NO. 173
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 11, 1967
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€$
STEV. LXV — VOL. LXV
V Youngsfovra Šfrajkajo Župan R. S. Locher se organi javne varnosti
Policija in gasilci so stalno “na posvetih”, med tem pa je mesto skoro brez vsakega policijskega in gasilskega varstva. Policaji in gasilci zahtevajo za okoli 15% višje plače.
CLEVELAND, O. — Zdi se, da hoče Youngstown tekmovati s Clevelandom, če ne ravno po obsežnosti in številu štrajkov, Pa vsaj jpo njihovi kvaliteti. V ^oungstownu štrajkata namreč istočasno policija in požarna bramba. Podobne štrajke je naša dežela doživela že večkrat. Youngstown se pa lahko ponaša s tem, da ima oba štrajka obenem. Tudi to ni noben razlog za samozavest, saj je Amerika “debela neomejenih možnosti”.
Človeka mine veselje do šal, ako pomisli, kako hitro pada °sebna varnost v naših mestih in kako hitro lahko organizirajo razni poklicni in napol poklicni zagrizenci nemire in izgrede, kjerkoli jim pade v glavo. Kaj, ko bi prišli na misel, da začnejo Jutri demonstracije ravno v Youngstownu, kjer povodov za-nje nikoli ne manjka. Kakšne ttbsli bi pri tem obhajale tistih 167,000 Amerikancev, ki živijo v Youngstownu, si lahko živo
spustil v volivni boj
CLEVELAND, O. — Pretekli teden je župan Locher začel at tivnejše posegati v naš mestni volivni boj. Obiskuje volivce na sestankih in ne izogiba se dvobojem s svojimi tekmeci, ki ga kar ne morejo pustiti pri miru. Tako nam volivni boj odkriva marsikatero zanimivost. Kandi dat Stokes ni bil na primer preveč rad na sejah legislature v Columbusu, pravi kandidat Celeste, Stokes seveda trdi, da to ni res.
Kandidat Celeste je izjavil, da naj bi njegovi volivci v novembru podprli Locherja, ako Celeste sam ne bi zmagal pri primarnih volitvah. Hudomuš-neži dodajajo, da bi bilo prav, da bi Celeste že sedaj naročil svojim pristašem, naj volijo Locherja, saj bi Locher verjetno sedaj bolj potreboval glasove njegovih pristašev kot pri novembrskih volitvah. Sedaj se bosta namreč lasala Locher in Stokes, v novembru pa verjetno Locher in Taft. Stokes je pa za Locherja nevarnejši kot Taft, vsaj videz je tak.
Arabske družine se združujejo po 19 letih
JERUZALEM, Izr. — Kako
Predstavljamo. Saj ve večina j1U(j0 trpijo večkrat čisto ne-^ed njimi, da narodna garda,' kr jo guverner lahko pošlje testni upravi na pomoč, ni rav-rro izvežbana, da bi delala red, kadar izbruhnejo nemiri in dajo P°vod ne samo za strele iz za-Sede ampak tudi za rabo zaži-galnih bomb.
Časi so se spremenili. Interesi Javne in osebne varnosti drža-vljanov zahtevajo, da se jim pokorijo tudi organi javne varno-str in uslužbenci pri požarni krambi. Dobro bi bilo, ako bi fiam o tem kaj povedali naši 4 2upanski kandidatje. Pa ne bo-Jo. ker jim manjka korajže, poučno so uslužbenci policije požarne bramlae volivci, ki J'h ni treba ravno sedaj še po-sebej razburjati.
Y Kongresu bodo pa morda -Uialu drugega mnenja. Tam
•ajo namreč pred očmi interese vse dežele in ne samo po-
lici
J® in požarne brambe.
Jtefelcsva nagrajenca bosta »skala mir za Wieinam
OSLO, Nor. — Zunanja mini-^ rstvo je objavilo, da bo poseb-a delegacija pod vodstvom oblovih nagrajencev za mir ngležem P. Noel Bakerjem in k0	katoliškim duhovni-
rn iz Belgije, še pred koncem ^ °šnjega leta odpotovala v Se-v®rni ln Južni Vietnam prouče-izglede za končanje vojne v Qletnarnu. Vladi obeh držav,
-ySvobodilna fronta Južnega
SQletnarna in vsi ostali prizadeti "Poročili, da so delegacijo pri-^vijeni sprejeti.
bik °e* ^aker> 77 let stari držav-bap111 Pisateli> Je dobil Noblovo pajdo za mir leta 1959, p. Pire
gun	Za svoie delo za be-
vCe dtuge svetovne vojne. gaCi°rVe^ka vlada je dala dele-strnn na razpolago za potne 5ske $21,000.
V remenskt prerok pran:
Je»SmUr!,n67Madn0' N“iV‘Šia
- JMtJ 'tal	a ) ■- <
dolžni ljudje od zagrizene politike, s'e je zopet pokazalo med arabskimi begunci.
Ko je bilo pred 19 leti sklenjeno premirje na prostoru okoli Izraela, je del arabskih beguncev iz Palestine prišel v Gazo na zahodni strani Izraela, dočim je večji del palestinskih Arabcev prebežal na zahodni breg reke Jordan in prišel pod Jordan. Tako so bile družine palestinskih Arabcev velikokrat razbite, družinski člani so živeli deloma v Gazi, deloma v Jordanu, niso pa mogli priti skupaj.
Sedaj je položaj teh beguncev drugačen. Tako Gaza pokrajina kot zahodni breg reke Jordan sta pod izraelsko okupacijo, ki je beguncem dovolila, da poiščejo družinske člane na obeh straneh in se, če jih je volja, za stalno z njimi združijo. Mnogo arabskih beguncev iz nekdanje Palestine je to tudi storilo in tako je bilo pri mnogih obnovljeno družinsko življenje po dolgih 19 letih.
Rusk ne nudi Jamstva pred vojno s Kitajci
Državni tajnik je na tiskovni konferenci dejal, da ZDA vodijo vojno z vso previdnostjo, da bi možnosti njenega razširjenja zmanjšale WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek je državni tajnik Dean Rusk dejal časnikarjem na tiskovni konferenci, da ne more nuditi nobenega “z zlatom prekritega jamstva”, da komunistična Kitajska ne bo posegla v vojno v Vietnamu, če se bodo ameriški letalski napadi na Severni Vietnam nadaljevali. Zagotovil pa je, da se Združene države v vodstvu vojne trudijo z vso “previdnostjo, da bi zmanjšale” tveganje kitajske intervencije.
Dean Rusk je posvaril Kitajsko pred posegom v vojno češ, da bi bil to “zelo slab nasvet njenim vodnikom ...” To je bilo doslej najmočnejše in najbolj jasno svarilo Peipingu, naj ne posega v vietnamsko vojno, če si noče opeči prstov ali morda tudi celih rok in še glave. Trdil je, da Združene države nimajo nobenih sovražnih ciljev proti rde-Kitajski, dejansko niti ne proti Severnemu Vietnamu, kakor hitro bo ta prenehal s poskusom ovsojitve Južnega Vietnama z oboroženo silo.
Po mnenju Ruska so Združeni narodi, dolžni pomagati pri iskanju miru v Vietnamu v smislu svojih osnovnih ciljev, kot jih
Žgf.rsS.iar UČITELJSTVO ZAHTEVA
VEČ DENARJA IN BESEDE
'iikrep za protizakonit
SACRAMENTO, Calif. —Sodnik državnega vrhovnega sodišča I. Perluss je odločil, da je obsežno zmanjšanje ugodnosti zdravstvene oskrbe “Medi-Cal” v nasprotju z zakonom in zato neveljavno. Reaganova administracija je skušala z zmanjšanjem ugodnosti prihraniti državni blagajni okoli 200 milijonov dolarjev.
Gre za zdravstveno oskrbo “revnih”, oseb na javni podpori in onih, ki nimajo na mesec preko $169 dohodkov, če so samci, $281 na mesec za zakonski par. Program zdravstvene oskrbe teh je organiziran z združitvijo sredstev zvezne vlade, države in krajevnih javnih uprav. Uvedeji je bil leta 1965 pod demokratskim g u v e r n e rjem P. Brownom.
Guv. Reagan je bil zaradi odločitve sodnika silno nejevoljen, pa mu vendar ne ostane drugega, kot vložiti priziv na celotno državno vrhovno sodišče ali pa predložiti državni zakonodaji spremembo zakona.
Francija noče minikril v šolah
PARIZ, Fr. — Francosko prosvetno ministrstvo je poslalo vsem ljudskim in srednjim šolam okrožnico, ki y njej zastopa stališče, da minikrila ne spadajo v šole med šolskim poukom. Prosvetni minister Peyrefitte je pa . dodal, da naj minkrila ostanejo določa ustanovna listina ZN, pajtam; kjer s0} namreč v modi, ne je priznal, da od njih trenutno -	^	.
ne pričakuje veliko. Nakazal je
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Skupne podružnice Slov. ženske zveze bodo imele svojo sejo v sredo, 13. septembra, ob enih popoldne v St. Clair Recreation centru.
Podr. št. 10 SŽZ ima sejo jutri, v torek, ob sedmih zvečer v navadnih prostorih.
Klub slov. upokojencev v Slov. domu na Holmes Ave. ima sejo v sredo ob dveh popoldne. Po seji zabava in okrepčila.
Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. ima jutri, v torek, ob dveh popoldne sejo v SDD na Waterloo Rd.
Pisarna konzulata SFRJ v Clevelandu—
Federacija slovenskih narodnih domov v Clevelandu sporoča, da je dobila zagotovilo, da bo generalni konzulat Soc. fed.
I republike Jugoslavija odprl v
“To je narodna borba, to je, -	■■■	---1 Clevelandu svoj urad, kakor
cdsev nezadovoljstva po vsej ■ v New Yorku, Philadelphiji, De- hitro bo mogel zanj dobiti pro-
Učiteljstvo po vsej deželi zahteva boljše plače, pa tudi večjo besedo pri sestavljanju šolskih programov, njih ciljev in njihovega izvajanja. V podporo svojih zahtev štrajka jo v New Yorku, v Detroitu, v delu Floride in še ponekod drugod v deželi.
