Ši0¥nka27» iBtoJOOmn* cenažom
Celle, 5. lullla 1984
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Naši prazniki
Prvi teden poletneg^a julija nosi s
svojimi datumi tudi štiri praznične
dni. 2. julija so praznovali občani la-
ške občine. 3. julija so svoj dan praz-
novali rudarji. 4. julija smo proslavi-
li Dan borca. 7. julija praznujejo svoj
občinski praznik občani ialske ob-
čine.
Ni treba veliko, da vsem tem praz-
ničnim dne najdemo skupno rdečo
nit, skupno obeležje. Ko smo se ob
Dnevu borca spomnili vseh tistih, ki
so žrtvovali svoje najdragocenejše v
borbi za svobodo, ^o vnovič pono-
vili zaobljubo svetlim vzorom in tra-
dicijam narodnoosvobodilne borbe.
Nadaljujemo in iščemo jih naprej v
temeljni vrednoti človeka, v temeljni
vrednoti teh težkih dni borbe za eko-
nomsko neodvisnost, za stabilizacijo
- v delu. In kje pride delo še bolj
neposredno do izraza kot v globokih
jamah, Icjer rudarji v potu svojega
obraza otemajo zemlji dragoceno ru-
do. Na občinsidh slavjih pa se je vno-
vič ponovila zaobljuba zvestobe začr-
tani poti in obljuba, da bomo z delom
in samo z lastnim, ustvarjalnim in
prizadevnim delom ter samoodpove-
dovanjem kos težavam tega tre-
nutka.
Julijski prazniki so naši prazniki.
Ne prazniki veselja, prej prazniki ob-
ljub in zaobljub, ki preraščajo v ob-
veznosti.
Ko Je dolgčas pndoig,
fzolamtUo spomini
Pri Gubenškovih z Gubnega je pet-
najstkrat vekalo. Stran 16.
Novi promami r Zdmllliču DoPma
Ne zadovoljujejo se več le z medicinskimi programi.
Stran 9.
So kač so no prostrašl/o
Brigadirji na delovni akciji pri Žički kartuziji. Stran 32.
Prazniic občine
2alec na Poizeii
Letošnje praznovanje
praznika občine Žalec pote-
ka v krajevni skupnosti
Polzela, zaključeno pa bo 8.
julija, torej v nedeljo, ko bo
slavnostno zasedanje zbo-
rov občinske skupščine.
Krajevna skupnost Polzela
bo bogatejša za vrsto prido-
bitev. Sredstva za to smo
zbrali iz sklada za praznova-
nje občinskega praznika in
drugih sredstev samouprav-
nih interesnih skupnosti. Ob
tem pa seveda ne gre pozabi-
ti na denar, ki so ga zbrali
krajani sami, saj so se na Pol-
zeli že pred časom odločili za
krajevni samoprispevek. Ne
nazadnje moram omeniti tu-
di denar, ki so ga prispevale
številne organizacije združe-
nega dela iz vse naše občine.
Prizadevni Polzelani so ob
letošnjem občinskem praz-
niku pripravili tudi vrsto
kultiirnih in ši)ortnih prire-
ditev, ne morem pa mimo re-
publiške razstave Hortikul-
tura 84 ter lovske, gobarske,
ribiške in čebelarske razsta-
ve. Prireditve pa se ne vrste
le na Polzeli. Srečali so se
tudi borci. V Grižah so pri-
pravil: dan rudarjev, v Go-
tovljah slovensko konjeni-
ško prvenstvo v preskakova-
nju ovir in še bi lahko našte-
val. Ocenjujem, da je pro-
gram prireditev zares zelo
pester in kakovosten.
Praznik občine Žalec praz-
nujemo v spomin na veliko
napisno akcijo v noči od še-
stega na sedmi julij 1941. le-
ta. Komunisti Spodnje Sa-
vinjske doline so jo izvedli
ob cesti Celje-Ljubljana in v
naseljih po dolini. V napisni
akciji so člani ilegalnih sku-
pin pisali gesla, črtali na kra-
jevnih tabljah nemške ozna-
ke krajev in pisali slovenska
imena, risali znake, srpe in
kladiva.
Ob letošnjem prazniku ob-,
čine Žalec čestitam vsem ob-
čanom, prepričan pa sem, da
bomo z združenimi močmi
še v naprej storili vse, kar
nam narekuje sedanji čas.
VILJEM PETEK,
predsednik SO Žalec
Konjeniška
prirediteY y
Gotovilaii
v nedeljo so se v Gotov-
Ijah na republiškem prven-
stvu v preskakovanju ovir
zbrali vsi najboljši jezdeci iz
slovenskih konjeniških klu-
bov. Prireditev so popestrili
še z veliko galopsko dirko
klubskih konj, največ odo-
bravanja številnega občin-
stva pa je požela dirka kmeč-
kih vpreg.
EDI MASNEC
Solidarnostni dan z Gorenlem
Kolokilvom, M usnošno Izvajalo sanacijo, bi morali pomagali
Delavcem Gorenja iz Titovega Ve-
lenja grozijo zajamčeni osebni do-
hodki, ker je imel kolektiv lani izgu-
bo zaradi Kortinga in odplačevanja
obresti za kredite, ki jih je moral na-
jeti, da je poravnal obveznosti v zvezi
s Kortingom. Že zdaj pa je v kolekti-
vu 155 delavcev, oziroma 4123, če ne
upoštevamo vseh dodatkov k dohod-
ku - tudi dodatka za nadurno delo, ki
prejemajo nižjo plačo kot je zajamče-
ni osebni dohodek
Ker v Gorenju presegajo plan na
vseh področjih in ker uspešno izvajajo
sanacijski program, ki j^ perspektiven
in trdno zastavljen, je prišla iz republi-
škega odbora sindikata kovinarskih
delavcev pobuda za solidarnostni dan
z Gorenjem. Nad tem pa delavci celj-
skega območja niso preveč navdušeni
in imajo številne pripombe, čeprav o
solidarnostnem dnevu zaenkrat še ni-
so odločali na zborih delavcev.
Kal Je naradlio Gorenle?
Pokrita je izguba iz leta 1982 in pri-
bližno polovica lanske izgube, preosta-
lo izgubo pa bodo pokrili s sredstvi
bank, z združevanjem sredstev v re-
proverigi, s pomočjo občine Titovo
Velenje in iz občinskih rezervnih skla-
dov. Proizvodnjo so povečali za 5-6
odstotkov in je po fizičnem obsegu
večja kot je bila kdajkoli prej v Gore-
nju. Produktivnost pa je glede na lan-
sko obdobje večja za več kot 30 odstot-
kov. Konvertibilni izvoz znaša v prvih
petih mesecih 37,5 milijona ameriških
dolarjev in je za 38 odstotkov večji kot
lani. Uvoz se pokriva z izvozom 125-
odstotno, pri čemer pa je skoraj tretji-
na materiala uvožena za potrebe doba-
viteljev. Gorenje namreč svoje koope-
rante skoraj v celoti oskrbuje z uvozni-
mi repromateriali ali pa jim daje deviz-
no participacijo. Prvo polletje bo Go-
renje zaključilo pozitivno, pričakujejo
pa da bo tako tudi ob koncu leta.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Uspešno pred točo
Sistem obrambe pred to-
čo v osrednji Sloveniji je za
leto 1984 dobro pripravljen.
Noy radarski opazovalni
center na Lisci pomeni veli-
ko za pravočasno in ustrez-
no obrambo, služba ki zanjo
skrbi, pa ima na razpolago
ustrezno opremo in dovolj
raket.
Obramba pred točo je bila
letos že večkrat sprožena in
tudi uspešna. Zato so sistem
obrambe pred točo dobro
ocenili tudi člani sveta občin
celjskega območja.
Kljub temu pa je v sored-
nji Sloveniji še nekaj občin,
med njimi tudi Šentjur, ki za
delovanje obrambnega siste-
ma še niso sprejele potreb-
nih dokumentov. Iz njih nor-
malno pritekajo le sredstva
iz katastrskega dohodka.
Ker pa se je ta letos z valori-
zacijo kar za štirikrat povi-
šal, v občinah zmanjšujejo
prispevne stopnje za obram-
bo pred točo. Delegati celj-
ske občinske skupščine so
že sprejeli spremembo odlo-
ka, po kateri bodo zavezani
za davek iz dohodka iz kme-
tijske dejavnosti plačevali za
prispevek 0,85 odstotka od
katastrskega dohodka name-
sto dosedanjih 3,72 odstotka,
tako da bo glede na poveča-
nje katastrskega dohodka
prispevek ostal enak.
MBP
2. STRAN - NOVI TEDNIK
5. JULU 1984
Dražil Novi tednili
Tudi mi nismo več zdržali
bremena vse višjih stroškov.
Kakorkoli neradi že, smo z
današnjim dnem prisiljeni
povišati ceno Novega tedni-
ka za 3 dinarje, torej na 20
dinarjev. Dobro vemo, da
trenutek za podražitev ni pri-
meren, saj se draži praktično
vse. Drugače ni šlo. Proiz-
vodna cena izvoda Novega
tednika je skoraj dvakrat viš-
ja od prodajne. Razliko na-
domeščamo s podporo in
soustanovitelj skimi deleži
občin ustanoviteljic, ki pa je
še vedno preskromna, da bi z
njo in ekonomsko propagan-
dnimi sporočili pokrili vse
stroške in razliko med ceno
izvoda v proizvodnji in ceno
istega izvoda v prodaji.
Zavedamo se, da je družin-
ski proračun vse tanjši in da
danes z mnogo tehtnejšim
premislekom odrinete vsak
dinar za stvari, ki niso nujno
potrebne za življenje. Brez
Novega tednika sicer lahko
živite, a verjamemo, da nam
boste ostali zvesti, da boste
razumeli položaj, v kakrš-
nem smo se znašli. Obljub-
ljamo, da bo Novi tednik
ostal vsaj na takšni vsebin-
ski in oblikovni ravni kot od-
slej. Kaj več obljubljati bi,
žal, bilo že preveč.
UREDNIŠTVO
Svibenčani so spet
presenetili vse
Da so Svibenčani tesno na-
vezani na svoj kraj, na ljud-
sko izročilo in svojo pestro
preteklost so pokazali tudi ob
prireditvah ob občinskem
prazniku Laško.
V organizaciji, ki jo je prev-
zelo novoustanovljeno gasil-
sko društvo, je delal sleherni
krajan, krajanka in mladinec.
Trg so spremenili v en sam ve-
lik prireditveni prostor, kjer so
gostoljubni domačini z vsem,
kar smo lahko videli in dožive-
li ob osrednji prireditvi in ve-
čer prej, pripravili praznik
poln domačnosti, brez nepo-
trebnih, togih, utečenih for-
malnosti, ki smo jim marsikdaj
priča ob podobnih praznova-
njih.
Med slavnostno sejo zborov
občinske skupščine so podeli-
li občinska priznanja 2. julij,
ki so jih prejeli posamezniki:
Franjo Diacci, Danilo Hoče-
var, Karel Kavšek, Vinko La-
vrinc, Roman Mavri, dr. Sa-
mo Pečar in Oto Stare. Prizna-
nja so prejeli še Gasilsko
društvo Vrh nad Laškim,
Društvo invalidov občine La-
ško in Turistično društvo
Rimske Toplice.
Zatem so podelili srebrne
znake sindikata, ki so jih pre-
jeli: osnovna organizacija sin-
dikata HP Pivovarna Laško,
Janez Pinter, Janez Ramšak,
Anton Šterban iz TIM Laško,
Bogomir Jakopič iz Elektro-
kovinarja, Karlo Kržan iz
tozd Prodaja Merx Radeče,
Alojz Ivšek iz Papirnice Rade-
če, Dragica Skorja iz Zdravi-
lišča Laško ter Pavel Funkel
in Franc Rajh iz Rudnika 1^-
ško.
Priznanje inovator raz-
iskovalec občine Laško pa so
dobili: Jakob Podpečan, Vida
Ocvirk in Marjan Mokotar iz
Spote Radeče, Albin Skerbiš
iz TIM Laško, Franc Rojnik,
Janko Remic, Ludvik La-
vrinc, Jurij Potokar, Franc
Cestnik ter Kari Bouha iz Pi-
vovarne Laško.
Občinska konferenca SZDL
Laško je prejela Plaketo Zve-
ze društev invalidov Slove-
nije.
Dekleta v belih predpasni-
kih so s pladnjem in aperiti-
vom pričakale slehernega go-
sta, ki je prišel na Svibno. V
novi večnamenski zgradbi,
kjer so svoj dom našli tudi ga-
silci, so uredili pult izza katere-
ga so sicer točili pijačo, vendar
je pogled najprej zajel vrsto ke-
ramičnih posodic, poslikanih z
grbom Ostrovrharjev in grbom
svibenskega trga ter slike iz le-
sa s podobami Svibnega. V šo-
li, pred katero je bil osrednji
prireditveni prostor, se je ku-
halo in peklo, da nikoU tako. Iz
vsake hiše je pomagala vsaj
ena krajanka pri pripravi do-
mačih jedi in pri strežbi. Za
šo'o pa so v velikem kotlu ku-
hali partizanski golaž, ki ga je
moralo biti dovolj za vse.
Ce izvzamemo srečanje sta-
rejših krajanov prejšnjo nede-
ljo in gasilsko vajo, se je osred-
nja priteditev ob občinskem
prazniku v Svibnem pričela že
v soboto zvečer, ko so predsta-
vili svojo kulturnozgodovin-
sko znamenitost - gotsko cer-
kev. Viktor Povše, ki je že
opravil velik del restavrator-
skega in raziskovalnega dela v
cerkvici Svetega Križa, je
predstavil znamenitosti, med
njimi za srednjo Evropo po-
memben kip, Pieta, delo moj-
strov s Ptujske gore ter frag-
mente slikarij znamenitih fur-
lanskih umetnikov. Obenem je
tudi povedal, da bo potrebno
še veliko delo, če bodo hoteli
to cerkev iz 12. stoletja pred-
staviti v vsem njenem zgodo-
vinskem in umetnostnem pri-
čevanju.
Sobotni program so zaklju-
čili mladinci s satiričnimi pe-
smimi iz življenja mladih ob
kresu pod gradom.
Slavnostna seja zborov ob-
činske skupščine je bila na-
slednji dan v dvorani osnovne
šole. Ponovno se je za nepo-
grešljivega pokazal Milan Go-
rišek, ki je dvorano okrasil.
Tudi kulturni program pod
nazivom Slovenske narodne v
pesmi, besedi in plesu, je dal
tej proslavi poseben čar. Sode-
lovali so seveda še papirniški
pevci in godba na pihala.
VIOLETA V. EINSPIELER
Dogovor o
deiežili občin
za institucije
širšega
pomena
Pri delovanju institu-
cij regijskega in medre-
gijskega pomena se po-
gosto pojavlja vprašanje
zagotavljanja potrebnih
sredstev za njihovo delo,
še zlasti sedaj, ko se šte-
vilne spopadajo z veliki
denarnimi težavmi, ob-
čine, za katere delajo, pa
tudi nimajo dovolj za
vse potrebe.
Poskusi medsebojnega
prelaganja bremen so se-
veda razumljivi, razvese-
ljivo pa je, da so se na
zadnji seji sveta občin
celjskega območja člani
dogovorili za usklajen od-
stotni delež sredstev.
Sprejeli so tudi stališče,
da bodo po razrezu sred-
stva tudi redno zagotav-
ljali. Doslej je bilo zlasti
veliko zamud, nekateri pa
so na obveznosti sploh
pozabili.
V primerjavi z doseda-
njim zagotavljanjem
sredstev je povsem na no-
vo dogovorjen predlog za
družbenega pravobranil-
ca samoupravljanja, pri
katerem so upoštevU vse
samoupravne subjekte v
občinah in število delav-
cev. Ponovno so podprli
potrebe vseh pravoso-
dnih organov, vključno z
družbenim pravobranil-
cem samoupravljanja ter
Javnim pravobranil-
stvom. Pri financiranju
temeljnega sodišča Celje
pa je svet sprejel pobudo,
da se prouči višina obre-
menitve za občino Celje
in se ob povečanju njene
obremenitve ustrezno
zmanjšajo obveznosti o
ostalih občin, predvsem
Šentjurja in Šmarja.
Predlog bi naj uskladili
letos, obveznosti po no-
vem razrezu pa uveljavili
s 1. 1. 1985. Sofinancira-
nje Novega tednika in Ra-
dia Celje bodo v občinah
uskladila predsedstva ob-
činskih konferenc Socia-
listične zveze.
MBP
Za las le manjkalo pa bi bila
točka dnevnega reiia neopazna
Delegati zbora združenega tlela niso pokazali preweč Interesa
za razprave o uresničevanju vzgole In Izobraževanja
Na zadnji seji občinske
skupščine Celje je v zvezi z
obravnavo vzgoje in izobra-
ževanja v občini, delegat
štorske železarne sprožil
razpravo, ki se ujema s
splošno gonjo proti novemu
programu usmerjenega izo-
braževanja, češ da daje pre-
malo praktičnega znanja
učencem, ki so zaključiji če-
trto stopnjo srednje šole.
Sprašujemo se, kako lahko
v Železarni tako ostro obso-
dijo svoje pripravnike, ki so
delali le kakšen teden. Sole
in vsi, ki so pripravljali refor-
mo, ne trdijo da je poklicno
znanje že popolno in da so
mladi pripravniki tudi že pri-
pravljeni za samostojno
opravljanje del in nalog.
Kvalifikacijo za poklic si na-
mreč pridobijo šele po
opravljenem pripravništvu,
ki lahko traja od šestih mese-
cev do enega leta. Naloga de-
lovne organizacije v sodelo-
vanju z gospodarsko zborni-
co in posebnimi izobraževal-
nimi skupnostmi pa je, da
napravijo program priprav-
ništva za usmerjence, in za
izvajanje tega, pa da usposo-
bijo mentorje. Ocene o tem,
ali pripravniki iz usmerjene-
ga izobraževanja, dovolj,
premalo ali nič ne vedo, je
vsekakor še preuranjena in
lahko le škodi tistim več sto-
tim učencem, ki danes še ni-
majo zagotovljenega pri-
pravništva.
Sicer pa skupinska razpra-
va okoli te točke dnevnega
reda ni dala posebnih rezul-
tatov. 2e samo gradivo je bi-
lo preobsežno pripravljeno.
Uvodna razprava predsed-
nika izobraževalne skupno-
sti, ki je le izpostavljal pro-
bleme in se ni poglobil vsaj v
tista, ki so najbolj pereči, je
izzvenela zgolj kot suhopar-
na informacija.
Tako delegati niso izvede-
li, da je problem, kako zapo-
sliti okoli tisoč mladih, ki so
letos zaključili šolanje. Tudi
niso izvedeli, da vse slabši
gmotni položaj šol in slabi
osebni dohodki učiteljev
ogrožajo kakovost vzgojnih
programov.
Verjetno bi razprava po-
polnoma zamrla z dvigom
rok delegatov v znamenje,
da se strinjajo s poročilom in
zaključujejo to točko dnev-
nega reda, če se ne bi oglasi-
la Vida Bukovec, ki je na za-
vodu za šolstvo v Celju za-
dolžena za področje osnovne
šole. Delegatom je v prepro-
sti in prepričljivi besedi po-
vedala, kje so problemi v
osnovnih šolah in kako jih
lahko skupno rešujemo. Ra-
zložila je temeljne smernice
podružbljanja osnovne šole
in kaj si šole predstavljajo
pod sodelovanjem z delovni-
mi organizacijami: mentor-
stvo s strani zaposlenih,
omogočiti učencem oprav-
ljanje praktičnega pouka v
delavnicah, kadar te niso za-
sedene, da ne bi šole oprem-
ljale dragih učilnic (za kar ta-
ko in tako ni denarja), pove-
zovanje z raznimi klubi in
društvi v delovnih organiza-
cijah, pomoč pri izvajanju fa-
kultativnega pouka in raz-
iskovalnega dela, enotno
planiranje skupnih akcij in
drugo. Ta razprava ni imela
namena, da bi sprožila pole-
miko med delegati zbora
združenega dela, vsekakor
pa je marsikateremu delega-
tu pojasnila tisto, česar ni ve-
del ne kot delavec in ne kot
roditelj. Zato bo verjetno ta
razprava preko delegatov
našla odziv v delovnih orga-
nizacijah, zlasti tam, kjer še
ne najdejo prave vsebinske
povezave s šolo.
