žLžšlJB.0 % n CVETJE z vertov sv. Frančiška. F & W,~SŠ, %J\§ XXVIII. tečaj VBorici, 1911. I znezek. Letošnji praznik sv. Jožefa Je bil za goriško cerkveno okrajino posebno vesel dan, ki se §a moramo tudi mi spominjati vsaj z nekoliko besedami. Naši ‘fragi bravci vedo že od drugod, da je bil ta dan v stari častitljivi baziliki sv. Justa v Terstu posvečen novi teržaški in koperski škof milostivi gospod mons. dr. Andrej Karlin, ki so ga verni obeh združenih škofij, Italijani kaker Slovenci z enako zadovoljnostjo in serčno radostjo sprejeli. Množiti je koralo veselje to, ker se je posvečenje godilo v domači veliki cerkvi, kaker tudi, k,er je opravljal častitljive obrede prejšnji težaški, sedaj dunajski pomožni škof, nadškof Frančišek Nagi v Pričujočnosti in vdeležbi kneza nadškofa goriškega in vseh °stalih škofov goriške cerkvene okrajine. Nekaj jako veselega Za vse teržaške in vse verne katoličane našega rodu je pa tudi to, da se je letos čez več let pervič spet obhajal praznik sv. Jožefa v znani romarski cerkvi teržaške okolice v Ricma-njih. Naj bo ta dogodek dobrega pomena za vlado novega škofa, keteremu želimo tudi mi gotovo se vsemi našimi bravci vred prav mnogo let v povzdigo časti božje in večno srečo njegovih vernih. Bog ga živi: sv. Jožef mu na strani stoj! Tolažila sv. katoliške vere. P. A. M. Preblažena Devica — naša Mati. »Glej tvoja mati !< Jan. 19, 27. Mati našega božjega Odrešenika je tudi naša mati in v tem je za nas otroke katoliške cerkve nepopisljivo velika tolažba. Na dan svojega bridkega terpljenja, ko je Kristus naš Gospod vmirajoč na križu visel, se je on z največo otroško ljubeznijo ozerl na svojo mater, ketera je stala pod križem. Na to se je ozerl na svojega zvestega učenca Janeza in je glasno rekel: »Glej tvoja mati!" Tej pa je rekel: »Glej tvoj sin!“ Največi cerkveni učeniki nas enoglasno uče, da je Jezusov najljubši učenec takrat pod križem zastopal celo sv-cerkev, da je bila v tistem slovesnem trenutku Marija nam vsem za mater izročena, in da smo torej mi vsi njeni otroci. V tisti bridki uri nas je ona sprejela za svoje otroke, v solzah je postala ona naša mati. — Besede našega Odrešenika so bile kaker testament, kot sveta nedotekljiva zapuščina. Oa nas ni hotel ko sirote zapustiti in zato nam je dal svojo mater. Kako pomilovanja vredni so nesrečni krivoverci, ki te naše nebeške matere ne poznajo in je ne ljubijo ter v svoji terdovratnosti tudi nočejo verovati v njeno moč in ljubezen-Skerbimo pa, da bomo vsaj mi, ki smo otroci Marijini, svojo nebeško mater toliko bolj ljubili in častili. Ona je tolažnica žalostnih, ljubezen, upanje, sladkost našega življenja. O ozr‘ se torej, o sladka Devica, na nas svoje otroke se sočutnim, materinim pogledom! Da najdemo v bridkostih življenja tolažbo, potrebujemo : I. Matere, II. Žalostne matere. I. Mi potrebujemo matere. — Seveda vemo, da je Gospod Bog neskončno dober. Imenuje se našega prijatela ; na se je vzel podobo hlapca, da more biti naš brat. On nas ljubi kaker °če ljubi svoje otroke : da, on nas zagotavlja, da nas bolj ljubi, kaker kaka mati: Prej bi mati pozabila svojega edinega sinu L. Toda vzvišene lastnosti božje nas plašijo; blišč njegovega veličastva nas omamlja; njegova svetost, njegova vsemogočnost, nJegova neskončnost presega naš razum in nas sili, ponižno §a moliti. Čeravno je naš oče, bo on vender enkrat naš hodnik, in ta misel nas straši in nas napolnjuje s tistim spoštovanjem, ketero je očak Abraham tako lepo izrazil, ko je v Pričujočnosti Najvišjega zaklical: »Govoril bom se svojim Gospodom, dasiravno sem prah in pepel". I. Mojz. 18, 27. Mi potrebujemo tedaj matere, in sicer matere, ki ima tako človeško natoro kaker mi, matere, ki je bila, kaker mi, rojena v tej s°lzni dolini in je bila tudi deležna terpljenja; matere, keteri Moremo potožiti vse svoje bridkosti, vse nadloge, keteri mo-remo zaupati vse naše tudi najskrivniše serčne bolečine in stiske. Tako mater nam je dal Gospod!... »Glej tvoja ttiati!« — Da, Marija je mati vseh, keteri terpe in ravno ko t^ka nas more tolažiti. Ona je mati vseh terpečih. Na Kaljvariji, stoječ pod kri-em svojega sinu, nas je vse sprejela za svoje otroke. Vender ■*e ona še na prav poseben način mati vseh nesrečnih, vseh vBogih in zapuščenih. Kedor koli ste in karkoli terpite, pri nJej najdete v svojih bridkostih tolažbo in pomoč. Z nebeških ^'šav, kjer kraljuje, se ona milostno na vas ozira in vam kliče j r*dite! — Vzrok njenega sočutja pa je ta : Ona nas ljubi ko S'°je otroke, naj smo vže pravični ali grešniki; v nas gleda f°dobo Kristusovo, keterega je vedno čez vse ljubila. Vender ta njena ljubezen nekako še narastla, ko ga je videla v be-ehemskem hlevcu jokati in na križu terpeti. O, nikoli ni Je-*Usa tako ljubila, kot v uri njegovega bridkega terpljenja. In s° njegovo mertvo truplo s križa sneli in ga v njeno na-°^e položili, s koliko materino ljubeznijo ga je takrat na svoje serce pritiskala, s kako grenkimi solzami sočutja je brisala dragoceno kri njegovih presvetih ran! Terpljenje nas Kristusu podobne stori. Zarad tega nas Marija toliko bolj ljubi, ako vidi, da terpimo, celo ako nas vidi pokrite z ranami greha. Ko v bolesti našega serca k nji pribežimo, ko jokaje klečimo pri njenih nogah, tedaj se ona prav posebno ljubeznivo in sočutno na nas ozre. K t e b i vpijemo vbogi otroci Evini; k tebi zdihujemo žalostni in jokajoči v tej solzni dolini. . . . Oberni svoje milostljive oči v nas! . . . Kako bi pa tudi moglo drugače biti, ker nam je bila dana za mater! Ali ni dolžnost matere, tolažiti svoje otroke, in ali ne raste pri vsaki materi njena ljubezen in požertvovavnost z nesrečo otroka? Ali ne pozabi mati drugih svojih otrok, ko vidi enega terpeti ? Skoraj edino le s tem ima opraviti, dokle*-ga ne reši bolečin in mu posuši solze, in to je njena naloga, njena dolžnost. Kaker v družini oče zastopa in kaže veljavo, moč, in, če treba, ostrost, tako so materine lastnosti pred vsem dobrota in miloba. Ona varuje svoje otroke, izgovarja njih napake in pogreške, derži nazaj kaznujočo roko očetovo in ima vedno besede tolažbe. Tako je tudi Gospod Bog, ko je delil z Marijo svoje gospostvo nad dušami, za se prihranil moč, veličastvo in pravičnost; njej pa je izročil milobo, sočutje, pr*' zanesljivo vsmiljenje. Pojdite vender k Mariji, vi vsi, ki ste stiskani in žalostni; pojdite in njej potožite svojo stisko; °°a vas bo potolažila. To je popolnoma natorno. Kaker hiti mat* svojemu jokajočemu otroku na pomoč, tako beži otrok v svoj* stiski in nesreči k materi; nje se oklene, v njenem naročja se skrije. Kolikokrat slišimo nedolžnega otroka mej joko*11 klicati: „Bom že mami povedal!" Pojdite torej tudi vi in P°' vejte vse, vse, kar vas teži svoji nebeški materi. Svoje ser**6 izlite v njeno serce in ona vas bo tolažila in branila. Opomn*te jo, da je vaša mati. Skaži se nam mater! II. Mi pa ne potrebujemo le matere, temuč tudi matere bolečin. Taka mati ima še veče sočutje z nami v naši nadl°» in žalosti, ker sama ve, kaj je terpljenje. Neki ajdovski pesn^ in poznavec človeškega serca, je spregovoril veliko resni**0’ ko je nesrečni kraljici Didoni položil v usta besede: »Spozna*9 sem nesrečo, zato imam sočutje z nesrečnimi". Ni je Pa sreče, izvzemši greh, ni je bolečine, ketere bi Marija ne občutila. Pa tudi težo greha je ona se svojim sinom nosila; na Goljgati je spoznala vso bridkost greha. Vse bolečine ona pozna; lahko ji zaupaš vse bridkosti svojega serca, in vedela bo, kako te more potolažiti, ker je sama to bridkost že okusila. Mati, ki je zgubila svojega otroka, ne more iskati tolažbe pri drugi materi, ketera svojega sinčka še ima, ketere serce se veseli pri njegovem pogledu. Kako bi taka mati razumela njeno žalost? Iščite torej mater, ki bo z vami žalovala ; hitite k nogam Marijinim. Siroto more razumeti in potolažiti druga sirota; vdovo druga vdova; mati bolečin pa ume vse, ona more vsacega potolažiti. Marijine bolečine in bridkosti nas uče pa tudi, da so solze, ki jih tukaj pretakamo, dragocene, in da je velik zaklad skrit v nadlogah tega življenja. Meč bolečin, ki je prederl dušo Matere Božje, je svetu odkril veliko resnico, resnico, ketera ima moč vse žalostne potolažiti; namreč vrednost terpljenja. Ke bi ne bil z bridkostmi in