NEW YORK, N.Y. — Učiteljstvo po vsej deželi je postajalo v zadnjih letih bolj nezadovoljno na eni strani zaradi prenizkih plač, ki niso v sorazmerju s plačami in zaslužki v drugih poklicih in na delovnih mestih, ki zahtevajo približno enako stopnjo izobrazbe, prav tako pa tudi zaradi tega, ker mislijo, da imajo sorazmerno premalo besede pri sestavljanju učnih programov, pri postavljanju njihovih ciljev, pa tudi pri samem načinu njihovega izvajanja. Drugi sestavljajo programe in njih cilje, učitelji pa so tisti, na katere starši prvi pokažejo, če njihovi otroci ne uspevajo, trdijo zastopniki učiteljske organizacije. Sodijo, da bo danes v New Yorku ostalo doma okoli 40,000 učiteljev m učiteljic in jih bodo morali v učilnicah nadomeščati starši otrok ali pa kako drugo zasilno osobje. Šolske oblasti so izjavile, da bodo učilnice odprte za vseh okoli milijon šolarjev njujorškega šolskega sistema.________________
tudi, da ne smemo preveč pričakovati od'zadnjih volitev v Južnem Vietnamu v pogledu miru. Združene države so vsekakor pripravljene prekiniti letalske napade na Severni Vietnam, če bi bili na razpolago le kaki znaki, da je Severni Vietnam res voljan začeti razgovore o končanju vojskovanja.
Amerika še vedno proti sprejemu Kitajske v ZN
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Dean Rusk je izjavil, da bodo Združene države tudi na letošnjem rednem zasedanju glavne skupščine Združe-
deželi,” je dejal Ulice Jordan iz East St. Louis, 111. “Predolgo smo stali skoraj brez moči in gledali položaj, ko je postajal slabši in slabši,” je izjavil eden od vodnikov učiteljske unije v Detroitu. “To je boj za moč, očiten in enostaven,” je povedal odkrito zastopnik učiteljske unije v Floridi.
Preko 23,000 učiteljev in učiteljic že štrajka v Michiganu, j Kentucky ju in Floridi, danes se
kot posnemanje mode.
vsakokratne
nih narodov proti sprejemu rdeče Kitajske vanje, kot so bile v I dosti denarja pride turnir celo preteklih 18 letih.	j na televizijo.
silijo pa naj v šolo, kajti tam je 1 jjm jih je pridružilo še okoli bolj potrebna naporno učenje 40,000 v New Yorku. Nad pol-
drug milijon učencev in učenk je brez strokovnega pouka. Položaj je težaven in vsakega pravega šolnika mora boleti, ko vidi mladino izgubljati čas, ki je tako dragocen, ki ga ji bo tako manjkalo pri vedno rastočih nalogah šole.
Nezadovoljstvo učiteljstva po vsej deželi ni od včeraj, je staro, le da smo o njem sorazmerno malo slišali, se tudi zanj premalo zanimali. Prav to je pripravilo American Federation of Teachers, ki je vključena v AFL-CIO, da je po zgledu drugih unij začela s štrajki. Ta organizacija je v par letih narastla od 61,000 članov na 136,000 članov in dobila pravico zastopanja učiteljstva pri kolektivnih pogajanjih
Senatni dvoboj v tenisu
WASHINGTON, D.C. — Ali so republikanci res umsko in telesno zastarela bitja? Ali so demokrat j e ves lik mladosti in svežine? O tem si seveda dežela ni na jasnem, zato bodo senatorji sami skušali najti odgovor. V sredo se bo namreč vršil v naši prestolici teniški turnir med 6 demokratskimi in 6 republikanskimi senatorji. Zadevo si je posebno vzel k srcu demokratski senator Clark, ki jo je vključil celo v nek svoj govor na senatnem plenumu. Če bo
troitu, Chicagu, Bostonu, Clevelandu in drugod.
Velika večina učiteljstva je med tem še vedno včlanjena v National Educational Association, skupno preko 1,000,000. Ta je bila manj bojevita in se je do zadnjih let trudila predvsem s proučevanjem strokovnih vprašanj in njihovega reševanja, z vplivanjem na državne in zvezno zakonodajo za izboljšanje šolstva in celotnega vzgojnega sistema dežele. Ko se je sedaj American Federation of Teachers pognala v boj za boljše plače in večjo besedo učiteljstva pri samem vodstvu šolstva, se je morala zganiti tudi National Educational Association.
Grška diktatura se zmeraj bolj odtujuje svobodnemu svetu
CLEVELAND, O. — V svobodnem delu Evrope je še zmeraj nekaj diktatur, ki se nad njimi huduje svobodni svet, pri tem pa se ne razburja. Izjemo dela naj novejša diktatura v Grčiji, ki so jo priklicali nad Grčijo generali in polkovniki. Je to tipična vojaška diktatura, ki ima več temnih kot svetlih strani. Nihče ne dvomi o njeni odkritosrčni želji in nameri, da bi grškemu narodu pripravila boljšo bodočnost, toda vsi dvomijo, da bi se to dalo doseči s silo. Tudi komunistični režimi imajo iste želje in načrte, pa rabijo taka sredstva, ki se gabijo vsemu svobodnemu svetu. Pa vendar opažamo sedaj ravno v grškem slučaju posebne vrste podsmeh: jugoslovanski komunisti očitajo grškim oficirjem prav iste grdobije, ki jih sami delajo v 'pogoršani obliki, seveda drugače pobarvani. Pri tem se pa še sklicujejo, da je njihov režim v moralnem pogledu veliko več vreden kot grški! Seveda to verjamejo le jugoslo-
vanski komunisti ne pa jugoslovanski narodi.
Grška diktatura se dobro zaveda, da ne uživa v svobodnem svetu ne ugleda ne simpatij, pa vendar ne spreminja smeri svojega političnega nasilja.
Diktatura je na primer zaprla v prvih dneh svojega “upravljanja” okoli 6,000 levičarsko usmerjenih Grkov in obljubila, da jih bo hitro prerešetala in pustila na svobodo vse, ki jim ne more očitati ničesar resnega. In vendar je še zmeraj 2,300 levičarjev zaprtih na nekem samotnem grškem otoku. Pri tem si je sedanji grški notranji minister dovolil še neokusno šalo, da je rekel tujim časnikarjem, da bodo politične pripornike lahko obiskali, kakor hitro bodo priporniki postali “boljši Grki”! O tem bo seveda odločala grška policija.
Cenzura postaja dalje zmeraj bolj brezobzirna. Pred vojaško sodišče je na primer prišlo 34 nasprotnikov režima, med njimi precej bivših poslancev.
Obtoženi so bili kar kolektivno, da so se “upirali odlokom vojaških oblasti” in bili tudi obsojeni. Obtožba je trdilo, da so širili letake, da so kritizirali vodstvo sedanje diktature in da so širili laž-njive novice. O vsem tem seveda ni smelo časopisje poročiti niti trohice.
Teror se neprestano stopnjuje. Sovražniki režima so postale celo gramofonske plošče. Kdor jih posluša in ga policija zasači, je kaznovan.
Pri vsem tem ima pa režim še toliko nesramnosti, da kar naprej izjavlja, da bo cenzura odpravljena v “najkrajšem času.”
Grška javnost tudi ne verjame, da bi diktatura držala besedo glede nove ustave. Besedilo sestavlja okoli 20 grških pravnikov, toda nihče ne verjame, da ga bo diktatura odobrila in objavila v napovedanem času.
Nasprotniki diktature pa tudi ne spijo. Skušajo vpreči vse svoje prijatelje v svobodnem svetu, naj pritisnejo na
njihove vlade, da se odmaknejo od sedanje grške vlade. Nekaj uspeha že imajo. Naša federalna administracija je na primer že sklenila, da ne bo pomagala grški diktaturi z dobavami orožja in municije in da bo tudi skrbno pazila, kam gre ameriška civilna pomoč, ako jo še bo kaj. Za podobno taktiko se bo gotovo odločila tudi angleška delavska vlada, ki se še posebno jezi, ker je režim zaprl celo vrsto grških javnih delavcev in politikov, ki so dobro zapisani v angleškem delavskem gibanju.
Ni pa še nobenih znakov, da bi se grška diktatura začela zavedati, kako nevarna ji lahko postane osamljenost v svobodnem svetu. Režimska opozicija pa upa, da bo diktatura kmalu prisiljena, da odpre oči in začne misliti na popuščanje.
O vsem tem se bosta danes pogovarjala predsednik Johnson in grški kralj Konstantin, ki je te dni na obisku v Ameriki.
store. V njem bo stalno uradoval konzul Anton Stipanic. Zveza slovenskih narodnih domov v Clevelandu se poteguje tudi za odprtje konzulata ZDA v Ljubljani. V koliko je v tem pogledu uspela, ne poroča.
Žalostno sporočilo—
Frances Marolt, ki je preje živela v Clevelandu, sedaj pa v Oakland Parku, Fla., je dobila sporočilo, da ji je v rojstni vasi v fari Soteska umrl 88 let stari brat Franc Erbežnik. Zapustil je ženo, 3 sinove in eno hčer v domovini, v Ameriki pa poleg omenjene še sestro Ano Pohar v Clevelandu.
Seja—
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v šoli sv. Vida. Po seji bo zabava.
