V kratkem bodo delovni kolektivi začeli razpravljati o porabi letos ustvarjenega dohodka. Naloga vseh političnih organizacij in samoupravnih organov v podjetjih je, da usmerijo dobršen del sredstev za izboljšanje družbenega standarda zaposlenega delavca. Kolikor bolj bo prevladala nasprotna težnja, naj se sredstva pretežno investirajo v gradnje in novo opremo, toliko počasneje se bo izboljša-val materialni položaj posameznika. Seveda je jasno, da so v mnogih podjetjih težave precejšnje. Posebno kar zadeva obratne prostore in opremo, ki je zastarela. Zato je tudi logično, da morajo kolektivi — tudi ob pomoči skupnosti — investirati tudi letos precejšnje zneske za nadaljnji razvoj tn izpopolnitev. Nič manj nujna naloga, ki stoji pred organi, ki odločajo o razdelitvi sredstev v podjetjih, pa Je skrb za dvig komunalnega standarda. Industrijska središča na Podjetje - občina Gorenjskem so v tem pogledu precej na slabem. Manjka najrazličnejših javnih prostorov, razsvetljava je pomanjkljiva, trgovin ni, kanalizacija je slaba itd. itd. Za ureditev vsega tega so pravzaprav odgovorna vsa podjetja na območju občine. Večina delavcev iz teh podjetij živi na tem območju, oni so glavni potrošniki vseh naštetih komunalnih dobrin. Oni na svoji koži čutijo pomanjkljivosti. Zato bi bilo prav, da podjetja pri razpravljanju o tem, kam razporediti sredstva, pomislijo tudi na potrebe komunalnega standarda. Treba je premagati ozko, egoistično stališče, da se edino splača investirati v okviru podjetja. Posebno v tistih naseljih, kjer pretežno stanujejo njihovi delavci, bi morale tovarne zgraditi vsaj najosnovnejše komunalne objekte iz svojih sredstev. Naloga občinskih ljudskih odborov pa naj bi bila, da pripravijo vrstni red teh komunalnih del po pomembnosti in nujnosti in zanje pripravijo ustrezne načrte. ABC AKTUALNO VPRAŠANJE 5LAS1L0 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSK IETO XI., ST. 93 — CENA DIN 10.— KRANJ, 5. DECEMBRA 1958 Dobri uspehi PRI OMEJEVANJU ZAPOSLOVANJA V INDUSTRIJSKIH PODJETJIH Po ukrepih, ki jih je- pred časom predlagal OLO in so jih občinski ljudski odbori v precejšnji meri tudi uveljavili, se je fluktuacija delavstva zelo zmanjšala. Šlo je namreč za škodljiv pojav, da so delavci zavrgli dolgoletno prakso, čestokrat tudi strokovno izobrazbo, in iskali zaposlitve na drugih, novih delovnih mestih. Šli so iz podjetja v podjetje. Vsaka delitev dobička v nekem podjetju je ustvarila novo razpoloženje za to. Trenutne koristi posameznikov so škodovale skupnim interesom — da bi se namreč delavci držali na tistem delovnem mestu, za katerega so se strokovno in praktično osposobili (v večini na račun družbe) in tam izboljševali delovne pogoje, povečevali delovno storilnost. Hkrati pa je dotok novih delavcev resno Zaostreval stanovanjski problem in druge komunalne zmogljivosti p delavskih središčih. Sedanji ukrepi skušajo omejiti tak škodljiv pojav. V industrijskih podjetjih omejujejo sprejemanje novih delavcev, usmerjajo jih v kmetijstvo, gozdarstvo in druge dejavnosti, kjer le-teh primanjkuje. Število delavcev, ki je Prej stalno rastlo, se je dokaj ustalilo. Tako kažejo podatki, da le po dveh mesecih v Železarni na Jesenicah celo 32 delavcev manj. Število zaposlenih so zmanjšali tudi v tovarni » Motor* Škof-h Loka in v tovarni »Jelovica*, v tovarni »Veriga* v Lescah, v %Inteksu* in v »Roleti* v Kranju W drugod. Toda gibanje delavstva je v določeni meri neobhodno. Zmeraj »o na vrsti upokojitve in pritok vajencev itd. Mladinci, ki so končali avtomobilsko cesto, odslužili kadrovski rok in podobno, moralo najti primerno zaposlitev. Prava fluktuacija, se pravi samovoljno zapuščanje delovnih ^est in iskanje zaposlitve drugod, 'e zelo zelo omejena. V posredovalnici za delo v Kranju, kjer so navadno imeli po 400 pa tudi do 5y0 takih primerov (največ v °kraju), so jih že v oktobru zajezili le dobro polovico (228). " mesecu novembru pa samo še j 16, i} večini iz opravičenih razlogov. Prehodov delavcev iz Ti-'kanine v Planiko, iz Planike v Ukro itd., kar je bilo prej na dnevnem redu, sploh ni več. V 'nteksu in Tiskanini so delavci Celo preklicali dane odpovedi, ko |0 zvedeli, da ne bodo lahko na-«1 druge zaposlitve. Podobni primeri so bili tudi v Tržiču, na Jesenicah in drugod. "To so pozitivni uspehi sedanjih ukrepov. Premalo pa so še o tem razpravljali delavci v podjetjih. rcmalo so še poiskali notranje rezerve. Sedanje stanic je marate že sprožilo tudi to vprašanje m upati je, da bo tudi ta cilj dosežen. Po končani gradbeni sezoni V sredo popoldne je bila v u na svečanost. Na povabilo uredni boljših športnikov Gorenjske, ki s ske« s posebno anketo — Izberite Med živahnim kramljanjem in iz športnih prizorišč, je sodelavec re prehodni pokal »Glasu Gorenjske«, ozadju pa Vlado Brinovec in Sla redrrištvu »Glasa Gorenjske« majh-štva se je zbrala desetorica naj-o jo izbrali bralci »Glasa Gorenj- najboljše športnike Gorenjske, menjavo nepozabnih spominov s dakcije izročil »prvaku« Gorenjske — Na sliki: Janez Kocmur, ▼ vica Zupančič. Potovanje predsednika Tita na uradni obisk v Indonezijo in še nekatere azijske in afriške dežele 800 milijonov dinarjev ostalo. — Prosilci brez stanovanj — Večja koordinacija sil — Naloge občinskih ljudskih odborov Na sejah delavskih svetov, ljudskih odborov, na občnih zborih in sestankih sindikalnih in drugih organizacij, je v zadnjem času vedno več govora o investicijah za družbeni standard. Pri tem pa zavzema najvažnejše mesto stanovanjska izgradnja. K. M. Letos se je stanovanjska izgradnja zelo razmahnila po vseh industrijskih središčih Gorenjske, zlasti pa na Jesenicah in v Kranju. Veliko delavcev se bo vselilo v nova stanovanja. Toda veliko denarja — kakih 800 milijonov bo, kot predvidevajo, še zmeraj ostalo neizrabljenih. Sredstva, ki jih daje družba za ublažitev stanovanjske stiske, za boljše življenjske pogoje našim delovnim ljudem, niso torej niti porabljena. Skupno je bilo letos na razpolago nad dve milijardi dinarjev za stanovanjsko gradnjo v našem okraju. Prihodnje leto se obeta še več sredstev. Take so zahteve samih kolektivov in so povsem opravičene. Toda, kot je prej ugotovljeno, samo z denarjem, z izdvajanjem sredstev v sklade za stanovanjsko izgradnjo, se problem ne more učinkoviteje reševati. Treba je pregledati obstoječe gradbene zmogljivosti. Tu pa nastaja kopica vprašanj o investicijski politiki, projektantski dejavnosti, organizaciji in opremi gradbenih podjetij, industrije gradbenega materiala in podobno. O nekaterih vprašanjih gradbene dejavnosti smo že pisali tudi v našem listu. Problem pa je tako važen, da ni odveč vedno znova opozarjati nanj. DOSEDANJA SOLA Izkušnje gradbene operative so pokazale, da manjša gradbena podjetja splošnega značaja nikakor ne morejo biti nosilec naprcxlka v gradbeništvu. Mala podjetja nimajo tolike možnosti uvajanja mehanizacije in delitve dela kot v velikih podjetjih. Pač pa so tudi mala remontna podjetja za opravljanje manjših gradbenih del in adaptacij nujno potrebna. Veliko število investitorjev in raztresenost finančnih sredstev je ena glavnih ovir za napredek tako pri projektiranju kot pri gradbeni operativi. Predlogi, naj bi se zdru- ževala investitorska služba v okviru občin, je morda prav zategadelj zelo na mestu. So tudi pojavi, ki kažejo, da bi bilo koristno združevanje gradbenih podjetij oziroma specializacija njihove dejavnosti. Seveda v kolikor je to njihova želja oziroma interes. Hkrati se kaže resna potreba, da bi bili v vseh večjih središčih zavodi za stanovanjske gradnje, kjer bi se združevali investitorski posli. Take potrebe narekuje večletna praksa. KUPCI IN PRODAJALCI HKRATI Večina problemov nastaja zaradi neurejenega stanja. Sredstva, ki so na razpolago, niso izrabljena, zmogljivosti obstoječih obratov in podjetij niso vsklajene. Veliko se govori na primer o tipiziranih oknih, vratih in drugih elementih. V našem okraju potrebujemo letno kakih 6500 oken in približno 8000 vrat. — Industrijska izdelava teh predmetov je v našem okraju tudi dobro razvita. Toda sami porabimo le kakih 30 % teh izdelkov, 70 c/0 pa jih prodajamo drugam. Hkrati pa od drugod dovažamo 20 % vseh vzidanih vrat in oken, ostalih 50 odstotkov pa jih je še zmeraj izdelanih v obrtniških delavnicah. (Nadaljevanje na 2. strani) V ponedeljek, 2. decembra popoldne je predsednik republike Josip Broz-Tito odpotoval iz Dubrovnika na uradni obisk v prijateljsko Indonezijo. Skupaj s predsednikom Titom so odšli na pot še predsednik ljudske skupščine Crne gore Blažo Jovanović, zvezni ljudski poslanec Ivan Maček, član ZIS Slobodan Penezič, državni podsekretar za zunanje zadeve Veljko Mičunović in generalni sekretar predsednika republike Leo Mates. S predsednikom Titom potuje tudi njegova soproga. Predsednika republike Tita so ob odhodu pozdravili številni Dubrovčani, ki so se zbrali v pristanišču. Njihovi pozdravi — ki se jim pridružujemo vsi Jugoslovani — veljajo vsem narodom, ki jih bo naš predsednik na svoji poti obiskal. »Galeb« v spremstvu novih ru-šilcev »Split« in »Lovčen« spet reže brazde širnih morij. Posadke opravljajo novo prijetno dolžnost — vozijo predsednika republike na novi poti miru v prijateljske azijske in afriške dežele. Čeprav so te dežele zelo oddaljene od nas, nas z njimi veže prisrčno prijateljstvo, sklenjeno v skupnem boju za mir, nevmešavanje v njihove notranje zadeve, v odporu proti vključeva- Pretekli teden, 26. novembra je delovni kolektiv tovarne tiska praznoval pomembni jubilej — 30-letnico obstoja podjetja. Zlasti sv rlco (na sliki), ki je bila vseh trideset let zaposlena v »Tiskanini«. liki za njihov trud in prizadevanje primerno nagradil. nega blaga »Tiskanina« iz Kranja, ečan je bil ta dogodek za deveto-Delovni kolektiv jih je ob tej pri- nju v vojaške bloke in v napori* za čim hitrejšo gospodarsko utrditev. Vse te države so se osvobodil« šele po drugi svetovni vojni ia dobile svoje enakopravno mesto med ostalimi članicami Združenih narodov. Prav v okviru te organizacije se danes borijo za zagotovitev enakopravnosti vsem narodom in državam na svetu. Zavzemalo se za strpnost pri reševanj« perečih mednarodnih problemov. Zato so važen faktor miru. Zato so nam tudi zelo bhizu, saj se borijo za iste cilje kakor mi. Stiki med državniki, ki se zavzemajo za iste cilje, so vedno prisrčni in plodoviti. Ni dvoma, da bo sedanji obisk predsednika Tita zel« ngodno vplival na nadaljnje poglabljanje prijateljskih odnosov med narodi prijateljskih azijsko-afriških držav In nami. Predsedniku Titu želimo srečne pot! Študij programa ZKJ v tovarni „Peko" Minuli teden so člani osnovne organizacije ZK v tovarni »Peko« skupno z osnovno organizacij« Lesno industrijskega podjetja pričeli s študijem Programa ZKJ, ki je bil sprejet na VII. kbngresu ZKJ. Prvi del programa je predvide« za 2 meseca. Vsak udeleženec b« moral aktivno sodelovati pri konzultaciji odnosno diskusiji. Prvi seminar s temo »Odnosi med narodi Jugoslavije« je pokazal pri članih izredno zanimanje, saj j« bila udeležba 99 Proučevanje Programa in drugega gradiva iz VII. kongresa je predvideno tudi v sindikalnih i« mladinskih organizacijah. MS Kdo je srečni dobitnik? Vsi, ki ste v Kranju kupili srečke zadnjega, 155. kola Jugoslovanske loterije, preglejte dobro njihove številke. Pri zadnjem žrebanju je dobila glavni dobitek 1 milijon dinarjev srečka s številk« 042968. Polovico tega zneska je že dvignila dobitnica iz Hrastja. Druga polovica te srečke pa je bila prodana na Titovem trgu v Kranju. Kdo med nami na Gorenjskem je srečni dobitnik druge polovice milijona, še ni znano. G35 2 Glas Gorenjske KRANJ, 5. DECEMBRA 1958 LJUDJE IN DOGODKI Zmagovalec: De Ganile V nedeljo so ob vseh državnih počastitvah položili v grob predsednika Prezidija Narodnega sobranja LR Bolgarije Georgija Damjanova. Pogreba se je udeležilo nad 10 tujih uradnih delegacij, med njimi tudi predstavniki iz Jugoslavije. V Kairu so v ponedeljek svečano proslavili »Dan osvoboditve Afrike izpod imperializma«. Ta praznik so z raznimi svečanostmi proslavili tudi v drugih afriško-azijskih deželah. Novi jugoslovanski veleposlanik na Japonskem Franc Kos je v ponedeljek prispel v Tokio. Slovitega raziskovalca Huberta VVilkinsa so v ponedeljek našli mrtvega v hotelski sobi v Fruminghamu v državi Massachussets. VVilkins je bil geografski izvedenec ameriške vojske in je vodil številne odprave na Severni in Južni tečaj. Star je bil 70 let. V ponedeljek popoldne je v neki čikaški šoli Izbruhnil požar, v katerem je po nepopolnih podatkih izgubilo življenje 88 otrok v starosti 9 do 15 let, medtem ko je bilo kakih sto otrok hudo ranjenih. Domne vajo, da gre za sabotažo kakega kriminalca ali za nesrečo iz nepazljivosti. Predstavnik kubanske vojske je v ponedeljek izjavil, da je bilo v spopadu v pokrajini Oriente ubitih 26 upornikov, hudo ranjeni pa so bili trije vojaki kubanske vojske. V Beogradu je bil v torek podpisan zapisnik II. zasedanja mešane jugoslovansko-češkoslovaške komisije za znanstveno-tehnično sodelovanje. Sporazum določa