nadlogami tega življenja združen velik dobiček, bi bil Gospod Bog gotovo Marijo obvaroval žalosti in bolečin. Namesto da bi se pritoževali, ako nam Bog ponudi kelih terpljenja, se moramo torej veseliti; zakaj to je znamenje, da nas on ljubi. Spomin na bolečine in bridkosti naše nebeške matere je dober pripomoček, da se ob uri žalosti in nadlog potolažimo in oserčimo. Bolečin svoje matere ne Pozabi. (Sir. 7, 29). Ako primerjamo svoje terpljenje s terpljenjem Matere Božje, potem bomo lahko vso maloserčnost premagali in spo-znali, kako majhino, dosti premajhino je naše terpljenje, da bi se mogli pritoževati ali ga s terpljenjem Matere Božje primerjati. Marija je kraljica marternikov! Ko je ona videla Je-2nsa svojega sinu in Boga na križu vmreti, tedaj je terpela več, ko vsi marterniki vseh časov. Pomislimo le samo to: Ma-r'ja ljubi bolj kot vse matere; ljubila je bolj kot vsi svetniki 'n gledati je morala Jezusa svojega edinega sinu, svojega Boga, Svoje vse, vmirati na križu obsojenega v najsramotnišo, naj-§rozovitišo smert. Kaker je bila velika ljubezen Matere Božje, tako velika je bila njena bolečina. Kedo bi ž njo ne jokal? Kedo bi si upal še, pritoževati se, ko premišljuje Marijo v tem krezdnu bolečin! To misel je nekedaj porabil neki slikar, da k* potolažil, neko bogato pa nesrečno gospo. Ta je bila namreč zgubila svojega edinega otroka in njena žalost je bila tako velika, da se ni mogla potolažiti. Skoraj bi bila prišla ob pamet; sončne luči kar gledati ni več hotela. V žalost vtopljena je hodila po svojih krasnih dvoranah in z nikomer ni spregovorila besede. Domači se izmislijo, da bi bilo dobro, ke bi dali narediti sliko otroka, za keterim tako silno žaluje. Upali so, da bo pogled na tako sliko žalostno mater nekoliko pomiril; pa bali so se tudi močno, da bi morebiti ravno ta še bolj pomnožila njeno žalost in ji zelo škodila. Kaj toraj stori pobožni slikar? Sledil je navdihnjenju svojega vernega serca in napravil dve podobi enako veliki; ena je bila slika ranj-kega sinčka, druga pa podoba žalostne Matere Božje z mertvim Jezusom v naročju in pod to podobo je napisal: „Ona je zgubila več ko ti!“ Pri pogledu na ljube poteze svojega mertvega otroka mati glasno zaječi in omedli; ko pa k sebi pride, zagleda najprej podobo žalostne Matere Božje; dolgo časa gleda to podobo in nato se vzdigne; žalost je bila sterta; zopet se je mogla jokati in moliti; od te ure je bila potolažena. Obe podobi pa ste morale biti vedno ena zraven druge. Še en dokaz, da Marija svoje otroke tolaži in da je ta mati bolečin polna sočutja in vsmiljenja do nas, imamo v sladkih imenih, s keterimi jo imenujemo. Ali nima ona imen, ki nam oznanjujejo, da nam more v vsaki sili pomagati ? Imenuje se Naša ljuba gospa od zmage, Naša ljuba gospa od upanja, od miru, dobrega sveta, vedne pomoči, Naša Gospa milosti; ona je mati vsmiljenja, mati vseh, keteri njene pomoči potrebujejo. Ali nam ne pričajo mnogoštevilne cerkve in kapelice njej v čast postavljene, kako mogočna tolažnica in pomočnica. je ona? Koliko mater mora njo zahvaliti, da je ostal ljubi sin ali ljuba hčerka pri življenju! Koliko mornarjev je vbežalo smerti v valovih, ker so se zatekli k njej, ki je morska zvezda! Priča temu so mnoge majhine ladjice pod njenimi podobami v raznih romarskih cerkvah. Mnogo teh cerkev je pa posvečenih ravno žalostni Materi Božji, ali vsaj oltar žalostne Matere Božje je v njih. Kjerkoli visi njena podoba, povsod verno ljudstvo pred njo pobožno moli, prižiga sveče in to ne samo zato, ker čuti potrebo, Mariji potožiti svoje stiske, temuč tudi, ker upa pri Materi bolečin najti tolažbo i° pomoč. O vi vsi, keteri terpite, pojdite vender k Marijinim al-tarjem; pojdite k podobam žalostne Matere Božje! Njeno od skrivnosti polnega meča prebodeno serce bo razumelo vaše trpljenje, vaše stiske. Še enkrat rečem: Ne pozabite bo-'ečin svoje matere; kličite jo na pomoč v vsaki stiski Posebno pa v smertni uri; vedno vam bo prihitela na pomoč;.. Molite se sv. Efremom : »Pozdravljam te, vir milosti in tolažbe! Pfosi za nas v uri terpljenja in posebno v smertni uri“. O Marija, brez greha spočeta, prosi za nas, ki objokani k tebi bežimo; prosi tudi za nesrečne krivoverce, keteri te ne Poznajo, ne ljubijo in ne kličejo na pomoč! Življenje sv. Ferdinanda III. Leona in Kastilije kralja, tretjerednika sv. Frančiška. P. s. z. Ferdinand postane kralj Kastilije. Ferdinand je bil določen za postavnega prestolonaslednika v leonskem kraljestvu. Za takega ga je priznal kralj Aljfonz njegov oče; zanj so se odločili odlični Leonci z narodom Vred; pa tudi papež ga je poterdil ko postavnega sinu in na-s*ednika leonskega kralja. Zato je njegov oče modro ravnal, je zahteval, naj pusti Kastilijo in mater ter živi v Leonu. Ferdinand je odšel v Leon približno 15 let star. Kaker ga radi imeli Kastiljci, njegov stari oče, še bolj pa mati erengarija, prav tako se je hitro vsem priljubil tudi v Leonu, jegova nevsiljiva prijaznost, globoka pobožnost in odkrito-®rcna ponižnost, ga je delala ljubega Bogu in ljudem. Oče je 11 Ponosen na takega sinu, učitelji so se radovali nad njegovo nadarjenostjo in pokorščino, podložni so ga spoštovali zavoljo njegovih lepih čednosti. V tem času je vmerl portugaljski kralj Sančo, ki je za-Pustil sina Aljfonza in dve hčeri. Določil je za naslednika v ,ra'jestvu sina, hčerama je pa ko dediščino zapustil nekaj mest n gradov, da bi mogle iz njih dohodkov dostojno živeti. Ker jima je pa brat hotel še to se silo vzeti, in se je Terezija, ki je bila perva žena leonskega kralja, k temu obernila za pomoč, je zbral ta majhino vojsko ter jo poslal proti novemu portugalskemu kralju. Načelo vojske je postavil našega Ferdinanda. Mlademu, neizkušenemu vojskovodju je pa iz previdnosti dal še stare, skušene viteze, da bi mu svetovali v potrebi. Ponižni Ferdinand jih je rad slušal ter se ravnal po njih svetih. Do hudih bojev v tej vojski ni prišlo — kaker sploh v takih domačih prepirih ne — pa omenili smo jo zato, ker je to perva vojska, ketero je vodil naš Ferdinand ko poveljnik. Nazadnje se je za hčeri potegnil papež zahtevajoč, da se jima da, kat jima gre. Previdnost božja je Ferdinanda kmalu poklicala nazaj v Kastjlijo k materi Berengariji. Leta 1214 je njegov stari oče, kastiljski kralj Aljfonz Vlit na potu proti Portugaljskemu nevarno zbolel. Ko moder ifl previden vladar je poklical k sebi nadškofa toledskega, Ro* driga, svojo ženo kraljico Eleonoro, sina Henrika, in hčer Be-rengarijo ž njenima sinovoma Ferdinandom in Aljfonzom. Vpričo teh je še enkrat poterdil svojo že pred desetimi leti spisano oporoko, v keteri je določil za svojega naslednika sina Henrika. Ker ima pa sedaj še le deset let, naj vlada, za njega njegova mati Eleonora, v slučaju, da vmerje ta, pa sestra Beren' garija. Potem se je še enkrat spovedal svojemu zvestemu pf‘‘ jatelu in svetovavcu nadškofu Rodrigu, prejel je pobožno njegovih rok vpričo treh druzih škofov sv. popotnico, se pf‘“ pravil za smert in mirno in vdano vmerl 6. oktobra 1214 *• star 59 let. Žalovali so za „dobrim“ in „pleinenitim“ kralje1" ne le Kastiljci, temuč cela Španska in tudi druge dežele h oče je delal velike sitnosti Aljfonzu VIII, preden je prevzel vladarstvo. Kaker njihov oče v svojem času, tako so tudi ti tfije hoteli vladati v Kastiliji. Ker se pa pri Kastiljcih niso marali počerniti, so se poslužili zvijače. Vedeli so, da brez Henrika ne morejo ničeser doseči. Zato so podkupili viteza Harcija iz Palencije, keteremu je izročila Berengarija mladega Henrika, naj ga vzgaja in uči. Temu nezvestemu učitelju so tarski grofi obljubili lepo palačo (vilo), če pregovori Henrika, ^ se izroči njihovemu varstvu in pride k njim, Berengarijo Pa> da je za žensko nemogoče, da bi sama vladala, ker ne m°re iti na vojsko in je nevarnost blizu, da jo keteri od nasprotnikov napade, če ne izroči vladarstva v moške roke. Gar-c*ju se je kmalu posrečilo premotiti mladega po veči prostosti hrepenečega učenca, da je prosil sestro, naj ga pusti k grofu ^Ijvaru iz Lare. Berengarija je spoznala zanjko, ki so ji jo tarski grofi nastavili, pa vedela je tudi, da so neketeri ženski vtadi nasprotni. Da se ohrani mir v deželi je krenila sred-nJ° pot. Izročila je grofu Aljvaru kralja Henrika in vladarsko °hlast, pa pri tem prideržala sebi nadoblast. Aljvar je moral Priseči nadškofu Rodrigu, da pod kaznijo veleizdaje ne bo nikdar samovoljno komu kaj dal v najem ali daroval brez Be-rengarijinega dovoljenja, da ne bo nobenega sosednjih knezev °aPadel z vojsko ali ga na kakeršenkoli način oškodoval, da ne bo nobenih novih davkov ali druzih bremen nakladal in da v vsem priznaval Berengarijino nadoblast. — Vse to je grof Aljvar rad obljubil in poterdil s prisego, potem pa čakal ugodne PHlike, da se za vse bogato okoristi. Doklei je bil nadškof Rodrigo v Toledu, se je vsaj na-videzno deržal dane besede. Ko je pa ta 1. 