Ljubljana, petek 23. junija 1939
Cena 2 Din
Upravtusivo. ujuDijana, Knafijeva c — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: GrajskJ trg 1.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št 190 Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čislc 78.180. Wien St 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 Hir>
Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 312i 3126; Maribor, Grajski trg št 7, telefon št 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Politika Pirenejskega polotoka
Ves čas, kar traja evropska politična napetost, je znaten del pozornosti obrnjen na Pirenejski polotok, čeprav se je po končani državljanski vojni tamkaj položaj pomiril in ne izhaja od španskih homatij nič več nevarnost za evropski mir kakor še do nedavna. Lega Pirenejskega polotoka ie pač taka, da je pomen tega predela za evropske politične zadeve tako izredno velik kakor malokaterega drugega Področja. Posebno velja to. odkar se je eno od ognjišč evropskih političnih nasprotij ustalilo ob Sredozemskem morju. ki predstavlja Pirenejski polotok tako rekoč stražo ob njem, ob vhodu vanj.
V teku zadnjih tednov se opaža, da se razmerje med polotokom in evropskimi tabori razvija v znamenju jasnejšega opredeljevanja. Pri tem pa odločilni koraki ne izhajajo od Španije, marveč od niene zapadne sosede, od Portugalske Znano je stališče, ki ga je bila zavzemala Portugalska napram državljanski vojni v Španiji. Njene simpatije so bile ves čas na strani generala Franca in kazale so se tudi dejansko, dasi manj v konkretni podpori nego v idejnih pritrjevanjih. Nikogar ni tako stališče presenečalo. Zakaj režim gospoda Salazarja, ki bi se mogel najboli primerjati z nekdanjim Sdiuschniggovim v Avstriji, je že po svoji prirodi tak, da mu je bila uporniška akcija bližja nego politika levičarske španske vlade. Se posebej seje naglašalo. da se Salazarjeva vlada boji zase za primer, da bi bili v državljanski vojni zmagali predstavitelji ljudske fronte, kajti naravno je, da je imela ljudska fronta tudi na Portugalskem jako močne pristaše, ki jim je Salazarjev režim vse prej ko simpatičen.
Ker so bile za časa državljanske vojne na Španskem vloge tako razdeljene, da ie bila noli+ika ne le Francije, marveč tudi Velike Britanije bliža Madridu nego Burgosu, se je ohladilo razmerje med Londonom in Lizbono, razmerje. ki je urejeno že skozi stoletja v znamenju najboljšega prijateljstva in celo zavezništva. Malokje je tradicija zavezniških odnošajev tako stara in tako trdna kakor tu. Zato si je marsikdo za časa španskih borb zastavil vprašanje, kaj bi se zgodilo, ako bi se bila iz tega res razvila evropska vojna, ki bi zahtevala, da se Portugalska deklarira napram Londonu. Ali bi se bila prekršila stoletna tradicija? V splošno olajšanje vseh Portugalcev se ta alternativa ni postavila in z likvidacijo državljanske vojne je stopilo razmerje med Londonom in Lizbono zopet v stare tire. Sedaj pa je nastala nova dilema: kakšno bo stališče Portugalske v novi evropski napetosti, ki jo je sprožila okupacija Češkoslovaške?
Odgovor je podal pred nedavnim predsednik portugalske vlade Salazar, ki se je v polnem obsegu postavil na osnovo tradicionalnega portugalsko-bri-tanskega prijateljstva ter podal izjavo, da je Portugalska trdno odločena ostati zvesta tej zvezi in sicer pod vsakršnimi pogoji. Malo nato so predstavniki britanske vlade v parlamentu s priznanjem vzeli na znanje deklaracijo Portugalske ter s svoje strani dodali, da ima Velika Britanija prav take vodilne ideje. Zagotovili so zavezniško državo, da bo vedno in v vseh pogojih deležna britanskega prijateljstva, in če bo treba, zaščite. S tem je bila pred evropsko politično javnostjo podana s popolno jasnostjo deklaracija o trdni angleško-portugalski zvezi.
Portugalska izjava ni mogla nikogar presenetiti, čim je minila notranja vojna na Španskem in ni bilo več nobenega razloga, da bi se Portugalska izneverila svoji tradicionalni politiki. Pač pa so prav tehtni razlogi govorili za to, da se država nasloni na Veliko Britanijo, odslej še bolj kakor v preteklosti. Izmed razlogov, ki so tudi zdaj odločali o taki politiki, je dovolj, ako opozorimo na kolonialne zadeve. Že ponovno se je pojavila pobuda, naj bi Portugalska odstopila nekaj od svojih kolonij v Afriki, da se z njimi satuirajo nemške zahteve po obnovi kolonialnega gospostva. V dobi, ko je tako rekoč vse v teku in ko se radikalno spreminjajo mednarodni politični odnošaji, bi se mogla naznačena pobuda, ki se je doslej še vselej deman-tirala, obnoviti v nepričakovanih kombinacijah. Zato je prevladovalo v Portugalski mnenje, da je najzanesljivejše mesto zanjo na britanski strani, ki ima glede kolonij prav enake interese.
Zelo je značilno, da se je bil te dni podal na pot v afriške kolonije predsednik portugalske republike Carmona. Njegov namen je posetiti kolonialno posest in s tem podčrtati in ojačiti vezi, ki jo vežejo na matično državo. Obe večji koloniji, ki jih ima Portugalska v Afriki, mejita na bivše nemško kolonialno ozemlje. Danes, ko se uveljavljajo v mednarodnih političnih odnošajih parole življenjskih prostorov, za Lizbono ni-
POGAJANJA V MOSKVI NE PRIDEJO NAPREJ
Poluradne sovjetske, angleške in francoske vesti si močno nasprotujejo
London, 22. junija, z. Glede pogajanj v Moskvi prihajajo tako nasprotujoče si vesti, da tega misterija skoro ni mogoče več razumeti. Vse do zvečer so prihajale vesti, ki so druga drugo pobijale. Po razgovorih, ki sO bili v sredo popoldne od 17. do 19. ure v Kremlju, je bil objavljen v Parizu kratek komunike, v katerem je bilo napovedano, da je sporazum v načelu že dosežen. Komunike je navajal, da obstojajo samo še nekatera nerešena vprašanja, ki se v glavnem nanašajo na one države, za katere naj bi Anglija, Francija in Rusija solidarno prevzele jamstvo.
Ob 10. zvečer je na nekem banketu govoril zunanji minister lord Halifax, ki je med drugim izjavil, da je Anglija šla še nadalje po poti popuščanja v želji, da se čim prej doseže sporazum.
Ob 11. zvečer pa je kakor bomba učinkoval komunike uradne sovjetske agencije Tas, ki je navajal, da tudi poslednji angleško-francoski predlogi ne ustrezajo željam moskovske vlade ter da pogajanja niso bistveno napredovala. Današnji londonski tisk obširno razpravlja o teh komunikejih in izjavah in si jih ne zna raz-tolmačiti. Kljub temu pa v londonskih krogih še vedno prevladuje optimizem, čeravno ni več govora o skorajšnjem pod-
pisu pakta, ki so ga včeraj splošno pričakovali že za soboto.
Sovjetski komunike
Moskva, 22. junija. w. Listi so objavili naslednji uradni komunike agencije Tas:
»Komisar za zunanje zadeve Molotov je sprejel včeraj angleškega poslanika Seed-sa, francoskega poslanika Naggyara in g. Stranga, ki so izročili nove angleško-fran-coske predloge. Ti predlogi v bistvu le obnavljajo prejšnje predloge Anglije in Francije. V krogih zunanjega komisariata izjavljajo, da novi angleško-francoski predlogi ne pomenijo bistvenega napredka v primerih s prejšnjimi predlogi.«
Komunike je izšel šele 7 ur po včerajšnjem sestanku Molotova z zastopniki Anglije in Francije. To zakasnjenje tolmači-, jo v tem smislu, da je bil Molotov najprej pri Stalinu, kateremu je poročal o poteku pogajanj, nakar je šele agencija Tas objavila svoje poročilo.
Včeraj je bil četrti sestanek
Moskva, 22. jun. br. Pogajanja za pogodbo o vzajemni pomoči Anglije, Francije in Rusije, so se danes nadaljevala Dopoldne
Halifax o angleški
zunanji politiki
„Končni cilj angleške vlade je preprečiti vojno"
London, 22. junija, br. Snoči so tu priredili v čast lordu Halifaxu intimno večerjo, na kateri se je angleški zunanji minister v svoji zdravici dotaknil tudi nekaterih perečih zunanjepolitičnih vprašanj. Njegove izjave so vzbudile v političnih krogih veliko zanimanje. Posebej je zunanji minister v svojem govoru poudaril, da hoče Anglija koncentrirati okrog sebe vse one, ki enako mislijo kakor Angleži, a pri tem nima namena, da bi s to koncentracijo prijateljskih sil izvedla kakršnokoli sovražno akcijo proti drugim državam. Zato je Anglija dala nekaterim državam garancije, da jim bo pomagala, če bi se morale boriti za svojo samostojnost in za svoje življenjske interese. V svojem govoru je zunanji minister omenil tudi pogajanja z rusko vlado in je na-glasil, da ima tudi ta angleška diplomatska akcija prav isti namen, kakor ga je spočetka obeležil. Izrazil je trdno upanje, da bo dosežen pakt o medsebojni pomoči z Rusijo. Angleško postopanje je dobro premišljeno in je bilo doslej povsod pravilno razumljeno. Angleški narod točno pozna
politiko angleške vlade in se zaveda, da moč Velike Britanije naglo narašča. Končni cilj angleške vlade je preprečiti vojno in delovati v konstruktivnem smislu za mir. Angleška vlada pa ve, da narod trdno vztraja pri svoji svobodi, in da v tem ne zaostaja noben pripadnik angleškega imperija.
Nazadnje je lord Halifax omenil še spor zaradi blokade v Tiencinu. Izrazil je mnenje, da je spor nastal prav za prav le spričo nesporazumljenja v razlagi angleške politike.
Chamberlainu je odgovoril Churchill, ki je poudaril, da je Hal^x državnik, ki bo z vso odločnostjo branil angleško čast. Poudaril je, da je angleška vlada že dokazala, da jo v resnici navdaja želja po miru Prav spričo te želje so bile posameznim državam podane garancije, ki jih bo Anglija izpolnila do kraja. Miroljubnost angleškega naroda ni njegova slabost. Ko bi nastopil naj-resnejši primer, bi ves narod kakor en sam mož izpolnil svojo dolžnost.
Danes bo podpisana irancosko-turška zveza
Strateška važnost zvezne pogodbe za ohranitev statusa quo v Sredozemskem morju
Pariz, 22. junija, z. Jutri bo podpisana francosko-turška zvezna pogodba, ki obsega dva dela. Prvi del se nanaša na politični sporazum in na medsebojno pomoč, drugi pa na priključitev aleksandretskega sandžaka k Turčiji. Turčija se je odrekla vsem svojim nadaljnjim zahtevam v Siriji in se je obvezala, da bo ustavila vso tozadevno propagando.
V	Parizu prevladuje vtis, da je Francija plačala Turčiji za ta sporazum maksimalno ceno, ki se da opravičiti le z napetim mednarodnim položajem. Bonnet ie tudi v zvezi s tem izjavil v zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice, da bo verjetno julija ali avgusta prišlo do merjenja moči med demokratskimi in totalitarnimi državami. V tem pogledu bo čvrstost mirovne fronte na vzhodu zelo važna. Strategični položaj Turčije bo igral pri tem zelo veliko vlogo.
Francosko-turški pakt izpopolnjuje jamstva, ki sta jih prevzeli Anglija in Francija napram Rumuniji in Grčiji, na drugi strani pa zagotavlja zvezo Francije in Anglije z Rumunijo in Rusijo, pri čemer bosta angleška in francoska mornarica služili obenem za kritje Turčije. To sodelovanje pa služi obenem varnosti v vzhodnem delu Sredozemskega morja.
V	ostalem je zanimivo, da merodajni francoski krogi slej ko prej čvrsto verujejo v čimprejšnji sporazum z Rusijo in je tudi malo verjetno, da bi v nasprotnem primeru tako zelo pospešili sklenitev pakta s Turčijo.
»Journal« piše o francosko-turškem dogovoru: Posebno važna je okoliščina, da se bodo Turki s to pogodbo formalno zavezali.
kakor ne more biti vseeno, kako se bo razpletal za naprej kolonialni problem. Carmona bo po zaključenem obisku portugalskih kolonij posetil tudi Južnoafriško unijo, kar še posebno zgovorno pripoveduje o skuonih interesih Portugalske in Britanije ter njenega afriškega dominiona.
Politika Lizbone pomeni močen argument v seriji onih, ki vplivajo na Fran-covo Španijo, da se poprime načela stroge nevtralnosti. Politika Portugalske, ki ima tudi režim, ki ga ni mogoče imenovati demokratičnega, bo nedvomno moč- , no vplivala tudi na politiko Madrida.
da bodo opustili vsako propagando in se odrekli vsaki novi zahtevi. To se pravi, da Turki ne bodo zahtevali Alepa in Džezi-ra.
»Petit Parisien« razpravlja o strateški važnosti novega dogovora in pravi: Turčija ima v Dardanelah in v Mali Aziji strateški položaj prve vrste. To bo v primeru konflikta zajamčilo Franciji in Angliji zvezo z Rumunijo in Rusijo, Turčija sama pa bo imela za pomoč francosko in angleško vojno mornarico pred morebitnim napadom z morja. Sodelovanje teh treh držav bo odločilnega pomena za ohranitev statusa quo v Sredozemlju in za varnost Sirije. Palestine. Sueškega prekopa in Grčije. Turčija ima odlično vojsko in bi mogla vojaško podpreti Rumunijo in Grčijo. Obrambna organizacija vsega vzhodnega dela celine pa bo popolna šele tedaj, ko bo sklenjen pakt z Rusijo Po najnovejših poročilih na to ne bo treba dolgo čakati.
»Epoque« pravi: Francija, Velika Britanija in Turčija bodo odslej solidarne in bodo branile status quo v vzhodnem delu Sredozemlja.
Navdušenje v Franciji
Pariz, 22. junija, br. Dolgotrajna pogajanja med Francijo in Turčijo za ureditev aleksandretskega vprašanja in sklenitev vojaške pogodbe, kakršno je Turčija že sklenila z Anglijo, so zaključena. Glede Aleksandrette je bil dosežen sporazum, da Francija odstopi ves sandžak Turčiji, glede vojaškega sodelovanja pa, da se mu da za osnovcu-pogodba o medsebojni pomoči.
Danes opoldne so listi objavili vest o sporazumu s Turčijo z ogromnimi naslovi, čeprav je bilo znano, da so se pogajanja v zadnjih tednih razvijala nadvse ugodno, ni vendar nihče pričakoval, da bodo zaključena že ta teden. Zato je delovala vest o sporazumu kakor senzacija.
Francoski listi v svojih komentarjih z velikim zadovoljstvom beležijo, da je bil prav sedaj dosežen ta sporazum. Vojaško sodelovanje med Anglijo, Turčijo, Francijo in Egiptom je sedaj perfektno. Ta blok bo onemogočil v vzhodnem Sredozemskem bazenu vsako nasilno in ogrože-valno politiko.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
so se danes v Kremlju znova sestali komisar za zunanje zadeve Molotov, njegov pomočnik Potemkin, angleški delegat Strang ter veleposlanika Seeds in Naggyar. Razgovor je trajal pičlo uro. O njem do večera ni bilo mogoče izvedeti nikakih podrobnosti.
Angleški komunike
o četrtem sestanku
London, 22. junija. AA. Reuter poroča iz Moskve: Angleški odposlanec William Strang, angleški veleposlanik v Moskvi William Seeds in francoski veleposlanik Paul Naggyar so imeli danes konferenco v Kremlju s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovim. Navzoč je bil tudi pomočnik zunanjega komisarja Potemkin.
Nemška pogajanja z Rusijo
London, 22. junija, o. »Times« poroča iz Berlina, da se bo v nekaj dneh vrnil na svoje mesto v Moskvi poslanik Schullen-burg. Odkar so se pričela angleško-ruska pogajanja kaže Nemčija čedalje več volje, da prizna Rusiji največje koncesije. Govore, da bo Nemčija dovolila Rusiji kredit 300 milijonov mark.
»Daily Express« poroča iz Berlina, da je dal kancelar Hitler zunanjemu ministrstvu obširna pooblastila za pogajanja z Rusijo.
Pariz, 22. junija, d. Listi poročajo iz Moskve: Tu se trdovratno vzdržujejo vesti, da se bodo v zadnjih letih zelo omejeni gospodarski odnošaji med Nemčijo in Rusijo s pogajanji že v najkrajšem času bi stveno zboljšali. Listi opozarjajo znova na migljaje Molotova v njegovem govoru 31. maja na kongresu eovjetov, ko je izjavil: »Ni izključeno, da se bodo v tej smeri pričela pogajanja.«
Pogajanja med Japonsko ter Italijo in Nemčijo
London, 22. junija, o. V dobro poučenih italijanskih krogih menijo, kakor poročajo angleški listi iz Rima, da je sestanek japonskih poslanikov v Italiji in Nemčiji v Berlinu povečal upanje v skorajšnji pristop Japonske k nemško-italijanski vojaški zvezi. Pogajanja se bodo bržkone zavlekla ker zahteva Japonska, naj ji Nemčija in Italija priskočita takoj na pomoč, če bi nastal japonsko-ruski spor.
Vedno resnejši položaj
na Daljnem vzhodu
Japonska zahteva, da morajo vse tuje ladje zapustiti Svatov, je bila odklonjena
Svatov, 22. junija. AA. (Reuter). Japonske pomorske oblasti so poslale tujim ladjam ▼ luki Svatov ultimat, da naj danes do IS. ure zapustijo lüko, češ da ne morejo prevzeti odgovornosti za varnost tujcev in tujih ladij po tem roku. V luki se nahajata angleški rušilec »Tainit« ter ameriški rušilec »Pilsbury«.
Angleške pomorske oblasti so izdale nalog, da rušilec »Tainit« ostane še nadalje v Svatovu, da ščiti interese angleških državljanov. Enako bo ostal še nadalje v luki ameriški rušilec »Pilsbury«. Angleški parnik »Jong-čau« ter norveški parnik »Proponent« bosta izvršila evakuacijo angleških ter norveških žensk in otrok, kakor tudi onih Angležev in Norvežanov, ki želijo zapustiti Svatov.
Japonski ultimat se tiče vseh tujih par-nikov, ki se nahajajo v luki Svatov in ne samo vojnih ladij. Jutri bosta prispela v Svatov še angleški rušilec »Scout« in ameriška vojna ladja »Ashvill«.
Amerika poslala nove vojne ladje v Svatov
Washington, 22. junija. w. Mornariško ministrstvo je objavilo, da je poveljnik ameriškega vojnega brodovja v • vzhodni Aziji, admiral Yarnell, sporočil japonskim mornariškim oblastem, da bodo ameriške vojne ladje ostale v kitajskih lukah vse dotlej, dokler bodo potrebne za zaščito ali za pomoč državljanom Zedinjenih držav. Namesto da bi odpoklical ameriškega ru-šilca, ki je zasidran v luki Svatovu, kakor so zahtevali Japonci, je po poročilu »Associated Press« odredil odmiral Yarnell, naj odpluje v Svatov tudi rušilec »Pope«, ki je že prispel tjakaj. V Svatov so odplu-le iz Hongkonga tudi nekatere ameriške topničarke.
Japonska še ni predložila svojih zahtev
Tokio, 22. junija. AA. (Havas). Iz dobro obveščenih virov poročajo, da je japonska vlada na današnji dopoldanski seji, ki ji je predsedoval Arita, razpravljala o točnem formuliranju japonskih zahtev glede Tiencina, da bi potem lahko odgovorila na prikrit poziv lorda Halifaxa, ki ga je spregovoril v svojem govoru v zgornjem domu 21. t. m. Na seji m bil sprejet noben sklep. Razprava se bo nadaljevala jutri na seji ministrskega sveta, člane vlade so opozorili, naj hite z določnimi izjavami o japonskih zahtevah.
Chamberlainove izjave v spodnji zbornici
London, 22. junija. AA. (Reuter). Predsednik vlade Chamberlain je v spodnji zbornici danes izjavil, da je vse pripravljeno za izselitev angleških žensk in otrok iz Svatova. Japonske pomorske oblasti so obljubile, da bodo olajšale izseljevanje in spoštovale angleško imovino. Na angleško področje v Tiencinu prihajajo zadostne količine svežih živil, vendar so omejitve ostale nespremenjene. Narejen je tudi že razpored za pospešenje izselitve angleških žensk in otrok lz Tiencina. Dve angleški vojni ladji ostaneta za zdaj v Tiencinu. Dobava hrane prebivalstvu na Kulang-suju je otežkočena, ker je prekinjeno do-važanje življenjskih potrebščin z Amoja in s kopnega, ni pa še težav za nabavo življenjskih potrebščin z ladjami, ki pripadajo tretjim državam.
Glede Tiencina, kjer je položaj postal še ostrejSi, se seveda nadejamo, da bi se bilo mogoče razgovarjati o tem vprašanju kot o lokalni stvari, če pa ta pogajanja ne bi uspela, razpravljamo o tem, kakšen drugačen korak bi mogli storiti.
Kitajski protisunek pri Svatovu
Tokio, 22. junija o. Kot odgovor na japonsko ofenzivo pri Svatovu so kitajske čete nastopile pohod proti mestu. Deveta kitajska armi ja pod poveljstvom generala
Vušiveja prodira vzdolž reke Han in sicer severno od Svatova, 157. kitajska divizija pa jugozapadno od Svatova. Istočasno korakata 158. kitajska divizija iz pokrajine Kvantunga proti vzhodu. Vzhodno od mesta Kantona so hudi boji in se je morala japonska vojska že umakniti. Na severu pokrajine Kiangsi je japonska ofenziva popolnoma propadla. Na reki Jangce so v pokrajini Hopej Kitajci potopili več japonskih transportnih ladij.
Srditi boji severno od Tiencina
Tiencin, 22. junija. AA. (Havas). Japonske vojaške oblasti so nalepile lepake na postaji v Tiencinu z opozorilom, da so pod-vzele izredne varnostne ukrepe za vlake, ki prihajajo iz pokrajine Tangsana, 90 km severno od Tiencina, kjer se bijejo srditi boji med Japonci in kitajskimi četašL
Mornariški razgovori v Singapuru
Singapur, 22. junija. AA. (Reuter). Danes so se začeli razgovori med britanskim in francoskim kopenskim in mornariškim štabom o obrambi dal j no vzhodnih posesti. Konference se udeležuje 44 častnikov generalnega štaba obeh držav. Razpravljali bodo tudi o najnovejših dogodkih v Svatovu.
Aktivnejša ruska politika na Daljnem vzhodu
London, 22. junija, o. »Times« poročajo, da je ruski poslanik na Kitajskem OrelskJ prispel v Moskvo ter predložil vladi poro. čilo o vojaškem položaju na Kitajskem. Za novega vodjo oddelka za Daljni vzhod v ruskem komisarijatu za zunanje zadeve je bil imenovan Lozovski, ki je dolgo časa bival na Kitajskem in ima tamkaj dobre zveze. Imenovanje Lozovskega tolmačijo kot namen ruske vlade, da bo pričela odslej aktivnejšo politiko na Daljnem vzhodu.
Italijanski glas o položaju
Rim, 22. junija, AA. Diplomatični urednik agencije Stefani piše: Ko se je zapadni plutokratski tisk znašel pred odločnimi nameni Japonske, se je zatekel k pretnjam s sankcijami m metodam gospodarske blokade, preizkušene še za casa Edena. Takrat je imela ta blokada tako negativen rezultat, da so se ji morali odpovedati celo oni, ki so jo izvrševali. Grožnja z vojaškimi ukrepi se je pojavila potem, ko so ostale grožnje s sankcijami brezuspešne. V Singapuru se vriši neke vrste vojni posvet, ki se ga udeležujejo visoki poveljniki angleških in francoskih vo. jaških sil na Dalinem vzhodu. Demokratski tisk ni dal nobenih »bvestil glede sklepov : n I se sprejeli na tej konferenci, toda ni težko uganiti, o čem se na konferenci menijo. Niti proti Japonski, niti proti osi v Evropi ni mogoče ničesar ukreniti. Japonska kontrolira vse kitajske vode in otoke. Hongkong nima več neposrednih zvez z zaledjem. To je izolirano oporišče, ki nima možnosti za odpor. Tudi Indokina se ne more braniti, ker je izven fkrajne obrambe Singapura. Razen tega obstoja v Franciji bojazen, da je sklenil Siam tajno pogodbo z Japonsko. Poskusi obkoljevanja v Evropi in kompromitiran je z Moskvo lahko samo poslabšajo položaj.
Anglija in Arabija
London, 22. junija, br. Nekateri srednjeevropski listi so zadnje dni objavili vesti, da je angleška politika v arabskih deželah doživela nov polom. Po teh vesteh je Saudova Arabija napovedala prelom z Anglijo, če angleška vlada nemudno ne spremeni svoje dosedanje palestinske politike. Te vesti so bile danes od pristojnih arabskih faktorjev odločno demant.iraneL
Kralj Jurij spet v Londonu ! Beležke
i
Angleški narod je priredil včeraj kraljevski dvojici po povratku v domovino nepopisne ovacije
Southampton, 22. junija. AA. (Reuter) Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta se danes po večtedenski odsotnosti v Ameriki vrnila na angleška tla. Ko se je kr. ladja »Empress of Britain« bližala Sou-thamptonu je kralj izročil kapitanu, njegovemu pomočniku in nekemu ladijskemu častniku odlikovanje Viktorijinega reda, drugim službujočim častnikom pa razne darove. Dež in slabo vreme nista vplivala na ljudstvo, ki se je v velikem številu zbralo na obali in prirejalo manifestacije kralju in kraljici. Pred vhodom v Southampton je mnogo jaht in drugih izletniških ladij odplulo kr. ladji naproti sredi med vojnimi ladjami, kjer so stali v vrstah in vzklikali kralju in kraljici ter ju pozdravljali ob njuni vrnitvi v domovino. Z izletniških ladij so odmevali vzkliki v pozdrav, z rušilcev so pa grmeli topovi.
»Empress of Britain« se je zasidrala ob 14.50. Na ladjo so prišli kraljica Mary z vojvodo in vojvodinjo Gloucestrsko in Kentsko in obema princesama ter več mornariškimi odličniki. Medtem ko so eskadrilje letal plule nad ladjo, sta se kralj in kraljica izkrcala. Bila sta zelo dobre volje in sveža. Kralj je bil v uniformi, kraljica pa v modri toaleti. Ko so ju pozdravili zastopniki krajevnih oblasti sta se kralj in kraljica s princesama in drugim spremstvom odpeljala na železniško postajo med viharnimi ovacijami velikanske množice, ki je več ur čakala na prihod kr. ladje.