znanstveno-tehnično sodelovanje v raznih panogah industrije in kmetijstva za prihodnje obdobje. V sredo je prispela iz Aten v Beograd urugvajsk* kulturna delegacija, ki potuje po evropskih deželab Pri nas naj bi navezala prve stike na področju kulturnega sodelovanja med Urugvajem in Jugoslavijo. V Rimu so se začela v sredo gospodarska pogajanj« med Jugoslavijo in Italijo, na katerih bodo sklenil/ nov trgovinski sporazum in nov sporazum o finansiranju posebnih nabav . V Berlinu so se začela v STedo pogajanja med jugoslovansko in vzhodnonemško delegacijo o blagovni* seznamih v sporazumu o trgovinski menjavi blaga, k! bodo veljali za leto 1959. Avstrijsko združenje hidrocentral bo v kratkem začelo graditi centralo pri Aschbachu na Donavi, nedaleč od Linza. Ta centrala bo največja na Donavi. Na leto bo proizvajala nad 1,6 milijona kWh energije. Čeprav je šele pol leta, odkar se je general De Gaulle poslovil od mirnega okolja na svojem posestvu Colombav in se lotil težavne naloge upravljanja s Francijo, vendar že četrtič potuje v Alžirijo. Že sam ta podatek zgovorno kaže, kje novega predsednka najbolj žuli čevelj. In to kljub temu, da zdaj vnovič nosi v žepu volilno zmago. Ponovljene volitve minulo nedeljo so namreč spet prinesle zmagos'avje pristašem De Ga-ulla Največ poslancev je dobila Unija za novo republiko, dego-listično gibanje, ki so ga na hitro roko sk^oah" pred dvema imsecema. Niim je zdaj pripadlo 183 poslansk'h mest, njJm naj-b'ižj' konservativni »neodvisn' in kmetje« so jih oa dobili 13"?. Če k vsemu prištejemo še 71 skralno desn'ča'-skih Doslancev, ki j'h j™ u't^ako'on^t'čna reakcija v <\'ž'riji vsi.Mla tamki^njemu narodu, ootem se degoltetič-ni Mnk lahko oohvaM z več'no, kakr?na šo n:hee ni imel v vsej povojni Franciji. Pri t*»m seveđa mjbolj sorav-Ija v rnond^nja ve'ikan^ki porast TTN^ (TJn'ie za novo reouVko), ki je takoj po svoj°m na "tanku dohii^ več noslanck'h ma*t v parlamentu kot pa katerakoli st»*anVa v Četrti reoub"ki. N^eni kanđ'dati niso nastonali z nikakršnim programom, ker ga UNR tudi nima, in kljub temu, ali pa morda prav zato, so slavili splošno zmago. Toda kako bo pozneje, ko se bo v tej pisani druščini, zbrani iz vseh vetrov, z leve in z desne, začelo razpravljati o konkretni politiki vlade, je seveda drugo vprašanje. Predsednik francoske vlade je dozdaj uspeval, ker je posredoval med zmerno levico in zmerno desnico, zdaj pa n'ma več med kom posredovati. Čedalje bolj se slišijo glasovi, da se v De Gaullovi senci močno dvirjuje organizator in pravi vodja UNR Jacques So-ustelle, človek, ki je bi! od nekdaj desna roka sivolasega generala in ki je tudi stal za državnim udarom 13. maja, za udarom, ki je odprl pot generalu De GauMu. Toda če je qeneral De Gaulle nokazal v zadnjem času nekatere znake zmernosti, jih Soustelle ne kaže, še manj pa desničarski krogi, ki stoje za njm. Nič čudnega torej, če se dan-^s trezni ljudje v Franciji zaskrbljeno sprašujejo, kam bo odplula nj'hova barka, ki jo krmari nezmni krmar: UNR pod Soustellovim vodstvom. Zrnata De Gaullovih pristašev na volitvah ie obenem povzročila hud poraz levice, najhuiši p-av-zaorav, kar jih je ta dožive'a v povojnem času. Ni dvoma, da je t^ga d°1no kHv voli'ni sistem, ki omogoča razne kombinacije in je tako Komunistično partijo Francije kljub temu, da je dobila skoraj 4 milijone glasov (po številu glasov druga najmočnejša stranka) v parlamentu zredu-ciral na borih 10 poslancev. V tem je prav gotovo nesmisel sedanjega sistema volitev v parlament. Toda delno je svojega poraza kriva tudi sama levica. Molletovi socialisti so se obesili za De Gaullov voz — in prav tako ostali na cedilu. Njihovo kljubovanje komunistom se ni splačalo. Namesto pričakovanih 90 poslansk'h mest. se morajo zdaj zadovoljiti s 40. Mi bo to dovolj grenka izkušnja, k: bo odprla oči socialistom? Na to vprašanje bo lahko dal odgovor izredni kongres, ki so ga socialisti naglo sklicali, brž ko so zvedeli za volilne izide. Ni pa nobenega dvoma, da je za sedanji poraz levice največ kriva njihova neodločna p->lit?ka in razcepljenost. Brez enotnejše politike, skupnega sodelovanja in odločnejšega programa pa se levica ne more nadejati večjega uspeha niti v prihodnosti. Toda tudi De Gau'lu ne bo post'ano z rožicami. Njegova pot v Alžirijo, kjer ga čakj velikanski nerešen problem, je samo prvi znak za takšna manj rožnata pričakovanja. Martin Tomažič IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« / UREJUJH UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 — UPRAVE ST. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV OBISK PRI GRANIČARJIH Pred Dnevom republike so taborniki vodniškega tečaja, ki so v Domu pod Golico, obiskali grani-čarje. Obisk je bil zelo prisrčen. Taborniki so graničarjem čestitali k Dnevu republike. Ti pa so jim govorili in pripovedovali lepe in zanimive o svoji službi. Sledile so partizanske, taborniške in narodne pesmi. Zaplesali so tudi nekaj plesov. Taborniki so graničarje povabili v svoj dom, kar so veselo sprejeli. Ze drugi dan so graničar-ji vrnili obisk. MP MLADI FILATELISTI RAZSTAVLJAJO V soboto, 29. novembra, so v Kranjski gori odprli filatelistično razstavo. V osemletni osnovni šoli razstavljajo svoje zbirke in tematiko mladinci, ki so deloma organizirani v jeseniškem Filatelistič-nem društvu. Z razstavo žele popularizirati zbiranje znamk zlasti med šolsko mladino, hkrati pa vzpodbuditi tiste, ki se s tem že ukvarjajo. NAGRADA IN SPODBUDA Pretekli petek, 28. novembra, je predsednik Okrajnega ljudskega odbora Vinko Hafner na pobudo okrajnega odbora SZDL in Društva prijateljev mladine priredil sprejem za najboljše dijake gimnazij in strokovnih šol na Gorenjskem, ki so v pristojnosti okraja. V dneh pred Praznikom republike so bili podobni sprejemi tudi po občinah za najboljše učence osemletk in osnovnih šol. Sprejema pri predsedniku OLO Kranj so se udeležili tudi podpredsednik tovariš Bertoncelj, tajnik tovariš Zupančič, sekretar OK ZKS tovariš Popit, sekretar OO SZDL Smilja Gostiša, predsednik Sveta za šolstvo OLO tovariš Ogris, predsednik OK LMS Štefan Kadoič in sekretar OK LMS Viktor Kralj. Najboljše dijake gorenjskih srednjih Sol (bilo jih je okoli 30) je pozdravil tovariš Vinko Hafner. V kratkem pozdravnem govoru je skušal prikazati zlasti razliko med današnjo šolo in šolo v stari Jugoslaviji. Pogoji za studiranje so bili pred vojno zelo težki. Jugoslavija je bila ekonomsko nerazvita, zaostala balkanska državica. V povojnih letih pa so zra.sli pri nas giganti, ki za staro Jugoslavijo niso bili dosegljivi (Železarna Nikšič, Ja-blanica itd.). Tudi mladina je k temu prispevala svoj delež. »Ne trdim,« je rekel predsednik Hafner, »da je pri nas že vse dobro! Iz zaostalosti se ne da hitro, preko noči napraviti cvetočo deželo. To gre počasi, s preobrazbo ljudi in večanjem nacionalnega bogastva. Z uspehi, ki smo Jih doslej že dosegli, pa smo lahko in tudi smo zelo zadovoljni.« Zlasti težko je bilo pred vojno s strokovnimi šolami, ki •o po vojni rasle kot gobe po dežju. Na Gorenjskem je nova metalurška šola na Jesenicah, ekonomska v Kranju, tekstilna pa se je povečala, iz dveletne je po-•tala štiriletna itd. V industrijske šole vstopa iz leta v leto več mladine. Lani Jih je bilo v kranjskem okraju nekaj čez 600, letos pa jih je že 750 do 800. Ali je današnja mladina res slaba? se Je vprašal tovariš Hafner. Ali je temu kriv socialistični red, ki ga je prinesla revolucija? Naša mladina gre samo tako pot, kot jo objektivno življenje okoli oje usmerja, ne more biti torej drugačna kot napredna. So pa seveda razne stran- poti, ki jih z vsemi silami odpravljamo. Dejstvo je, da je mladina v kapitalističnih državah v težji krizi kot naša. Naša revolucija je marsikaj starega porušila in ni še vsega nadomestila. Naš skupen napor mora biti in je, da gremo naprej, da iščemo boljših poti in odpiramo mladini še svetlejšo perspektivo, je rekel tovariš Hafner. Nekaj teh mladih ljudi smo vprašali, kako se počutijo ob tem svečanem dogodku, kaj mislijo postati in ali jim učenje nalaga veliko trdega dela. VENCEU MARIJA, osmošolka iz Kranja, ki se je v imenu vseh povabljenih predsedniku tudi zahvalila za izkazano gostoljubje, je rekla: III. letnik Gumarske šole v Kranju. Doma je iz okolice Niša. »Današnjih občutkov ne morem popisati z besedami,« je rekel. »Učenja sem pa navajen in mi ne dela nikakih preglavic. V osemletki sem bil namreč od-lionjak od prvega do osmega razreda, pa mi zato danes ni treba toliko delati.« Milodraga štipendira Tovarna gumenih izdelkov iz Niša. V Gumarski šoli v Kranju je 65 štipendistov iz naših južnih republik. Vsi so pridni učenci in se zavedajo, kaj doma od njih pričakujejo. MARICA KLEMENC z Jesenic obiskuje 8. razred gimnazije. »Navajena sem na to, da grem vedno pripravljena v šolo. Pred menoj je zrelostni izpit, za katerega se bom morala KMETIJSTVO NA DANSKEM IN NEGA DOJENČKA V sredo, 26. novembra zvečer sta bili v dvorani Zadružnega doma v Naklem kar dve zanimivi predavanji. Ing. Janez Perovšek, ki odhaja na novo službeno dolžnost v Ljubljano, je zadružnikom govoril o svojih vti-sih s trimesečne poti po Danski, zlasti o njihovem naprednem kmetijstvu; Marija Keše pa je nakelskim dekletom in ženam predavala o negi dojenčka. To je bilo že tretje tovrstno predavanje. V prejšnjih dveh jih je seznanila z zdravo prehrano in s higieno žene. Obisk je bil spričo zanimivih tem zelo dober. 3- MOST ČEZ BISTRICO BODO OBNOVILI Železni most čez Bistrico v Kamniku so zaprli za promet, da ga obnovijo. Odstranili so cestišče, zdaj pa bodo komisije določile, kakšen bo gornji ustroj mosta, da bo vzdržal večjo obtežitev. Zdsj je bilo cestišče položeno na železne traverze, ki jih je ponekod rja razjedla. Promet s Tuhinjsko dolino je zdaj usmerjen čez no-votrški leseni most. VEČ LUČI V Kamniku je javna razsvetljava po mestu urejena, v okolici pa je marsikje pomanjkljiva. Pritožujejo se zlasti delavci, ki se vozijo od Bevca do tovarne Titan, da ob grobo posuti in delno raz-orani cesti ni nobene luči. Ta cesta je zdaj, ko je cesta zaradi kanalizacijskih del na cesti med Petrovim in Kamnikom zaprta, edina zveza 'tovarne Titan z mestom. Kolesarji — 400 delavcev tovarne Titan — se v temi ne morejo voziti po njej. »Zelo sem presenečena in vesela. To je prvič, da nas je sprejel predsedi»iv.. Okrajnega ljudskega odbora. Želela bi, da bi se vsi dijaki bolj spoznali z vsemi našimi vodilnimi ljudmi, ne samo v ozkih kr«gih odličnjakov, ampak pri raznih predavanjih v šolah.« Marija je res zelo pridna. Odkar hodi v šolo, skozi je odličnjakinja. Studirala bo matematiko in fiziko. DORDANOVIČ MILODRAG obiskuje še posebno dobro pripraviti, Studirala bom germanistiko. Angleščino že precej dobro obvladam, nemščino pa se učim šele leto dni.« Tudi Marica je odličnjakinja že v vseh razredih višje gimnazije. TIČO (tako pravijo sošolci NADIZARJU MATIJI, osmošolcu iz Kranja) je bil tudi med povabljenimi pri sprejemu v avli Stavbe Okrajnega ljudskega odbora. »Ze od prvega razreda osnovne šole sem odličnjak. Študiral bom medicinol« Po končani gradbeni sezoni (Nadaljevanje s 1. strani) Torej prodajalci in kupci hkrati. Malone vsa Gorenjska je polna dobrega apnenca. Toda apno kljub tenui uvažamo od drugod. Se bolj nerazumljivo je, da uvažamo posek iz Ljubljane, čeprav bi ga lahko dobili bliže. Podobnih stvari je več. Vse to kaže, da je v gradbeni operativi premalo koordinacija; Malone vsako podjetje do zadnjega obrtnika dela ločeno. Čeprav vsakdo vitli »noge problemi1 in težave, se jih sam ne loti in jih tudi ne bi zmogel. Mimo tega je vrsta nerešenih vprašanj o z zazidalnih okoliših, o urbanistični ureditvi, o privatni in zadružni gradnji, o strukturi in« kvaliteti stanovanj itd. O takih in dragih problemih gradbene dejavnosti bo spregovoril okrajni ljudski odbor na eni prvih sej. Večino problemov pa bodo morali rešiti občinski ljudski odbori. Gre za to, da je treba kropiti zmogljivost gradbene dejavnosti in jo čim racionalneje usmerjati in uporabljati. K. M. ZBOR VOLIVCEV NA GOLNIKU Pretekli teden je bil na Golniku zbor volivcev. O preteklem in bodočem delu ObLO Kranj je govoril tov. Franc Puhar, predsednik ObLO, o delu krajevnega odbora Gorice pa je govoril tov. Udir. Volivci so predlagali, da bi prihodnje leto asfaltirali cesto Gorice—Golnik, osnovno šolo v Goricah pa bi bilo nujno razširiti, ker sedanji prostori nikakor ne zadostujejo potrebam. PRVI JUGOSLOVANSKI STANDARDI V SLOVENŠČINI Norme, oziroma predpise, ki točno določajo kakšno mora biti blago, da zasluži ime kamgarn, rezilno jeklo in podobno, imenujemo standarde. S takimi standardi povsod v svetu določajo lastnost izdelkov in način izdelave, kvaliteto in razmerje surovin, gostoto, odpornost, dimenzije in podobno. Pri nas, v Jugoslaviji, so se vse do osvoboditve posluževali nemških standardov. Zdaj pa izdelujejo domače. Zaradi lažjega razumevanja in tudi zaradi pravilnih prevodov raznih novih izrazov zdaj izdajajo te standarde tudi v slovenščini. Doslej so že objavili 22 standardov, v glavnem o sadju