1215 odšel na lazanski cerkveni zbor, si je lastil vso oblast in je nazadnje erengarijo celo prisilil, da se je morala vmekniti na grad te,jo (Otella) pod varstvo grofa Gonsaljva. Kako hinavski je bil in kako hudoben, nam kaže sledeči sluČaj. Berengarija je poslala k Henriku sla z nekim gotovim sporočilom. Aljvar je pa dal sla obesiti na bližnje drevo, pod-vergel mu ponarejeno pismo in trosil naokoli novico, da je Berengarija poslala tega moža k Henriku zato, da ga zastrupi' Toda ljudje so predobro poznali Berengarijo in Aljvara. Za to gerdo obrekovanje je moral Aljvar hitro bežati iz Toleda in njegove okolice, da si je rešil življenje; ljudje sami so se hoteli nad njim maščevati. Videč, da ga vsi sovražijo in da Henrik želi iti nazaj k sestri, ga je pregovoril, naj se oženi z Mafaljdo, sestro portu-galjskega kralja. Kolika nespamet! Enajstletni ženin in enoin-tridesetletna nevesta! Mafaljda se je branila, pa se nazadnje dala pregovoriti, tako da se je ta protinaravni in radi sorodstva tudi protipostavni zakon sklenil v avgustu 1. 1215. Berengarija je to hitro sporočila papežu Inocenciju III, ki je zakon takoj ločil. Aljvar je na to Mafaljdi samega sebe ponudil za moža. Ona ga je odločno odbila, šla nazaj domov, stopila v samostan in vmerla ko svetnica 1. 1257. Hudobni in častihlepni grof še ni miroval. Da bi Berengarijo še bolj vžalil, je hotel Ferdinandu vzeti leonsko kraljestvo, do keterega je imel pravico ko prestolonaslednik. Delal je na to, da bi Henrik vzel v zakon hčer leonskega kralja> dvaindvajsetletno Sančo. Pa mej tema ni prišlo do sklenitve zakona, ker sta bila v bližnjem sorodstvu. Grof Aljvar je obračal, Bog je pa obernil, pa zanj silno neugodno. Trinajstletni kralj Henrik se je 27. majnika 1. 1217. v škofijski palači na dvorišču razveseljeval z mladimi vitezi. V zabavo in da so se vadili v vojskovanju so mladi vitezi z mla' dim kraljem oblegali stolp škofijske palače. Eni so ga branil* od zgoraj, drugi ga spodaj napadali in naskakovali. Mej sled' njimi je bil tudi kralj Henrik. Kar pade se strehe stolpa kos opeke ravno na njegovo glavo. Smertnonevarno zadet se zgrudi in čez deset dni vmerje. Henrikova smert je bila za Aljvara grozen vdarec, zakaj z njim je zgubil vse pravice viadati v njegovem imenu. f*a koger hoče Bog kaznovati, tega zaslepi. Aljvar je hotel Henrikovo smert vtajiti. V ta namen je razširjal govorico po deželi, kako dobro se Henrik počuti, skrivaj je pa dal njegov0 truplo prepeljati v oddaljen grad Tarijego in vsem naložil 0 tem najstrožje molčanje. Berengarija je za smert brata Henrika hitro zvedela. Bila je v tistem času še v Otelji, kamer je pred Aljvarom zbežala in kjer jo je malo poprej ta še oblegal. Poslanci, ketere je poslala k Aljfonzu IX. prosit pomoči proti Aljvaru, se še niso vernili, kar zve Berengarija, da je Henrik mertev. Hitro pošlje najbolj zanesljivega moža za njimi z naročilom, naj prosijo, da jim spusti Ferdinanda, ker mati silno po njem hrepeni. Poslanci so Berengarijo razumeli, poznali pa tudi Leonca. Zato so počakali ugodne prilike. Posrečilo se jim je, da je oče pustil Ferdinanda k materi. Dobri sin še slutil ni, da ga čaka kastiljska krona. Berengarija je bila previdna in modra žena. Mej tem, ko drugi še slutili niso, da je Kastilija brez kralja, je ona že začela izpeljevati svoj načert za naslednika. Po Henrikovi smerti j® pravica do kastiljske krone pripadla Berengariji ko najsta-r®jši hčeri. Moški nasledniki so namreč s Henrikom izmerli. Vedela je pa, da mnogim ženska vlada ne bi bila všeč, saj se Je to jasno pokazalo ravno pod kraljem Henrikom. Treba je bilo misliti na moškega naslednika. Da bi se sedaj šestinštirideset let stara možila, ne kaže in če bi se, ali ji bo Bog dal s*nu, ki bi jo nasledoval? Sedaj pa ima sinu, vrednega naslednika njenega očeta, dobrega, pobožnega osemnajstletnega Ferdinanda. Pa treba je hiteti. Zato je tako želela Ferdinanda *z Leona. Ko je zvedela, da se njen ljubljenec bliža, je naznanila Plemičem, škofom, stanovom in drugim odličnim smert Henrikovo, ter jih s podložnimi (vazali) vred povabila v Oteljo. Tu veli pokloniti se ne sebi ko sedanji kraljici, ampak Ferdinandu k° kralju. S tem poklonom so Ferdinanda priznali za svojega kralja. To se je zgodilo v začetku julija 1217. 1. Iz Otelje so šli v Palencijo, kjer so Ferdinanda sprejeli v slavnostni procesiji. Potem so šli proti Valjadolidu. Larski §r°fl in njihovi podložni so jim v svojih krajih vrata zaperli v znamenje, da ne priznajo Ferdinandove ali Berengarijine nad-°blasti. Zato so se začeli pogajati z Aljvarom. Ker je pa ta zahteval, da mora biti Ferdinand do polnoletnosti pod njego-vim varstvom, so šli kraljevi dalje. Naleteli so, posebno v ®stramaduri na razna nasprotovanja. Ker je mej tem časom tudi leonski kralj zvedel za Henrikovo smert in spoznal, zakaj je Berengarija želela imeti pri sebi Ferdinanda, je stopil na Aljvarovo stran. Oba sta zbrala vojsko in šla skupno nad Ka-stilijo. Ferdinand je moral iti domov branit domovino. Preden sta Aljvar in Leonec prišla z vojsko, je mati Berengarija sklicala v Valjadolid vse odlične Kastiljce. Zbralo se jih je zelo mnogo tudi iz Estramadure in druzih krajev, kjer so do tedaj še nasprotovali Ferdinandu. Tukaj so vsi priznali Berengarijo za postavno kraljico. Ker pa obilne množice niso mogle vse v mesto, so šli na prosto pred mestna vrata. Berengarija stopi na vzvišen prostor in slovesno odstopi vladar-stvo Kastilije sinu Ferdinandu in ga razglasi za postavnega kralja kraljestva Kastilije. Množice naroda, vsi stanovi in ve-Jjaki so glasno priterjevali in kazali svojo zadovoljnost z navdušenimi pozdravi na novega kralja Ferdinanda. Peljali so ga na to v glavno cerkev, kjer so ga slovesno kronali in se mu poklonili 31. avgusta 1217 1. *) Ferdinand je postal kralj Kastilije. Pobožna Pika, mati sv. Frančiška Serafinskega.**) Pika je bila hči plemenitih starišev priimka Burlemofl (Bourlemont) na južnem Francoskem. Omožila se je z bogatim tergovcem Petrom Bernardonom Morikoni v Asizu na Laškem-Njiju zakon je Bog blagoslovil z dvema sinovoma, Frančiškom in Angeljem ter z eno hčerjo. Bila je pobožna in skerbna mati! ko je povila svojega pervega otroka, ni bilo doma njenega moža; zato pa ni nanj čakala, temuč je precej dala otroka kerstiti, da ne bi vmerl brez svetega kersta. Po svetem kersta je rekel neki ptujec pestuni: „Vedi, da bo to dete veliko pred Bogom, in da bo dospelo do tolike svetosti, da bo zaslužil0 , prišteto biti mej naj popolniše može. Hudi duhovi ga bodo zalezovali ; zato skerbi, da ne bo po tvoji nemarnosti izpostav- *) Neketeri pravijo, da se je to zgodilo 21. avg. (gl. Weiss). **) Glej Acta Ord. Fr. Min. Ann. 28, Fasc. 5. pag. 208. AVinkes, Seraphischer Tugendspiegel, 14. April P. Bernhard Christen, Leben des hi. Franziskus von Assisi. Gustav Schniirer, Franz von Assisi. Ijeno njihovim napadom". Te besede so Piko nagnile, da je sama otroka dojila in varovala; pozneje ga je učila moliti, mu govorila o Bogu, o Zveličarju, o Materi božji, o angelju varihu i. t. d. Napeljevala je sploh vse svoje otroke k dobremu, učila jih miloščinjo deliti vbozim, lepo se vesti in slu-šati. Težko ji je bilo, ko je opazovala, da je njen sin Franči-nagnjen k ničeinernosti in zapravljivosti. Opominjala ga je, in F°ga zanj prosila. Bolelo jo je, ko so ji dobre sosede pravile, da njen sin Frančišek po nepotrebnem denar trosi; enkrat jim je vender mirno odgovorila: „Dobri Bog ga bo že počasi k sPoznanju pripeljal". Za to milost je gotovo prav goreče Boga Prosila, kaker negdaj sveta Monika za svojega sinu Avguština. Njeno molitev je Bog vslišal. V petindvajsetem