Ob 17.24 sta kralj Jurij in kraljica Elizabeta prispela v London. Nekaj minut pred prihodom sta obe zbornici prekinili svoje seje, da bi se člani mogli udeležiti sprejema na pomolu pred Westminstrom Ob vsej poti. po kateri je šel sprevod, so stale velike množice ljudstva. Svečan sprejem na postaji Waterloo je bil zelo kratek. Kralj se je razgovarjal s Cham-berlainom. nato pa je v spremstvu kraljice Elizabete in kraljice Mary šel skozi špalir, ki so ga tvorili člani vlade in diplomatskega zbora. Pri tem je izkazal po- !
sebno pozornost ameriškemu veleposlaniku Kennedyju. Kralj in kraljica sta se odpeljala v Buckinghamsko palačo v odprtem vozu in sta vsa nasmejana od-zdravljala navdušeni množici ljudstva, ki je mahala z angleškimi in ameriškimi zastavami in z napisi »Dobrodošli!« Ko je svečan sprevod šel mimo skupine članov parlamenta, je začelo mahanje s cilindri in robci. Zvonovi s stolpa westminstrske opatije so vabili k svečani zahvalni molitvi. Častni topovski streli in glasovi siren z ladij na Temzi so dali sprejemu še večji poudarek. Ko je svečan sprevod šel mimo Kenotafa, je nenadno zavladala tišina. Kralj Jurij je salutiral, kraljica in princesinji pa so se poklonile.
Dobrodošlica parlamenta
London, 22. junija. AA. (Reuter) Ministrski predsednik Chamberlain je v spodnjem domu predložil osnutek dobrodošlice Nj. Vel kralju in kraljici. Pri tej priliki je dejal: Brez pretiravanja se more reči, da so bile manifestacije lojalnosti in zvestobe, ki so jih ljudske množice v vsakem kraju priredile našemu kralju in kraljici za časa njunega potovanja po Ameriki, izraz odkritosrčne udanosti. Videli smo, kako je ta obisk pokazal na najimpresiv-nejši način ne samo pomen krone za angleško skupnost narodov, pač pa tudi, kako ljudje izražajo lojalnost kroni. Veličasten sprejem, ki sta ga priredila predsednik Zedinjenih ameriških držav in ameriški narod, je to ponovno dokazal in je moral očarati njuni veličanstvi. Prepričan sem da je ta sprejem zbudil veliko hvaležnost vseh angleških državljanov po vsem angleškem imperiju. Vsi so bili globoko ginjeni nad toplimi pozdravi, naslovljenimi kralju in kraljici, kakor tudi nad prepričevalnimi dokazi simpatij in prijateljstva, ki navdaja narod Zedinjenih ameriških držav in združene kraljevine. Camberlainov predlog je bil soglasno sprejet.
Gobbels o nemških zahtevah
Berlin, 22. jun. AA. (DNB). Povodom
včerajšnjega dneva nastopa poletja je propagandni minister dr. Göbbels imel na olimpijskem stadionu pred 22.000 poslušal ci govor, v katerem je med drugim dejal: Države se delijo v take, lei kaj imajo, in take, ki ničesar nimajo. Narod z 80 milijoni prebivalci ne more biti na večne čase izključen pri delitvi bogastva sveta. Ako bi se poskusilo to napraviti, potem bo mir stalno visel v zraku. Nemčija ne želi miru, osnovanega na varnosti, temveč na dejstvih. Kar smo ponovno zavzeli, to nam pripada, toda obstojajo še stvari, ki nam pripadajo in ki jih še nismo dobili. Kadar govorimo o kolonijah, potem
pravijo Angleži: Vse se lahko reši mirnim potom! Potem naj nam takoj jutri vrnejo naše kolonije. Dr. Göbbels je energično protestiral proti vmešavanju Angležev v vprašanje Gdanska. Nihče ne dvomi je dejal Göbbels, da je Gdansk nemško mesto. London bi boljše delal, da bi se brigal za svoje zadeve. Anglija se nahaja na najboljši poti, da izgubi svoj položaj v Arabiji in na Daljnem vzhodu. Zato bi morala biti interesirana na hitri rešitvi vprašanja Gdanska in koridorja. Nemčija je postavila svoje zahteve ter želi garancijo za svoj življenski prostor. Ako bodo v Londonu, Parizu, Varšavi gluhi, bo to samo njihova škoda.
Drugo gostovanje ljubljanske opere v Trstu
Ogromno zanimanje Tržačanov in okoličanov — Borba za vstopnice — Razprodano gledališče
Trst, 22. junija, k. Ni še zabledel spomin na velike uspehe, ki jih je žel ljubljanski operni ansambel pred dvema letoma ob priliki svojega prvega gostovanja v Trstu, ko je nepopisno navdušil tisoč-glavo pestro občinstvo iz Trsta, okolice in tudi iz oddaljenejših krajev dežele s Smetanovo »Prodano nevesto« in Gotovčevim »Erom z onega sveta«. Razumljivo je bilo spričo tega, da ni bilo zanimanje za sedanje gostovanje nič manjše.
Veliko gledališče Politeama Rossetti je bilo pred dvema letoma še v privatnih rokah, sedaj pa je v lasti in upravi italijanske ustanove ENIC (Ente Nazionale Industrie Cinematografiche), ki ima svoj sedež v Rimu in ki je koncentrirala v svojo upravo vse večje gledališke ustanove v raznih italijanskih mestih. Ta ustanova oddaja gledališča posameznim igralskim skupinam po določeni tarifi in določenih pogojih, na katere je pristala tudi uprava narodnega gledališča v Ljubljani. Program gostovanja je odobrilo italijansko ministrstvo za ljudsko kulturo, kakor je to predpis za vsa italijanska gledališča.
Trojni lično izdelani letaki so bili izdani za reklamo in so naznanjali vse tri že napovedane predstave. Zanimanje za to gostovanje je bilo v Trstu, v bližnji in daljni okolici in sploh po vsej deželi že več dni izredno napeto in so razne tržaške tvrdke in poedinci prejemali z dežele nešteto telefonskih in brzojavnih naročil za vstopnice. Ni pa bilo mogoče več vsem ustreči, ker so si pretežni del vstopnic za vse tri predstave rezervirale dopolavorske organizacije, ki so pravilno razumele pomen tega gostovanja za razvoj kulturnih stikov med Italijo in Jugoslavijo in so zato poskrbele, da bodo mogli njihovi člani izpolniti željo italijanskih nacionalnih faktorjev in obenem biti deležni užitka treh velikih slovanskih glasbenih del, ki so v Trstu redkokdaj na odrskih deskah.
Tako je ostalo za privatno publiko na razpolago le malo vstopnic in zato ni čuda, da so se pred glavno blagajno na Cor-8u- kjer so bile preostale vstopnice naprodaj, odigravali kar razburljivi prizori, ko so se ljudje trgali za vstopnice. Zato so dopolavorske organizacije, da ustrežejo občinstvu, prepustile v svobodno prodajo še par sto vstopnic, tako da je bil tudi naval na večerno blagajno izredno velik. Vse ogromno gledališče, ki gre vanj okrog 4000 ljudi, je razprodano, saj je znano, da so Tržačani in okoličani veliki prijatelji glasbe in da zlepa nikoli ne zamude opernih predstav, ki so razmeroma redke na repertoarju tržaških gledališč.
Operni ansambl narodnega gledališča je prispel v Trst davi z avtobusi. Pripeljali so se s štirimi ličnimi vozovi, ki so jih po-strežljivi ljubljanski avtopodjetniki radi iali na razpolago. Ves ansambl je bil v Sjboljšem razpoloženju.
Takoj po prihodu in kratkem odmoru se je pričela v Rossettijevem gledališču pod vodstvom ravnatelja Poliča poslednja skušnja, ki je trajala do 13.30. Nje namen je bil, dase ansambl vpoje v ogromnem prostoru. Uspela je popolnoma.
Prva predstava
Že uro pred pričetkom je bila vsa okolica velikega gledališča kar zatrpana z ljudmi. Kar je bilo še prostih vstopnic, so bile v hipu razprodane in mnogo sto ljudi je moralo razočaranih oditi, ker niso dobili več vstopnic. Ogromno gledališče se je napolnilo prav do zadnjega kota. Prišli so tudi zastopniki oblasti, pokrajinskih, mestnih in strankinih ter vse osebje jugoslovenskega generalnega konzulata.
Predstava se je pričela ob 21.15. Ravnatelj Polič je bil zelo simpatično sprejet, ko se je pojavil za svojim pultom. Orkester je odigral Giovinezzo in nato še jugoslovensko himno. Ljudje so poslušali stoje in so navdušeno ploskali. Jugoslovenska himna je bila sprejeta z ogromnimi aklamacijami že ob pričetku in nato še ob koncu.
Nastop ansambla, zbora in še posebno solistov, je vse očaral. Vzlic ogromnemu prostoru je prodirala njihova svečana pesem v poslednji kot. Ko to poročamo, sta bili odigrani že prvi dve sliki »Borisa Godunova« in pričela se je tretja. Za vsako so bili gostje nagrajeni z viharnimi aplavzi.
Povratek dveh Karadjordjevih topov
Beograd, 22. junija, a. Danes dopoldne se je slovesno izvršila predaja dveh starih topov vodje Karadjordja, ki ju je kancelar Hitler podaril jugoslovenski vojski. Že kmalu po 10. so se začeli zgrinjati nà okrašeni terasi vojaškega muzeja zastopniki društev in korporacij, člani posvetovalnega odbora vojaškega muzeja in drugi gosti. Navzoči so bili vojni in mornariški minister general Miljutin Nedič, poyeljnik Beograda general Peter Popovič, osebje nemškega poslaništva s poslanikom v. Heere-nom na čelu, nemški vojaški in letalski ataše, mnogo višjih oficirjev itd.
Ob 10.30 je prispel odposlanec Nj. Vel. kralja polkovnik Durbesič. Goste je sprejel upravnik vojaškega muzeja general Vu-kič, čast je pa izkazala častna četa z zastavo in godbo.
Slovesnost se je začela z govorom nemškega vojaškega atašeja v. Fabra, ki je opozoril na zgodovino obeh topov ter na pomen njune izročitve jugoslovenski vojski. Poudaril je junaštvo in zasluge Karadjordja, omenil sličnost nemških in srbskih osvobodilnih bojev in končal z vzklikom kralju in kraljevskemu domu. V toplih besedah se mu je zahvalil vojni minister general Nedič.
Dr. Kramer v Kupincu
V sredo popoldne je prispel v Kupinec glavni tajnik Jugoslovenske nacionalne stranke, senator dr. Albert Kramer in obiskal predsednika HSS dr. Vladimirja Mačka na njegovem domu. Po dveurnem razgovoru z dr. Mačkom, s katerim sta razpravljala o perečih političnih vprašanjih, je dr. Kramer odpotoval v Zagreb, kjer se je sestal z nekaterimi voditelji Kmetsko demokratske koalicije. Iz Zagreba je odšel dr. Kramer v Beograd, kjer bo refe-riral o svojih razgovorih vodstvu JNS in poslovnemu odboru beograjske združene opozicije Včeraj se je udeležil tudi pogreba pokojnega predsednika zemljoradni-Ške stranke Joče Jovanoviča.
Seja širšega vodstva JNS
Včeraj popoldne je bila v prostorih glavnega odbora JNS konferenca zastopnikov stranke iz vseh banovin. Konferenci je predsedoval g. Peter živkovič, ki je obširno poročal o splošnem političnem položaju, zlasti o delu za sporazum. Opozoril je na bližajoče se občinske volitve, ker bo letos potekel mandat večini sedanjih občinskih uprav.
O predsednikovem poročilu se je razvila debata, v kateri so govorili zastopniki strank iz vseh banovin. Poročali so predvsem o razpoloženju naroda glede na splošne državne in narodne probleme. Končno je bilo odobreno dosedanje delo vodstva stranke ter je bila izražena soglasna odločnost, da se nadaljuje akcija za ureditev razmer v državi, za katero sta osnovni pogoj rešitev hrvatskega vprašanja in obnovitev političnih svoboščin. Predsednik in vodstvo stranke sta bila pooblaščena za nadaljnje delo v tej smeri.
Program za proslavo dr. Mačkove 60 letnice
V Zagrebu so sestavili odbor za prosia-vo 601etnice predsednika HSS dr. Vladimirja Mačka dne 16. julija. Na predvečer rojstnega dne bo velika baklada po zagrebških ulicah. Na dan proslave bo zjutraj budnica, dopoldne pa velika manifestacij-ska povorka iz Maksimira v mesto. Povorka bo defilirala mimo dr. Mačka, ki bo stal na balkonu doma Gospodarske sloge. V povorki bodo sodelovala vsa zagrebška društva in velike delegacije kmečkih organizacij s podeželja. Zvečer bo velika ljudska veselica na igrišču športnega kluba »Concordie«.
Stojadinovič in časopisi
Zagrebški »Jutarnji Ust« ostro obračunava z dr. Stojadinovičem in prakso njegovega režima, ki je polagal največjo paž-njo na to, da bi prepričal jugoslovensko ljudstvo in inozemstvo o veličini Stojadinoviča kot »voditelja«. Zagrebški list pravi med drugim:
»Takrat so bili dispozicijski fondi bogato založeni in tekle so bogate podpore vsem, ki so hvalili državniške sposobnosti dr. Stojadinoviča. Medtem pa niso smeli niti hrvatski, niti srbski opozicijski, niti ostali objektivni Informativni listi objaviti nobene objektivne informacije. Pač pa so bili ponovno prisHjenl pod pretnjo ustavitve izhajanja objavljati lažniva poročila o uspehih velikega voditelja. Inozemske liste so zalagali z naročenimi in dobro plačanimi poročili o veličini dr. Stojadinoviča in njegovi priljubljenosti med ljudstvom. Inozemski novinarji, ki niso hoteli ponavljati teh naročenih slavospevov, so morali zapuščati našo državo kot nadležni in nezaželeni gostje. Te orgije laži o dr. Sto-jadinoviču so dosegle svoj višek med volilno borbo pred 11. decembrom. Zahteve, ki so jih takrat postavljali dr. Stojadino-videvi sluge na opozicijske liste, so bile često že neprirodne. Morali so ga ne samo hvaliti, temveč celo naravnost pozivati svoje čitatelje, naj volijo listo dr. Stojadinoviča, ki da je edini rešitelj države in naroda.«
Nemške kresne prireditve na češkem
»Völkischer Beobachter« poroča iz Prage, da bodo letos prvič slavili praški Nemci stari nemški praznik kresovanja pod milim nebom. Po posebnem dovoljenju pro-tektorja Neuratha bodo žgali kresove na vseh gričih v okolici Prage, da »pokažejo svetu, da so sedaj svobodni državljani ve-likonemškega rajha«.
Slične kresne prireditve bodo tudi v vseh drugih čeških mestih, kjer prebivajo Nemci in poslujejo organizacije narodno socialistične stranke.
Popis židovskega premoženja na ozemlju protektorata
Češki listi objavljajo uredbo protektorja Neuratha o popisu židovskega premoženja na Češkem in Moravskem, Uredba določa popolno likvidacijo židovskega vpliva v gospodarskih podjetjih na ozemlju protektorata. Ustanovljen bo poseben urad, ki bo skrbel za prevedbo židovskih podjetij v arijske roke. Urad bo stal pod neposrednim nadzorstvom protektorja, tako da češke oblasti ne bodo imele vpliva nanj. Urad bo postavljal za prevedbo židovskega premoženja posebne komisarje, ki pa jih bo v bodoče protektor lahko postavljal tudi v nežidovska podjetja, ako se ne bi pokoravala njegovim gospodarskim smernicam. Uredba nalaga dalje Židom, da morajo poleg drugega premoženja takoj prijaviti vse zlato in druge dragocene kovine ter vse dragulje, ki se nahajajo v njihovi posesti. Teh do nadaljnje odredbe noben Zid ne sme ne prodati, ne zastaviti. Uredba je že stopila v veljava
Posledica carine na tuje Silme v Angliji
Anglija je uvedla te dni v zaščito svoje domače filmske industrije veliko zaščitno carino na inozemske filme. Nova carina bo zadela v prvi vrsti ameriške filme. Slučaj je nanesel, da bi morali biti kot prvi zacarinjeni po novih postavkah filmi o obisku angleške kraljevske dvojice v Zedinjenih državah. To zacarinjenje pa se še ni izvršilo, ker so lastniki firm za izposojanje inozemskih filmov v Londonu sklenili, da do nadaljnjega ne bodo uvozili v Angiijo nobenega tujega filma. Tako stoje sedaj kasete s posnetki o ohipku an. gleške kraljevske dvojice v skladišču londonske carinarnice. Angleška javnost pa ostro protestira po listih proti vladi, ki je s povišanjem uvozne carine na tuje filme preprečila tudi predvajanje kraljevskega Sima x Angliji,
Kral] Boris na razstavi jugoslovenske knjige v
Sofija, 22. junija. AA. Danes sta kralj Boris in knez Ki ril v spremstvu dežurnega ad ju tan ta obiskala razstavo jugoslo. venske knjige v Sofiji. Kralja so pozdravi, li opolnomočeni minister Jugoslavije Mom-čilo Jurišič, podpredsednik bolgarsko-jugoslovanske lige v Beogradu, armijski gene. ral Miloš Jovanovič in članica odbora ga. Zečevičeva. Kralj je pokazal veliko zanimanje za jugoslovensko knjigo in se je predvsem dalj časa zadržal pri ogledovanju knjig za otroke in za slepce. Te knjige bodo ostale v Sofiji tudi še po razstavi kot darilo bolgarski ustanovi za slepce. Kralj Boris in knez Kiril sta si razstavo ogledovala približno pol ure.
Madžarsko odlikovanje kralja Borisa
Sofija, 22. junija. AA. (DNB). Adjutant regenta Horthyja, general Fischer, je prispel snoči v Sofijo, kjer bo predal kralju Borisu visoko odlikovanje, s katerim ga je odlikoval regent Horthy.
m se g over L
vendar so merodajna «amo dejstva. In dejstvo je, da ni A t p i r in a brez ■Sarem-jevega kriza.
aspirin
TABter«
O&m «frpedt txcvaa BSHtf&A MA
Pogreb Joče Jovanoviča
Ogromna udeležba ljudstva — Ob krsti je govoril tudi zunanji minister dr. Cincar-Markovič
Beograd, 22. junija, p.. Danes popoldne je bil pokopan vodja srbskih zemljoradni-kov, veliki državnik Jovan Jovanovič. Pogreba se je v sprevodu in v špalirju po ulicah udeležilo na desettisoč ljudi, tako da se je jasno videlo, kako je bil veliki pokojnik priljubljen in spoštovan nele pri svojih ožjih pristaših, temveč tudi v ostalih slojih prestolniškega in šumadinskega ljudstva Z globoko pieteto so ljudje izražali svoje spoštovanje in žalost ob smrti moža, ki ga niso vodili v življenju le interesi njegove stranke in pokreta, temveč predvsem globok patriotizem.
Se r zadnjih trenutkih so se pred mrtvaškim odrom v Saborni cerkvi zbirale ogromne množice kmečkega ljudstva, ki se je zgrnilo iz Šumadije in še posebej iz beograjske okolice v mesto, da bi se udeležilo pogreba svojega voditelja. Ob 15. so se pričele v cerkvi molitve, ki jih je opravil pravoslavni episkop ob asistenci večjega števila duhovnikov. Molitvam so priso-stovali kraljev odposlanec podpolkovnik Milan Herekovič, zunanji minister dr. Cincar-Markovič in minister Vojko čvrkič, predsednik narodne skupščine Milan Simonovič z večjim številom narodnih poslancev, kot zastopniki JNS predsednik Peter Živkovič, prvi podpredsednik Jovan Banja-nin, generalni tajnik dr. Albert Kramer, senator Ivan Pucelj, bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtič in drugi, kot zastopnika HSS prof. Čajkovac in poslanec Mihovil Pavlek,-Miškina, v imenu SDS Večeslav Vilder, Srdjan Budisavljevič, Adam Pribi-čevič, Sava Kosanovič, Rajko Djermanovič in senator dr. Milan Kostič, od radikalov Miša Trifunovič z mnogimi drugimi prvaki, nadalje veliko število demokratov pod vodstvom Milana Grola in Božidarja Vla-jica, veliko število oficirjev pod vodstvom načelnika generalnega štaba generala Dušana Simoviča in generala Bodija, zastopniki akademije znanosti, udruženja prijateljev Velike Britanije in Amerike, Srbskega kulturnega kluba ter raznih drugih ustanov in korporacij.
V cerkvi sta po molitvah o pokojnika govorila neki svečenik v imenu pravoslavne cerkve in zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič v imenu zunanjega ministrstva. Kmečki fantje so potem krsto s pokojnikovim truplom odnesli iz cerkve.
Pred cerkvijo so se od pokojnika poslovili dr. Milan Gavrilovič v imenu zem-Ijoradniške stranke, prof. Čajkovac v imenu dr. Mačka, Miša Trifunovič za staro-radikalno stranko. Milan Grol za demokratsko, dr. Milan Kostič za SDS, dr. Živko Topalovič za socialiste, Milan Predic v imenu Srbskega književnega glasnika, dr. Miloje Milojevič kot zastopnik Društva prijateljev Velike Britanije in Amerike teT še zemljoradniški poslanec Čeda Kokano-vič.
Po govorih se je razvil sprevod. Jovan Jovanovič je bil kot borec iz vojne pokopan z vojaškimi častmi. Krsta je bila položena na lafeto in obdana od voda peša-dije. Na čelu sprevoda sta korakala dva kmeta v narodnih nošah, prvi je nosil križ, drugi žito. Sledilo jima je okrog 70 vencev in mnogo odlikovanj, ki so jih prav tako v glavnem nosili kmetje in kmetice v narodnih nošah. Sledil je oddelek vojakov, za njim duhovščina, nato lafeta s krsto. Za člani rodbine so se uvrstili v sprevod zastopniki Nj. Vel. kralja, vlade, narodnega predstavništva, vojske, političnih strank in skupin ter ogromna množica Beograjčanov in kmetov.
Sprevod je krenil izpred Saborne cerkve po kneza Mihajla ulici na Terazije, od tam pa po Aleksandrovi ulici na pokopališče.
Ob 19.15 je ogromni sprevod prispel na pokopališče. Po kratkih molitvah se je od velikega pokojnika poslovilo spet nekaj govornikov, med njimi zemljoradniška poslanca Dušan Brankovič in Ilija čulenič, hrvatski književnik in poslanec Pavlek Miškina ter vodja zemljoradniške mladine Milan Purič. Mrak je že legal na prestolnico, ko so zagrmele salve vojaške čete, ki jih je dala Joči Jovanoviču v poslednji pozdrav. Prav tedaj so njegov® krsto spustili v grobnico.
Vremenske neprlllke
Neurja in povodnji vsepovsod, v severnih evropskih pokrajinah vrh tega tropična vročina
Praga, 22. junija. w. Snoči je nad Mo- človeških žrtev. V vojvodstvu Vilnu je v ravsko vnovič divjalo silno neurje. Kakor času neurja nastalo v štirih okrajih 12
___—. *__J _ _1 « J — ^	U^nv.nl ^	.««4-M { 1*	C*<-Mftl« i'rt «1 Viil«	Ki
poročajo, doslej je zahtevalo pet smrtnih žrtev. Ve neki vzhodno-moravski vasi je narastla voda presenetila nekega kmeta v hiši ter je utonil. V neki drugi vasi so utonili štirje otroci, dočim je v okolici Prosnic na srednjem Moravskem ubila strela tri ljudi. Neurje je povzročilo ogromno škodo. Narastla voda je podrla več hiš ter je poplavila obširna ozemlja. Požari, ki so jih povzročile strele, so uničili mnogo poslopij.
Bukarešta, 22. junija. AA. Silno deževje je pretrgalo ves promet med severno Rumunijo in ostalim svetom. Elementarna nesreča ej terjala tudi mnogo človeških žrtev. Dopoldne se je vlil silen naliv tudi na Bukarešto in napravil veliko škodo.
Varšava, 22. junija. w. Na Poljskem je zavladala prav tropična vročina. V Varšavi so zabeležili temperaturo do 45 stopenj Celzija na solncu in nad 30 v senci. Po vsej državi so bila huda neurja, ki so povzročila mnogo škode in zahtevala več
požarov. Strela je ubila dve osebi.
Tudi v Litvi so divjale danes hude nevihte, ki so povzročile veliko škodo. V mestu šaulen je strela ubila dve ženski.
Varšava, 22. junija. AA. Zaradi hudih neviht so se v več krajih pripetile hude nesreče. Strela je ubila 10 ljudi
London, 22. junija. w. Nad Londonom in okolico se je danes v opoldanskih urah docela nenadno zlila silna ploha, ki jo je spremljal hud vihar. V severovzhodnem delu mesta so bile vse ceste in ulice poplavljene, tako da so morali ustaviti veg promet. Na nekem londonskem parku, kjer imajo nameščene protiletalske baterije, je vihar porušil več barak ln so se vojaki, ki so bili pravkar pri kosilu, komaj rešili.
Colorado C9tv (Texas), 22. junija. w. Zaradi silnih nalivov so v zapadnem Te-xasu nastale hude povodnji. Ve® železniški in cestni promet je ustavljen. Voda je porušila mnogo mostov, škoda je zelo velika.
Pritožbe nemškega tiska proti Poljakom
Berlin, 22. junija, i. Današnji nemški tisk zopet piše o preganjanju nemškega življa na Poljskem. V Poznanju sta bili zaprti dve nemški bolnišnici, a vojvod na Pomorjan-skem je dal zapreti bolnišnici v Dešanu in Bresanu, tako da je bilo hkrati zaprtih pet nemških bolnišnic, ki so poleg Nemcev sprejemale tudi Poljake.
Po zatvoritvi otroških vrtcev v Katovicah in Zvodsku sta bila zdaj ukinjena še dva nemška vrtca v drugih krajih. Poljski na-rodno-obrambni odbor je sestavil posebno listo, ki vsebuje imena Nemcev, katere je treba odpustiti iz službe. Nemške delavce odpuščajo iz vseh poljskih podjetij in te dni je bilo odpovedano celo 10. Nemcem v nekem angleškem podjetju.
Odkritje latinskega križa v Herkulanu
Rim, 22. Junija AA. Pri izkopavanjih v Herkulanu pod Vezuvom so našli velik latinski križ, vtisnjen v zid ene najlepših zgradb, ki je bila tudi pred nedavnim od-kopana. To odkritje je velikega pomena, ker dokazuje, da so že pred velikim izbruhom Vezuva ile ta 79. po Kristusu], živeli,
v teh krajih kristjani. Novo odkritje je I pomembno predvsem zato, ker so bili dozdaj znani latinski križi samo i 7 ga stoletja po Kristusu.
uge-
Svečanost v Bukovački Banji
Arandjelovac, 22. junija, a. Danes so zelo slovesno posvetili novi banovinski hotel in kopališče v Bukovački Banji. Slovesnosti se je udeležilo tudi več ministrov s predsednikom vlade Cvetkovicem na čelu. Bukovačka Banja spada med najromantič. nejše kraje Srbije. Novi hotel s kopališčem je zgradila Hranilnica dunavske banovine. Verski obred je izvršil niški episkop dr. Jovan, ki je v svojem nagovoru orisal pomen dela za zboljšanje ljudskega zdravja ter 'se zahvalil vsem, ki so pomagali dvigniti to kopališče na višino evropskega zdravilišča. Svečanost se je razvila v veliko patriotično manifestacijo.