VIOLETA V. EINSPIELER
Umaknili so oillok
Na Šmarskem poroke še naprej v petih
krajih
Po razpravi, ki je bila ma-
lokdaj tako živahna, so de-
legati šmarske občinske
skupščine gladko zavrnili
predlog odloka o določitvi
naselij, kjer se sklepajo za-
konske zveze.
Smarska je namreč še edi-
na občina v Sloveniji, kjer
zakonskih zvez ne sklepajo
le v občinskem središču,
temveč poleg Šmarja tudi v
Rogatcu, Kozjem, Bistrici ob
Sotli in Rogaški Slatini. Od-
lok je skušal to prakso in tra-
dicijo prekiniti in sklepanje
zakonskih zvez prenesti v
Šmarje. A delegati so bili v
burni razpravi zoper takemu
predlogu.
Odločitev »proti« so ute-
meljevali tako z desetletji
dolgo navado, kot tudi s stro-
ški, ki bi bili za mladoporo-
čence iz oddaljenejših krajev
občine veliko večji že zaradi
prevozov.
Občinskim organom pa so
tudi poočitali, da se gredo s
tem odlokom že prvi korak k
centralizaciji upravnih orga-
nov, naslednji pa bo že uki-
nitev krajevnih uradov.
Končno so predlagatelji od-
lok umaknili iz obravnave,
skupščina pa je sprejela
sklep, da je treba v dveh le-
tih vse poročne sobe v občini
urediti DS
Odprti YU butikl
Na Slovenski plaži v Budvi
so v soboto odprli še zadnje
tri od skupno devetih specia-
liziranih trgovinic, jugoslo-
vanskih butikov. Ob tej pri-
ložnosti so se na prvi skupni
seji zbrali člani poslovne
skupnosti YU butikov in se
dogovorili za nadaljnje sode-
lovanje. Letos bodo odprli še
tri butike v Poreču.
Proizvodni programi pod lupo
mmmmmmmmaamaMmmmmamatmmmmmmmammmmmmmmmmgm
Komunisti v Šmarju pri Jelšah razpravljali tmJI o
negospoiJarskih naložbah
v občini Šmarje pri Jel-
šah so v petih mesecih le-
tošnjega leta zaznali po-
membne dosežke predvsem
v zdraviliškem turizmu,
steklarski industriji in
kmetijstvu, torej na vseh
treh prednostnih področjih
v občini. Industrijska proiz-
vodnja se je povečala za
13,8 odstotkov, izvoz je gle-
de na isto obdobje lani večji
za 47,4 odstotke in znaša 7,5
milijonov dinarjev (največ
je izvozila slatinska Ste-
klarna), povečal pa se je tu-
di obseg turističnih storitev
in odkup kmetijskih izdel-
kov. Kljub na prvi pogled
ugodnim gospodarskim gi-
banjem pa dejanski rezulta-
ti še zdaleč niso zadovoljivi.
Kje so vzroki za to, da ne-
kateri ugodni gospodarski
dosežki ne dajejo tudi
ustreznih finančnii učinkov
v organizacijah združenega
dela, so se spraševali komu-
nisti na seji občinskega ko-
miteja ZKS v Šmarju pri Jel-
šah, ko so obravTiavali ure-
sničevanje stabilizacijskih
ciljev v občini. Menili so, da
so mnogi povezani z neugo-
dno strukturo gospodarstva
in cenovnimi nesorazmerji
vhodnih siirovin in končnih
izdelkov. Od tod tudi nizek
dohodek gospodarstva, viso-
ki stroški proizvodnje in
osebni dohodki, ki so najniž-
ji na celjskem območju. Se-
veda pa so v razpravi segli
šmarski komunisti še dlje.
Ugotavljali so namreč, da
kljub neugodnim finančnim
učinkom in celo izgubam, ki
jih beležijo v nekaterih orga-
nizacijah, v občini še niso v
nomeni temeljni ali delovni
organizaciji dodobra preve-
trili proizvodnih programov
in ugotovili, ali so dober in
trden temelj bodočega raz-
voja ali pa zgolj životarijo in
v razvojnem smislu nimajo
perspektive. Zato so se do-,
govorili, da morajo v osnov-
nih organizacijah ob obrav-
navanju polletnih gospodar-
skih dosežkov in ocenjeva-
nju stabilizacijskih prizade-
vanj postaviti pod lupo pro-
izvodne programe in njihovo
ustreznost. Ob tem pa naj v
vseh sredinah ocenijo tudi
delo odgovornih delavcev
oziroma kadrov, izhodišče
ocene pa naj bo prav stabili-
zacijski program z vsemi
svojimi cilji.
Na seji komiteja so komu-
nisti razpravljali tudi o nego-
spodarskih naložbah v obči-
ni in ugotovili, da je ob šoli v
Rogaški Slatini in vrtcu v
Šmarju še trinajst objektov,
ki so trenutno v gradnji. Med
njimi je pet mrliških vežic in
šest kulturnih in gasilskih
domov, člani komiteja pa so
prav zanje menili, da bi mo-
rali v ustreznih organih in
krajevnih skupnostih po-
novno pretehtati upraviče-
nost njihove gradnje v zdajš-
njem gospodarskem tre-
nutku.
DS
Delegati so za
kulturni dom
Delegati zborov žalske ob-
činske skupščine so se na po-
nedeljkovem zasedcinju opre-
delili za nadaljevanje gradnje
kulturnega doma. Pravzaprav
se s tem nista strinjala le dva
delegata, eden pa se je vzdržal.
Ni pa bilo na zasedanju slišati
niti ene razprave, ki bi bila pro-
ti kulturnemu domu. Res je tu-
di, da skupščina ni imela pra-
vice, da bi se izrekla za to ali
naj se gradnja tega objekta
ustavi ali ne. Lahko pa bi pri-
poročila skupščini kulturne
skupnosti, da ponovno preveri
upravičenost te naložbe.
J. V.
Otaiežnof retoluclle, zieta
Svobod In Franoi i^skošica-Luke
Prihodnje leto bodo v Celju praznovali 50-letnico
z leta Svobod, za Dan borca pa je v Celju predvideno
zvezno srečanje borcev in mladine Jugoslavije.
Oboje želijo v občini združiti, praV tako pa obeležje
zletu Svobod in Francu Leskošku-Luki, narodnemu
heroju in častnemu občanu Celja. Skupno obeležitev
so podprli tudi člani predsedstva občinske konfe-
rence socialistične zveze.
Podpora predlogu odbora za pripravo in izvedbo
obeležitve imena in dela Franca Leskoška-Luke, o ka-
terem bodo jeseni spregovorili tudi delegati občinske
skupščine, pomeni ne le izgradnjo spomenika, temveč
tudi ureditev oddelka povojne socialistične izgradnje v
Muzeju revolucije. Za to je predviden tudi pretežni del
od skupno potrebnih nekaj čez 14 milijonov dinarjev.
V tem oddelku bodo ob delu Franca Leskoška-Luke
obeležili še delo Petra Stanteta-Skale in Dušana Kve-
dra-Tomaža. Oddelek ne bodo uredili naenkrat, tem-
več nameravajo do Dneva borca prihodnje leto urediti
samo tisti del, ki bo posvečen tovarišu Luki, ki je svojo
celotno zapuščino zapustil Celju in je ta že v Muzeju
revolucije.
Ureditev oddelka v Muzeju revolucije so podrla vsa
predsedstva družbenopolitičnih organizacij in izvršni
svet, medtem ko mladina o samem spomeniku, ki ga
predvidevajo postaviti na preurejeni Glaziji meni, da
ni potreben in bi bilo bolj smotrno, če bi se spominu
Franca Leskoška-Luke oddolžili drugače - morda s
poimenovanjem katere izmed ustanov ali stavb po
njem. Vrednost samega spomenika ocenjujejo na 3
milijone dinarjev. Ker pa bo to istočasno spomenik
zletu Svobod in ker bi se ob njegovi postavitvi odpove-
dali posamičnemu obeleževanju spomina tovarišu
Luki v delovnih organizacijah in občinah, ki so vezane
na njegovo delo, to niti ni veliko. Omeniti velja, da bi
okolico, kjer bi naj spomenik stal, morali urediti v
vsakem primeru - ne le zaradi zleta Svobod temveč
tudi zaradi modernizacije bolnišnice. Spremembe zazi-
dalnega načrta Glazije so delegati občinske skupščine
že sprejeli. MILENA B. POKLIC
5. JUUJ 1984
NOVI TEDMK - STRAN 3
Raven zdravstvenega varstva se znižuje
Seaanla solUamosi r »VulMuT^^^^^!^!!^^
Gmotni položaj delovnih organiza-
cij izvajalcev na področju zdravstva
in socalnega varstva in v njih zapo-
slenih delavcev je težak, vse več pa je
tudi problemov pri zagotavljanju
pravic s teh področij. To je potrdil
tudi regijski posvet o najbolj perečih
vprašanjih s področja zdravstva in
socialnega varstva, ki je bil prejšnji
teden v Celju v sklopu priprav na
sejo Sveta za socialno in zdravstveno
politiko pri Predsedstvu republiške
konference SZDL.
Strah pred padcem ravni zdravstve-
nega varstva je postal že resnica, ve-
dno večje pa so razlike med posamez-
nimi občinami in območji. Tudi zaradi
tega so na posvetu glasno izrazili za-
htevo, da z novim srednjeročnim ob-
dobjem zaživi solidarnost v zdravstvu
na novih temeljih, ki bi omogočali v
celotnem slovenskem prostoru enako
raven zdravstvenega varstva. Predla-
gali so enako prispevno stopnjo za
zdravstvo v republiki.
V razpravi so opozorili na iztroše-
nost medicinske opreme. Polovična
minimalna amortizacija ne zagotavlja
niti obnavljanja sedanje opremljeno-
sti. Ko bo sedaj 60 do 70 odstotno iztro-
šena oprema propadla še bolj, denarja
za novo ne bo.
O delitvi dela v zdravstvu je bilo
izrečenih precej besed. Resda je nekaj
narejenega pri delitvi dela med zdrav-
stvenimi delovnimi organizacijami v
republiki, skoraj ničesar pa pri delitvi
dela med osnovno in specialistično de-
javnostjo. V Celju so skušali to delitev
oblikovati sami, a tudi ob tem so po-
novno opozorili, da je iskanje občin-
skih in regijskih rešitev v zdravstvu
nesmiselno. V težkih gospodarskih
pogojih pa bi veljalo ponovno premi-
sliti o združevanju specialističnih in
bolnišničnih dejavnosti v republiki.
kar bi lahko ob razvejani mreži osnov-
ne zdravstvene službe in opredelje-
nem področju njenih nalog pomenilo
korak k večji strokovnosti in manjšim
stroškom.
Sicer pa imajo na celjskem območju
slabo mnenje o uresničevanju toliko-
krat poudarjene prednosti osnovni-
zdravstveni službi in še zlasti preven-
tivni dejavnosti v njej. O zdravstveni
vzgoji še bolj govorimo, kot jo uresni-
čujemo, prav tako je z nego na domu,
zmanjševanjem obrejnenitev zdrav-
stvenih delavcev z administracijo in
ureditvijo enotnega informacijskega
sistema, ki bi dajal tudi strokovne po-
datke. Ker se raven zdravstvenega var-
stva očitno znižuje, se bi bilo prav od-
ločiti, do kod še lahko pada oziroma
premisliti o zmanjševanju pravic upo-
rabnikov.
MILENA B. POKLIC
Siovenslci cestarji v Ceilu
v Cestnem podjetju Celje so se minulo soboto zbrali
slovenski cestarji k vsakoletnem srečanju ob svojem
prazniku, Dnevu cestarjev, 28. juniju. Na proslavi so se
zbrali tudi borci NOV, zaposleni v slovenski cestariji,
med gosti pa so bili tudi Julka Žibert, predsednica repu-
bliškega komiteja za promet in zveze, Andrej Levičnik,
predsednik skupščine republiškega sisa za ceste in
Edvard Stepišnik, predsednik skupščine občine Celje.
Cestarje in goste, več kot dvestopedeset jih je bilo, je
najprej pozdravil Andrej Kamenšek, direktor celjskega
Cestnega podjetja, nato pa je o trenutni situaciji v cestnem
gospodarstvu spregovorila Julka Zibert. Člani celjskega
teatra, Belakova, Veras in Alujevič so skupaj z oktetom
Slavček pripravili krajši, a doživet recital, potem pa so
cestarji podelili posebna priznanja svojim petnajstim so-
delavcem. Iz celjskega podjetja sta priznanji, ki jih pode-
ljuje sozd Združena cestna podjetja Slovenije za izjemne
dosežke in posebne zasluge v cestni službi, prejela delovo-
dji Stanko Brglez in Franc Kamšak. Po proslavi so si
prisotni ogledali razstavo likovnih del slikarja Jožeta Sve-
tine, odprto prav ob tej priliki v upravni stavbi podjetja,
kasneje pa še proizvodne in delovne prostore delovne
organizacije.
Borci NOV, cestarji, so odšli v Narodni dom, kjer so
imeli svoj letni občni zbor, po ogledu celjskega Muzeja
revolucije pa so položili venec v Starem piskru in počastili
spomin na žrtve fašističnega terorja ob spomeniku v Fran-
kolovem. Pozno popoldne so se vr;tta Cestnega podjetja
Celje, ki so bila ves dan odprta za javnost, zaprla.
BRANE PIANO
Pri Icailrovanlu razicoraic med
potrebami in dejansliim stanjem
Delegati so spralell esnuiek smernic aolgoročnega razvoja
o osnutku smernic dolgo-
ročnega razvoja občine Mo-
zirje, o katerih je že raz-
pravljal izvršni svet, so
prejšnji teden spregovorili
tudi delegati zborov občin-
ske skupščine v Mozirju. V
osnutku, ki bo v javni raz-
pravi do konca avgusta so
opredelili nekoliko hitrejšo
rast družbenega proizvoda
kot je republiško povprečje.
Na skupščini so ob tem po-
trdili še sanacijski program
komunalne delovne organi-
zacije VEZ iz Mozirja.
Gozdarsko lesno predelo-
valni kompleks bo imel v
strukturi družbenega proiz-
voda še vedno prevladujoč
pomen, vendar pa bo s pre-
struktuiranjem več pozorno-
sti namenjeno razvoju osta-
lih dejavnosti. Delegati so si-
cer podvomili, ali so doku-
menti dolgoročnega razvoja
usklajeni z dokumenti de-
lovnih organizacij. Zagotovo
v tem trenutku niso pri sno-
vanju   kadrovskih   potreb.
kajti razkorak med potreba-
mi in dejanskim stanjem v
izobraževanju je še velik.
Vse več mladih se namreč po
osnovni šoli odloča za ta-
kojšnjo zaposlitev ali pa se
odločajo za izobraževanje v
tistih poklicih, po katerih ni
kadrovskih potreb. Ugotav-
ljajo, da ne vedo, kako bodo
lahko zaposlili vse prometne
tehnike, medicinske sestre,
učitelje slovenščine, tiste to-
rej, ki so se za te poklice od-
ločili tudi zaradi bližine kra-
ja šolanja, medtem ko za goz-
darstvo, najbližji center je v
Postojni, ni zanimanja. Prav
tako se v občini kljub razpi-
sanim štipendijam ni nihče
odločil za študij na biote-
hnični fakulteti. Malce je kri-
va tudi miselnost, predvsem
pa neusklajeno načrtovanje
v preteklosti. Odnos do ka-
drovskega planiranja bo tre-
ba spremeniti, sicer bo načr-
tovno težko uresničiti.
V komunalni delovni orga-
nizaciji so prvo četrtletje za-
ključili z izgubo, te verjetno
tudi ob polletju ne bodo od-
pravili, medtem ko bi mora-
lo biti poslovanje ob koncu
leta uspešno. Seveda le, če
bodo sanacijski program in
sklepe, sprejete na izvršnem
svetu, uresničeni tudi v pra-
ksi. V sanacijo razmer naj bi
se predvsem vključila samo-
upravna interesna skupnost
komunalnega gospodarstva,
ki ima sredstva pa tudi stro-
kovnjake za takšno pomoč.
Poleg pokrivanja izgube naj
bi sredstva sisa usmerili tudi
v modernizacijo naprav in
objektov mozirske komuna-
le, ki del svoje dejavnsti že
nekaj časa opravlja s 100 od-
stotno amortiziranimi
osnovnimi sredstvi. Po sa-
moupravnem sporazumu, ki
naj bi ga sklenila komunala
in samoupravna interesna
skupnost, pa naj bi slednja v
letošnjem in naslednjem letu
namenjala za sanacijo DO
Vez 30 odstotkov svojih
sredstev.       R. PANTELiC
Nagrade
»Slavita
Slanilra«
Nagrada »Slavko Slan-
der« so priznanja občine
Celje za najvišje dosežke,
izredne stvaritve ali vrhun-
ske uspehe na vseh področ-
jih življenja in dela. Delega-
ti občinske skupščine so na
zadnji seji sklenili, da letoš-
nje nagrade prejmejo Fer-
do Haler, delovna organiza-
cija Zlatarne Celje in Ob-
činska organizacija Rdeče-
ga križa Celje.
Ferdo Haler, inženir or-
ganizacije dela iz Petrovč je
dosegel pomembne uspehe
na področju inovatorske
dejavnosti kot inovator in
organizator inventivne de-
javnosti v Železarni Store
in v širšem slovenskem
prostoru.
Delovna organizacija
Zlatarne Celje je s pravilno
izvozno usmeritvijo dose-
gla ekonomsko stabilnost
in odgovorno sodeluje pri
urejanju skupnih material-
nih vprašanj občine.
Občinska organizacija
Rdečega križa ves čas ob-
stoja uspešno zapolnjuje
potrebe občanov in s tem
pomembno prispeva k
skladnejšemu uravnavanju
pogojev življenja in dela
občanov. MBP
Staiišča uresničujemo
po meri in potrebi
Ali so osnovne sindikalne
organizacije in njihove kon-
ference v celjski občini spo-
sobne pravočasno zaznati
in učinkovito razrešiti šte-
vilna vprašanja, ob katerih
vzplamteva nezadovoljstvo
delavcev, je bilo osnovno
vprašanje delovnega razgo-
vora članov širšega sindi-
kalnega aktiva, na katerem
so sodelovali tudi člani de-
lovne skupine Predsedstva
republiškega sveta ZSS.
Razprava je pokazala, da ne
moremo odgovoriti pritr-
dilno, razlogov pa je veliko.
Očitno je, da imamo v re-
publiki zelo dobra stališča,
tudi sindikalna, a uresniču-
jemo jih le takrat in toliko,
kot nam ustreza. Marsikate-
ro sindikalno stališče se je
ob prizadevanjih za večji
izvoz že znašlo v košu, nagra-
jevanje po delu prerašča v
skrbi za socialno varnost
uravnilovka. Vse se da spre-
vračati in obračati, tudi de-
lavska solidarnost, so dejali
ob primeru solidarnosti z de-
lavci Gorenja.
Del krivde je v samih sin-
dikatih, v položaju sindikal-
nih aktivistov. Ti se v osnov-
nih organizacijah in konfe-
rencah hitro menjujejo, pro-
glašene kontinuitete dela
skoraj ne poznajo. To je očit-
no tudi pri aktivnostih za
preprečevanje in odpravlja-
nje konfliktnih razmer. Že
ob obravnavi Zakona o zdru-
ženem delu so v celjski obči-
ni celovito izoblikovali siste-
me razreševanja konfliktov,
sedaj pa se nanje spomnijo,
ko je konflikt že izbruhnil in
je vse že zamujeno. Uspeš-
nejše razreševanje nezado-
voljstva delavcev ovirajo po-
gosto dvojne vloge, v katerih
se znajdejo sindikalni aktivi-
sti kot delavci v določenem
okolju, povezava obojega pa
je cesto skoraj nemogoča.