WASHINGTON, D.C. — Pred- Locher udaril po tekmecih—
sednik L. B. Johnson in njegova ! Na letnem zborovanju okraj-žena sta včeraj objavila, da seine organizacije Demokratske
je njuna starejša hčerka Lynda !stranke v Euclid Beach Parku’ Bird zaročila v soboto z marin-!ki Je bil° sorazmerno slabo obi-skim stotnikom Charlesom S. skanO: udeležilo se ga je največ Robbom. Zaročenec je star 28,do 3’000 ]judi’ je mestni župan let in je končal leta 1961 poslov- zuPansM kandidat R. S. Lo-no administracijo na University cher strjeval, da od “prišle-of Wisconsin, nato pa odšel k kov”’ ki 50 se doslei ukvarjali v marinom, kjer je ostal doslej. Na Predmestjih v glavnem z odstra-službi je kot adjutant v Wash- njevanjem “crabgrassa”, Cleve-ingtonu. V februarju bi moral land ne more Prekovati rešitve iti v Vietnam	| svojih vprašanj. Črnega kandi-
Poroka je predvidena v de-'data C Stokesa Je Prijemal’ ker cembru. Ker sta oba, Lynda Je zag°varJal Rhodesov predlog Bird Johnson in Charles S. Robb ° izdaJi davnih bondov, ki pa pripadnika episkopalne cerkve, 'Je Pri volitvah grdo pogorel. Vse
Lynda Bird zaročena
bosta tudi v tej poročena.
Maovci mire SCanfon
HONK KONG. — Vodniki komunistične Kitajske se obupno trudijo, da bi pomirili južnoki-tajsko pokrajino Kvangtung, katere glavno mesto Kanton je naj večje južno od Jangkcekjan-ga. V tem mestu in v celi pokrajini je spor med pristaši Mao-Tse-tunga in njegovi nasprotniki prešel že v pravo državljansko vojno. V tej naj bi tekom preteklih dveh mesecev padlo okoli 5000 ljudi.
Pretekli teden je priletel v Kanton sam predsednik vlade Cu-Enlaj in ostal tam tri dhi, da bi pomiril bojujoče se nasprotnike vsaj toliko, da bi bilo mogoče v miru izvesti priprave za mednarodni velesejem, ki bi imel biti odprt 15. oktobra. V Kantonu se je posrečilo 5 skupinam, ki podpirajo Maovo revolucijo, povezati in se s tem obdržati pred pritiskom partijskih in vojaških vodnikov, ki Maovo revolucijo zavračajo.
(tri svoje tekmece je označil kot kandidate “velikega biznesa”, ki mu je sedanji župan R. S. Locher trn v peti.
Seja—
Jutri, v torek, ob enih popoldne ima Društvo Danica št. 11 ADZ sejo.
Skupno na tekmo—
SŠK organizira skupni obisk nogometne tekme Browns 15. oktobra. Kdor se želi pridružiti, naj kliče J. Koširja, tel. 481-5621, do petka.
Sestanek—
Društvo Lilija ima nocoj ob osmih svoj redni članski sestanek v Slov. domu na Holmes Avenue.
Poizvedovaini kotiček
Ga. Angela Hirsch, roj. Zupančič, stanujoča v Ljubljani, Celjska ul. 17, Jugoslavija, išče svojega brata Franka Smith, roj. Zupančič 1. 1890 v Prečni—Straža pri Novem mestu, ki se je izselil v ZDA v letih 1912-1914 in živi nekje v Minnesoti.
MmiMh 'Dommm


6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
.United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year

1 BESEDA IZ NARODA
mmam
1
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 173 Monday, Sept. 11, 1967
Po volitvah v Južnem Vietnamu
Kako so dejansko potekale volitve za predsednika in za senat v Južnem Vietnamu, je težko reči. Poročila o njih ne soglašajo, posebno ne v podrobnostih. Šele čez par tednov bo mogoče ustvariti pravo sliko o dejanskem poteku voliv-nega postopka. Prvi vtis dovoljuje le sklep, da niso bile tako slabe, kot so napovedovali pesimisti, pa tudi ne tako idealne, kot so pričakovali optimisti. Potegniti mejo med obema je sila težko, to tem bolj, ker je Johnsonova administracija na strani optimistov in trenutno razpolaga z večjim številom obsežnejših poročil kot njeni nasprotniki.
Drži zato le nekaj splošnih podatkov.
Zmagala je, kot so vsi pričakovali, generalska lista. Za predsednika je bil izvoljen general van Thieu, za podpredsednika maršal Ky. Vendar pa njihova zmaga ni blesteča, dobila sta okoli tretjine glasov. Civilni kolektiv, če smemo tako imenovati vse civilne kandidate kot celoto, je torej oba vojaka kar pošteno zdelal. Civilni uspeh bi bil še vidnejši, ako ne bi bilo toliko kandidatov. Pade dalje v oči, da sta oba generala zmagovala na deželi, med vojaki in med narodnimi manjšinami, dočim je njihova opozicija zmagala na voliščih v mestih in prometnih središčih. Tudi to se da razlagati: kmetje so v Vietnamu zmeraj “za vlado.” Zakaj naj ne bi bili tudi pri teh volitvah, ko sta imela oba generala toliko agitatorjev med državnimi uradniki, policijo, davkarji itd. Mestni volivec je pa že nekoliko bolj razgledan in nezaupljiv, zato ne verjame tako lahko uradnim agitatorjem in se jim tudi zlepa ne pokori.
Najbolj značilen je uspeh civilnega kandidata Truonga Dinha Dzuja. V tekmi z generaloma ni mnogo zaostajal, ponekod je dobil celo več glasov kot generala. Dzu ni samo spreten govornik, je tudi stavil vso svojo srečo na agitacijo za čim prejšnji mir. Potegnil je za seboj s tem geslom mestne volivce. Ni pa nobenega dvoma, da je podeželje še veliko bolj za mir kot mesta. Ako bi se kmetje ne držali tradicije, da je najbolj pametno voliti kandidate, ki jih priporoča vlada, bi gotovo oddali svoje glasove kandidatom, kot je Dzu. Ideja o miru je dobila prvikrat svojo vlogo tudi v vietnamski politiki. Pokopano je stališče maršala Kyja, da je mir mogoč samo s kapitulacijo Severnega Vietnama.
Volitev še ni konec. V oktobru bodo volitve za spodnji dom, torej za poslance, ki bodo nekako podobni našim kongresnikom. Oba generala se bosta gotovo za te volitve hudo zanimala. Bosta namreč lahko kmalu izračunala, koliko imata zanesljivih prijateljev v senatu. Lahko se zgodi, da jih ne bosta preveč naštela. Zato jima bo politična opora v spodnjem domu tem bolj potrebna. ,
Pa naj bodo rezultati volitev taki ali taki, v deželi bosta gospodarila oba generala, saj bosta imela v svojih rokah ne samo armade, ampak tudi vso javno upravo s policijo in davkarijo vred. Pa vendar ne bosta vsemogočna.
Dosedanja generalska junta bo sicer formalno prišla ob veljavo, umakniti se bo morala v ozadje, toda svojega dosedanjega vpliva na vlado in politiko pa ne bo zgubila. Morda bo to deželi celo v korist. To se čudno sliši, pa je vendarle mogoče.
Van Thieu in Ky nista osebna prijatelja. Se ne moreta. Do sedaj je dajal samo Ky politične izjave, Van Thieu je navadno molčal. Bil je posebno previden, kadar je govoril
0	demokraciji. Ky je bil pa zgovornejši in odkritosrčnejši. Iz njegovih izjav se je dalo lahko sklepati, da ni navdušen demokrat, da njegova vnema za demokracijo izvira iz ame-
1	iškega oritiska nanj. Saj je še celo zagrozil z “vojaškimi sredstvi,” ako bi nova vlada ne bila istih misli kot on glede miru s Severnim Vietnamom. Ky je pozneje svojo izjavo preklical, toda njegovemu preklicu ne verjamejo vsi. Sedaj bo pa v politiki imel prvo besedo Van Thieu. Naj bo še tako sposoben, eno napaka pa vendarle ima: je katolik. Kot tak ni dobro zapisan med politiki, ki še pomnijo Diemov režim.
Da bi Van Thieu in Ky dolgo časa mirno skupaj orala, tega v Saigonu ne pričakujejo. Sporekla se bosta, kako se bosta potem pobotala, je pa drugo vprašanje. Vsi mislijo, da to ne bo šlo gladko, ako ne bo pritiska — ameriškega poslaništva in saigonske generalske junte. Junta ni namreč prav nič zainteresirana na dvoboju Van Thieu-Ky. Tak dvoboj bi slabil njen položaj, ako se ne bi dal vsaj zakrpati.
Političen položaj v Južnem Vietnamu je torej ostal meglen, kot je bil. Volitve niso pregnale političnih oblakov. Treba bo še počakati, kakšna bo sloga med Van Thieujem in Kvjem. To pa je nevarna past za predsednika Johnsona, lahko podleže skušnjavi in začne prezgodaj hvaliti bodoči vladni režim. Ako ne bo pozneje šlo v Saigonu vse “kot po maslu,” bo lohnson padal iz zagate v zagato. Pri tem se mu pa še lahko zgodi, da položaj v državljanski vojni ne bo boljši. Pa tudi, če ostane tak, kot je, ni zadovoljiv, da rabimo zelo zmerno besedo.	J
j ^TONB SMRIBA^
Joliet, 111. — Za nami je počitniška doba. Šole so zopet oživele in okrog farnih in javnih šol je spet dan za dnem živ žav. Matere so pa vesele, da se jim vsaj skozi dan za nekaj ur otroci umaknejo izpod pet.
Zdaj smo že v septembru, ki mu pravimo Slovenci “kimavec”.
Teden po sv. Auguštinu, omenjam tako, ker jaz, Nick, ter Jure in Bara se še vedno najbolj razumemo na letne čase po godovih svetnikov. Tako smo se navčili v mladih letih v Belo-krajini in se tega in takih običajev in navad vedno radi spominjamo, smo zopet sedeli na Juretovem vrtu, govorili o tem in onem, devali politiko in poli-tikarje v red. Nick je bil ta dan dobre volje in je prinesel zavojček piva, ki se je nam vsem kar dobro prilegel. Seveda vinska kapljica bi nas bolj okorajžila, kakor hmelj evec, a za silo gre tudi že pivo. Nick je nam vsem skomine delal, ko je pripovedoval, kako je včasih že na Veliko mašo srkal novega “veseličana.”
Ob mali maši smo ga pa vedno pili že tudi iz drugih goric. Ej, luštno in veselo je bilo nekoč tamkaj na sončni strani za Gorjanci v Belokrajini.
Za tem smo pa razpravljali o tem in onem. Nick je zabavljal, da ga zdaj novi davki “palijo”.
