Celje - skladišče D-Per 159/1982 ■ 0k ■ lnlSlil informator y vi vi ije gorenje List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—Št. 50,—Leto XVII.—Titovo Velenje, 15.10.1982 NAGRADE IN PRIZNAJA INOVATORJEM Ob dnevu inovatorjev, 12. oktobru, so v avli Skupščine občine Velenje odprli razstavo inovacij in podelili letošnje nagrade in priznanja za inovacijsko dejavnost v občini Velenje. Občinski svet ZSS in Občinska raziskovalna skupnost Velenje sta razpisala natečaj za inovatorsko dejavnost predvsem z namenom, da bi spodbudili inovatorje in da bi to prispevalo k povečanju produktivnosti dela, porastu dohodka, povečanju varnosti pri delu, izboljšanju delovnih pogojev, varstvu okolja. Do lanskega dneva inovatorjev je priznanja v občini Velenje prejelo skupno 57 delavcev, od tega je bilo kar 20 delavcev Gorenja. Med nagrajenci pa so tudi letos naši sodelavci, ki so v torek zvečer prejeli zaslužena priznanja. Gorenja. Med nagrajenci pa so tudi letos naši sodelavci, ki so v torek zvečer prejeli zaslužena priznanja. Na področju razvojne raziskovalne dejavnosti smo prejeli II. nagrado za programirani logični kontrolnik PLK 1000. Avtorji naloge so dipl. ing. Bojan Terče, dipl. ing. Stojan Povh, Franc Podbevšek, Anton Brinovšek, Danica Ovčjak in Milan Jeram. Na tem področju je delavcem Gorenja pripadala tudi III. nagrada, in sicer za razvoj sanitarnih elementov iz "dolopola". Avtorji naloge: dipl. ing. Dragica Camloh, dipl. ing. Janez Smrdelj, Franc Rebec, Vili Valand, Jože Jeršič, Tomaž Ivanuša, Marjan Pilih. Na področju množične inventivne dejavnosti smo prejeli II. nagrado za stroj za rezanje utorov in brušenje robov polic iz umetnega marmorja. Avtorja tehnične izboljšave sta strojni tehnik Jože Stakne in strojni ključavničar Martin Potočnik. Avtorji Ivan Čas, Alojz Do-bovičnik in Zlatko Brežnik so prav tako prejeli II. nagrado za rekonstrukcijo Škarij IMT 2000 (iz tozda Vzdrževanje). Priznanje za inovacije s področja množične inovacijske dejavnosti je prejel Branko Uranjek iz tozda Orodjarna za spremembo orodja za oblikovanje Al pekve. TOZD Pralna tehnika je prejela priznanje kot najuspešnejša temeljna organizacija na področju množične inovacijske dejavnosti za uspešno akcijo ..Predlagaj nekaj koristnega." JHf *■ - ' HjIIP imFv % ~ JPI El mm > J Priznanja za množično inovacijsko dejavnost je v imenu tozda Pralna tehnika preje! njegov vodja Franc Kos. POROČILA O POSLOVANJU TOZD POHIŠTVO V TOZD Pohištvo je bila v tem obdobju dosežena proizvodnja v vrednosti 246.785.000 din, kar je 76 % od planirane proizvodnje za leto 1982. Izvoz je bil dosežen v višini 17.657.000 din in znaša 7 % celotne proizvodnje. Za obdobje tretjega kvartala je bilo značilno, da smo imeli velike težave v mesecu juliju in avgustu z nadomeščanjem delavcev, ki so koristili letni dopust. Proizvodnja je bila v teh dveh mesecih dosegla vrednost 42,528.000 din, medtem ko je bila samo v septembru, ko se je stanje normaliziralo, 31,737.000 din. Plod povečanja proizvodnje v mesecu septembru so tudi smernice, ki smo si jih zadali v operativnem načrtu izvajanja sanacijskega programa. Najvažnejša naloga v tem programu je povečanje proizvodnje. Kljub temu, da smo delali vse sobote, razen ene, ko je bil organiziran sindikalni izlet, še vedno proizvodnja ne dosega velikega povpraševanja po naših izdelkih. Zaradi tega so zaloge padle na minimum. Tudi v naslednjih mesecih bomo morali izkoristiti visoko zavest večine delavcev, ki so pripravljeni z nadurnim delom proizvesti čim več in tako zadovoljiti zahtevam trga. Delavci so se tudi odločili, da bo vsak opravil po štiri udarniške ure in sicer za dela, ki bi v rednem delovnem času metila proizvodnjo ter na delih, kjer nastajajo ozka grla. V