Ob vsem tem se dezinforma-
cije hitreje širijo od uradnih
informacij in je tako upravi-
čeno vprašanje, ali delavci
vanje sploh še verjamejo. Ce
je tako, se nam obeta še veli-
ko več težav.
MBP
Coliskl Icmetle bi
iahiie dali Se več
Redka vlagarUa niso obrodila
Kmetijska proizvodnja se
v občini Celje sicer v zad-
njih letih vztrajno poveču-
je, vendar je ostalo še veli-
ko neizkoriščenih možnosti.
Da je o njih vredno razmiš-
ljati in tudi ukrepati, je po-
trdila tudi zadnja seja ob-
činskega komiteja ZKS Ce-
lje s plodno razpravo o kme-
tijski proizvodnji v občini.
Veliko možnosti je že pri
samem urejanju in pridobi-
vanju kmetijskih zemljišč. V
zadnjih desetih letih v občini
pri tem ni bilo sprememb na
bolje. Nasprotno - njivskih
površin, vrtov in sadovnja-
kov je celo iz leta v leto manj,
pa tudi ta niso dovolj inten-
zivno obdelana.
Na seji komiteja so po-
globljeno spregovorili tudi o
razvoju hribovskih kmetij na
območju občine. O tem so v
občini naredili celovito štu-
dijo, ki je pokazala na velike
možnosti za razvoj živinoreje
prav v teh predelih. V občini
Celje je danes 811 hribov-
skih kmetij v osmih krajev-
nih skupnostih in 86 vaseh
oziroma naseljih. Na teh
kmetijah živi skoraj 3000
prebivalcev. Z vlaganji in
usmerjeno proizvodnjo bi te
kmetije lahko dajale mnogo
več kot sedaj in bi brez dvo-
ma postale tudi bolj privlač-
ne za mlajše kmetovalce.
Strokovnjaki menijo, da bi
se jih okrog 150 moralo pre-
usmeriti v mlečno, preostali
pa v mesno proizvodnjo. Po
potrebnih naložbah in pre-
usmeritvi kmetij bi lahko to
območje dalo skupaj 5 mili-
jonov litrov mleka letno,
proizvodnja mesa na pre-
usmerjenih kmetijah pa bi
leta 1995 dosegla 940 ton,
skupno s proizvodnjo na ne-
zaščitenih kmetijah pa 1140
ton, kar je več kot je sedanji
odkup iz celega območja
celjske kmetijske zadruge.
Sicer pa vlaganj v zasebno
kmetijstvo v zadnjem deset-
letju ni manjkalo. Kredite je
dobilo 146 kmetij. Večina je
kmetijsko proizvodnjo pove-
čala, a samo 41 jih je doseglo
načrtovano proizvodnjo.
MILENA B. POKLIC
POGLED V SVET S kovinotehno
»Obsodba na dosmrtna pogajanja«
v avstrijskem Grazu je bila te
dni mednarodna konferenca o ve-
solju in na njem sta bila tudi viso-
ka predstavnika obeh supersil in v
resnici za zdaj edinih gospodarjev
vesolja. To sta bila ameriški profe-
sor Sagan in sovjetski profesor
Sadkejev. Novinarji so kajpada po-
hiteli k njima in konec minulega
tedna je bilo mogoče po avstrij-
skem radiu slišati, da je Sadkejev
rekel, kako sta obe supersil i. Sov-
jetska zveza in ZlfA ^obsojeni na
dosmrtna pogajanja«, zakaj druge
izbire ni: ali pogajati se in sporazu-
meti ali doživeti splošno razdeja-
nje jedrske vojne.
Američan Sagan je pri priči pri-
trdil sovjetskemu kolegu in tekme-
cu: »dosmrtna obsodba na pogaja-
nja« je nujna, kajti »drug drugega
lahko uničimo, pa še koga drugega
zraven.«
Takšne izjave čisto lepo sodijo v
okvir medsebojnih ponudb zadnjih
dni. Ameriški predsednik Reagan
je zadnje mesece Sovjetski zvezi
večkrat ponudil pogajanja o široki
pahljači vprašanj, in čeprav je pri
tem sovjetske voditelje tu pa tam
kritiziral, to vendar ni bilo ostro
obsojanje »imperija zla«, kakršne-
ga smo bili pri Reaganu vajeni
prejšnje čase. Sovjetska stran je te
Reaganove ponudbe javno sicer za-
vračala češ, gre za del predsed-
niške volilne kampanje v ZDA, za
prizadevanje prikazati se miro-
ljubnega.
Zdaj je Moskva skušala prevzeti
pobudo, kajti drugače je, če sprej-
meš nasprotnikovo ponudbo, čisto
drugače pa je, če je videti, da bi
Piše ježEaBCEu
moral nasprotnik sprejeti tvojo po-
budo, predlog. Tako zdaj predlaga-
jo pogajanja o prepovedi vsega
orožja v vesolju, onkraj stratosfere.
Pogajanja naj bi začeli že septem-
bra, na Dunaju.
Uradni Washington je hitro, že
nekaj ur po sporočilu iz sovjetske-
ga glavnega mesta v načelu pritr-
dil ponudbi, da je namreč priprav-
ljen sodelovati na takšnih pogaja-
njih. Kot je navada, kadar je diplo-
macija javna in s tem neizogibno
obojestransko podrojena propa-
gandnim učinkom, so pri priči po-
stavili nekaj svojih pogojev, last-
nih stališč: pogajanja da, vendar ne
o prepovedi vesoljskih orožij, mar-
več o omejitvi števila in moči tega
oroija.
Medtem kaže, da bodo SZ in ZDA
podaljšale sporazum o znanstveno-
tehničnem sodelovanju, petletni
sporazum o prodaji ameriškega ži-
ta Sovjetski zvezi poteka brez za-
stojev, ameriški zunanji minister
Schultz in sovjetski veleposlanik
Dobrinin sta se ondan dolgo časa
pogovarjala, menda je bil govor tu-
di o obnovi ženevskih pogajanj o
raketah srednjega dosega.
Iz optimističnega zornega kota je
torej videti, da mednarodni odnosi,
posebej še odnosi med supersilama
vendarle niso tako hudo obreme-
njeni, da so kanali diplomatskega
pogovarjanja, če že ne sporazume-
vanja vendarle odprti.
Upajmo torej, da takšna, nekoli-
ko svetlejša podoba sodobnega sve-
ta, le ni samo videz, samo del jav-
nih prizadevanj; da bi se ti ali oni
lahko izognili očitkom, da niso za
mir, mimo sporazumevanje. Kar
pa zadeva »obsojenost na dosmrtna
pogajanja«, to ni samo domislica iz
intervjuja, pač pa krvavo resna za-
deva. Ne pogajati se v svetu, nap-
hanem z jedrskim orožjem, z vesolj-
skimi bombniki in laserskimi rake-
tami - namreč pomeni skrajševati
čas do množične smrti.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
5. JUUJ 1984
Solidarnostni dan z Gorenlem
(Nadaljevanje s 1. strani)
Solidarnost med delavci
se je v Gorenju začela že la-
ni, vendar je bila s prva.
neorganizirana in v obliki
udarniških ur. Septembra
pa so se na zborih delavcev
odločili, da bo vsak delavec
opravil dva dodatna delov-
na dneva na mesec, ne da bi
bil za to več plačan, in še
dva solidarnostna dneva do
konca leta. Akcija je uspela
stoodstotno. V Gorenju %
akcijo nadaljujejo tudi le-
tos, odločili so se, da bodo
proizvodni delavci opravili
16 dodatnih delovnih sobot,
režijski delavci pa 11 delov-
nih dni v proizvodnji, izven
rednega delovnega časa.
V akcijo so se vključile tu-
di vse velenjske organizacije
združenega dela občinski de-
lavci, obrtniki, šole, klubi,
društva in drugi, ki so odsto-
pili Gorenju enodnevni za-
služek ali pa so delali v proiz-
vodnji Gorenja.
Delavci zaiitevajo
razčiščevanje
odgovornosti
Zelo radi rečemo, da je za
nazaj težko ugotavljati odgo-
vornost, da pa jo bomo zago-
tovo ugotavljali za naprej.
Tako govorimo že vrsto let in
vedno takrat, ko udarijo na
površje problemi, ki jih v po-
sameznih sredinah skrivajo
do zadnjega. Zato delavci ni-
komur več ne zaupajo in ni
čudno, da so tudi proti takš-
nim akcijam, ki bi imele po-
zitivne učinke za naše gospo-
darstvo. Ker se tega več ali
manj že vsi zavedamo, je tem
manj razumljivo vedenje ve-
lenjskega izvršnega sveta, ki
je pred kratkim obravnaval
poročilo komisije za ugotav-
ljanje odgovornosti v Gore-
nju in prepovedal novinar-
jem poročati o obravnavi
gradiva. Se posebno zato,
ker se ravno zdaj delavci od-
ločajo za ali proti solidar-
nostnemu dnevu z Gore-
njem.
Andrej Kržič, podpredse-
dnik poslovodnega odbora
Sozda Gorenje: »Menim, da
ne gre za skrivanje, ampak
da je težko reči, ,ta je kriv'.
Drugače pa začasni poslovo-
dni organ ni imel za nalogo
razčiščevanje odgovornosti,
ampak iskanje najboljših
možnosti za uspešno sanaci-
jo. Ce ne bi tako delali, Gore-
nje ne bi v tem času naredilo
to, kar je. Nas je zanimala
predvsem sedanjost in pri-
hodnost kolektiva, medtem,
ko za nazaj razčiščujejo dru-
gi. O odgovornosti govorimo
kakšno leto, nimamo pa iz-
delanih še nobenih kriteri-
jev, ki bi veljali za vse, kajti
ni imelo le Gorenje zgreše-
nih naložb. Sedanjemu po-
slovodnemu organu pa je ta-
ko kot vsem ostalim delav-
cem v Gorenju in v drugih
kolektivih do tega, da se razi-
šče odgovornost tudi za na-
zaj.«
Miroslav Peško, podpred-
sednik Medobčinskega sveta
Zveze sindikatov iz Celja:
»Napake, ki so bile storjene
v preteklosti bodo najbolj
čutili delavci sami, če ne
drugače, z znižanjem stan-
darda. Ko govorimo o odgo-
vornosti, vedno iščemo ob-
jektivne in subjektivne vzro-
ke, edino pravo merilo pa so
rezultati, 'za katere je vsak
odgovoren. Strokovnjak, ki
večkrat zgreši, bi moral vlo-
žiti veliko truda, da ga druž-
ba ponovno prizna, ne pa do-
bi takoj drugo delovno me-
sto, ki je večkrat enakovre-
dno prejšnjemu. Dogaja se
celo, da prihajajo na boljša
delovna mesta in ker ljudje
to vidijo, ni čudno, da so
ogorčeni.«
Marjan Koren, predsednica
koordinacijskega odbora
sindikata sozda Gorenje: »V
Gorenju ni bilo tako. Pri
reorganizaciji smo pazili, da
ni nihče izmed tistih vodil-
nih delavcev, ki je lahko ka-
korkoli v preteklosti vplival
na slabe rezultate, zasedel
ista delovna mesta in naloge.
Reorganizacija je zajela
predvsem poslovodni odbor,
vodje tozdov in sektorjev, ki
delajo zdaj na nižjih delov-
nih mestih in ne sprejemajo
odgovornejših odločitev.«
Se najbolj občutljivi
so osebni dohodki
Delavci celjskega območja
ne verjamejo, da bodo sred-
stva, ki bodo zbrana s soli-
darnostnim dnem, resnično
dobili delavci z najnižjimi
osebnimi dohodki. Poleg te-
ga imajo pripombe na pov-
prečne osebne dohodke v
Gorenju, ki so po njihovem
mnenju večji kot v marsika-
terem kolektivu, ki naj bi bil
solidaren. Največ negodova-
nja je v manj razvitih obči-
nah in v kolektivih, ki tudi
sami poslujejo z izgubo,
kljub temu, da je bilo jasno
povedano, da bodo le-ti dela-
li zase. Pravijo pa, da so pri-
pravljeni delati, če bo doho-
dek res namenjen delavcem
z najnižjimi plačami.
Miroslav Peško: »Usmeri-
tev sindikata, kot pobudnika
akcije, je jasna. Solidarnost-
na sredstva morajo biti na-
menjena delavcem z najnižji-
mi plačami, vsem tistim, ki
zaslužijo manj, kot je zajam-
čeni osebni dohodek. Pomoč
mora iti prek posebnega žiro
računa in nikakor ni mišlje-
na tako, da bi vsi delavci Go-
renja dobili enak odstotek,
ker bi na ta način zopet »izvi-
seli« delavci z najnižjimi pla-
čami. Gre za pokrivanje naj-
nižjih osebnih dohodkov in
ne za sanacijo Gorenja, kajti
zanjo poznamo druge oblike
kot je združevanje sredstev v
reproverigi ipd. V Gorenju
bodo morali izdelati natanč-
no lestvico in poročati delav-
cem komu in v kakšnih zne-
skih so namenili solidarnost-
na sredstva.«
Jože Meh, član predsed-
stva velenjskega občinskega
sindikalnega sveta in stro-
kovni delavec na področju
osebnih dohodkov v Gore-
nju: "Maja je bilo v Gorenju
pod zajamčenim osebnim
dohodkom 155 delavcev,
vendar če ne bi upoštevali
vseh raznovrstnih dodatkov,
predvsem pa nadurnega de-
la, bi bilo teh delavcev 4123.
Povprečni osebni dohodek v
Gorenju znaša v prvem četrt-
letju nekaj več kot 22.000 di-
narjev, vendar je pod to vso-
to več kot 80 odstotkov de-
lavcev. Več kot 33.000 dinar-
jev zasluži le 1,2 odstotka de-
lavcev.
Bojazen, da se bo
solidarnost
>*povampirila«
Delavci vse težje shajajo s
svojimi dohodki in jim gre za
vsak dinar. Ko se pogovarja-
jo o solidarnosti z Gorenjem,
se najbolj bojijo, da jih bo
vedno več, ki bodo zahtevali
solidarnostno pokrivanje iz-
gub in osebnih dohodkov.
Poleg tega jih mnogo dela v
kolektivih, ki so prav tako
imeli podobne težave ali pa
jih imajo in se sprašujejo,
kdo je njim pomagal oziro-
ma kdo jim bo, če bodo zašli
v podobne težave. Pravijo
tudi, da se ob izgubi vsak
spomni nanje in se sprašuje-
jo, če bodo tisti, ki so danes v
težavah, delili z njimi tudi
dobiček.
Miroslav Peško: »So bili
delavci v kolektivih, ki so
imeli izgubo, dejansko sami?
Ali občina ni pokazala nobe-
nega razumevanja za njihove
težave? Solidarnost znotraj
občine je tista, ki je bo ver-
jetno vedno več, ni pa bojaz-
ni da bi se »povampirila« re-
gijska ali kakšna druga obli-
ka solidarnosti. Z dobičkom
pa je tako, neposredno ne bo
pri njem nihče udeležen, po-
sredno pa, kajti vsako pozi-
tivno poslovanje v neki de-
lovni organizaciji pomeni tu-
di vztrajanje na optimalnih
cenah. Nižje cene pa so tudi
oblika delitve družbenega
proizvoda.«
Jože Meh: »Jasno je, da ne
moremo pomagati vsem, ki
bodo to želeli ali zahtevali,
prav pa je, da pomagamo ti-
stim kolektivom, ki imajo
kvalitetne sanacijske progra-
me in v katerih se stanje vi-
dno izboljšuje. V posamez-
nih občinah bi morali upo-
števati, koliko so uspešni sa-
nacijski programi izgubašev,
ne pa da jim pomagajo v ne-
dogled, tudi če ne dosegajo
nobenih rezultatov. Ce takš-
nih programov nimajo, bi se
morala vključiti širša druž-'
bena skupnost in jih zagoto-
viti. V Gorenju smo veliko
dosegli s kadrovsko preno-
vo. Ni pomembno samo to,
da so to vrhunski strokov-
njaki, ampak predvsem dej-
stvo, da niso obremenjeni z
zgodovino kolektiva.«
Zakaj nI na blišču
Izdelkov Gorenja?
To se sprašujejo kar vsi, ki
bi morali delati solidarnost-
no za Gorenje. Večina jih
ima tudi občutek, da v dru-
gih republikah lažje pridejo
do izdelkov Gorenje kot pri
nas. In ni jih malo, ki pravijo,
naj tudi delavci iz drugih re-
publik delajo solidarnostno
za Gorenje.
Andrej Kržič: »Ljudje
močno povezujejo možnost
nakupa izdelkov Gorenja z
oblikami pomoči, ne zaveda-
jo pa se dovolj, da smo prisi-
ljeni izvažati in da nam nem-
ški kupec še zdaleč ni ljubši
od domačega. Le če bomo
vzpostavili normalno stanje
in povečali reprodukcijo, je
možno pričakovati več izdel-
kov na domačem trgu in zato
so nam potrebne razne obli-
ke pomoči, tudi solidarnost-
na sredstva za delavce z naj-
nižjimi osebnimi dohodki.
Izvažamo zato, da si lahko
zagotavljamo lastno produk-
cijo in da lahko dajemo na-
šim dobaviteljem reproma-
teriala devize. Poleg tega ne
potrebuje deviz samo Gore-
nje, ampak tudi Slovenija in
Jugoslavija. Res pa je, da do-
bavljamo več izdelkov našim
večjim partnerjem, ki nam z
avansi pomagajo pri prema-
govanju likvidnostnih težav,
ker to zahteva korekten po-
slovni odnos. Ne delamo pa
razlik med republikami, ta-
ko da bi eni dajali več izdel-
kov, drugi pa manj. Držimo
se poslovne morale, kolikor
je pač v tem pomanjkanju iz-
delkov na domačem tržišču
mogoče.«
Bodo z Gorenjem
solidarni vsi
delavci?
v proizvodnji se ustvarja
dohodek, zato se delavci
sprašujejo, kako bodo soli-
darni zaposleni v občinskih
upravah, samoupravnih in-
teresnih skupnostih, družbe-
nopolitičnih organizacijah in
drugod. Pravijo, da mora so-
lidarnost veljati za vse in ne
le za delavce v neposredni
proizvodnji, kot je bilo v na-
vadi velikokrat doslej.
Miroslav Peško: »V koli-
kor bo odločitev sprejeta,
bodo morali solidarnostno
delati za Gorenje vsi delavci
celjskega območja, brez izje-
me. Osnova za pomoč je eno-
dnevni osebni dohodek, v
večini občin pa so se odloči-
li, da bodo posamezni delav-
ci ta dohodek zaslužili, ali v
kmetijski dejavnosti ali pa v
delovnih organizacijah, kjer
je potreba po dodatnem de-
lu. Spet drugod pa so se od-
ločili, da bodo od rednega
dohodka izdvojili enodnevni
zaslužek in ponekod so to že
storili. Tudi v številnih druž-
benih dejavnostih, čeprav je
marsikje njihov položaj vse
prej kot zavidljiv.«
VILI EINSPIELER
Pred zaključkom redakcije smo prejeli novico, da je
Medobčinski svet Zveze sindikatov iz Celja ugotovil, da
akcija za solidarnostni dan z Gorenjem, zaradi pomanj-
kanja časa, ni bila dovolj dobro pripravljena in se odlo-
čil, da jo do nadaljnjega preloži. Sklenili so tudi, da se
morajo vsa že odvedena sredstva na račun interne banke
Gorenja vrniti na solidarnostni račun, ki bo v ta namen
odprt pri vseh občinskih svetih Zveze sindikatov celj-
skega območja. Akcijo za zbiranje solidarnostnih sred-
stev pa bodo nadaljevali, s tem da bodo lahko delavci
zbrana sredstva uporabili za izboljšanje razmer v svojih
sredinah. Namen solidarnostne akcije bodo morali v ko-
lektivih predhodno obrazložiti. Medobčinski sindikat
ocenjuje, da priprave niso uspele tudi zato, ker občinske
politične organizacije podpirajo akcijo le načelno (ne
nudijo pa, razen v nekaterih izjemnih primerih, kon-
kretne pomoči) in ker so se občinski sindikati lotili pro,
grama kot jim je pač najbolj odgovarjalo, kar povzroča
neenotnost v načelnih opredelitvah. Premalo so napra-
vili tudi v samem Gorenju, ki se je pokazalo vse premalo
zainteresirana. Pripravili niso niti natančnih podatkov,
iz katerih bi bilo razvidno, koliko delavcev v posamez-
nih tozdih prejema manj kot je zajamčeni osebni doho-
dek.
