelo težko s te-
mi nagel, kajti ne nastav-
liit<a g-e kar vsak dan ored
fotografi. Najbrž se zave-
dajo, da moški pač niso
lepi, kajti moških ne »ma-
lajo« radi niti slikarji, ne
opevajo njih oblin pesniki.
No, zdaj pa se nam je v
tej pripeki in sparini po-
nudila priložnost — in evo
vam specialni posnetek
samo za Novi tednik.
Rekreacija in šport na vodi dobivata tudi vse več pripomočkov. Tako so si izmislili tudi
»nadvodni bicikel«, ki je sestavljen iz treh velikih gumijastih koles, ki so v bistvu velike
zračnice, po.ijon pa je kot i>ri kolesu, nožni. Hitrosti s tem kolesom ni moč doseči, je pa
z njim veliko zabave in kar je po.^lavitno, kolo zahteva telesno aktivnost ter hkrati omo-
goča sončcn.je. Pa tudi posledic ni, če tak kole.sar, ali kot naša kolesar.ja na sliki, ko.ija
povozi.
ANEKDOTI
Francoskemu znan-
stveniku in astronomu
FrauQOisu Aragu (1786
—1853) je angleški ko-
lega Davy podaril pre-
krasen barometer, ki ga
je Arago obesil v de-
lovno sobo. Med čišče-
njem je stari Aragov
služabnik nekoč zbil ba-
rometer z zidu in na-
prava se je razbila na
tisoč koscev. Ubogi slu-
žabnik je bil ves iz se-
be zaradi nesreče, ko
je vstopil znanstvenik
in videl, kaj se je zgodi-
lo. Da bi potolažil star-
ca, je Arago dejal:
»Nikar ne bodo žalo-
sten. Edino, kar se lah-
ko pripeti, je huda ne-
vihta, ker je barometer
tako nizko padel«
Tiran Dionizij je usli-
šal Aristipovo prošnjo
šele, ko se je filozof
vrgel pred njim na ko-
lena.
Aristipu so kasneje
očitali, da je s tem po-
nižal filozofijo zaradi
osebne koristi. Aristip
je očitke zavrnil:
»Ni moja krivda, če
ima Dionizij ušesa v no-
gah.«
wmmmimammmmmmmmi^mmmmmmmmmmmm^mmmKmmmmmmmammMitm\ mmmii'Jtm^'jisammmmmmmmmmua^masaaammamfmi?am
NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško. Slov Konjice,
Šentjur, Šmarje pri Jelšah m Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina m oglasi: Trg
V. kongresa 10 — Glavni m odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Bo^
žič. Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič. Zdenka Stopar, Milenko Stra
šek, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa-
mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din Za inozemstvo Je cena dvojna/
TekočI račun 50102-601-20012 CGP »Delo« Ljubljana - Telefon: 22-m. 23-lO.b. oglasi in naročnina 22-8(K)