letu svoje starosti je Frančišek spoznal svojo ničemernost in nepotrebno Potrato. Zapustil je bogastvo in svet; izbral si je Kristusovo vboštvo. Zato ga je svet imel za zmešanega in kot s takim Je ž njim ravnal. Terdi oče ga je doma zaperl, da bi ga spametoval; in ko njega ni bilo doma, ga je dobra mati pregovarjala, da naj zapusti svojo neumnost; ker pa tudi z lepo besedo ni ničeser dosegla, ga je iz hiše spustila, da ne bi oče Več gerdo ravnal ž njim. Ali ko je mož domov prišel in ni našel Frančiška, ji britko očita, kar je storila. Molče je pre-našala vsa očitanja svojega terdega moža ter je še dalje mo-bla za sinu in moža. Lehko si misliš, kako je pozneje Boga hvalila, ko se je Frančišek resnično spreob ernil, pokoro pridigal in čudeže delal. Po smerti svojega moža je Pika stopila v tretji red, kjer Je pobožno živela in opravljala dobra dela vsmiljenja. Vmerla je v sluhu svetosti; zdaj prosijo sveto cerkev, bi njeno češčenje poterdila. P. A. F. Drugi shod avstrijskih frefjerednikov v Inzbruku. P. V. K. (Dalje). Drugi dan shoda se je začel s pontifikaljno sv. mašo v frančiškanski cerkvi. Imel jo je brnski škof, N j. Prevzviše- nost grof Huyn, mož, ki ga nemško poročilo po pravici imenuje dušo tega tretjeredniškega shoda. Kar se začenja se sv. mašo, ne more imeti slabega konca; res z veseljem lehko sporočimo, da je bil ta dan shoda prav posebno znamenit. Niso se sicer kaker pervi dan verstili eden za drugim lepi skerbno izdelani govori; delo je bilo drugo. Ta dan je bil odločen za posvetovanje in resno prevdarjanje, kako preurediti tretji red, da bo zadoščal sedanjim velikim zahtevam in potrebam. Ni nam mogoče povedati vsega, kar se je ta dan govorilo, kaj vse se je svetovalo; ali glavne misli je treba, da izvedo tudi naši bravci. Kar se je prčd vsem povdarjalo, je potreba organiza-c i j e, to se pravi: vse delovanje tretjega reda se mora vrav-nati po enotnem načertu, tako da ne bo vsak tretjerednik hodil po svoji poti, kaker bi se mu zdelo; vsem ima biti pot jasno začertana. Namen tretjega reda namreč ni že samo s tem desežen, da vsaki ud zvesto dan za dnem opravlja predpisane molitve; treba je še mariskaj druzega, na kar se je v neugodnih razmerah precej pozabilo. Delavnost tretjega reda se mora namreč na znotraj in na zunaj kazati. Na znotraj: se skerbjo za lastno posvečenje, za lastno svetost. Ta seveda mora biti vsakemu tretjeredniku perva skerb; sicer ni dober otrok sv. Frančiška, je tretjerednik le po imenu. Že glede na to bi bila organizacija tretjega reda več ali menj potrebna. Res je sicer, da svet lehko vsak pO' stane, kedor ima le dobro voljo, če tudi živi čisto sam za se, kaker nam je to znano o puščavnikih; vender se pa ne da tajiti, da tudi tukaj skupna moč veliko premore. Koliko ima sv-katoliška cerkev svetnikov iz raznih redov, in vsi redovi so in morajo biti organizirani ne glede na to, ali je njih življenje posvečeno le molitvi in premišljevanju, ali pa se pečajo tudi se zunanjimi opravki. Naloga tretjega reda je, da se tudi s temi peča. Sv. cerkev hoče namreč imeti v tem redu pomočnike, ki ne delaj0 samo z dobrim zgledom, z lepim življenjem za blager duš, te-muč ki tudi dejansko pomagajo vsakomu, naj si bo v dušni ali pa telesni potrebi. Kedo bo tajil, da tudi v tem oziru posamezni lehko ma-riskaj doseže?! Ali če hočemo imeti znatne vspehe, če hočemo kaj trajnega doseči, če hočemo, da bo tretji red tudi v tem oziru napredoval, tedaj ga moramo organizirati, da se njegove moči ne razdrobe in ne pozgube, da bomo imeli tistim, ki niso iz našega tabora in ki se tudi družijo, kaj enakega, če ne še močnejšega, nasproti postaviti. V združenju je namreč moč. Zato se je pa na shodu v Inzbruku sklenilo, da se imajo organizirati ne samo posamezne skupščine, temuč da se ima dati tretjemu redu širja podlaga, tako da bodo tretjeredniki cele Avstrije mej seboj zvezani. V ta namen so bili že imenovani za posamezne dežele zastopniki, tako za Kranjsko frančiškan p. Ernest Jenko in tovarnar g. Karol Polak. Primorska je, žal, tudi tukaj zaostala in nima še nobenega zastopnika. Ne bodimo malomarni! Če se organizirajo in družijo nasprotniki dostikrat iz slabih namenov, včasih celo ravno zoper nas, ali se ne bomo tudi mi podvizali, ali nismo po razmerah Časa naravnost prisiljeni h temu? Govorilo se je na shodu seveda tudi mnogo o načinu, kako bi se dala organizacija srečno izpeljati tako na deželi kaker po mestih, tako po malih skupščinah kaker po večjih. To je pa bolj stvar voditeljev kaker pa posameznih tretje-rcdnikov. Voditelji pa imajo drugod dovolj priložnosti poučiti s® o teh važnih stvareh ; mi jih ne bomo učili, zlasti ne, ker so neketeri izmej njih že v dejanju pokazali, da imajo dovolj spretnosti za vpeljavo organizacije in tudi gorečnosti dovolj. Naj bi jih posnemali še drugi! Nemogoče pa bo izvesti organizacijo brez pomoči od strani škofov in svetne duhovščine sploh. Zato se shod obrača, samo na provincijalje serafinskega reda, ampak tudi na škofe s prošnjo, naj bi pervi kaker drugi skerbeli zato, da se b° na njih učiliščih obračala posebna pozornost na tretji red, keterega vodilo naj bi gojenci vsi do dobrega spoznali, da bomo tako imeli dovolj pripravnih voditeljev. Našim ljubim tretjerednikom pa prav toplo priporočamo, naj se nikar ne vstrašijo vsake spremembe. Naj ne godernjajo, če bo mariskaj drugače moralo biti kaker je do zdaj bilo. Pomislijo naj, da gre tukaj za splošni blager, keteremu se mo- rajo vsi osebni oziri umekniti. Sprememba seveda vsaka več ali menj boli — kedo tega še ni skusil ? — pa prepričani smo, da bodo naši verli voditelji zato tem previdniše in poterpežlji-više skušali doseči, kar se da in le tisto, kar je našim razmeram in našim krajem primerno, in da bodo pred očmi imeli, da se je na tretjerednem shodu v Inzbruku tudi to povdarjalo, kako je treba krajevne razmere vpoštevati. Kaker bi se sredi kmetiških se slamo kritih hiš gosposko veličastna cerkev slabo podala, tako bo tudi tretji red na deželi vedno drugačno lice imel kaker v mestu. Kaker se kme-tiškemu dekletu ne spodobi, da bi se nosila po gosposko, in če se nosi, se ji vsak pameten človek posmehuje, tako tudi ne gre, da bi vse, kar ima tretji red po večjih mestih, imel tudi po deželi. Ni treba, da bi vse, kar imajo drugod, moralo biti tudi pri nas, ako namreč ni primerno za naše kraje. Tretji red nam ne bodi dolgočasni kvadrat, ki je povsod na štiri vogle, pustimo mu prostost, da se bo tudi sam iz sebe razvijal, ne samo pod unanjim pritiskom, da ne bo podoben cvetlici, ki je prisiljena in ki zato nima ne prave barve ne pravega duha. Pustimo tretjemu redu, tej lepi naravni cvetlici, ki jo je zasadil naš preljubi očak sv. Frančišek in jo s toliko ljubeznijo gojil, pustimo, naj živi natorno po svoje. Zato nikar ne kopičimo postave na postavo, nikar ne vklepajmo tretjega reda v železne verige, nikar se ne spuščajmo v malenkosti-Bodimo podobni voditeljem shoda v Inzbruku, ki so le v veli' kih potezah začertali pot, po keteri bo v prihodnje hoditi, in so torej voditeljem pustili dovolj prostosti; naj jo tudi ti drugim puste. Da se organizacija tretjega reda lažje izvede, zato je treba, da se njegovi udje mej seboj vedno bolj spoznavajo. To pa v cerkvi ni mogoče. Zato se je na shodu od več strani predlagalo, naj bi se skerbelo zato, da dobe posamezne skupščine primerne prostore, kjer bi se mogli tretjeredniki shajati, mej seboj spoznavati, z ljubeznivimi in podučnimi pogovori eden druzega učiti, pa o primernem času tudi kratkočasiti. Tako shajati in mej seboj spoznavati bi se pa mogli redno le tretjeredniki istega ali bližnjih krajev. Kako naj bo torej s tistimi, ki so daleč eden od druzega? Tudi o tem se je govorilo v Inzbruku. Oddaljeni tretjeredniki naj se pogovarjajo mej seboj po časopisih, ki so za nje ustanovljeni. V Inzbruku so se pri tem le nemški časopisi imenovali,, keterih je več; našim slovenskim tretjerednikom, keteri nemškega jezika niso zmožni, ne moremo priporočati druzega ko »Cvetje", ki je edini slovenski časopis za tretjerednike, ke-terega naj bi torej naročil vsak, ki le količkaj zmore. Zdaten pripomoček, o keterem so tudi na shodu govorili 'n ga priporočali, da, odločno zahtevali, je vizitacija, ki pa ima biti bolj v veselje