“Kaj je treba toliko trošiti po vsem svetu, ko pa doma rabimo denar za to in ono?”
Jure mu je dokazoval zakaj tako. Povdaril je, da je politiko velikokrat težko razumeti. Pojasnjeval je:
“Kako bi mi ravnali v takih slučajih? Trezno je treba gledati na vse, pa je še težko razumeti zakaj tako, pa tako. Če ne gledamo mirno in trezno in le zabavljamo smo podobni obnašanju staremu pokojnemu Ma-haču, saj si ga poznal, ko je prihajal na Broadway v salun in šuntal fante, naj se pograbijo. Navduševal jih je z geslom: “Po buči ga mahni, da ne bo šepal!”
Večkrat je še sam dobil kako po “buči”, a ga ni izmodrilo, da bi dajal drugim lepše nauke.
“Meni se zdi in zgleda tako,” je nadaljeval Jure, da taki “ma-nači” so komunistični hujskači v Moskvi. Arabe so našuntali pomladi, da so zaprli Suez kanal.
Zdaj šuntajo lakince doli v Južni Ameriki. Jutri bodo kje drugje. Drugim svetujejo, naj druge udarijo po “bučah”, sami so v zaledju in čakajo na politične koristi v takih slučajih. Nam pa taki slučaji delajo gospodarske in politične težave. V Vietnam smo se zapletli po takih slučajih. Preje v Koreji. Kje prihodnjič, če bo šlo to tako naprej?
Potem pa na nas kažejo, da smo imperialisti.
“Res je pa tudi, da naši politi-karji tu doma kaj čudno gospodarijo. Razmetavanja je vse na okrog. Koliko bilijonov po celi Ameriki je šlo že za “Housing načrte” po vsej deželi! Nekaj je potrebno, ne rečem, ali je vse in toliko potrebno, to je ne- zmernost! kaj drugega. Kaj se vse s tem doseže? V gotovih ozirih nekaj že, ali v vseh? Stare onemogle je treba oskrbovati? Ali tudi mlade lenuhe? Ako se ji daje podporo naj isto tudi zaslužijo vsaj delno. Mesta, okraji in države imajo dosti takega dela, ki bi lahko odkazali takim. Če zahtevajo podpore, naj tudi nekaj dela opravijo za to. Takim, ki prihajajo le po čeke na razne
pomožne urade, naj bi dali tudi metle v roke pa grablje in jim ukazati, za to kar prejmete pojdite malo gibat in delat na ulice, parke, javna letovišča. Brez dela naj nihče ne je. Ali pa storijo tako? Kaj še? Čeke jim dajejo, na domove pošiljajo, da nekaterim še na pomožne urade po podporo ni treba iti. Kakšna poslu-ga! Tisti, ki vse to prejemajo pa še zabavljajo in po ulicah in cestah demonstrirajo. Ponovim, starim onemoglim, upokojencem, je treba pomagati, te je treba podpirati - ne pa mlade močne, ki se jim ne ljubi delati, ampak rajši posedajo na njihovih lepo rejenih bedrih - te imam v mislih. In takih ni malo.
Kdo vse to plača? Davkoplačevalci! Tisti, ki imamo domove in kak košček zemljišč. In pa vsi kar kupujemo po trgovinah, povsod prilepijo davke zraven.
Vsaka reka, še tako velika in deroča, če začno dotoki usiho-vati, začne prej ali slej usihovat. Mednarodno gospodarstvo je zdaj na taki stopnji, da vsaka dežela gleda le, da povečuje obrate, izvoze. Tako v Evropi in drugod. Uvoze iz tujih dežel počasi izpodrivajo. Francija to najbolj kaže. Pod njenim vplivom so več ali manj vsaj gospodarskim vse tiste dežele, ki tvorijo skupni evropski trg v zapadni Evropi. Anglija je začela z varčljivim programom -uvažajo manj, skušajo po pove-čavati izvoz. Japonska silno povečuje svoj izvoz. Nam Ameriki prepuščajo le take obrate, ki jih sami gospodarsko ne morejo voditi in vzdrževati. Drugače pa Ameriki prepuščajo le take dežele, katere je treba le podpirati in dati več zastonj, kakor za plačila. Kako dolgo bo šlo tako?
Našo industrijo, zlasti jeklarsko, oljno in drugo, ki je potrebna za vojaške namene zdaj naj več podpirajo vojna naročila, ki jih zahteva več in več vojna v Vietnamu. Dela se, vrti se, pM čujemo pa vsi mi z davki, ki jih zadnje čase zopet vsake kva-tre zvišujejo.
Sicer še imamo cvenka, da z njim lahko rovšljamo v naših žepih, ampak zgleda, da ga bo manj in manj. Kaj potem? Naše voditelje v Washingtonu to sicer skrbi. Zgleda pa, da si mislijo, blizu volitev smo, če nas demokratov ne bodo marali pri prihodnjih volitvah, naj pa republikance izvolijo, pustili jim bomo prazne kaše, sitnosti in težav na koše - potem naj pa vozijo kakor bodo vedeli in znali. Mi vsi, ki bomo in če bomo še dihali, bomo pa ostali pri praznih luknjah in iste flikali. Vse to, fanta se lahko zgodi! Se je že večkrat in se še lahko. Za sončnim vremenom prej ali slej sledi pooblačitev.
“Ja, pa smo močni!” - pravimo. Smo. Ampak ne smemo pozabiti preteklosti in zgodovine narodov! Goljat je bil tudi močan - David majhen. Kdo je zmagal? Perzijci, Grki, Rimljani, Napoleon, Hitler, Angleži, vsi so bili goljati. Kaj se je zgodilo z njimi? Zanašati se samo na moč tudi ni zanesljivo, dasi seveda brez nje ne gre. Ampak zgodovina pove, da vedno tudi ni zanesljiva.
Glavni stebri so še vedno in naj zanesljivejši za narode in posameznike:	Morala, pravič-
nost, poštenost, previdnost in Preteklost uči, da kdor zida in gradi na teh stebrih svojo bodočnost, navadno dobro izhaja. Kjer se pa to prezira in ne upošteva, sledijo polomije in težave. Tako menim jaz,” je končal Jure.
Zdi se mi, da je kar prav povedal in da mu bo bodočnost prej ali slej pritrdila.
Vsem širom Amerike in drugod lepe pozdrave, od
Toneta s hriba.
Nekaj novic o slovenskih misijonarjih-jezuitih
Cleveland, Ohio. — P. Jožko KOKALJ, ki je postal 1. sept. 1.1. župnik osrednje župnije v glavnem mestu afriške države Eambije v Lusaki, nam v svojem pismu od 9. avg. 1.1. sporoča nekaj novic tudi o drugih slovenskih misijonarjih-jezuitih, ki se tačas v Afriki in Aziji trudijo na poljih istega Gospodarja. Med drugim:
P. RUDEŽ je pred kratkim imel zelo mučno krvavitev, ki se je začela potem ko so mu izdrli zob. Krvavel je vso noč in še drugi dan do popoldneva, ko so ga odpeljali v bolnišnico in mu je tu sestra-redovnica ustavila krvavitev. Zdaj se ves vesel pripravlja na prihod v Lusako, kjer bova 1. sept. začela naš slovenski misijon v mestni župniji Matero.”
P. TOMAŽIN, ki končuje svoj študij teologije v Pooni (Indija), je obiskal slovenske misijonarje v Bengaliji. Pravi, da so tamkajšnji slovenski misijonarji zadovoljni z našo odločitvijo, da začnemo misijon v Zambiji. P. Tomažina pričakujemo v Lusako meseca oktobra.”
Štirje bengalski misijonarji so letos prvič obiskali domovino: p. Janez EHRLICH, p. Lojze DEMŠAR, br. Janez UDOVC in br. Jože LUKAN.”
Br. UDOVČ.je doma iz Gornje težke vode, župnija Stopiče pri Novem mestu na Dol. Deluje v kolegiju sv. Jožefa v Darjee-lingu pod Himalajo in je zelo priznan vrtnar in gojitelj cvetja. Takole piše o sebi: “Vsako leto grem za nekaj tednov v Kalkuto. To je moj letni oddih. Tja me povabijo, da sodim razstave cvetja in vrtove tistih, ki tekmujejo v Royal Agri-Horticultural Society. Ta družba mi plača potovanje po zraku in preskrbi vse vožnje po Kalkuti. Ta posel o-pravljam že 15 let. — Jaz sem sedaj naj starejši v misijonu, saj sem izpolnil že 71 let. — Tu je bilo blagoslovljeno novozgrajeno semenišče z imenom Janeza 23. V njem se bodo vzgajali kandidati za duhovnike. Tako se vidijo sadovi molitev in žrtev mnogih let. Cerkev mora krepiti korenine pristnih domačih sadik, katerih ne morejo izgnati iz dežele. Tujci, četudi so še potrebni, niso zavarovani, če se kakšna nasprotna struja dokoplje do moči. Nadvse je važno, da vzgojimo domačo elito.”
P. EHRLICH, ki misij onari v Kalkuti, je prišel na obisk v Slovenijo konec aprila. Doma je iz Žabnice pod Sv. Višarji. Posebno predavanje je imel v Borovnici in to kar pri maši. Naj omenim, da je v Borovnici sedež slovenskega jezuitskega predstojni-štva, ki je bilo včasih pri Sv. Jožefu v Ljubljani. V Ljubljani so jezuiti le v novoustanovljeni župniji Dravlje. Tudi v Dravljah je imel misijonar v cerkvi skiop-tično predavanje o indijskih misijonih. Podobno predavanje je imel tudi v eni od treh jezuitskih cerkva v Mariboru.”
“Naj končam z besedami, s katerimi je tudi br. Udovč kon-čol svoje pismo: “Predvsem je potrebno, da smo vsi med seboj povezani v vztrajni molitvi!”