Vremenska napoved
Zemunsfca,: Spremenljivo in nestalno vreme s plohami in manjšimi nevihtami Dunajska: Jasno, od časa do časa nekoliko oblačno, okoli poldneva večja po-oblačenost, ponekod nevihte, precej sopar-
n©,
ako uredimo cestni promet v Ljubljani
Na tehničnem oddelku razpravljajo o tem predstavniki oblastev in ustanov
Ljubljana, 22. junija. Na tehničnem oddelku mestnega magistrata so se davi zbrali predstavniki oblastev ter poklicanih organizacij in korpora-cij k anketi, ki naj bi dala pobudo za pravilno rešitev nekaterih perečih vprašanj cestnega prometa v mestu in na deželi. Takšne ankete se redno vrše že štiri leta sem in glavni uspeh, ki ga dosezajo, je predvsem v dejstvu, da prihajajo odrejajoče oblasti v neposreden stik s prometnimi interesenti, ki nudi priliko, da se marsikatere ostrine obrusijo v medsebojnem sporazumu. Anketo je vodil mestni gradbeni nadsvetnik inž. Mačkovšek, sodelovali pa so zastopniki policijske uprave, Splošne maloželezniške družbe, Touring kluba, Združenja avtobusnih podjetnikov, Društva šoferjev, Zveze za tujski promet, Združenja trgovcev in drugih združenj.
Najprej se je razvila živahna razprava o vprašanju, kako naj bi se izpopolnile označbe prehodov za pešce v Ljubljani V izbiri med barvanimi progami, kovinskimi žeblji in ploščami ali barvanimi kockami je v splošnem prevladovalo mnenje, da so najboljše bronaste plošče, ker so trpežne in ostanejo trajno vidne. Izražena pa je bila tudi želja, naj se na prehodih dovole širši pasovi. V razgovoru o tem kako naj bi se izpopolnile označbe glavnih voznih smeri skozi mesto in okoli njega s posebnim ozirom na tujski promet, je bila Izražena cela vrsta pobud. Po želji policijske uprave naj bi bile napisne table na križišču Tržaške in Bleiweisove ceste urejene tako, da bi bile vidne tudi ponoči. Vse železniške zapornice v mestu naj bi ponoči dobile rdeče luči, kakršne so doslej že na prehodu na Celovški cèsti.
Vobče bi bilo treba po vseh važnejših križiščih namestiti več kažipotov, tako pred Evropo, pred pošto, na Marijinem in na Kongresnem trgu. Cestni znaki v Ljubljani se razlikujejo od mednarodnih, zato bi jih bilo treba čim prej prilagoditi mednarodnemu predpisu. Napisne table bi bilo treba urediti tako, da bi kazale tujemu potniku najkrajšo tranzitno progo, na té znake pa naj se naveže širok četverokotnik drugih, domačemu tujskemu prometu namenjenih znakov, ki naj bi potnika opozarjali na zgodovinske in umetniške znamenitosti Ljubljane. Za smotrnejšo ureditev prometa naj bi se v mestu določilo več enosmernic, na manjših križiščih^ M so brez prometnih stražnikov, pa naj bi sé namestili tako zvani mrtvi policaji (prometni drogovi) in želve (prometni otoki). Zlasti potnikom ki prihajajo po Tyrševi cesti v mesto, je treba postreči z boljšimi oznakami za na pot proti Trstu, ker doslej skoraj dosledno prihajajo pri Drami in konec Gradišča v zadrego.
Kar se tiče izstopanja iz vozov na enotirnih progah cestne železnice (Dolenjska, Celovška, Tržaška in Zaloška cesta), je po dolgi in živahni razpravi prevladalo mne^ nje, da na enotirnih progah za zdaj še ni mogoče odrediti izstopanja na trotoar, pač pa bi bilo treba tramvajske potnike zavarovati pred mimovozečimi avtomobili na ta način, da se na postojališčih postavijo majhni banketi sredi ceste ali da se okrog postajališča začrta kvadrat, v katerem bo izstopajoči potnik varen pred vozili. Predlog. da bi se moralo vsako motorno vozilo ustaviti, kadar se ustavi tramvaj, ni prodrl, ker se zlasti na izogibališčih pogostokrat pripeti, da tramvaji čakajo po pet minut in še dalje na križanje, da bi se v tem času nabrala za njim cela kolona avtomobilov, motociklov in koles. Zastopnik Avtokluba je pri tej priliki v ostrih besedah pograjal način, kako se je gradila tramvajska proga proti Št. Vidu, češ da se je Maloželez-niška družba vse premalo ozirala na ostali cestni promet.
Zanimiv je bil razgovor o vprašanju, ali bi kazalo uvesti kaznovanje cestnopromet-nih prestopkov z bloki na mestu prekrška. Uvedba takšnega kaznovanja bi imela za splošnost dvojno korist: prvič bi se kazni za manjše prestopke znatno znižale, ker bi stražnik od kršitelja lahko kasiral že zneske po 5 ali 10 din — medtem ko globa za enak prestopek, izterjana z uradnim aktom, znaša po desetkrat ali dvajsetkrat toliko — drugič pa bi takšen postopek po vsej priliki precej zalegel, kar se tiče vzgoje v disciplini. Zastopniki policije so obrazložili, da tega kaznovanja ni mogoče uvesti, dokler ne izide zadevna uredba, zastopnik mestnega poglavarstva pa je pojasnil, da je gradbeni minister že z letošnjim finančnim zakonom pooblaščen, da v sporazumu z ministrom notranjih zadev takšno uredbo izda. Najprej naj bi se stvar uveljavila po mestih, kjer naj bi ta posel vršili izključno samo starejši stražniki, šele pozneje naj bi se uredba razširila tudi na podeželske cest?. A tudi na deželi naj bi bilo kaznovanje na mestu pridržano samo organom prometne policije.	.
Da se občinstvo čim smotrneje privzgoji k redu na cestah, naj bi se na vseh šolah uvedel po eno uro na mesec prometni pouk, hkratu pa naj bi se po vseh kinih pričelo predvajanje poučnih filmov za mladino in za odraslo občinstvo. V tem pogledu je tudi pri poklicanih instancah še zmerom premalo razumevanja. Lani je hotel Avtoklub izdati slikanico, ki bi predstavljala najbolj kričeče primere prometnih nezgod na cestah. Slikanice naj bi se razdelile vsem šolam. Avtoklub je bil pripravljen, za izdajo prispevati 15.000 din, za kritje stroškov pa bi bil potreben še enak znesek, ki naj bi ga žrtvovale instance. Načrt je padel v vodo. Posamezne šole v mestu in na deželi naj bi od časa do časa prirejale z mladino tudi praktične vežbe na cestah. Zainteresirane organizacije bodo prosvetni oblasti predložite posebno resolucijo,, naj skupno s policijsko upravo izvede zamisel. Banska uprava naj skliče anketo, ki bi pretresla vprašanje o sodelovanju radia, filma in tiska v cestno-prometni vzgoji širokih množic. Mnogo si zainteresirani činitelji obetajo zlasti od tiska.
Sproženo je bilo tudi vprašanje, ali bi bilo treba uvesti strožje cestno prometne predpise, kakršni so veljavni ponekod v inozemstvu. Udeleženci pa so bili soglasnega mnenja, da se dosedanji predpisi povsem zadostni, samo izvajati bi jih bilo treba. Vse prekrškarje, ki bi bili med tednom oglobljeni, naj bi policija ob nedeljah povabila na obvezen pouk o predpisih cestnoprometnega reda. Kar se tiče hupa-nja v mestu, naj ostane pri starem. Strožje pa je treba obravnavati tovorne avtomobile in motocikliste, ki vozijo z odprtimi izpuhi. Prav tako je treba nuditi zaščito pe-
šcem, ki jih avtomobilisti poškrope in jim prizadenejo škodo na obleki. Hupanje pa bo mogoče povsem odpraviti šele tedaj, ko bodo ceste kategorizirane. Za zdaj obvelja pravilo, da ima desni vozač prednost pred levim. Policija bo izdelala podoben predlog, kje naj se po mestu razporede želve in mrtvi policaji. Nekateri so izrazili željo, naj bi se krog na Marijinem trgu zmanjšal, krogle pa naj bi se odstranile tako, da bi bil otok izravnan s cestiščem. Vprašanje svetlobnih signalov naj se še prouči.
Med drugim je bilo dogovorjeno, da se vrvice ob hodnikih za pešce, kakršne so se doslej obnesle na Marijinem trgu, uvedejo tudi na križiščih pred pošto, na Ajdovščini, pred magistratom, Pod Trančo, med Miklo-
šičevo in Masarykovo cesto, med Sv. Petra in Resi j evo cesto ter na Krekovem trgu. Enake vrvice se bodo namestile tudi na vogalih trgovine Schneider in Verovšek, Kmetske posojilnice in ob stiku Sv. Petra, Miklošičeve ceste in Marijinega trga. Na vogalu Kongresnega trga in Gradišča pa bodo postavili cevno ograjo, obenem bodo tam prestavili prehod za pešce. Pred magistratom bo prav tako čez Stritarjevo ulico označen prehodni pas.
Opoldne se je anketa prekinila in se bo nadaljevala v četrtek, dne 6. julija. Na dnevnem redu bo eno najbolj perečih vprašanj našega cestnega prometa: ureditev avtobusnega kolodvora.
Spomenik Viteškemu kralju so v nedeljo z veliko svečanostjo odkrili v Trbovljah. Ponedeljsko »Jutro« je o tem obširneje poročalo. Objavljamo sliko z otvoritve, ki jo je posnel celjski fotograf Pelikan
Ljubavna žaloigra na Starem trgu
Anton Mehlin je ustrelil Anico Reboljevo, sebe pa
nevarno ranil
Ljubljana, 22. junija.
Včeraj dopoldne se je po Ljubljani z bliskovito naglico raznesla vest o ljubezenski tragediji, ki se je okrog 9.30 pripetila na Starem trgu v hiši št. Ila. Zagrebški in beograjski listi so prinesli o tem obširnejša poročila.
K svoji sestri Regini, ki stanuje v hiši št. IIa, je prišla na obisk 191etna Anica Reboljeva, frizerska pomočnica iz Lepo-dvorske ulice, po rodu iz Raven pri Mlin-šah v litijskem okraju. Komaj pa je prišla po stopnicah v drugo nadstropje, ji je stopil nasproti 261etni Anton Mehlin, usluž-ben v Ljubljani, a po rodu iz Drenika pri Grosupljem. Mehlin je brez besede naperil v Anico samokres in sprožil. Ko je videl, da se je dekle zgrudilo, je nameril še nase in se ustrelil v glavo. Na strele in na vpitje smrtno ranjene Reboljeve so prihiteli prebivalci hiše na hodnik, na tleh pa so našli nesrečna mlada človeka vsa v krvi. Brž so po telefonu poklicali reševalce, ki so oba ranjenca takoj prepeljali na kirurški oddelek. Kakor so ugotovili v bolnišnici, je krogla pogodila Reboljevo v trebuh, Mehlin pa se je zadel v desno sence in si poškodoval tudi oko. Anica je kmalu po pre- i
vozu podlegla. Mehlinovo stanje, ki je iz-prva prav tako obetalo najhujše, se je polagoma izboljšalo in bo po vsej priliki okreval.
Policija je takoj uvedla podrobno preiskavo. Vse kaže, da je Anica Reboljeva padla kot žrtev nesrečne ljubezni. Mehlin je delj časa hodil za Anico, ko je bila zaposlena v nekem frizerskem salonu v Šiški. Imel je resno voljo, da se z njo poroči, čeprav je bil še malo časa v službi in je imel le skromno plačo. Anica mu je nekaj časa vračala ljubezen, pozneje pa si je premislila in se mu je začela izmikati. Nekaj časa je bila na zdravljenju v Dolenjskih toplicah, odkoder se je predvčerajšnjim vrnila. Mehlin jo je počakal na kolodvoru in skupno sta šla na sprehod. Pri tej priliki mu je očitno zaupala, da je naslednje jutro namenjena k svoji sestri. Kje je Reboljeva ostala čez noč, preiskava doslej še ni ugotovila. Zjutraj jo je Mehlin počakal na stopnicah in njegova dva strela sta ugonobila dvoje življenj.
Prav včeraj, ko so Anico smrtno ranjeno prepeljali v bolnišnico, je zaradi notranje bolezni prišel v bolnišnico njen starejši brat, medtem ko mati leži bolna doma.
Zborovanje mariborske Zveze za tujski promet
Slovenija prispeva petino k celotnemu uspehu
Maribor, 22. junija Tujskoprometni zvezi v Mariboru pripada čezdalje večji vpliv na vse naše obmejno gospodarstvo, saj je tujski promet nedvomno najvažnejši činitelj obmejnega gospodarstva. O tej pomembni dejavnosti tujskoprometnega propagandnega dela nas je prepričal tudi današnji XIII. redni občni zbor Tujskoprometne zveze v Mariboru, ki ga je otvoril s prisrčnim pozdravnim nagovorom in s preds. poročilom zaslužni predsednik inž. Vlado Šlajmer, ki je pozdravil navzočne odlične predstavnike, nakar je sledilo izčrpno poslovno poročilo, ki ga je predložil današnjemu občnemu zboru pri Orlu ravnatelj Loos, Iz zgoščenih obrisov doseženega dela povzemamo naslednje podatke:
Tujskoprometna zveza je posvetila tudi v pretekli poslovni dobi največjo pozornost izgradnji tujskoprometne službe. Za lepe uspehe se med drugim zahvali delovanju zaključenega omrežja svojih osmih poslovalnic, glavne poslovalnice v Mariboru ter poslovalnic v Celju, Ptuju, Rogaški Slatini, št. Ilju, na glavnem kolodvoru v Mariboru, v Gornji Radgoni in Dravogradu. Izdatki za tujskoprometno službo so znašali 1,200.000 din. Zal pa ni bila zveza deležna nikakih podpor od gospodarskih krogov.
V preteklem letu so politični dogodki ovirali mednarodni tujski promet. Jugoslavijo je obiskalo lani 1,007.001 turistov, kar predstavlja porast za celih ll°/o. Število nočnin je naraslo od 5,289.113 na 5,479.461. Zanimivo je, da odpade od našega celotnega tujskega prometa še daleč največji del na notranji tujski promet. Lani je obiskalo našo državo skupno 287.391 turistov iz inozemstva, to je za 5% več nasproti 1937. Skoraj za 100% je napredovalo število turistov iz Nemčije, ki zavzemajo 47% vseh inozemskih obiskovalcev. Pač pa je za celih 78.5% padlo število gostov iz področja bivše Avstrije. Število češkoslovaških turistov je padlo za 23%, število madžarskih pa je naraslo za 40%. Nazadovalo je tudi število turistov iz Anglije, Zedinjenih držav, v manjši meri tudi iz Francije in Poljske.
V Sloveniji je tujski promet znatno napredoval tako glede števila turistov kakor tudi glede števila prenočnin. Lani je prišlo v Slovenijo 197.793 turistov, kar pred-
le fcovac zna sic ovati po€két
fcaJcor more perito čisto oprati le dobro m3oj TerpenHnovo milo Zlatorog do gosto beb peno, Id z lahkoto odstrani vsako umazonqo. Le malo huda - in perito )e snežno belo, prijetno poduhlevo in ostane dolgo hdr>o.
TERPENHNOVO MILO
WSUatcrcg,1
v Sloveniji« v 44.000 izvodih, nadalje poseben zimski razglednik v 26.000 izvodih. S prispevkom 6000 din je podprla Zveza izhajanje »Jugoslovenske revije«. Zveza je sodelovala s svojim propagandnim gradivom na številnih tujskoprometnih razstavah, zlasti na Mariborskem tednu. Zveza je lani izvedla tudi obsežen spored študijskih in propagandnih potovanj. Prirejala je tudi enodnevne tujskoprometne tečaje. Skopni izdatki za Zvezino turistično propagandno delovanje v preteklem letu so znašali 330.790 din. V primeru s temi izdatki pa je imela Zveza le skromne dohodke. S priključitvijo Avstrije k Nemčiji je na mah usahnila valutna trgovina s šilingi. Najvažnejša panoga Zvezinega poslovanja, prodaja voznih kart za železniški, paro-brodski in zračni promet, izkazuje v pretekli poslovni dobi v primerjavi z letom 1937. manjše nazadovanje. V preteklem leta je priredila Zveza tudi številne avto-oesne izlete v najlepše predele svojega področja, pa tudi na Jadran in k Plitvič-kim jezerom. Kljub vsem neizogibnim tež-kočam pa je Zveza z dohodki svojega komercialnega delovanja v celoti krila gmotne ter osebne režije in tudi velik del izdatkov za svoje propagandno delo, vendar ne popolnoma, tako da izkazuje celotno denarno poslovanje Zveze v preteklem letu primanjkljaj 52.671 din. Vprašanje financiranja Zvezinega delovanja je življenjsko vprašanje njenega obstoja. Premoženjsko stanje Tujskoprometne zveze izkazuje 1,207.382 din.
Današnjemu zborovanju so prisostvovali številni delegati in člani Tujskoprometne zveze v Mariboru. Predsednik inž. Šlajmer je posebno toplo pozdravil oba sreska načelnika dr. šiško in Eiletza, podžupana Že-bota in predstavnike štajerskih mest in občin. Nato je inž. Šlajmer podal obširen pregled o delovanju zveze, naglašujoč pomen in namen Tujskoprometne zveze v Mariboru. Delovanje zveze v Mariboru bi ,
bilo zelo otežkočeno, če ne bi Putnik t Beogradu priskočil zvezi z izdatno podporo na pomoč. Težko je priti Tujskoprometni zvezi v Mariboru do realne podlage, ker odločujoča oblastva in činitelji ne omogočajo njenega dela.
Blagajniško poročilo je podal ravnatelj Loos, nakar je sledilo poročilo nadzornega odbora, v imenu katerega je poročal inž. Dračer. Razrešnica je bila soglasno sprejeta. Na predlog dr. Lipolda je bil izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik' inž. Šlajmer, podpredsednika Ivan Šubic, magistratni direktor v Celju in Ivan Gračner, ravnatelj zdravilišča v Rogaški Slatin ni; v odboru pa so po svojih zastopnikihj zdravilišče Rogaška Slatina, Olepševalni društvo Ptuj, zdravilišče Dobrna, SPD Celje, Združenje gostilniških podjetij v Ma* riboru, Olepševalno društvo v Maribora, Avtoklub Maribor, Združenje trgovcev V Mariboru, Touring klub, SPD Slovenji Gradec SPD Maribor in Tujskoprometno društvo Murska Sobota. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Fran Rodošek, magistratni direktor v Mariboru, inž. Dračer v Mariboru in magistratni direktor Miha Zava-d lai iz Ptuja.
Občni zbor je nato pooblastil upravni odbor, da določi delovni spored, proračun in višino članarine za leto 1939-41. Pri slučajnostih so spregovorili dr. Bergoč, de, Rozina, Zorzut in drugi, ki so poudarjali, da naj Tujskopromenta zveza v Maribora M bodoče predlaga na občnem zboru račun izgube in dobička. Inž. Šlajmer je pojasnil, da to v splošnem interesu ni koristno in da se bo račun dobička in izgube predlagal na članskih sestankih, ki bodo odslej dvakrat letno, in sicer pred sezono in poj njej. Ta sklep je bil odobren tudi pri slučajnostih. Nadalje je bil upravni odbaB pooblaščen, da dokončno stilizira pravila, zlasti glede funkcijske dobe odbora. Pa| dveurnem trajanju je inž. Šlajmer zaključil zborovanje.
Velik sokolski praznik v Sodražici
Uprava in članstvo marljivega Sokolskega äroStva » Sodražici
stavlja porast za 7121 turistov ali za 3.2%. Število nočnin je naraslo za 68.430, to je 7%. Tega števila turistov in nočnin doslej Slovenija v tujskem prometu ni dosegla. Število inozemskih turistov se je dvignilo od 56.190 na 60.410, število nočnin pa od 271.486 na 297.525. Na Slovenijo odpade torej ena petina celotnega tujskega prometa v naši državi.
Naše največje zdravilišče Rogaška Slatina beleži porast gostov za več ko 5% ter je doseglo doslej najvišje število gostov 8101. Pač pa je nekoliko nazadovalo število nočnin. Število madžarskih gostov ie naraslo za 53%, število avstrijskih gostov pa je padlo za 45%. Število gostov iz Nemčije se je več ko podvojilo. Lep napredek kaže zdravilišče Dobrna, kjer pa je lani število inozemskih gostov nazadovalo. V zdravilišču Slatini Radencih je padlo število gostov s področja bivše Avstrije za več ko 50%. Pač pa je naraslo število gostov iz Madžarske, Italije in Nemčije. Povprečno je bilo lani 11 nočnin nasproti 14 nočninam leta 1937. Zdravilišče Laško beleži lep napredek tako glede števila gostov kakor tudi nočnin. Izredno razveseljiv je napredek zdravilišča v Rimskih Toplicah, kjer je naraslo število gostov za 100%, število prenočnin pa še za več kakor 100%. Tudi Rimski Vrelec kaže v preteklem letu lep napredek.
Tujski promet v Mariboru, Celju in Ptuju je nazadoval. Tujski promet ob priključitvi Avstrije je za nekaj mesecev sploh izostal. Tudi v Gornji Savinjski in Logarski dolini je tujski promet glede števila nočnin nekoliko nazadoval (nestalno vreme, slabe ceste). Edino v Ljubnem je naraslo število gostov in nočnin.
Tujskoprometna zveza je posvečala pažnjo vprašanju naših cest, zboljšanju našega železniškega prometa, zboljšanju poštnega in telefonskega prometa, napredku gostinstva in zboljšanju krajevnih tujskoprometnih prilik, predvsem z ozirom na preskrbo planinskih turističnih postojank z vodo, racionalni sečnji gozdov, primerni uredbi o nacionalnih parkih, elektrifikaciji in kanalizaciji v turističnih krajih, ureditvi higienskih razmer, gradnji vodovodov in kopališč itd.
Veliko je bilo tudi propagandno delo in sta obe zvezi izdali v to svrho »Pregled . letovišč, zdravilišč in planinskih postojank I
30 let je že preteklo, odkar je zažareia luč sokolstva tudi v Sodraški dolini. Marsikateremu domačinu se je ob tej Obletnici razveselilo srce, kajti plod dolgotrajnega dela, ki je bilo često grenka barba z nasprotniki sokolstva in slovenstva, je obilen.
Redka je bila v nedeljo 18. t. m. hiša v Sodražici, raz katero ne bi plapolala državna trobojnica in naznanjala, da se sleherni prebivalec veseli tega velikega praznika, v današnjem času tem pomembnejšega, kajti zopet so zaveli viharji, mrzli in uničujoči, ki prete pokončati, kar so ustvarili veliki duhovi slovanstva.
Proslava se je začela z budnico, katero je izvajala mlada, toda že dobro izvež-bana gasilska godba iz Sodražice — znak, kako složno je prebivalstvo naše doline, kjer ne pozna onih grdih strankarskih prepirov, ki se često pokažejo prav v podeželskih društvih. Naša dolina je že neštetokrat dokazala, da ljudje med seboj, čeprav nasprotnih nazorov, ."spoštujejo čustva in misli svojega bližnega, kajti le to je pot, po kateri se lahko pride do jasnejše resnice, ki bo odstranila vse ovire in zadnje ostanke nazadnjaštva, kujoče-ga sovraštvo in razprtije med ljudmi.
še je zjutraj rosilo nebo, letos tako nesrečno, še so se podili oblaki in marsikdo je že tiho obupoval, da bo slabo vreme pokvarilo že v vsem pripravljeno proslavo. Ko so pa začeli prihajati prvi avtobusi z udeleženci se je pokazala že dolga zaželena jasnina, postajala je vedno večja in večja, in glej končno — sonce! Vse se je razveselilo in oddahnilo. In dolina je za-blestela umita v dežju in osvetljena od dolgo pričakovanega 9onca, ki je obsijalo visoke zelene hribe, da so se kakor zbu-jeni prikazali iz megle in vsi sveži in prepojeni z dolgotrajno močo zašumeli v lahnem vetru, podečem črne oblake nekam proč. Ves trg je oživel, že si videl krepke tržane v slavnostnih krojih, ki so veselega obraza zrli proti nebu, kakor bi se hoteli zahvaliti, da jim je naklonilo svetlobo. Od časa do časa je pribrnel avtobus in pripeljal nove goste. Domačini so jih radostno pozdravljali, saj ao biLi to sami njihovi somišljeniki ta prijatelji iz bUž-nih ln daljnih krajev, kakor: iz Ribnice, Kočevja, Velikih Lašč, Grosuplja, LoSke-ga potoka, Starega trga, Loža in še celo iz Kamnika. Trg je bfl kar preplavljen rdečih srajc, pod katerimi ao utripala zar vedna soikoteka srca.	_
Ob 15. se je razvil na teiovadSSa mogočen sprevod, kakršnega še ni videla naga. dolina. Na čelu sprevoda, ki Je krenil
m.. Ji ,, ■ MM. - — .-. I .	I J^ -, ^ ^L., \ ^ - m - > |- m I * -
glavno cesto, je sel ouoeSES joosesarjesj z državno zastavo. Za njSmi ao ae razvrstili konjeniki, nato gasilska godba pod vodstvom Ivana Adamiča, Id v6s čaa igrala udarne koračnice. Sledili ed zastavonoše s destimi ptraparl, potem sokolski oddelki vseh •vrst. Sptrevod Je zakXjoSi močna Skupina civQisbow, ki jo zLvahncj vzklikala svobodni domovini in nafi kraljevski hiši. Povsod, koder je šel sprevod, se je nabralo mnogo domačinov in navdušeno pozdravljalo ter obsipalo s cvetjem mimoidoče.
Po sprevodu so se vsi oddelki razvrstiti na telovadišču. Najprej je bila Izkazana čast državni zastavi in vsi navzoča so) skupno zapeli državno himna Na govorniški oder je stopil starosta br. IYan Faj-diga mL Najprej je naslovil udanostnei pozdrave na Njeg. VeL kralja Petra TL, potem je pozdravil številne udeležence, zlasti br. Jožeta Oberstarja, ki je bil poJ-nih 29 let starosta sodraškega Sokola, nato prvega voditelja br. Viljema Pisanske-ga. Spomnil se je tudi pokojnega Nandeta Maro! ta, ki je bil prvi pobornik sokolstva in naš domačin. Zbrano sokolstvo je v) njegovo počastitev zaklicalo trikratni »Slava!« V nadaljnih besedah je starosta orisal plononosno delo sodraškega Sokola. Rekel je med drugim: »Nimamo sicer mogočne stavbe Sokolskega doma, imamo pa veliko in močno vrsto sodraških Soikolov, ki so prežeti s slovansko mislijo in vsak čas pripravljeni braniti svojo domovino in svojo svobodo, ki sta naš največp. zaklad.« Po govoru je zaorila slovanska himna »Hej Slovani«, kakor mogočen kHc zdravega deželskega ljudstva, zbranega pod slovanskimi zastavami, ki so na visokih drogih krasile telovadišče. Sledili so nastopi, ki so vsi sijajno uspeli, zlasti je bila krasna zaključna točka sodraških telovadcev. 156 po številu pod vodstvom br. načelnika, Andreja Trdana. Vse nastopajo če je občinstvo nagradilo z viharnim ploskanjem.