kaker pa v strah dobrim tretjerednikom in naj se nobeno leto ne opusti. Shod v Inzbruku je pa tudi pokazal, da je tretji red red Pokore, na kar ne smemo nikedar pozabiti. Najboljša spokorna dela so pa gotovo tista, s keterimi °b enem služimo Bogu in koristimo svojemu bližnjemu. Zato se je zlasti povdarjalo, da se naj takih del poprime tretji red. Tega pa ni tako umeti, kakor da bi do zdaj ®ej toliko tisoči tretjerednikov ne bilo nikogar, ki bi imel serce odperto za svojega bližnjega. To bi bila velika zmota. Saj si dobrega tretjerednika brez usmiljenega serca tudi misliti ne moremo. Kako naj bo namreč tretjerednik dober, če ne skuša biti podoben sv. Frančišku? Kako naj bo pa podoben sv. Frančišku, če ni ves z usmiljenjem napolnjen? Kaj so torej zborovavci imeli pred očmi ? — Da se skakanje usmiljenja v tretjem redu uredi, da se tudi to organizira, da bo imelo večjo moč in vztrajnost. Prav po duhu sv. Frančiška so zborovavci sklenili, da Se ima oberniti posebno pozornost na b o 1 n e, ki nimajo nikogar, da bi jim stregel. Skerbeti bo torej treba, da se tretje-rednice v tem poslu izurijo in pomagajo povsod, kjer jih že-%. Če so v kakem kraju že kake redovne sestre, ki se pe-žajo s postrežbo bolnikov, in je njih število za tisti kraj zadosti veliko, potem kajpa da ne gre, da bi se tretjerednice Vsiljevale; če pa redovne sestre njih pomoči potrebujejo in žele, potem naj jim brez obotavljanja ustrežejo. Urediti bodo to stvar seveda morali voditelji, ki naj bi določili v vsakem kraju potrebno število oseb, zato že izurjenih ak vsaj pripravnih; kjer takih ni, bi bilo pač tudi skerbeti, da Se jih, koliker treba, kam pošlje, da se privadijo temu delu kerščanskega usmiljenja. Možje tretjeredniki naj bi pa po svojih močeh pomagali 2 denarjem, zakaj brez stroškov se ta reč ne bo dala izpeljati. Menda ni treba še posebej opominjati, da bi bilo zlasti skerbeti za tiste bolnike, ki so tudi sami v tretjem redu, kar je posebno za naše kraje važno, ker je veliko naših tretje-rednikov prav ubogih, ki bi bili torej v bolezni od vseh zapuščeni, če bi ne imeli od reda samega podpore in tolažbe. Zelo važna je druga določba tretjerednega shoda, ki ima pa pomen le v večjih mestih, po deželi ne pride toliko v po* štev, namreč varstvo deklet. Dandanašnji vse sili v mesto, vse se hoče izogniti pri-prostemu kmetiškemu delu. Naša dekleta ne pomislijo, koliko nevarnosti jih čaka po mestih, kako ondi preže na nje nič vredni ljudje, ki jim zlate gradove obetajo, nazadnje jih pa v sramoto spravijo, ničvredni pohotneži, ki jim vzamejo dušno in telesno lepoto. Koliko bo treba še žalostnih izkušenj, preden se bodo naša dekleta spametovala in ne več silila v mesto? Koliko bo treba še žalostnih izkušenj, preden se bodo stariši spametovali, da ne bodo več lehkomišljeno pošiljali svojih hčera v mesta, kjer se jih toliko časno in večno zgubi?! Na te lehkomišljene sirote so se zborovavci v Inzbruku se skerbnim očesom ozerli ter sklenili, da se ima tretji red zavzeti za nje. Zlasti se ima to zgoditi na ta način, da se neizkušene deklice obvarujejo pred zapeljivci, ki imajo že p° kolodvorih nastavljene svoje mreže, tako da mlado žertev Že takoj ob vstopu v mesto vjamejo. Kako tukaj pomagati ? — Z enakim orožjem kaker ga ima sovražnik: na kolodvore treba iti in iztergati sovražniku plen iz rok, prehiteti ga je treba. Dalje naj se skerbi neizkušenim deklicam za poštene službe, in dokler teh ni mogoče dobiti, za varna prenočišča in potrebno hrano-To vse seveda zahteva mnogo denarja. Zato se pa morajo tre* tjeredniki združiti, da bodo lažje kaj dosegli. Če bodo združeni) si bodo lažje tudi mej seboj sporočali, kedaj pride v mesto ena ali druga deklica, ki jo je treba rešiti. Eden izmej zborovavcev, nihče drugi kaker škof Huy®> je šel v tej reči še dalje: njemu ni zadosti, da tretji red deklice samo varuje pred pogubo, on hoče še več: če so p*' d 1 e, tretji red naj jih vzdigne. „Svet“, tako pravi ta škof) »zaznamuje v svoji terdoserčnosti te uboge stvari z imenom ,slaba oseba*. Ne, tega imena ne poznam, ,nesrečna oseba* je to, neumerjoča duša, ki mora biti rešena**. To, dragi bravci, to so kerščanske besede, vredne katoliškega škofa, vredne sinu Frančiškovega, vredne moža, polnega duha Kristusovega, keteri je prišel iskat, kar je bilo zgubljenega. Vse to in še mariskaj se je obravnavalo drugi dan shoda. Že samo te obravnave so pokazale, da je v tretjem redu še dovolj močnega duha, še dovolj duha Frančiškovega, duha Prave kerščanske ljubezni, ki zna odreči sebi, da da drugim. Bog daj, da bi se moglo vspešno dalje zidati — podlaga je dobra in terdna. Bog daj, da bi se lepe osnove tudi po naših, krajih dale srečno izpeljati! (Dalje prih.) BI. Bernardin Feljferski. P. B. X. Poglavje. Rešilno sredstvo zoper odertijo. Zelo razširjena odertija je bila žalostna prikazen v srednjem veku. Bila je zlo, ki si ga je lehko razlagati. Cerkev je zgodaj prepovedala obrestovanje (zakaj, bomo že še pojasnili). Posebe za duhovnike je taka prepoved bila izdana že na ve-soljnem zboru v Niceji (1. 325); na druge vernike obrestne Prepovedi ni mogla razširiti ob času, ko je bila komej prišla *z katakomb. Ko se je pa tudi na zunaj vterdila, potem je razširila prepoved res tudi na ostale vernike, lajike. Take prepovedi so se večkrat obnavljale; svojega namena pa večinoma niso dosegle. Nasprotno, posojila potrebni so prišli v roke judovskim oderuhom, keterih cerkvene postave niso zadele, in peterim je deržavna oblast dovoljevala posojevati na obresti, nez mero visoke. Na te oderuhe jude so bili navezani kristi-jani v stiski, ker njih bratje po veri niso smeli obresti jemati ’n torej večinoma niso hoteli posojevati. Z ozirom na te raz-niere pravi četerti lateranski cerkveni zbor (1. 1215): „Čem boU se oderuštva kristijani zderžujejo, tembolj se mu judje vdajajo“. Bili so celo kristijani, ki so dajali judom denar, da so Jim ga potem ti, mesto njih, na obresti posojevali. L. 1300 je pokrajinski cerkveni zbor zaljcburški vkazal, da naj duhovščina take kristjane naznani, da jih bo mogoče kaznovati. In v 15. stoletju se je z izobčenjem zapretilo vsakemu, kedor bo dal judu denar, da bi pridobil oderuške obresti. Kristjanom v obrambo je cerkev prepovedovala občevati z judi. Knezem pa je naročevala, zabranjevati judom odiranje. Pa večinoma der-žavne oblasti cerkvi niso šle na roko; še posebne pravice so dajali judom, h keterim so hodili sami na posodo jemat, in dobivali pri njih podporo za zabave, slovesnosti in druge potrebe. Tu in tam je cerkev zažugala izobčenje vsem oblastnikom, ki bodo podpirali oderuštvo. Vender judovskega oderuštva se vsem tem ni odpravila. Po celi Evropi je zato nastala in se je čutila potreba, vstanoviti poštene posojilne naprave, tu prej tam slej. Pervi poskus te verste zasledimo na Bavarskem. Že 1. 1198 se je v Frajzingi vstanovilo društvo, ki je posojalo na zastave, in ki ga je papež Inocencij III. poterdil. — Okoli 1. 1326 je predložil mestnemu starešinstvu škof manški (Mende) na Francoskem, naj bi se zavzelo, da bo proti določenim obrestim posodilo vsakemu, kedor bo posojila iskal. Obenem je škof javni oblasti pripoznal pravico, da sme visokost obresti postavno določiti v vseh slučajih, kjer gre za občni blager. Ta škofje bil verstni-kom, ki o postavnih obrestih niso hoteli nič slišati in vedeti, zg sto let naprej. Žal, poročila manjkajo, je li obveljal njegov predlog ali ne. — Nasproti, vemo za gotovo, da je tako prizadevanje imelo vspeh v nekem drugem francoskem mestu (Salins v okrajini Franche - Comte). „Nevsmiljena lakomnost" judov in lombardov je tam vničila najboljše družine ter dosegla, da so tergovci od straha pred temi „pijavkami“ svojo tergovino popustili. Nato so zložili neketeri meščani dvajset tisoč zlatov in so vstanovili blagajno, iz ketere bo mogel proti majhini odškodnini ali znosnim obrestim vsak si izposoditi denarja. Kralj Ivan je posojilni zavod poterdil. Da je vspeval iu cvetel, je sklepati že iz tega, ker si je 8^. marca 1383 mogel neki Ivan Salonski (Jean de Chalons) iz njega izposoditi 20,076 zlatov proti 1500 zlatom obresti. Kako dolgo se je ta posojilnica vzderžala, zopet ni sporočeno. — Ob istem času (1. 