Naslov patra je od 1. t. m.:
p. Jožko KOKALJ, SJ
MATERO Catholic Church
P. O. Box 190
LUSAKA, Zambia, Africa
IZ NAŠIH VRST
Lethbridge, Alta. — Spoštovana uprava! V prilogi Vam pošiljam denarno nakaznico v znesku $18.00 kot obnovo enoletne noročnine za Ameriško Domovino. Z listom sem zadovoljen in mu želim obilo uspeha.
Pozdrav vsem poznanim in ne-
VEITI
250-letnica kronanja Marijine podobe na Sv. gori pri Gorici
V	soboto in nedeljo, 16. in 17. septembra, bodo na Sv. gori pri Gorici zaključne vse slovenske slovesnosti 250-letnice, kar je bila na tej sloviti slovenski božji poti kronana Marijina podoba. V soboto, 16. septembra, ob 7. uri zvečer bo peta maša s sodelovanjem in pridigo domačega župnika prelota Andreja Simčiča. Ob avemariji se bo po vseh župnijskih cerkvah Slovenskega Primorja nekaj minut slovesno zvonilo. V nedeljo, 17. septembra, o polnoči, pa bo maša s sodelovanjem in govorom mariborskega škofa dr. Držečnika, ob 8. uri zjutraj maša s sodelovanjem in govorom škofa-apo-stolskega administratorja dr. Janeza Jenka, ob 10. uri dopoldne pontifikalna maša in govor ljubljanskega nadškofa dr. Jože Pogačnika. Po govoru posvetitev slovenskega naroda brezmadežnemu Srcu Marijinemu.
Osebne spremembe v koprski škofiji
Anton KRAPEŽ se je odpovedal župniji Biljana ter stopil v pokoj. Ostane mu pa naslov: de-canus emeritus; Franc PREMRL je razrešen službe ter stopi v pokoj; Rafael MOREL je imenovan za župnika v Šmihelu; Dušan BRATINA je imenovan za župnika v Šempetru; Albert METLIKOVEC je imenovan za župnika v Ajdovščini; Hermene-gild SREBRNIČ je imenovan za upravitelja v Tomaju; Otmar ČERNILOGAR prevzema upravo župnije Biljana in zadrži v soupravi župnijo Gradno; Franc GOMBAČ je imenovan za upravitelja župnije Zagorje na Pivki, Janez PREMRL je imenovan za upravitelja župnije Slivje in za soupravitelja župnije Brezovica, Franc BOLE je razrešen žuipnij skih dolžnosti, da se bo mogel bolj posvetiti drugemu delu; Ivan MOZETIČ je imenovan za upravitelja župnije Krkavče; Jože LIČEN je imenovan za upravitelja župnije Bertoki in soupravitelja župnije Sv. Anton; Alojzij PREMRL je imenovan za kaplana v Izoli; Alfonz MOČNIK je imenovan za kaplana v Solkanu; Jože TROŠT je, razrešen službe kaplana v Postojni in odhaja na višje študije.
Sledeči novomašniki so že postavljeni za nedeljske kaplane: Silvester ČESNIK in Janko KOSMAČ v Postojno; Ambrož KODELI JA v Idrijo in Nikolaj ŠTANGAR v Ilirsko Bistrico.
Iz ljubljanskega “Dela”
V	nekem ljubljanskem kolektivu je komisija za stanovanjske zadeve reševala stanovanjsko vprašanje delavca, ki si je šele pred kratkim ustvaril družino. “Rešimo zadevo tako, da bosta novoporočenca še nekaj časa stanovala pri starših,” predlaga član komisije. “Nemogoče,” pojasni predsednik, “starši mladih zakoncev še vedno stanujejo pri — svojih starših!”
*
V	skoraj vseh novih sloven-
poznanim sodelavcem A. D.
Vaš vdani
Jernej Hribar * * *
Toronto, Ont. — Cenjeno uredništvo! Priloženo pošiljam naročnino za Ameriško Domovino za nadaljnje leto. Z listom sem zadovoljen in ga rad prebiram.
Iskreno pozdravljam uredništvo, upravo in čitatelje Ameriške Domovine.
Ježe Kastelic
-----o------
V'elika moč
WILMINGTON. — Nitroglicerin ima 13-krat močnejšo raz-strelivno silo kot običajni smodnik.
skih filmih igralci izdatno preklinjajo. Mogoče namesto gledalcev ...
Slovenec zastopnik SFRJ pri ZN
Dr. Anton Vratuša, doma iz Prekmurja, ki je bil dolga leta tajnik E. Kardelja, je bil imenovan za stalnega zastopnika SFRJ pri Združenih narodih v New Yorku.
Mitja Vošnjak, bivši generalni konzul v Celovcu, je bil imenovan za pomočnika državnega sekretarja za zunanje zadeve. Pred nastopom te službe je bil poslanik v Vzhodni Nemčiji. Za svetovalca sekretarja za zunanje zadeve je bil imenovan Rudi Čačinovič, bivši sekretar ljubljanske vlade za kmetijstvo in gozdarstvo in kasnejši član vlade.
Dober pridelek pšenice
Letos so pridelali v Jugoslaviji okoli 4,870,000 ton pšemice, kar je nov rekord. Lani so jo pridelali 4,600,000. Pred vojno je bil naj večji pridelek okoli 3 milijone ton. Do tolikšnega pridelka se pod komunistično oblastjo v Jugoslaviji niso mogli povzpeti 15 let...
Letošnji pridelek zadošča za domače potrebe in te celo nekaj presega, vendar so kljub temu kupili večje količine pšenice v Ameriki.
Devizni računi
V	bankah Slovenije ima svoje devizne račune okoli 30,000 državljanov iz vseh področij Jugoslavije, največ iz — Zagreba. Skupno imajo na teh računih blizu 7 milijonov dolarjev.
Denarja ni!
Izdatki skladov zdravstvenega zavarovanja so bili v prvi polovici letošnjega leta v Sloveniji za 2.5 milijarde starih dinarjev večji od dohodkov. Ti so sicer pritekali redno, toda izdatki so presegali predvidene vsote ...
Polovico neplavačev
Po pisanju ljubljanskih listov nad polovico prebivalcev Jugoslavije, gre za odrasle, ne zna plavati, kar je skoraj največ v vsej Evropi. Tako je v zadnjih 11 letih utonilo okrog 12,000 ljudi. Utonitve so se tako povzpele na drugo mesto smrtnih nesreč, takoj za prometnimi* Največ utone mladih ljudi, ker pouk plavanje še vedno nima prostora v šolskih programih, ugotavlja ljubljanski list.
Elektrika v zadnjo vas
Letošnje poletje je prvič P°' svetila elektrika v vasici Iglenik v občini Stopiče pri Novem mestu. S tem je dobila elektriko zadnja vas pod Gorjanci in tudi zadnja v novomeški občini. Na* peljava je stala za vasico s 7 hi' šami 1,600,000 starih dinarjev. En milijon so prispevali vaščani, 600,000 pa krajevna skupnost.
Nov kopališki bazen v Čatež11
V	zdravilišču Čatežke toplice gradijo velik olimpijski kopalT bazen, v katerem se bo mogoče kopati tudi pozimi. Trdijo, ha bo tretji naj večji te vrste v Ev' ropi.
Svetnike kradejo
Svetniki so postali zaželjen plen tatov in vlomilcev. Por0' čila o takih tatvinah so postala nekaj vsakdanjega v SloveniD “Dolenjski list” je v številki oC1 10. 8. 1967 zapisal o tem:
Ni še tako dolgo, kar je n62 nanec vlomil v podružnično cei kev na Velikem Vinjem vrhu v okolici Bučke in odnesel šth1 pozlačene kipe, ki so predsta vij ali svetnike in angele. ^0. mileč je prišel v cerkev sko okno, tako da je prežagal zaSCly no mrežo in razbil šipa. • • Sloveniji so od aprila do avga^ sta neznanci vlomili letos v ^ cerkva. Okradena je bila drugimi tudi cerkev v Tr njem.
KHEKISSX BOHOvBra
“Oo<cr^o<r>oo<rr>oo<z^o<r>oo<i50
^aks Metzger:
! Monika potuje na Madagaskar
^o<cr>o()<cr>o()<ri>oo<=>oo<=>oo<r>o
je
na
Strašno neudobno ^0, kamor si pogledal — topnem in na ladji. Edina svetla *°čka je bil Žane Sopihač, ki je Pripovedoval Moniki, da se je Poijal že dvakrat na Madaga-skar, da pa še nikdar ni bilo iako prijaznega dekliča poleg. 11 so p0 stopnicah dol in prišli v salon. Lepo je bil opremljen, J' njem so bili rdeči baržunasti iazinjaki, na belih stenah pa ati obrobki. Marmoren kamin, ^lata ura in zrcala, ki jim je zla-0 Vejgvje služilo kot okvir, so ®P°ttiinjala na francoske gra-°ve. V prostoru je bilo temno. a eni strani oken je bil uma-2arii nabrežni zid, ob katerem ^ ležal parnik, na drugi strani 1*0 črna pristaniška voda z de-2evnim nebom. To ni delalo ^zgleda prijaznejšega, posebno ker se je pričenjalo mračiti. steward je bil tu, ki je Pričel pripravljati mizo in ropo-. * z jedilnim priborom. Nato je peljal Žane skozi ozek hod-
v katerem je bilo še
tem;
kino in
bolj
atio, odprl bela vrata v ka-takoj prižgal luč.