Po nastopu se je razvila prav prisrčna zabava. Med zvoki slovanskih koračnic se je narod zabaval pozno v noč. m številne rakete, ki so iz veseEčnega prostora zbr-zele proti nebu, so naznanjale daleč okoli, da se pod njihovim svitom veseli svoje svobode zdrav slovenski rod, ki bo rad, če bo treba, zamenjal orodje z orožjem, da bo branil svojo ljubljeno domovino.
Da se Je sokolstvo v naši dolini tako mogočno razvilo, gre še prav posebna zahvala bratom Ivancem in Fajdigom, ki sa niso ustrašili ne žrtev ne dela za sokolstva.
Domače vesti1
*	Udeležencem sKupščine CMD v Ljutomeru v vednost. Oni, ki žele prenočišče in obed, naj se prijavijo pri CMD v Ljubljani vsaj do 25. t. m. Obedi bodo pripravljeni v 4 gostilnah, treba pa je, da vsak priglašenec nakaže vnaprej za obed 12 din Družbi sv. Cirila in Metoda.
,* Promocija. V soboto ob 12. bosta na univerzi v Ljubljani promovi rana za doktorja prava gg. Vladimir Seliškar iz Kranja in Ivan Korošec iz Borovnice, čestitamo!
*	Diplomirani so bili na pravni fakulte. ti univerze v Ljubljani: gg. Alojzij Jama, Podgora pri Ljubljani, Dušan Vargazon, Niko Lavrenčič, Pavel Maslo, vsi iz Ljubljane, Ciril Hudovernik iz černivca, Rudolf Golouh. Franjo Kocijančič, oba iz Maribora, in Ignac Ferdič iz Celja, čestitamo!
*	Splošen tečaj za učiteljice in profesorice priredi ministrstvo za telesno vzgojo 29. avgusta. Tečaj se bo vršil v Beogradu v prostorih Sokolskega društva matica v Beograjski ulici št. 27. V tečaj se sprejme 25 učiteljic in profesoric. Pogoja za sprejem sta: da je kandidatka popolnoma zdrava (to potrdi zdravniški pregled pri sprejemu), in da ni mlajša od 18 in ne starejša od 35 let. Tečajnice se morajo pismeno obvezati, da se bodo ravnale po določilih pravilnika za tečaje ministrstva za telesno vzgojo, in da bodo, če zapuste tečaj po lastni krivdi, povrnile ministrstvu dejanske izdatke zanje v tem času. V tečaju bodo imele od ministrstva za telesno vzgojo stanovanje, hrano in vrnitev potni-ne v višini polovice voznega listka tretjega razreda brzega vlaka od svojega stal. nega bivališča do Beograda in nazaj. Prošnje, pravilno kolkovane z 10 din. s priloženim spričevalom o šolski izobrazbi in z navedbo kraja svojega stalnega bivanja je treba poslati naravnost na ministrstvo najpozneje do 15. julija t. 1. Prošnje, ki bi prispele po tem roku, ne pridejo v poštev.
Proti sončarici uporabljajte TSchamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGORIč, Ljubljana, Prešernova 5.
*	Šoferski izpiti za vse vrste motornih vozil iz območij srezov Kamnik, Litija, Logatec, Kočevje in Ljubljana okolica bodo v torek 27. t. m. ob 8. pri sreskem na. čelstvu v Ljubljani, Hrenova ulica št. 11, I. nadstropje. Kandidati, ki so se prijavili, naj puste svoja vozila v Hrenovi ulici ob Ljubljanici.
— Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-
borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz - Josef ove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje.
Res DO min. soc ool. in o. zdi. S-br. 13.485 25 V
*	Velikih konjskih dirk na Krškem poli ju se bo udeležila leto3 velika večina naj. boljših dirkačev iz vse dravske banovine. Iz Zagreba pa se bo dirk na Krškem polju udeležila poleg privatnikov tudi kompletna jahalna šola pod vodstvom kapetana Wol-fa. Iz tega sledi, da bodo letošnje konjske dirke na Krškem polju prekosile po udeležbi vse dosedanje.
*	Banovinska kmetijska §o]a prj Sv. Ju. riju ob južni železnici začne 15. septembra novo šolsko leto 1939/40., ki bo trajalo 11 in pol meseca (do 31. avgusta L 1940). Lastnoročno pisane prošnje za sprejem je do 1. avgusta poslati na upravo šole. Prošnji, opremljeni z banovinskim kolkom za 10 din, je priložiti: krstni list, domovnico, nravstveno in zadnje šolsko spričevalo in obvezo staršev z banovinskim kolkom za 4 din, da bodo krili stroške šolanja, v kolikor nanje odpadejo in izjavo, da bo njih sin ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu prejeto podporo iz javnih sredstev. Oni, ki žele banovinsko podporo, naj prilože uradno potrdilo davčne uprave o višini davkov in velikosti posestva. V prošnji je tudi navesti točen naslov in zadnjo pošto. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, dovolj razviti, najmanj 16, največ 25 let stari, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. V svojih prošnjah se morajo zavezati, da bodo natančno izpolnjevali svoje dolžnosti in se podredili zavodovim predpisom. Vsi gojenci bodo stanovali v zavodu, kjer bodo imeli vso oskrbo. Oskrbovalnina 100 do 300 din mesečno po premoženjskih razmerah prosil, ca. K celotni oskrbnini 300 din prispeva banska uprava za vsakega gojenca primeren znesek, odmerjen po gospodarskem stanju staršev. Pa tudi sreski kmetijski odbori dovoljujejo revnejšim prosilcem podpore. Sprejeti bodo v prvi vrsti kmečki sinovi, za katere je pričakovati, da bodo ostali na kmetijah kot bodoči gospodarji.
* Tragična usoda hrabrega bojevnica. Pred 20 leti je na čelu srbske vojske prvi vkorakal v Beograd častnik Ivan Živalje-vič. že leta 1917. je bil nevarno ranjen v nogo. Po 22 letih se mu je zdaj stara rana obnovila in izkušeni bojevnik se je moral podvreči operaciji. Odrezali so mu desno nogo.
ZA NA HRIBE: Lepo vreme, dobra volja
in SLAMIČEVE KONZERVE
*	Strela je ubila našega delavca v Nemčiji- Nedavno je poleg drugih odpotoval v Nemčijo 301etni Vendelin Casar, po rodu iz prekmurskih Petešovcev, ki pa je zadnja leta bival v Novem Selu pri čakovcu. V Nemčiji je dobil delo na nekem velepo-sestvu. Preteklo soboto je še njegova žena prejela pismo od moža, da se dobro počuti in da ji bo v kratkem poslal denarja, saj ima ljubeznivega gospodarja, v nedeljo dopoldne je potem šla žena vprašat na ob. čino, če je že kaj prispelo za njo. Na ža-k«3t je res prisipela pošta, toda ne denarna, temveč brzojavno sporočilo, da je Ven-delina v Nemčiji ubila strela. Zapustil je vdovi 4 otroke, najstarejši šteje 7 let, najmlajši pa 4 mesece. Občina je vdovi naklo. nila za prvo silo celih 20 din podpore.
*	Vinodolski festival bo letos v septembru v Selcih. Prirejen bo po vzgledu festivala na Krku. Tujsko prometno društvo pa bo poskrbelo, da bo priprava za to lepo narodno prireditev čim skrbnejša.
*	Tiskarski Škrat se je včeraj vmešal v podpis avtorice »Kanarčkov« na 3. strani »Jutra«. Ime se mora pravilno glasiti Silva (ne Lili) Merčun.
*	Pod vlak se je vrgla. V Selah pri Dobo vi se je vrgla pod osebni vlak, ki vozi proti Zagrebu, okoli 50 leta stara šivilja Neža Cetinova. Kolesa so ji zdrobila glavo, da je smrt nastopila takoj. Njeni znanci obžalujejo, da je končala na tako tragičen način. Bila je splošno priljubljena in izvrstna šivilja. Kljub temu se ji ni posrečilo dobiti zaposlitev, in to jo je gnalo v obup. Bodi ji ohranjen blag spomin!
*	Tombola, katero priredi Sokolsko društvo v Litiji, bo nepreklicno v nedeljo 25. t. m. ob 3. uri popoldne na trgu pred So-kolskim domom. Zanimanje za tombolo je izredno veliko — kako ne, saj dobite za 3 din novo motorno kolo. Nemudno si preskrbite tablice, dokler je čas, ker sreča vas čaka! (—)
*	Prijave za velike konjske dirke na Krškem polju, ki bodo v nedeljo 6. avgusta sprejema do 30. julija predsednik Jahalnega in dirkalnega društva g. Anton Gliha, trgovec in posestnik v Krškem. Prijava naj vsebuje naslov gospodarja, redovnik in vse dosedaj dosežene sposobnosti konja.
*	Staroupokojenci Iz bivše Avstrije so
nas naprosili za objavo naslednjega apela na narodne poslance; Neki naš tednik je konec januarja zapisal, da imajo novi narodni poslanci velike skrbi, ker nosijo v listnicah kupe prošenj za razna posredovanja. predvsem za državne službe in podpore. Samo mi upokojenci iz bivše Avstrije, ki še nismo dobili nobene pokojnine, ako ravno na njo čakamo že 20 let nismo še predali novim poslancem svojih prošenj, če ravno bi ena več ali manj v preobremenjeni listnici itak nič ne pomenila, ko bo potrebno trkati na vrata v raznih ministrstvih. Pač pa bomo prosili naše poslance, ko bo nov odbor za prošnje in pritožbe v narodni skupščini izvoljen, da se za nas v polni meri zavzamejo, da bi že enkrat prišli do pravice, ki smo jo do sedaj zaman iskali in ki nam gre po konvenciji, sklenjeni 30. novembra 1930 med našo kraljevino, Avstrijo, Rumunijo in Češkoslovaško. Ta konvencija je bila objavljena v »Službenih novinah« dne 5. decembra 1930 in v Uradnem listu dravske banovine leta 1931. št. 14. Naše prošnje ležijo napol rešene v odboru za prošnje in pritožbe, in v finančnem odboru narodne skupščine. Ko smo se leta 1933. mi stari upokojenci iz bivše Avstrije v Celju združili in smo po službeni poti vložili prošnjo na vladarja, smo bili od banovine zavrnjeni, češ, da mora vsak poedinec posebno zase prositi. Na seji narodne skupščine 15. aprila 1937. bi se bilo moralo razpravljati o poročilu odbora za prošnje in pritožbe. Takratni predsednik narodne skupščine pa je izjavil, da to poročilo ni bilo predloženo 24 ur pred razpravo, kakor to določa poslovnik. Zaradi tega je predlagal naj se razprava o tem poročilu odstavi z dnevnega reda ter bo skupščina o njem razpravljala šele po velikonočnih praznikih, ko bo pismeno sklicana k seji. Do danes nismo prejeli nobene rešitve. Zdaj še edino upamo, da bo nova vlada s podporo novih poslancev prav kmalu ugodno rešila naše prošnje, saj smo že zadosti pretrpeli, da pridemo do naše pravice, saj smo v skrajni stiski in visoki starosti.
»Vila Dagmar«, Selce
poleg Crikvenlce — solidna meščanska hiša z velikim vrtom in verando, blizu parka in kopališča — pričakuje svoje drage Slovence tudi to sezono.
* Muslimansko svetišče, ki Ima samo dva vernika. Med starimi hišami, v Les-kovcu je tudi starodavna džamija, ki ima sicer svoj stolp — minaret, a je pretežna večina prebivalcev kraja že davno pozabila, v kake namene služi staro poslopje. To zapuščeno džamijo oskrbuje in varuje že nad 40 let hodža Memet Mahmudovič, ki ima vsak dan isto pot iz svojega skromnega stanovanja v džamijo, potem pa preko ceste v kavarno, kjer popije nekaj turških kav. Ker je star že kakih 80 let, že dolgo ni splezal na minaret, a bi bilo to tudi nepotrebno, zakaj v vsem Leskovcu ima staro turško svetišče poleg starega skrbnika samo dva vernika. Hodža Mahmudovič je potomec rodbine, ki se je naselila v Srbiji iz Male Azije. Vernik njegovega svetišča pa je branjevec Jonuz Baba Bič potomec stare turške rodbine, ki je imela nekdaj v Leskovcu mnogo hiš in velika zemljišča, a je zdaj njen zadnji potomec skromen trgovčič v mali starinski hišici. Dva njegova brata sta imela v življenju več sreče. Eden je osebni zdravnik albanskega kralja, drugi pa višji uradnik nekje v Turčiji. Jonuz, ki prodaja na trgu sir, pride le redkokdaj v starodavno džamijo, njegova hčerka Minevera, ki hodi v 5. razred gimnazije, pa obiskuje džamijo vsako jutro.
Iz Lfiiblfane
Christi Solari bo pel za revne ljubljanske otroke. Ta slavni italijanski teno. rist je že večkrat z največjim uspehom gostoval v naši operi in si s svojim srebrnim glasom pridobil zasluženo občudovanje, sedaj pa hoče znameniti umetnik pokazati tudi svoje zlato srce. Sam g. Christi Solari je namreč pri zadnjem svojem gostovanju izrazil opernemu ravnatelju željo, da bi s svojim petjem pomagal tudi ljubljanskim revežem, predvsem pa ubogim otrokom. Dobrosrčni umetnik se je odločil, da bo pel v korist Mestnega prehodnega otroškega doma, ki prav uspešno deluje v stari cukrarni. V ta namen bo v operi v torek 27. t. m. izven abonmaja predstava Verdijeve »Traviate«. Gotovo bo ljubljansko občinstvo znalo ceniti tudi dobro srce slavnega pevca in mu svoje priznanje izkazalo z razprodano predstavo.
u— Pevski zbor Glasbene Matice je v teku letošnje pomladi absolviral vrsto podeželskih koncertov. Zaključni pomladni koncert bo v nedeljo ob 20. v dvorani Prosvetnega doma v št. Vidu nad Ljubljano. Za ta večer je določen izključno le vokalni program in na sporedu so najpomembnejši naši mešani zbori ter priredbe narodnih pesmi, prav tako za mešani zbor. Koncertiral bo celotni zbor pod vodstvom ravnatelja Poliča. Podrobni spored objavimo jutri. Opozarjamo pa, da so vstopnice v knjigarni Kautman. šentvidčane, okoličane, pa tudi Ljubljančane vabi Glasbena Matica v št. Vid.
n— Zataja letošnja produkcija dri. k onte rva torija bo v ponedeljek 26. t. m. Ta dan bodo nastopili gojenci iz šole prof. Janka Ravnika, prof. šlaisa in prof. Foe. dranspergove. Produkcija bo ob 18.15 v veliki dvorani Filharmonične družbe. Podrobni spored je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice.
u— Mnogo davkoplačevalcev še ni vložilo prijav za znižanje narodnega obrambnega sklada, ki morajo to nemudno napraviti, öe hočejo še doseči znižanje. Teh prijav tudi še ni vložilo mnogo samcev, samic, vdovcev in poročenih brez otrok. Vloženih je bòlo tudi precej napačnih prijav. Zanesljive informacije, tiskovine in izdelavo prijav dobite v Prvem društvu hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendro-va 6/L od 9. do 13. ure. (—)
u— Na Vidov dan priredi Ljubljanski Sokol telovadno akademijo ob bengalični razsvetljavi in ognjemetu. Bogat in skrbno pripravljen spored bo nedvomno privabil na to prireditev vse brate in sestre in prijatelje sokolstva. Vstopnice dobite v društveni pisarni v Narodnem domu.
u— Tekma balincarjev. V nedeljo bo ob 9. dopoldne tekma balincarjev kluba »Zelena trata«, proti balincarjem Most na prostoru gostilne Krste Zaninoviča v Mo. stah. Popoldne ob 15. uri pa nadaljujejo tekmo Moščani na prostoru gostilne »Zelena trata« na Vodovodni cesti. Kibici vabljeni. (—)
u— Dve nesreči pod motociklom. Pod
tem naslovom smo včeraj poročali o nezgodi štiriletnega Povhovega Duška, uradnikovega einčka iz Medvedove ulice. Naprošeni smo, da objavimo naslednje pojasnilo: Gospa Povhova je šla v sredo popoldne po Ruski cesti proti Celovški z obema svojima otrokoma. Vsi trije so šli po trotoarju tako, da je šel starejši fantek ob robu pločnika, gospa na sredi, ob zidu pa mali Duško. Iznenada je pridrvel motociklist, pa naravnost na pločnik in v male. ga Duška, da ga je pritisnil ob zid. Duško ima zlomljeno ključnico, praske po obrazu, rokah in nogah, močan udarec pa je dobil tudi na čelo. S tem popravljamo včerajšnjo navedbo, da je fantek doživel nesrečo, ko je tekel čez cesto.
u— Občni zbor ženskega pokreta ne bo jutri, ampak je preložen na jesen. Odbor.
u— Razstava šolskih izdelkov na državni poskusni ljudski šoli za Bežigradom je odprta danes in jutri dopoldne in popoldne ter v nedeljo dopoldne. Vse, ki se zanimajo za reformno delo na naših ljudskih šolah, vljudno vabimo, da si razstavo ogledajo. Vstop prost.
u— Za sodnega izvedenca iz kmetijstva, posebej še iz rastlinskega zdravništva in za cenilca kmetijskih objektov je postavljen pri tukajšnjem okrožnem sodišču zasebni agronom-fitapatolog g. inž. Lojze Prezelj iz Ljubljane.
u— Dar CMD. Za Ivana Vrhovnika sklad je darovala Ana Letnarjeva 100 din v spomin na 851etnico pok. Ivana Vrhov, nika. Iskrena hvala!
u— Popis rudarjev. Osebe, ki so bile kdaj zaposljene v rudnikih in so stare nad 40 let ter stalno žive v Ljubljani, naj se zaradi evidence do 1. julija zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7/1, soba 6.
Žarah Leander škandal
Krasen film, ki ga morate videti! SAMO ŠE DANES OB 16., 19. in 21. URL
KINO UNION — TEL. 22-21.
Ali ste si že ogledali film
AVAniTIV — po znamenitem O-
v T AIIUX1 Župančičevem prevodu
SAMO ŠE DANES ob 16. in 19. uri
Flash Gordonovo drugo potovanje na Mars
KINO SLOGA, tel. 27-30.
NOČ PO IZDAJI
Ob 21. uri
Iz Celja
e— Franc Ku<*er je podlegel poškodbam. V nedeljo smo poročali o železniški nesreči na proslulem, še vedno nezavarovanem železniškem prelazu v Medlogu pri Celju, ki se je zgodila v petek okrog 21. Kakor znano, je trčila lokomotiva večernega savinjskega vlaka v koleselj, na katerem sta se vračala iz Celja domov v šešče pri št. Pavlu pri Preboldu 40-letni posestnik Jože Golavšek in 41-letni Franc Kuder iz šešč, delavec v tiskariji tekstilne tovarne Mautner d. d. v št. Pavlu pri Preboldu. Golavška je vrglo čez progo. Dobil je rane na glavi in si je zlomil več reber. Kuder pa je priletel na odbijač lokomotive, ki ga je nato z zadnjim delom razbitega koleslja vred vlekla kakih 400 m s seboj. Kudru je zdrobilo lobanjo in zlomilo desnico, dobil pa je tudi poškodbe na prsih in trebuhu. Oba so prepeljali takoj po nesreči v celjsko bolnišnico. Golavšek si je že znatno opomogel. Kudrovo stanje pa je bilo tako težko, da zdravniki skoraj niso imeli upanja ,da bi okreval. Kudru res ni bilo več pomoči. V četrtek ob 7. zjutraj je po hudem trpljenju podlegel poškodbam.
e— Sled za roparskimi morilci. Orožni-štvu se je po temeljiti preiskavi in vsestranskih poizvedbah posrečilo najti neko sled za zločinci, ki so umorili in oropali gostilničarja Antona Ocvirka in njegovo ženo Rozalijo v Medlogu pri Celju. V interesu preiskave zaenkrat še ne moremo poročati o podrobnostih. Morilci so bili usmrtili Ocvirka s tremi streli v glavo, njegovo ženo pa s tremi streli v prsi in trebuh. Samokres, s katerim sta bila umorjena, je bil tipa Steyr in kalibra 9 mm.
e— Preiskovalec radijskih motenj se
mudi sedaj v Celju in bc ostal tu več dni. Radijski naročniki, ki čujejo radijske motnje v svojih aparatih, a jih doslej niso prijavili, naj se takoj zglasijo v brzojavni centrali na celjski pošti.
e— Smrten skok. V celjski bolnišnici se je v zadnjem času zdravil 36-letni Josip Falant, sin kočarice iz Hramš pri Veliki Pirešici. Falant je bil jetičen. Bolezen je bila tako napredovala, da so bili Falanto-vi dnevi že šteti. V sredo okrog 21. je Falant v duševni zmedenosti vstal iz postelje, stopil na okno v prvem nadstropju in se pognal v globino. Pri padcu na tla mu je počila lobanja, zlomil pa si je tudi spodnjo čeljust. Nesrečnež je na mestu izdihnil.
e— Po skalovju je padel 16 m globoko.
Ko je bil 40-letni dninar Konrad Polenik s Kozjaka pri Mislinju v ponedeljek okrog 7. zjutraj na vrhu Kozjaka, mu je na skali spodrsnilo. Padel je po skalovju 16 metrov globoko in obležal nezavesten. Pri padcu se je hudo poškodoval po glavi, trebuhu in rebrih. Polenik je ležal ves dan nezavesten na skali. Slednjič so ga našli ljudje in ga spravili v dolino, nato pa go ga. prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Izlet na morje. V sredo zvečer je odpotovalo okrog 50 članov podmladka Jadranske straže na drž. deški meščanski šoli v Celju z vlakom iz Celja na morje. Ogledali si bodo Plitvička jezera, Split, šibenik in slapove Krke. Izletnike vodijo poverjenik g. Josip Tomažič ter nastavni-kii gg. Fran Jaušovec, Fran Vajd in Josip šegula^
e— Celjski mestni svet bo imel danes ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov,
Iz Maribora
a— Iz kočije v Dravo je hotel v noči na četrtek izvošček Alojzij Kajba iz Stritarjeve ulice. Pripeljal se je iz Glavnega trga do sredine državnega mostu. Tukaj je hotel iz kočije čez ograjo v Dravo. V zadnjem trenutku so preprečili njegovo namero nekateri mimoidoči, ki so ga potegnili nazaj preko ograje. Naložili so obupanega izvoščka v kočijo in ga prepeljali domov. Preko noči pa se je do dobra iztreznil in je spet vzljubil življenje.
a— Avto v obcestnem jarku. Na ostrem ovinku banovinske ceste pri Javniku se je prevrnil v obcestni jarek osebni avto me. farja Franca Frangeža iz Tezna. K sreči ni zahtevala prometna nezgoda usodnih človeških žrtev. Le soproga zasebnega uradnika Antonija Romihova iz Maribora je odnesla težje poškodbe, s katerimi se je morala zateči v bolnišnico. Pač pa je precej poškodovan avto. škode je preko 6000 din.
a— Se zmerom ljubitelji tujih koles.
Posestnici Elizabeti Mihelič iz Jadranske ulice 5 na Pobrežju so v času, ko se je mudila na Vodnikovem trgu, odpeljali kolo znamke »Brandenburg« z evid. štev. 2-128.790.
a— Druga deška meščanska šola v
magdalenskem okraju priredi dne 23. in 24. t. m. razstavo šolskih izdelkov. Odprta bo dopoldne od 9, do 12., popoldne od 3. do 5. Vljudno vabljeni k ogledu razstave starši učencev in ostalo občinstvo. Vstopnine ni.
a— Ob meji gorf. v Podpeči je zgorela domačija posestnika Lenarda Sajlerja, ki je oškodovan za lepe tisočake. Vzrok požara ni znan.
a— Kaznilniške novice. V moški kaznilnici so bile izvršene sledeče spremembe ter napredovanja: v 8 položajno skupino je napredoval strokovni poslovodja Ivan Kanič. Za paznika-zvaničnika III. skupine je imenovan dosedanji paznik pripravnik Marijan Stok, v II. skupino zvaničnikov je napredoval paznik Matija Vilfan. S tukajšnje kaznilnice je premeščen v kaznilnico v Lepoglavi paznik zvaničnik Mijo Strmečki, na njegovo mesto pa je prišel iz kaznilnice v Lepoglavi paznik zvaničnik Miljutin Veljovič. Na novo so postavljeni za paznike služitelje oziroma pripravnike v tukajšnji moški kaznilnici Vladimir Cač iz Maribora, Stanislav Orehovec iz Gornjega Motnika. Martin Unetič iz Vinjega vrha. Franc Mlinarič iz Crešnjevcev in Jožef Hribar iz Zlatopolja.
Dolina češenj vabi
Brusnice, 22. junija
Popotnik, ki se pelješ s poštnim avtobusom iz Novega mesta proti Brežicam, zagledaš iz Rateža lepo dolino: to je sloveča dolina češenj v Brusnicah. Zakaj dolina češenj? Tu so doma slavne in po strokovnjakih priznane brusniške hrustavke, ki jih pridelajo letno povprečno 200.000 kg. Ta plemeniti sad, ki ga ljudje težko pričakujejo, ker je prvi in marsikomu edini vir dohodkov, je letos prav obilno obrodil, čeprav je napravilo deževje tudi na češnjah ogromno škodo. Pa vendar so češnje, seveda skrbno obrane in odbrane, letos prav lepe, zlasti sedaj, ko jih obseva sonce in jim daje barvo in sladkobo. Češnje prinašajo v Brusnice v raznih posodah: otroci v košaricah in locanjah, starejši v jerbasih in nahrbtnih koših; iz teh posod jih previdno pretresajo v zaboje, ki jih nalagajo na avtomobile, in drugi dan zjutraj se s tem odličnim sadom že ktepčajo v raznih krajih naše ožje in širše domovine in'jih vkuhavajo za zimo.
Lep je pomladi pogled na cvetoče češnje (poezija), še lepši pa ob nastopu poletja na krasne plodove (proza). — V nedeljo, 25. junija, bomo imeli priliko videti več tisoč kg najlepših češenj raznih barv in okusov in si jih nabaviti po nizkih cenah. Iz Novega mesta so imenitne zveze z avtobusi do Rateža (5 din). Državni poštni avtobus bo vozil od izletniškega vlaka in k izletniškemu vlaku zvečer. Na razpolago bo tudi avtobus g. Kosa iz Novega mesta, ki bo vozil s postaje Novo mesto od vlaka, ki pride iz Ljubljane ob 10.15, tako da pridete pravočasno k otvoritvi razstave, ki bo ob pol enajstih v šoli v Brusnicah (in ne ob pol desetih, kakor je bilo objavljeno v Sadjarju).
Pridite v dolino češenj, sprejeli Vas bomo s pristno slovansko gostoljubnostjo, če prav ne bo treba plačevati vstopnine, ker takih reči mi ne poznamo!