1361) se je nadškof londonski (Michel de Nothburg) bavil z istimi mislimi. Zapustil je tisoč mark srebra stolnemu kapiteljnu za vstanovitev posojilnice, ki bi posojevala za leto časa proti zastavi, sicer pa brezobrestno. Konec leta, tako je nadškof odredil) naj stolni pridigar prebere imena tistih, ki posojila še nisd vernih, ter jih opomni, da zastave rešijo v 14. dneh, sicer se bodo prodale. — L. 1389 je eden svetovavcev Karola VI. (Phi-1'Ppe de Maizieres) v svojem spisu („Le songe du vieux pelerin") priporočal posojilnice. V njem povdarja, da treba konec storiti judovskemu oderuštvu. V ta namen se naj vstanovi posojilnica. Temelj ji naj položi s primernim zneskom kralj sam. Oskerbuje jo naj od kralja nastavljen vodja ali njih več, samostojni, verni, na dobrem glasu in brez otrok. Ti naj poso-Jujejo proti zastavi potrebnim brezobrestno. Ke bi ne zadostoval znesek kralja za pregnanje judov, naj plačajo vsi, ki so si izposodili deset od sto, prostovoljno in samo iz hvaležnosti, seveda. Pervotna glavnica se bo tako namnožila in oderuštvo judov in kristijanov bo mogoče zatreti. Lep je bil ta načert, Pa so bile le sanje (songe), ali ker ni bil ž njim kralj zadovoljen, ali iz keterega druzega vzroka — ni znano. — Se eden kraj zvunaj Italije je omeniti, kjer najdemo nekaj posojilnici Podobnega že 1. 1432, namreč Šibenik v Daljmaciji, tedaj pod beneško vlado. 15. avg. 1379 je tamkajšno starešinstvo določilo, da je sleherna obrestna pogodba neveljavna. Gospodarske Posledice pa so bile n. pr., da so v stiski prodajali pod ceno Zem!jišča, ali jih upniku prepuščali v najem, pogosto za malenkostno in neprimerno posojilo. Čem več časa ni plačal, tem Večo škodo je terpel dolžnik. Zato je L 1432 sklenilo mesto, Poklicati juda, ki bo z glavnico deset tisoč zlatov odperl po-s°jilnico. Od meščanov in okoličanov bo smel terjati le deset °d sto, od ptujcev poljubno več. Na dražbi nerešene zastave 'ma prodajati samo v Šibeniku, kupiti jih sam pa ne bo smel. Nadzoroval ga bo eden meščanov. V Italijo samo bi bil človek moral iti še nekaj let poseje, da bi bil zadel na pervo posojilnico. Kedo pa je tu za-Cetnik? Menimo, da zadenemo resnico, ako pravimo: Veliki ljudski govorniki, kaker sv. Bernardin Sijenski, sv. Jakob Mareki in drugi, ki so po namenu redovnega očaka, sv. Frančiška, 2 ljudstvom veliko občevali in zato ljudske težave najbolje Poznali, so mislili na pomoč zoper oderuštvo in so se se svo-jimi sobrati o ti reči posvetovali. Vstanovitelji posojilnic v Ita- liji so bili v pervi veršti vsaj ob začetku vedno frančiškani. Že 1. 1428 je frančiškan p. Ludovik Kamerinski namerjal v mestecu Rokkakontrada vstanoviti posojilnico- zastavljavnico. Ni se mu posrečilo; vender on je pervi, ki govori o tem. L-1454 je bi. Marko Montegaljski v Jakinu (Ancona) vstanovil pervo mestno posojilnico na zastave, 1. 1458 drugo v pičenskih Askolih v družbi Jakoba Marškega. L. 1462 je nastala posojilnica-zastavljavnica v Perudži. In sedaj so rastle, kaker gobe po dežju. Tako gorečnost in navdušenost je zavladala v redu, kaker tedaj, ko je na križarske pridige Petra Puščavnika, vse ednoglasno klicalo: „Božja volja je!“ Vesten zgodovinar bi lehko naštel okrog štirideset odličnih vstanoviteljev iz perve dobe. Vender bi se motili, ke bi pervim vstanovitvam pripisovali preveliko važnost; neketere so bile le na papirju. Možem, ki so se lotili te naloge, je manjkalo spretnosti za njo. Večinoma so ljudstvo le navdušili, potem so šli po svojih misijonskih potih drugam. In če so sodelovali pri vstavah (šta-tutih), kakšne vstave so to bile! Peružijske vstave naravnost končajo z besedami: „Nemogoče je, preden smo si pridobili izkušnjo, misliti na vse in vrediti popolnoma vsako stvar glede te posojilnice - zastavljavnice. Od dne do dne se bo vsled izkušnje bolje spoznalo, česa ji še manjka". Največjo težkočo pa je frančiškanskim vstanoviteljem posojilnic delala stara obrestna prepoved. S kraja so večinoma terjali obresti, ali iz strahu, da bi se jim oderuštvo ne podtikalo so pozneje mnogi opustili obrestovanje pri novih, in ga odpravili, kjer je bilo v začetku vpeljano. Hoteli so edni dobrodelne naprave v naj-ostrejem pomenu besede, drugi ne. Rodili so se prepiri, ki so bili le na kvar dobri stvari, dokler ni nastopil mož bistrega pogleda, ki je posojilnicam - zastavljavnicam pot ugladil, davši jim terdno in modro vredbo. Ta mož je naš blaženi, Bernardin Feljterski. 0 gibanju III. reda mej ogerskimi Slovenci. V zadnjem zvezku se je obljubilo, da se bo v tem poročalo o izpeljanju organizacije III. reda v Bogojini na Ogerskem. Pri tej priliki je pa primerno, da se pove prej nekoliko o splošnem gibanju III. reda med ogerskimi Slovenci. Ogerski Slovenci, ki se imenujejo tudi Prekmurci in Me-dlimurci prebivajo ob štajerskp-ogerski meji od sv. Gottharda na severu pa do Čakovca proti jugu. Ti naši rodni bratje so bolj usmiljenja vredni ko mi štajerski Slovenci. Njih ne tlači samo ogerski vladni sistem, ki jim ne dovoljuje skoraj nobenih narodnih pravic, marveč so tudi po veri ločeni v katoličane in protestante. Kaker pa se opazuje po nemških pokrajinah n. pr. Zgornjem Avstrijskem, da so katoličani, pomešani s protestanti, bolj goreči in pobožni ko katoličani, ki sami za-se prebivajo, tako moramo to reči tudi o ogerskih slovenskih katoličanih. Ogerski katoliški Slovenci ali kaker jih tamkaj protestantje imenujejo „papinci“ so hodili že od nekedaj radi na božjo Pot k Sv. Trojici v Slov. gor. Posebno se mora to terditi o Slovencih somboteljske škofije od sv. Gottharda pa dolu do mnogokrat imenovane Strigo ve v nekdanji Panoniji, ki pa pripada že k zagrebški nadškofiji. Smelo rečem, da je poleg domače duhovščine ravno to Pogosto romanje k Sv. Trojici ogerske katoličane izobraževalo ne samo v verskih, marveč tudi v svetnih vedah. Posebno je Pa k temu III. red sv. Frančiška dosti pripomogel. S tem, da so se začeli ogerski Slovenci pri Sv. Trojici vpisovati v III. red, stopali so tudi v tesnejo zvezo z patri frančiškani, posebno z voditelji III. reda. Niso jih samo v cerkvi poslušali, marveč se tudi osebno o tem in onem ž njimi pogovarjali. Pritožili so se jim tudi radi pomanjkanja knjig mej njimi in zato dobivali cele butare mohorskih in drugih slovenskih knjig, katere so Potem doma pridno prebirali in drugim izposojevali. Imenovati moramo toraj III. red nekako pervo izobraževalno društvo mej Prekmurskimi Slovenci. Začeli so k tretjemu redu pristopati prekmurski Slovenci v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Zgodilo se je to le Pr> Sv. Trojici, kadar so prišli na božjo pot. Njihovi domači gospodje duhovniki so se začeli meniti za III. red še le v zad-njem desetletju. Kot udje društva češčenja presv. R. T. za duhovnike so začeli neketeri tudi sami vernike v III. red sprejemati. Kot taki goreči duhovniki so mi znani: Klekl Jožef, prej župnik pri Sv. Sebastijanu sedaj v začasnem pokoju v Črenšovcih na Ogerskem, Szakovič Jožef, prej kaplan v Bela-tincih, sedaj župnik v Doljnem Siniku, Ivan Bassa župnik v Bogojini. Pa tudi dva svetna moža sta si pridobila za razvoj III. reda mej Slovenci somboteljske škofije velike zasluge: Šipoš Jožef, ledičen kovač v Belatincih, in Lovrenčič Jožef, oženjen, posestnik v Bogojinski župniji. Ta dva nista samo veliko drugih za III. red pridobila, marveč ga tudi sama ob sebi koliker toliko organizirala. Skupščina svetotrojiška šteje sedaj mej ogerskimi Slovenci blizu 1000 tretjerednikov; največ jih je v Belatincih in v Bogojini. Manjše števiio jih je po župnijah: Sobota, Tišina, Štrigova, Crenšovec, Turnišče, Vizlendva (Grad), Sv. Jurij, Sv. Helena, Gornja Lendva, Sv. Sebastijan itd. Kaker se je že v lanskem letniku „Cvetja“ str. 88. poročalo, veršila se je perva vizitacija III. reda mej ogerskimi Slovenci 1. 