Akcija je bila politične narave in ker je medobčinski
sindikat le njen nosilec, ne more samo on prevzeti odgo-
vornosti za neuspeh priprav. Njegova odločitev, da ak-
cijo preloži, je nedvomno na mestu, vendar je prišla
nekoliko prepozno, da bi preprečila negativne posledice.
Vitex in Toper v Pllbericu
Predstavniki Topra in Vitexa iz Visokega so v Celju pod-
pisali sporazum o vlaganju sredstev v nadaljni razvoj To-
porve tovarne v Pliberku v Avstriji. Topsport v Pliberku
obratuje že sedem let, v njem pa je zaposlenih sto delavcev.
Sodelova-je med Toprom in VItexom je bilo že doslej plo-
dno, saj so pred tem podpisali že dva sporazuma in sicer s
tovarno rokavic v Fojnici (proizvodnja naj bi stekla oktobra
s 300 tisoč izdelki za izvoz in domače tržišče) ter s pletenino
za so vlaganje v razvoj trikotaže.
Primer sodelovanja Topra in Vitexa je prvi v Jugoslaviji,
da neko podjetje iz druge republike v takšnem sodelovanju
nastopa na tujem tržišču. Gre za vlaganje sredstev v Top-
sport za modernizacijo in razširitev proizvodnje športnih
rokavic.
Toper je delovna organizacija, ki ima trenutno največ
delovnih programov izven Slovenije. Pojavil se je v Makedo-
niji, pet programov od 47 projektov pa ima v BIH. Osngvni
kapital v Topsportu v Pliberku bo 11 milijonov šilingov, od
tega pa bo Vitex prispeval dva milijona, enega Ifetos in
drugega prihodnje leto.
Sporazum o sovlaganju v Topsport v Pliberku sta podpi-
sala Mahir Hadmiahmetovič predsednik kolektivnega po-
slovodnega odbora Vitex (levo) in direktor Topra Zvone
Dežnak (desno).        TONE VRABL, Foto: EDI MASNEC
Nagrade najboljšim
Tudi v šolskem letu 1983/84 je Ljubljan-
ska banka Splošna banka Celje razpisala
tekpfiovanje za najboljša likovna dela
med cicibani v vzgojno varstvenih organi-
zacijah ter za najboljša literarna, likovna
in fotografska dela med učenci osnovnih
šol. Za najboljše so pripravljene nagrade.
LIKOVNA DELA V VVO
Na razpis se je odzvalo osem vzgojno
varstvenih organizacij. . Komisija se je od-
ločila za razglasitev po enega likovnega
dela iz vsake VVO.
Nagrajeni pa so: VVO Janko Herman Ža-
lec, enota Polzela, VVO Tončke Čečeve,
enota Center Celje, VVO Šentjur, enota
Slivnica, VVO Zarja, enota 29. november,
Celje, VVO Laško, enota Laško, VVO Anice
Černejeve, enota Ljubljanske cesta, Celje,
VVO Slov. Konjice, enota Loče in VVO Ro-
gaška Slatina, enota Ratanska vas.
LITERARNA DELA
Literarna dela na svobodno temo za oce-
njevanje je poslalo 26 šol.
Nagrade prejmejo: Višja stopnja: 1. Dar-
ja Lužar (8. a Osnovne šole Šempeter v
Savinjski*dolini), 2. Tomaž Korošec (7. a.
os. š. Braslovče), 3. Vesna Kalčič (os. š.
Kozjanski odred, Planina pri Sevnici), 4.
Andreja Franc (8. a os. š. Veljko Vlahovič,
Celje), 5. Monika Jakše (7. b os. š. Slavko
Šlander, Celje).
Nižja stopnja: 1. Ksenija Berk (4. b os. š.
Fran Roš, Celje), 2. Sabina Šmauc (2. b os.
š. Primož Trubar, Laško), 3. Martina Kc rin
(4. r. os. š. Stranice).
LIKOVNA DELA
Likovna dela na svobodno temo in tehni-
ko je poslalo 28 šol.
Nagrade dobijo: Višnja stopnja: 1. Tonj-
ko Damjan (5. b os. š. Franjo Vrunč, Slivni-
ca pri Celju), 2. Alenka Oblak (5. a os. š.
Franjo Malgaj, Šentjur), 3. Blaž Jurkovnik
(5. r. os. š. Ljuba Mikuš, Žalec), 4. Peter
Sket (6. r. os. š. Šmarje pri Jelšah), 5. Bojan
Mikolič (5. r. os. š. Edvard Kardelj, Roga-
tec).
Nižja stopnja: 1. Vanja Vodovnik (2. r. os.
š. Špitalič), 2. Nataša Krhen (4. a os. š.
Slavko Šlander, Celje), 3. Janez Okrožnik
(2. b os. š. Inanke Uranjek, Celje).
FOTOGRAFSKA DELA
Fotografska dela so poslale naslednje
šole: Planina, Peter Šprajc Jur, Žalec,
Šmartno v Rožni dolini, Šentjur, Primož
Trubar, Laško in Polzela.
Nagrade pa prejmejo naslednji fotograf-
ski krožki: 1. Os. šola Šmartno v Rožni
dolini, 2. os. š. Peter Šprajc Jur v Žalcu in
os. šola Franjo Malgaj v Šentjurju.
Nagrade bodo podeljene v mesecu okto-
bru.
Za konec še iskrena hvala mentorjem
pionirskih hranilnic, likovnim pedagogom
in slavistom za trud in sodelovanje ter se-
veda vsem mladim, ki so se odzvali na
razpisano tekmovanje.
5. JUUJ 1884
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Brez predsednika
izvršnega sveta
Na zadnji seji zborov
slcupščine občine Velenje je
prišlo do zapleta, ki je v na-
šem družbenopolitičnem
življenju zelo redek ali pa
ga sploh ni. 5. junija je dose-
danji predsednik izvršnega
sveta velenjske občine Božo
Lednik zaprosil za razreši-
tev, ker odhaja na novo de-
lovno mesto kot vodja novo
ustavnoljene delovne orga-
nizacije v okviru SOZD Go-
renje. Takoj so začeli s po-
stopkom za novega pred-
sednika in evidentirali kan-
didata Franca Avberška, di-
plomiranega inženirja iz
RLV. Z njim so se strinjali
po delovnih organizacijah
in krajevnih skupnostih,
dodatnega predloga ni bilo.
Zataknilo pa se je dva dni
pred skupščino, ko je SDK
ugotovila nekaj prekrškov,
pri katerih naj bi sodeloval
Franc Avberšek. Tako je na
seji zborov predsednica Ob-
činske konference SZDL
Velenje, Nada Hudarin med
drugim tudi povedala, da gre
za možnost gospodarskega
prekrška in je bU zaradi tega
postopek imenovanja ustav-
ljen, dokler se vse skupaj ne
razčisti.
V razpravi so sodelovali
delegati občinskega sindi-
kalnega sveta, rudnika in
sam Franc Avberšek. Prva
dva sta obsodila takšno ka-
drovsko politiko, ki se naj ne
bi več ponavljala, tretji pa je
zahteval, da se nastsdi pro-
blem čimprej reši in pojasni,
kaj v resnici je.
Z grenkim priokusom in
razmišljanjem, zakaj je do te-
ga prišlo, so delegati nadalje-
vali sejo s poročilom o polo-
žaju mladih v velenjski obči-
ni ter z oceno gospodarjenja
v prvih petih mesecih, ki jo
je predložil dosedanji pred-
sednik izvršnega sveta Božo
Lednik. Ta bo do nadaljnje-
ga še vodil izvršni svet s so-
delavci, istočasno pa bo tudi
opravljal direktorske posle v
eni izmed temeljnih organi-
zacij Gorenja.
T. VRABL
Nov PTT center v T. Velenju
Pred Dnevom borca so v Titovem Velenju dobili nov PTT
center, s katerim so povečali vozelne kapacitete avtomatske
telefonske centrale za 3000 naročniških priključkov. S tem so
tudi povečali kapacitete vozelne centrale na področju Šoštanja,
TopolSice, Smartna ob Paki in v Amačah. Z gradnjo novega PTT
centra so začeli 10. oktobra 1980. Že leta 1974 je bila ustanov-
ljena temeljna organizacija za PTT promet Velenje, katere zmog-
ljivost je bila samo 600 naročniških priključkov. Danes je zmog-
ljivost velenjske centrale 3000 priključkov, s telekomunikacij-
skim centrom na Golovcu pa je povezana s 130 zveznimi vodi.
Tudi to petkratno povečanje kapacitet ne zadošča vsem potre-
bam po telefonskih priključkih, saj čaka na vključitev v avto-
matski promet več kot 2000 naročnikov. Temeljna organizacija
pokriva tudi območje mozirske občine, kjer so se povečale
kapacitete za več kot tisoč naročniških priključkov.
Skupna vrednost celotnega projekta znaša 454 milijonov di-
narjev. Približno polovico sredstev predstavljajo združena sred-
stva iz samoprispevka.
TV - Foto: LOJZE OJSTERŠEK
V brigade več brezposelnih
šentjurska brigada Milo-
ša Zidanška se te dni od-
pravlja na Zvezno mladin-
sko delovno akcijo v pože-
ško kotlino, pri tem pa ima-
jo težave s popolnitvijo bri-
gade, ker so samoupravnim
organom celjskih kolekti-
vov prepozno javili, koga
potrebujejo. Nimajo pa to-
vrstnih težav le Šentjurča-
ni, kajti vse več je delovnih
organizacij, ki nerade pu-
ščajo svoje delavce v briga-
de. V večini primerov gre
namreč za dobre delavce, ki
so v teh časih v proizvodnji
še kako potrebni.
Tega se v zvezi mladine še
vse premalo zavedajo in pri-
čakujejo, da bodo posamezni
kolektivi delavce odstopili
brez kakršnihkoli pripomb.
Ce ne gre vse zlahka, se mla-
dinci obrnejo na sindikat, ki
skupaj z njimi izpostavi po-
men bratstva in enotnosti in
problem je rešen. Vendar je
rešen le navidezno, kajti v
času, ko bijemo težak boj za
stabilizacijo, ni sprejemljivo,
da odhajajo najboljši delavci
iz kolektivov v brigade. Mla-
dinske delovne akcije so vse-
kakor potrebne in zaželene,
ker pomagajo k hitrejšemu
razvoju nerazvitim krajem in
kot že rečeno, krepijo brat-
stvo in enotnost. Vendar so
za popolnitev brigad možne
tudi drugačne rešitve.
Problem brezposelnosti je
iz dneva v dan bolj pereč in
vse več je ravno mladih, ki
so brez zaposlitve. Zakaj ne
bi njih vključili v delo v bri-
gadah in jim to povrnili na ta
način, da bi imeli, ko se vrne-
jo z dela v brigadi, prednost
pri iskanju zaposlitve. Pre-
dnost bi si nedvomno zaslu-
žili, kajti tisti, ki je priprav-
ljen prostovoljno pomagati
družbi, ki je zašla v težave, si
zasluži tudi njeno pomoč.
Takšno akcijo bi najlažje vo-
dili posamezni Zavodi za za-
poslovanje. Morda to ni naj-
pametnejša rešitev, vseka-
kor pa je bolje vključiti v bri-
gade brezposelne kot pa de-,
lavce, ki so potrebni v proiz-
vodnji. Tudi mladina bo mo-
rala začeti razmišljati stabili-
zacijsko in prekiniti z usta-
ljeno in zastarelo prakso no-
vačenja brigadirjev.
VILI EINSPIELER
Le telefoni s
tipkami
Novi telefonski naročni-
ki v Celju, severno od že-
lezniške proge morajo
imeti nove telefone s tip-
kami, če hočejo dobiti te-
lefonske priključke.
Na celjski pošti so razlo-
žili, da to velja že približno
dva meseca in sicer za vse
tiste, ki se jim telefonska
številka začenja s »trojko«
in so torej priključeni na
novi računalnik v centrali
na Golovcu. V centrali sta
namreč trenutno dva raču-
nalniška sistema: eden še
- sprejema impulze s telefo-
nov s številčnico, novi, ki
ga je montirala Iskra, pa
ima skrajšano izbiranje
(pravijo mu tudi trenutno)
in večjo propustnost, ven-
dar pa sprejema le impulze
s telefonov s tipkami.
Poštarji pravijo, da v tem
primeru ne gre za nobeno
muho, ampak za napredek
telefonije, poleg tega pa
lahko z manjšimi stroški
priključijo več naročnikov
zaradi večje propustnosti
novega dela centrale. Za to
Iskrino centralo so se na
primer odločili tudi v Tito-
vem Velenju.
Nove telefone lahko na-
ročniki kupijo v trgovinah,
nekaj pa jih imajo tudi na
celjski pošti, stanejo pa
9.000 dinarjev (telefoni s
številčnicami so za približ-
no tri tisočake cenejši), ta-
ko da sedaj stane telefonski
priključek skupaj s telefo-
nom približno 43.000 dinar-
jev.
S. S.
Tabor pionirjev
planincev
Odbor za delo z mladino pri
Meddruštvenem odboru pla-
ninskih društev »Savinjska«
je tudi letos pripravil poletni
tabor pionirjev planincev v
Logarski dolini. Nekaj dru-
štev je letos odpovedalo sode-
lovanje, zato pa se je prijavilo
nekaj novih, tako da bodo od
danes pa do 23. avgusta v Pla-
ninskem domu PD Celje v Lo-
gjirski taborili pionirji iz plani-
skih društev Zabukovica,
Šentjur, Tabor, Rogaška Slati-
na, Laško, Polzela, Prebold,
Zalec-sekcija Petrovče, Titovo
Velenje, Vitanje in Aera. V vsa-
ki izmed šestih izmen, ki bodo
trajale po sedem dni, bo počit-
nice preživljalo približno 25
mladih planincev s svojimi
spremijevalci-mentorj i. vodni-
ki, inštruktorji. 2e včeraj so
člani posameznih društev ure-
dili tabor, postavili šotore, pri-
pravili ostale potrebne ob-
jekte. F. LAPORNIK
Dež le zmotil Žalsko noč
Člani turističnega društva
iz Žalca so bili v petek tako
slabe volje kot že dolgo ne.
Dan pred Žalsko nočjo je na-
mreč ulivalo ves dan kot iz
škafa. V soboto pa so posta-
jali dobre volje, saj je bilo
toplo vreme in tudi nič kaj ni
kazalo na to, da bi utegnilo
deževati. Okrog 21. ure pa se
je nenadoma ulilo kot iz ška-
fa. Nič kaj ni kazalo, da bo
prenehalo, zato so delavci
Golding Rubina in Name
prekinili prireditev, ansam-
bla pa sta se poslovila.
Ves parkirni prostor med
hotelom in Namo je ostal
prazen. Vztrajali pa so drugi
prireditelji in si proti jutru
meli roke, ko so preštevali
dobiček, saj je mnogo ljudi
vztrajalo in prav so imeli. Po
enournem nalivu je preneha-
lo deževati. Sicer pa se je pri-
reditev pričela že popoldne s
povorko skozi Žalec, nasto-
pom folklorne skupine iz
Šempetra, plesno skupino
Nezavest z Gomilskega in z
igranjem vseh štirih pihalnih
orkestrov žalske občine, čla-
ni strelske družine pa so si
izmislili tekmovanje v stre-
ljanju s fračo. Staro kmečko
opravilo so obiskovalcem
prikazali tudi mlatiči z Vran-
skega, ki so bUi predstavniki
tamkajšnjega    turističnega
društva (na sliki). Morda še
tole: v nogometni tekmi med
ekipo direktorjev občine Ža-
lec in žensko reprezentanco
Slovenije so slavila dekleta.
Več sreče pa so imeli v ne-
deljo člani Konjeniškega
kluba iz Gotovelj, ki so v ne-
deljo pripravili slovensko pr-
venstvo v preskakovanje
ovir. Številnim obiskoval-
cem pa so pripravili tudi ka-
saške ih gcdopske dirke.
Simpatije je požel mladi do-
mačin Pevec, ki je v galopski
dirki klubskih konj zasedel
odlično tretje mesto.
JANEZ VEDENIK
Foto: EDI MASNEC
TEDNIKOV INTERVJU
Ne umikam se pred
probiemi in težavami
Mnogo žena danes oprav-
lja najrazličnejše odgovor-
ne funkcije, bodisi v delov-
nih organizacijah ali v sa-
moupravnem in družbeno-
političnem življenju zunaj
nje. Kljub dokazanim spo-
sobnostim pa le redkim zau-
pamo tudi najodgovornejša
dela in naloge. Ena teh red-
kih je Vanda Prodan, direk-
torica temeljne organizaci-
je Predilnica Laško.
Zakaj tako malo zau-
pamo ženskim »vodite-
ljem«?
Vanda Prodan: -Menim, da
smo še vedno precej patriar-
halno usmerjeni in od tod
tradicionalno gledanje na
vlogo ženske. Res pa je, da se
ženske v letih, ko naj bi naj-
več dale od sebe na delov-
nem mestu, ponavadi poro-
čijo in jih vloga matere in
gospodinje okupira ravno to-
liko ali še bolj kot služba. Ce
se določijo za »kariero«, mo-
rajo urediti osebno življenje
drugače. Ali se ne omožijo v
letih, ko so najbolj aktivne in
ustvarjalne ali pa družinsko
življenje prilagodijo svojim
hotenjem. Menim pa, da se
mora ženska veliko bolj tru-
diti in potrjevati na delov-
nem mestu, preden ji zaupa-
jo vodilno funkcijo«.
Poročeni ste. Tudi mož
ima odgovorno in za-
htevno delo. Imate dva
otroka. Niko je končal 4.
razred, Eva pa ima šele
tri leta. Kako ste si torej
uredili družinsko življe-
nje?
Vanda Prodan: »Najpo-
membnejše je, da imam ure-
jeno varstvo in se zato lahko
posvečam svojemu delu neo-
ziraje se na delovni čas, ki je
marsikdaj daljši od osem ur.
V najtežjih časih, v času sa-
nacije takrat še delovne or-
ganizacije Volna, sem otroka
imela tri leta pri mami v Ce-
lju, z možem pa sva takrat
stanovala v Laškem.
Poleg tega, da me starši razu-
mejo in so otroci kadarkoli
na varnem pri njih, ima tudi
mož razumevanje za moje
delo. Ne prilašča se me, am-
pak ima na vlogo ženske v
družbi in družini sodobne
poglede.«
Kaj pomenijo za vas'^
danes izkušnje v proiz-^
vodnji in zlasti izkušnje!^,
iz časa sanacije.
Vanda Prodan: Te izkuš-
nje so me izgradile kot stro-
kovnjaka in človeka. Rada se
spominjam najtežjih let. Bilo .
je to obdobje solidarnosti ce-
lega kolektiva, ko smo se bo-
rili za obstoj tovarne. Imeli
smo nizke osebne dohodke,
nismo izplačevali opravlje-
nih nadur, nismo imeli re-
gresov, nismo izplačevali ju-
bilejnih nagrad. Takrat nas
nihče ni vprašal, ali imamo
zagotovljene osebne dohod-
ke ali ne, marsičemu smo se
morali odpovedati. Delali
smo noč in dan. Inako se mi
stori, ko gledam; kako odha-
jajo v pokoj delavci na plečih
katerih je slonela odgovor-
nost za obstoj in ves delovni
zagon. Žalostno pa je, da vsi
ti, ki danes odhajajo, dobiva-
jo dodatek k minimalnim
pokojninam. Tisti, ki so ime-
li odgovornejša delavna me-
sta pa ne dosegajo niti naše-
ga sedanjega povprečnega
osebnega dohodka, ki je
21.000 dinarjev.«
Sedaj vam gre dobro.