in o nekaterih žitaricah in njenih izdelkih. A. L. DVE OTROŠKI IGRIŠČI V RADOVLJICI Na seji občinskega odbora Društva prijateljev mladine Radovljica, ki je bila pretekli teden, so se pomenili o delu v Tednu otroka, ki je dobro uspelo. S sredstvi, ki jih je odbor dobil ob omenjenem tednu, bodo pričeli s pripravami za dve otroški igrišči. Eno naj bi bilo v novi naselbini, drugo pa sredi mesta. Poleg tega so pregledali tudi delo mlečnih kuhinj po šolah, ki so vse pričele z delom. Delo teh je zadovoljivo. Vendar je še potrebnih precej izboljšav, da bodo te kuhinje res nudile tisto, kar se od njih pričakuje. Predvsem je pomemben sklep odbora, da bo v kratkem organiziral dvo ali tridnevni tečaj za pripravljanje malic v teh kuhinjah. N. R. LITERARNO GLASILO JESENIŠKE MLADINE 28. novembra je bila dotiskana 1. številka »Plamena«, »literarnega glasila Gimnazije Jesenice in jeseniške delavske mladine«, kakor piše na ovitku. Prva številka prinaša prispevke članov literarnega krožka na jeseniški gimnaziji. — Predvsem presenečajo odlične ilustracije in kar tri celostranske umetniške priloge (Čučnik) ter tople, doživete pesmi Mihaele Zem-ve. S svojo preprostostjo seže do srca Doživljaj iz šole (Siljak), medtem ko je v ostalih delih močno čutiti neživljen jskost ali tuje literarne vplive. Uredništvo napoveduje štiri številke v tekočem šolskem letu in vabi k sodelovanju tudi delavsko mladino. Gmotno sta novi časopis podprla UO Železarne in občinski komite LMS. -zk JEZIKOVNI IN STROKOVNI TEČAJI NA JESENICAH Ze nekaj let prirejajo na Jesenicah jezikovne in strokovne tečaje za odrasle. Ker je pričetek teh tečajev letos nekoliko zakasnil, je povpraševanje po njih izredno veliko. Kaže, da bo obisk letošnjih tečajev, ki bodo pričeli decembra, še posebno številen. Razpisani so začetni in nadaljevalni tečaji nemškega, angleškega, francoskega in italijanskega jezika ter začetni in nadaljevalni tečaj za stenografijo. Ostale strokovne predmete bodo poučevali v administrativnem tečaju, ki je že začel z delom. — Tečaje prireja izobraževalni center pri Svetu Svobod in prosvetnih društev občine Jesenice. Na tečajih predavajo priznani strokovnja-kii-padagogi. U. ZLATI JUBILEJ V LOMU Robežova mama in nta iz Loma nad Tržičem sta nedavno praznovala 50 let skupnega življenja. Trnova in poštena pot obeh je poznana daleč naokoli. Borci NOV I Una bodo vse čase hvaležni, saj sta jim nudila vse, kar sta imela. Taka sta ostala do danes. Vsa družina je lahko ponosna na tako mater in očeta. Ponosni smo vsi va-Sčani, občani, in jima čestitamo ob življenjskem prazniku z željo, da bi še dolga leta ostala med nami. MS KRANJ, 5. DECEMBRA 1958 5 plenuma ObSS v Radovljici Kako smo počastili Dan republike? Na nedavnem plenumu Občinskega sindikalnega sveta v Radovljici so največ govorili o načrtu bodoče komunalne dejavnosti v korist splošnega družbenega standarda t tej občini. Predsednik ObLO tovariš Jaka Eržen je pri tem pojasnil, da je za Radovljico še zmeraj najaktualnejši problem mesarija. Zdaj koljejo živino na 5 krajih. Toda obstoječi prostori ne ustrezajo higienskim in sanitarnim zahtevam. Nujno je urediti centralno klavnico in mesarijo v Radovljici. Idejni načrti in tudi investicijski program za te lokale so že pred izgo*ovit-vijo. Celotni stroški bodo znašali kakih 30 milijonov dinarjev. Občina bi zmogla do kakih 6 milijonov dinarjev. Približno toliko bi zmogla tudi ostala mesarska podjetja. Toda še vedno primanjkuje kakih 18 milijonov, kar skušajo kriti s prispevki vseh ostalih industrijskih podjetij v občini. O tem, koliko bi vsak kolektiv oziroma podjetje prispevalo za ureditev centralne mesarije, o tem so se pogovorili že tudi predstavniki zainteresiranih gospodarskih organizacij. Tovarna verig je menda pripravljena prispevati 2 milijona, kajti blizu 4 milijone predvidevajo za investicije pri urejevanju trgovskih lokalov v novem stanovanjskem bloku. Podjetje Plamen v Kropi namerava vložiti približno 15 milijonov dinarjev investicij za stanovanjsko gradnjo v prihodnjih dveh letih in za to nima sredstev za skupni prispevek Mestna slaščičarna in kavarna v Kranju je v četrtek, 27. novembra, zabeležila pomemben dogodek. V Tavčarjevi ulici je odprla sodobno urejeno slaščičarsko delavnico, ki sodi med najmodernejše v državi. Glavne koristi, ki jih obetajo prostori, slaščičarski stroji in druga oprema, je predvsem povečana zmogljivost. Slaščičarna bo lahko poslej zalagala s suhim pecivom vso Gorenjsko. Povečan bo tudi asortiment; mimo peciva bodo izdelovali tudi nekatere vrste bonbonov (Na sliki) Pogled v enega izmed štirih prostorov pri gradnji mesarije. Toda po prvih obetih bo podjetje »Almira« v Radovljici prispevalo kar dva milijona, prav toliko tudi Kemična tovarna v Podnartu, medtem ko bi Sukno Zapuže dalo 200.000 dinarjev. Tudi obljube »UKO« (Umetna kovinska obrt) v Kropi so za 200 tisoč dinarjev, ker vsaj milijon dinarjev nameravajo dati za adaptacijo pekarije v Kropi, ki je tam tudi zelo potrebna. Kolektiv lesnega podjetja »Jelka« pa je že delno obljubil ves potrebni les za gradnjo mesarije in klavnice. Take so glavne, neuradne, še ne obvezne obljube posameznih kolektivov oziroma predstavnikov. Sindikalne organizacije bodo skušale povsod podpreti te predloge in s skupnimi napori rešiti enega od perečih problemov v tej občini. Zaradi pomanjkanja enotne, urejene klavnice je namreč preskrba z mesom in mesnimi izdelki dokaj slaba, čestokrat je celo ogroženo zdravje potrošnikov. Mimo tega nameravajo v prihodnjem letu začeti oziroma nadaljevati tudi druga dela, katerih namen je, da bi neposredno izboljšali življenjske pogoje zaposlenim. — Močne so zahteve, da bi čimprej dokončali vodovod na desnem bregu Save, kjer je še zmeraj 20 naselij brez pitne vode. Zelo potrebna je tudi avtobusna postaja v Radovljici in v Lescah, upravičene so zahteve, da bi čimpreje uredili trgovske lokale v Radovljici, v Podnartu in drugod. Hkrati so zahteve za preurejevanje šolskih prostorov in podobno. Največ sredstev v prihodnjem letu pa je predvidenih za gradnjo stanovanj — 70 milijonov dinarjev. Večina gre za nadaljevanje že začetih gradenj. Program o gradbeni dejavnosti za prihodnje leto so dali v pretres vsem sindikalnim organizacijam v podjetjih. Dokončno pa bo o tem razpravljal Zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora. R. C. Tudi letos so prebivalci širom po vali so pevski zbor, recitatorji in V nedeljo bodo v Kopra izročili prometu novo tovorno pristanišče V nedeljo, 7. decembra, bodo v Kopru slovesno izročili prometu Bovo tovorno pristanišče, ki ga je zgradil kolektiv Vodne skupnosti v Kopru. Ob slovenski obali bo prvič pristala prekooceanska ladja. Zamisel o izgradnji koprskega Pristanišča je že zelo stara. Po »adnji vojni je do leta 1954 prebivalstvo obalnega pasu Istre težilo k Trstu, življenje teh ljudi je bilo ozko povezano z morjem. Z izgubo Trsta so Slovenci ob morju tudi zgubili možnost za gospodarsko udejstvovanje v pomorstvu. Pozne-Je je ustanovitev Splošne plovbe v Piranu olajšala položaj v pomorskem gospodarstvu, saj je priteg-ni'a del kadra v svoje okrilje. — ^di Izola je kmalu organizirala ribjo industrijo in ribištvo. Koper Kot največje mesto in središče *DO BO ZGRADIL NOV MOST V ZIREH? Leseni most preko Sore v Zireh, ■J vodi na Primorsko in ki je bil l9">"a|en še med vojno, je začel razpadati. Leseno konstrukcijo so Iz e'a v leto popravljali, kar pa mo-*lu ni moglo povsem obvarovati. r<>d neka) dnevi so morali eno ,tr*n mostu celo zapreti. Koristniki ,0 vprašu|e)o, kdo se bo končno iotil učinkovitih popravil ali gradijo novega mostu? Pred časom Jo ,rnH most nosilnost 3 t, kolikšno •""•mealtev zmore danes, tega Oihče ne vć. Vsekakor pa Je pre- 0,1 za kamione in avtobuse tve-Ban. Na gradnjo novega mostu so '»kalni organi opozar|all že dalj Časa, vendar brez uspeha. Zima |e pr,,d vrati; vse torej kaže, da bo m°rala gradnja čakati primernejšega vremena. Kako pa bodo urav-Daval| promet dotlej, je Se vedno ""Pojasnjeno vprašanje. -an obalnega področja pa ni imel nobene dejavnosti, ki bi bila v ozki povezavi z morjem. Reševanje problema zaposlitve delovne sile in iskanje možnosti za hitrejši razvoj gospodarstva in končno še spoznanje, da je pomorsko gospodarstvo ti,sta panoga, na katero naj se obalni pas predvsem naslanja, je privedlo do tega, da se je začela ne samo graditev operativne obale, ampak so začeli resneje misliti tudi na nadaljnji razvoj pristanišča kot podjetja in kot jedra, okoli katerega se bo v prihodnje razvijalo gospodarstvo celotnega obalnega pasu. Od vsega jugoslovanskega pomorskega prometa odpade skoraj 50 % na reško pristanišče. Lani je bilo v vseh naših pristaniščih nad 8 milijonov 915.000 ton prometa, •bd tega samo na Reki 4,154.000 t. Strokovnjaki računajo, da je bila operativni zmogljivost reškega pristanišča izkoriščena že leta 1954 pri prometu 2,075.925 ton. Zaradi občutnega povečanja prometa v letih od 1954 do 1957 so se pokazale najrazličnejše negativne posledice. Ladje morajo dalj časa čakati v pristanišču ali na sidrišču pred pristaniščem, kvaliteta pristaniških uslug pada itd. Jugoslavija izvaža in uvaža danes preko Trsta na leto približno 150.000 ton blaga. Do tolikšnega prometa preko Trsta je prišlo predvsem zaradi tega, ker nekatere ladijske linije ne gredo na Reko, ki je na dnu Kvarnerskega zaliva preveč oddaljena od mednarodne prono po sredi Jadrana proti Tržaškemu zalivu, medtem ko bi se že za tovor približno 200 ton splačalo pristajanje teh ladij v Kopru. 2e 400 metrov operativne obaje v Kopru, kolikor jo predvideva investicijski program, bo dajalo približno milijon in pol dolarjev de-vtznega dohodka letno, zdaj je zgrajenih sicer šele 135 metrov operativne obale, vendar je to že prvi korak za razvoj koprskega pristanišča in možnost za začetek tovornega pomorskerja prometa pre ko našega ozemlja. St-roški za zgra- ditev prve etape znašajo 205 milijonov 119.683 dinarjev, od tega odpade za izkop morskega dna s »Petrom Klepcem« 89,676.600 din, sama operativna obala pa stane 115,443.083 dinarjev. Vodna skupnost v Kopru je že izdelala in predložila investicijski program za zgraditev nadaljnjih 135 metrov operativne obale kot drugo etapo gradnje koprskega pristanišča. Ta program je Izvršni svet Ljudske republike Slovenije že odobril. 3-ler Gorenjski lepo počastili Dan republike. Posebno lepe proslave so priredili zlasti manjši kraji. V Kranju je bila slavnostna akademija v počastitev Dneva republike v četrtek, 27. novembra. Nastopili so moški, ženski in mešani pevski zbor »France Prešeren« pod vodstvom Petra Liparja. — V Stra-žišču je priredilo proslavo DPD Svoboda. Program sta izvajala solista ljubljanske Opere Langus in Mlejnikova, medtem ko so ostali del programa izvajali baletna sekcija, moški pevski zbor in novo ustanovljeni orkester Svobode. — Tudi na Primskovem so se na proslavo lepo pripravili. Program so sestavili s skupnimi močmi DPD Svoboda, dijaki STTŠ in učenci osnovne šole. Na Jesenicah so se letos vrstile proslave v počastitev Dneva republike domala ves teden. Prvo proslavo so priredili v bolnišnici. Program so izvajali bolniki, uslužbenci bolnišnice, dijaki jeseniške gimnazije, član Cufarjevega gledališča in pevski zbor jeseniške Svobode. Lepo proslavo je priredilo tudi trg. podjetje »Zarja«. Mimo treh šolskih proslav v Čufarjevem gledališču so v počastitev praznika v domu Partizan razstavljali svoja dela šolski krožki, medtem ko je bila v Delavskem domu odprta razstava foto-kluba Jesenice. Osrednja proslava je bila na večer pred praznikom v domu Partizan. Program so izvajali gojenci Glasbene šole, godba na p;hala in pevski zbor jeseniške Svobode. V Radovljici je bila svečana akademija na večer pred Dnevom republike. Ob tej priložnosti je predsednik občine Jakob Eržen podelil odlikovanja zaslužnim prosvetnim delavcem. V nadaljevanju proslave je orkester zaigral Dvo-fakove Slovanske plese in Parmo-vo skladbo Triglavska roža. Ob tej priložnosti so nastopili še člani TVD Partizan in dijaki obeh osemletk z recitacijami in simboličnimi slovenskimi plesi. Zelo mikaven je bil tudi nastop vokalnega okteta A. T. Linhart, ki je zapel 4 pesmi. V Kranjski gori je DPD Svoboda »Slavko Cerne« tudi letos pripravilo za 29. november proslavo z pestrim programom. Prvi gledalci so začeli prihajati v dvorano kar dve uri pred pričetkom. Program so izvajali mladinke in mladinci, instrumentalni ansambel Svobode ter pripadniki JLA. Prijetna poživitev so bile smiselno naštudirane in precizno izvajane ritmične vaje. Na Dovjem so pripravile proslavo množične organizacije. Sodelo- igralci, ki so nastopili v dramatiziranih prizorih. V posebno uspeli točki so nastopili pionirji. Tudi kinematografsko podjetje je pripravilo za praznike kvaliteten program: poleg dveh filmov za mladino so vrteli tudi dva za odrasle. Na Golniku je bilo v okviru proslav več prireditev. Na večer pred praznikom je bila v domu kulture sveča~na akademija. Največje doživetje tega večera je bil koncert Slovenske filharmonije iz Ljubljane pod taktirko