Ah!” Moniki se je odvalil ka-^en s srca. Ali je bilo čedno! . rava prostorna soba, v kateri ® bilo vse svetlo! Ob eni steni ^a bili dve postelji, druga nad rUgo ~ na ladjah jim pravijo °je. Obrobljali so ju lepi plateh zastori s pisanimi progami. “ nasprotni steni — pod okro-co, je stal udoben divan.
lini
^red njim je stala pravšna miza hvema oblazinjenima stoloma, 'sta se dala vrteli kot klavir-. ' stoli. Monika se je hitro ^rnla malo vrtiljaka na njih.
r®proga na tleh, v stenah pa ^ekroj skrivnostnih vrat. Umi-nik iz porcelana in zrcalo, na kabine pa dva dobra znan-v ‘ 'ttodro in belo progasta kov-e§a H. O. 3 in M. O. 4, na katera “k nashkal atek še besedo s a°ina”. Zdaj je bila Monika p Parnikom zopet zadovoljna. 2;°Zak|ha je na vse drugo in bila stft gospodinja. Zložila sta ti	^orbic in spravila stva-
^ 1 jih bosta potrebovala vsak Q, ’ v Predale in stenske omare. ohi^^a sta hovčega in pri6- 6 ^ese^° se z omPlrala Za najboljše predale in re- Kar presenetljivo je, ka-gje ,VevSet postaneš, če znova za-tiSnaa Svoje stvari. Nato sta po-
obesila
atkom
kovčega pod posteljo,
Pravšna sta bila za tam. nato
tavno In. ri
Km p10 s^a se<^e^a vsak v sv0"
Dq otu na divanu in stegovala
Kdo rnizo> hi bo za štiri
atek6 .,r?Una' Zdaj j® P°jasnil “Yjjj ''ahaj je bil izbral parnik
he r]6 Tamatave” paroplov-Za ruzbe Havraise, ki je prav
°PremiaV tovorna ladja in je pm Kna. le za omejeno število ka^1 °v- Prav zaradi teh lepih a Son’ ' s° bile še enkrat večje, k°t pLa^e homaj polovico toliko biku ^>^ne na luksuznem par-imaio vozijo ti parniki, ki ha u VS° ^ezo P°d krovom in tbhoErOVU mal° nadzidkov, Pik} ? .^irnej e kot potniški par -Plesu 1 imai° salone, jedilnice, liŠča 6 dvorane, kabine, kopa-šladin11 restavracije nad vodno 'hpotJr,0i_'Df1ie 1® izjavil, da je
V Vo2°, eP®e potovati po morju he pAU’ ^i j0 podobno ladji in kih s 6 u' luksuznih parni-kot ha Vedei° vsi potniki tako, tu i j?0 nailijonarji, medtem ko kot Si ° . z*vi® približno tako, Val0vi Vaj0n doma — veter in ill z 2v S° U koncertni mojstri “2^- ezdami posuto nebo kino. skrbei 86 da Zan Sopihač kot cel23 riaiu Prav tako dobro tekel + arrnada stewardov,” je ^ave ,f„ek’ Uin mnogo več za-
SP0Znaiama nPdilo, da bova a mornarje in njih delo
od blizu, kot pa da bi kvartala z lepo opravljenimi damami in gospodi in govorila budalosti.”
No, pa o tem si Monika ni belila glave. Udobno je sedela tukaj poleg atka, kot da bi imela slamnato streho v Borminu nad sabo.
Nenadoma je pričela tuliti sirena — zateglo in pošastno — trikrat.
Monika je planila pokonci. Atek je pogledal na uro.
“Da, zdaj postaja stvar resna, pol ure bi že morali biti na poti.”
Ko sta prišla na krov, se je že močno mračilo, mostiček so bili že potegnili pa' ladjo in vlačilec se je vlegel k prednjemu delu parnika. Le malo postav z visoko zavihanimi ovratniki je stalo ob ograji parnika in se poslavljalo od prijateljev na obrežju, ki bodo ostali doma. Vijak na vlačilcu je pričel ropotati, vrv se je nategnila in komaj opazno se je premaknil orjak naprej. Ljudje na nabrežju so stopali vštric njega — najprej zložno in zdaj že malo speš-neje — kmalu pa so morali to opustiti — nabrežja je bilo konec, voda se je širila in mahanje z belimi robci je bila zadnja zveza.
To pot je bilo Moniki slovo lahko, saj ni zapustila nikogar v tem mestu, ki je bilo vse odeto v dež, in nobena rutica ni mahala njej in atku. Zdaj je prešinil ladjo čuden drget, sledilo je počasno suvanje in glasno šumenje vode ob zadnjem koncu ladje. Srce parnika se je bilo zbudilo.
Stroji so trkali zamolklo in težko, kakor je dihanje človeka, ki se upira proti težkemu bremenu: “Pustite me, pustite me,” so hropli stroji, potem pa so se vzradostili in govorili: “Gre že laže — gre že laže.” Še enkrat je zatulila sirena, a to pot je zvenelo zmagoslavno. Vlačilec se je umaknil v majhnem loku in spremljal parnik le še ob boku. Potem je ostal tudi on zadaj. Parnik je že vozil sami Piskajoče petje v črnih jamborih se je dvignilo za en ton više. Zdaj je Monika naposled videla morje. Ah, ni bilo veličastnih valov. Sivo, sivo, sivo — ni bilo mogoče razločiti, kje je konec morja in kje se začno oblaki. Samo če so prodrli z zadnjega rtiča kopne zemlje, ki se je le komaj opazno odražala, vrteči se žarki žarometov in potisnili s svojimi nevidnimi rokami mrak za sekundo v stran, tedaj je videla Monika, da ničesar več ni omejevalo praznine okoli ladje. Zdaj je bilo Moniki vendar slovesno pri srcu in, ko se je mogočna zgradba pod njo prvič prav rahlo dvignila in zopet pogreznila, bi bila skoraj zlezla v atka. “Ti moja ljuba mala živalca” ji je bila dejala mamica —o da, mišja luknja bi ji bila zadostovala, tako majčkena se je zdela sama sebi v primeri s tem nepojmljivim svetom, v katerega se je peljala, ki ga je komaj videla, a ga vendar čutila kot nekaj grozečega. Ko so priletele še prve pene na krov, se je rahlo dviganje in padanje spremenilo v topot in ropotanje. Medtem ko tema ni dovoljevala več, da bi razločila kaj drugega kot negotovo šviganje in prhuta-nje na nebu in v vodi, je proseče potegnila atka pa kajutnih stopnicah dol:
“Pojdiva!”
Zdaj ji je bilo vendar ljubše, da ni padel jambor že takoj prvi večer v morje in da je imela še nekaj časa pred sebo, preden mora postati junakinja.
(Dalje prihodnjič)
New York - Washingfon -Cleveland
Milwaukee, Wis. — Kar si nismo mogli ogledati pred dvema letoma, smo imeli priliko zdaj čez dan. Šli smo na svetovno znano cesto “Wall Street,” kjer so Američani in New York Stock Exchange, Federal Reserve Bank of New York in Chase Manhattan Bank. Z vodnikom smo si ogledali to denarno poslovanje, pa sem bil srečen, ko smo prišli v federalno stavbo: “Hall National Memorial”, kjer je označen prostor, kjer je prvi predsednik Amerike G. Washington bil slavnostno postavljen za prvega predsednika Amerike. Na čelu Wall St. stoji znana zgodovinska cerkev “Trinity Church”, malo vstran je St. Paul Chapel,, v kateri je še danes klop, na kateri je sedel predsednik Washington.
Obiskali smo tudi City Hall in governerjevo sobo, kjer so ohranjeni starinski sobni predmeti in razne slike ameriških državnikov.
Bogat na zgodovinskih in umetniških delih je Greenwich Village. V tem delu bohemskega mesta se zbirajo razni umetniki in pisatelji. Nešteto je umetniških galerij, teatrov, restavracij, razstav kar na cesti. Na sredi tega villagea stoji velik slavolok “WASHINGTON ARCH”. New York Public Library in Donnell Library Center sta dve knjižnjici, ki sta vredni, da jih
mesta Baltimore, privozili v predmestje ameriške prestolnice Washington, D.C. Po kratkem počitku smo si še ta večer z vodnikom ogledali nočne čudovito sti in zanimovosti naše krasne prestolnice. Predvsem nam bo ostal v trajnem spominu očara-joči spomenik Lincolna!
* *
Dobro se še spominjam, ko sem v družbi Rebernishkov pred 8 leti prvikrat obiskal Washington, D.C., da si je ga. Ana Rebernishek pri ogledovanju mesta nalomila nogo tako močno, da se je morala zateči v bolnišnico. To pot ni bilo nikake nesreče, samo voznica Frances je morala bolj paziti na promet in prometne znake. Posebno sitnosti ji je delal prostor za parkiranje. V teh 8 letih se je prestolnica neverjetno povečala in polepšala. Nove stavbe, nove ceste, novo življenje in večno gibanje za napredkom. Ogled mesta so nam olajšali dobri vodniki, šli pa smo tudi na svojo roko. Prva pot nas je vodila na veliko in lepo pokopališče ARLINGTON, kjer imajo zadnje domovanje ameriški vojaki, oficirji in drugi zaslužni dostojanstveniki. Na tem pokopališču je tudi že danes dovršeni grob ubitega predsednika J. Kennedy j a, ki mu sveti stalno goreča luč. Na naj lepšem mestu tega pokopališča je grobnica posvečena NEZNANEMU VOJAKU s častno stražo, ki se menja vsako ure ob prisotnosti občinstva. V ozadju te grobnice je velika arena, vsa v belem marmorju, kjer se
razburil rdečo diplomati) o v Peipingu.
Zato je toliko pomembnejše, da se je sedanji japonski ministrski predsednik Sato odločil, da gre za 44 ur na obisk v Taipei in na sestanek s Čankajškom. To pomeni, da Japonska nima več starega strahu pred kitajsko komunistično velesilo, čeprav ima Mao sedaj že vodikovo bombo.
Pogovor med Satom in Čankajškom se je vrtil v glavnem okoli gospodarskih vprašanj. Japonska rabi nujno nova področja za svoj stalno naraščajoči izvoz, Formozo ima pa v tem pogledu pred nosom. Povrhu tudi Amerika ne vstraja več na zahtevi, da bi morala biti For-moza tudi gospodarsko izključno naslonjena nanjo.
obiščete. Metropolitan Museum vrše žalne svečanosti za umrli-
of Art je eden vodilnih umetniških muzejev na svetu in vam nudi zgodovino umetnosti vse do današnjega dne, seveda tudi zgodovino a m e r i kanske umetnosti. Zanimiv je Solomon R. Guggenheim muzej, ki hrani umetniška dela od impresionistov do današnje dobe iskanja nove poti v umetnosti.