Kje menite, da so vzroki
za razcvet tekstilne in-
dustrije pri nas?
Vanda Prodan: »Tekstilna
industrija je bila vedno zapo-
stavljena in se je morala
Rojena je v Ljubljani. Ka-
sneje se je družina preselila
v Celje, tu je dokončala gi-
mnazijo in nato diplomira-
la na oddelku za tekstilno
tehnologijo na fakulteti za
naravoslovje in tehnologijo
v Ljubljani. Po enem letu
pripravništva v Volni 1972
je bila na vzorčevanju tka-
nin, nato je bila normirka,
pa v pripravi dela, nato vo-.
dja priprave dela. Ko je leta
1978. prišlo do sanacije in
združitve z DO Dekorativ-
na, je postala vodja proiz-
vodnje. Leta 1983 pa so jo
delavci v temeljni organiza-
ciji in delovni organizaciji
predlagali za direktorico.
zmeraj sama spoprijemati s
težavami. Tekstilci so vedno
najmanj zaslužili. Za svoj ob-
stoj so se nenehno borili tudi
tako, da so izvažali, še v času
ko pri nas izvozu nismo na-
menjali   toliko   pozornosti.
Od tod izkušnje pri raziska-
vah tržišča, pri organizaciji
dela, kakovost izdelkov, ki
so lahko konkurirali zunaj,
izoblikovan odnos do zuna-
njih partnerjev. Vse to je ka-
pital, ki se danes obrestuje.«
Pravijo, da znajo biti
ženske - direktorice bolj
stroge kot moški. Kaj vi
pričakujete   od   delav-
cev?
Vanda Prodan: »Pred-
vsem pričakujem zvestobo
kolektivu, ki naj bi se prena-
šala tudi na mlajše rodove.
To smo zgradili v najtežjih
časih in smo še sedaj kot ve-
lika družina. Sicer pa zahte-
vam odgovornost do dogo-
vorjenih stvari in doslednost
pri izvrševanju dogovorjenih
nalog. V času sanacije smo
ravno s tem pridobili zaupa-
nje delovne organizacije De-
korativne, ki je sprva okleva-
la, da nas priključi. Menim,
da imarri tovariški odnos do
delavcev in se ne umikam
pred problemi in težavami,
ki se pojavljajo v proizvodnji
in tudi v osebnem življenju
zaposlenih.«
V vaši temeljni organi-
zaciji ste dosegli največ,
kam naprej?
Vanda Prodan: »Zrasla
sem s to tovarno in če bi priš-
lo ponovno v težave, bi osta-
la tu in bi delala z istim zago-
nom kot sedaj. Zagotavljam
pa vam, da nikoli ne bi šla v
kakšne občmske ali druge
politične forume. Ja-' sem
delavka.«
VIOLETA V.EINSP.ELER
6. STRAN - NOVI TEDNIK
5. JUUJ 1984
Ob raziskovanlu še dodatne zanimivosti
v ponedeljek so pričeli z delom
študentje-raziskovalci na 2. sloven-
skem raziskovalnem taboru Gornje
Savinjska dolina 84. Skupnji cilj ta-
bora je načrtovanje rabe prostora s
poudarkom na ohranjanju živosti vi-
šinskih in hribovskih območij.
Študentje bodo imeh sedež tabora
na osnovni šoU Blaža Arniča v Lučah,
razdeljeni pa bodo v šest skupin. Med
tistimi, ki bodo raziskovali dopolnilne
dejavnosti v kmetijstvu, je tudi delov-
na skupina za čebelarstvo, sestavljena
iz bodočih agronomov, živinorejcev,
gozdarjev, biologov in veterinarjev, ki
bodo izdelali čebelarsko pašni kata-
ster ter proučili možnosti za širjenje
medovitih rastlin.
Na taboru pa bo tudi nekaj dodatnih
zanimivosti. Poleg razgovora o gospo-
darstvu v Gornje Savinjski dolini, ki
so ga pripravili v torek in včerajšnjega
predavanja o čebelarjenju, bo danes
mlade raziskovalce obiskalo Gledali-
šče pod kozolcem s kabarejem na be-
sedila Janeza Menarta, jutri pa pri-
pravljajo demonstracijo postavljanja
trajnih večžičnih električnih ograj s
predavanjem o gospodarjenju s hribo-
vitim svetom. Študentje si bodo ogle-
dali še snežno jamo na Raduhi, ob za-
ključku tabora pa bodo pripravili raz-
stavo svojega dela in dosežkov. Za-
ključnega pogovora se bo poleg deka-
na biotehniške fakultete prof. dr.
Franca Sunčiča udeležil predsednik
republiškega komiteja za kmetijstvo
Milan Knezevič. j^p
Čebelarska skupina je med pripravami na tabor obiskala čebelarja Maksa
Senice iz Mozirja.
Prvi iffalevni
prazniic v Rečici
Prvi krajevni praznik, ki so ga proslavili v soboto
v spomin na dan, ko je v noči od 2. na 3. julij štajerski
bataljon izvedel uspešni napad na rudnik Huda,
Jama, ni bil povezan s kakšno novo pridobitvijo v
kraju.
To pa ne pomeni, da v kraju nič ne delajo. Na-
sprotno! 2e nekaj časa so bile aJctivnosti usmerjene v
razširitev telefonije po rečiški dolini. Čeprav so sred-
stva zbrana, se zatika pri nabavi telefonskih kablov.
Med osnovne naloge so si zadali tudi ureditev cestne
povezave. Predvsem želijo podaljšati asfalt do Zgornje
Rečice, za kar pa je denarja vedno premalo. Vse kaže,
da bodo te naloge morali prenesti v naslednji srednje-
ročni plan.
Na javni prireditvi so v kultiomem programu sodelo-
vali: Moški pevski zbor TIM Laško, godba na pihala,
folklorna skupina iz Marija Gradca in domača recita-
cij ska skupina.
Ob tej priložnosti so podelili tudi bronaste znake OF.
Prejeli so jih: Kulturno društvo iz Rečice, Zdenka
Pešec, Ferdo Pilih, Srečko Klemene, Mirko Lah, Franc
Naput, Jože Rancinger, Peter Ulaga, Friderik Krašek
ter Ivan Petek.
V.M.
liortiliuitura 84 na Poizeii
Jutri bodo na Polzeli odpr-
li razstavo Hortikultura 84.
To je republiška razstava, s
katero bodo člani hortikul-
turnega društva proslavili
tudi desetletnico svojega de-
lovanja. V zvezi s tem dogod-
kom in pripravami nanj smo
predsedniku hortikulturne-
ga društva Polzela CVETU
PAVLINU zastavili nekaj
vprašanj.
Ker je razstava tik pred
durmi nam najprej povejte
kako dolgo in kako ste se
nanjo pripravljali?
»Da bomo gostitelji razsta-
ve smo izvedeli pred dvema
letoma in se tudi začeli pri-
pravljati.^ Tako lahko danes
vidimo, Ba je Polzela ze to
priložnost resnično ozaljša-
na, na razstavi, ki jo bomo
odprli jutri ob 16. uri, pa bo
poleg domačih gojiteljev
cvetja razstavljalo še 15 naj-
večjih organizacij združene-
ga dela, ki se ukvarjajo z go-
jenjem cvetlic in okrasnih
rastlin. Za pestrejšo razstavo
bodo poskrbeli še lovci, ribi-
či in čebelarji, ki so pri svoji
dejavnosti z naravo neposre-
dno povezani. Na razstavi bo
tudi nekaj izvrnih pogrinj-
kov.«
Takšne priprave so vam
gotovo vzele veliko časa,
kako ste uspeli?
»Naše društvo ima kar pre-
cej zelo prizadevnih članov,
ki jim za društveno delo ni
nikoli žal časa. Naredili smo
tudi po dvesto udarniških
ur. Tega dela seveda ni mo-
goče plačati, saj nimamo to-
likšnih sredstev, oddolžili pa
se jim bomo v soboto na obč-
nem zboru Zveze hortikul-
turnih organizacij Slovenije,
ko jim bomo podelili prizna-
nja.«
Predstavite nam še vaše
društvo in delovne uspehe v
teh desetih letih?
»Imamo okrog 600 članov.
Lahko trdimo, da je kraj v
času našega delovanja precej
spremenil svojo podobo.
Uredili smo gredice v cen-
tru, tu so tudi zelenice in po-
sadili številna drevesa, skr-
bimo za obeležja iz NOB, s
cipresami smo uokvirili no-
vo pokopališče. S posebnim
veseljem skrbimo za park v
Seneku, ki je poln stoletnih
eksotičnih dreves, letos pa
smo jih še mi posadili 88, v
spomin na tovariša Tita. Iz-
peljali smo številne očišče-
valne akcije, vsako leto izbi-
ramo najlepše urejen dom
itd.«
Za bralce, ki si bodo ogle-
dali razstavo naj povemo, da
bo odprta do nedelje zvečer
in sicer v osnovni šoli Vere
Šlander na Polzeli.
TONE TAVCAR
Grad Tabor Je dobii streho
Hido Džumhur, ki je vzel v najem laški grad Tabor, pridno
obnavlja staro grajsko zidovje. Potem, ko so nadzidali osred-
nji stolp, so ga tudi prekrili. Seveda so bo tej priložnosti
pripravili slavje.
Grad Tabor je v soboto gostil tudi tekmovalce v streljanju
na glinaste golobe. Tekmovanje so pripravili ob laškem
občinskem prazniku, Hido Džumhur pa namerava tudi v
prihodnje ob raznih prireditvah v Laškem z gostinskimi
uslugami na vrtu pred gradom popestriti turistično in go-
stinsko ponudbo v Laškem.
Letovanja ob
morlu za miade
Celjane
Ponudba Centra za mla-
dinski turizem v Celju je iz
leta v leto pestrejša in mla-
di radi odhajajo na počitni-
ce s to organizacijo. Še po-
sebno radi organizirajo za-
ključne izlete za učence
osnovnih in srednjih šol.
Na Centru pravijo, da si
mladi lahko sami izbirajo
kraje letovanja, vendar veči-
noma najraje odhajajo v Dal-
macijo, nekaj pa tudi v črno-
gorsko Primorje. Potujejo z
avtobusom, vlakom, možna
pa je tudi kombinacija z la-
djo, medtem ko so se letos
odrekli organizaciji letalskih
prevozov, ker ni več popusta
za skupine šolarjev. Seveda
pa ne organizrajo samo izle-
tov na morje, ampak tudi v
druge kraje sirom po Jugo-
slaviji.
Center za mladinski turi-
zem organizira izlete tudi za
starejše, popust pri vožnji pa
velja že za skupine, kjer je
več kot 5 ljudi.
Imajo tudi svoje letovišče
»Savinja« v Makarski, ki ob-
sega kamp, počitniške hišice
in samopostrežno restavraci-
jo. Letovišče je dobro obi-
skano, v letošnji poletni se-
zoni pa so načrtovali 11 od-
hodov iz Celja, lahko pa se
dogovorite tudi za svoj ter-
min letovanja v Makarski.
Cene penzionov res niso
previsoke, kar je še posebej
pomembno za mlade, ki so
ponavadi bolj na tesnem z
denarjem.
T. G.
Franc Trbovšeic

v Gornje Savinjski do-
lini ga sicer bolje poznajo
po imenu Boško, le zaradi
tega, ker se je nekaterim
izgovorjava njegovega
priimka zdela pretežka.
Sicer pa, Franc Trbovšek
je eden tistih, ki ga obča-
ni cenijo in spoštujejo,
ker vse življenje dela za
splošno družbeno korist,
za napredek v krajevni
skupnosti, v tem ali onem
zaselku.
V sedmih letih, kolikor
je bil predsednik krajev-
ne skupnosti na Ljubnem
so tam modernizirali 22
kilometrov krajevnih cest
in naredili marsikaj.
Skupno seveda, saj tega
ne gre pripisati le eni ose-
bi, za takšno stvar, kot
pravi Franc, je potrebno
več kot pet, deset ali sto
občanov. A nekaj tistega,
kar lahko pripišemo po-
samezniku, je le v tem.
Povezava in stik s kraja-
ni, da so složno stopili
skupaj, da so prispevali
sredstva, da so zagrabili
za lopate.
Podobno, le z neposre-
dnim stikom s kmetom,
krajanom, se dela loteva
tudi danes, kot predsed-
nik krajevne konference
socialistične zveze na
Ljubnem, pa v vaškem
odboru v Radmirju, nje-
govem kraju. Prav v tem
vaškem odboru, ki je bil
prvi v krajevni skupnosti,
je namreč s sovaščani do-
kazal, kaj se pravi dobro
delati. A tisto delo, ki mu
je najbolj pri srcu, ni med
naštetim: »Gasilstvu sem
predan z vsem srcem, to
je tradicija moje družine,
mojega očeta, tradicija ki
jo sedaj nadaljujeta že sin
in hčerka.« Res, gasilstvo
je tisto, ki ga predvsem
postavlja na prvo mesto,
če bi bilo potrebno, bi se
vsemu drugemu odpove-
dal. Tudi to je delo v ko-
rist vseh, zato je še naj-
bolj srečen, če kateremu
društvu v dolini uspe do-
biti nov gasilski avtomo-
bil, brizgalno. Tudi tu ni
brez zaslug, kot predsed-
nik občinske gasilske
zveze Mozirje ima namreč
dovolj možnosti, da vpli-
va na razvoj gasilstva.
Le nekje je deležen kri-
tike. Pri kmetijski zadru-
gi Mozirje na Rečici je na-
mreč prodajno nabavni
referent, kjer pa kmetje
večkrat negodujejo, ker
ni rezervnih delov za
kmetijske stroje, misleč,
da je temu kriva le zadru-
ga. A teh je na tržišču pre-
malo, poleg tega pa je
marsikaj odvisno tudi od
uvoza. Kdor Boška dobro
pozna ve, da bi tudi ta
problem, če bi le zmogel,
hitro odpravil.
R. PANTELiC
Štiri nova tenišita igrišča
tmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmm
GratšlU Jih boUo v Šentjurju, kjer Je aktivna teniška sekcija
Člani teniške sekcije telo-
vadnega društva Partizan
bodo predvidoma do jeseni
v okviru šentjurskega re-
kreacijskega centra zgradi-
li štiri teniška igrišča. Po-
leg treh peščenih in enega
asfaltnega igrišča bo ljubi-
teljem tenisa na voljo tudi
tabla za vadbo tenisa.
V Šentjurju postaja tenis
vse bolj množična rekreativ-
na dejavnost, zato so se člani
sekcije odločili, da še v tem
letu izpeljejo akcijo »100 čla-
nov teniške sekcije«. Zaradi
tega so se tudi odločili, da z
udarniškim delom in izbira-
njem materialnih sredstev
zgradijo nova igrišča. Doslej
je sekcija dobro sodelovala s
kolektivoma delovne organi-
zacije Bohor in Kmetijske
šole, kjer so imeli člani na
voljo dve igrišči.
V enem letu, kar obstaja
sekcija, se je vanjo vključilo
že šestinpetdeset članov, od
tega šestindvajset moških,
devetnajst žensk in enajst
pionirjev. Sestava sekcije je
zanimiva že zaradi tega, ker
še vedno veliko ljudi prište-
va tenis med »elitne« šport-
ne panoge. Morda se prav za-
radi tega trgovskim delov-
nim organizacijam v občini
ne zdi ^asedno priskrbeti te-
niške opreme, predvsem žo-
gic in loparjev?
V svoj program so člani
sekcije na drugem občnem
zboru, ki so ga imeli ta me-
sec, med drugim vključili tu-
di to, da se bo rekreativna
dejavnost sekcije še naprej
odvijala po sistemu rezerva-
cij igralnih ur na igriščih pri
2agi in na Kmetijski šoli, or-
ganizacijo tečajev tenisa,
pionirsko teniško šolo, sode-
lovanje s teniškimi klubi iz
Celja, Rogaške Slatine in
Maribora in kot osrednjo na-
logo dograditev igrišč, ki po-
časi že dobivajo svojo po-
dobo
IVANA FIDLER
5. JULIJ 1884
NOVI TEDNIK - STRAH 7
Voč torlalo kot dolgulolo
GospiMisuM nzultail oltčina Žalec so senzntemo ugodni
Razvoj občine 2alec je bil
v preteklem obdobju in je
še sedaj dokaj hiter. Obči-
na, ki je bila pred leti med
najmanj razvitimi v Slove-
niji, se je sedaj povzpela
med srednjerazvite. Kako
ocenjuje razvoj predsednik
izvršnega sveta Ervin Jane-
žič?
»2e na začetku tega sred-
njeročnega obdobja se je po-
kazalo, da zaradi sprememb,
pogojev gospodarjenja ni
več mogoče nadaljevati s ta-
ko hitro rastjo. Kljub vsemu
pa še vedno dosegamo rast
posameznih kategorij više
kot je povprečje v Sloveniji.
Zaradi pretiranega odliva
sredstev izven materialne
proizvodnje v preteklosti pa
opažamo, da se slabša nepro-
duktivna sposobnost. Prav
zaradi tega je v današnjih ča-
sih treba iz materialne proiz-
vodnje izdvajati le del no-
voustvarjene vrednosti. Po
domače povedano - zahteve
ne morejo biti večje od mate-
rialnih, realnih možnosti. Ob
tem pa bi rad poudaril, da
smo tudi v letošnjih mesecih
v občini dosegli pomembne
rezultate. Se zlasti to velja za
izvoz, ki se je povečal za jjeti-
no, na konvertibilni trg pa
kar za 28 odstotkov. Precej
se je zmanjšal uvoz. Pokri-
tost uvoza z izvozom je bila
dosežena z indeksom 183.
Pred leti smo mnogo več
uvažali kot iz\'ažali. Sedaj je
ravno obratno.«
- Seveda pa težav ne
manjka...
»To je res. Lahko bi storili
še več. Ponekod imajo slabo
organizacijo dela, nizko pro-
duktivnost, zastarele tehno-
loške postopke in drugo, kar
vse vpliva na slabše gospo-
darjenje. Res pa je, da je tudi
vrsta objektivnih težav. Za-
radi restrektivne politike in-
vestiranja so prizadete tudi
tiste organizacije združenega
dela, ki imajo dobre progra-
me in bi lahko še več izvaža-
le. Celo ta nevarnost obstoja,
da ne bo mogoče izpeljati ti-
stih vlaganj, ki zagotavljajo
obseg enostavne reproduk-
cije. Zaradi nelikvidnosti je
v težavah vse več gospodar-
skih organizacij. Omeniti
moram seveda še slabo
oskrbljenost s surovinami in
repromateriali, visok odsto-
tek odpisanosti in zastarelo-
sti osnovnih sredstev in
opreme.«
- Kako si v občini l^alec
prizadevate za razbremeni-
tev gospodarstva?
»Program razbremenitve
izvajajo v vseh sredinah, je
pa res, da rezultati niso takš-
ni kot bi morali biti, pred-
vsem zaradi skokovitega na-
raščanja cen. Sicer pa bodo z
razbremenjevanjem gospo-
darstva v naši občini gospo-
darstvo razbremenili za dvaj-
set milijonov dinarjev z de-
setodstotnim zmanjšanjem
davka iz dohodka TOZD, z
ukinitvijo prispevka solidair-
nosti iz dohodka TOZD in
drugih virov. Zmanjšanje
obveznosti iz bruto osebnih
dohodkov delavcev in
zmanjšanje skladov skupne
porabe bo znašalo trideset
milijonov dinarjev, zmanjša-
nje ostalih obveznosti pa bo
znašalo 93 milijonov dinar-
jev. Z zmanjšanjem material-
nih stroškov v združenem
delu bi bilo mogoče prihra-
niti 280 milijonov dinarjev.