Sama Hubada ter solisti ljubljanske Opere Janez Lipu-šček, Sonja Hočevarjeva in violinist Dejan Bravničar. — Več kulturnih prireditev pa so v dneh pred Praznikom republike priredili bolniki instituta za TBC ter pionirji in pionirke. ŽIČNA CESTA DOLGA ŠTIRI LETA IZROČENA NAMENU Zapisek z otvoritve žičnice na Vitranc Letos je bil Dan republike mrzel in meglen. Neprijetno vreme pa ni zadržalo številnih športnikov, planincev, turi,stov in drugih, da ne bi pohiteli v Kranjsko goro in prisostvovali otvoritvi žičnice na Vitranc. Zgodaj zjutraj 29. novembra se je občinstvo začelo zbirati pri vstopni postaji žičnice ob cesti Kranjska gora—Podkoren. Prispela je tudi godba na pihala jeseniške Svobode, ki je z veselimi koračnicami pomirjevala nestrpno občinstvo, ki je hotelo čimprej preizkusiti žičnico s prvo vožnjo na vrh Vitranca. Nekaj pred 11. uro je stopil na tribuno predsednik gradbenega odbora in ljudski poslanec Maks Dimnik, ki je v imenu Sveta za turizem občinskega ljudskega odbora Jesenice in gradbenega odbora žičnice pozdravil navzoče, se jim zahvalil za množičen obisk in poudaril pomen nove žičnice, ki jo bodo poslej s pridom uporabljali, smučarji, planinci, turisti in naša šolska mladina na svojih izletih. Zahvalil se je vsem, ki so pomagali z gradnjo tega pomembnega objekta odpreti vrata razvoju turizma v Zgornjesavski dolini. K uspehu so čestitali in poudarili njen pomen še predsednik ObLO Jesenice tov. France Treven, predsednik smučarske zveze Slovenije dr. Dougan, predsednik plar.in.ke zveze Slovenije F. Košir, predsednik Turistične zveze Gorenjske D. Horjak, zastopnik JLA pukovnik Svigelj in drugi. Po odigrani himni je predsednik ObLO Jesenice prerezal trak, otvoril žičnico in se Naročajte in čitajte „Glas Gorenjske" -najbolj bran časopis na Gorenjskem prvi popeljal na Vitranc. Njemu so sledili predsednik OLO Kranj tov. Vinko Hafner in drugi predstavniki oblasti, ustanov in organizacij; le-tem je sledilo tudi ostalo občinstvo, ki se je ves dan vozilo na Vitranc in nazaj. Medtem ko so prvi preizkušali novo žičnico-enosedežnico, je predsednik gradbenega odbora tovariš Dimnik pojasnjeval potek gradnje in važnost žičnice, ki so jo gradili 4 leta. Objekt je bil dograjen s pomočjo Občinskega ljudskega odbora Jesenice, Okrajnega ljudskega odbora Kranj, Smučarske zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije in drugih, ki so prispevali skupno 48 milijonov dinarjev. Vožnja z žičnico je udobna in hitra. Na prvi trasi traja nekaj nad 13 minut, na drugi pa komaj '0 minut. Višinska razlika 2217 m dolge žičnice je 750 m in je predvsem opazna na drugi trasi. To pot drugega razen žičnice nismo mogli občudovati, kajti megla je bila tako gosta, da smo videli ie po nekaj metrov daleč. Ko smo se vračali po prvi trasi z vrha Vitranca do Budinekovega vrha, smo izstopili in se pogreli v mikavno urejeni restavraciji, ki jo odlikuje predvsem dobra postrežba. Ko bo dograjen, če že ne dom, pa vssj podoben gostinski obrat tudi na vrhu Vitranca, bo prišla žičnica šele do pravega izraza; takšno je bilo vsesplošno mnenje navzočih. Z Budinekovega vrha smo se pripeljali po prvi trasi do vstopne postaje ob cesti I. reda. Ker se je vreme boljšalo in se je megla redčila, se nam je zahotelo še ene vožnje, da bi videli tudi drugo Stran, ki jo nudi žičnica; razgled je baje brez primere. Odsvetovali so nam, kajti vrh Vitranca je bil še vedno obdan z meglenim morjem. Nobenega dvoma ni — novo zgrajena žičnica na Vitranc je odličen objekt, ki bo razvoju turizma v zgornji savski dolini odprl vrata na stežaj. Žičnica bo poslej obratovala vsak dan. U. Okrajno sodišč^ v Rado/luci imi 011070 cUla 5 prebivalci iz delavnih naselij ni f^BiiaibL - Nilogi sindikatov in Ijaijo uii/*:s3, di sebi zi izobraževanje teh ljudi Ena bistvenih potez socialističnega človeka je njegova prežetost z idejo humanizma, ki se odraža tudi v medsebojnem spoštovanju. Zal pa so pred našimi sodišči ze.o pogosti prav primeri občutnega ne-spoštovanja sočloveka. Na dan prihajajo razne žalitve, ki jih zaradi »sočnega« načina izražanja ne moremo na tem mestu zapisati. Oglejmo si nekaj primerov iz tega področja: Okrajno sodišče v Radovljici ima veliko opravka s prebivalci Jesenic, kar je spričo pestrosti sestave prebivalstva in stalnega dotoka novih ljudi tudi razumljivo. Letos so bile v kazenskem postopku 'z radovljiške občine 103 osebe, *z blejske 74, iz bohinjske 25, z Jesenic pa kar 321. Ce bi napravili analizo posameznih ulic na Jesenicah, bi ugotovili, da prodnjačijo ulica Toneta Cufarja, Savsko nabrežje, Cesta bratov Ruparjev in Javorniška pot, torej ulice, kjer so delavska naselja. Prednjačijo pa predvsem kazniva dejanja zoper čast in lahke telesne poškodbe. Zanimivo je, da imajo ženske pri kaznivih dejanjih kar precejšen delež. Tolikšen priliv kaznivih dejanj prav iz področij delavskih naselij nam nujno narekuje določene ukrepe. Nemogoče bi bilo trditi, da ;e delavski razred pri nas reakcionaren (ker imajo sodišča največ opravka z ljudmi iz vrst delavcev), temveč gre še vedno za razmeroma nizko stopnjo kulturne razgledanosti. Ob bežnem obisku Jesenic vsakdo lahko ugotovi, da pristojni organi slabo skrbijo za pravilno uporabo prostega časa delovnega človeka. Delavci so prisiljeni zahajati v gostinske lokale ali pa prebiti ve,s dan v slabih barakah. Prav življenje v barakah je vse preveč »pesOro«. Hazardiranje, pretepanje, žalitve, razni delikti zoper javno moralo in podobno so na dnevnem redu. V teh naseljih je cela vrsta divjih zakonskih zvez. Ko pa se taka dvojica razide, pride do skoraj nemogočih izpadov, kot na primer pred nedavnim, ko je neki delavec bivšemu dekletu pobral vse obleke, ki jih ji je nakupil, in bi jo bil tudi slekel, če ne bi vmes posegli starši. Do takih grobih in nemogočih izpadov pride predvsem zaradi ne-razgledanosti in včasih tudi zaradi primitivnosti prizadetih. Potrebno bi bilo, da bi pristojni organi na Jesenicah začeli vztrajno borbo za pošolsko izobraževanje. Vzporedno z dvigom proizvodnje prihajajo v naša podjetja ljudje iz zaostalih krajev naše države, ljudje brez proletarskih tradicij, navajeni oo-nekod še na patriarhalni način življenja, nevajeni družbene discipline in samosvoji v običajih. Taki ljudje se težko vključijo v nagli tempo proizvodnje, ko se znajdejo v novem okolju, še bolj težko pa se privajajo na nove odnose, ki so lastni zavednemu proletariatu z veliko tradicijo, kot je to primer prav na Jesenicah. Marsikje pa seveda ti ljudje tudi naletijo na čuden odnos, štejejo jih za »prite-pence« in često pride tudi do grobih šovinističnih izpadov. Naloga Sindikatov in ljudske univerze jo, da poseže v delavska naselja in morda celo s pritiskom tovarniškega vodstva začne z najrazličnejšimi predavanji, ki bi pripomogla k izoblikovanju boljše družbene zavesti teh ljudi. Jasno je, da uspehi ne bodo bliskoviti in da bo do sporov še vedno prišlo. Nastane pa vprašanje, ali je umestno, da mora v te odnose posegati sodišče. Vse preveč smo že pozabili na sindikalna to-variška razsodišča, kjer bi se ljudje lahko pogovorili brez posebnih formalnosti in dosegli poravnave, ki bi bile nedvomno boljše kot one s sodišča. Pogosti spori med posamezniki izven delavskih naselij pa nas silijo k obravnavanju vloge hišnik svetov. Hišni sveti niso samo jo-spodarski organi, temveč so organ družbenega upravljanja. Dolžni so torej skrbeti tudi za urejanje medsebojnih odnosov, za dvig družbene morale na svojem področju. — Zal pa so hišni sveti zašli predvsem v svojo ozko gospodarsko problematiko za vzdrževanje hiš, pozabili pa so, da je tudi vprašanje sožitja med stanovalci področje njihove dejavnosti. Janez Šinkovec 595^^^5845979252799^72 4 GI«f* Gorenjske KRANJ, 5. DECEMBRA 1958 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljanska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04 Privatnikom ne objavljamo oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede, naročniki imajo 50 odstotkov popusta. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je 475, uredništva 397. Vespo, Lambretto, avto In kolo, pa tudi bunde ter razne vrste krombi štofov Vam hitro in točno dostavi O. Sefič, Trst, Via Giulia It. 5. V Kranju ali bližnji okolici Iščem s I. decembrom skromno opremljeno sobico. Naslov v oglasnem oddelku 2043 Prodam kravo 8 mesecev brejo. Okroglo 12 2044 Prodam korenje 3000 kg ali zamenjam za slamo. Okroglo 13. 2038 Šivalni stroj vam najbolje in najceneje popravi delavnica Omejc I. Kranj, Cesta Iva Slavca 2 — Jelenov Klanec, obrtnik z obrtnim dovoljenjem. Ne nasedajte šuš-marjem, ki nimajo za to strokovnega znanja in dovoljenja. Prodam dobro ohranjeno zakonsko spalnico (mehak les) otroško posteljo z mrežastim vložkom In žimnico ter železni štedilnik na dve plošči. Naslov v oglasnem oddelku. 2077 Prodam 12 tednov brejo svinjo, 2 prašiča 25 kg težka. Cerklje 54. 2078 Prodam emajliran Štedilnik. Cena 6.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 2079 Prodam motorno kolo »Puch« 175 ccm SVS s prevoženimi 7.000 kilometrov. Perko Frido, Zali rovt 5, Tržič. 2080 Prodam žensko italijansko kolo, kompletno — Hotemože 15, Preddvor. 2081 Prodam žimnice. Cena primerna. Naslov v oglasnem oddelku. 2082 Prodam vzidljiv štedilnik in parni kotel. Naslov v oglasnem oddelku. 2083 Prodam seno in otavo. Naslov v oglasnem oddelku. 2084 Prodam otroške čevlje malo rabljene za 4 do 6 let in 8 do 12 let stare otroke ter plašče za 8 do 12 let stare otroke. Naslov v oglasnem oddelku. 2085 Kmetijska zadruga 2iri proda motorno kosilnico znamke AV-STRORAPID po knjižni vrednosti. Interesenti naj se zglasijo ustmeno ali pismeno na upravi KZ. 2086 Iščem pridno dekle za pomoč v gospodinjstvu. Kranj, Kokrški breg štev. 3. 2087 Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52-644/57) ter v zvezi z 58. členom prečiščenega besedila uredbe o kmetijskih zadrugah (Ur. list FLRJ, it. 18-348/58) razpisuje mesto upravnika KMETIJSKE ZADRUGE PODBLICA Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. srednja strokovna izobrazba — gozdarski tehnik; 2. nižja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso v gozdarstvu ali sorodni panogi. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do 15. decembra 1958. Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52-644/57) ter v zvezi z 58. členom prečiščenega besedila uredbe o kmetijskih zadrugah (Ur. list FLRJ, št. 18-348/58) razpisuje mesto upravnika KMETIJSKO-GOZDNE ZADRUGE JEZERSKO Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. srednja strokovna izobrazba — kmetijski ali gozdarski tehnik; 2. nižja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso v kmetijstvu, gozdarstvu ali sorodni panogi. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom in z dokazili o dosedanji zaposlitvi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do 15. decembra 1958. Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52-644/57) ter v zvezi z 58. členom prečiščenega besedila uredbe o kmetijskih zadrugah (Ur. list FLRJ, it. 18-348/58) razpisuje mesto upravnika KMETIJSKE ZADRUGE SENCU* Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. Popolna srednja šola — kmetijski tehnik; 2. Nepopolna sred. šola z najmanj 5-letno prakso v kmetijstvu. Ponudniki morajo pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom in dokazili o dosedanji zaposlitvi poslati na Občinski ljudski odbor Kranj do 15. decembra 1958. Opekarna Dvorska vas pri Begunjah razpisuje delovno mesto GRADBENEGA DELOVODJE Plača po tar. pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. , Remont čevljarskih strojev Stru-ževo Kranj zaposli takoj mojstra za strojno ključavničarsko stroko. Pogoj strojna delovodska šola, najmanj petletna praksa v vodenju dela v delavnici. Plača po tarifnem pravilniku. 2088 Sprejmemo dva pekovska pomočnika takoj. Pismene ponudbe poslati na »Delikateso« Kranj, Maistrov trg 11. 2089 Dam nagrado 10.000 din,, kdor mi preskrbi sobo v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 2090 Dve mirni dekleti iščeta o-premljeno sobo. Ena v prostem času pomaga šivati. Naslov v oglasnem oddelku. 2099 Inozemski koncertni radioaparat z dvojnim UKV 10 cevni, popolnoma nov, prodam. Tržič, Cesta JLA št. 22. »Jelovica« Medzadružno lesni kombinat Skopja Loka išče administrativno moč za personalno službo. Pogoji: srednja šolska izobrazba. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Ribiška družina Tržič sprejema prošnje za sprejem v članstvo zaključno do 10. decembra tega leta. Prošnje pošljite na naslov Ribiška družina, Tržič, C. JLA št. 2. 2091 Preklicujem kot neresnične svoje trditve glede Jazbec Marije iz Zg. Dupelj št. 48, češ da bi si bila prisvojila nekaj mojega denarja in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Cebulj Ivana, Zg. Duplie št. 49. 2092 Preklicujem št. bloka 38803 izdanega v Komisijski trgovini Kranj dne 6. oktobra 1958. 2093 Izgubil sem 3. decembra od Iskre do mesta Kranja denarnico z dokumenti. Najditelja naprošam naj proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku. Denar lahko obdrži. 