Imeli smo priliko stopiti v knjižnico in muzej na Lincoln Centru, kjer je bogata izbira gledališke zgodovine in zgodovine muzike z neštetimi ploščami in rokopisi svetovnih muzikov. Predno smo odpotovali iz tega čudovitega New Yorka, smo bili povabljeni še na kosilo v naj-večji in razkošni hotel “The Waldorf-Astoria”, ki stoji v srcu Manhattana in je naj ljubši hotel filmskih igralcev, finančnikov in državnikov, pa seveda tudi tistih, ki po kranjsko kličejo “urha.” Newyorčani so prijazni ljudje in ponosni na svoje edinstveno mesto na svetu. Pod reko Hudson v tunelu Lincoln smo se poslovili od New Yorka, ki ga bomo ob priliki še posetili. Ko smo dospeli na svetlo, je voznica Frances zavozila na vele-cesto New Jersey, kjer smo po par urah, okrog zgodovinskega
mi in zaslužnimi Amerike.
državljani
V samem mestu smo si potem ogledali mnogo spomenikov, ki krasijo prestolnico. Omenil bom samo par naj večjih in naj lepših: Washington Monument, Lincoln spomenik, spomenik postavljen v čast Thomas Jeffersonu in spomenik ‘TWO JIMA”, simbol junaštva ameriških borcev v drugi svetovni vojni.
L. G.
(Dalje sledi)
Dežela ne mara kandidatov z ‘opranimi možgani’
CLEVELAND, O. — Michiganski guverner Romney je bil 1. 1965 skupaj z 9 drugimi guvernerji v Vietnamu, da vidi stvarni položaj v vietnamskem vojskovanju. Preteklo sredo je izjavil, da so mu takrat ameriški generali in diplomat) e “oprali možgane” in da ni razumel stvarnosti v vietnamskem vojskovanju.
Romneyeva izjava je sprožila pravi plaz izjav raznih politikov, ki v veliki večini obsojajo Rom-neyevo “zaletelost”. Tistih 9 guvernerjev, ki so bili z njim v Vietnamu, pa trdi, da njim ni nihče niti poskušal prati možgane. Vsi demokratski politiki, ki ne marajo Romneya, sodijo,
Sašo obiskal Fsrmoze
TAIPEI, For. •— Japonska ni z rdečo Kitajsko ne skregana ne do nje prijateljsko razpoložena. Svoje odnose do kitajskih komunistov podreja hladnemu razumu, ki pravi, da ni treba nikjer kitajskih tovarišev po nepotrebnem razburjati. Zato je tudi japonska kritika kitajskega režima zelo skromna in obenem stvarna. Ker Kitajci smatrajo Formozo še zmeraj kot del svoje dežele in Čankajška kot izdajalskega vsiljivca, zato je japonska politika zelo previdna v izbiri stikov s čankajškom. Ve, da bi vsak nepremišljen korak
ČUDNA “PAJKA” — Mornarja plezata po mreži pri mornariških vajah na oporišču Coronado v Kaliforniji.
da se je guverner s to izjavo pokopal, kajti dežela ne potrebuje predsedniških kandidatov, ki so si dali oprati možgane od tiste administracije, ki bi ji radi kot predsedniki načelovali.
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov.
Moški dobijo delo
Iščemo krojača
za spremembe in nove podloge, v njegovi lastni delavnici ali doma.
STEVEN BAJKI INC.
2206 Lee Rd.
(173)
MACHINISTS
IM CLEVELAND mimm® Tool 0o.
«84 E. 78 St 341-17S3
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corgt.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KEiLEft - mmmi
Contouring acd profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
OAF TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING^MACHINES
RADIAL BRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavile se osebno od 8.15 dop. do i. pop ali kličit*
841-170# za čas sestanka Kqual Opoortunlty irmployer
(176)
OLIMPIADA V MEXICO CITY — Prihodnje leto hodo v Mexico City v Plavajočih vrtovih, ki jih kaže slika, olimpijske tekme v veslanju in čolnarjenju. Običajno vlada v Plavajočih vrtovih tišina, ki umirja in sveži obiskovalca.
Opozorilo! j
Kdor želi imeti objavljen v notranjosti lista kak dopis ali sestavek, ga mora izročiti v u r e d n ištvu najkasneje 24 ur pred izidom številke, v kateri bi naj bil objavljen. Za ponedeljkovo številko mora biti depis v uredništvu najkasneje v petek zjutraj. Kratke novice za 1. stran je mogoče oddati v uredništvu v predal za pošto do sedmih zjutraj za objavo v listu istega dne. List začnemo tiskati ob 8:30 zjutraj! — Če je le mogoče, pi>>simo, da so dopisi vsaj dva dni pred njihovo predvideno objavo v uredništvu, novice pa prejšnji dan pred četrto uro popoldne. Dopisnike smo na to opozorili ponovno, vendar se dogaja še vedno, da pride kdo s dopisom v uredništvo, ko je notranji del lista že nastavljen, in hoče njegovo objavo. To seveda ni medeče brez posebnih stro škov in sitnosti!
----o----
Za varovanje pred požari
WASHINGTON, D.C. — Letno porabijo v naši deželi od 15 do 20 milijonov dolarjev za napore za preprečitev gozdnih požarov.
Delo u moške & ženske
Moški ali ženska
dobi delo čiščenja veletrgovine in pekarije. Delna ali polna zaposlitev. Začetna plača $1.70.
IANNI S BI-RITE SUPER MKT 5360 Mayfield HI 2-2300
(177)
Zenske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za splošno hišno delo, 3 mladoletni otroci, stanovanje, lep dom v Gates Mills. Kličite po 12 uri 449-2621.
(175)
MALI OGLASI
Mizar (carpenter)
Se priporoča za hišna popravila ali za pleskanje. Kličite po 5. uri 432-1727.	—(173)
7% akra na Hubbard Rd. v Madison, Ohio
Ranch hiša s 3 spalnicami, velika kuhinja, klet, plinski furnez, vse mestne napeljave instalirane in plačane, tlakovana cesta, blizu jezera, trojna garaža, dimnica, kokošnjak, dobra zemlja. Naprodaj skupno z zemljo ali razdeljeno.
FLORENCE ROME REALTY 486-2747 - Govorimo slovensko (M-W-F)x
V najem
Oddamo 2 opremljeni sobi za 1 ali 2 osebi na E. 173 St., blizu Grovewood. Kličite 943-4850.
(173)
FrijaleFs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212 AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
POSESTVA NAPRODAJ
V Montville, Ohio, farma 14 akrov, $23.500.
Hiša s 3 spalnicami na 314 akra, na Rt. 20, Geneva, $14.900.
Hiša s 3 spalnicami, klet, skoraj 1 aker, $25.500.
Zidana hiša z 2 spalnicama, akra, v Perry, Ohio.
Dve hiši na 2 akrih, Rt. 20, Geneva, O. $16.900.
LEET REALTY & ASOC. 946-3688 Vprašajte za Margaret Dominish
(6,13,18 sept.)
V najem
5-sobno neopremljeno stanovanje, spodaj, na Homer Ave. se odda dvojici. Na novo barvano. Kličite HE 1-9482.
(177)
V najem
4-sobno stanovanje s kopalnico, spodaj, plinski furnez, garaža, se odda odraslim v st. clairski slov. naselbini. Cena zmerna. Kličite 391-3895.
i
CEZ STENO
SPISAL IVAN BUCER

'%.
Dana se je gotovo pravkar zbudila; razločno jo je videl, kako vstaja zorna in sveža iz postelje, življenje ji kar kipi iz polnih udov. Se nikdar se mu ni zazdela tako lepa in tolike ljubezni vredna kot sedaj, ko je v tej višini med črnimi prepadi gledal njeno sliko pred seboj.
Da si razžene misli, ki so ga začele obletavati, se je dvignil in odšel po grušču navzgor. Ustavil se je pred zlikanim previsnim kaminom, ki je moral voditi v žleb. Vstopil je vanj in se skusil splaziti po njem. Malo se je dvignil, uprl se z nogami in s hrbtom ob stene, palec za palcem se je pomikal kvišku. Stene so bile gladke, silno se je moral truditi, da ni zdrsnil. Hkrati je začutil, da visi zagozden na mrtvi točki, da tu ne more več nav-gor. Niti obdržati se ne bo mogel dolgo, če ne najde vsaj za dlan širokega hrapavega mesta. Prsti so tipali in iskali za hrbtom, nege je napeto tiščal v nasprotno steno; ker je bil kamin previsen, se je nagibal in čutil je, da ga vleče navzdol. Premeknil se je, za troho je zdrsnil. Vedel je, da je to začetek, da bo telo vedno bolj popuščalo, dokler ne bo popustilo, če ne najde pravočasno opore. Spet je zdrsnil. Spomnil se je na Dano. In tedaj je napravil veliko napako, ki je bila neodpustljiva: mrzlično je začel iskati rešitve, srce mu je v neugodju bilo, živci so za spoznanje popustili, da so se začele noge tresti. Drsel je, počasi, čisto počasi, komaj opazno. Nikjer ni opore, ne vdolbine, niti hrapavega mesta. Le stekleno gladko izprana skala. Tedaj se je kamin zazibal, še enkrat se je skušal upreti, a prepozno! Podrsal se je, telo je bilo za hip sproščeno in lahko po naporu in že je treščil na tla.
Priletel je na grušč, bliskovito je pritisnil noge in roke k tlom, da ni oddrsel dalje v globino.
“Sreča, da ni nevarnejše!” Pogledal je navzgor, odkoder je padel. Bila je precejšnja višina in le gol slučaj je hotel, da se ni občutno poškodoval.
Torej tu ne pojde! Poskusil je na levi, po čisto navpični steni.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
FACTORY HELP WANTED Will train for manufacturing teflon parts. Require mechanically inclined man. Good oppty.
T & F FLUOROCARBON CO. 3840 Industrial Rd.,
Rolling Meadows, 111.
392-0631	(173)
SHIPPING & RECEIVING Some experience preferred, but will train. Oppty. with young growing Co. Good Salary.
T & F FLUOROCARBON CO.
3840 Industrial Rd.,
Rolling Meadows, 111.