prizadevanje za večjo proizvodnjo so se vključili tudi delavci tozda Promet. Celoten oddelek prodaje kuhinj je delal dva dni v proizvodnji in tako prispeval svoj delež k realizaciji zastavljenih ciljev. Omenjena primera sta v tej težki gospodarski situaciji vredna posnemanja. Tudi ostalih ukrepov izvajanja sanacijskea programa smo se lotili zelo resno. Z določenimi službami v DSSS oziroma GPS smo se dogovorili o nalogah in rokih za njihovo izvajanje. Nekaj od njih je izpeljanih, ponekod pa se zatika. Tako še vedno s Prometom ni rešena odprema kopalnic. Žrtev naše slabe organiziranosti je poleg TOZD Pohištvo večkrat tudi kupec, ki zaman čaka na že izdelane elemente. Z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni, vendar si bomo tudi v prihodnje prizadevali za še večjo proizvodnjo, zlasti za izvoz, ki se je v primerjavi z lanskim letom do tega obdobja povečala za desetkrat. Janez Špegel TOZD PLASTIKA Poslovanje zadnjih treh mesecev ocenjujemo v našem tozdu, ki oskrbuje finalno proizvodnjo s polizdelki za potrebe bele tehnike iz plastičnih granulatov, za uspešnejše od ostalih kvartalnih obdobij. Po sprejetih planih za letošnje leto po ekonomskih in proizvodnih analizah, ki so se nanašale na dohodkovno soodvisnost v okviru delovne organizacije, pričakujemo, da bodo finančni rezultati in primerjalni pokazatelji ugodnejši. Rezultati boljšega gospodarjenja izhajajo predvsem iz boljše izkoriščenosti delovnega časa, zmogljivosti, usklajenosti planiranja in določanja rokov v okviru delovne organizacije, predvsem pa zaradi boljše oskrbe z repromateriali z domačega trga. Veliko težav pa je še vedno pri nadomeščanju uvoženih materialov z domačimi in s tem v zvezi tudi s plačilnimi možnostmi. Potrebna bo boljša preglednost nad plačilnimi zmožnostmi in usklajenost pri prioritetni izvozni proizvodnji. Kljub slabši kvaliteti domačih materialov, je naša stalna naloga, da z novimi tehnološkimi rešitvami in izboljšavami proizvodnih procesov povečujemo storilnosti in kvaliteto naših izdelkov. Zato pa je potrebna delovna zavest vseh delavcev. Boljše rezultate poslovanja lahko pričakujemo tudi zaradi pravočasne obnove zastarele strojne opreme, nadomeščanja uvoženih rezervnih delov z domačimi, pa četudi na račun mnogih rekonstrukcij strojev, naprav in opreme. Največji delež pri izboljšanju poslovnih rezultatov pa ima popolna izkoriščenost normativne uporabe materialov in zmanjšanje proizvodnega izmeta. Na tem področju je bilo veliko narejenega. Z obnovitvijo pokritih skladiščnih prostorov za plastične granulate bodo dane možnosti za nemoteno tehnološko predelavo izdelkov, boljšo kvaliteto in manjši razsip le-teh. Ocenjujemo, da bodo vsi ti dejavniki prispevali k še večjim uspehom. Gvido Kumer O samoupravnem dogovarjanju Tako v poročilu, kot v osnutku resolucije 10. kong-gresa Zveze sindikatov Slovenije ugotavljamo, da vrste samoupravnih sporazumov ne uresničujemo in da je treba zaostriti odgovornost za izvajanje samoupravnih dogovorov. S tem se v celoti strinjamo, vendar menimo, da je treba posvetiti mnogo več pozornosti, kot je bilo to običajno doslej, pripravi samoupravnega sporazuma Samoupravni sporazum bo toliko živ, kolikor bomo v procesu njegovega nastajanja uspeli zajeti dejanski interes vseh tistih, ki ga sklepajo. Vse prepogosto se dogaja, da posamezni udeleženci, na primer organizacije združenega dela v sestavljenih organizacijah, podpišejo kakšen samoupravni sporazum zaradi „1 ju bega miru". To se še zlasti pogosto dogaja, ko organizacije združenega dela podpisujejo samoupravne sporazume s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Pomemben je morda prispevek, oziroma materialna obveza in če ta ni previsoka, ostala vsebina sporazuma ni več toliko