2094 Kdor ve, kje se nahaja lovski pes terier, rjav, ki je bil v torek 25. novembra odpeljan izpred »Transturista« v Škof ji Loki, prosim, da proti nagradi sporoči na naslov: Mrak, Log, Šk. Loka 2095 Železna peč znotraj obložena s šamotom, srednje velikosti s pripadajočimi cevmi, vse v dobrem stanju, je naprodaj pri Uršiču, Kranj-Labore, Škofjeloška c. 2 2096 Prodam skoraj nov moped »Puch« Colibri. Prevoženih 4000 kilometrov. Ciril Zupan, Mošnje (mlin-žaga), p. Brezje. 2097 Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu dvakrat tedensko. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku. 2098 OBJAVA Zavod za desinfekcijo in deratizacijo iz Maribora bo v drugi polovici imseca decembra izvršil deratizacijo (uničevanje podgan) v Kranju. Lastniki stanovanjskih hiš, obrtna in trgovska podjetja in ustanove naj potrebo po deratizaciji javijo občinskemu sanitarnemu inšpektorju najkasneje do 12. 12. 1958. Deratizacija se bo izvršila na stroške lastnikov. Občinski lj'idski odbor KRANJ Razpis Upravni odbor Klimatičnega zdravilišča »Tone Cufar«, Dvorska vas p. Begunje na Gorenjskem razpisuje 2 MESTI VZGOJITELJEV Pogoj: sred. strokovna izobrazba Nastop službe takoj, samsko stanovanje preskrbljeno Pismene prijave z življenjepisom in dosedanjimi zaposlitvami sprejema uprava zdravilišča Rok za vlaganje prijav po tera razpisu poteče po 30 dneh po objavi razpisa OBJAVA V soboto, 6. decembra bo ob 8. uri dopoldne v poslopju i. državne gimnazije v Kranju seminar za učitelje petja. Popoldne pa bo redna pevska vaja okrajnega UPZ Stane Žagar, Kranj. Vabljeni! »STORŽIČ« Kranj: 5. in 6. decembra ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni cinemascope film »mister roberts«, 6. decembra ob 22. uri premiera am?riškeria barv. cinemascope fi'ma »dama tn potepuh«. 7. decembra ob 9. uri matineja slovenskega filma »dolina mtru«. Ob 10.30 premiera francoskega filma »dela se dan«, ob 13. uri ameriški barvni cinemascope film »dam<\ IN POTEPUH«, ob 15., 17. in 19. uri ameriški barvni cinemascope film »mister roberts«, ob 21. uri premiera ameriškega barv. cinemascope filma »velika bi-koborba«. CENJENI NAROČNIKI Te dni smo po pošti razposlali obvestila o vplačilu naročnin za PRVO POLLETJE prihodnjega leta. Naprošamo Vas, da vplačila ne ©dklanjate, ker s tem prihranite nam in sebi razne nevšečnosti. Kolikor ste seveda trenutno v denarni stiski, lahko plačujete tudi v mesečnih obrokih. Ne pozabite: Če boste imeli plačano polletno naročnino, boste udeleženi pri velikem nagradnem žrebanju, ki ga pripravljamo v začetku prihodnjega leta! Če pa imate vplačano vnaprej vsaj mesečno naročnino, ste nezgodno zavarovani! UPRAVA Zavod za zaposlevanje invalidnih in drugih oseb Kranj je odprl popravljalnico čevljev. Čevlje sprejemamo v popravilo vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 12. ure na Titovem trgu št. 2 (bivša gostilna pri Peterčku). ISKRA Tovarna elakrotehničnih in finomehaničnih izdelkov KRANJ sprejme: INŽENIRJA ali STAREJŠEGA TEHNIKA z znanjem angleščine, francoščine in nemščine kot vodja odseka za dokumentacijo. INŽEVIRJA KEV1IJE za organski laboratorij začetnika ali s prakso na področju umetnih mas in lakov. TEHNIK A-KEMIK A za organski laboratorij s prakso (lahko tudi začetnik) s področja umetnih mas in lakov. TEHNIKA-METALURGA z livarsko prakso ali začetnika. TEHNIKA-KEMIKA za korozijski laboratorij — začetnika ali s prakso na korozijskem področju. RACUNOVODIO za restavracijo »Iskra« s 5 letno prakso v gostinski stroki. UPRAVNIKA RESTAVRACIJE »Iskra« z ekonomsko srednjo šolo ali najmanj 3 letno prakso na vodilnih položajih v gostistvu. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in strokovne Izobrazbe pošljite»nj navedeni naslov aH se zglasite osebno v personalnem oddelku tovarne. Nastop službe je zaželen takoj po dogovoru. »TRIGLAV«, Primskovo: 6. decembra ob 19. uri slovenski film »dolina miru«, 7. decembra ob 15., 17. in 19. uri amer. barv. cinemascope film »dama IN potepuh«. »SVOBODA«, Stražišče: 6. decembra ob 18. in 20. uri premiera franc. filma »dela SE d \N«. 7. decembra ob 14. uri slovenski film »dolina miru«, ob 16. uri premiera sov. barv. filma »mehikanec«, ob 18. in 20. uri jugoslovanski film »h-8«. Naklo: 6. decembra ob 19. uri premiera sovj. barv. filma »mehikanec«, 7. decembra ob 16. in 19. uri amer. barv. cinemascope fi'm »velika btkoborb^«. »KRVAVEC«, CERKLJE: 6. in 7. decembra ital. barv. film »atila«. — Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 19. uri. »RADIO«, JESENICE: 6. in 9. decembra češki barvni vistavision film »dobri vojak švejk«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah pa ob 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri matineja mladinskega filma. »PLAVŽ«, JESENICE: 6. in 9. decembra nemški film »pot V bamsdorf« — predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah pa ob 16., 18. in 20. uri, ter ob 10. uri matineja mladinskega filma. ŽIROVNICA: 6. in 7. decembra jugoslovanski film »crni biser«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 20. uri. DOVJE - MOJSTRANA: 6. in 7. decembra amer. film »mojih 6 kaznjencev«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 19. uri. KOROŠKA BELA: 6. in 7. decembra češki barvni film »dobri vojak svejk« ii. del, 8. decembra nemški film »pot v bamsdorf«. Predstave v soboto in ponedeljek ob 19. uri, v nedeljo pa ob 17. in 19. uri. BLED: 5. do 7. decembra ameriški barvni cinemascope film »princ valiant«. Predstave v petek ob 20. uri, v soboto ob 17. in 20. uri, v nedeljo pa ob 14, 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri matineja. RADOVLJICA: 5. in 6. decembra ob 20. uri ter 7. decembra ob 15.30, 17.30 in 20. uri ter ob 10. uri matineja slovenskega filma »KALA«. LJUBNO: 5. in 7. decembra slovenski film »ne Čakaj na maj«, 6. decembra amer. film »trinajsta ura« — predstave v petek in soboto ob 19.30 uri, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri. »SORA«, SKOPJA LOKA: 5. do 7. decembra jugoslovanski film »v soroto zvečer«. »OBZORJE«, 2ELEZNIKI: 5. decembra ob 20. uri ter 7. decembra ob 15. in 19.30 uri ameriški barvni film »POKLICI M ZARADI UMORA«. ZlRI: 6. decembra ob 20. uri ter 7. decembra ob 19.30 uri ameriški film »NE BODO MI VERJELI«. »SORA«, POLJANE: 6. in 7. decembra ital. film »RIM OB lic PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 6. decembra ob 20. uri: Ostrovski — »GOZD«. Premiera, izven. Uprizori DPD »Svoboda Center«. GLEDALIŠČE »TONE CUFA1« JESENICE Sobota, 6. decembra ob 19.15 uri O. Zupančiča »VERONIKA DESE-NISKA«. Nedelja, 7. decembra ob 14.38 uri O. Zupančiča »VERONIKA DE-SENIŠKA«. Zveze z vlaki ugodne. KUD Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem: Nedelja 7. decembra 1958. SVETI PLAMEN. Gostovanje na Prim-kovem ob 15. uri popoldne. — Ob 19. uri zvečer qostovanje v Križah na Gorenjskem. H D H U HA IIIIII POD MEZAKLJO JE ZAŽIVELO V počastitev Dneva republike je bil na jeseniškem umetnem drsališču hokejski turnir, kjer so se srečala hokejska moštva Jesenic A in B, Ljubljana in Zagreb. Najprej sta se pomerili moštvi Jesenice B in Ljubljana. Mladi jeseniški hokejisti so sprva vodili, vendar močni kondiciji Ljubljančanov niso bili kos, zato so zmagali Ljubljančani z rezultatom 5:1 (0:1, 0:0, 5:0). Sledilo je srečanje med državnim prvakom Jesenice A in Zagrebom. Domačini so zmagali z rezultatom 15:3 (4:0, 8:1, 32). V nedeljo so bila sre-čana med jeseniškim B moštvo« in Zagrebom ter jeseniškim A moštvom in Ljubljano. Rezultat tekme Jesenice B in Zagreb je bil 8:3 (3:3, 5:0, 0:0) za Jesenice. V finalni "tekmi med moštvoma Jesenice A ia Ljubljano so vo »Gozd«. Ob te) priložiti se bo kranjsko gledalsko občinstvo srečalo tudi * sanico Slovenskega najinega gledališča iz LJubljane. Mikaelo Saričevo, ki 'e Požrtvovalno in brez pomislekov priskočila na po-našim amaterjem. Natopila bo v glavni ženski *lo9i Gurmlžske. vanj. Vrstila so se tri nedelje dopoldne v čitalnici tukajšnje Studijske knjižnice. Udeležba je bila povsem zadovoljiva. Prof. Bogo Pregelj iz Ljubljane je vod,l poslušalce skozi izredno bogato in pisano množico tujih književnosti od 1945. leta dalje. O slovenski književnosti po osvoboditvi do danes je govoril prof. Stanko Bunc. Misli o sodobni družbeni ureditvi in knjižničarju je razpredal tovari« Dušan Bavdek. Posebno prisrčen stik s tečajniki pa je ustvaril pisatelj Tone Seliškar, ki je govoril o svojem pisateljskem delu in ^ mladinski književnosti. Vsa predavanja so dosegla svoj cilj in bila pri tečajnikih .toplo sprejeta. Razen tega so se udeleženci seznanili tudi s poslovanjem in knjižnimi zakladi Studijske knjižnice in Si ogledali jubilejno knjižno razstavo Miška Kranjca v Prešernovem muzeju, ki je bila združena z razstavo akvarelov akad. slikarja Ljuba Ravnikarja. Tečajniki so z občinsko knjižnico v Kranju navezali ožje stike, se pomenili o svojih težavah in željah ter dobili mnogo koristnih napotkov za svoje prihodnje uspešnejše knjižničarsko delo. B-c MISTER ROBERTS je ameriški barvni film v kino-»kopskem sistemn, ki po zasnovi zgodbe in času dogajanja močno spominja na filmsko realizacijo Voukovega romana Upor na ladji Caine. V obeh primerih gre namreč za isti konflikt: kapetan in ladijska posadka. Medtem ko hoče kapetan na Caineu zaradi duševne neuravnovešenosti z najbolj nečloveškimi ukrepi vsiliti posadki železno disciplino, se kapetan v tokratni enačici poslužuje terorja zaradi manjvrednih kompleksov. Njegovo znanje o navigaciji Je namreč v primerjavi z znanjem strokovno usposobljenih mornariških oficirjev zelo krhko. Za vsako ceno pa hoče vzbujati pri posadki spoštovanje. — Film poživljajo sočen dialog, dobre domislice in izvirna situacijska komika. Vodilna misel je posvečena vojnemu tovarištva. Ime John Ford je menda dovolj zgovorno jamstvo, da je režija brezhibna. Tudi igra ne bo razočarala, saj srečujemo nekaj zvenečih imen: Henri Fonda, James Cagnev, VVilliam Powell, Jack Lemon itd. VELIKA BIKOBORBA Ne bo zgolj naključje, če bomo ameriškemu barvnem« filmu v kinoskopskem sistema »Velika bikoborba« bolj naklonjeni, kot bi sicer film zaslužil. Srečali se bomo namreč z sončno Mehiko — deželo, ki predstavlja za prebivalce hladnejšega podnebja mikavno pokrajino prepojeno z idiličnostjo, romantiko, južnjaško folkloro in vročekrvnimi prebivalci. Zgodba je po zasnovi dokaj preprosta in niha nekje med realnostjo in irealnostjo. Morda bi Ji tu in tam očitali prizvok sentimentalnosti, brez katere si filmov, ki obravnavajo sončno Mehiko, skoraj ne moremo misliti. Sicer pa dramaturškim prvinam zgodbe ne kaže očitati spodrsljajev. Film Je uspešno zrežiral Irwing Rapper. Zlasti impresivni so prizori z biko-borbe, kjer dosega kamera zelo lepe učinke. V glavni vlogi nastopa Michel Ray. aa Prvi koncert v letošnji sezoni, ki ga je priredil pevski zbor »France Prešeren« v četrtek, 27. novembra v Prešernovem gledališču v Kranju in ki je veljal počastitvi Dneva republike, kaže, da so se požrtvovalni pevci pod vodstvom Petra Liparja tudi letos krepko in brez odlašanja lotili dela. Ob tej priložnosti so nastopili moški, ženski in mešani zbor. Poslušalcem v tesno zasedeni dvorani je predvsem ugajal nastop mešanega pevskega zbora, ki šteje okrog 70 pevcev. Brez zadrege lahko trdimo, da pevci tudi s tem koncertom niso razočarali zvestih poslušalcev. S seje UO Prešernovega gledališča o Kranju GLEDALIŠKA KULTURA V ZADREGI Gledališkemu občinstvu se obeta lepša prihodnost? Lansko delo dramske sekcije DPD »Svoboda« Kranj, ki domuje v Prešernovem gledališču, navzlic štirim uprizoritvam in akademiji, ni bilo posebno spodbudno. Prognoze, ki so obetale, da bo letošnja gledališka dejavnost še bolj padla, so pokazale že na začetku letošnje sezone, da niso zgolj golo natolcevanje. Kot uvod v letošnjo sezono je Svoboda priredila za svoje člane igralski tečaj, ki pa je bil kmalu zaradi nezanimanja slušateljev ukinjen. Nekako pred tremi meseci je začela dramska sekcija pripravljati tudi prvo uprizoritev, in sicer satirično komedijo Ostrovskega »Gozd«. Premiero, ki je bila sprva predvidena za 28. november, so morali zaradi nediscipliniranosti nekaterih članov preložiti na 6. december. Spričo zavlačevanja je igralska skupina izgubila dva dragocena meseca. Se več: zaradi zavlačevanja s premiero je končno zmanjkalo časa za študij novoletne mladiaske igre... Režiser, ki je nameraval delo postaviti na oder, je spričo neustreznih pogojev sodelovanje odklonil. Kaže, da bo najmlajše kranjsko občinstvo letos prikrajšano za igrico ob Novoletni jelki. Ta zadnji dogodek pa je menda izbil sodu dno. Kritične situacije, v katero je zašlo kranjsko gledališko življenje, se je končno zelo odločno lotil upravni odbor Prešernovega gledališča na svoji seji v sredo, 26. novembra. Prišlo je do viharne razprave, v kateri so se vsi člani odbora soglasno odločili za najodločnejše ukrepe, ki naj vrnejo domala 100-letni gledališki tradiciji v Kranju, mesto, ki ga zasluži. Brez odlašanja je treba preiti k drugi obliki gledališke dejavnosti, ki