Veronika Deseniška v Murski Soboti
Murska, Sobota. 22. junija
Igralci, pritegnjeni iz najrazličnejših igralskih skupin soboških društev, so v torek 20. t. m. zvečer zaigrali v Soboti Zupančičevo tragedijo »Veroniko Deseniško«. Predstava se je vršila na prostem, na dvorišču Szaparvjevega grada. Tudi tu so nekoč gospodovali tlačitelji, čeprav manj oblastno od celjskih grofov, ki jih skuša slovenska zgodovina prizanesljivo približati svojemu narodu. Množica nad 700 gledalcev je lahko močneje doživljala preteklost slovenskih grofov v objemu mrkih, nekoč nedostopnih grajskih sten. Primernejši prostor bi pač težko našli.
Igro je režiral g. Jože Potokar, profesor na soboški gimnaziji. Slavna preteklost celjskih grofov je bila hvaležna snov štirim slovenskim dramatikom: Jurčiču, Župančiču, Novačanu in Kreftu. Prof. Potokar se je odločil za Zupančičevo tragedijo, ki je časovno na drugem mestu in pisana v verzih. Razumljivi so zato tudi nekateri nedostatki v igranju in režiji. Nekatere vloge, zlasti Potokar v vlogi Hermana, so bile odlično odigrane. V stranskih vlogah sta se vživela tudi Antolič in
prof. Liško, medtem ko je pri ženskih vlogah bil videz, da bi morda drugačna razdelitev vlog dosegla še večji učinek. Pogrešala se je pa neka povezanost in prava dramska napetost, ki ustvarja kontinuiteto med igralci in publiko. Vendar je bila kruta usoda Veronike, žrtvovana pohlepu Celjanov po obširnem premoženju, jasno predočena. Pripomogla je k temu tudi uvodna obrazložitev zgodovinskih okolno-sti.
Požrtvovalnost in ljubezen, s katero so se lotili soboški igralci prve uprizoritve pod vplivom delovanja meddruštvenega odbora, zasluži najtoplejšo pohvalo. Z lepo slovensko besedo na odru bodo zadostili kulturnim potrebam naglo se razvijajoče Sobote. Malenkostne ovire in začetni nedostatki naj vzbudijo med soboškimi narodnimi in kulturnimi delavci pogum in voljo za še vnetejše delo.
Žegnanje na Turjaku
Cerkvica sv. Ahaci ja na romantičnem hribu je oddaljena uro hoda od Turjaka. V nedeljo bo na Gori pri cerkvici sv. Aha-cija žegnanje. Ta dan praznujemo spomin bitke in zmage nad Turki pri Sisku leta 1593. Na sv. Ahaci ja dan so kranjski fantje pod vodstvom Andreja Turjaškega pognali divje Turke v beg. V spomin na to zmago so stari Turjačani s pomočjo ujetih Turkov zgradili cerkvico sv. Ahacija na razglednem kraju. Cerkvica sama na sebi hrani veliko zgodovinskega in zanimivega. Na levi strani je turjaški grb, v zidu je kameni ta plošča s turškimi in latinskimi napisi. Pod cerkvico je tudi grobnica, kjer sta pokopana dva turška viteza. Glavno bandero ima sliko zmage pri Sisku. Pred leti so na dan sv. Ahacija skrbeh za okrepčilo kar trije ali štirje vmotoči, godba je igrala, topovi so grmeli in več sto izletnikov je posetilo žegnanje. Tudi cerkvica je pri tem dobila razne darove. Danes tega ni več. Po svetovni vojni so pozabili na cerkvico, kakor tudi na žegnanje in slavnosti. Izlet pa je še vedno priporočljiv. Vsak izletnik si lahko ogleda Turjaški grad.
SOKOL
Nova sokolska četa na Trebelnem pri Mokronogu. Sokolsko društvo Mokronog na Dolenjskem je ustanovilo pred mesecem novo edinico, sokolsko četo na Tre. belnem. četa šteje že precej članov, naraščaja in dece. Sokolsko društvo Mokronog je sklenilo, da priredi v nedeljo 25. t. m. na Trebelnem propagandni telovadni nastop z vsemi svojimi oddelki, nastopila bo pa tudi še ženska in moška deca nove čete. Dopoldne bo prvi občni zbor čete, po nastopu pa veselica. Prijatelji sokolstva vabljeni!
Sokolska župa Ljubljana. V nedeljo 25. t. m. bo v Zagrebu zlet sokolske župe Zagreb. Dovoljena je četrtinska voznina. Vabimo naše članstvo, da se odzove vabilu zagrebške župe in pohiti ta dan v Zagreb, da z našim obiskom vsaj mafco vrnemo nji. hov večkratni obisk v LjufcÉjani na naših prireditvah. Zletne legitimacije se dobe v župni pisarni na Taboru med uradnimi urami, do sobote opoldne. Zdravo! župna uprava.
Naše gledališče
OPERA
Petek, 23.: Zaprto. (Gostovanje v Trstu:
Prodana nevesta). Soboto, 24.: Zaprto. (Gostovanje v Trstu?
Ero z onega sveta). Nedelja, 25.: Zaprto.
Drevi bo driiga predstava naše opere T tržaškem gledališču Politeama Rossetti Peli bodo Smetanovo »Prodano nevesto« z Vidalijevo, Franzlom in Betettom v glavnih vlogah. Dirigent kapelnik Neffat.
V soboto rvečer bo zaključka opera svo. je gostovanje v Trstu z Gotovčevim »Erom< s Franzlom, Heybalovo, Kogejevo, Jankom in Lupšo. Dirigiral bo ravnatelj Polič
Iz življenja na deželi
NOVO MESTO. Kino »Dom« v SokoL skem domu bo predvajal danes in jutri, obakrat ob 20.30 ter v nedeljo ob 18.30 in 20.30 zvočni film o lovu in doživljajih v džungli: Beli tiger — Boo Loo (Bulu). Predigre: »Južnjaške melodije« m Paramountov zvočni tednik. (—)
Vas stane posamezna številka »Jutra«, če s! list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača Zedi-njena zavarovalnica v Ljubljani svojcem smrtno ponesrečenega naročnika	«
Gospodarstvo
Naloge deviznega odbora pri Narodni
banki
Včeraj smo na tem mestu objavili besedilo uredbe o ustanovitvi posebnega deviznega odbora pri Narodni banki Uredba, kakor znano, pooblašča finančnega ministra, da ustanovi ta odbor, mu določi delokrog in da na predlog tega odbora izda pravilnik za ureditev prometa z devizami in valutami.
V zvezi s to uredbo smo izrazili željo, da ne bi odbor tvorili samo predstavniki ministrstev temveč tudi ljudje iz praktičnega gospodarskega življenja, ki najbolje poznajo možnosti in potrebe gospodarstva odnosno da morajo praktični gospodarstveniki soodločevati pri vseh ukrepih, ki se tičejo pospeševanja našega izvoza in tudi devizne politike, ki ima tako odločilen vpliv za razvoj naše zunanje trgovine.
Kakor nam sedaj poročajo iz Beograda, je vprašanje sestave deviznega odbora in vprašanje njegovega delokroga že rešeno. Devizni odbor bodo sicer tvorili le predstavniki ministrstev in državnih ustanov, pač pa je predvideno, da bo devizni odbor v vseh vprašanjih konzultiral prizadete gospodarske organizacije v državi, da bo njegovo poslovanje v skladu z interesi narodnega gospodarstva. O sestavi in delokrogu deviznega odbora je finančni minister včeraj izdal naslednji odlok:
Devizni odbor se ustanovi kot poseben organ finančnega ministrstva in bo pristojen za vsa vprašanja valutnega in deviznega značaja. V glavnem bo njegova naloga:
Odlok finančnega ministra
1)	stavi jati predloge finančnemu ministru glede izdajanja in izpopolnjevanja deviznih predpisov;
2)	določati smernice in postavljati glavna delovna načela za organe, ki izvršujejo devizno politiko;
3)	izdajati dovoljenja za poslovanje z devizami in valutami;
4)	koordinirati zunanjo trgovino z deviznimi interesi države;
5)	predlagati svoje mnenje finančnemu ministru in eventualno drugim ministrom glede dobav in najemanja posojil v inozemstvu ter glede načina njihovega transfera;
6)	dajanje navodil devizni direkciji Narodne banke: a) glede načina transferira-nja kapitala v tujino v vseh primerih;
b)	glede najemanja posojil v inozemstvu;
c)	glede načina transferiranja anuitet za naša zunanja posojila; č) glede načina transferiranja dividend in drugih dohodkov; d) glede sklepanja, spreminjanja in izpopolnjevanja sporazumov o plačilnem prometu s posameznimi državami; e) glede načina plačevanja uvoženega in izvoženega blaga ter vseh stroškov, ki so s tem v zvezi; f) glede privatnih kliringov in kompenzacij; g) glede izvajanja in tolmačenja deviznih predpisov; h) glede kontrole nad izvajanjem deviznih predpisov; i) glede uporabe inozemskih terjatev v naši državi; j) glede plačil iz inozemstva
in v inozemstvo ali za obračunavanje z inozemstvom na osnovi vseh poslov.
Izvršilni organ deviznega odbora je devizna direkcija pri Narodni banki.
Devizni odbor
Devizni odbor je sestavljen iz dveh zastopnikov Narodne banke (viceguvernerja in deviznega direktorja), zastopnika finančnega ministrstva (šefa pristojnega oddelka), zastopnika zunanjega ministrstva (šefa službe za zunanja posojila) in zastopnika trgovinskega ministrstva (šefa oddelka za zunanjo trgovino).
Odbor za uvoz
Organ deviznega odbora postane že obstoječi odbor za uvoz, ki je sestavljen iz dveh zastopnikov Narodne banke (viceguvernerja in deviznega direktorja), dveh zastopnikov finančnega ministrstva (načelnika valutnega oddelka in načelnika oddelka za carine), dveh zastopnikov trgovinskega ministrstva (načelnika oddelka za zunanjo trgovino in načelnika industrijskega oddelka), zastopnika inšpekcije državne obrambe, zastopnika zunanjega ministrstva (šefa službe za zunanja posojila). Naloga tega odbora je, da z omejitvami in dirigiranjem uvoza vpliva na zboljšanje devizne situacije naše države.
Odbor za izvoz
Kot tretji organ deviznega odbora se ustanovi poseben odbor za izvoz, ki je sestavljen iz dveh zastopnikov Narodne banke (viceguvernerja in deviznega direktorja), zastopnika finančnega ministrstva (načelnika valutnega oddelka), zastopnika trgovinskega ministrstva (načelnika za zunanjo trgovino), upravnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, generalnega direktorja Prizada. ter po enega zastopnika inšpekcije državne obrambe, zunanjega in kmetijskega ministrstva ter ministrstva za gozdove in rudnike. Naloga tega odbora bo dirigirati in pospeševati izvoz iz države tako, da se bo zboljšala devizna situacija države.
Člane deviznega odbora in posameznih odborov kakor tudi njihove namestnike imenuje finančni minister. V primeru potrebe bosta imela uvozni in izvozni odbor skupne seje. Devizni odbor bo sestavil pravilnik o svojem poslovanju in ga predložil finančnemu ministru v odobritev. Ob koncu vsakega meseca bo devizni odbor predlagal finančnemu ministru in guvernerju Narodne banke poročila o svojem poslovanju.
V zvezi z gornjim odlokom finančnega ministra nam poročajo iz Beograda, da bo devizni odbor vodil vso devizno politiko in bo tudi iniciator devizne politike, Narodna banka pa bo v celoti odvrnila od sebe odgovornost za devizno politiko, kolikor je v zvezi z zunanjo trgovino. Devizna di. rekcija Narodne banke (ki se v ta namen posebej ustanovi) bo zaradi tega le izvršilni organ deviznega odbora. Nadalje poročajo iz Beograda, da o ustanova deviznega odbora pri Narodni banki imela trajen značaj.
Načrt uredbe o elektrifikaciji
Nedavno smo poročali, da je v gradbenem ministrstvu izdelan nov načrt uredbe o pospeševanju proizvodnje in o izkoriščanju električne energije. Ta načrt uredbe obsega v svojih določbah samo ona podjetja, ki obratujejo za privatno potrošnjo, medtem ko so izvzeta podjetja, ki obratujejo za lastne potrebe državnih podjetij, kakor tudi električne centrale, ki ne oddajajo toka za privatno potrošnjo, temveč ga proizvajajo le za lastne potrebe in za potrebe nameščencev.
Električna centrala sme obratovati samo na osnovi posebnega dovoljenja, v katerem je tudi določena jamčevina v višini 5% vrednosti predvidenih investicij kot garancija, da bo podjetje izpolnilo obveznosti, predvidene z uredbo. Dovoljenja za postavitev električnih central se bodo dajala prvenstveno državi in samoupravam in šele v tretji vrsti privatnim osebam. Dovoljenja državi ali samoupravam imajo neomejeno veljavo, medtem ko je rok trajanja koncesije privatnim podjetjem omejen na 10 do 60 let, kakršna je pač kapaciteta centrale. Ta omejitev velja tudi za prej izdana dovoljenja, kjer rok trajanja ni bil predviden. Po preteku tega roka preide centrala brez odškodnine v last države odnosno samoupravnega telesa. Obenem je predvideno, da samoupravna telesa lahko pred potekom roka centralo odkupijo. Uredba izključuje sodelovanje inozemskega kapitala v električnem gospodarstvu.
Namesto dosedanjih pogodbenih cen električne energije, ki so se določevale v sporazumu med zainteresiranimi strankami, določa načrt uredbe, da cene odreja ban. Cene morajo biti določene tako, da centrala ne obratuje z deficitom.
Naša rudarska produkcija v maju
Medtem ko je v februarju letošnjega leta premogovna produkcija v Jugoslaviji v večjem obsegu nazadovala in je padla na višino prejšnjega leta, je bila v marcu zopet za 8% večja nego v marcu prejšnjega leta, v aprilu pa za 7n/o. Najnovejši podatki ministrstva za gozdove in rudnike za mesec maj nam kažejo, da je bila premogovna produkcija v tem mesecu zopet za 9.4% večja nego lani v maju in za 28% večja nego v maju leta 1937. V maju so nakopali v premogovnikih 481.266 ton premoga, to je za 41.385 ton več nego lani in za 106.137 ton več nego predlanskim. V prvih petih mesecih zadnjih let se je produkcija premoga v naši državi gibala takole:
jan.—maj 1936.	1.84 milij. ton
jan.—maj 1937.	1.91 „ „
jan,—maj 1938.	2.25 »5 M
jan.—maj 1939.	2.40 „
V prvih petih mesecih letošnjega leta je bila naša premogovna produkcija za 144.000 ton ali za 6.5% večja nego lani in za 558.000 ton ali za 30% večja nego v istem razdobju leta 1936.
Ostala rudarska produkcija
Tudi ostalo rudarstvo kaže deloma višje produkcijske številke. Produkcija železne rude je znašala v maju 60.500 ton (lani
Uredba predvideva ekspropriacijo in do-! ločitev služnostnih pravic na osnovi ob-! stoječih zakonov. Za izgraditev, bistveno ' spremembo ali razširjenje naprav je potrebno odobrenje, ki ga da pristojno oblastvo glede na javno varnost, javni promet in na uporabo javnih in privatnih posestev za predvideno električno napravo. Električna podjetja so dolžna zaradi evidence dajati pristojnim oblastvom vsako leto podatke o svojem delu in o obsegu naprav, kadarkoli to banska uprava zahteva. Ta določba velja tudi za ona električna podjetja, ki so izvzeta iz določb te uredbe.
Z uredbo je predvidena ustanovitev elek-trifikacijskega sveta pri gradbenem ministrstvu in pri banskih upravah. Prav tako je predvidena ustanovitev banovin-skih fondov za pospeševanje elektrifikacije, ki jih upravlja ban po posebnih pravilih.
Predvidene so tudi davčne olajšave za nova podjetja, ki se bodo zgradila v roku desetih let. Čas trajanja teh davčnih olajšav je odvisna od kapacitete centrale prav tako višina olajšav, ki obstojajo v zmanjšanju odmerjenega davka in samoupravnih doklad. Te olajšave se nanašajo tudi na že obstoječa podjetja, ki bodo v petih letih razširila ali obnovila svoje naprave; vendar se v tem primeru olajšava nanaša samo na oni del davku podvrženega dobička ,ki bo izviral iz razmerja med jakostjo stare in nove naprave.
V uredbi so predvidene tudi kazni, ki se stekajo v elektrifikacijski fond. Prejšnje pogodbe med občinami in centralami se bodo morale v treh mesecih predložiti banski upravi zaradi revizije in odobritve.
52.700). Navzlic temu produkcija v petih mesecih letošnjega leta le malo presega produkcijo v istem razdobju lanskega leta, ker je bila v prvih mesecih letošnjega leta produkcija slaba.
Znatna je bila tudi v maju produkcija bakrene rude, ki se je povzpela na 86.500 ton (lani 61.700), v prvih petih mesecih letošnjega leta pa je znašala 429.800 ton nasproti 305.000 tonam v istem razdobju lanskega leta.
Produkcija svinčeno-cinkove rude, ki je v aprilu precej zaostajala, se je v maju zopet dvignila na 76.900 ton (lani 74.200), v prvih štirih mesecih t. 1. pa je znašala 360.100 ton nasproti 243.300 tonam v lanskem letu.
Ze v aprilu smo opazili, da se je produkcija bavksita precej zmanjšala. Enako sliko nam kaže statistika za maj, ki nam pove. da so v tem mesecu nakopali le 28.700 ton bavksita (lani 38.600), medtem ko produkcija za prvih pet mesecev t. L še vedno presega lansko produkcijo in znaša 139.000 ton nasproti 126.000 tonam v lanskem letu.
Nadalje je omeniti še produkcijo pirita, ki je znašala 11.900 ton (lani 12.000 ton), produkcijo kromove rude, ki je narasla na 4400 ton (4100) in produkcijo antimo-nove rude, ki se je dvignila na 1600 ton (1300). Povečala se je tudi produkcija magnezita, ki se je dvignila na 3100 ton (lani 2100).
Znatno narasla produkcija surovega železa |
Znatno večja je letos produkcija surovega železa. Znašala je v maju 5470 ton (lam 3830), v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa 28.300 ton nasproti 20.100 tonam v istem razdobju lanskega leta in 12.500 tonam v istem razdobju leta 1937.
Ukinjenje klirinških čekov v plačilnem prometu s češko-Moravsko
Ko je sredi maja prišlo do popolne likvidacije našega dolga v češkoslovaškem kliringu, je finančni minister izdal začasni odlok, da se v plačilnem prometu s Češkoslovaško uvedejo klirinški čeki, dokler se vprašanje plačilnega prometa s protektoratom Češke in Moravske ne uredi. Ta enostranski ukrep ni bil v nasprotju z obstoječo klirinško pogodbo, ker je pomenil le uvedbo privatnih kompenzacij med zainteresiranimi izvozniki in uvozniki z edino razliko, da se je naša Narodna banka v naprej odrekla pravici, posamič odobravati kompenzacije in je dala dovoljenje, da se take transakcije med uvozniki in izvozniki izvršijo preko pooblaščenih zavodov na borzi.
O priliki zasedanja nemško-jugosloven-skega stalnega odbora v Kölnu je nedavno prišlo tudi do sporazuma o trgovinskem in obračunskem prometu med Jugoslavijo in češko-moravskim potektoratom, ki med drugim določa, da se v plačilnem prometu ukine začasni ukrep naše Narodne banke, ki je uvedla postopanje s klirinškimi čeki, in se ima plačilni promet kakor prej vršiti v rednem kliringu. Vprašanje eventualnega viška izvoza nad uvozom iz protektorata, ki bi povzročil nastanek klirinških terjatev, je bilo rešeno na ta način, da se bo nastala razlika uporabila za plačilo obveznosti naše države v bivši Češkoslovaški za dobave, katerih plačilo je bilo posebej urejeno. Eventualne motnje v plačilnem prometu bo po doseženem sporazumu mogoče preprečiti tudi na ta način, da bo zasiguran izvoz iz protektorata v Jugoslavijo v potrebnem obsegu, če se bo dvignil naš izvoz v Protektorat.
*
Finančni minister je včeraj izdal odlok, s katerim razveljavlja svoj odlok od 14. maja t. 1. (štev. 29.990) glede začasne uvedbe klirinških čekov v plačilnem prometu s češko-Moravsko. Odlok nadalje določa, da bo Narodna banka v času, dokler bo kliring s češko in Moravsko aktiven, izdajala klirinške nakaznice, ki se bodo izplačevale po kronološkem vrstnem redu na osnovi vplačil češko-moravskih uvoznikov in po obračunskem tečaju, ki je bil določen v klirinškem sporazumu s Češkoslovaško.
Gospodarske vesti
= Konferenca trgovinskih zbornic zaradi obrtnega zakona bo verjetno v Ljubljani. Poročali £mo že, da je trgovinsko ministrstvo sklicalo drugo konferenco trgovinskih zbornic zaradi obravnave načrta novele k obrtnemu zakonu za 26. t. m. v Splitu. Po najnovejših informacijah iz Beograda pa je sedaj ta konferenca v Spli. tu zaradi tehničnih razlogov odložena. Konferenca bo sklicana za poznejši čas, najbrž v jeseni, in se bo verjetno vršila v Ljubljani.
= Pred uvedbo privatnega Kli"nga v plačilnem prometu z Bolgarijo. Iz Beogra. da poročajo, da se bodo v petek, 23. t. m. pričela v Sofiji pogajanja zaradi revizije obstoječega trgovinskega in plačilnega sporazuma med našo državo in Bolgarijo. Na merodajnih mestih so prišli do spoznanja, da je obstoječi način klirinškega obračunavanja ovira za razširjenje trgovinskih odnošajev med obema državama, predvsem zaradi tečaja med dinarjem in levom, ki je določen v razmerju 1 dinar je enako 2 leva. Po dobljenih informacijah bo naša delegacija predlagala, da se uvede privatni kliring z gibljivim tečajem. Naš trgovinski promet z Bolgarijo se sedaj giblje le na višini okrog 3 milijonov din, lahko bi se pa povečal, če se spremeni način klirinškega obračunavanja, na okrog 30 milijonov din letno.
— Interni dinarji. Pred dnevi smo poročali, da je finančni minister izdal odlok, da se imajo vse dinar ke terjatve ino-zemcev, ki se vodijo kot posebne kategorije, v bodoče voditi kot interne dinarske terjatve. Te dinarske terjatve, na katere se nanaša odlok, so nastale do izdaje deviznega pravilnika dne 7. oktobra 1931. Gre za okrog 50 do 60 milijonov dinarjev takih terjatev inozemcev, ki so bile doslej blok rane na raznih računih pri Narodni banki in se sedaj prenesejo na račun in. ternih dinarjev očitno v zvezi z ukrepi, ki so bili deloma že izdani in bodo še izdani o uporabi teh internih d narjev za pospeševanje izvoza v devizne države.
Borze
2 2. junija
Na jugo lovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. češke klirinške krone so se trgovale v Ljubljani po 151, v Zagrebu po 150.25 in v Beogradu po 150. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 31, v Beogradu pa po 31.05. Tečaj angleškega funta na svobod, nem deviznem trgu je ostal nespremenjen 258.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri stalni tendenci notjrala 463
—	465 (v Beogradu 464 — 464.50). Promet pa je bil zabeležen v 4»/0 agrarnih obveznicah po 63 (v Beogradu po 62.50). v 7% investicijskem posojilu po 100.50 (v Beogradu po 100) in v delnicah Trboveljske po 172.50.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 206.06
—	209.26, Pariz 116 37 — 118.67, New York 4383.62 — 4443.62, Curih 995—1005, Milan 231.85 — 234.95, Praga 149.25 — 150.75, Amsterdam 2336 — 2374, Berlin 1770.62 — 1788.38. Bruselj 748.25—760.25. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40
—	259.60, Pariz 144.86 — 147.16, New York 5458.82 — 5518.82, Curih 1237.40 — 1247.40, Amsterdam 2906.85 — 2944.85, Bruselj 931.08 — 943.08.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.75125, London 20.7675, New York 443.6250, Bruselj 75.4250 Milan 23.34, Amsterdam 235.50, Berlin ' 177.95, Stockholm 106.90, Oslo 104.35, Köbenhavn 92.70, Sofija 5.40, Praga 15.00, Varšava 83.62, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 463 — 465, 4% agrarne ©2.50 — 63 (63), 4°/« severne agrarne 59.50 — 50.75,
«•/, begluške 88.50 bL, 6«/« dalm. agrarne 85.75 bi, 7% stahüiiz. 100 den., 7% invest 99.75 — 100.50 (100.50), 7«/, Blair 94 bL, 8% Blair 100 — 101; delnice: PAB 212 den., Trboveljska 172.50 — 175 (172.50), Gutmann 40 — 50, šečerana Osijek 85 — 90, Osječka ljevaonica 155 — 160, Jadranska 320 den.
Beograd. Vojna škoda 464 — 464.50, za julij 464 — 464.50, 4% severne agrarne 60.50 bL, 4% agrarne 62.50 den. (62.50), 6% begluške 87.50 — 88 (87.75), 7% invest. 99.75 — 100.50 (100), 7% Seligman 100 den., 7% Blair 100.50 — 101.50, 8% Blair 100.50 — 101.50, Narodna banka 7400 — 7500, PAB 214.50 — 216 (216).
Blagovna tržišča
ŽITO
-(- Chicago, 22. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 69.25, za sept. 70.375, za dee. 71.75; koruza: za "sept. 50.25.
4- Winnipeg, 22. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 59.125. za okt. 60.25.
+ Novosadska blagovna borza (22. t. m.). Tendenca stalna. Pšenica-. 78/79 kg baška 148 — 150; sremska 148 — 150; slavonska 149 — 151; banatska 147 — 151. Rž: baška 235 —137.50. Ječmen : baški in sremski 64/65 kg 147.50 — 150 jari 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski in slavonski 144 — 146 Koruza; bafika 119
—	121; baška pariteta Indjija in Vršac 119
—	121. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 230 - 240; »2« 210 — 220; »5« 190 — 200; »6« 170 — 180; »7« 145 — 155; »8« 115 — 120. Fižol: baški ln sremski beli 295 — 300. Otrobi: baški 108 —


Poznate me, lepo sem se predstavO No, jutri se poslednji bo pojaviL
110; sremski 104 — 106; banatski 100 — 102.
-f- Budimpeštanska terminska borz»
(22. t m.). Tendenca mirna. Koruza: za julij 16.68 — 16.70, za avg. 16.95 — 16.98.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 21. junija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za junij 5.23 (prejšnji dan 5.28) za sept. 4.78 (4.83), za dee. 4.56 (4.61).
Načrt nove slovaške ustave
Bratislava, 22. junija AA. Vlada je sprejela načrt ustave slovaške republike ter ga predložila parlamentu. Načrt obsega 13 poglavij s 87 členi. V prvem poglavju se določa republikanska oblika države, drugo poglavje določa pravice predsednika republike, ki ga voli parlament za dobo 7 let in ki je vrhovni poveljnik vojske. Tretje poglavje govori o sestavi vlade. Predsednik in ministri imajo izvršilno oblast. Četrto poglavje se bavi z državnim svetom, ki ga sestavljajo predsedniki strank člani vlade, predsednik parlamenta ter člani predsedništva slovaške narodne stranke. Državni svet pripravlja listo kandidatov za parlamentarne volitve ter ima pravico poslancem odvzeti mandat. Peto poglavje govori o parlamentu, ki bo štel 80 poslancev. Šesto poglavje se nanaša na politične stranke, ostala poglavja pa na korporacije, pravosodje ter pravice in dolžnosti državljanov.