važna. Takšno vodenje se pojavlja tudi zato, ker dobe udeleženci navadno že izdelane sporazume s pripombo, da bi vsaka pomembnejša sprememba pomenila dolg in zapleten postopek ponovnega usklajevanja z vsemi udeleženci. Tak postopek ni ustrezen. Samoupravno dogovarjanje se ne sme začeti že s pravno dodelanim osnutkom, temveč s predlogom izhodišč, ki mora opredeliti, o čem in za kaj se bomo dogovorili. Gre za vprašanja poenotenja namenov in ciljev sporazumevanja. Zlasti ta faza mora zajeti čim širši krog delavcev, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Vse prevečkrat se te razprave vrtijo le v krogu strokovnih in poslovodnih delavcev. Prav v tem je večkrat vzrok, da samoupravno sporazumevanje ne teče, kot bi moralo . . Iz razprave Marjete Krapež na 10. kongresu ZSS Mesto in vloga OZD skupnega pomena v SOZD V zadnjih letih se večkrat slišijo glasovi, da ta ali ona sestavljena organizacija združenega dela razpada, da se v njih pojavljajo dezintegracijski procesi in celo, da so SOZD-i vprašljivi. Tako slišimc včasih tudi za SOZD Gorenje, vendar od zunaj, v sami sestavljeni organizaciji, ne postavljamo vprašanja SOZD da ali ne. Na žalost pa ravno to razglašajo nekateri politično—strokovni delavci, ki razmer ne poznajo dovolj. Res pa je, da ugotavljamo, da je v SOZD premalo notranje povezanosti in da z organizacijo in delovanjem nekaterih OZD skupnega pomena nismo zadovoljni. Tu gre predvsem za delovno organizacijo, ki opravlja prometno funkcijo na domačem in tujem trgu. Zdi se, da se ta OZD organizacijsko in kadrovsko ni dovolj hitro razvijala, na drugi strani pa je vzrok v programski nedorečenosti SOZD. V zadnjem času smo v SOZD Gorenje odločneje spregovorili o teh vprašanjih, več je pripravljenosti za skupno, bolj celovito graditev sestavljene organizacije. Očitno je bila vloga družbenopolitičnih organizacij prešibka, v veliki meri tudi zaradi nezadostne medsebojne povezanosti. V fazi priprav na Kongres pa se je tega vprašanja bolj odločno lotil tudi koordinacijski odbor sindikata, ki je pripravil program aktivnosti sindikalnih organizacij v utrjevanju in krepitvi SOZD in samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev v sestavljeni organizaciji. Pomemben spod-budnik je bila tudi nedavna akcijska konferenca komunistov SOZD, ki sicer še ni dala jasnih rešitev, pokazala pa je, da brez aktivne vloge Zveze komunistov in sindikata ne bo mogoče doseči načrtovanega prestrukturiranja, čvrsteje programske povezanosti in jasnejše vloge organizacij skupnega pomena. Kaže, da je na vprašanje o najbolj ustrezni vsebini in organiziranosti skupnih funkcij v SOZD mogoče odgovoriti predvsem z vidika vprašanja programske usmerjenosti in povezanosti sestavljene organizacije. . Iz razprave Marije Zajec na X. kongresu ZSS 0 n u KONGRES ZSM^ 1 NOVO MESTO 101982 Trikrat krepki DA: samoupravljanju bratstvu in enotnosti neuvrščenosti Trikrat krepki NE: oportunizmu karierizmu sektaštvu V dneh od 22. do 24. oktobra se bodo v Novem mestu zbrali predstavniki slovenske mladine na svojem 11. kongresu. Mladi iz vse Slovenije bodo pregledali delo svoje organizacije v obdobju med 10. in 11. kongresom in si zastavili naloge, ki jih čakajo v prihodnje . V programskih usmeritvah za 11. kongres ZSMS so mladi spregovorili o položaju naše družbe in o vlogi mladih v njej, o svoji dosedanji učinkovitosti. Poleg osnutka programskih usmeritev pa je slovenska mladina že od marca obravnavala tudi osnutek statuta, s katerim so opredeljene smernice dela. ZSMS ima obveznosti in odgovornost, da se skupaj z drugimi socialističnimi silami neprestano bojuje za ugodnejše družbenopolitične pogoje, za neposredno udeležbo mladih v sistemu samoupravljanja, jih vključuje v sistem samoupravne