392-0631	(173)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
with common sense. Some cooking & child care. To live in or out. Mon. thru Fri. Excellent Salary. 359-0352 after 6 p.m. or wkends.
Bila je sicer le manjša stopnica, a nevarna in težka.
Dolg, položen žleb ga je privedel do škrbine. Odtod je vodila spet udobna grapa. Na dveh mestih je ležalo še nekaj snega, a izognil se ga je, ker bi plezav-niki na njem takoj zdrčali. Precej časa so se vlekli žlebovi, ki niso bili nerodni, a tembolj naporni radi grušča, ki se je gibal pod nogami in s tem oteževal hojo.
Zlačnil se je in ko je dospel tja, kjer se žleb zaključi z navpičnim kaminom, je sedel. Lotil se je jedi, ki jo je imel v žepu. Nato je preplezal kamin, iz katerega je prišel v sneženo kotanjo. Tu sta bili usekani dve razpoki, desna je bila navpična in nič kaj prijazna v svoji strmini, po levi je pa curljala voda in močila skale, da so bile mokre in spolzke. Stal je pred njima in mezgal, katere bi se lotil. Tedaj mu je nenadoma prišlo na misel: “Če bi me zdajle videla Dana!”
Vprašanje, ki si ga je včeraj in danes že tolikokrat zastavil, je spet stopilo predenj, ko je zlezel v desni kamin. Odkod je prišel tisti čudni nesporazum? Ali je ležal ves čas v obeh in se je vprav tedaj dvignil, da razruši njuno srečo?
Upiral se je v stene, omagoval, a z voljo pregrizel vse zapreke. Na nekem mestu je prišel spet v zagato, da se skoraj ni mogel geniti. Iskal je, kam bi se uprl, da se odrine. Samo da doseže tistole rogljo! Z naporom vsega telesa se je zlevo nogo toliko uprl, da je lahko desno prestavil in se potegnil kvišku.
Ne razume Dane! Živahna hčerka juga pa je tako čuvstve-na! Ali so tiste noči ob morju vzrok, da se meša med vročo kri sanjavost? Dosegel je rob in izplezal iz kamina.
Samogibno se je oprijemal in stopal kvišku. Grebel je v svojo misel, doživetje silnega telesnega napora med vednimi nevarnostmi se je mešalo s spoznanji, ki so vstajala pred njegovo dušo.
Kako je dejala? Ko se poročita in si ustvarita miren dom? Levi oprimek se mu je utrgal vprav tedaj, ko se je hotel potegniti navzgor. Zanihal je nad brezdanjo globino, a se je takoj ujel za drug robič in se povlekel na obronek, posut z rjastim gru-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
mimmis
Wrapping & Packaging
Men with candy machine experience. Should know cut and wrap
—	Rose, Foregrove Ideal form fill
—	Triangle, Hansella & Transwrap; overwrap - Package, Lynch. Good pay* fringes, steady work. Excellent opportunity for alert men.. National manufacturer expanding new Chicago plant. Apply at Employment Office
73rd & Cicero
or phone Personnel Manager at 581-6100.
TOOTSIE ROLL INDUSTRIES INC.
(174)	(175)
SHIPPING AND RECEIVING
-Some knowledge of foreign shipments and routing required. Excellent Working conditions.
* 10 to 12 Paid Holidays * Paid Life Insurance * Hospitalization and Major Medical Insurance * Excellent Retirement Program * 2 to 4 Weeks Vacation.
Call now MI 2-6969, ask for Mr. RENEKER
UNDERWRITERS LABORATORIES, INC.
An Equal Opportunity Employer
ščem. Ha, ko bo imel službo in se bo lovil za kruh, da preživi sebe in družino, tedaj bo ona srečna! Na levi je čez stene padal izpod ledenika slap. Šel je proti steni, ki je bila obrnjena na vzhod. Miren dom, v katerem bo teklo vse po z ravnilom začrtani poti! Ne, on hoče viharjev, strmin in sil! Čez nekaj lahkih skal se je potegnil na ozek rob. Odtod se je vrstil balkon za balkonom nekaj sto čevljev visoko.
Obsijalo ga je sonce, a ni ga opazil. V njem se je trgalo: “Copate obujem in otroke popeljem na sprehod, Dana pa bo kot srečna mamica pestovala in ljubila možička!” Krčevito je zgrabil za oprimek in se kar pognal na ozek balkon. Saj bi prišlo tudi do tega. Seveda se poročita! Toda to vendar ni ves smisel njegovega življenja in hotenja! In ko ji je razkrival najbolj tajne predale svoje notranjosti, tedaj je prišla s tisto nesrečno mislijo na dan. Kot bi bil to zanj višek vsega! Miren dom! Potem pa zamera, da ji je tako odgovoril! Saj ni mislil nič hudega,
na to stran in telo bi omahnilo v brezno.
“Toda, kaj vendar sodim? Saj je ženska, ženska v vsej svoji biti! In od nje naj zahtevam tisto moško odločnost, tisti nedoumljivi polet duha in dojemanje za telesno življenje brezkoristnih dejstev? Ali morem pričakovati od nje, da ji bo bolj ugajala strma stena in nečloveški napori, kot pa lahek sprehod po senčnatem gozdu? V tem se ločiva in se ne bova našla nikdar.” Balkoni so minevali, meter za metrom višine je ostajal ža njim. Prilepil se je na steno, udje so drhteli od napora, kite so se napenjale in znoj ga je oblival. Žeja ga je pričela mučiti. Visoko nad seboj je zagledal vrh stene in zeleno jezero ledenika se je iskrilo v soncu.
Ne razume ga še, zakaj ljubi te divje strmine, zakaj sili v nevarnosti. Ne razume, da združitev dveh ljudi ni gola ženitev, ampak potapljanje duše v dušo, da potem ni med njima niti sence nesoglasja.
A Dana ga bo razumela, mora
le tako čudno je udarilo predenj. ga razumeti! Saj jo vendar ljubi Plazil se je po polici, leva rama in noga sta mu viseli prosto nad omotično troha teže naj
in tudi ona njega ljubi. Ugaja ji. Pri tej misli se je ustavil na globino. Samo polici. “Ugajam ji?” Napel je bi ga potisnila' mišice na rokah in jih pogledal.
SEPTEMBER
Mg
fisil h
i S
|Ml25p[i?P|9|»
JSjIS
m
KOLEDAR
društvenih
prireditev
SEPTEMBER
17. — Piknik “Mladih harmonikarjev” na Slovenski pristavi.
24. — Oltarno društvo fare sv.
Vida praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato z banketom v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER
1. — Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, O.
1. — Združeni kulturni program
in proslava 48-letnice SDD na
Recher Avenue.
7,	— DSPB Tabor pripravi je-
sensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
8.	— Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Ave. večerjo in ples. Začetek ob petih.
14. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester.
21.	— Baragov dvor št. 1317 Kat.
borštnarjev priredi svoj 9. letni maškeradni ples v farni dvorani pri Sv. Vidu.
22.	— Pdor. 14 SŽZ priredi ob
treh popoldne kartno zabavo v SDD na Recher Ave.
29. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu bo serviralo od 11. dop. do 3. pop. v farni dvorani obed z govejo pečenko.
28. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”.
29. — Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER
4.	— Belokranjski klub priredi
svojo Veselo Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
5.	— Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
11. — Štajerski klub priredi
svoje vsakoletno MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”.
11.	— Klub slov. upokojencev v
Newburgu priredi BANKET ob 5-letnici obstoja kluba, v SND na E. 80 St. Začetek ob
6.	zvečer. Igral bo Zabak trio.
12.	—Pevski zbor Planina priredi
koncert za 30-letnico svojega obstoja. Začetek ob 4. pop. v Slov. nar. domu na Maple Heights.
19. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Puranski festival v šolski dvorani.
19. — Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Road svo] jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
23.	— The Sixth Thanksgiving
Tony’s Polka Party v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
26. — Dramatsko društvo Lilija
poda v Slov. domu na Holmes Avenue igro “Poslednji mož.
*	I *
+ t 4 4
! 4 4 4
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnierson 1-0628

DECEMBER
3.	— Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
30. — Silvestrovanje v SDD na Recher Avenue v obeh dvoranah. Igrata orkestra Pecon-Trebar in Grabner.
1968
JANUAR
13. — Slov. športni klub priredi
zabavo v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
27.— Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30. FEBRUAR
4.	— Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slov. domu na Holmes Ave.
11. — Klub slov. upokojencev v
E u c 1 i d u pripravi zabavno prireditev v SDD na Recher Avenue.
17. — Katoliški veterani Post.
1655 prirede v farni dvorani pri Sv. Vidu svoj 19. letni ples.
24. — Dramatsko društvo Lilija
priredi “Nagradno maškerado” v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAREC
17. — Federacija slov. narodnih
domov priredi banket v čast “Moža leta” v SDD na Recher Avenue.
31. — Glasbena Matica poda v
SND na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
APRIL
20. — Društvo SPB Tabor pripravi spomladansko družabno
prireditev v Slov. domu fl* 1 * 3 * Holmes Ave. Začetek ob osmih zvečer.
MAJ
5.—Pevski zbor TRIGLAV pot^
svoj letni koncert v Sachsen* heim dvorani na 7001 Denison Avenue.
JUNIJ
8. in 9. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedij6 * 8 * * * * s sv. mašo na Slovenski p13' stavi.
JULIJ
21. — Slov. športni klub priredi
piknik na Slov. pristavi. Spori' ni spored, ples in zabava.
NOVEMBER
3. — Glasbena Matica poda svo)
jesenski koncert v SND 113 St. Clair Avenue. Začetek o*5 3.30 popoldne.

AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKI
DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
ŠE VEDNO SE VEŽBAJO — Konjenico je moderno orožje izločilo iz sestava modernih oboroženih sil. V ameriški armadi so ohranili še nekaj konj, ki pa služijo le za vojaške pogrebe. Na sliki vidimo vežbanje teh konj v Ft. Myer, Arlington, Va., v skakanju čez zapreke, četudi jim pri njihovem opravilu tega ne bo treba delati. ,