Bata bo zgradil tvornico čevljev v Kanadi
Ottawa, 22 junija, o. Kanadska vlada je prejela prošnjo tvrdke Bata, naj ji dovoli naselitev 250 češkoslovaških strokovnjakov za fabrikacijo čevljev. Bata namerava osnovati v Kanadi tvornico čevljev in je že kupil potrebno zemljišče.
Francosko-jugoslovenski urad za gospodarske študije
Beograd, 22. junija, p. V Parizu se je ustanovil francosko-jugoslovenski urad za gospodarske študije. Njegova naloga bo pospeševati gospodarske zveze med obema državama. Urad bo posloval pod pokroviteljstvom francoskega trgovinskega ministrstva.
Odlični egiptski gosti v Dubrovniku
Dubrovnik, 22. junija, o. Semkaj je prispela jahta strica egiptskega kralja Fa-ruka. Na jahti so princesa Huseim Seviar ter žena Asisa Rašida ter še 11 drugih egiptskih odličnikov. Danes so napravili Egipčani izlet v okolico. Jahta bo ostala v Dubrovniku 8 dni.
Iz državne službe
Beograd, 22. junija, p. V veterinarski službi je bil premeščen pristav Josip Bre-gant iz Novega mesta k banski upravi v Ljubljani; v zdravstveni službi je napredovala sestra pomočnica Pavla Gruden pri zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok v Beogradu v 9. pol. skupino.
Bratislava, 22. junija AA. Na osnovi zakona o državnem tajništvu za nemško narodnostno skupino se imenuje državni tajnik za to skupino na Slovaškem na predlog šefa nemške narodnostne skupine. Ta šef lahko predlaga tudi samega sebe. Slovaška država mora plačati stroške za vzdrževanje državnega tajništva, ki naj služi kot posredovalec glede vseh vprašanj, ki se tičejo nemške narodnostne skupine. Osrednja državna oblastva bodo s tem državnim tajništvom sodelovala. Uradni jezik državnega tajništva je nemščina.
London, 22. junija, br. Angleški listi poročajo o naraščajočem nezadovoljstvu prebivalstva v Slovaški z vlado in njeno politiko. Tudi antisemitsko razpoloženi se-ljaki se sedaj zopet družijo z Židi. Lokalne oblasti v posameznih krajih nočejo izvrševati odredb osrednje vlade v Bratislavi, naj nastopajo proti Zidom. Vseslo-vanski pokret se vedno bolj širi in se Slovaki ter Poljaki čimdalje bolj bratimijo.
Spomin na L 1816
Ob pristajalnem mostu seinskega na. brežja ob mostu Aleksandra HI. v Parizu so obnovili te dni zgodovinski prizor. Kralj Ludovik XVTH., oziroma mož, ki ga je predstavljal, je stal na mostu z vsem svojim dvorom in je čakal napeto na prihod »Elise«. Ko je Elisa« priplula, so jo pozdravili z največjim navdušenjem,
»Elise«, ki se je zasidrala te dni ob seinskem nabrežju, je bila veren posnetek tiste »Elise«, ld je 29. marca 1816. po hudi zgodovinski vožnji pristala kot prvi pamik iz Londona v Pariz. Prava »Elise« je preplula Rokavskl preliv in je potem po Seini prispela do francoske prestolnice
Stvar bi se bila malone slabo končala, kajti sredi preliva je nastal za tedanje razmere hud vihar, ki ga je mala, komaj 20 m dolga Lizika prebila le zavoljo hladnokrvnosti in poguma svojega poveljnika, kapitana Andriela. Ko so bili valovi naj_ višji in ze pritisk vodovja grozil odtrgati lopute (ladijskih vijaka* takrat še niso poznali), se je posadka fe Francozov uprla in je hotela ladjico prepustiti njeni usodL Kapitan je moral potegniti samokres. pa to bi ne bilo moglo pomagalo, da se ni vihar končno polegel, z njim pa valovi in strah med posadko. Vožnja se je končala potem brez nadaljnjih zlih do. godkov. V spomin na tisto prvo parniško vožnjo čez Rokavski preliv, so Parižanom obnovili zgoraj omenjeni zgodovinski prizor.
Postani In ostani član Vodnikove družbe!
Kratki
Vai moderni radioaparati so urejeni tudi za sprejem kratkih valov, večinoma od 16 do 50 m. Starejši sprejemniki niso bili grajeni zanje, ker je tehnika oddaje in sprejema šele zadnja leta tolikanj napredovala, da se muzika in govor na tem valovnem pasu res dobro slišita.
Neprijetno je, da so radiofonske postaje na teh valovih pomešane s postajami za radiotelegrafijo pa zaradi tega morse-jevi znaki često motijo sprejem. V nekaj letih, upajmo, bo tudi ta reč urejena, tako da bo poslušanje radia na kratko valove resničen užitek.
Velika prednost sprejema na kratkih valovih je razmeroma majhno število motenj, bodisi atmosferskih, bodisi takih, ki jih povzročajo električni stroji. Na drugi strani pa se na kratkih valovih neprijetno občuti neprestano naraščanje in upadanje jakosti glasov —"tako imenovani fading. Današnji moderni sprejemniki fading sicer v veliki meri izločujejo, ali sem pa tja utegne biti še tako močan, da sprejem za kak trenotek popolnoma izgine.
Ako se nahajamo v primerni razdalji od oddajne postaje, ki mora biti navadno vsaj nekaj stotin kilometrov, potlej je sprejem kratkovalovnih postaj včasih celo močnejši od sprejema lokalne postaje. Tolikšna jakost je posledica tako zvanih usmerjenih oddaj. Kratkovalovne oddajne postaje so namreč večinoma opremljene z reflek-torskimi antenami, ki vso energijo v ostrem pramenu izžarevajo samo v določeno smer. Oddaje na kratkih valovih so namreč namenjene v prvi vrsti zelo oddaljenim krajem, navadno poslušalcem na drugih celinah, in ljudje, ki poslušamo v bližini teh postaj, le po naključju sedimo v oddajnem žarku ene ali druge postaje. Tako se n. pr. v naših krajih zelo dobro slišijo angleške, francoske, nemške in ho-landske postaje, kadar oddajajo za Azijo, Avstralijo in Vzhodno Afriko, dočim teh postaj skoraj ne slišimo, kadar oddajajo
za Ameriko. Nadalje pa je sprejem odvisen tudi od valovne dolžine. Med kratkimi valovi razlikujemo izrazite dnevne ter izrazite nočne valove, vmes pa je neko prehodno območje. Postaje, ki oddajajo na valovih okrog 16 in 19 m, se slišijo samo takrat, kadar je na vsej progi med oddajnikom in sprejemnikom dan. Na 25 m se dobro sliši podnevi, čim bolj pa gremo v nočne ure, tem bolj postaje slabe. Valovi okrog 31 m so izraziti prehodni valovi in se na njih oddaljene postaje najbolje slišijo, ako se valovi med oddajnikom in sprejemnikom širijo deloma v svetlobi, deloma pa v temi. Tu je zlasti značilen sprejem ameriških postaj. Na razdaljo kakih 100 km se na tem valu skoraj enako dobro sliši podnevi in ponoči. Izrazito nočni valovi so med 49 in 50 m. Na njih se slišijo oddaljene postaje samo ponoči, do nekaj sto kilometrov pa tudi podnevi, kakršno je pač vreme.
Vreme — to je vobče eden najvažnejših činiteljev v radijskem sprejemu na kratkih valovih. Postajo, ki smo jo včeraj slišali morda tako močno, kakor lokalni oddajnik, naslednji dan morda komaj še ulovimo, včasi pa je tako šibka, da se vobče ne sliši. Katere komponente vremena prav za prav vplivajo na širjenje kratkih valov, še ni povsem dognano. Na splošno je sprejem ob toplem, suhem vremenu boljši, kakor v hladnih deževnih dneh in bolj zanesljiv poleti kakor pozimi. To pravilo pa velja le na široko vzeto, ker imajo velik vpliv na širjenje kratkih valov slednjič tudi kozmični pojavi, v prvi vrsti solnčne pege. Po zaslugi zmerom bolj dovršenih sprejemnikov in naglo naraščajočega števila močnih oddajnih postaj pa je sprejem na kratkih valovih od leta do leta boljši in öe je bil še do nedavna lov na kratke valove samo sport, nam danes prinašajo ti v hišo mnogo veselja in užitka. Jerel:
Most, Id veže Stiri koncesije
L. 1931. Je pribežal iz Italije r Švico neki možakar, ki je trdil, da je politični begunec in da se imenuje dr. Paul Trainer. Nekega dne se je javil v bolnišnici v Medrisiu in je prosil, naj ga tam nastavijo kot zdravnika. Vljudno so ga zavrnili, kajti ni bilo prostora še za enega zdravnika, na kar se je Trainer ali Crespi, kakor se je tudi imenoval, oglasil osebno pri raznih odličnih osebah v Luga, nu in dosegel, da so mu kot dr. Primu Fratelliju dobili namestitev v bolnišnici v Beüinzoni.
Fratelli jevi papirji so biE. malo pomanjkljivi. Imel je sicer zelo spretno ponarejeno spričevalo neke klinike v Parmi in predložil je tudi dijplomo rimskega vseučilišča, manjkal pa mu je rojstni list. Toda to ga ni motilo. Po njegovih navedbah se je rodil v Relizaneju, torej je »po naročilu mesto Relizaneja« naročil pri neki tL skarni v ženevi tisoč rojstnih listov. Enega je porabil zase, ostalih 999 je sežgal. Njegovi karieri ni bilo potem nič več na poti. Njegovo delovanje je bilo tako izredno, da mu ni,;o dali samo švicarskega državljanstva, temveč da je postal tudi zdravnik-vodja bellinzonske bolnišnice in obenem tajnik zdravniške zveze za kanton Tesin.
Toda nekega dne je prišel v Bellinzono Slučajno neki francoski polkovnik, ki so ga uvedli tudi v družbo in mu predstavili med drugimi vodjo mestne bolnišnice. V svoje presenečenje je polkovnik v dr. Fratelliju ali Crespi ju ali Trainerju spoznal starega znanca. Brez vsakega hrupa je povedal nekaterim prijateljem, da je »dr.« Fratelli bivši čevljar iz Milana, ki so ga bili zavoljo ponaredbe listin in tatvine obsodili na dve leti ječe. Ko je odsedel to kazen. je tpod imenom Crespi vstopil v fran. cosko tujsko legijo. Postal je tam oodčastl nik in polkovnik je bil njegov poveljnik.
V pasu lednih gora
Prekomornik »Empress of Britain«, ki vozi angleškega kralja Jurija VI. in kraljico Elizabeto iz Amerike v domovino, je priplul že po dvajsetih urah vožnje na Atlantiku v pas lednih gora in je moral zaradi tega nekoliko skrčiti tempo vožnje. Računajo, da bo ladja kljub tej nevšečnosti dne 22. junija srečno pristala v Southamptonu, kjer bo kraljeva dvojica prisrčno sprejeta.
Mednarodni most v Tiencinu, ki veže štiri mednarodne koncesije s kitajskim delom
mesta
Pri potopljaških delih v Seini v bližini Quillebeufa so naleteli na ostanke ladje »Telemaque«, o kateri velijo, da je bil na njenem krovu, ko se je potopila, zlat zaklad v vrednosti 800 milijonov frankov. Potapljači so našli tudi lesene opornike, k! so jih zabili 1. 1841. ob lidajskem trupu, da bi se ne pogreznfl v blato rečnega dna Našli so tudi verige, s katerimi so tedaj skušali dvigniti trup na površino. Z iskanjem zaklada bodo nadaljevali.
Mož z železnimi
pljuči na dirkah
Fred Snyte, mladi Američan z »železnimi pljuči«, je sedaj, ko je bil obiskal Lourdes, prispel v Pariz in so ga spravili v ameriško bolnišnico v Neullyju, kjer so morali zanj pripraviti poseben prostor, ker so bolniške sobe premajhne, da bi mogli vanje spraviti obsežno napravo, v kateri živi. Fred Snyte pa tudi drugače ni običajen bolnik.
V nedeljo se je dal v svojem aparatu spraviti na dirkališče v Chantillyju, kjer je prisostvoval konjskim dirkam Je namreč velik ljubitelj konj in stavi pri dirkah tudi visoke vsote, pa često stavo dobi. Dirke lahko zasleduje prav dobro, kajti vozilo, ki prevaža njega in njegov dihalni aparat, je opremljeno s periskopom in ta mu omogoča, da sledi dirki bolje nego vsak drug gledalec.
Nova podmornica „Phenix"
Havas poroča iz Pariza, da je francoski min. predsednik Daladier izjavil v senatu, da bo Francija nadoknadila izgubo podmornice »Phenix< z zgraditvijo ladje popolnoma enakega tipa. Nova podmornica bo nosila tudi ime potopljene ladje.
Major Attlee
operiran
Vodja opozicije v angleškem parlamentu major Attlee je moral v zadnjem času dvakrat na operacijsko miza Obe operaciji sta uspeli in je upanje, da bo angleški parlamentarec v d oglednem času okrevaL
Japonski vojni minister general Itagab]
ANEKDOTA
Pri neki nogometni tekmi v Prostejovu na Češkem se je zgodilo sledeče:
Nek igralec z imenom Beneš je M v igri drugega polčasa dirigiran na konec krila. Množica, ki je sledila poteku igre, je začela zaradi tega kmalu voiti: »Beneš. nazaj! Hočemo Beneša!« Nekateri, ki umejo izrabiti vsak trenutek v pravi namen, so se tedaj oglasili z vprašanjem: »Katerega Beneša hočete imeti?« Nato se je iz množice oglasila ena sama mogočna beseda: »Oba!«
VSAK DAN ENA
Norveški prestolonaslednik ameriški častni doktor
Vseučilišče ameriške zvezne države Vis-consin v Madisonu je podelilo norveškemu prestolonasledniku, ki je nedavno obiskal Ameriko, častni doktorat
Postani in ostani član
Na Trgu invalidov v Pariza so Izkopali zaklonišče za strojnico proti napadom, iz zraka {Vodnikove df OÌMI
»Za božjo voljo, g. profesor, kaj pa se je zgo<filo?<
»Veste gospa, hotel sem pribiti žebelj v zid, pa sem namesto po žeblju tolkel po prstu...«
teTSdens Tegn«£
Prekomorska plovba
pred 75 imi leti
Prva potniška vožnja z ladjo iz Evrope v Ameriko
čevljar — glavni zdravnik
Tujsko legijo Je zapustil s polkovno blagajno
V ponedeljek zvečer je utonil v morju velehidroplan »Connemara«, last družbe Inmerial Airways. Letalo je stalo 50 tisoč funtov ter je bilo na poskusnem poletu, kjer ga je uničil ogenj.
Izguba »Connemare» je doslej največja tragedija med vsemi, ki so zadele an-gleško letalstvo. Pomniki tragične vrste
Blisk v kup smodnika
Pri Bucheggu na vzhodnem Štajerskem je treščilo v neko kočo, v kateri so bili lastnik Johann Pichler ter sinova dveh sosedov. Možje so pripravljali možnarje za stre Ijanje proti toči. Kakor da bi se hotelo nebo ponorčevati iz njihovega početja, je električna iskra švignila baš v kup kakšnih 8 kg smodnika, ki so ga imeli v koči. Nastala je eksplozija, ki je vse tri može težko ožgala, kočo pa popolnoma razdejala. Streho je vrglo 50 m daleč.
800 milijonov zlatih frankov v blatu
so: Ca valier, Challenger, Calpurmin, Cui geus, Courtier in Capricornus.
Nesreča »Connemare« se je primerila v trenutku, ko so letalo v Hytheu napolnili z gorivom. Nenadoma je nastala v strojnem oddelku eksplozija in v nekaj sekundah so letalo objeli plameni.
Osebje, ki je hotelo rešiti stroje, ni nifi opravilo. Moralo se je umakniti zaradi silne vročine in prepustiti letalo pošastnemu ognju.
Pet mož posadke, ki so bili že v kabinah pripravljeni za polet, je v zadnjem trenutku odskočilo v morje in se rešilo s plavanjem. Šestega člana posadke pogrešajo in sodijo, da je zgorel ali pa utoniL Več ur po požarni katastrofi so ogromni žarometi razsvetljevali prizorišče nesreče, da bi odkrili pogrešanega moža. Nesreča »Connemare« pomeni za britsko letalstvo in še posebej za prekomorski promet hud udarec. Promet, ki je bil zdaj že natančno določen, bodo morali preurediti, dokler ne bo imela družba na razpolago novega hidroplana.
Konflikt na Daljnem vzhodu
Obramba — najnujnejše vprašanje
Ta mesec, dne 16. junija, je minilo 75 let, od kar so otvorili redni parniški potniški in poštni promet med Evropo in Zedinjenimi državami. Dne 16. junija 1864. je odplul namreč francoski parnik »Waehington«, last Compagnie Generale Trans atlantique, na svoje prvo potovanje iz Le Havrea v New York Danesi, ko plovejo na isti progi velikani, kakor »Normandie« in »Queen Mary«, ter jo opravijo v štirih dneh, si moremo le težko predstavljati, kakšen pomen je imela tista prva vožnja z »Washingtonom«.
Ta parnik je imel sicer 3204 tone in parne stroje z zmogljivostjo 850 k. s., ki so poganjali njegova kolesa na lopate, a za vsak primer je imel tudi jadra. Vozil je s precejšnjo brzino 15 vozlov, torej pri.
bližno (pol tako hitro kakor današnji vele-parniki.
Ko je »Washington« navzlic viharjem in nevihtam po 13 in pol dneva priplul v New York, je bilo navdušenje silno veliko, čeprav je v Zedinjenih državah divjala državljanska vojna, so ladji iz Evrope priredili silovit sprejem. V 75 letih, ki so minila od tedaj, je morska plovba napredovala skoraj bolj nego železnica v istem tasu.
»Washington« je lahko prevažal 152 potnikov, »Normandie« ima prostora za 1821 potnikov. L. 1864. je imela družba Transatiantique 22 ladij s skupaj 25.000 tonami. Letos razpolaga z brodovjem 76 ladij in 565.000 ton. Lansko leto je s temi ladjami prevozila 434.463 potnikov ter 1,763.000 ton.
Hidroplan končal v plamenih
Nesreča „Connemare", Id Je bil namenjen za reden
prekomorski promet
Tri nove francoske znamke
Francoska poštna uprava je izdala tri nove znamke. Prva za 90 centimov pride v promet o priliki 150 letnice francoske revolucije. Ta znamka je sivoplave barve
Nekega dne je izginil s polkovno blagajno, pa so ga v Parizu prijeli in obsodili na sedem let...
Oblast je po tem pripovedovanju francoskega polkovnika seveda odredila, naj Fratellija aretirajo, toda ta ukaz je bil sprva brez pomena, ker je bil mož tedaj z neko uradno zdravniško odpravo v Angoli. Prijeli so ga šele po njegovem povratku, a 'spet so ga izpustili proti kavciji ki jo je položil zanj neki njegov ozdravljeni pacient. Od tedaj je Crespi, Trainer ali Fra. telli izginil brez sledu in sodišče v Bellin-zoni ga je le v njegovi odsotnosti obsodilo na tri leta ječe.
Metuzalemi
lOOletni strojevodja John Horan se lahko ponaša s 83 leti službe pri železniški družbi Milwaukee Railroad. Ponosen je na to, da je opravljal to službo že tedaj, ko sedanjega ravnatelja družbe sploh še ni bik» na svetu.
lllletni grški kmet Panelio Velmos prepotuje vsak dan 25 km, da proda v me. stu jajca in kokoši. Mož je še danes strsu sten plesalec, ki mu ne uide nobena vaška veselica.
1051etna Magdalena Niedzialkova iz nekega kraja pri Lvovu je stopila v petič pred poročni aitar.
lWletni Turek Ferid Bej je prišel na sodišče v Carigradu in je zahteval, naj ga ločijo od desete žene... da bi se poročil z 191etnim dekletom.
1061etnl Jim Claders iz Michigana je prava uganka znanstvenikom in zdravnikom, ki si ne morejo razlagati, kako je mogoče, da možakar sploh še živi, ker je od svojega 30. leta dalje skoraj vsak dan pijan -— toda pošteno.
I Cepljenje mater z malarijo
Trideset pogumnih žensk se je prijavilo za eksperiment, ki pomeni za znanost mnogo. Gre za trideset bodočih mater, ki j so se dale v malarijskem seminarju v ameriškem mestu Memphisu cepiti s pa. j razi ti te hude mrzlice, da bi se rešilo I vprašanje, da-li se malarija z matere pre. I naša na otroka.
j Vcepili so jim tako zvano kvartansko malarijo, tisto, ki se pojavlja s svojimi napadi vsak četrti dan. Da so izbrali baš to obliko malarije, sta dva vzroka: prvič se ne končuje nikoli s smrtjo, drugič pa v memphiški okolici ta oblika skoraj ne nastopa, tako da bo izključen vsak dvom, da poteka bolezen od matere, če se bo pojavila pri kakšnem otroku. Do danes so rodile že tri izmed cepljenih žensk. Njih otroci so zdravi in niso pokazali še nobenega znaka malarije.
Samomor zaradi družabnega bojkota
Nurmijev naslednik
29 letni Finec Taisto Maki
Druga za 70 centimov je rdečkasta in predstavlja sliko strassbourške katedrale
Tretja znamka v črnosivem tisku za 90 cent. izide o priliki 23. obletnice zmagovite bitke pri Verdunu
Poveljnik „Phenixa"
Korvetni kapitan Boachaconrt, poveljnik francoske podmornice »Phenfct, ki se je potopila pri Camrachu v Kitajskem morju
V nekem drugovrstnem hotelu v New Yorku se je ustrelila 40Ietna milijonarka Laura Des-Gould. Samomorilka, sorodnica bivšega elevelandskega guvernerja, se je bila pred letom dni poročila s svojim zamorskim šoferjem, ki se je udejstvoval tudi k»t komponist šlagerjev. Od tedaj jo je družba bojkotirala.
Že njeno poročno potovanje je bilo nekakšen tek »skozi šibe«. V velikih hotelih, kjer je prej najemala knežje apartmane, ji niso hoteli oddati niti skromne sobice. Zakonca sta se morala zelo truditi, da sta našla streho. Pred nekoliko dnevi sta se vrnila v New York, kjer je morala Des-Goul-dova spoznati, da je »družba« močnejša od nje. To jo je pognalo v smrt. Njenega pogreba se je udeležil samo njen mož in nekateri njegovi prijatelju
Skoro vsi so sposobni
Iz Londona poročajo, da so uspehi zdravniških preiskav za vojaško službo namenjenih moških izredno ugodni. 93.3 odstotkov vseh nabornikov je zdravih in sposobnih za izvrševanje službe na bojišču. Popolnoma nesposobnih je pri dosedanjih rekrutacijah samo 2.3 odstotka.
Tekač Taisto Mäld
Taisto M&ki, finski tekač na dolge proge, je dosegel nov svetovni rekord na progi 5000 m. Potem ko mu je pred kratkim uspelo brez truda, da je dosegel na to daljavo čas 14:26.8 minut, si je dejal, da bo v ugodnejših vremenskih razmerah dosegel vsaj za deset sekund boljši čas, kar bd zadostovalo, da bi prekosil Lehtinenov rekord iz leta 1932., ki je znašal 14:18.3 minute. Ob navzočnosti številnih članov mednarodnega olimpijskega odbora je potem v Helsinkih napravil ta poskus in svojega
I časa ni izboljšal samo za 10, temveč celo za 18 sekund, tako da se je s časom 14:08.8 približal zelo znatno pravljični meji 14 minut.
Taisto Mäki ni novo ime v finskem in svetovnem športu, že lani na jesen mu je uspeSo Szbofljšati svetovni rekord na 10 tisoč metrov na 30:02 min. A že 1. 1934. si je pridobil naslov finskega prvaka na progi 5000 m, pozneje pa še druge naslove Berlinske olimpijade pa se ni udeležil. Danes je star 29 let in ga imenujejo najsijaj-nejšega naslednika slavnega tekača Nur-mija.
Proga 5000 m obstoji v lahki atletiki od 90. let prejšnjega stoletja, če ne upoštevamo rekorda Angleža Cannona, ki je pretekel L 1888. progo 3 in četrtino milje, to je 5267 m, s časom 15:47 min. Na »čisti« 5000-metrski je postavil 1. 1894. prvi rekord Francoz Meslin s časom 18:07 mnu, torej je znatno zaostajal za Canno-nom. L. 1900. je na pariški olimpiadi Anglež Bennett dosegel čas 15:20 minut.
Odločilni napredek je prišel potem leta 1912. v Stockholmu, ko je početniik svetovne slave finskih tekačev na dolge proge Kolehmainen z enim samim metrom prednosti zmagal nad svojim velikim konkurentov, Francozom Bouinomi s časom 14:36,6 min. Po desetih letih je šele Nurmt ta rekord znižal na 14:35,3 oziroma dve leti pozneje na 14:28,2. Nurmijev naslednik je postal potem 1. 1932. njegov rojak Lehtinen s časom 14:17. In sedaj je spet Finec, ki je postavil nov rekord.
Zgodovina lahke atletike poma doslej 29 tekačev na progi 5000 m, ki so to progo pretekli pod časom 14:40 min., med temi 29 tekači pa ni nič manj nego 17 Fincev, ostali so iz švedske. Poljske, Francije, Amerike, .Japonske, Madžarske, Danske in Norveške. Trenutno Mäki ja pač ne bo mogel prekositi nihče na svetu razen Mäki ja samega in ta bo dosegel morda celo čas 14 min., v kar veruje celo Nurmi.
pregled
Iz hrvatske književnosti
Stanislav Simic, čitanka za vse društvene razrede. Zagreb, 1939* založba „Orbis"
Pisec polemičnega traktata »Krleža kao kritik« in esejske zbirke »Dalekozor duha«, ki je pred dvema letoma vzbudila pozornost zaradi svoje jedke in samosvoje analize družbene stvarnosti ter kulturnih in psevdokulturnih pojavov, je z navedeno »Čitanko« objavil novo pričevanje o svojem napadalnem in mefisto-telskem duhu. Šimičeva poezija je vzlic posameznim akordom pristnega liričnega občutja daleč od tega, da bi ustrezala kakršni koli čustveno mehkobni in prijetni razpoloženosti. Simič je s temi svojimi pesmimi prav tako oddaljen lepotnemu svetu poetičnih impresionistov, kakor je naša doba daleč od nekdanje idile in mirnega uživaštva. Z ostrim heinejevskim posmehom, ki prehaja cd ironije v neizprosni sarkazem, trga Simič s podobe današnjega sveta zadnje poteze njene samovšečnosti in ne izbira ne primer in ne besed, ko hoče čim bolj apostrofirati socialno in moralno mizerijo naših dni. Šimičeva poezija je pesniški cvet zagrebških mansard in neprostovoljne bohemijade brezposelnih intelektualcev. Sam o sebi pravi pesnik:
Prometnem se često u smijača.