demokracije, delegacije in delegatski sistem, preko katerega mladi enakopravno odločajo. V kongresne dokumente bodo mladi vnesli vse tiste usmeritve, ki so enake usmeritvam ostalih subjektivnih sil naše družbe. Poseben družbenoekonomski položaj mladih pa narekuje seveda tudi specifična vprašanja in probleme, ki so lastni samo mladi generaciji. Mladi delavci v naši delovni organizaciji smo se aktivno vključili v razprave o osnutku statuta ZSMS. Pripombe smo posredovali občinski konferenci ZSMS. Med njimi so najvažnejše naslednje: Sprejem mladih v ZSMS naj bi se organiziral v osnovnih šolah, krajevnih skupnostih, v srednjih šolah in v enotah JNA. Marsikatera osnovna organizacija ZSMS pa žal ni sposobna organizirati sprejema, poleg tega se lahko primeri, da bodo nekateri sprejeti v mladinske vrste v dveh osnovnih organizacijah (na primer v osnovni šoli in nato še v krajevni skupnosti). Večjo vlogo bi morali imeti medobčinski sveti, mladinsko delo pa je potrebno konkretizirati in dati poudarek kvaliteti dela in množičnosti. Mladi so v Zvezo komunistov sprejeti največkrat mimo mladinskih organizacij. Po našem mnenju naj bi se mladinci najprej izkazali z delom v osnovni organizaciji ZSMS in tako pripomogli k boljšemu družbenopolitičnemu in ekonomskem položaju mladine, šele nato bi glede na svojo prizadevnost in aktivnost bili na predlog ZSMS sprejeti v Zvezo komunistov. Mladi svoje probleme rešujejo mimo svoje organizacije, čeprav bi jim le-ta lahko pomagala, saj je z mladinsko problematiko seznanjena. Čaka nas torej mnogo nalog in problemov, ki jih moramo rešiti. Rešili pa jih bomo le z delavnostjo, prizadevnostjo in povezanostjo. Zato naj se mladinci aktivno vključujejo v naše vrste in skupno z nami gradijo boljše in lepše življenje. Tatjana Pogorevc Vi kiča Medvešek INFORMIRANJE Letošnja 50. številka Informatorja je tudi priložnost, da nekaj več spregovorimo o informiranju. Informiranje je dejavnost, ki se ukvarja z obveščanjem širšega ali ožjega kroga ljudi. V najširšem smislu označuje proces zbiranja, obdelave in širjenja informacij. Informacija (lat. informatio — pojem, predstava) ali obvestilo oziroma sporočilo predstavlja pomembno predpostavko odločanja vsakega človeka. Informacije pa so tudi osnova vseh državnih, političnih, vojaških in strokovnih odločitev in so torej izredno pomembne za razvoj vsake družbe. Institucionalizirana sredstva informiranja (tisk, radio, televizija in novinarske agencije), ki obravnavajo pojave in dogodke v družbi ter jim dajejo politično barvo in ton, predstavljajo v tej vlogi močan propagandni medij, ki vpliva na ljudi. Na podlagi informacij, ki nam jih dajejo, si namreč ustvarjamo in oblikujemo naša stališča, od katerih sta odvisna naše obnašanje in reagiranje. V socialistični družbi sredstva informiranja po naravi te družbe pripadajo proizvajalcem in vsem ljudem. Objektivno ne morejo biti dejavnost, ki je izven družbe ali nad njo. Informiranje se ukvarja s splošno družbeno dobrino posebnega pomena — z informacijo in je zato družbeno—normativno sankcionirano. V naši družbi je z Ustavo in Zakonom o tisku in drugih oblikah informiranja zajamčena pravica državljana do informiranosti oziroma svoboda mišljenja in izražanja. Tako je v 167. in 168. členu Ustave SFRJ zapisano: ..Zajamčena je svoboda tiska in drugih oblik javnega obveščanja in javnega izražanja, svoboda združevanja, svoboda govora in javnega nastopanja ter svoboda zborovanja in drugega javnega zbiranja. Občani imajo pravico v sredstvih javnega obveščanja izražati in objavljati svoje mnenje. Občani, organizacije in društva lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, izdajajo tisk ter širijo obvestila z drugimi sredstvi obveščanja." Svoboda