obeta v danih pogojih rešiti tukajšnjo gledališko kulturo iz slepe ulice. Upravni odbor je bil mnenja, da je edina rešitev ustanoviti pod okriljem Prešernovega gledališča amaterski igralski ansambel, čigar člani bodo za svoie delo honorirani. Izkušenih igral-cev-amaterjev, ki bi bili voljni lotiti se resnega dela, namreč ne manjka. Novo amatersko gledališče v Kranju naj bi dobilo obliko Cufar-jevega gledališča na Jesenicah, ki združuje igralce dramske sekcije Svobode in igralce Mestnega gledališča. Upravni odbor namerava te dni povabiti na sestanek vse stare amaterje, ki so že pred časom tvorili jedro gledališkega dela v Kranju. Nova igralska ekipa naj bi začela z delom brez odlašanji. Vsekakor pa bi bila prva naloga — rešiti mladinsko uprizoritev za Novoletno jelko. Razen tega je zahteval upravni odbor od občinskega Sveta za pro-sveto in kulturo pri reševanju te naloge docela proste roke, v nasprotnem primeru je sklenil podati kolektivno ostavko. Kaže, da bo kranjska gledališka kultura končno le zaplula v razgibane vode. S. S. IZ BOHINJSKE kulturne kronike Pred dnevi je imel občinski Svet Svobod in prosvetnih društev v Bohinju posvetovanje z društvi, ot-gani oblasti in družbenimi organizacijami. Razpravljali so o dejavnosti kulturno-prosvetnih društev in o izobraževanju odraslih. Ugotovljeno je bilo, da je programska politika, navzlic temu, da se že kažejo znaki resnejšega dela, še vedno v mnogih primerih na bazi komercialnosti. Temu je vzrok tudi težko materialno stanje društev, ki morajo skrbeti med drugim tudi za vzdrževanje prosvetnih domov. Razpravljali so tudi o knjižnicah in ugotovili, da je dobro obiskana samo v Bohinjski Bistrici. Zato so sklenili, da bodo knjige poslej pošiljali posebnim po- verjenikom v okoliške vasi, le-ti pa jih bodo potem razdeljevali ljudem. Vse manjše knjižnice po vaseh in društvih bodo združili v centralno knjižnico. Izobraževanje odraslih se je letos z ustanovitvijo izobraževalnega centra pri obč. odboru SZDL vendarle premaknilo z mrtve točke. — Govorili so tudi o programu kinematografskega podjetja in sklenili, da bodo poslej pri vsakem filmu gledalcem posredovali tudi filmsko oceno. Iz posvetovanja so poslali vsem pristojnim organom bohinjske občine ter družbenim organizacijam resolucijo, v kateri so nakazali stanje in potrebe kulturno-prosvet-ne dejavnosti. J. 5 Glas Gorenjske KRANJ, 5. DECEMBRA 1958 Ki i Mala speljala (ladijska pravljica) Lev, nekoč mogočen in strah Čez nekaj časa je samica rekla »bujajoč, se je postaral in tak.o levu: esJabel, da se je še komaj premi- »Ko bi ti vedel, kakšen lenuh kal. Trudoma se je privlekel do je moj mož, bržkone je prišel do- jezera in se kril v grmovju na bregu. Upal je, da bo zalotil kako žival, ki bo prišla pit in tako potešil svojo lakoto. Opoldan sta k jezeru prišla dva šakala — samec in samica. Ko sta opazila leva, je bilo že prepozno. »Kako neki bi se rešila?« je pomislila samica in že ji je šinila v glavo rešilna misel. Glasno je rekla šakalu: »Dva naj živita pri tebi, troje pa pusti meni. Sicer pa povprašaj-va za svet leva.« In oba sta stopila pred leva, ga pozdravila, samica pa je rekla: »O modri lev, pomagaj nama. Pravično razsodi. Sprla sva se, zakaj nikakor si ne moreva razdeliti mladičev^ Šakal jih hoče oo-držati troje, jaz pa pravim, da jih troje pripada meni, on pa naj obdrži dva. Ce boš pravilno razsodil, ti privedem vseh pet mladičev.« Lev je premišljeval. Zdaj ima kot p!en dva,- če bom pa potrpe!, se mu obeta sedem slastnih zalogajev. Zato je rekel: »Privedita mladiče. Ko jih bom videl, vama bom povedal svoj sklep.« »Si slišal?« je deja'a šakaja mamica. »Pri priči bo razsftdil. Zato se brž napi j vode in pripelji mladiče « šakal se je napil in odnesel pete. mov, se zavalil v svoj brlog in zaspal. Tako trdno spi, da ga zlepa ne zbudiš. Zato so mladiči in jaz vedno lačni. Če ti je prav, stečem domov in ti ga za uhlje z mladiči vred pripeljem sem.« Levu so se v želodcu že delale pajčevine in zato je bil čedalje bolj nestrpen. Odvrnil je: »Steci in jih pripelji. Vsak spor se tem bolje poravna, čim hitreje ga sodnik reši.« Samica se je napila vode in zbežala v šakalov brlog. Dolgo je čakal stari lev, a nikogar ni dočakal. Trudoma se je dvignil in krenil po sledovih obeh šakalov. Kmalu je prišel do njunega brloga in zaklical: »Prijatelja, ker sta se nekaj zakasnila, sem prišel sam, da bi poravnal vajin spor. Pridite vsi na piano!« Šakala pa sta odgovorila v en glas: »O, lev, midva sva se že pobotala in sama poravnala najin spor!« Tako sta šakala speljala leva na led. Prev. M. Š. v Ni minilo še dolgo dni, ko se je pripetila huda nesreča z orožjem, ki je še ostalo iz dni druge svetovne vojne. Tokrat se je ponesrečilo osem pastirčkov iz Ba-binega sela blizu Donjega Vakufa. Nekega dne so dečki iz omenjene vasi pasli krave na obrežju reke Vrbas. Nekdo izmed njih je našel neko lepo okroglo škatlico. Takoj je poklical druge pastirčke in rekel, da je v škatlici najbrže ura. Otroci so verjeli in se zbrali okoli njega, da bi videli, kako bo odprl škatlico in kako bo zatika-takala ura. Pa je pastirček, ki je našel škatlo, začel vrtati in odpirati. Ker ni šlo delo hitro izpod rok, je mali junak vzel sekiro, ki jo je imel nekdo s seboj —- in udri po škatli. Odjeknila je silna eksplozija, otroci so se v trenutku zv;jali po tleh in bili vsi v krvi. Krave, ki so se pasle v bližini, so začele mukati. Njihove glasove so slišali v vasi. Vaščani so zaslutili, da se je nekaj zgodilo, mislili so celo, da so volkovi napadli živino. Odpravili so se takoj proti obrežju reke. Nudil se jim je strašen prizor: okoli težko ranjenih ottok so v krogu stale krave in žalostno mukale. Male ponesrečence so takoj spravili na nosila in jih odpeljali v bolnišnico. Neki pastirček je umrl, stanje drugih sedmih pa je zelo resno. Otroci, ne igrajte se z orožjem. Ce najdete kje kako orožje, naboje, granate ali karkoli sumljivega, povejte to staršem ali pa naznanite miličnikom, ki bodo te nevarne predmete odstranili. Pomnite: nesreča nikoli ne počiva! Ali že veste.. ... da smo v okviru proslav petnajste obletnice rojstva naše države odprli in dokončali po vsej na-ii zemlji ogromno število novih objektov, to je tovaren, mostov, velikih stavb itd. Saj skoraj ni bilo n« ta dan v Jugoslaviji večjega kraja kjer ne bi zabrnel nov stroj, ne bila odprta nova pot, odkrit spomen k, sezidana nova tovarna, zg-ajen nov most, ali zgrajeno nekaj, kar bo koristilo že nam in poznim rodovom, ... da na Je odpadlo mnogo tega novega tudi na našo ožjo domovino Slovenijo. Kar sp>mn'mo se le enkrat samo na največji ob- Zu bistre gl ive 1. Katera je največja reka v Evropi? (pb[OA) 2. Kako se imenuje enogrbi velblod? (jcpouioici) 3. Koliko nog ima muha? 4. Kdo je ustanovil RK? (lUBunrj Ajuoji) 5. Katero je največje mesto na svetu? (5jioa m3n) POSETNICA JOVAN LOGUS Določi, kateri narodnosti pripada ta tovariš! (Jugoslovan) jekt, ki ga Je zgradila na?a mladina, na cesto Brastva in Enotnosti, na cesto, ki bo povezovala LJubljano z Zagrebom in ostalimi naš mi največjimi mesti Jugoslavije, ... da Je naša mladina opravila tudi veliko delo ob našem morju, ko Je dokončala prvo etapo gradnje nove koprske luke, k|er bodo la'iko pristajale velike oceanske ladje. Prvih 135 m obale so /e dogradili, ko pa bo dogra|enih še nadaljnjih 135 m obale, bo ta luka z vsemi ostalimi potrebnimi stavbami mnogo pripomogla k razvoju našega pomorstva in dvigu vsega našega Slovenskega Primorja, ... da so te dni v središču Bele krajine odprli prvo predilnico za česano volneno predivo v Sloveniji in na|več|o vinsko klet z zmogljivostjo stopetdeset vagonov. Ta novi obrat, to Je predilnica, Je del znane tekstilne tovarne »Novo-teks«, ki nam že dolgo let daje poznano in cenjeno blago, ... da so na praznik 29. novembra odprli v Kranjski nori novo veliko vzpenjačo na Vitranc, ki bo pripomogla poleg vzpenjače na Krvavec k razvoju domačega in tujega turizma na našem Gorenjskem, ... da so v Kranju odprti novo avtobusno posta)o, dogradili nekaj velikih zgradb, po mestnih ulicah napeljali novo razsvetljavo, dokončali neka) trgovskih lokalov, itd., . . . da Je ... Tudi mi smo praznovali Vsepovsod so lepo praznovali te dni naš najpomembnejši praznik Dan Republike, 29. november. Dostojno smo proslavili ta praznik tudi na naši šoli. V petek, 28. novembra smo se dopoldne zbrali vsi učenci v kino dvorani v Sindikalnem domu. Pevski zbor Je najprej zapel našo himno Hej Slovani in nekaj narodn'h in partizanskih pesmi. Tovarišica prof. Campova pa Je govorila o pomenu praznika. Nato pa so se razvrstili na odru naši cicibančki, sledil Je sprejem v pionirsko organlzaei|o. Naš tovariš ravna'ej je malčkom govoril o pionirski organizaciji, potem pa so cicibani prisegli. Lepo je bilo, ko so tovarlšice najmlajšim pionirjem zavezale okoli vratu rdeče rute, pionirski znak. Po proslavi smo se razšli na domove. lepo Je bilo tudi naslednje dni. Naše mesto |e bilo v zastavah. Mnogo ljudi Je Slo na izlet v naravo, saj je bilo kar lepo vreme. Tudi ml smo bili na Joštu Ln na Mohorju. Zvečer pa smo se trudni vračali domov. Res prijetno smo preživeli praznike. Ivica Kos, učenka Ii 00! Nasreddin se je nekoč bahal, da razume ptičjo govorico. O tem je slišal Veliki Khan ter povabil Nasreddina. naj ga spremlja na lov. Ko sta nekaj časa jezdila, ju je pot pripeljala m:m ) raz >a I ijoč-^a zidu. na katerem je skovikala sova. »O čem govori ta ptica?« je vprašal Nasreddina Veliki Khan. »Pravi, da bo kmalu vsa dežela podobna temule zidu, ce bc Vaša Visok >st š > nad.ilj ■ Lik neusmiljeno izžemala in tlafillfi ljudstvo,« je povedal bistri Nasreddin. qorcn ji V zadnjih bodicah sem zamižal na eno oko in prizanesel vašim grehom,. zato jih bom pa to pot bolj neusmiljeno preonegavil. Ne morem si kaj, da se ne bi lotil nekaterih spodrsljajev, ki sem jih zabeležil nekako sredi prejšnjega meseca. Kar dobro testo bom lahko iz njih zamesil! A Ne vem pa, kakšno testo je hotel zamesiti tisti Besničan, ki je »oblajal« šoferja kranjskega Avto-prometa, ki vozi na progi Kranj— Besnica—Kranj. Celo rešto malih in naglavnih grehov, pa še enega po vrhu, mu je očital. Priznam, prav ročno sem jih vpletel v »Bodice«. Pa je zaneslo tako, da so se zoper to obrekovanje dvignili drugi Besničani, ki trdijo, da si boljšega, vsekakor pa u.služnejšega šoferja, ne morejo želeti. Vrag vedi, kdo pravo trdi! Menim, da ti zadnji, ki ga hvalijo. A Vsi šoferji pa le niso dobri. Dne 19. novembra ob 14.30 sem namreč zasačil šoferja, ki je s tovornjakom S-2857 prav ročno zapiral pot nekemu osebnemu avtomobilu. To se je dogajalo od nadvoza pod Kalvarijo do Labor v Kranju. Ko sta se oba avtomobila potem ustavila pri Agroservisovi bencinski črpalki, je šofer tovornjaka nekako tako-le zabrusil vozniku osebnega avtomobila: »Umakni voz! Kaj pa zdaj čakaš, če se ti je prej tako mudilo . . .« — Čeprav imam precej prepihane žepe, sem sklenil kupiti temu brezobzirnemu šoferju za Novoletno jelko knjigo o cestnoprometnih predpisih, da si bo prebral odlomek o prehitevanju motornih vozil. A Prejšnji teden — pred prazni- V ostrem ovinku v Sp. Gorjah pri Bledu tale napol podrta stara šupa ne kazi samo lepega videza kraja, ampak zastira tudi pogled voznikom. Preglednost ceste bi se precej povečala, če bi jo odstranili. S tem bi tudi zmanjšali možnost za morebitne prometne nesreče. Del lesenega skednja je že podrt, tisti del, ki je ob cesti, pa še vedno stoji. Vsekakor bi ga čimprej kazalo odstraniti, zlasti Se, ker kakršnekoli gospodarske koristi od nJega ni več pričakovati. Na sliki je "na najbolj prometnih poti v Podkorenu — cesta od železniške postaje v vas — na žalost že več mesecev brez luči. Pa tudi sicer ni pot najboljša. »Poleti že gre,« pravijo domačini, »ko je dolg dan, zdaj pa, ko si jutro in večer skoraj podajata roke, je pa brez luči res nerodno.« Lahko si je predstavljati, kako se Pod-korenčani v temi in slabem vremenu vračajo domov ali odhajajo na postajo. Merodajni organi bi vsekakor morali čimprej poskrhett, da ne bo vso zimo ostalo pri starem. ki je bilo — je naneslo, da sera prihlačal v bližino gumarskega internata v Kranju. Kazalca na uri sta kazala nekako tričetrt na šest zjutraj in gojenci so se prav takrat med petjem, žvižganjem in kričanjem nekam odpravljali. Tudi potem ko so hiteli po klancu proti Koroški cesti, se njihovo viharno razpoloženje ni prav nič uneslo. Še bolj živahni so postali. »Madonca, k soldatom gredo,« sem poskočil. »Hm, čudno — pa kar vsi hkrati!