Skupaj bi vse to predstavlja-
lo 425 milijonov dinarjev. Z
uveljavitvijo zakona o zago-
tavljanju trajnih obratnih
.sredstev pa bo po naši oceni
prizadetih precej organizacij
združenega dela.«
- Kako je z izgubami v
občini?
»Z nekrito izgubo je v naši
občini poslovala le ena orga-
nizacija združenega dela z 48
zaposlenim.! delavci. Nimam
podatka, koliko je organiza-
cij združenega dela z nepo-
ravnanimi obveznostmi, res
pa je, da v celoti naše gospo-
darstvo mnogo več terja kot
dolguje.«
Milan Gerielj je tako odklenil vrata Doma krajanov in ga predal namenu.
Prlreilltve na Polzeli
Odmi dem laUemM Imeeiet geellskega dnMm
iVa slavnostni seji so podelili več priznanj zaslužnim čla-
nom društva in sosednjim društvom. Marjan Novak na
desni podeljuje priznanje Stanku Satlerju za IGD AERO
Šempeter.
V nedeljo so se na Polzeli
pričele prireditve ob letoš-
njem občinskem prazniku.
Dopoldne je bila otvoritev
doma krajanov, katere so se
udeležili številni predstav-
niki družbenega in politič-
nega življenja ter krajani.
Ob tej priložnosti je sprego-
voril predsednik skupščine
KS Polzela, Ivan Poteko, ki#
poudaril, da je vrednost tega
objekta šest milijonov dinar-
jev. Adaptirali so vse notranje
prostore, streho in fasado. V
pritličju bodo imele svoj pro-
stor osnovne organizacije
ZSMS, krajevna skupnost ter
različne delegacije.
V prvem nadstropju so pro-
stori namenjeni za delo dru-
štev in družbenopolitičnih or-
ganizacij ter dvorana za sesta-
janje večjega števila krajanov.
Na otvoritvi doma krajanov
so sodelovali v kulturnem pro-
gramu učenci osnovne šole iz
Polzele, vTata v dom pa je
odprl častni krajan Polzele Mi-
lan Gerželj.
Popoldne je bila slavnostna
seja ob 80 letnici gasilskega
društv.3 na Polzeli. O prehojeni
poti je spregovoril predsednik
društva Marjan Novak, podeli-
li so tud' več priznanj. Za pet-
deset let dela v društvu sta
priznanja prejela Leopold Spa-
capan in Ivan Cajhen.
Po slavnostni seji so gasilci
žalske občine praznovali »dan
gasilcev«, ki poteka že tradi-
cionalno ob občinskem prazni-
ku. Na dnevu se jih je zbralo
več sto, sledil je mimohod enot
in v Seneku zborovanje na ka-
terem je imel osrednji govor
Dane Senič,predsednik sisa za
varstvo pred požari v žalski ob-
čini.
TONE TAVCAR
Ob Dnevu gasilcev na Polzeli parada ženskega ešalona.
Do nedelje še precei prireditev
PETEK, 6. julij
ob 15. uri - Tekmovanje v namiznem tenisu v telova-
dnici osnovne šole.
ob 16. uri - Odprtje republiške razstave Hortikultura
84 ter lovske, gobarske, ribiške in čebelarske razstave
in razvitje prapora čebelarske družili pred osnovno
šolo Polzela.
SOBOTA, 7. julij
ob 9. uri - Otvoritev ceste v Založah.
ob 9. uri - Srečanje šahistov (simultanka) v TZO
Polzela.
ob 19. uri - Športna akademija TVD Partizan, VVZ
in osnovne šole Vere Slander.
NEDELJA, 8. julij
ob 10. uri - Slavnostno zasedanje občinske skup-
ščine v domu Svobode,
ob 14. uri - Ljudsko rajanje v parku Senek.
Vsem delovnim ljudem in obča-
nom čestitamo ob občinskem
prazniku in želimo še veliko de-
lovnih uspehov
Skupščina občine Žalec
Izvršni svet skupščine občine Žalec
OK SZDL Žalec
OK ZKS Žalec
OD ZZB NOV Žalec
OS ZSS Žalec
OK ZSMS Žalec
Čestita delovnim ljudem in občanom občine
Žalec ob njihovem prazniku.
o dejavnosti Združenja šoferjev m avtomehanikov je bilo izrečenih že precej pohval in
priznanj. Zlasti velika vloga združenja je v preventivni dejavnosti, saj s tega področja
vsako leto izvedejo precej akcij. Akcije izvajajo s pomočjo postaje milice Žalec,
občinsko komisijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pa tudi s krajevnimi
komisijami, preko katerih izvajajo tudi različna predavanja v krajevnih skupnostih
Avto šola ZŠAM Žalec se uvršča med najuspešnejše v Sloveniji in Jugoslaviji, saj je v
samem vrhu po odstotku opravljenih vozniških izpitov. Za to skrbi strokovni kader, ki
poučuje bodoče voznike
V kratkem bodo člani ZŠAM pretežno z lastnim denarjem na avto-poligonu zgradili
prvo fazo poslovno tehnične zgradbe.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
5. JULIJ 1984
Stari pomisleki ob gradnji arhiva
Na svetu občin še veliko neilorečenosti ob načrtih za gradnjo Zgodovinskega arhiva
Občine celjekega, zasavskega in po-
savskega območja se sicer zavedajo
nuje rešitve nevzdržnega položaja
zgodovinskega arhiva v Celju, ven-
dar so prejšnji teden na skupnem po-
govoru o dolgoročni zagotovitvi po-
trebnih prostorov bolj odpirali stara
vprašanja, kot iskali odločno rešitev.
Kljub nekaterim pomislekom pa so
delegati zborov skupščine občine Ce-
lje na svoji seji sprejeli osnutek sa-
moupravnega sporazuma o združeva-
nju sredstev za novogranjo za potre-
be Zgodovinskega arhiva. To pa je
tudi prva nedvoumna odločitev.
Izgradnjo novega zgodovinskega ar-
hiva so načelno sicer povsod že podpr-
li, vendar sodijo, da samoupravnega
sporazuma o zagotavljanju sredstev v
občinah ne morejo podpisati, dokler
ne bodo v njih podpisani notranji spo-
razumi z organizacijami združenega
dela, ki so zadolžene za arhivsko doku-
mentacijo. Teh imetnikov arhivskih
gradiv je na treh območjih tisoč, pet
občinskih skupščin pa jih od leta 1981,
ko bi to bile dolžne storiti, še ni niti
imenovalo.
Ponovno so se pojavila tudi vpraša-
nja porazdelitve obveznosti po obči-
nah. Skupno naj bi 14 občin združilo v
letih od 1986 do 1990 251 milijonov
dinarjev, od tega največ občina Celje -
41 odstotkov ali 103 milijone. S tem bi
zgradili objekt, kupili potrebno opre-
mo in tri stanovanja. Najbolj spornih
pa je ravno 10 milijonov dinarjev za
stanovanja. Da pa bi lahko z gradnjo v
naslednjem srednjeročnem obdobju
pričeli, naj bi občine v letih 1984 in
1985 združile sredstva za odkup in ko-
munalno ureditev zemljišča v višini 47
milijonov dinarjev. Tudi pri tem ne
manjka dvomov: ali je res toliko po-
trebno za zemljišče in ali ni občina
Celje dolžna zagotoviti večine teh
sredstev.
Namesto za novogradnjo je bilo že v
preteklih letih nekaj zamisli o usposo-
bitvi katere izmed obstoječih stavb za
potrebe Zgodovinskega arhiva, a so
strokovnjaki zanje ugotovili, da niso
primerne (Joštov mlin in Spodnji grad
v Celju). Tokrat pa so predlagali še eno
možnost - izpraznjene prostore bolniš-
nice v Topolšici. Torej bo treba tudi
zanje preveriti ustreznost oziroma
neustreznost.
Zaradi vsega tega se je bilo tudi tež-
ko opredeliti za čas, v katerem naj bi v
občinah vendarle opravili že pred me-
seci dogovorjene obveznosti pred pod-
pisom samoupravnega sporazuma o
združevanju sredstev. Vsekakor bi to
morali opraviti vsaj do konca oktobra,
da bodo lahko to naložbo vključile tu-
di v plane za naslednje srednjeročno
obdobje. Ker pa naj bi poleg imetni-
kov arhivskih gradiv v posameznih
občinah zagotavljale sredstva tudi in-
teresne skupnosti in občinski proraču-
ni, bodo pripravili predlog za namen-
ska sredstva, ki bi segala preko omeji-
tev skupne in splošne porabe. Da pa se
ne bi zataknilo pri pripravljalnih delih
za gradnjo, bodo na vseh treh območ-
jih ugotovili, katere občine so poleg
svojega deleža sposobne zagotoviti tu-
di premostitvena sredstva za druge, ki
tega ne morejo.
Do prihodnjega razgovora predstav-
nikov občin ustanoviteljic zgodovin-
skega arhiva naj bi bilo jasno vse, kar
se je na dosedanjih pogovorih samo
ponavljalo in dogovarjalo, a ne uresni-
čilo. Sicer je pa edina predostna nalož-
ba na celjskem območju modernizaci-
ja bolnišnice - na zaključku pogovora
o Zgodovinskega arhivu so se spomni-
li tudi tega stališča Medobčmskega
sveta ZKS Celje, zatorej bo o načelno
nujni, v uresničevanju pa manj podpr-
ti naložbi treba zvedeti še za mnenje
Medobčinskega sveta.
MILENA B. POKLIC
Spet
letni Icino
Poletje je čas, ko si ve-
čina želi obilo zabave.
Ker je v Celju ni na pre-
tek, je prijetna vest, da
smo dobili letni kino.
Prva predstava bi morala
biti že v petek, 29. junija,
vendar je zaradi slabega
vremena odpadla, prav
tako je bilo v soboto.
Letni kino bo v juliju in
avgustu, vsak petek in so-
boto na zelenici za baze-
nom pri hali Golovec, s
pričetkom ob 21. uri. Er-
nest Marguč, ki je gonilna
sila pri tej celjski pridobi-
tvi nam je povedal, da bo-
do v sodelovanju s Kino-
podjetjem vrteli filme z
lahkotnejšo vsebino, ki je
primerna za čas dopustov
in počitnic.
Obiskovalci letnega ki-
na bodo lahko posedeli
ob mizah, poskrbljeno pa
bo tudi za gostinske uslu-
ge. Po končani kinopred-
stavi se boste lahko zavr-
teli še ob zvokih prijetne
glasbe.
Prva predstava, ki bo v
petek, 6. julija, ima naslov
Vesoljski šerif.
NATASA GERKES
Drevo z bogato igošnjo
RIvalstvo med društvi nI ztkavo, pravi Franc Ocvirk
v torek zvečer si je občin-
stvo v Štorah ogledalo nov
jugoslovanski film Timo-
ška vstaja in tako po šest-
najstih letih prvič spet sed-
lo pred filmsko platno v do-
mačem kraju.
Ta kulturni dogodek je bil
sprva napovedan kot slav-
nostna premiera tega filma, s
predstavitvijo ekipe ustvar-
jalcev, pod pokroviteljstvom
Železarne Store - tozd va-
lj ama in v sodelovanju s Ki-
nopodjetjem in Tednom do-
mačega fUma. Režiser 2ika
Mitrovič in igralca Bata Ži-
vo j ino vič in Ljubiša Sa-
mardžič pa so v zadnjem tre-
nutku odpovedali svoj pri-
hod v Store. Kljub temu, da
se ekipi ni zdelo vredno priti
v goste, je bila torkova film-
ska predstava za marsikoga
prijetno doživetje že zavoljo
dejstva, da je zdaj v kraju
spet dobro opremljena kino-
dvorana, za kar je poskrbela
Železarna Store. Tako meni
tudi kulturni animator v Že-
lezarni, Franc Ocvirk. ki to
svoje delo opravlja leto in-
pol, a z novim letom odhaja
na nove delovne dolžnosti v
istem kolektivu:
- Koliko je veljalo popra-
vilo kino-aparatur?
»Železarna, ki ima izreden
posluh za kulturno dejav-
nost, je odštela kar 400.000
dinarjev. Okostje aparatur je
še stcu-o, Iskrino, iz leta 1954,
vendar temeljito posodoblje-
no. Novo je tudi platno, novi
so zvočniki.«
- Kaj pomeni biti kultur-
ni animator v tako velikem
kolektivu kot je Železarna
Štore?
»To je lahko sUno lepo, a
naporno delo. Pred letom in
pol, ko sem se spoprijel s
kulturnim animatorstvom,
sem menil, da bo dela manj.
Danes vidim, da mi je cesto
16 ur na dan premalo. Zato
bom skušal počasi izpreči in
svoje zdajšnje delo prepusti-
ti mlajšim, čeprav z vsem
srcem ostajam kulturni dela-
vec tako kot sem z vsem
srcem ribič.«
- Kakšno je potem prav-
zaprav vaše delo?
»Dopoldne so to obvezno-
sti v Železarni in delo s kul-
turnimi animatorji, s komisi-
jo za kulturo, popoldne pa
nastopa delo z društvi. V
Storah je namreč veliko dru-
štev in prav zdaj je v teku
akcija, da vsa ta društva in
kulturne sekcije spravimo v
enovito društvo Železar, kot
je bila nekdaj Rdeča svobo-
da v Storah.«
- Kulturno življenje pa je
v^ Železarni zelo razvejeno,
vraščeno med delavce,
kajne?
»No, do lani so delovala sa-
mo društva, potem smo or-
ganizirali še druge aktivno-
sti. Pohvalimo se lahko s
sekcijo literatov, izredno pri-
zadevno dela sekcije slikar-
jev, v zadnjem času se pojav-
ljajo ambicije, da bi ustano-
vili foto-kino sekcijo. Volje
za delo na kulturnem po-
dročju in za sodelovanje ne
manjka tudi zato, ker ima
kolektiv izreden posluh za
vsa ta notranja izražanja de-
lavcev. Ni še tako dolgo, ko
smo na novo ustanovili nov
pevski zbor v Kompolah.
Dejavnost se širi in zraslo je
drevo z bogato krošnjo.«
- Koliko delavcev se uk-
varja s kulturno dejav-
nostjo?
»Kakšnih 400 delavcev in
krajanov je aktivnih in pre-
pričan sern, da bo to število
čez čas še večje, saj je bilo
pred dvema letoma aktivnih
le kakšnih 150 ljudi. Pred-
vsem pa me veseli, da vsak-
do, ki pride v ljubiteljske
vrste, začne tudi resno delati
in sodelovati.«
- Dobro pa sodelujete tu-
di z ravenskimi in jeseniški-
mi železarji. Na kak način?
»Dobivamo se na različnih
srečanjih. Letos smo imeli li-
kovno kolonijo sozd Sloven-
ske železarne na našem ob-
močju, v oktobru se bodo
srečali literati, v novembru
gledahščniki železarn, naš
pihalni orkester je bil v Les-
cah, folklora v Ravnah...
- Je tudi sodelovanje s
krajani tako dobro?
»Železarna in kraj sta že od
nekdaj eno, vendar pa mi-
shm, da bo te vezi treba še
bolj okrepiti in več narediti
tudi v okviru občine, da bi
bilo ljubiteljstvo bolj pove-
zano, saj potem ne bi bUo
primerov polpraznih dvoran.
Rivalstvo med društvi ni
zdravo. Tu nas čaka še vehko
dela.«
- Bo kulturni utrip v po-
letnih mesecih zamrl?
»Nasprotno. Skušali ga bo-
mo celo oživiti. Ker imamo
zdaj kinodvorano, bomo v
juliju in avgustu predvajali
kino-matineje, in sicer vsako
soboto dopoldan ob 10. uri.
Program smo priredili mla-
dini, da bi ji popestrili počit-
niški čas. Ob koncu julija se
bomo začeli pripravljati za
15-letnico ustanovitve sozda
Slovenskih Železarn.«
MATEJA PODJED
KUD Ljubečna in TOZD Novi tednilc-Radio Ceije
razpisujeta
TEKMOVANJE ZA »ZLATO HAR-
IVIONIKO« UUBEČNA 84
- srečanja se lahko udeležijo samo harmonikarji z diato-
ničnimi harmonikami (frajtonericami)
- prijave je treba poslati do 5. avgusta 1984 na naslov:
KUD Ljubečna, Ljubečna 17, 63211 Škofja vas.
- Zaželene so skladbe ljudskega izvora
PRIREDITVE
Pokaži kaj znaš v Dobju pri Planini
Letos se bodo 29. julija ob 15. uri na prostem že dvanajstič
zapovrstjo na Dobu pri Planini srečali na tradicionalni priredi-
tvi Pokaži kaj zna.*^ recitatorji, pevci, humoristi, instrumentali-
sti in vsi tisti, ki jim je ta prireditev všeč.
Prijave za nastop na Pokaži kaj znaš je treba poslati najka-
sneje do 20. julija na Prosvetno društvo »Franc Vrunč« Dobje
pri Planini, ki je tudi organizator prireditve.
Da pa bo še bolj veselo in prijetno, bodo poskrbeli humorist
Andrej Meze - Celjski Poldek in ansambel Vita Muženiča s
pevci iz Ljubljane.
Poletne kulturne prireditve v Grižaii
Ob 90-letnici kulturnega delovanja v kraju in 60-letnici orga-
niziranega zborovskega petja bo v soboto, 7. julija ob 18. uri še
zadnja od poletnih kulturnih prireditev. V letnem gledališču
bo koncert Pihalnega orkestra milice iz Ljubljane, po koncertu
pa bo zabavni večer. Ce bo slabo vreme, bo prireditev v domu
Svoboda v Grižah.
Celjske poletne prireditve
Kot že leta poprej, je tudi letos Zavod za kulturne prireditve
organiziral na Tomšičevem trgu v Celju splet predstavitev
različnih izvajalcev pod skupnim naslovom Celjska poletne
prireditve 84. Kot prvi se bodo predstavili člani Pihalnega
orkestra iz Liboj jutri ob 19. uri na odprtem odru na Tomšiče-
vem trgu.
KInodvorana Dobrna
v kinodvorani bo jutri, v petek ob 20. uri gostovalo pro-
svetno društvo Anton Bezenšek iz Frankolovega. V programu
se bo predstavil kvintet Frankolovčani, dramska skupina pro-
svetnega društva pa se bo predstavila z igro Analfabet.
Zdraviliški park Dobrna
V parku pred Zdraviliškim domom na Dobrni bo jutri in v
nedeljo, obakrat od 16. do 18. ure promenadni koncert.
Zdravilišče Rogaška Slatina
V dvorani Zdraviliškega doma bo danes ob pol devetih
zvečer koncert Slovenskega okteta.
Ob nedeljah pa je na Bellevueu »veselica pod kostanji« od
15. do 21. ure, na katerih za zabavo skrbi narodnozabavni
ansambel.
Avla botela Merx Celje
v avli hotela Merx ob Ljubljanski cesti je odprta razstava
Jožeta Pevčiča-Juškina, ki so jo pripravili v okviru praznova-
nja krajevnega praznika krajevne skupnosti Savinja. Razstava
bo odprta do 9. julija.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje
v avli knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu bodo
10. julija odprli literarno razstavo o okrasnih in zelenjavnih
vrtovih. Razstava bo odprta do 9. septembra, ogledate pa si jo
lahko vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu je odprta razstava likovnih del slikarja
amaterja Vojina Tišme. Razstava bo odprta do 12. julija.
Pokrajinski muzej Celje
v Pokrajinskem muzeju je odprta razstava z naslovom An-
tične ostaline iz Stanetove ulice v Celju. Razstava je odprta
vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 12. ure, ob sredah tudi
v popoldanskem času od 14. do 16. ure, vse do septembra.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu si lahko še danes ogledate razstavo slik
in plastik iz stalne zbirke Likovnega salona.
V torek, 17. julija pa bodo ob 19. uri odprli razstavo del
celjskih umetnikov.
Likovni salon je odprt ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do
19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih pa
je Likovni salon zaprt.