informiranja pa je omejena z Zakonom o tisku, ki prepoveduje širiti sporočila, ki so neresnična ali žalijo moralo. Prav tako se ne sme objavljati zaupnih dokumentov in podatkov ter sporočil pomembnih za sodni prestopek. Ta svoboda je omenjena tudi pri izražanju osebnih, skupinskih, parcialnih in nacionalnih interesov, ki rušijo temeljne vrednote naše družbe. Skratka, svoboda informiranja pri nas ,,ne pomeni pravico, da lahko nekdo širi neresnico po svoji volji ampak pravico vsakogar, da sliši resnico." Tako je v svojem delu Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja zapisal Edvard Kardelj. Informiranje ima v sedanji fazi našega družbenega razvoja vse večji družbeni pomen, saj omogoča uspešnejše uresničevanje samoupravljanja v vseh strukturah in na vseh nivojih odločanja. Naš človek je zainteresiran za objektivno informacijo predvsem zavoljo tega, da bi bil bolje obveščen kot samoupravljalec. Ni dvoma, da se bo toliko bolj krepila zahteva delovnih ljudi po celoviti informaciji, kolikor bolj bo razvito samoupravljanje. Redno in pravočasno obveščanje zagotavlja človeku možnosti, da ustrezno obveščen posega v družbena dogajanja in reagira na posamezne dogodke. Zaradi tega je borba za točno in pravočasno informiranje nujna komponenta boja za uresničitev samoupravljanja. V resoluciji 8. kongresa ZKS smo zapisali, da je celovita in kakovostna obveščenost delovnih ljudi in občanov eden od bistvenih pogojev za njihovo ustvarjalno vključevanje v samoupravno in družbenopolitično življenje. Božena Gorjan OB ROB 50. ŠTEVILKI NAŠEGA GLASILA Današnji Informator, glasilo delavcev velenjskega dela sozda Gorenje, je letos petdeseti. Za nas, ki ga z vašo pomočjo urejujemo, jubilejni. V petnajstih letih njegovega izhajanja se je namreč prvič zgodilo, da smo izdali 50 številk. Veseli smo, če je to opazil še kdo drug. Ob jubilejih pa je priložnost, da spregovorimo tudi o svojem delu. Bolje rečeno, ne o delu; tega lahko tako in tako spremljate skozi vse leto, ampak o naših težavah in željah. Kaj si želimo? Želimo si več vaših pripomb, mnenj, izzivov, sporočil, česarkoli, tudi kritik, saj bomo tako vsaj vedeti, da Informator berete, in še nekaj bi radi zapisali. Veliko naših bralcev je prepričanih, da se z izdajanjem Informatorja ukvarja ves izdajateljski svet in uredniški odbor, ki sta zapisana na koncu vsake številke. Pa ni tako. Izdajateljski svet je odgovoren za politiko izdajanja in našo vsebino, uredniški odbor pa naj bi odločal o vsebini vsake posamezne številke. Vendar se člani uredniškega odbora žal ie redko zberejo, saj ima vsak dolžnosti na svojem delovnem mestu. Tisti, ki pišemo sestavke v In formator, ki smo krivi za slovnične in tiskarske napake, ki fotografiramo in nas včasih srečate v tovarni, misleč, da pohajamo brez de/a, sme štirje. Pravzaprav trije, ena izmed delavk je ponavadi na porodniškem, dva novinarja in lektorica. Včasih se pod članek tudi podpišemo, na nas se jezite, ker vam krajšamo vaše prispevke, ali pa tudi popravljamo tekste, in, če nam želite kaj sporočiti, nas opozoriti, nas pokličite na številko 113. Uredništvo IZKAZALI SO SE Preden pridejo izdelki v svoji končni obliki na trg, gredo surovine, polizdelki in drugi sestavni deli ne samo skozi desetine rok, temveč tudi skozi kopico strojev in naprav. Tudi proizvodnja polizdelkov iz plastičnih mas zahteva sodobno urejen in vzdrževan strojni park. Predvsem so to dragoceni stroji za brizganje plastike, izvlačenje in podobna dela pri oblikovanju plastičnih izdelkov. Tako je tudi v tozdu Plastika, kjer Cveto Polutnik ima svoje prostore skupina elektro in strojnega vzdrževanja. Zadnja večja okvara je pred nedavnim nastala na stroju za brizganje plastike "Triul-zij 2000". Do mehanske