« — Priznam, da me je pri priči hudo zaskrbela prihodnost internata. Komu naj konec koncev služi, če bodo vsi gojenci pri vojakih? Pa me je poučil prijazni možakar, ki stanuje v neposredni bližini, da je takšen živ-žav sleherno jutro, ko odhajajo gojenci na delo. Okoliški prebivalci so bojda sklenili vestne razgrajače za vsakodnevne budnice bogato nagraditi. A z jeseniškim kruhom si resda že dolgo nisem privezoval duše, zato vam tudi ne bom govoril iz lastnih izkušenj. Vsekakor pa verjamem ogorčenemu pisanju, ki je zneslo ihto nad kruhom, ki ga prodaja Mestna pekarija (pri Korota-nu). V soboto, 14. novembra so prodajali star črn kruh, ki mu je verjetno že v petek poldne zvonilo. Zato tudi nič čudnega, če je kruh v nedeljo dišal in ni bil več užiten. Menim, da bi morali prav ob sobotah prodajati svež kruh, saj ga morajo potrošniki takrat nabaviti kar za dva dni. Vse pa kaže, da si prodajalka kritike potrošnikov ne jemlje preveč k srcu. Zelo prijazno namreč potolaži »sitneže«, češ — saj to ni tako hudo! A Tik pred praznikom je prihitel v redakcijo možakar z ročno b'a-gajno pod pazduho. Brž ko sera ugledal tisto železno škatlo, sem ga, še preden je spregovoril, takole nagovoril: »Veste, s takimi .starinami pa naše uredništvo nima nič opraviti. Odnesite rajši stvar v muzej. Kaže, da je blagajna precej stari. No, prav dobro vam utegnejo plačati.« »Kakšna starina neki,« je planil ogorčeni možakar. »Tole blagajno sem pravkar kupil pri Merkurju v Kranju. Pa 4.230 dinarjev sem odrinil zanjo. Kar poglejte jo! Kako jim sploh pride na misel prodajati takšno blago!« Res, — prav nič mi ni bilo trebA napenjati oči. Blagajna je bila obtolčena in lak tako okrušen in razpokan, kot bi bila najmanj dvajset let v uporabi. Kaj sem hotel, možakarju sem svetoval, naj jo odnese nazaj v trgovino. Vas pozdravlja Vaš Bodičarl Brez pomislekov lahko trdimo, da je prometni nesreči, ki jo bomo obravnavali to pot, botroval alkohol. Hkrati pa lahko služi ta nesreča kot zgovoren dokaz, da so vsa svarila, ki vozačem motornih in vprežnih vozil odsvetujejo uživanje alkohola, bob ob steno. Oglejmo si torej naslednji primer. 15. novembra se je 30-lctni A. F. izposodil od svojega sorodnika osebni avtomobil Fiat - 1400 in se odpeljal proti Kranju. Čez čas se je srečal z dvema znancema — in že je bila zbrana prijetna druž-bica, ki se je sporazumela za večerno vožnjo z avtomobilom. 7.a-pHStili so Kranj in na podeželju obiskali dve ali tri gostilne. Povsem razumljivo je, da so zavoljo popitega alkohola postali na moč podjetni. Končno so se dobre volje odpeljali še proti Preddvoru. Hoteli so namreč obiskati gostilno v Flotcrnožah. Vendar do cilja niso prispeli, kajti šoferjeva noga je s preveliko odločnostjo pritiskala na pl:n. Vozilo je hitelo z 80 km na uro skozi nepregledne ovinke proti Visokem. Kazalca na uri sta kazala 23.30 — vozilo je prispelo na ovinek v vasi Visoko. Ho fer je izgubil oblast nad vozilom. 7. nezmanjšano hitrostjo je oplazil najprej vogal stanovanjske hiše št. 36. Silovit udarec je treščil vozilo v naslednjo hišo. Kako je končala ta nočna vožnja, dovolj nazorno kaže fotogra- fija razbitega avtomobila. Tudi za šoferja se ta nočna vožnja ni končala posebno prijetno. Odnesel je namreč hude telesne poškodbe. NjegOV desni sopotnik je bil le laže poškodovan, medtem ko je žiti oprezno in uravnavati hitrost v skladu s pogoji vozila, ceste in prometa. Največja dovoljena hitrost v naseljenih krajih je 50 km na uro za osebne avtomobile iti motorna kolesa, za tovorne avto- sopotnik na Manjem sedc/u ostal nepoškodovan. Pri prvem udarcu se je namreč oprijel sedeža. Materialna škoda je osupljivo velika. Vozilo je namreč utrpel" približno za 800.000 dinarjev tkode, vprašanje pa je, če bo '■ploh šek daj uporabim In kaj pravi med drugim 12. člen Uredbe o prometu na javnih cestah? — Vsak voznik mora vo- mobile in avtobuse pa do 40 kff na uro. Nedvomno pa ima alkohol Prl prometnih nesrečah zelo častno, mesto. Od 348 prometnih nesreč' ki so sc letos primerile na gorertf* skih cestah, odpade 52 nesreč flf . ;:. "■:ti alkohol. Menda bi ka/id0 zoper kršilce te uredbe, ki sedal* za krmilo vinjeni, strožje uktt" pati. KRANJ, 5. DECEMBRA 1958 ..PREPIR iz sveta bo pregi r/)r. (Jžranee. ^P^eleteti V sredo, 3. decembra je minilo 158 let, odkar se je rodil veliki slovenski pesnik dr. Erance Prešeren. V njegov spomin objavljamo odlomek iz knjige like Vaštetove »Roman o Prešernu«, ki je izšel v novi, dopolnjeni in popravljeni izdaji kot prvi zvezek knjižne zbirke založbe »LIPA« v Kopru. Leta 1848. Zima v naravi, v srcih pa živ ogenj. Najprej so zbukmli plameni v Parizu, že februarja. »Pravico! Dajte mi človeško pravico!* je terjal bedni delavec. Med človeštvom se je pojavil nov, dotlej nepoznan glas — glas proletarca. Prevratniki, buržuji, vsekdar pripravljeni, da ujamejo prave razmere za uveljavljanje svojih lastnih, sebičnih namenov, so jim iz prva priskočili na pomoč, vrgli vlado, zapodili vladarja in dvignili na prestol »pravičnika* — proletarec pa je ostal na cedilu. Ko se je upiral, so ga krvavo potolkli. In ruski car je v francoskemu »krvavemu generalu* čestital k zmagi .. . Tako v Parizu. A zgledi vlečejo. »Svoboda!* je zagorelo tudi »• crf|7> onstran Reni Nemški knezi «o se ure^h za svo>e prestole m prestolčke. Svoboda tiska' Svoboda v oboroževanju! Porotna sodišča! Parlament! Ustava! Ustava! Ustava! Istočasno odmev v Avstriji. Zaman vsi napori nekdaj vsemogočnega kanclerja Metter-nicha. Konec tiranstva! Svoboda! Svoboda! Svoboda! Ponekod je beseda učmkovala kakor opojno vino. Ubogi kmetje tlačani so jo edini prav razumeli in tu in tam temeljito stresli verige. Pograbili so za orožje, kakršno jim je pač prišlo pod roke, in s silo navalili na svo'e zatiralce — grajsko gospodo. Tako so puntarski Ižanci napadli soneški grad in strahovito gospodarili po njem. Ampak — kaj! Sredi noči je oddelek vojakov odrinil iz l.iubliane in napravil na Igu »red*. Da, če bi se bili dvignili kmetje po vsej državi hkrati! V mestih je bilo še slabše. Tu ljudstvo sploh ni bilo toliko prebujeno, da bi bilo čutilo in jasno videlo svoje suženjske verige niti v narodnostnem niti v socialnem pogledu. Večina domačinov se niti zavedala ni, da so Slovenci, da jim že stoletja gospodari tujec. Socialno šibkejša plast ljudstva, brezposelni siromaki, težaki, slabo plačani, takrat še maloštevilni tovarniški delavci in v revščini živeči pisarniški in drugi uslužbenci pa so stokali pod pritiskom rastočega kapitalizma. Kdaj se predrami to ljudstvo? Kdaj toliko dozori, da strne svoje vrste v boju za svobodo? Zaman je Prešeren o tem razmišlal. Jasno je spoznal, da čas velikega boja še ni prišel. Kamorkoli se je ozrl, je opazil, kako se narodove sile drobijo v nenačrtnih, včasih kar brezglavih in nepomembnih podvigih brez medsebojne povezanosti, brez enotnega vodstva, brez skupnega, določenega in vsem jasnega namena. Če bi se dvignil ves naroa razorožil vse, kar je nosilo cesarsko suknjo, pognal čez mejo cesarjevega namestnika in vso tujo gospodo, zasedel urade s svojimi ljudmi — potem in le potem bi revolucija rodila svobodo. Seveda — brez sku^—t nastopa vseh avstrijskih Slovanov bi Slovenci ne uspeli. Kakšen pomen za osvoboditev Slovencev pa je na primer imelo to, da so v Kranju ponoči napadli komisarja Pajka in ga pretepli? Zjutraj, ko sta Katra in Prešernova nečakinja Minca, hči Mine Volkove iz Vrbe, prišli od maše, sta prinesli Francetu novico o Paiku. Prešeren je bil še v postelji. Nejevoljno je poslušal vest o dogodku, ki je razburjal ves Kranj. Komisarja Pajka je cenil kot poštenjaka in — v n'egovem salonu je visel miniaturni posnetek Langusove slike: Primčeva Julija, svakinja Pajkove žene!. . . Res je Pajk nemškutar. Ntt, narodno zavedni ljude so med uradništvom bele vrane. Ampak v svojem uradnem poslovanju ie vedno pravičen. Trdo se drži paragrafov — ro je pač njegov greh. »Sreča, da nisi sinoči ti poveljeval straži. Gotovo bi sodili, da si kriv tistih batin. Sicer pa pravijo ljudje, da ie Pajk zaslužil, kar je dobil. Ljudi stiska, kolikor more.* Prešeren je ležal vznak, gledal v strop in molčal. Katra pa 'f še tarnala: •Oh, kakšne čase smo dočakali! Sai človek skorai svoiega življenja ni varen! Pravijo, da so po Ljubljani strašno razbijali. Kar bojim se, da ne začno še v Kranju. Potepini nam lahko vse razbijejo in pokra-dejo.* »Ne bo mnogo, kar bodo pri meni nakradli,* je Prešeren suho pripomnil in se obrnil v zid, da še zadremlje. Katra pa se je razjezila: »Kolikor ti vzamejo, bo škoda. Če nama pohištvo razbijejo, nikoli ne boš imel toliko, da kupiš drugo, vem, da ne. Nekaj časa ti je letel denar na kup, zdaj pa kopni tvoj zaslužek od tedna do tedna — samo zaradi tvoje trme, ker ljudem nočeš veliko računati. Kmalu ne bo niti za sol. Najemnine še nismo plačali, odkar smo v stanovanju. Kar čudim se, da nas gospodar ne vrže na cesto. In ob vsem tem si naprtiš še Smoletovega pankrta, ki te več stane kakor Minca in jaz, naredi pa ti ne toliko, da bi bilo vredno pi-škavega oreha! Če le odneseš pete, že vrže pero iz rok. S Cerkvica sv. Marka v Prešernovi rojstni vasi ^rbi pisarjem Sokličem brijeta norce ali pa igrata kvarte. Kadar slišita, da ti prihajaš, pa skočita vsaksebi. Za norca te imata, da veš!* Zdajci je bilo Prešernu dovolj. V trenutku se je dvignil in sedel na posteljo. Oči so mu gorele. Iztegnil je roko in zagrmel: * »Ven!* Še vedno nekaj godrnja je, ie jezična Katra odšla iz bratove spalnice in v prvi sobi naletela na Andreja Rndolfa, ki je stal pri pisalni mizi in se šefovi sestri s škodoželjno nesramnostjo sme>ai nasproti. Očividno je p :"lkoval! Sovražno ga je oplar'l Katrin pogled. Fant ji je odgovoril s posmehom. Kranj v času, ko se je vanj priselil France Prešeren kot odvetnik Prešerna je minilo veselje do spanja. Vstal je in poklical: »Andrej!* Smoletov sin je pogledal v sobo. »Dobro jutro, gospod doktor!* »Dobro jutro! Ali si prepisal pesem?* »Sem.* Fant je prinesel popisan papir in ga izročil Prešernu. »Zdravljica* je bral Prešeren in prijel svinčnik, da popravi nekatere pisar-jeve napake . . . Da, »Zdrav-lnca*l Prišel je vendar njen čas. Pošlje jo Bleiiveisu za »Novice*. Zdaj sme peti: Otrok kar ima Slava ... Zdaj je čas, da se združijo vsi Slovni in otresejo dunajskega jarma. Ta poziv vendar rojaki morajo razumeti! Ampak tistega ne bodo razumeli: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan . . . Človečanstvo!... Mir med narodi? Bratstvo med vsemi ljudmi na zemlji? Nikjer več roke, ki bi se dvigala v nasilju? Nikjer meča, ki bi se hotel omadeževati s človeško krvjo?... O! Kdaj? Sto, tisoč let? Kdaj? . .. Nikoli? ... Prešeren je zganil polo z »Zdravljico* in pogledal mlademu prijateljevemu sinu v oči. »Vidiš, fant, to je moja oporoka,* je rekel tiho, a opazil je takoj, da ga mladenič ni razumel. S poslovnim glasom je torei naročil: »Napravi ovitek, naslovi ga na doktor 'a Ble'vjcisa v L:ublani in oddaj ga Florijanovemu hlapcu, ki se pel e predpoldnem v Ljubljano!* Nato je odšel od doma. Gorenjski fantje pozdravljajo iz Egipta Tik pred Dnevom republike je prispelo v uredništvo našega lista pismo iz El-Kantile (Egipt). Pišejo gorenjski fantje, ki služijo kadrovski rok v jugoslovanskem odredu v sestavu varnostnih sil OZN. Ker Je bila redakcija slavnostne številke »Glasu Gorenjske« takrat že zaključena, objavljamo pismo v današnji številki. Gorenjski fantje, ki služimo kadrovski rok v sestavu jugoslovanskega odreda, ki se nahaja v Egiptu, vam iskreno čestitamo k prazniku 29. november in vam želimo veliko uspeha, obenem vas pa na lepše pozdravljamo, kakor tudi svoje starše, prijatelje in prijateljice. Peter Hribar, Eržen Anton, Andrej Cajhen, Ciril Flajs in Rudi Pungcrčar. Na svidenje! VIHJLR POD TRIGLAVOM Piše Peter Struna Riše Milan Bat sta Izkopljite puške! Zi"ia 1941. V bohinjskem kotu je od vasi do vasi hodi! znani smučarski prvak To-^až Godec. Na Pokljuki se je z drvarji ,n bajtarji dogovarjal Stane Bokal. Na K()privniku so se zbirali okoli mladega Staneta Žagarja. Povsod skrivnostni po-^enki po vaseh — potem pa so zvečer, k° so bila okna zagrnjena, možje skrbno vlStUj lovske puške, stare revolverje, ka-rabinke. 6 V hribih je bilo snega do pasu In več. Tudi v dolini ga je bilo precej. Toda v dolini se je godilo nekaj, za kar oni, ki so bili na nemških seznamih, skoraj niso vedeli zdravila: okupator je pripravljal Izselitev vseh Slovencev, razen tistih, ki bi se hoteli ponemčiti, v Šlezijo in na Poljsko. Gorenjsko pa je hotel naseliti s svojimi ljudmi, z Nemci. Nekateri so vedeli za zdravilo: upor. Povedali so ga drugim — In zaradi tega so možje po vaseh pripravljali orožje. To so rodili skrivnostni pogovori ob zagrnjenih oknih in dolge poti Staneta Žagarja, Tomaža Godca in drugih. V nedeljo zvečer, 15. decembra 1941 je bilo, so se pod Pokljuko zbrali možje iz Zasipa, iz Gorij, z Bleda. Mrki kot puške v njihovih rokah. 8 Na Koprivniku je bilo tisto noč o polnoči živahno kot sredi dneva. Po polnoči so prihiteli Gorjušci, malo za njimi Prešernov bataljon, ki je bil prišel po globokem snegu čez Pokljuko. Nad 300 mož je bilo pripravljenih, da začnejo upor, kateremu se bodo pridružile še Bohinjska, Gornje-savska in Poljanska dolina. Čakali so povelja, da krenejo v dolino. 