Kino Vojnik
v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 8. julija
popoldan ob 17.'in zvečer ob 19.30 uri ameriško melodramo
Sest tednov.
liiške poletne prireditve
v okviru 14. poletnih prireditev v Ločah bo v soboto, 7. julija
ob 20. uri na gradu Pogled, nastop ansamblov Dravinjske
doline. Po nastopu bo zabavni večer.
KULTURNA SKUPNOST OBČINE
CELJE
Odbor za svobodno menjavo dela, razvojne in
druge naloge
razpisuje
program kulturnih dejavnosti za leto
1985.
Izvajalci kulturnih dejavnosti, ki želijo biti uvrščeni v
program prihodnjega leta, naj do vključno 5. sep-
tembra 1984 pošljejo finančno ovrednotene progra-
me dela (v junijskih cenah 1984) Odboru za svobo-
dno menjavo dela, razvojne in druge naloge pri
skupščini KSOC.
Trajanje razpisa je usklajeno z dinamiko sprejema-
nja programa za leto 1985, zato predlogov za uvrsti-
tev v program KSOC 1985, ki ne bodo posredovani
pravočasno, ne bomo mogli upoštevati.
5. JUUJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
liovi programi v Zdravilišču Dobrna
Obno¥a zaravlllškega Uoma - VIsoM stroški oosloftanla
v Zdravilišču Dobrna go-
stom, če le to sami hočejo,
ni dolgčas. Prav vsak dan,
razen srede, je tam ples, go-
ste pa vodijo še na izlete,
jim pripravljajo kulturne
prireditve, organizirajo pi-
knike, razstave. Ob tem pa
ta zdraviliška gostinsko tu-
ristična organizacija
ustvarja v občini Celje da-
leč največ nočitev in torej
pri snovanju nadaljnjega
turističnega razvoja ne bi
smeli pozabiti nanjo tako,
kot so jo pozabili nekdanji
sobotni in nedeljski gostje
iz Celja, Titovega Velenja
in drugih krajev naše re-
giji-
Novi hotel je zaseden, tudi
stari zdraviliški dom je poln,
počasi se polnijo tudi depan-
danse. Gostov je sicer, pred-
vsem zaradi padca standar-
da, za približno 10 odstotkov
manj kot lani, vendar pa je
od začetka leta do srede juni-
ja prišlo za 10 odstotkov več
tujcev. V sodelovanju s Kli-
ničnim centrom celo nekaj iz
Kuvajta in Angole, največ pa
iz Skandinavije, Avstrije in
Nemčije. Prav zato v zdravi-
lišču smelo načrtujejo. Ce
hočejo še več deviznih go-
stov, bo namreč potrebno
obnoviti stari zdraviliški
dom, v katerem naj bi bile po
preureditvi sobe B kategori-
je po hotelskih standardih,
vsi skupni prostori pa bodo
ohranjeni v nekdanjem slo-
gu. Za to bosta poskrbela Za-
vod za spomeniško varstvo
iz Celja in arhitektka Spela
Jurkovič-Valentinčič, ki ji je
bila zaupana že obnova gra-
du Otočec, Mokrice. V no-
vem objektu bo terapevtski
bazen, termalne in zeliščne
kopeli, terapija bo bolj na-
menjena individualnim go-
stom. 2e lani so za obnovo
zdraviliške dvorane nameni-
li 10 milijonov dinarjev, pre-
cej več sredstev pa bo po-
trebno za celotno obnovo. S
Na Dobrni je tudi 300 za-
sebnih sob, ki jih prodaja
turistično društvo. Kadar je
Dobrna polno zasedena, je v
njej več gostov kot domači-
nov. Kljub temu pa mora
gost, če hoče na primer ku-
piti kruh, pivo in milo, obi-
skati tri trgovinice. Porabi
torej kar nekaj časa, da se
znajde. Trgovina na Dobrni
ni le želja, je tudi potreba.
pomočjo sozda Merx bodo
skušali dobiti mednarodni
kredit, zato morajo poskrbe-
ti za temeljito raziskavo
tržišč potencialnih gostov
(Skandinavija, ZRN, Av-
strija).
Novi programi
Poleg ustaljenih terapij,
katere predpisujejo zdravni-
ki pacientom, že dolgo Zdra-
vilišče Dobrna ponuja tudi
specializirane programe. Tri-
dnevni terapevtski pregledi,
preventivne terapevtske ku-
re, tedenski programi zdrav-
ljenja, programi priprav in
rehabilitacije po poškodbah
vrhunskih športnikov, shuj-
ševalne kure, medicinsko
kozmetična nega in aku-
punkturna terapija so že
priznane in uveljavljene
oblike zdravljenja na Dobr-
ni, v bodoče pa bodo k temu
dodali še preventivno re-
kreacijske programe: >>2e
prihodnji teden bomo dogra-
dili teniška igrišča,« je pove-
dal Venčeslav Flere, organi-
zator prodaje v Zdravilišču,
»Tako da bodo možnosti re-
kreacije ob sedanjih igriščih,
trim stezi in trim kabinetu
znatno boljše. Poleg tega
imamo tukaj, v Sloveniji pa
lepeše v Celju, aparat za te-
stiranje telesnih zmogljivo-
sti, tako da je omogočena re-
kreacija pod strokovnim me-
dicinskim nadzorom. Takš-
ne programe bomo po želji
dopolnjevali z aerobnimi va-
jami, atletsko gimnastiko,
shujševalnimi programi, ze-
liščnimi kurami. Organizirali
bomo tudi športne igre, si-
stematizirali smo namreč tu-
di dela športnega referenta.
Dobrna bo tako privlačna tu-
di za mlajšo, predvsem pa
srednjo generacijo.«
Brez dvoma rekreacija po-
maga tudi pri rehabilitaci-
jah, podobnih programov in
preventivnih pregledov se že
sedaj udeležujejo delavci iz
več kot tridesetih delovnih
organizacij, največ iz Hrva-
ške, kjer sredstva za preven-
tivno zdravstvene preglede
vnašajo v materialne stroške
delovnih organizacij, v naši
republiki • pa za to skrbijo
sindikati.
Strošld na vajetih?
v zdravilišču so prvo četr-
letje zaključili s 7 milijonsko
izgubo, vendar ob polletju
ne bo več rdečih številk. De-
setina izgube gre na račun
manjšega števila nočitev, v
glavnem pa temu botrujejo
visoki stroški poslovanja,
kar 4 milijone izdajo za ener-
gijo. Stalen problem bodo
skušali rešiti z novim projek-
tom ogrevanja, s toplotnimi
črpalkami bodo namreč ko-
ristno uporabili odpadno ter-
malno vodo. Visoki so tudi
stroški režije, kajti parke in
objekte sami vzdržujejo, po
pogodbi s krajevno skup-
Venčeslav Flere
nostjo pa opravljajo še ko-
munalne storitve za Dobrno.
Ob tem pa je tudi gostinska
ponudba malce drugačna.
Marija Deu-Vrečer, ki vodi
sektor gostinstva, je ob tem
dejala: »Zdraviliški gost je
občutljivejši od ostalih, po-
Bolezni, ki jih zdravijo z
akupunktumo terapijo, je
kar 25. Pri nekaterih, kot je
povedala akupunkturistka
dr. Mirana Male, je ozdrav-
Ijivost 100 odstotna. Poseb-
no dobre rezultate dosegajo
pri zdravljenju hrbteničnih
obolenj, migren, glavobo-
lov, odvajanju kajenja, im-
potenci, proti apetitu...
trebuje več pozornoti, pa tu-
di boljšo hrano. Zato mu po-
leg treh menujev pri nas nu-
dimo še tri ali štiri različne
dietne obroke. Cas bivanja
in zdravljenja je tudi malo
daljši, zato moramo goste tu-
di zabavati, razvedriti, jim ob
postelji in hrani ponuditi še
Marija Deu-Vrečar
kaj. Izleti, prireditve, pikni-
ki, plesi, promenadni kon-
certi," kulturne prireditve, li-
kovne razstave, vsega tega
seveda ne vračunamo v ce-
no, sredstva za to dobimo od
vrnjene turistične takse. Ob
tem imamo vsak večer vsaj
en lokal odprt do 24. ure ali
dlje, naši delavci so se kljub
slabi pogojem in slabem pla-
čilu odločili za deljen delov-
ni čas.«
Prav zaradi tega so gostin-
ci na Dobrni malce zapostav-
ljeni takrat, ko se razpravlja
o problemih v gostinstvu,
več pozornosti je namreč na-
menjeno gostinstvu Celja, ki
pa se z družbeno prehrano
lažje preživlja. Na Dobrno pa
so pozabili tudi Celjani in
prebivalci regije, kljub temu,
da se po 10. uri, ko je večina
lokalov zaprtih, nimajo kam
dati. Sicer pa, nič čudnega,
zadnji nedeljski Izletnikov
avtobus odpelje z Dobrne ob
19. uri. R. PANTELIC
PLANINSKI
KOTIČEK
Planinsica
polioda
Prizadevna sekcija pla-
nincev pri osnovni orga-
nizaciji mladine iz Smart-
nega v Rožni dolini je v
zadnjih dveh tednih pri-
pravila dva planinska po-
hoda. Prejšnjo nedeljo so
bili na Menini planini, ter
si spotoma ogledali še
kulturno zgodovinske
znamenitosti Gornjega
grada, to nedeljo pa so v
okviru dneva borcev pri-
pravili izlet na Lisco. Po-
letno sezono bodo dobro
izkoristili, saj bodo pri-
pravili še nekaj podobnih
planinskih izletov.
Zdai predsanaciisifi
program v Turistu
v delovni organizaciji Turist iz Nazarij sicer ne
poslujejo z izgubo, vendar je stanje v tem kolektivu,
o katerem so še nedolgo tega menili, da bo nosilec
turističnega razvoja v Gornje Savinjski dolini
takšno, da so morali pripraviti predsanacijski pro-
gram. O tem je prejšnji teden razpravljal tudi izvršni
svet skupščine občine.
Osnovno vprašanje, ob katerem so se člani izvršnega
sveta najdlje zadržali je, ali lahko v Turistu sami, z
ukrepi, ki so jih pripravili, bistveno izboljšajo poslova-
nje kolektiva. Ugotovili so, da najbrž ne, zato bodo
morali v kolektivu oceniti, kakšna je bila dosedanja
povezava v sozdu Merx, ki po oceni izvršnega sveta ni
prinesla drugega kot to, da se v Turistu borijo le za svoj
obstoj. Se enkrat bodo morali oceniti, kakšne so mož-
nosti za povezavo s trgovsko delovno organizacijo Sa-
vinja, ki je prav tako članica sozda. Od Merxovih sno-
vanjih o povezavi gostinskih in turističnih organizacij
v regiji pa so poudarili, da povezava gornjesavinjskih
organizacij s tistimi izven doline ni smiselna, če ob tem
ne bo tudi dokončne razrešitve problemov rekracijsko
turističnega centra Golte.
Prodajo Turistovih zmogljivosti bo treba aktivneje
vključiti v Turist biro Mozirje, kjer so se dosedaj bolj
omejili na prodajo zmogljivosti na turističnih kmetijah
in na propagando. Res da so dosedanja propagandna
prizadevanja turističnega biroja že obrodila sadove, v
občino namreč prihaja veliko več turistov kot prejšnja
leta, vendar pa je potrebno prodajati vse razpoložljive
zmogljivosti.
Program ukrepov, ki so ga pripravili v sami delovni
organizaciji, pa bo potrebno tudi ovrednotiti, ob tem
pa bo moral delavski svet oceniti dosedanje delo vodil-
nih in strokovnih delavcev. Sicer pa so v programu
opredelili, na kak način bodo lahko sami zmanjšali
stroške poslovanja, kako bodo tudi sami pomagali pri
obnovi objektov, kako popestrili ponudbo v posamez-
nih lokalih. Za najnujnejše vzdrževanje pa bodo
vseeno rabili skupno s sredstvi tekočega vzdrževanja
približno JOO milijonov dinarjev. Kratkoročno vsega
ne bodo mogli opraviti, saj je na voljo le 250 milijonov
dinarjev sredstev amortizacije. To in pa cenovna nes-
kladja, konkurence v dolini, majhnost delovne organi-
zacije in kadrovski problemi torej narekujejo nujnost
povezave.
R. PANTELIC
Gostje na Dobrni imajo kaj početi, vendar je tudi za počitek časa na pretek.
ČE IMATE PROBLEM Z UREJANJEM
KNJIG V VAŠEM STANOVANJU
IZKORISTITE UGODEN NAKUP
KNJIŽNIH POLIC S 35% POPUSTOM
VSAK DAN OD 6. DO 13. URE V
PRODAJALNI LESNO
INDUSTRIJSKEGA KOMBINATA
SAVINJA CELJE
10. STRAN - NOVI TEDNIK
5. JUUJ 1984
Bife pri Spesu
Bogata ponuttita Isroz coca cole
Od začetka tega leta je Vojnik
bogatejši še za en gostinski obrat,
katerega otvoritev je bila ob skro-
mni gostinski ponudbi kraja do-
brodošla vsem krajanom. Za sa-
mostojno gostinsko pot se je odlo-
čila Majda Verhovšek, ki je nove-
mu lokaju nadela ime »Bife pri
Špesu«. Ohranila je namreč doma-
če ime lastnika hiše, v kateri je
lokal, saj jo bodo gostje tako lažje
našli.
Nekaj kiedita, nekaj prihrankov,
pa kar 14 let gostinskih izkušenj z
Rogle v gostinstvu Uniorja iz Zreč,
pa seveda velika želja, stopiti na sa-
mostojno gostinsko pot, vse to je
bodilo Majdo Verhovšek, da se je
lotila zaenkrat še negotove poti.
Lokal je res prijetno urejen, ves v
lesu, s stiliziranim kozolcem, kolesi
kmečkiz vozov ter hlapci, ki so slu-
žili za zlaganje krme v late. Tudi
točilni pult poudarja domačnost lo-
kala, ki je tako urejen, da se gostje v
njem dobro počutijo. Seveda je bilo
k temu potrebno še kaj dodati, ti-
sto, kar privablja tudi goste iz Celja
in drugih krajev pa so predvsem
domača štajerska vina. K temu je
dodala še domačo kračo, narezke,
tople in druge sendviče, ponudbo
pa bo poizkušala obogatiti še s
kakšno domačo posebnostjo,
najbrž z mesom iz tunke.
Obiska je zaenkrat dovolj, najprej j
seveda malce iz radovednosti, veli- i
ko pa je tudi gostov, ki ss Majde !
spominjajo še iz Rogle. Predvsem \
pa vabijo tudi cene, domača vina so \
na primer po 150 dinarjev za liter: \
»Marsikdo ob današnjih cenah, ki |
niso nizke, raje gi'e kar mimo loka- i
la, vsi namreč niso takšni, da bi naj- j
prej vprašali, koliko kaj stane, zato j
tudi obisk ni tak, kot bi lahko bil,« '
meni Majda Verhovšek, ki k temu ;
dodaja še, da gostinec ni lahko biti,
saj je ob delavnikih na nogah od 8. '
do 22. ure, ob nedeljah pa od 7. do i
22. ure, v času torej, ko je lokal i
odprt. Zaprto ima ob ponedeljkih.  I
Zaenkrat je lastnica lokala še sa- i
ma, v kratkem pa bo zaposlila eno i
delavko. Takrat bo tudi ponudba
jedi boljša, saj se popolno opremlje- ;
ni kuhinji sedaj, ko je sama, ne mo- '
re toliko posvečati. Da gostinsko ;
delo res ni lahko, potrjuje dejstvo, |
da je Mjda Verhovšek, odkar je od- i
prla lokal, shujšala za 26 kiiogra- i
mov.
Nečesa pa gost v tem bifeju le ne ;
bo dobil. Coca cole namreč, saj last- i
niča meni, da ta pijača ni najbolj
zdrava, zato je tudi ne bo uvrstila v \
ponudbo pijač.
V večernih urah sprejema gostin-;
ka iz Vojnika tudi zaključene druž-|
be, zato ob koncu ne bo odveč še'
felefonska številka - 772-095. ;
IZ ŽIVLJENJA IN DELA DEUlVCEV ZAPOSLENIH PRI SAlMOSTlMNiH OBRTNIKU«
VOBCINAH REGIJSKEGA SKLADA ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE
Dovoli sroiistov za izobražovanie dolavcov
Le awa Oolavca za wlšla In šest za srednisšalsko Izobrazbo
Zasebni obrtnild in de-
lavci, zaposleni pri njih, še
vedno ne koristijo vseh
možnosti za izobraževanje
delavcev preko regijskega
sklada za izobraževanje.
Pravzaprav, s tem so dobro
seznanjeni, le v njihovo za-
vest še ni dovolj prodrlo
spoznanje, da le izobraževa-
nje lahko pomaga obrtniš-
tvu, da se v nadalnjem raz-
voju povzpne še za kakšno
stopnico.
Da temu dejstvu ne gre
oporekati, je dovolj zgovo-
ren podatek o trenutnem sta-
nju na tem področju, saj je še
vedno polovica zaposlenih
delavcev pri obrtnikih brez
ustrezne poklicne izobrazbe,
ki jo nadomeščajo zgolj z
specializacijo ali priučenost-
jo. Ob tem, da trenutno pote-
ka izobraževanje o varstvu
pri delu, tečaji frizerskih de-
lavk v Nartu studiu, tečaji
varilcev in tečaji za gradbe-
no mehanizacijo, se v tem ča-
su s sredstvi sklada nihče ne
izobražuje iz dela, ob delu pa
dva delavca pridobivata
višješolsko, šest pa srednje-
šolsko izobrazbo. Za šolanje
iz dela sta le dve vlogi, pa še
ti od otrok obrtnikov.
Sredstev pa je več; trenut-
no bi lahko strokovno po-
klicno izobrazbo iz dela pri-
dobivalo 15 delavcev, ob de-
lu pa celo 50 ali več.
Sekretar regijskega skla-
da, ki ima sedež v 2alcu,
Emil Jančar, je o tem dejal:
»Informiranje obrtnikov in
delavcev o možnostih izo-
braževanja je dobra, saj vsa
kakovost dela sklada temelji
predvsem na dobri povezavi
vseh obrtnih združenj in
osnovnih organizacij sindi-
katov. Sklad namreč posre-
dno vzpodbuja delovanje
OO sindikata, z informativno
dejavnostjo pa poizkuša tudi
osveščati delavce o potrebah
po izobraževanju. Izobraže-
vanje namreč pomeni naj-
prej višji osebni dohodek ter
zanesljivejši razvoj obrato-
valnic. Na žalost je med obrt-
niki še vedno premalo zani-
manja, da bi delavce spod-
bujali za pridobitev ustrezne
stopnje izobrazbe. V skladu
s kolektivno pogodbo, zako-
nom o medsebojnih odnosih
med obrtnikom in delavcem
je obrtnik pravzaprav dolžan
vsakemu delavcu, četudi se
za to sam odloči, omogočiti
izobraževanje.«
Obiskali smo tudi dva obrt-
nika, ki se zavedata pomena
izobraževanja. Vojislav Vuko-
vič, tesar iz Vlasnice v Bosni in
Hercegovini, je skupno z obrt-
nico Jožico Valte z Ljubnega
že lani razmišljal o tem, da bi
pridobil ustrezno kvalifikaci-
jo: »Na žalost je bila lesarska
šola le v Ljubljani, kar je malce
predaleč, letos jeseni pa bodo
v okviru SC Boris Kidrič lesar-
ski oddelek veerjetno odprli
tudi v Celju. Rad bi si pridobil
ustrezno kvalifikacijo, ob tem
pa tudi nove izkušnje,« je po-
vedal Vojislav, ki bi se izobra-
ževal ob delu.
Zvone Pliberšek, zaposlen
pri obrtniku Miranu Gracerju,
pa bi se rad izobraževal na gra-
fični tehnični šoli v Zagrebu:
»Poleg dodatnih izkušenj, ki si
jih bom pridobil ob šolanju na
4. in 5. stopnji, bo po pravilni-
ku tudi moj osebni dohodek
verjetno večji, predvsem pa je
pomembno, da bom pridobil
veliko novih teoretičnih izku-
šenj. Pomoč sklada pa je pri
tem seveda dobrodošla ne le
zame, temveč tudi za obrt-
nika.«
Zvone Pliberšek med delom.