Smijeh ko vjetar suši suznost plača.
Poderana mi je stalno čižma.
Al čitav je vrč mog pesimizma.
Več ko petdeset pesmi, ki so zbrane v originalno opremljeni knjigi z risbo Iva Režka na ovojni strani, se posmehuje, obtožuje in pripoveduje v nervoznem tonu, zajedljivo in polemično: zares poezija naših clni, grenka in protiidilična kakor doba, ki je spregovorila skozi pesnikov temperament in zagrenelo dušo.
Lirika hrvatskih sveučilištaraca. Uredil Marko Covič. Zagreb 1837. Izdal Sveuči-lišni pododbor Matice Hrvatske u Zagrebu.
Generacijska sorodnost, ki je nekoč združila pesnike okrog zbornika »Hrvatska mlada lirika« in okrog nekaterih povojnih zbirk, je tu razširjena še v stanovsko skupnost. Vsekako je to dvoje meril, ki že sami zagotavljata knjigi originalnost. Medtem ko je ta originalnost na pr. v zbirkah, ki združujejo spise kmetov ali delavcev, zasnovana prvenstveno na stanovskem znaku, je skupnost vseučiliščni-kov samo prehoden znak, ki ne nudi nič drugega nego trenuten okvir. Važnejše so idejne in umetniške vezi. ki predstavljajo duha generacije in izražajo izpoved mladega, v intelektualnih protislovjih, iskanjih in blodnjah rastočega rodu. Pro-gramatski uvod Marka Coviča je značilna ouvertura k tej raztrgani simfoniji mladih pesniških duš. »Naše vrijeme u svom vrt-logu dogadjaja, bujici nasilja i metežu nesredjenih duhova, navješčuje sudar i katastrofu, lomljavu i sumrak jedne epo-he, koja mora proci, nestati i isčeznuti, jer nije poznavala dovoljno ljubavi i ljudi, jer njeni savremenici nisu bili u do-voljnoj mjeri ljudi duha i srca, nego više, mnogo više dvonošci, koji su vjerovali materiji i koji su se klanjali zlatnom teletu. Naši dani su barbarski dani u no-vom. moderniziranom izdanju...« Primerjajte ta uvod z uvodi v predvojne ali povo;ne antologije: kakšen razloček! Kaj pa je priložilo svoj delež k temu pohodu barbarstva? V principu tudi to, kar se zdi avtorju uvoda tolikšna vrlina, da jo šteje celo med merila, po katerih je zbirka sestavljena: namreč nacionalno - ideološko -politična koncepcija. Lahko bi tudi rekli: sektarski duh, ki stremi po ekskluzivnosti in postavlja idole. Duh nekritične vere in »svete« sebičnosti. Duh... ki ima sto glav in prenese sto definicij. Pisec se zavzema za »iskreno, pravo in sodobno hrvatsko poezijo«, za »nacionalno poezijo«. Vse to je lepo, a prava poezija ni nikdar nastajala po programu. Če ta zbirka — po urednikovem očitnem priznanju — prinaša vzlic »nacionalno - ideološko - političnemu« merilu le malo dobrih pesmi te vrste, je to samo potrdilo mnenja, da je sektarski duh presuh za tihe in skrivnostne vrelce pesniškega navdahnjenja. Po tej načelni rezervi, ki kajpak ne izključuje iz
poezije pristnih in toplih tonov domovinskega občutja in nacionalnega duha, pa lahko samo pozdravimo to zbirko kot enega najzanimivejših pojavov v razgibanem svetu hrvatske poezije. Pisec je že imel priliko zapisati, da je hrvatska poezija postaia v zadnjem desetletju najpomembnejša in najzanimivejša v Jugoslaviji. Tudi cvetober pesniških proizvodov tako ohlapne skupine, kakor so vse-učiliščniki, izpričuje današnjo raven pesniške kulture med Hrvati. Izmed 23. avtorjev, ki so zastopani v knjigi skoraj vsak z več pesmi, ne bo po vsej verjetnosti večina prestala izpita zrelih let in vztrajala v antični službi Euterpe, vzlic temu ni v nji avtorja, ki bi ne imel večje kulture pesniškega izraza — priče globljega odnosa do poetičnega izražanja. Taka zbirka nudi duhovni prerez generacije. Vzlic naravni pravici, ki jo imajo mladi liriki do izrazito osebne, izpovedne in razpoloženjske poezije, je v tej liriki hrvatskih vseučiliščnikov mnogo nadosebnih, k stvarnosti socialnega in narodnega življenja naperjenih tonov. Vsekako mnogo več, kakor bi lahko pokazala podobna zbirka poezije pred L 1914. V pesniško-idejni vsebini in formalnih kvalitetah teh veči del uspelih poizkusov je znatno več resnosti in poglobljenosti, kakor v pro-gramatskem igračkanju in besedni potrat-nosti povojnih ekspresionistov. Je to izpoved generacije, ki se zaveda, da živi na vulkanu in ki bolj ali manj čuti v sebi tesnobno zavest odgovornosti, odtehtano na drugi strani z vrelim oboževanjem dejanja. Opaziti je tudi, da je po prvih zmagah Domjaniča, Galoviča in Nazora postala dialektična poezija stalna spremljevalka hrvatskih poetičnih vzponov. Pesniki (štiri pesnice) pripadajo rojstnim letnikom 1914—1920 in so večidel že prestali literarni krst raznih revij in zbornikov. Naj nam oproste, da jih v okviru časni-škega poročila ne navajamo z imeni: ne priporočamo praznega zvoka imen, marveč toplo skupnost njihovega dela, kakor ga predstavlja prikazana knjiga. Citateli najde ob koncu knjige o vsakem kratke biografske podatke.
Ivo Kozarčanin, Tihi putovi. Zagreb 1939. Izdanje »Matice Hrvatske«.
Ivo Kozarčanin je ime, ki ga v hrvatski literaturni sodobnosti srečujemo čedalje pogosteje. Uveljavlja se v liriki (Sviram u sviralu«, »Tuga ljeta«, »Mrtve oči«) in v prozi (»Mati čeka«, — novele — »Tudja žena«, »Sam čovjek« — romana). V revijah in listih se uveljavlja tudi kot kritik. V knjigi »Tihi putovi«, ki je izšla kot nov zvezek okusno opremljene »Savremene knjižnice« Matice Hrvatske, je zbranih devet novel, ki nekatere že poznamo iz revij. V zbirki so dale avtorjevi slovstveni podobi še izrazitejše poteze. Kozarčanino-va proza ima neko osnovno značilnost: prežeta je z nevsiljivim lirizmom. ki večkrat pronica med izrazito epične sloje proznih skladb, kjer pisatelj ne štedi s krepkim in ponekod kar brutalno realističnim orisom življenjske stvarnosti, zlasti še človeškega dejanja in nehanja. V tem pogledu je najznačilnejša daljša novela »Tri gavrana i jedan čovjek«, v katero je pisatelj zgrnil mnogo svojega doživljanja hrvatske provincialne sredine z njenimi krčmami, seksualnimi aferami in političnimi nasprotji. V drugih, kakor na pr. v »Jutru spoznaje« ali v »Vode rastu«, je Kozarčanin prodoren psiholog ženske duše in poetični opisovalec bridkega doživljanja stvarnosti. Kozarčaninove novele kažejo lahno impresionistično dojeto ozadje pokrajine in prirodnega razpoloženja. Njegov epični svet ima neki svojstven nadih, za katerim slutimo razočaranja in bridkosti sanj ar ja, ki hodi po črepinjah svojih razbitih idealov. Melanholična vedrina Kozarčaninove proze spominja na pozno jesenske sončne dneve: stvari se vidijo jasne in kruto resnične, vendar na lahno zastrte z nečim otožnim Kozarčanin je danes sredi polnega razvoja v močnega epika, kakor jih sodobna hrvatska književnost nima v izobilju.	—o
Ivan Gol-Voj in njegov nauk o človeku
Novo založniško podjetje Slovenski sel v Ljubljani nam je nedavno podarilo nov nauk o človeku s knjigo Ivana Gol-Voja (pseudonim) »Človek od kod in kam.... Duhovno presnavljanje sveta«.
Gol-Voj je prvenstveno socialnoreforma torično usmerjen. Kakor večina ljudi, tako tudi on s sedanjim stanjem družbe ni zadovoljen in to je razumljivo. Naši dobi očita kot glavne grehe povnanjenost, materializem, egoizem in racionalizem ter zahteva ponotranjenost. zdrav, junaški idealizem, medsebojno ljubezen in čustveno spoznavanje«. Po njegovem prepričanju daje razum samo znanje, čustvo pa modrost. (Uvod.)
Temelj Gol-Voj evega filozofiranja je stara vera v metempsihozo selitv duš). Po tem nauku, ki so ga poznali že stari Indijci in Egipčani ter nekatere grške verske sekte in filozofske šole, se duša po smrti enega telesa prej ali slej preseli v drugo. (Str. 13.—17 ). S tem naukom kombinira prav tako stari Zaratustrov duali-stični nauk o principu svetlobe in ljubezni ter principu teme in egoizma.
Na tem temelju gradi naš filozof svoj nauk, da so samo trije družbeni redi: fevdalni, meščansko-demokratski in duhovno ljubezenski (str. 46.). Oblika fevdalnega reda se da po njegovem prepričanju ponazoriti s stožcem, meščanskega s prisekanim stožcem, duhovno-ljubezenskega pa z valovito, oziroma ravno ploskvijo. (Str. 51.) Tvorna in gibalna sila prvih dveh sistemov mu je stremljenje po časti in vsem onem, kar to čast prinaša, torej v prvi vrsti po bogastvu, tretjega pa nosi ljubezen. Pozitiven mu je samo tretji. Najslabše mnenje ima o fevdalnem redu, ta mu ie čisto poganski, imenuje ga duhovno absolutno častnega« (str. 50), meščanski mu je pa relativno časten. Teorijo, da je zasebna lastnina utemeljena v človeški naravi, pisatelj odklanja (str. 73) in se pri tem sklicuje tudi na ona mesta iz evangelija in spisov cerkvenih očetov, ki govorijo za skupno lastnino (str. 126— 132). Zgodovino si predstavlja tako, da si
ti trije družabni redi sledijo tako, kakor noč in dan ali štirje letni časi v stalnem razpored ju.
Da v fevdalnem redu različni ljudje zavzemajo različne stopnje od kmetskih podložnikov preko nižjega plemstva in velikašev vse do vladarjev in je v me ščanskem redu enega rodila ciganka, drugega delavka, tretjega kmetica, četrtega pa meščanka (str. 138), tega si je po prepričanju našega novega filozofa vsakdo sam kriv, ker je to odvisno od tega, kako je kdo živel v prejšnjih inkarnacijah, to je, kako je izpolnjeval dolžnosti onih redov, v katerih je prej živel. Čimbolj je bil n. pr. pokoren v fevdalnem redu, tem višje in boljše mesto zasede v meščanskem. Zato Gol-Voj odločno odklanja nauk Johna Locka, da je človeška duša ob rojstvu »tabula rasa«, in uči. da je vsakomur že v naprej določen neki »življen-ski žleb« (str. 140 ss.) in da je torej človeška volja le relativno svobodna (stran 146).
Da svoj nauk bolj pojasni, podaja pregled kulturnega razvoja od XII. stoletja dalje, črpajoč v glavnem iz E. Spektorske-ga »Zgodovina socialne filozofije« (kakor sam priznava) (str. 169—211). Socialni red ljubezni je bil po Gol-Vojevem prepričanju v davni preteklosti, kakor mu dokazuje ljudsko izročilo in nekateri stari pesniki. na pr. Vergil (str. 213), bo pa še tudi v bližnji ali daljnji prihodnosti, in sicer ga bodo, kakor veruje Gol-Voj s Herderjem, uresničili Slovani (str. 223).
Naš socialni reformator se je trudil, da bi pisal preprosto in razumljivo, zato iste stvari namenoma večkrat, po naši sodbi celo prevečkrat ponavlja. Ker je tudi sicer gostobeseden in se rad oddaljuje od glavnega predmeta, je njegovo razlaganje in dokazovanje nepregledno.
Filozofske izraze in druge tujke rabi mnogokrat v neobičajnem pomenu (str. 14) in celo napačno, n. pr. ens generalis-simus (!) (str. 179). Razen že omenjenih avtorjev navaja še celo vrsto tujih in domačih. vendar pa je to le zunanji okras in
videz učenosti, ker na pr. o Heraklitu omenja samo njegov znani izrek »panta rhei«, o Heglu pa, da je vse, kar biva pametno. in obratno, toda s pristankom: razen človeškega egoizma
Reči moram, da nas novi nauk o človeku ni mogel prepričati. Dan in noč ter štirje letni časi si sicer res sledijo v znani zaporednosti, toda iz tega še nikakor ne sledi, da bi tudi človeška duša krožila v vedno nova rojstva in smrti ter družbeni redi od ljubezenskega k častnemu in nazaj, kakor sklepa avtor, kajti kar velja za eno, ne velja nujno še za drugo. Tudi ni verjetno, da bi bili samo dve gibalni
sili človeškega in zgodovinskega življenja. Vse to si predstavlja Gol-Voj preveč preprosto in tako večno kroženje tudi ne bi imelo nobenega pravega smisla in pomena, saj bi človek vračanje fevdalizma samo zaviral, ne mogel bi ga pa preprečitL Da bi človek bil že od nekdaj na svetu, za to nimamo nobenega dokaza, in vendar bi moral biti, če je kroženje večno. Kje je duša od smrti enega telesa do vhoda v drugo, pa Gol-Vol ne ve nič povedati, itd., itd. Torej vse polno pomislekov!
Edino hvale vredni sta na novi knjigi dobra volja in ljubezen do bližnjega M govorita iz nje	R.
SPORT
Wimbledon brez favoritov
Letošnje svetovno teniško prvenstvo je popolnoma odprto in bo odločevala trenotna kondicija
Prihodnji ponedeljek, dne 26. t. m. se začne v Wimbledonu vsakoletni teniški turnir, ki pomeni višek odločitev v teniškem športu in velja — sicer neoficielno — že dolgo časa kot nekako svetovno prvenstvo. Turnirja se udeleži tudi naša celotna ekipa za Davisov pokal, z njo pa tudi nemška in se bodo po vsej verjetnosti srečali v teku turnirja naši in nemški igralci — skorajšnji tekmeci v finalu evropskega pasu tekmovanja za Davisov pokal. Wimbledonski turnir dobiva zaradi tega za nas še prav poseben pomen.
V splošnem bo letošnji Wimbledon izredno zanimiv. V primeri s prejšnjimi leti je letošnje tekmovanje popolnoma odprto in se nobenega izmed udeležencev ne more smatrati za favorita. To velja za moške in ženske. V zadnjih letih je imel Američan Budge izjemen položaj. Vse sotekmo-valce je talco visoko prekašal, da je bila njegova zmaga že v naprej gotova stvar, Zdaj, ko je Budge v profesionalnem taboru, nima mednarodni tenis nobenega vrhunskega igralca, ki bi bil nadpovprečen. Enako je pri ženskah. Lanska zmagovalka Helena Wills-Moody ne bo nastopila ln ta-
ko je tudi žensko tekmovanje glede končnega izida popolnoma negotovo.
Posebno težavo zbuja prirediteljem letos lista igralcev, ki so vsako leto »postavljeni«. Turnirski odbor se še ni mogel o tem vprašanju zediniti, čeprav je lahko upošteval rezultate nedavno končanega pariškega turnirja. Sigurno je, da bodo med stavljeni, to je na čelu posameznih osmin Američani Nelli, Riggs in Cooke, dalje Anglež Austin (čeprav ga je baš zdaj na nekem turnirju gladko porazil naš Kukuljevič), Punčec, Kitajec Ko Sin Kie in Nemec MenzeL Verjetno je, da bo med stavljenimi tudi drugi Nemec Henkel, čeprav ima dosti nad Poljak Tloczinskl, ki je v tekmovanju za Davisov pokal premagal oba vodilna nemška igralca.
Kakor lani, tudi letos ne bodo sodelovali avstralski igralci, ker se z vso resnostjo pripravljajo na veliki cilj — končno zmago v Davisovem pokalu. Zato vlada za letošnji Wimbledon zanimanje kakor že dolgo ne In je vse v pričakovanju, kdo bo neslužbeni svetovni teniški mojster v letu 1939.
V nekaj vrstah
Prestop znanega reprezentativca splitskega Hajduka, Franje Matošiča v BSK, je zbudil v Hajdukovih vrstah precejšnjo zmedo. Odbor se na vse načine prizadeva, da bi Matošič preklical prijavo za BSK, vendar ta o tem noče ničesar slišati. Ponudba BSK je bila preveč zapeljiva: 20 tisoč din na roko in še mesečno po 2000 din — Hajduk toliko pač ne more nuditi.
Nedavna tekma v Amsterdamu bo imela v našem nogometnem športu še neljube posledice. Pa je res čudno, da se upajo v saveznem odboru sestaviti nekakšno liga-ško reprezentanco, ki jo sestavljata samo BSK in Jugoslavija in šele potem, ko je bilo to moštvo poraženo, izjaviti, da to ni bila državna reprezentanca. Hrvatskim klubom, združenim v Hrvatski športni slogi, je bila seveda ta poteza voda na njihov mlin, ker vidijo v tem dokaz svoje trditve, da služi savez samo interesom BSK in Jugoslavije. Na nedavni seji savezne uprave je bilo zaradi tega precej burno. Novinarjem so enostavno prepovedali dostop — proti dosedanjemu običaju — in tako tudi beograjski listi, ki so bili o saveznih zadevah zmerom prvi in najbolje poučeni, niso o sklepih te seje poročali ničesar. Kakor smo zvedeli, so se tudi zastopniki slovenskega nogometa postavili takemu poslovanju savezne uprave po robu in so zahtevali temeljito remedyro. Nihče ne trdi, da sedanji saveznl odborniki, ki so v upravi že dolgo vrsto let, niso dobri in preizkušeni delavci, toda, ne gre, da bi Jugoslovenski nogometni savez, ki je vrhovni organ vseh nogometnih klubov v državi, deloval samo v korist dveh beograjskih klubov. Podrobnosti o seji nismo mogli zvedeti niti od ljubljanskih delegatov, vse pa kaže, da so bili storjeni sklepi, ki utegnejo vendarle izgladiti spor v našem nogometnem športu.
Naš igralec Kukuljevič je v tretjem kolu teniškega turnirja londonskega Queens kluba premagal znanega angleškega igralca Austina v dveh setih s 6:4, 6:4.
V	atletiki javljajo kljub zgodnji sezoni izvrstne rezultate. Tako je v Benetkah dosegel Lanzi v teku na 400 m nov italijanski rekord 47.2, njegov rojak Romeo pa rekord v skoku ob palici 4.07 m. V Ameriki je Hackney zalučal kroglo 17.04 m daleč in sicer na visokošolskem prvenstvu. Kmalu nato je v Los Angelesu isti vrgel kroglo celo 17.09 m daleč in se je s tem močno približal svetovnemu rekordu Ja-cka Torranca 17.40 m.
V	Ntirnbergu grade stadion za 405.000 gledalcev in bo to največja športna naprava na svetu. Na delu je 1700 delavcev in inženjerjev. Stadion bo zgrajen v obliki podkve in se bo dvigal amfiteatralno. Za gradbeni material bodo uporabili visoko vredno močno žgano opeko in granitne kvadre rdečkaste barve. Na obeh koncih podkve bosta dva stolpa, visoka po 130 m. Prostor za gledalce bo imel 5 nadstropij in bo najvišji sedež 77 m nad zemljo. Oporni zidovi bodo stali na 62 nosilcih, visokih po 60 m in 5.80 m širokih. Stadion, ki se bo Imenoval »nemški stadion«, bo obdan s 96 «i visokim zidovjem.
celjski Glaziji. V borbi za prvenstvo LNP bodo nastopili najboljši mladinski igralci obeh klubov. Zmagovalec bo nato igral proti mladini Ljubljane. Za srečanje vlada v Celju veliko zanimanje.
Teniška sekcija SK Celja vabi vse, ki imajo veselje do tenisa, da se prijavijo in vežbajo na igriščih v mestnem parku. Z ustalitvijo vremena so igrišča sedaj urejena in nudijo možnost igranja Vsem, ki se interesirajo za tenis, predvsem začetnikom, sporočamo, da je stalno na razpolago učitelj.
SK Svoboda, Ljubljana. Drevi obvezen sestanek zaradi gostovanja v Kranju. Tajnik.
SK Slavija. Drevi ob 20.30 članski sestanek v zasebni sobi gostilne »Sokol« zraven magistrata. Po sestanku od bo rova seja. Tajnik.
Atletska sekcija SK Celja poziva vse atlete, da se gotovo udeležijo treningov, ki bodo pod vodstvom trenerja g. Kleina v soboto popoldne in nedeljo dopoldne na Glaziji. Ker bo 2. julija tekmovanje za državno prvenstvo, je dolžnost vseh, da se temeljito pripravijo. Načelnik.
Teniški turnir v Celju, ki bi bil moral biti v nedeljo v okviru olimpijskega dne, a je bil zaradi deževnega vremena preložen, bo v isti namen prihodnjo nedeljo a pričetkom ob 8. zjutraj na igrišču SK Celja v mestnem parku. Na turnirju bodo nastopili vbI celjski igralci. Za zmagovalca je določena diploma olimpijskega odbora.
Prvenstvena nogometna tekma med
mladinama SK Celja in ISSK Maribora se bo pričela v nedeljo 25. t gu ob 18. na
Razvoj svetovnega rekorda v teku na 5000 m
Nedavni svetovni rekord, ki ga je postavila nova finska zvezda, Mäki, v teku na 5000 m, je pokazal, da finska hegemonija na dolgih progah še ni prenehala Tudi drugoplasirani Pekurl je bil boljši kakor svetovni rekord njegovega rojaka Lehtinena.
Zgodovina svetovnega rekorda na 5000 m nam pove, da je ta rekord že 27 let v finskih rokah in sicer od onega pomembnega dne v avgustu 1. 1912 na olimpijskih igrah v Stockholmu, ko je Hannes Kohle-mainen po čudoviti in dramatični borbi za desetinko sekunde premagal v spurtu do tedaj nepremagljivega slavnega Francoza Bouina. Kohlemalnen je bil obenem prvi, ki je postavil znamko pod 15 minutami. Svetovni rekord se je razvijal takole:
16:34.6	Touquet	— Francija	1897
16:29.2	Touquet	— Francija	1899
15:51.4	Deloge —	- Francija	1900
15:42.8	Bouin —	Francija	1908
15:11.4	Bouin —	Francija	1911
15:06.4	Scott —	Amerika	1912
15:05.0	Bouin —	Francija	1912
14:36.6	Kohlemainen — Finska		1912
14:35.3	Nurmi —	- Finska	1922
14:28.2	Nurmi —	- Finska	1924
14:17.0	Lehtinen	— Finska	1932
14:08.8	Mäki —	Finska	1939
Mäki upa, da bo v primeru ugodnih okoliščin še letos zboljšal ta rekord na 14:03. Najprej pa se bo spravil nad lastni svetovni rekord na 10.000 m, ki ga ima s časom 30:02.2 in upa, da bo dosegel čas okoli 29.55.
postne vreče pojasnjena
Stična, 22. junija čitateljem »Jutra« je gotovo še v spominu, da je bila na Štefanovo med prevozom iz Žužemberka na postajo v Stični ukradena poštna vreča, v kateri je bilo več priporočenih pisem ter 13.500 din gotovine. Zaradi visokega snega je takrat prevažal pošto voznik Stane Gliha, za katerim pa je pribrzel avtobusni prevoznik Vehovec. ki je sredi poti prevzel pošto, da jo odpelje na kolodvor. Pri prekladanju je na nepojasnjen način izginila poštna vreča. Orožništvo je vršilo vsestransko preiskavo. Sele čez dva meseca so našli vrečo v grmovju. Bilo je v njej še nekaj pisem, denar pa je izginil. K sreči je pošta imela točno zabeležene vse pogrešane tisočake.
Včeraj je stiški zdravnik dr. Fedran prejel po pošti denarno pošiljko. Ko mu je pismonoša Hauptman izročil dva tisočaka, sta se zdravniku zazdela oba bankovca sumljiva. Povprašal je na pošti in takoj nato je bila izvršena preiskava. V nekem skednju so našli še dva tisočaka, ki sta bila takisto med pogrešanimi iz ukradene vreče. Hauptmanu je bila napovedana aretacija. Da se je tatvina pojasnila, je gotovo najbolj vesel avtopre-voznik Vehovec, ki je po tatvini sam poravnal vso škodo.
Neprevidna vozača
Ljubljana, 22. Junija Pred sodnikom poedincem dr. Fellaher-jem sta se danes zagovarjala šoferja iz Tržiča Franc Kern in Alojz Perme. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec g. Sever, ju je dolžila, da sta z malomarnostjo zagrešila v enem samem dnevu kar več prometnih nezgod, med njimi se je ena končala s smrtjo poškodovanca.
Obtožnica je navajala, da sta lani v oktobru na državni cesti v Retjah tako neprevidno vozila, da je poškodovani tovorni avtomobil, ki sta ga imela privezanega za svoj voz, zadel Antona Dobreta najprej v roko, nato pa ga je deska poškodovanega avtomobila tako nesrečno zadela v trebuh, da mu je na več krajih pretrgala črevesje in je Dobre za poškodbami umrL Na sorazmerno kratki razdalji med Ret jami in Tržičem. kamor sta vozila, sta potem še tako neprevidno prehitevala kolesarja Lovra Lupšo, da je tudi tega udarila deska s priklenjenega voza, nato pa sta poškodovala tudi streho voza, ki ga je vozil dr. Fred Chrobath. Poškodovanci in priče so izpovedali, da sta tako nerodno ravnala s svojimi vozili, da sta pomenila pravo smrtno nevarnost za vsakogar, ki sta ga srečala med potjo.
Seveda sta oba obtoženca zanikala vsakršno krivdo za nezgode, ki so se pripetile. Vsi, ki jih je opraskala deska z voza, ki sta ga poškodovanega imela pripetega na svoje vozilo, pa so izpovedali, da so vozili povsem pravilno po predpisani strani in dr. Chrobath se je celo ustavil s svojim vozom, ko je videl kako nerodno vozita nasproti.
Sodnik je oba obtoženca obsodil: Franca Kerna na pet mesecev zapora in 600 din denarne kazni, Alojza Permeta pa na štiri mesece zapora in 200 din denarne kazni.
Spet drzen vlom v Celju
Celje, 22. junija Prebivalstvo Celja in okolice je še vedno zelo razburjeno in vznemirjeno zaradi dvojnega roparskega umora v Medlogu, roparskega napada na Polulah ter vlomov v trgovino g. Cydricha na Mariborski cesti v Gaberju in v viničarsko hišico celjskega trgovca g. Negra v Košnici. To razburjenje pa je še močno stopnjevala vest, ki se je raznesla davi, da je bil spet izvršen drzen vlom in sicer v trgovino ge. Olge Suše v novi hiši na Krekovi cesti 34, ki je oddaljena četrt ure od gostilne pri levškem mostu v Medlogu, kjer sta bila v noči na torek umorjena in oropana gostilničar Anton Ocvirk in njegova žena Rozalija.