2 (D GO M ] ID (D § 1D COPEMJSUL 7i Še o Š maj do vem gradu V 77. številki »Glasu Gorenjske« z dne 6. oktobra letos smo pisali o Šmaj-dovem gradu. Ta zanimivost je omenjena tudi v »Tedenski tribuni« v z dne 19. novembra 1958. S tem v zvezi smo dob:li dopis iz Litije, ki ga v nekoliko skrajšani obliki objavljamo. Za vsakega obiskovalca Moskve predstavlja izredno doživetje ogled zakladnice in orožarne v Kremlju, kjer hranijo edinstvena umetniška dela starih mojstrov z vsega sveta. — Na sliki vidite platnice nekega evangelija iz 16. stoletja, ki so bogato okrašene z zlatom in dragimi kamni Za Smajdov grad ve danes le malo Kranjčanov, čeprav od današnjega mesta ni oddaljen niti pet minut hoda. To seveda ni nikak grad, kot sta na primer gradova v Prevaljah ali na Brdu. Tako so preprosti ljudje imenovali le težko dostopno skalno duplino nad strugo reke Kokre takoj za Strahečo dolino ob poti na Rupo ali na Britof. Šmajdov grad svojčas ni bil viden niti z desnega predoseljskega niti z levega primskovskega brega, ker je bil skrit globoko v skalni steni ter zakrit z gostim drevjem in grmičevjem. Pravega dostopa do votline ni bilo. Nekako 20 korakov od poljske poti, ki je takrat peljala iz Stra-heče doline proti Predosljam, je na desnem bregu nad strugo stal močno ukrivljen gaber in ob njem se je začela ozka, sprva skoraj navpična, po nekaj metrih pa vodoravna stezica tik ob pečini. Previdno in počasi sem se moral spuščati nizdol in se zavarovati včasih tudi z vrvjo, da se nisem prekucnil v Kokro, ki je tekla kakih 15 m globoko spodaj v strugi. Po 30 korakih se je stezica na ozkem ovinku obrnila. Tu sem se moral plaziti po vseh štirih in se trdno prijemati skale, da nisem telebnil v prepad. In tedaj se je v steni pred menoj odprla precej široka La dolga, od zunaj nevidna dvorana, ki je sledila druga, manjša, ločena od prve s kamnitim, visokim pragom. Težko je verjeti, da bi ta utrdba svoj čas služila okoličanom za obrambo pred Turki. Kdor se je takrat zaprl v tako trdnjavo, je bil izgubljen. Pač pa so dvorani včasih uporabljali rokovnjači iz Ud-nega boršta, ki so imeli tu zelo varno skrivališče. V teh težko dostopnih votli- nah so imeli rokovnjači tudi sArojo zalogo živil. Pozneje so to skrivališče sem in tja uporabljali razni potepuhi. Večkrat so v Smajdovem gradu prebivali tudi zločinci, ki so ušli iz zaporov kranjskega sodišča. Tu se je nekaj dni skrival neki zloglasni Floder, ki je na hujanskem mostu zaklal Kodelačevega Janeza. Pa je moral skrivališče kmalu zapustiti, ker mu je zmanjkalo hrane. Ko je neki dan ves sestradan na Hujah prosil kruha, so ga žandar j i ujeli in zaprli. Ig r Podatki o učnih uspehih učencev osemletk v kranjski občini v lanskem šolskem letu kažejo, da učenci v nižjih razredih zdelujejo normalno. Učni uspehi se gibljejo od 91,5% v prvem, preko 91,1% v drugem in 90,2 % v tretjem do 89,5 •/• ▼ četrtem razredu. Takšen učni uspeh po odstotkih je povsem zadovoljiv, saj tudi v najbolj idealni šoli ne moremo pričakovati stoodstotnega uspeha, kajti določen odstotek mladine je manj nadarjen in bi spadal v posebno šolo, ki pa Jo iz kadrovskih in finančnih razlogov še dolgo ne bomo imeli. Dokler bo v naših osnovnih šolah zajeta tudi mladina s psihičnimi in telesnimi hibami, moramo biti i učnimi uspehi, ki se sučejo okoli 90 %, zadovoljni. V petem razredu zdrknejo učni uspehi na 78 % in se v šestem razredu še nekoliko znižajo na 77,7 %. Učni uspehi v zadnjih dveh razredih se sicer spet dvignejo (na 83,7% v sedmem rn na 91,9% v osmem razredu), vendar Je pri tem treba upoštevati, da Je v zadnjih dveh razredih že tako prečiščena in prerešetana mladina, da jih od približno 800 učencev, kolikor jih je v prvem razredu, ostane v os-mem le še nekaj nad 200. UMETNI HEMOGLOBIN Znanstveniki Medicinskega centra v Duarteu v Kaliforniji so uspeli sintetizirati hemoglobin, beljakovino krvi, ki je sestavni del rdečih krvnih telesc. SATELIT Z VGRAJENO TELEVIZIJSKO KAMERO V ANGLIJI Znanstveniki laboratorija De Havilland poskušajo skonstruirati raketo, ki bo vključila Veliko Britanijo med svetovne sile, ki proučujejo vsemirje s pomočjo umetnih satelitov. S pomočjo te rakete nameravajo Angleži izstreliti svoj prvi umetni zemljin satelit, ki bo imel vgrajeno televizijsko kamero. MARIO LANZA V BERLINU Znani tenorist Mario Lanza Je prišel v Berlin, kjer bo snemal glasbeni film v ameriško-nemškl koprodukciji. Njegova soigralka v tem filmu Je Zsa-Zsa Gabor. Ame-rikanec Lanza sicer stalno živi v Rimu, kjer ima ženo in dva otroka. Novinarjem Je rekel, da Je najbolj neprijetno to, da mu v Italiji ne verjamejo, da Je res Amerikanec. AVTOMOB L ZA PUSTINJE Na Kitajskem so skonstruirali nov avtomobil, ki ima spredaj propeler in zadaj gosenice. Predviden je za uporabo v prostran h peščenih pustinjah puščave Gobi. Avtomobil so že z uspehom preizkusili na peščenih površinah. To novo vozilo bo zamenjalo kamele, ki so zdaj še g'avno sredstvo transporta v pustinjah. CHOPINOV KLAVIR Na otoku Majorki so pred nedavnim našli klavir, na katerem Je Chopin komponiral pozimi leta 1838 svoje preludije. Takrat Je stanoval na tem otoku v neki vaški krčmi. Klavir Je bil identificiran s pomočjo nekih Chopinovih zapiskov. TOLSTOJEV GLAS NA GRAMOFONSKI PLOSCl V zbirki nekega starega igralca v Kijevu so našli gramofonsko ploščo s posnetim glasom Tolstoja. Plošča je bila posneta v njegovem domu v Jasni poljani leta 1909, leto dni pred pisateljevo smrtjo. Zagonetka o „strašnom snežnem človeku" se bliža razpletu...? ra Kelih iz zlata, okrašen z barvnim emajlom in dragulji — Bojarin Morosov ga je podaril nekemu samostanu Posebno dragocena relikvija, ki Jo hranijo v Kremlju: čelada kneza Alexandra Nev-skega Glavna nevarnost za brodolomce so Ta-zen mraza in utrujenosti morski psi. Znanstveniki so dolgo iskali snov, ki bi se, nameščena v reševalnih pasovih ali oblekah, topila v morju in odvračala morske pse od brodolomcev. Najprej so poskusili s strupenimi vabami, rezultati pa so bili slabi. Morski psi so sicer poginili, toda prepozno. Tudi druga sredstva (vlivanje črnila ali razni zvoki) niso odvračali morskih psov, kar pomeni, da jih k žrtvam ne vodita vid Ln sluh temveč vonj. Napredek je bilo opaziti, ko so znanstveniki zvedeli, da morski psi ne prihajajo v bližino lastne mrhovine. Ubili so nekaj morskih psov in jih dali v poseben bazen, da so razpadli. To vodo so izsušili in s sušino namazali vabe, katerih so se nekateri morski psi res izogibali. Vendar to še ni bilo dobro sredstvo za zavarovanje brodolomca. Leta 1954 Skupina sovjetskih znanstvenikov, med njimi je tudi nekaj članov Akademije znanosti SZ, že devet mesecev raziskuje zagonetko v zvezi z »vetijent« — strašnim je namreč morski pes priplaval v kopališče Stoja v Puli mimo kopalcev do podvodne jame, od koder je izvlekel mesec dni staro truplo brodolomca in ga začel zreti, dokler ga niso ubili. Bil je 6 m dolg. Znanstveniki so zdaj slučajno ugotovili, da modra galica odvrača morske pse. Le-ti so bežali od vabe, na kateri je bila privezana vrečica z modro galico, ki se je v vodi topila. Ko so vrgli v morje razkosane konje in goveda, so prihrumeli morski psi in hlastali po mesu, ko pa so zagnali v morje še nekaj raztopine modre galice, so vsi psi hitro odplavali in pustili meso. V rešilne pasove nameravajo zdaj vdelati vrečice z modro galico, ki se bo ob nesreči topila v vodi in s tem nekaj ur branil* brodolomca pred morskimi psi. J. P. snežnim človekom. Prve glasove o njess so v Evropo prinesli člani himalajskih ekspedicij. Po prvih rezultatih raziskovanj sovjetskih znanstvenikov je videti, da hipoteza o obstoju snežnega človeka ni izmišljotina. On ne živi, kot so preje mislili, samo na južnih pobočjih Himalaje, ampak tudi v prostranih pustinjah Tibeta in severozapadne Kitajske. Kitajski profesor Cin Pen je obvestil svoje sovjetske kolege, da so leta 1947 v pokrajini Hansu ujeli snežnega človeka, drugi pa je bil leta 1957 ubit ob jezer« Lob Nor. Pripovedovanja o snežnem človeku pa ■ ajpogosteje prihajajo iz Tibeta. Govorijo, da »veti« hodi po dveh nogah, pokrit je s svetlim krznom in ima dolge lase. Obraz spominja na obraz človeka in opice. Kaže, da se hrani z mesom in korenjem in čudno kriči. Veliko lobanj in kož teh bitij hranijo v tibetanskih samostanih, kjer često služijo pri verskih obredih. V mongolskih zgodovinah se že v XI. in XII. stoletju omenjajo snežni ljudje. Leta 1939 so mongolski vojaki v borbi z Japonci ubili tri »vetije«, za katere so takrat rekli, da so kosmate živali s kože temne barve. FR ANK OWEN EODIE CHAPMAN PRIPOVEDUJE Zvedel sem, da Britanci, koilkor Nemci vedo, uporabljajo v letalih, na vojnih in trgovskih ladjah več radio-lokacijskih naprav. Če bi namreč zagledal na palubi kakega rušilca anteno, sestoječo iz kratkih paličic, potem je to protipodmorniški lokator. Povedali so mi tudi, da bi bilo zelo dobro, če bi dobil mero teh paličic, ker tako lahko dognali frekvenco, uporabljeno za ugotavljanje položaja sovražnih podmornic. Te antene je možno postaviti na slehernem delu ladje in paličice lahko stoje navpično ali vodoravno. Običajno so med seboj povezane z žico. Starejši kapetan je poudaril, da bi bilo idealno, če bi se dokopal do načrta ali posnetka radijske opreme, ki jo potrebujejo za takšne naprave. Druga nemška teorija je bila, da imajo Britanci na -pravo z žarki, ki odpro garaže, kadar se približa avto ali povzroče preplah na stopnišču, kadar vlomilec zadene ob žarke. Kadar podmornica pride v stik s takšnimi žarki, nanesejo njeno oddaljenost na pomorski zemljevid in označijo položaj. Nekateri poveljniki podmornic so sporočili, da so, ako so jih ujeli, slišali eksplozijo nekakšnega detonatorja. Domnevajo, da je bil ta detonator v zvezi z nekakšno merilno napravo, ki ob eksploziji omogoči, da izmerijo prek zvoka oddaljenost in globino podmornice. Tudi »merilec vročine« so imeli za eno takšnih naprav. Baje je možno izmeriti vročino izpušnih plinov. Nemška vojna mornarica je bila mnenja, da odgovor na to skrivnost tiči v eni izmed omenjenih možnosti. Ta ugibanja, od katerih so bila nekatera čisto pametna, večina pa nepremišljena, so pokazala, da so bili poveljniki podmornic silno prestrašeni, ker so tako natanko določevali njihov položaj, jih bombardirali in v mnogih primerih potopili. Zdelo se je, da je Hitlerjev rajh tudi na morju na robu propada. Čim daljša je bila debata, tem bolj mi je postajalo jasno tole: Nemci niso imeli jasnih pojmov, kako bi bilo treba odstraniti nevarnost, ki je grozila njihovim podmornicam. Teorij so imeli veliko, ne pa tudi praktične rešitve, vsaj dotlej ne. Niso mi mogli povedati imena nobene britanske tovarne, ki bi izdelovala takšne naj)rave, niti mi niso mogli opisati instrumentov, ki so jih uporabljali, če izvzamem opis antene. Potem ko so morali priznati, da nam ne morejo več pomagati, so omenili, da bi morda vrhovno poveljstvo letalstva v Berlinu lahko dalo kakšne podatke. Kapetan je ta namig dokaj negotovo sprejel. Tako se je pokazalo, da je Nemčija, ne pa Norveška osnova za našo bodočo dejavnost. Čez nekaj dni sem zato z letalom odpotoval v Berlin. XVII /BOMBARDIRANI BERLIN Po kratkem postanku v Kopenhagenu smo po enour-nem poletu prispeli nad neko mesto. Ko se je letalo približalo zemlji, ga še vedno nisem prepoznal. Vsepovsod je ležalo kamenje, vsepovsod so bile jame in bombni lijaki. Vprašal sem Stubea, sedečega zraven mene, katero mesto bi utegnilo biti pod nami. »Mislim, da je to Hamburg,« je odvrnil. »Ali mi lahko poveste, katero mesto je to?« sem skušal j^rekričati bobnenje motorjev. Nasproti naju je sedel stari polkovnik. »To so ruševine Pompejev,« je odvrnil z žalostnim glasom in pokimal z glavo. Naposled smo prispeli v Berlin — toda kakšen je bil Berlin! Neizmerno razdejanje je bilo posledica strahotnega bombardiranja več tisoč bombnikov, ki so opravljali to delo noč in dan. Zadnji napad je izvedlo tisoč letečih trdnjav pred sedmimi dnevi. Pristali smo na ostankih letališča. In komaj se je letalo ustavilo, že so sirene zatulile alarm. Nameščenci z letališča so tekali okoli in kričali: »Brž, vsi v zaklonišča!« Planili smo iz letala in brez prtljage pohiteli v neko zaklonišče globoko pod zemljo. Dostojanstvenosti ni bilo več. Generali, polkovniki in druge važne osebnosti so se kosale z nižjimi uradniki v teku na sto metrov. Nekomu sem stopil na nogo, nekoga drugega sem odrinil — in tako smo imeli čisto dober prostor! Ostali iz naše skupine so morqli stati, ker smo jih bili prehiteli. Zračni napad je trajal eno uro, še dalj časa pa so bobneli protiletalski topovi in odmevale hude eksplozije v daljavi. Sirene so zatem naznanile konec alarma in zapustili smo zaklonišče. Nagnetli smo se v avto in se odpeljali do začasnega urada v poslopju poveljstva vojnega letalstva. Na tej kratki vožnji sem opazil, kako se je letališče Temepelhof po mojem zadnjem obsiku spremenilo. Vsepovsod razdejanje. Požgani hangerji, pisarne, razdejane do kraja. Glavni urad za izdajanje voznih listkov in restavracija sta bila popolnoma uničena, ostalo je samo razbito zi-dovje in zviti železni nosilci. Širni uradi vojnega letalstva so bili ena sama ruševina. Vzletišča so se spremenila v vrsto jam, med njimi so ležala zoglenela okostja letal, zaudarjalo je j)o sežganem in po plinih. Ljudje na tem bombandiranem področju so nosili na sebi žig pomanjkanja in bede. 9948 *-