1909. in sicer v Belatincih pri g. župniku Karolu Zrinyu. Lansko leto meseca avgusta je bila v tej župniji vnovič vizitacija III. reda. Meseca decembra lanskega leta je bila pa pervič vizitacija III. reda v Bogojini. Bogojina ne leži tik štajerske meje, marveč je ločena po Belatincih. Šteje nad 3000 duš, večina samih katoličanov. Oskerbuje to faro g. župnik Bassa Ivan sam. Da se zelo trudi za svoje ljudi je dokaz to, da je bilo lansko leto do 16. dec. v njegovi fari 7061 spovedi in 14.378 obhajil. Uvedeno ima že vse po novih cerkvenih določbah. Ne hodijo samo tako zvane pobožne duše za eno spoved večkrat k sv. obhajilu, marveč tudi navadni kristjani, posebno otroci pristopijo po vsaki spovedi vsaj po trikrat k sv. obhajilu. Škoda, da je cerkev tako maj-hina, da mora polovico ljudi med službo božio zunaj stati-Namerjajo sicer staviti novo, prostrano ceikev, a manjka ji«1 še denarja, da bi mogli delo pričeti. Gospod župnik Bassa Ivan je ob enem tudi urednik edinega ogersko-slovenskega lista „Nevtepeno Poprijeta Devica Marija Zmozsna Gospa Vogrszka". V tej zadevi pritožil se m* je gospod se sledečimi besedami: „Ko sem bil še mlajši ter pohajal Štajersko ali so pa Štajerci po naših krajih potoval' navduševali so me vedno, naj delam po svoji moči za narodni stvar med svojim ljudstvom. A da bi mi sedaj keteri štajerski gospod poslal naročnino za ta list, ne pride nobenemu na misel". Tožba tega gospoda ni neopravičena. Obmejni Slovenci niso samo okoli Št. lija, za keterega se toliko žertvuje, marveč tudi ob ogerski meji.*) Ob priliki vizitacije so bili v Bogojini štirje govori, pri keterih se je vse terlo ljudstva. V pervem govoru se je spodbujalo k pristopu v III. red, v drugih treh se je pa kratko razložilo celo vodilo III. reda. K 97 starim udom pristopilo je 130 novih. Dne 13. decembra se je imenovalo očitno v cerkvi za Bo-gojinsko župnijo sledeče vodstvo in predstojništvo III. reda: Voditelj moške in ženske skupščine: g. Bassa Ivan, župnik. Predstojnik moške skupščine: Lovrenčič Ivan, kmet v Fi-lovcih; njegov namestnik: Varga Martin, kmet v Filovcih. Predstojnica ženske skupščine: Berden Magda, žel. žena v Filovcih; njena namestnica; Smej Magda, dekla v Bogojini. Pomočnice in svetovavke za posamezne občine: Za Bogojino: Kuzma Klara; za Bukovnico : Gyerek Jula : za Filovce: Barbarič Bara; za Ivance: Horvat Ana; za Strelovce : Bojnec Ana; vsaka iz dotične občine. P. S. C. Tretji red v Beljaku. „Laudate Dominum omnes gentes!“ Hvalite Gospoda vsi narodi! S tem geslom vskipi serce človeško, ako opazuje gibanje III. reda v sedanjem času. Tudi tukaj v Beljaku, kjer vlada merzel, nemško-napredni duh jako silno, vender še niso *> Mi smo že pred leti priporočili ta mesečnik vsem, ki se žele seznaniti se znamenitim narečjem naših ogerskih Slovencev; priporočamo ga tudi ob tej priliki z lastnimi besedami gospoda vrejevavca: „Ki scse liszt ddblati, naj za njega dve koroni posle na ime : Bassa Ivan plebanos vu Bogojini (Ba-8°nya, Zalamegye). — Tu bodi ravno tako priporočena tudi nova molitvena knjižica v tem narečju, ki jo je spisal župnik g. K le ki Jožef, ki je zdaj v Pokoju v Čerensovci (Cserfold, Zala m.) Cena 70 vin. in kar stane pošta. Bombne hvale vredno je, da je pisana v slovenskem, ne v madžarskem, pra-v’opisu. P. St. pomerle vse korenine, ki poganjajo rastline, ki cveto in zore sadove nebeškega verta. Od časa II. avstrijskega zborovanja III. reda, t. j. septembra m. 1. se je tudi tukajšna družina sv. Frančiška nekako prenovila. Prej se je veršilo mesečno zborovanje bolj skrito in tiho in brez posebne slavnosti v stranski kapelici III. reda. Z veselja polnim sercem pa moremo denes povedati milim bratom in setram v sv. Frančišku, da zdaj izborno napredujemo. Mesečna zborovanja obhajamo zdaj pri glavnem oltarju. Ta je vsakokrat okinčan z velikim, lepim kipom našega ljubega očeta sv. Frančiška; mile cvetlice in velika razsvetljava pa kaže že na zunaj, da je shod III. reda, ki je vsako zadnjo nedeljo v mesecu po navadnim sv. blagoslovu ob dveh. Posebno presenečeni pa smo bili pri zadnjem zborovanju na pustno nedeljo ; Slovenci so kaker navadno bili v velikem številu zbrani, pri oltarju pa je klečalo skoraj 30 oseb, mej njimi 6 mož in mladeničev, ki so deloma hoteli biti sprejeti, deloma napraviti redovniško obljubo, ko je naš ljubi č. g. P-Anton, ki za Slovence v okolici tako požertvovalno in neutrudljivo dela, pozdravil Slovence v gorečih budilnih besedah v mili materinščini. Kedo popiše presenečenje in veselje Slovencev, ko zaslišijo ljubo slovensko besedo od oltarja! Žareča lica, bliščeče oči ob tem slučaju so kazale, kako čudno globo-keje sega v serca beseda Božja, v materinem jeziku in koliko več sledu pusti tam. Čisto drugače, bolj domači se počutimo zdaj v krasni frančiškanski cerkvi, mnogo bolj jo ljubimo! Posebna hvala pa gre verlemu, neumorno za slov. ude sker-bečemu P. Antonu, ki se ni zbal javno pozdraviti Slovence slovensko v nemškem Beljaku. Prišli so slov. udje celo iz velikovške okolice, morali so se voziti par ur, drugi so hodili po 5 in več ur peš, da so se mogli udeležiti slavnosti. Tu se pač vidi, kako močna je vez čiste ljubezni in čut sovisnosti, ki naredi priproste ljudi tako požertvovalne. O da bi se ta gorečnost, ta ogenj navdušenja vedno bolj in bolj razširjal, da bi vzplamtela cela Koroška v ljubezni sv. Frančiška in da bi v vsaki občini imeli podružnice III. reda-V to nam pomozi Bog po priprošnji Device Marije in sv. Frančiška. Vi pa, ki to berete, spominjajte se v molitvi na nas, da dosežemo združeni, kar je namen in geslo sedanjega slavno vladajočega sv. Očeta : Prenovljenje sveta v Kristusu! Fran Niko Karner, III. reda ud v Beljaku. Trelji red sv. Frančiška v Egiptu. V glavnih župnijskih cerkvah sv. Katarine v Aleksandriji, Marije vnebovzete v Kahiri in sv. Evgenije v Port Sajdu, je davno bil ustanovljen III. red sv. Frančiška. To je čisto naravno; kajti, kjer so redovniki I. reda sv. našega očeta, tam je tudi tretji red za svetne ljudi. Ko je bila lansko leto na praznik Marijinega čistega spo-Cetja kanonično ustanovljena nova župnija sv. Jožefa v Ka-k'r') je bil obenem vpeljan tudi tretji red sv. Frančiška. V Prejšnji kapelici sv. Jožefa so imeli sicer tretji red, vender Samo za moške, keteri so se radi dela, pozno zvečer vdeleže-Vali mesečnih shodov. Sedaj so torej razširili delokrog tretjega reda tudi za ženske in določili za mesečne shode tretjo nedeljo P°Poldne ob štirih. To je pripravno in velike koristi zlasti našim Slovenkam v Kahiri; tudi one bodo zdaj lahko pristopale v tretji red in Prejemale po njem moč za lepo kerščansko življenje, ketero P°sebno tukaj tako potrebujejo. Lep zgled je dala našim Slovenkam grofinja Hohenwart, hetere mož, rojen Ljubljančan, ima v Kahiri visoko cesarsko s*užbo. Ona je bila namreč perva vpisana v cerkvi sv. Jožefa v tretji red. Kmalu so se oglasile neketere Slovenke in določen bil shod meseca svečana za slovesen sprejem v tretji red. Ker so tretjeredniki raznih narodnosti, se je sklenilo, da bodo tudi govori pri shodih v različnih jezikih. Verstili se bodo 'talijanskem, slovenskem, francoskem in arabskem jeziku. edar pristopi večje število udov iz ene naselbine v tretji red, naJ ima tudi vselej dotični dušni pastir kratek nagovor. Tretjo j^deljo svečana so bile torej perve sprejete v tretji red sv. rančiška — Slovenke. Dobile so slovenska vodila. Bilo je Qavzočnih lepo število drugih Slovenk, ki so pazljivo poslušale govor o tretjem redu, ki je njim tako koristen in potreben-Tudi rojak vitez Gutmansthal, ki biva nekaj časa v Kahiri, se je vdeležil zjutraj skupnega sv. obhajila in popoldne shoda. Kako blagodejno bo vplival III. red sv. Frančiška na naše Slovenke v Kahiri, ako se ga bodo vneto poprijele! Njih ni tukaj samo okoli 500, kaker je negdo pisal v 8. št. »Prim. Lista", pač pa še enkrat toliko. Znano je, da zajde mnogo Slovenk v Egiptu na kriva pota, zato ni boljšega sredstva, da se poštene obvarujejo, zašle pa poboljšajo kot je tretji red sv. Frančiška. Na delo torej za tretji red, zlasti ve nove udinjei koliko jih lahko pridobite zanj mej svojimi prijatelicami io znankami. Pa tudi stariši v domovini ne morejo nič boljšega priporočati svojim hčeram v Egiptu kot je tretji red, da se vpišejo vanj. Naj torej živi cvete in raste mej Slovenkami 'r Egiptu tretji red sv. Frančiška! P. Benigen. Drobtinice iz pridig serafinskega cerkvenega učenika sv. Bonaventure. P. H. R. „Gdorkoli želi zveličanje svoje duše, rad posluša besede božjo, kaker gdor ljubi telesno zdravje, rad posluša beseda zdravnikove". (Serm. dom. IV. p. Epiph). „Stol milosti, Devica Marija; stol vsmiljenja, križ Kriste-sov. Ker smo vbožčki, potrebujemo vsmiljenja; ker smo greS' niki, potrebujemo milosti". (Ser. I. in Parasc.). „To