V noči od srede na četrtek okrog polnoči so neznani zločinci izrezali šipo na oknu umivalnice poleg trgovskega lokala. Zlezli so skozi odprtino, izrezali luknjo na vratih, ki vodijo od tod v trgovino ter odnesli iz trgovine okrog 100 din drobiža in manufakturnega in špecerijskega blaga, cigaret in tobaka v skupni vrednosti okrog 6.000 din. Ga Suša in njen soprog, ki stanujeta v prvem nadstropju nad trgovino, sta čula ropot, ki je prihajal iz trgovine. G. Suša je hitro vstal in stopil v pritličje, vlomilci pa so bih med tem že izginili s plenom
Policija je takoj uvedla obsežno preiskavo. Vodja kriminalnega oddelka g. nadzornik Zavec je posnel odtise čevljev okrog hiše in prstne odtise na zidu v umivalnici. Policija upa, da bo kmalu izsledila zločince. Vse kaže, da se klati po celjskem okolišu zločinska tolpa, ki je izvršila v zadnjem času večino zločinov v sicer tako mirnem celjskem okolišu-
Zagoneten požig v Hajdosah pri Ptuju
Ptuj, 22. Junija
V sredo zvečer malo pred 22. uro je nebo nad Ptujem močno zažareto. Ptujčani, ki so odhajali iz kina in so to opazili, so prebudili someščane, ker je kazalo, da je nastal velik požar v neposredni bližini mesta. Kmalu so doznaEL, da gori v 5 km oddaljenih Hajdošah. S ptujske Panorame se je videl ogromen požar, ki je razsvetljeval vse Dravsko polje. Videti je bflo kakor bi gorela vsa vas. Na kraj požara so hiteli gasilci in mnogi meščani. Gorelo je gospodarsko poslopje posestnika Antona Zupaniča, od tam pa je ogenj prešel na Kacjanov hlev in kolarnico. Ker je büo v poslopjih spravljene mnogo letošnje krme in so poslopja bila lesena in krita s slamo, se je ogenj dvigal visoko proti nebo ter povzročal razburjenje po vsej okolici.
Gasilske čete iz Ptuja, Hajdšne in Ge. reč je vasi so ogenj hitro udušile ln pire. prečile, da se niso vnela še nekatera sosednja poslopja. Oba posestnika imata veliko škodo, zlasti Zupanič, ki je bO le ma-lo zavarovan in Je minilo komaj štiri leta, odkar Je prestal zadnji požar. Zupaniča je zgorela tudi svinja ter vsi poljedelski stroji ln gospodarsko orodje. Pripominja, mo, da Je to letos že sedmi požar ▼ Haj-dini in v okolici. Tudi pri tem požaru Je očitno, da ga je podtaknila rfo&nska roka, ker Je pričelo goreti na isti način, kakor pn vseh dragih požarih, namreč V skednju.
I 0
Petek, 23. junija Ljubljana 12: Za naše prijatelje (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi.
—	13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi — 18: ženska ura: Zene, čuvajmo narodne šege in običaje (ga. Zora Orel).
—	18.20: Po domače (plošče). — 18.40: Janez Krstnik v kresnih pesmih ln običajih (g. B. Orel). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Navodila dijakom za počitnice (g. Pavel Kunaver). — 19.50: Nac. ura: Pomorsko zavarovanje v srednjem veku v naših krajih. — 20: Koncert ge. Majde Dugan-LovSetove in prof. öedomi-la Dugana. — 21.10: Kvartet mandolin.
—	22: Napovedi — 22.30: Angleške plošče.
Beograd 17: Veliki orkester. — 20: Srbske pesmi. — 22.15: Stravinskijev koncert. — Zagreb 20: Zvočna igra. — 20.30: Pesmi in klavirske skladbe. — 22.20: Ples.
—	Praga 19: Mozartova opera »Čarobna piščal«.— 23: Češka glasba — Vargava 21: Spevoigra. — 22.30: Plošče. — Sofija 18: Vojaška godba. — 19.15: Klavir. — 19.50: Puccini jeva opera »Turandot«. — 22: Ples. — Dunaj: 12: Orkester. — 16 r Lahka glasba. — 18.40: Pesmi o kmetu.
—	20.15: Vojaška godba. — 21: Rudarski večer. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19: Koračnice. — 20.15: Melodije z Juga. — 20.45: Zvočna igra. — 22.40: Lahka ln plesna muzika. — München 19.15: Pesmi in koračnice. — 20.15: Orkester In solisti. — 20.30: Lahka glasba. — Pariz 19.30: Pio-šče. — 20.30: Orkestralni in violinski koncert. — 22.45: Lahka in plesna muzika s plošč, »
L. WIND ER:
(jOspo^Mnopišk
Roman o Franco Ferdinando
(Avtorlziran prevod)
Ta demonstracija je bila novemu načelniku generalnega štaba Conrad upi. Hötzendorfu dobrodošel vzrok, da je predložil cesarju spomenico, kateri je obžaloval »zamočvirjenost in nazadovanje armade«. »Ostane torej dvoje«, je trdil v spomenici: »ali se takoj in odločno lotiti prenovljenja vojske ter s silo streti vsak odpor, ki bi nastal, ali pa, čim prej, tem bolje, udariti na Italijo. Naj bo odločitev še tako usodna, treba jo je tvegati.«
Cesar se je prestrašil, ko je bral spomenico svo jega načelnika generalnega štaba. Zahteva, naj začne odvrnilno vojno, ga je navdajala z grozo. Prepaden je izročil spomenico ministru vnanjih zadev.
Franc Ferdinand je vedel, da bo moral Aehrenthal zdaj pokazati barvo. Kajti vsakomur je bilo znano, da je bil Conrad po vplivu Franca Ferdinanda prišel na čelo generalnega štaba in da je spadal k prestolonaslednikovi stranki. Aehren-thal je prej kot poslanik v Petrogradu podpiral Rusom prijazno politiko Franca Ferdinanda, zato je bilo Francu Ferdinandu všeč, da so po odstopu Goluchowskega poklicali Aehrenthala v ministrstvo vnanjih zadev. Novi minister vnanjih zadev pa prestolonaslednikovih milostnih in v začetku nenavadno prisrčnih zbliževalnih poizkusov nikakor ni bil poplačal z izjavo, da mu bo vsaka želja visokega pokrovitelja ukaz, ampak se je bil s kar
100 žaljivo vljudnostjo pokazal hladnega, treznega diplomata. Na Češkem rojeni Aehrenthal v Petrogradu ni bil delal za Rusom prijazno politiko Franca Ferdinanda, temveč za vseslovansko politiko Mladočeha doktorja Kramàra. Zveza z Nem' čijo Aehrenthalu ni bila pri srcu, dasi je imei Franc Ferdinand zvezo treh cesarjev za najmo-drejši cilj avstrijske vnanje politike in dasi je bi novemu ministru vnanjih zadev razločno povedal, da je sporazum med avstrijskim, nemškim in ruskim cesarjem pogoj ozdravljenja Evrope. Aehrenthal se je doslej ogibal tesnejšega stika s Francem Ferdinandom. Zapeti diplomat, ki je na prestolo-naslednikova temperamentna pisma odgovarjal nekaj skopimi, brezpomembnimi stavki, po katerih je bilo vzlic vsej vljudnosti razločno videti, da se minister ne misli podvreči njegovemu vplivu, je očividno smatral zvezo z Belvederom za nepotrebno breme. »Aehrenthal je novo razočaranje«, je rekel Franc Ferdinand že čez nekaj tednov. An-tisemitski politik, ki jih je sprejemal v Belvederu, so trdili, da je Aehrenthal judovskega rodu. Ko je Franc Ferdinand vrhu tega še zvedel, da je Aehrenthal še oženjen z ogrsko plemkinjo, ki je v svaštvu ali vsaj v prijateljstvu z večino madžarskih velikašev, se je izpremenilo nezaupanje razočaranega princa v mržnjo, ki je rasla od dne do dne.
Ministrovo zadržanje glede na Conradovo spomenico je moralo zdaj vse razjasniti.
Broschevi vohuni so že čez nekaj dni sporočili, Kaj je Aehrenthal nasvetoval cesarju. Aehrenthal Je menil, da je treba dejati Conradovo spomenico »na led«.
Cesar je ukazal dejati Conradovo spomenico »na ed«. Conrad je nestrpno čakal, nestrpno pritiskal za cesarjev odgovor, nestrpno obdeloval prestolonaslednika s prošnjami, naj ga za Boga podpre.1
Počasi, počasneje od vsakega nižjega častnika, počasneje od vsakega okrajnega načelnika je jel Conrad spoznavati, da mora biti vsak služabnik avstrijske države najprej hitroprstnik; posebno pa načelnik generalnega štaba, ki noče pasti v nemilost ne pri cesarju ne pri prestolonasledniku. Franc Ferdinand, nestrpnež vseh nestrpnežev, je moral neučakanega načelnika generalnega štaba opominjati, naj potrpi. Zlovoljno je moral Franc Ferdinand priznati, da srebrolasi cesar v odločilnih trenutkih nikoli ne stori tistega, kar on, prestolona slednik, želi.
Ali pa je prestolonaslednik želel vojno? Tudi o tem si Conrad ni bil na jasnem. Po dolgih, zaupnih razgovorih je bojaželjni načelnik generalnega štaba mislil, da Franc Ferdinand hrepeni po vojni enako strastno kakor on sam. Čez teden dni je bil Franc Ferdinand kakor izpremenjen, imel je tisoč pomislekov in prekliceval vse, kar je bil rekel pred tednom dni. Conrad je spoznal, da je Franc Ferdinand močno pod vplivom kneginje Hohen-berške. Kadar je bila ta blizu, je Franca Ferdinanda navdušenje za vojno kar minilo. Očividno se je bala, da ne bi bila država po izgubljeni vojni več zmožna življenja in da bi utegnil ljubljeni mož izgubiti krono, še preden bi sedel na prestol.
Conrad, obseden od nestrpne želje, da bi po vedel vojsko proti Italiji in jo premagal, je spoznal, da mora pridobiti za svoj bojeviti načrt cesarja in samo cesarja. Cesar je pustil spomenico nekaj mesecev brez odgovora; ves ta čas je ostal neviden in ni sprejel svojega načelnika generalnega štaba v avdienco.
Maja meseca je imel Conrad na Koroškem prve velike proste manevre. Cesar se je peljal v Št. Vid, da bi prisostvoval manevrom. Conrad je mislil, da ;e velika ura že prišla. V malem kraju Št. Vidu se je morala pač najti prilika, da izsili odločilno I
AUTO PEPEL, LAŠKO
popelje na izlet dne 27. t. m. v Sušak in Trsat. Odhod iz Laškega ob pol 6. uri zjutraj. Povratek iz Sušaka 28. ob 16. uri. Cena vožnje je din 140.—. Prijave do torka na Pepel, Laško. — Gornja tvrdka se priporoča raznim društvom, ki nameravajo prirediti avtobusne izlete v tu- in inozemstvo, da ji stavijo ponudbe. Priporoča se
SREČKO PEPEL
MALI OGLASI
Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Vilo na Bledu
t velikim parkom, komfortno opremljeno, oddam v na jem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Letovanje 1939« 15385-38
Vsaka beseda 50 par, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 12 din
Prodajalko za
slaščičarno
samostojno moč, s kavcijo, sprejmemo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kavcija«.
15414-1
Več pletilj
dobro izurjenih sprejme takoj Tajner Franc, Črnomelj.
15387-1
Frizerko
dobro moč, sprejmem. — Služba stalna. Salon Alba, Novi trg 2.
15399-1
Pekovskega
pomočnika
in raznašalca proti 20% proviziji takoj sprejmem. Pekarna J. Ravnikar, Radomlje pri Kamniku.
15401-1
Praktikantko
Zmožno nemščine, sprejmem v pisarno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna 777«.
15404-1
Trgovski pomočnik ali pomočnica
ijske in modne strote, res siguren in dober prodajalec, vsestransko zanesljiv, dobi mesto 1. julija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjski kraj«. __15298-1
Upokojenca
višjega uradnika, z dobrim nastopom, iščemo za zunanje posle. Oferte pod šifro »Stalna zaradi« na ogl. odd. Jutra.	I
15344-1 j
Korespondentko
za slovensko, srbohrvat. ta nemško dopisovanje, sprejmemo takoj. Ponudbe Z vsemi podatki je poslati takoj na tovarno dežnikov, nogavic in triko perila Josip Vidmar, Ljubljana, Savlje 18 15365-1
Pletilce in pletilje
(štrikerje-ice) samo izučene išče za stalno delo preko celega leta tvornica trikotaže in pletene robe Bencion D. Gaon, Sarajevo, Despiča ulica 8.	15369-1
hi
Vajene! (ke)
> ^ m ^rtfniHfRtniüfiiTfKinMfiinnrmiRnRrnnmtii Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
TTXanlrA
bistro in vestno, sprejmem takoj v trgovino na deželo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15265-44
Glasbila
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Trije rabljeni
klavirji
naprodaj v Glasbeni Matici. Podrobnosti se izvedo v pisarni. Vložiti pa je pismeno ponudbo.
15408-26
V najem
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj SI znesek 17 din
Pekarno
dobro vpeljano, oddam takoj v najem na deželi zaradi družinskih razmer. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15398-17
Lokali
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje i naslova S din, najmanj šl znesek 17 din
[Manjše suho
skladišče
vzamem v najem v sredini mesta. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Suho 17«.
15415-19
Mlekarno
dobro idočo, prodam «di odpotovanja. Tyrìeva c. 71 15405-19
Stanovanja
Prodam 11 ^
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17
Zaslužek
Beseda 1 din, davek s din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Blago v komisijo
sprejme agilen trgovec. Garancija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ekonomist« Maribor«.
15260-3
Orehova jedrca
zdrava in lepa po din 20.-in orehe po din 6.- nudi Sever & Komp., Ljubljana.
15383-6
Potniki
Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Zastopnike
samoprodajalce, za večja mesta, iščemo. Prodaja tovarniških rentabilnih predmetov. Za skladišče po trebno 300 do 3.000 din. Ponudbe »Koperzad«, Beo grad, poštanski pretinac 869 15368-5
G. T. Rotman:
S Pegazom — okrog sveta
76
čez nekaj časa so že plavali nad Sicilijo. Pogled je bil krasen da nikoli tega. Jata štorkelj je priletela mimo »Pegaza«. »Te letijo vse na jug,« je rekel gospod Vrtačnik; »gotovo bodo prišle dalj kakor mi, saj zimujejo največkrat prav v Južni Afriki.«
Kupim
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Lovsko puško
in ostalo opremo za lovca, kupim. — Ponudbe: poštni predal 174, Ljubljana. _15358-7
EH2SS5Q3
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova S din, najmanj šl znesek 17 din
Morris avto
fcidravl. zavore, poraba 7 1, športni, dvosedežen, v prvovrstnem stanju, naprodaj. Adler service, Kersnikova ulica (za Slamičem).
15423-10
Več avtomobilov
rabljenih: DKW Luxus, 2-sedežni kabriolet, Adler -Junior limuzina, etc. ugodno proda DKW zastopstvo I J. Lovše, Tyrševa cesta 35.
15264-10
Kolesa
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj 61 znesek 17 din
Damsko kolo
dobro ohranjeno, prodam za din 380 din. Stari trg 17, mlekarna.
15406-11
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Železne cevi
za 25 cm premera in mizarski vrtalni stroj s cirku-larko ali brez kupim. F. Potočnik, Dobračeva, Žiri.
15389-29
Obrt
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Shramba in
popravilo krzna
čez poletje po ugodnih cenah pri L ROT, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 3. — Telefon 20-03.
183-30
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje [naslova 5 din. najmanjši znesek 17 din
2-sobno stanovanje
s pritiklinami, išče mirna stranka za 1 .avgust. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Mirna 36«.
15413-Zla
I Dvosob. stanovanje
iščem za julij ali avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra I pod »Stalna stranka, točen plačnik«.
15394-21a
Stanovanje 2 sob
pritiklinami, išče mirna I za avgust. Ponudbe ! na ogl. odd. Jutra pod [ šifro »39«.
14890-21a I
Sobo odda
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj 61 znesek 17 din
Opremljeno sobo
oddam gospodu. Aleksan-1 drova 7-H., levo.
_ 15422-231
Solnčno sobo
s posebnim vhodom takoj ] oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15384-23 I
Dopisi
Vsaka beseda 2 din; da-davek 5 din; za dajanje I naslova 5 din; najmanjši znesek 20
Dvignite v oglasnem] oddelku dospele ponudbe!
Ambiciozen, Beograd S. I., Centrum, Cvetoči maj, čisti donos 35, Čisto iskrena, Čedna, Dajemo posojila, Dobro ohranjena hiša, Družabnik, Dalmacija, Dvosobno, Dve ženski, Delaven, Gotovino nudim, Gospodinjska pomočnik, Gotovina 1126, Gotovina 1000, Ključ, Konverzacija, Ljubljana 88, Mlin, Mlekarna, Miška, Natančna, Nekoč, Plocist, Poštena družina, Prijeten sestanek, Plačam takoj, Planinsko navdušenje, Poštena in agilna, Pridna, Prijeten dom, Rentabilna hiša, Samostojnost, Svoj dom, Stalno mesto v Ljubljani, Spretna za vsako šivanje, Slika, Samo gotovina, Selfmademan, Sončno 65, Sam 50, Sončna parcela, Stalno, Soliden, Sportist, Specerist, Sigurna moč, Točen, Trajno 1000, Takojšnje plačilo, Tavčarjeva 26-V., Trezen in zanesljiv. Takojšnja dobava, To bee loved, Uradnik, Umetnost, Ugodna prilika, Vila, Velesejem 1939, Vin-terry, Začetnica, Značaj, Zmožen 666, Zakonska sreča, Zanesljiva 66, 180 tisoč, 50—60, 33, 30.000, 336.
avdienco. Toda ko je Conrad zaprosil za avdienco^ se je odpeljal cesar v Celovec. Ko je Conrad v Celovcu zaprosil za avdienco, je dobil odgovor, da je cesar že odpotoval dalje. Conrad je potoval za njim in ni odnehal, preganjal ga je kakor detektiv zločinca, ki se mu zmerom spet izmika iz rak. Nazadnje se je Conradu posrečilo, da je prišel do cesarja.
Cesar, ki mu nestrpnost, nemir in živčnost načelnika generalnega štaba ni bila všeč, ga je vprašal, kaj želi. Conrad ni bil ne diplomat ne dvorjan; brez ovinkov je odgovoril, da predlaga vojno proti Italiji.
Cesar od tega odgovora, ki je bil tako in tako že glavna zahteva spomenice, ni bil presenečen, pač pa mučno dirnjen. Šibki, nekazni general, ki ga je bil Franc Ferdinand odkril, je imel, kakor je kazalo, s svojim zavetnikom več skupnih neprijetnih črt: odločnost, s katero je postavljal nepremišljene zahteve, brezobzirnost, s katero je šel za^ svojim namenom, ter živčno naglico in nežlahtno nasilnost napada. Cesar ni hotel vojne. Mislil je, da utegne morebiti res kdaj priti do vojne, a nikakor ne pred njegovo smrtjo. Bližal se je osemdesetemu letu svojega življenja; misel, da bi utegnil v teh letih še enkrat izgubiti vojno, je bila kar pregrozna. Preveč gorja je bil že doživel, prehudo ga je bila že zadela nemilost višjih sil, vzvišenih nad vsako cesarsko željo in nad vsak generalštabni načrt. Morda je bil nepremišljeni načelnik generalnega štaba izredno nadarjen; manevri so se bili sijajno obnesli, temu ni bilo moči oporekati. Toda nadarjeni mož je bil brezvesten človek, vojni hujskač, igralec na dobro srečo. Če se hoče strmoglaviti v vojno pustolovščino, tedaj naj se drži svojega enako nepremišljenega pokrovitelja, prestolonaslednika. Tako je hotel cesar odgovoriti načelniku generalnega štaba.
rožnih vrtov. Po njegovi smrti L 1916 je njegovo delo nadaljevala njegova vdova, pred dvema letoma pa je vrt prevzel sein-ski departement.
Slanica za preizkušnjo krompirja
V neki poljedelski preizkuševalnici t New Hampshireu so odkrili način, da spoznaš dober krompir od slabega. Že davno prej je bilo znano, da so dobre vrste krompirja trdne in razmeroma težke. Name&itu »razmeroma težke« bi lahko rekli tudi »krompir z visoko specifično težo«:
Potem je stvar preprosta: pripraviš s! več različnih raztopin soli m daš vanje krompir, ki ga hočeš preizkusiti. Opazila boš, da so slabe vrste tako lahke, da plavajo celo še v najbolj redki slanici, dobre vrste pa so nasprotno tako težke, da se potopijo tudi v najbolj gosti slanici
Justična korupcija v Ameriki
Bivši predsednik apelacij&keg-a sodišča v New Yoriku Manton je bil od porotnega sodišča v New Yorku spoznan za krivega zaradi prejemanja podkupnin v svoji bivši službeni funkciji Dokazali so mu, da je vnovčil za civilne obravnave več sto tisoč dolarjev.
To odkritje je privedlo do procesa, ki bo imel še velike posledice, kajti določeno je, da bo treba obnoviti okoli tri tisoč obravnav, katere je vodil Mantom v svojstvu prvega sodnika. V teh procesih je šlo časih za milijonske znesike. Afera zbuja v Ameriki veliko senzacijo.
Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeli S
Od Vas Je
odvisno, da imate obleko vedno hot novo Jo pustite vedno kemično čistiti aH Danae ▼ lovanu
JOS. REICH
Zlato želodcih
INSERIRAJ v „JUTRU"!

Usoda ljudi!
Znameniti profesor se je odločil Izdelati vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prlhodnjost v življenje drugih, ne glede na razdaljo, meji na čudovito st. Profesor vam pove po resnici vso vašo usodo, kdaj lahko doserete uspeh all najdete srečo tako v pogledu ljubezni trgovine, loterije ltd. — Njegov podpis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov gotovo vzbudi vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite o-tožnl ln ne Jadlkujte, kajti vse se o' pravem času obrne na bolje. — Sporočite ml vaš naslov ln povem vam o vaši bodočnosti, sedanjosti ln preteklosti več nego bi smatrali za možno. Za Izdatke priložite v pismu tri Internacionalne bone za odgovor, katere lahko kupite na vsaki poèti. Naslov: Boite postale no tL
Paris B. P. PoStnlna za Francijo Je 4 din.
Ftitjanakl nasip 4-6
tsUCS mm SveclofitMlni«
PREMOG
EOES — DBVA nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-591 Postrežba brezhibna.
ICH $ C JE
ENO VECBA8VNE
JDGOGfcAHKA SY PETRA NASIP 23
Na zapadu kitajske province Hunan, ki spada v vojno področje, so kmetje v velikih skrbeh zavoljo zlata, ki ga imajo njih gosi v želodcih. Tu imajo namreč že od pradavnih časov poseben način za prido. bivanje zlata.
V rekah in potokih je zlato, toda izpiranje tega zlata ne donaša mnogo. Namesto tega ima reja gosi »zlato dno«. Kmetje puste gosi naj postanejo kolikor mogoče stare, ker jim ni toliko za njihovo pečenko, kakor za njih želodce in drobovje. V želodcih in drobovju se nabirajo namreč neznatna, toda težka zlata zrnca, ki so jih zobale gosi s hrano iz vode. Ko zakolje staro gos, kmet skrbno shrani nje želodec in črevesje. Ko se je nabralo teh stvari lep kup, jih na žareči plošči spremenijo v pepel. Iz tega pepela se da izprati večinoma znatna množina zlata.
Nagec na katedru
Z vzklikom »Pri nas je nag mož na katedru!« je planil te dni uslužbenec neke višje pariške šole v neki policijski urad.
Uradniki so sprva mislili, da se mu je zmešalo, šele potem, ko jim je bolj mirno razložil, da je pri svojem obhodu v nekem razredu na katedru zagledal možakarja v Adamovem kostumu in ga hitro zaklenil v sobo, so se odločili, da si stvar ogledajo. Res so našli v razredu bradatega nagca, ki je z visokim glasom in zelo malo talenta prepeval neko vojaško koračnico, krilil z rokami in po vsem videzu dirigiral neviden in neslišen zbor.
Možje s policije so ga zavili v enega svojih plaščev in ga navzlic njegovemu odporu zvlekli na stražnico. Tam se je pokazalo, da je mož po poti mirno zaspal. Ko se je zbudil, je bil zelo presenečen, da je v zamreženi celici. Izjavil je, da prav nič ne ve, kako je prišel v šolsko sobo in kje je pustil svojo obleko. Plačal je policiji račun v znesku 8 frankov.
Pariški rožni vrt
Le nekoliko kilometrov od pariških južnih vrat, Orleanskih vrat, ima francoska prestolnica v kraju Hay-les-Roses edinstven vrt s 6000 raznimi vrstami vrtnic. Vrtnice vseh časov in ljudstev so zastopane v njem vsaj z nekoliko primerki, začenši z rožo magov, ki je bila znana že v 12. stoletju pred našim štetjem, in s kal-dejsko vrtnico iz iste dobe.
Tam vidiš tudi vse vrtnice Grkov, Rimljanov, modro in rumeno vrtnico Arabcev, zgodovinski roži Yorka in Lancastra, vrtnico angleške kraljice Elizabete, po čaju dišečo indijsko rožo in rože modernih goji-teljev, ki so zagledale luč srveta šele pred sto leti Ta vrt je ustvaritev velikega goji-telja vrtnic Julesa Gravereuxa, ki je posvetil svoje življenje »kraljici cvetlic«. V Hay-les-Roses je ustvaril vzor vseh francoskih
Ponesrečen polet na Mars
231etni letalski učenec Chester Eshel-mann, ki še ni bil položil pilotskega izpita in sploh še ni znal prav ravnati z letalom, si je najel v Londonu za poldrug funt majhno letalo ln se je dvignil z njim za polet na — Mars. Za srečo ga je neki ribiški parnik lahko potegnil iz Atlantika, kamor je moral pristati zavoljo nedostajanja bencina. Kapitanu je izjavil, da je hoted na sosedni planet...
Maščevanje ribičev
Ribiči na sardine v La Rochellu so iz jeze zavoljo tega, ker jim je neki izdelovalec ribjih konzerv ponudil za plen 25.000 sardin smešno nizko ceno, ki bi ne krila niti stroškov lova, pometali vse ribe spet v morje. To je v kratkem času že drugi primer te vrste. Pred kakšnimi štirimi tedni so ribiči v istem mestu in iz istih razlogov pometali v morje 100.000 rib.
Bombnik udaril
v observatorij
Neki ameriški bombnik, ki je izgubil orientacijo v megli, je zavozil z največjo brzino v upravno poslopje 1300 m visoko ležečega observatorija na Mountu Hamil-tonu. Letalo je pri udarcu razbilo celo steno poslopja in je apustošilo več uradnih prostorov. Tričlanska posadka se je pri udarcu pobila do smrti.
INSERIRÀJTE V „JUTRU"!
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.