okvare je prišlo na brizgalni enoti v dopoldanskem času. Rezervni del so vzdrževalci naročili v tozdu Orodjarna in ob 20. uri je bil stroj pripravljen za popravilo. Tako so se vzdrževalci lotili popravila in noč jim je kar hitro minila, še pred peto uro pa je Alojz Kolenc bilo popravilo tudi končano. Kot so povedali Cveto Polutnik, Teo-bald Zorko in Alojz Kolenc, takšni posegi in delo pozno v noč in tudi dalj časa skupaj, niso nič nenavadnega. Ko stroj obnemore, je treba pač pristopiti k delu in ga popraviti. In to čimprej, kajti čas je vedno bolj dragocen. Prav zato velja pohvaliti takšne skupine in sodelavce, ki so pripravljeni prijeti za delo ob vsakem času. Teobald Zorko ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE USPEH NAŠIH ČLANOV Planinsko društvo Titovo Velenje je za savinjsko šaleško območje organiziralo orientacijsko tekmovanje za pokal Planinskega društva. Tekmovanja, ki je bilo prejšnjo nedeljo, sta se v članski konkurenci udeležili tudi moška in ženska ekipa planinske sekcije iz Gorenja. Prva ekipa je v sestavi Milan Kretič, Miran Jančič in Rok Preložnik osvojila prvo mesto in s tem tudi prejela pokal Planinskega društva Titovo Velenje v trajno last. Druga ekipa, ki so jo sestavljale Irena Brložnik, Marinka Prošenja k ir Marta Bizjak, pa je osvojila tretje mesto in le za 22 točk zaostala za drugo uvrščeno ekipo. Glede na to, da v planinski sekciji doslej nismo posvečali razvoju orientacijske dejavnosti posebne pozornosti, so doseženi rezultati priznanje posameznim članom in hkrati nov uspeh planinske sekcije Gorenje. M. P. PRVENSTVA GORENJA ZA LETO 82' MINI KOŠARKA V ponedeljek, 18. oktobra, se bo ob 16. uri v telovadnici osnovne šole Bratov Mravljak začelo prvenstvo Gorenja v mini košarki. Tekmovanje se bo odvijalo v treh moških in dveh ženskih starostnih kategorijah. Na njem veljajo pravila Košarkarske zveze Jugoslavije in propozicije prvenstva Gorenja v mini košarki. STREL JANJE Z ZRAČNO PUŠKO Na strelišču strelske družine Mrož iz Titovega Velenja se bo v torek, 19. oktobra, ob 15. uri, začelo prvenstvo Gorenja v streljanju z zračno puško. Tekmovanje bo ekipno in za posameznike, v treh moških in dveh ženskih starostnih kategorijah. Nadaljevalo pa se bo še v sredo in četrtek od 15. do 18.30. INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Ku-‘ mer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, ,.->že Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974. VARČUJMO! OMEJITVE IN DRUGI UKREPI SO NUJNI! PRESKRBA Z BENCINOM V TITOVEM VELENJU - BENCINSKI BONI ALI DRUGI NAČINI? Občinska konferenca SZDL Velenje je v sredo, 13. oktobra, pripravila razgovor z uredniki glasil v združenem delu velenjske občine, na katerem so nas seznanili predvsem z oskrbo z bencinom v Titovem Velenju in tudi omejitvami pri nakupu živil, čistilnih sredstev in podobno. Kot je na pogovoru povedal predsednik komiteja za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja skupščine občine Velenje Miran Arzenšek, je pri sedanji omejeni oskrbi z bencinom prihajalo tudi do zastojev, vendar so bili sprejeti dogovori o tem, kako bo v naslednjih dneh s to oskrbo. Za široko potrošnjo je odprta črpalka ob Celjski cesti, kjer natakajo super bencin iz dveh aparatov. Do daljših vrst prihaja ob konicah in tedaj, ko pripelje cisterna. Sicer pa črpalkarji opažajo, da se nekateri vozniki obnašajo času neprimerno. Zato bi bilo priporočljivo, če bi res vsakdo sam odprl ključavnico rezervoarja in pripravil ček ali gotovino za 500 dinarjev, za kolikor je sedaj moč dobiti goriva. Dolge vrste pa so tudi dopoldne in prav zanimivo bi bilo prešteti vse tiste delavce, ki se oskrbujejo z gorivom v času dela. Črpalka ob Šaleški cesti oskrbuje intervencijska in druga