je naše orožje (zoper dušne sovražnike): Terpljeoje in križ Kristusov. Bere se, kako je David, ko je šel na h*’” stejca, vzel »palico in pet jako gladkih karaenov i* potok a". Palica je križ; pet kamnov, pet ran Kristusovih ' (Sermo I. in Parasc.). v »Kristus je bil obsojen k smerti, da bi rešil nas od vec' nega pogubljenja ali zaverženosti; drugič, bil je zasramoval da bi rešil nas od večnega osramočenja; tretjič, da bi rešil nas od večnega prekletstva, je bil preklinjevan; četertič, bil je bičan in s konopom vezan, da bi rešil nas večne sužnosti; petič je bil slečen, da bi rešil nas večnega siromaštva; šestič je bil križan, da bi nas rešil večne nesreče; sedmič, se žolčem in je-sihom napojen, da bi rešil nas večne grenkosti. (Ser. II. in Par.). „Veliko milost stori Bog človeku, keder ga čisti s kako šibo, kaker n. pr. z boleznijo ali pa kako serčno britkostjo. Boljši je, da Gospod koga tukaj vsmiljeno biča, kaker pa da bi ga v večnosti hudoba martrala. (Ser. de Trinitate). „Pri večerji tega sveta nimajo vbožci potrebnega, bogatini imajo pa v preobilosti, da se človeku gnjusi. In tako je pri posvetnih večerjah resnica in vsmiljenje poteptano, čistost potlačena, požrešnost vzvišena". (Dom. II. p. Pent. ser. III). „Boljše je dobro ime ko draga mazila". Ako bi premišljeval vsak obrekovavec, ki vse sodi, pa noče biti od nobenega sojen, da se nigdar ne odpusti greh, ako se ne poverne dober glas ; ne bi menda svojega brata križal s krivo sodbo hudobne misli v sercu in se sprideno sodbo strupenega obrekovanja v ustih. Kakšenkrat je namreč njegov brat, keterega obrekovavec obsoja, jako ljub Bogu znotraj po milosti, jako podoben Kristusu po dobri volji in zadosti bližen nebeščanom po obilnosti zaslug". (Dom. III. p. Pent. ser. II). „Pri prejemanju sv. Rešnega Telesa predstavlja sv. cerkev v besedi spoštljivost stotnika, v djanju pa pobožnost Za-heja, ker sv. obhajilo treba prejeti se spoštljivostjo stotnikovo 1° pobožnostjo Zahejevo". (Dom. XVI. p. Pent. sermo I.). »Drevo življenja, ki je bilo sred raja je manjše koristi kaker drevo križa, ker ono drevo je moglo samo podaljševati zlvljenjd> v človeku, dokler je ta varoval nedolžnost: ni dajalo zivljenja; to pa (drevo) križa podeli, hrani in podaljša življenje". (De s. Andrea s. I.). L Priporočilo v molitev. V pobožno molitev se priporočajo : pč. p. B e r n a r d Vovk, mašnik 1. reda sv. Frančiška, starosta naše redovne okrajine, f v svojem 87. letu 8. marca 1911 v Brežicah (prihodnjič bomo skušali nekoliko več povedati v spomin temu našemu znamenitemu patru); rajni udje III. reda skupščine go riške: Katarina (Elizabeta) Lužnik iz Gorice, Marija (Elizabeta) Pirih iz Št. Viške gore, Marija (Elizabeta) Štrukelj iz Levpe, Katarina (Marija) Trušnovec iz Čepovana, Neža (Elizabeta) Bolter iz Plavij; svetotrojiške: Alojzij Vogrinec od Sv. Andraža, Ana Klemenčič, Terezija Kolarič in Ana Ovsenjak od Sv. Petra pri Radgoni, Marija Šileč, Marija Kukovec, Marija Perko in Suzana Kukovec od Sv. Trojice, Ana Ferenc, Barbara Prajndl, Janez Kurbos in Barbara Bretuša od Sv. Benedikta, Katarina Korošec od Sv. Boljfanka na Kogu, Marija Slekovec in Uršula Pomer od Sv. Jurija na Ščavnici, Marija Irgl, Marjeta Rojko in Elizabeta Brašič od Sv. Urbana, Terezija Križan od Sv. Antona, Marija Gril, Uršula Stiper in Karolj Lovrenčič od Sv-Lenarta v Slov. gor., Terezija Žlamer in Johana Kozar od Negove, Magdalena Gerjak od Gorenje Lendve, Lovro Kramper-gar od Kapele, Jurij Katarec iz Štrigove, Marija Ornig iz Ptuja, Jožefa Wergles, Ana Lubec, Janez Gomilšak in Marija Lubec od Sv. Lovrenca, Janez Kocpek od Sv. Ruperta, Terezija Munda od Sv. Boljfanka; v Idriji: Ivana Rastresen, Frančiška Mi-halček, Neža Čuk, Marija Kogej, Marija Brus, Marijana Velikonje, Uršula Kos, Elizabeta Petrič, Ivana Respet, Ivan Lapanje, Leopold Tratnik. Nadalje se priporoča v pobožno molitev: skupščina III* reda v Idriji, da bi jo poživil duh sv. Frančiška; neka na duhu in telesu silno bolna sosestra, neka družina, da bi stariši otrokom lepe zglede dajali ter jih h dobremu napeljevali, neki brat in sestra, da bi mej njima jenjalo nasprotje; neka tretjerednica priporoča svojega pijači vdanega moža za poboljšanje in svoje tri hčere za pravo spoznanje; neka tretjerednica, da ne bi zgubila dobrega imena; neka tretjerednica v glavi bolna, da bi slišala, priporoča tudi moža in dva sinova, da bi bili zdravi; neka dekle, da bi bila zdrava in stanovitna, priporoča tudi šest sester in enega brata in tudi stariše; Janez Golob se priporoča za pomoč božjo v nevarni serčni bolezni, da bi bil kos delati in da bi ga Bog obvaroval nagle smerti; nekedo priporoča sebe za večo gorečnost v službi božji, svojega brata za spreober-njenje in neko bolnico za zdravje; nekedo svojega svaka za Pomoč božjo v dolgi bolezni v nogi; neka oseba v Terstu, da bi našla dušni mir in mir v družini. Zahvalo za vslišano molitev Oznanjajo: A. S., da je, priporočena nebeški kraljici Materi b°zji, češčeni na Sveti gori, na Kostanjevici in na sv. Lušarjih, Preteklo leto čudežno srečno prestala silno nevarno 4 urno operacijo; izrezala se ji je namreč polovica želodca, ki je bila 0d raka zgiizena in vender je ostala živa in zadobila toliko zdravja in moči, da more še opravljati majhina vsakdanja dela; ^ A. S., da je priporočevavši se Materi božji, češčeni v omenjenih svetiščih tudi zopet zadobil zdravje, ki se je zdelo že Za vselej zgubljeno; neka tretjerednica v Slivnici, da ji je bilo yečkrat pomagano, ko se je priporočala Materi božji, ki se Oftsti na Kalobju in na Tinski gori; M. G., da ji je bilo poma-^a°o, po devetdnevnici na čast presveti družini J. M. J. in ^rngi devetdnevnici na čast svetim modrim z Jutrovega; ne-kedo, da je, priporočevavši se Materi božji in sv. Antonu, do-neko pravdo (5 K v ta namen darovanih smo namenili za tajski misijon); F. L., da je na priprošnjo sv. Frančiška Se-rafinskega ozdravel nevarne bolezni; A. L., da je neki otrok ^•poročen Materi božji začel lažje govoriti; M. K. Marijina c' v Terstu za hitro zadobljeno pomoč v neki telesni potrebi. Za kitajski misijon S° darovali pri nas: Neimenovan iz Vodnjana v Istri: 20 K; akob Korošec, posestnik v Radencih na Staj.: 1 K; Angela °gel iz Tersta: 2 K; nekedo (glej gori): 5 K. Rimsko - frančiškanski koledar za leto 1911. Mesec aprilj ali mali traven 1. sobota: sv. Martina, d. m. 2. nedelja, 5. postna (tiha): sv. Frančišek Pavlanski, sp. 3. pondeljek : sv. Benedikt Filadelfijski, sp. 1. r. P. O. 4. torek: sv. Izidor, šk. c. uč- 5. sreda: sv. Vincencij Fererski, sp. 6. četertek: bi. Tomaž Tolentinski, m. 1. r. ; bi. Bentivolij, sp. 1. r. 7. petek: Mati Božja 7 žalosti; bi. Marija Krescencija, d. 3. r.; bi. Antonija Florenjška, vd. 2. r. 8. sobota: bi. Julijan, sp. 1. r. 9. nedelja, cvetna: bi. Arhangelj, sp. 1. r. V. O. vse dni tega tedna. 10. pondeljek : bi. Karelj Secijški, sp. 1. r. 11. torek: sv. Leon I., papež, e. uč. 12. sreda: bi. Angelj Klavaški, sp. l. r. 13. četertek veliki: sv. Hermenegiljd, m. R, P. 14. petek veliki: sv. Justin, m. 15. sobota velika: sv. Cirilj Aleksandrijski, šk. c. uČ. 16. nedelja, velika: sv. Rafaelj ar-hangelj; P. O. V. O. 17. pondeljek, velikonočni: sv. Cirilj Jeruzalemski, šk. c. uč. 18. torek velikonočni: bi. Andrej Hi* bernonski, sp. 1. r. 19. sreda velikonočna: bi. Konrad Askulanski, sp. 1. r. 20. četerlek velikonočni: bi. Leopoljd Gajški, sp. 1. r. 21. petek velikonočni: sv. Anzeljc šk. c. uč. 22. sobota, bela: sv. Soter in Kaj,- 23. nedelja, bela: bi. Egidij, sp. l-r- 24. pondeljek: sv. Fidelij Sigmarifl" ški, m. kap. r. P. O. 25. torek: sv. Marka, ev. 26. sreda : Mati Božja dobrega svžta. sv. Klet in Marcelin, m. 27. četertek: bi. Jakob Ilirski, sp. l-r' 28. petek: bi. Lukezij ali Lucij, SP’ 3. r. P. O. 29. sobota: sv. Peter, m. 30. nedelja, 2. po veliki noči: sp°" min božjega groba; sv. Katarin Sijenska, d. Opomba: P. O. pomeni popolnoma odpustek za vse v cerkvah treh & dov sv. Frančiška; P. O. pomeni popolnoma odpustek za ude L, 2, in 3. reda-V. O. pomeni vevoljno odvezo s popolnoma odpustkom za 1., 2. in 3. red. »• P. pomeni rimsko postajo s popolnoma odpustkom za 1. 2. in 3. red. Nihil obstat. P. Konštantin. — Nihil obstat. P. dr. Gvido Rant. Imprimatur. P. Angelus Mlejnik, Min. Prov.