vozila s prednostjo, vozila za prevoz hrane in toplega obroka, oskrbovanje z električno energijo, toplovod in vodovod. Kot so zatrdili na pogovoru, v to kategorijo niso všteta službena vozila (razen enega vozila REK). Zahteve za to pa so poslali iz zdravstvenih centrov (prevozi zdravnikov, patronažnih sester in podobno.) Črpalka v Šoštanju je za široko potrošnjo zaprta, razen za potrebe kmetijstva. Omejitve so tudi pri diesel go viru in prednost ima le energetika. Na sestanku smo slišali tudi to, da so bili že odkriti primeri, ko si občani oskrbujejo gorivo za zalogo. V tem primeru bodo ukrepali ustrezni organi in kršilci bodo za takšna dejanja tudi odgovarjali. V Titovem Velenju poraba goriva v zadnjem tednu ni večja, kot se slišijo govorice. Prodaja je manjša za 30 %, če primerjamo čas od 20. do 25. septembra in čas od 4. do 10. oktobra. Glede javnih prevozov pa tole: Vzpostavljene so vse avtobusne linije za manjše zaselke. Prav tako bodo v kratkem pojačali tudi vse druge linije in tako bo slehernemu delavcu omogočen javni prevoz na delo, z dela in tudi prevoz otrok do vrtcev. Omejiti je treba tudi poslovna potovanja. Zato je izdelan predlog za uvedbo poslovnega avtobusa ali kombija v Ljubljano in na letališče Brnik. OSKRBA S PLINOM je do konca oktobra ustavljena! Potem bodo izdajali plin izrecno na osnovi izkaznic ter za vsak mesec le po eno jeklenko za gospodinjstvo (od 12. do 16. ure). Kako v bodoče? Skupščina v teh dneh že odloča o uvedbi bencinskih bonov in kaže, da bodo le boni pravilna rešitev. Seveda pa z boni goriva ne bo več — sprva predvideno le 40 I goriva vsak mesec! V kolikor do bonov ne bo prišlo na področju celotne Jugoslavije, na celjskem območju razmišljajo o uvedbi,,lokalnih" bonov ali podobne evidence (začasna potrdila . . .). PREHRANA, ČISTILA ... V trgovinah je prišlo do manjšega obsega prodaje sladkorja in kot menijo trgovci, je krivda pri grosistični trgovini, ki ne utegne sproti embalirati zadostnih količin sladkorja. Preskrba z mesom bo podobna kot doslej (le dve tretjini potreb!). Tudi olja ni moč kupiti več kot dve steklenici. Čistila, pralni praški. Polovico pošiljke prodajo trgovine lahko le v popoldanskem času prvi dan po prejemu, drugo polovico pa po dveh dneh. Vprašanje je, kako si kdo kopiči zaloge doma? Je tudi v tem vzrok večjega povpraševanja? Na pogovoru je predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga menil, da moramo dojeti resnico o tem, da bo treba omejiti vsakršno porabo. Smo mar pozabili, da smo zajemali s preveliko žlico, da smo se zavezali, zmanjšati obveze do tujine? Zato bodo potrebni še drugi intervencijski ukrepi in nekateri bodo (so) znani že v teh dneh. VABILO ŠTIPENDISTOM Vse štipendiste Gorenja vabimo, da se 23. oktobra 1982 ob 11. uri udeležite zbora štipendistov Gorenja, ki bo v jedilnici A v Gorenju TGO. Seznanili vas bomo z delom kluba štipendistov,novostmi štipendijske politike, trenutnim stanjem Gorenja in z njegovo srednjeročno usmeritvijo. DNEVNI RED: 1. Pozdravni govor 2. Izvolitev delovnega predsedstva, verifikacijska komisija in komisije za sklepe in predloge 3. Poročilo o delu kluba štipendistov Gorenja, o stanju in perspektivah štipendiranja ter o sodelovanju s koordinacijskim svetom ZSMS Gorenje 3. Predstavitev gospodarske situacije Gorenja 4. Razprava o poročilih 5. Sklepi in predlogi zbora štipendistov 7. Ogled proizvodnega programa Gorenje, ki je predstavljen na oktobrskem sejmu v Rdeči dvorani Klub štipendistov Gorenja VSI NA KROS DELA! V nedeljo na letališče v Lajšah! Republiško prvenstvo v jesenskem krosu občinskih reprezentanc za pokale Dela! Med nastopajočimi bodo tudi naše sodelavke in sodelavci, ki so se uvrstili v občinsko ekipo! Prvi štarti že ob 9. uri!