Vojislav Vukovič, tesar, želi pridobiti ustrezno kvalifika-
cijo.
s, JULIJ 1084
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Reški mladinci pomagalo ostarelim Kmetom
y Marija Reki deluje osnovna organizacija mladine že dve leti_
v Marija Reki je 10 do 20 aktivnih
mladincev, osnovna organizacija, ki je
bila ustanovljena pred dvema letoma pa
šteje 40 mladincev. Ker v Preboldu niso
pokazali pravega zanimanja za Rečane,
so mladinci več ali manj samostojni.
Preboldčani niso kazali zanimanja za
njih zato, ker Rečani zaradi velike odda-
ljenosti niso prihajali na sestanke.
Čeprav so sami, jim je kljub temu uspe-
lo razgibati kraj, še zlasti na kulturnem
področju, ker kulturnega življenja prej
skoraj da ni bilo. Pred odhodom na služe-
nje vojaškega roka nam je Andrej ^go-
žen, predsednik osnovne organizacije^ po-
vedal nekoliko več o delu in problemih
reške mladine.
- Po številu aktivnih mladincev niste
ravno med najbolj zavzetimi...
- A. Zagožen: »Starši še ne poznajo vloge
in pomena mladinske organizacije. Ker
nimamo drugega prostora se zbiramo v
Planinskem domu in normalno je da vsak
spije kakšen kozarček, ne prihaja pa do
pijančevanja kot to mislijo nekateri starši.
Prostor sicer ni najbolj primeren, ker de-
luje kot gostilna, vendar smo veseli, da
smo ga sploh dobili.«
- In kaj delate, razen tega, da tu in
tam spijete kak »špricer«?
- A.Zagožen: »Razen proslav, ki jih
prej ni bilo, pomagamo tudi ostarelim
kmetom pri poljskih in hišnih opravilih.
Poleg tega delamo igrišče, ki si ga v teh
hriboviti krajih že dolgo želimo. Našli
smo zapuščeno zemljišče in očistili vso
podrast, grmičevje in drevje. Krajevna
skupnost nam bo posodila buldožer, v
tekstilni tovarni Prebold pa so nam oblju-
bili mreže.«
- Od kod pa jemljete denar?
- A, Zagožen: »Malo n^m pomaga kra-
jevna skupnost PreboldTdrugače pa skr-
bimo za financiranje sami in sicer s pro-
stovoljnim delom. Tudi kmetje, ki smo
jim pomagali pri delu, so nam hoteli pla-
čati, vendar denarja nismi sprejeli.«
- Kaj pa problemi kot so štipendira-
nje, zaposlovanje...
- A.Zagožen: »Tudi naši mladinci se
vračajo iz šol in ne dobijo zaposlitve, ven-
dar o teh problemih še nismo razpravljali,
ker je bil že naš prvi poizkus posredova-
nja, pri reševanju prevozov na delo, neu-
spešen. V krajevni skupnosti nas še ne
jemljejo povsem resno, kljub temu bomo
morali tudi mi nameniti tem problemom
več pozornosti.«
- Se morda udeležujete mladinskih
delovnih akcij? .
- A.Zagožen: »Doslej ni bil nihče na
akcijah in verjetno tudi ne bo, ker so vse
akcije poleti, ko imajo naši mladinci naj-
več dela na kmetijah.«
- Včasih ste se v Marija Reki radi ste-
pli za dekleta...
- A.Zagožen: »Starejši res pravijo, da
je bilo v preteklosti veliko hude krvi zara-
di deklet. Zdaj nismo več tako vročekrv-
ni, v glavnem se le grdo gledamo, če ko-
mu ni kaj prav. Ce pa si dekle dobi fanta
od drugod, se potrudimo in mu kaj ošpiči-
mo, tako da si zapomni, kje je bil.«
V.E.
Staremu mostu v slovo
Malo za šalo, malo za res so se pred dnevi na sredo prve polovice novega mostu čez
Savinjo v Laškem postavili muzikantje laške godbe na pihala, ko je čezenj stekel prvi val
avtomobilov. Bolj kot otvoritvi novega, je bila posmrtna koračnica namenjena staremu
mostu, ki so ga drugi dan, ob njegovi 100-letnici pričeli podirati. Prav gotovo je bila njegovo
slovo takšne pozornosti tudi opravičeno.
VLADO MAROT
Nova cesta, vrsta prireditev
Krajani Andraža praznu-
jejo krajevni praznik 29. ju-
nija, v spomin na leto 1942,
ko je bila v zaselku Lovce
prva partizanska bitka.
V počastitev praznika so
letos pripravili vrsto priredi-
tev, ki so se zvrstile od 10.
junija do 1. julija. Tako so
pripravili prireditev »Druži-
ne pojo«, pohod po spomin-
skih obeležjih KS, sektorsko
gasilsko tekmovanje, krajev-
no orijentacijo, ki so ji dali
naslov: »Kako poznaš svojo
krajevno skupnost«, roko-
metni turnir za člarice, strel-
sko tekmovanje z zračno pu-
ško in medzaselčno šahov-
sko tekmovanje.
Zadnji dan praznovanja je
bila slavnostna seja skupšči-
ne krajevne skupnosti, na
kateri so med drugim podeli-
li tudi krajevna priznanja
OF. Prejeli so jih Ivan Jelen,
Franc Glavač, Katarina To-
minšek,   Stanislav   Hriber-
šek; priznanja KS pa Miha
Satler, Ivan Zabukovnik in
Srečko Pižorn. Podelili so
tudi eno denarno nagrado, ki
jo je prejel Jože Verdev, mla-
dinski državni reprezentant
v smučarskih skokih.
Predsednik sveta KS Sreč-
ko Pižorn: »Razširili in asfal-
tirali smo cesto v zaselek
Lovce, ki je dolga 1,2 km. Pri
tej gradnji so se izkazali kra-
jani, saj so prispevali od ene-
ga do štiri stare milijone. Na-
črtov za prihodnje imamo
veliko. Radi bi uredili cesto
Dobrič-Hotunje, vodovod v
centru Andraža in pa več te-
lefonov. Sedaj imamo samo
dve številki, kar je za našo
krajevno skupnost pre-
malo.«
TONE TAVCAR
HIŠNI RAČUNALNIKI
Piše
JOŽE GRČ AR

Najpopulamelšl
modeli računalnikov
Sinclair ZX 81
Sinclair, znani angleški znanstvenik
in poslovnež, se je poskušal v številnih
dejavnostih in je na tržišče postavil
številne elektronske naprave. Niso pa
mu vedno cvetele rože. Njegova firma
Sinclair Research se je nekajkrat znaš-
la na sami meji bankrota in je bila
rešena samo z intervencijo angleške
vlade. V sredini leta 1980 je postavil na
tržišče proizvod, ki mu je prinesel
ogromno popularnost in milijone fun-
tov - računalnik ZX 80. Pri projektira-
nju tega računalnika je Sinclair opre-
delil za kar se da cenejši računalnik.
Vse rešitve, ki so bile drage, so se avto-
matsko smatrale za slabe rešitve in na-
stal je ZX 80.
Čeprav je treba povedati, da je bil
ZX 80 zelo slab računalnik, je njegova
nizka cena prepričala mnoge za naba-
vo in s tem so »ugriznili v vabo«. Zanje
so bile karakteristike ZX 80 dobre, ker
drugih računalnikov niso poznali. Po-
časi njegove sposobnosti niso več za-
dostovale in bi uporabniki verjetno
prešli na dražje modele drugih proi-
zvajalcev. Sinclair pa je dobro ocenil
tržišče: v prodajalnah se je leto kasne-
je pojavil ZX 81.
ZX 81 predstavlja logično nadaljeva-
nje ZX 80 za eno bistveno razliko -
računalnik ima mnogo boljše karakte-
ristike. V ROM-u računalnika je vgra-
jen občutno boljši basic. Ta basic ni bil
povzet od nobene obstoječe firme, am-
pak je bil neodvisno razvit v firmi
Sinclair Research.
Basic računalnika ZX 81 se lahko
označi kot »zelo dober«. Uporabnik
lahko uresniči vse programe, ki so mu ]
potrebni; od iger do znanstveno te-
hničnih izračunov.
Velika pomanjkljivost je v tem, da je
ZX 81 razmeroma počasen. To ni zara-
di samega procesorja, ampak zaradi
slabo izdelanega basic interpretatorja.
Od kvalitete tega interpretatorja je
odvisna hitrost, s katero računalnik
prevaja vsak ukaz v obliko, primerno
za njegovo izvršitev, kar se neposre-
dno kaže v hitrosti delovanja. Spomin
ZX 81 zadostuje tistim, ki jim je raču-
nalnik namenjen. 16 kilobajtov je do-
volj spomina, točno toliko, kolikor ga
lahko računalnik postreže. Kasneje so
se sicer pojavili dodatki, ki lahko razši-
rijo spomin ZX 81 do impozantnih 53
kilobajtov. Računalnik namreč potre-
buje okrog 30 minut, da s programom
iz traku popolni tako velik spomin.
Glavne pomanjkljivosti pa so name-
njeni tastaturi. Tasterji se ne premika-
jo in uporabnik nima občutka, če je
odtipkal ali ne. Edini način, da to pre-
veri, je stalni pregled s tastature na
ekran in da odpravlja napake s pomoč-
jo tipke DELETE (brisanje zadnjega
pritisnjenega znaka).
»ZX 81 je mogoče počasen, vendar se
je izkazalo, da je njegov strojni jezik
dovolj hiter za vse vrste akcijskih iger,
simulatorjev leta, šahovskih progra-
mov in tako dalje.
Riko Zeleznik
Prebivalce Šoštanja,
prijatelje in znance je
pred dnevi presenetila ža-
lostna vest, da je v 78. letu
tragično preminil Riko
Železnik, upokojeni pro-
metnik železniške postaje
Šoštanj in znani družbeni
delavec.
Henrik Železnik, rojen
10. septembra 1906. leta v
Ljubljani, je želel postati
učitelj, a se mu ta želja
zaradi slabih gmotnih
razmer ni uresničila. Izšo-
lal se je za prometnika in
služboval v raznih krajih
Slovenije, dokler se ni do-
končno ustalil v Šošta-
nju. Čeprav mu ni bilo da-
no postati učitelj, se je
izredno prizadevno udej-
stvoval na raznih področ-
jih družbenega življenja
kot pobudnik akcij in
vzgojitelj. Bil je prvi, kije
nekaj let pred vojno usta-
novil v Šoštanju skavtsko
organizacijo, iz katere so
izšli znani napredni šo-
štanjski mladinci in revo-
lucionarji, ki so jim skavt-
ske veščine še kako prav
prišle v partizanih.
Po vojni je s peščico
zagnanih mladincev v te-
danjem smučarskem klu-
bu v telesnokulturni or-
ganizaciji zgradil na Gori-
cah pri Šoštanju večjo
smučarsko skakalnico, ki
je pozimi na skakalne
tekme privabila veliko
gledalcev iz vse Šaleške
doline. Bil je pionir šport-
nega življenja v Šoštanju
in okolici ter v takšnem
duhu je vzgajal mladino.
Po upokojitvi 1963. leta
je bil blagajnik Partizana
Šoštanj in kasneje še taj-
nik društva upokojencev,
bil pa je tudi član in orga-
nizacijski vodja pevskega
zbora društva upokojen-
cev.
VIKTOR KOJC
12. STRAN - NOVI TEDNIK
5. JULIJ 1084
Zarja iz Petrovč ima velik
ugled v icrajevni sicupnosti
Rezultati, ki jih že dolgo vrsto let dosegajo v
Zarji v Petrovčah, so dobri, hkrati pa so dokaz
več, da lahko pod eno streho žive tudi štiri
tako različne dejavnosti kot so konfekcija, le-
sna dejavnost, kovinarstvo in pleskarstvo. Do-
bra organizacija dela in posodabljanje delov-
nega procesa - tudi ta dva dejavnika vplivata
na uspehe.
Nekaj delavcev se še spo-
minja začetkov Zarje, ki se-
gajo dolga leta nazaj. Takrat
je bilo več obrtnih dejavno-
sti, ki so životarile vsaka po
svoje. Nobenih pravih ciljev
ni bilo in tudi kakšna poseb-
na rožnata prihodnost se ni
obetala. Kmalu pa so nekate-
ri sprevideli, da tako ne gre
več naprej. Potreben je bil
temeljit zasuk in v Zarji so
ga izpeljali.
Zoran Razboršek je pred-
sednik skupščine krajevne
skupnosti v Petrovčah in že
dolgo časa spremlja razvoj
tega kolektiva. Takole nam
je pripovedoval: »Priznati
moram, da je Zarja kolektiv,
na katerega smo lahko v Pe-
trovčah še kako ponosni. To
ni kdo ve kako veliko podjet-
je, veliko pa je po rezultatih,
ki jih dosega. Prepričan sem,
da ima veliko zaslug za to, da
je Zarja danes takšna kot je,
direktor Viktor Drama, ki je
znal okrog sebe dobiti nekaj
zanesljivih in delovnih ljudi
in pod njegovo taktirko se je
Zaija pravzaprav rojevala in
danes daje zelo lepe rezulta-
te. Vem, da so v Zarji zapo-
sleni mnogi delavci, pravza-
prav je to večina, ki daje da-
nes vse od sebe, da bi bili
rezultati čim boljši.
Ne morem mimo tega, da
ne bi omenil tudi odličnega
sodelovanja Zarje s krajevno
skupnostjo. Kadar koli smo
potrebovali pomoč, so nam v
Zarji šli na roke. Celo več!
Mnogokrat so bili tudi pobu-
dniki, da smo v kraju izpelja-
li prenekatero akcijo in rešili
mnoge probleme in težave.«
Vsekakor je bila velika
preokretnica v razvoju Zarje,
ko so preselili lokacijo v Pe-
trovče. Sodobni delovni pro-
stori in sodobna oprema, to
je porok, da bo Zarja tudi v
Zoran Razboršek: »V kra-
jevni skupnosti smo pono-
sni na Zarjo, ki je postala
tako uspešna organizacija
združenega dela. Ni je akci-
je v kraju, da ne bi sodelo-
vala tudi Zarja.«
bodoče dosegla lepe rezulta-
te in sfe razvijala še v naprej.
V tozdu Kovinooprema je
sedaj že uveljavljen indu-
strijski način dela. Skoraj tri
četrtine izdelkov je namenje-
nih kooperacijskim naroči-
lom. Sušilne naprave, ki jih
izdelujejo, izvažajo v Sovjet-
sko zvezo in zadnje čase celo
na Kitajsko, kjer so izredno
zadovoljni s kakovostjo iz-
delkov. Veliko izdelkov iz te-
ga tozda je našlo kupce tudi
v Egiptu in v Švici.
Tozda Modna konfekcija
prav gotovo ni treba posebej
predstavljati. V njem izdelu-
jejo ženske, moške in otro-
ške hlače, ki so kmalu osvo-
jile tudi najbolj zahtevne
kupce. Velik del proizvodnje
izvozijo na konvertibilno po-
dročje, še zlasti v Zvezno re-
publiko Nemčijo. Modni
kroji in kakovost - to so adu-
ti Žarjine konfekcije. In pa
seveda izurjeni prsti pridnih
šivilj. Po nekaterih kazalcih
se Zarjina konfekcija u\TŠča
med najuspešnejše v Jugo-
slaviji. Pomembno je tudi to,
da se znajo hitro prilagoditi
potrebam in zahtevam trži-
šča. Prednost pred velikimi
konfekcijskimi tovarnami je
v tem, da lahko določene ko-
ličine hlač izdelajo v zelo
kratkem času. Tozd Modna
konfekcija načrtuje tudi no-
ve proizvodne prostore, saj
so sedaj že preveč utesnjeni.
Najbolj pomembno pa je,
kot sami pravijo, da so kupci
zadovoljni z izdelki z oznako
Zarja.
S svojim proizvodnim pro-
gramom se je dodobra uve-
ljavil tudi tozd Lesna mdu-
strija, saj se uspešno vklju-
čuje v kooperantske posle.
Ta temeljna organizacija
združenega dela je opremila
že vrsto velikih jugoslovan-
skih hotelov in poslovnih
stavb. Tozd Pleskarstvo je
prav tako vključen v proiz-
vodni program Zarje, saj ple-
skajo novo strojno opremo
in opravljajo še celo vrsto na-
ročniških del.
Da se v Zarji zares obnaša-
jo stabilizacijsko, ni nobene-
ga dvoma. Močno so zmanj-
šali režijo in razmerje med
proizvodnimi in režijskimi
delavci znaša že šest proti
ena.
Mirno lahko zapišemo, da
so uspehi, ki jih dosegajo v
Zarji, rezultat pridnega, za-
vestnega dela delavcev, ki
nastopajo kot pravi samo-
upravljalci. Ob vsem tem pa
ne pozabljajo tudi na stan-
dard.
Ob tem se velja spomniti
na besede Zorana Razbor-
ška: »Zarja je lahko za
vzgled tistim, ki se za slabe
rezultate izgovarjajo na dru-
ge okoliščine, ki nas trenut-
no pestijo. Mislim, da mora
vsakdo danes storiti vse, da
bi prispeval k lepšemu ju-
tri.«
Spretne roke šivilj iz Zarje ustvarjajo hlače, ki so si med
kupci pridobile velik sloves.
Tozd Lesni obrat izdeluje tudi opremo za hotele in poslovne stavbe.
Za kakovost izdelkov so potrebni tudi sodobni stroji.
Tudi pri lakiranju pohištva je treba biti natančen.
L JUUJ 198»
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Enega najsodobnejših strojev v novi tovarni je prvi spravil v pogon Viktor Avbelj in s tem je tovarna simbolično že
pričela obratovati.
Slavnostni govornik je bil Ivo Marenk, ki je poudaril
zasluge Sipa pri razvoju našega kmetijstva.
Za trideset letnico
nova tovarna
kmetijskih strojev
v petek so v Sipu praznovali tridesetletnico ob-
stoja te tovarne, ki danes sodi v sam evropski vrh
proizvajalcev priključnih kmetijskih strojev, iz-
delki Sipa pa slove po svoji kakovosti in visoki
tehnološki ravni.
Prva etapa gradnje nove tovarne je bila zaklju-
čena leta 1981, ki so zgradili tovarniški objekt ter
nabavili precej nove opreme. V drugi etapi so do-
končali skladiščno-proizvodno-pripravljalni objekt
ter nabavili vrhunsko strojno opremo. Za to novo
tovarno je Sip dobil tudi mednarodni kredit IFC.
Vrednost te naložbe je znašala 600 milijonov dinar-
jev. V tovarni je osem numerično krmiljenih stro-
jev, pet strojev za obdelavo obzobij, sedem strojev
za razrez materiala, šest avtomatiziranih in special-
nih strojev za obdelavo kovin, štirje so sodobni
brusilni stroji, pet strojev za toplotno obdelavo,
omeniti pa velja tudi skladiščno ter ostalo opremo,
potrebno za sodobni tehnološki proces, ki bo
podprt z računalniškim sistemom ISKRA-DELTA.
Skupaj je torej v novi tovarni več kot štirideset so-
dobnih in visokoproduktivnih strojev. Na strojno
opremo odpade kar tri četrtina vrednosti naložbe,
na zgradbo pa le trinajst odstotkov. Ostalo so
obrtna sredstva. Večina strojne opreme je že v po-
gonu, precej, zlasti zahodnoevropske, pa je še na
poti in bo zato začela obratovati prihodnji mesec.
Tako je ta tovarna zaokrožena celota in sposobna
konkurenčno proizvajati tudi za tuja tržišča. Pro-
duktivnost se bo znatneje dvignila, bistveno se bo
izboljšala kakovost izdelkov, še posebej pomembno
pa je, da bodo lahko v Sipu proizvajali tehnološko
še zahtevnejše izdelke. Vse to bo tudi v bodoče za-
gotavljalo, da se bo SIP obdržal v vrhu sorodnih
evropskih proizvajalcev.
Sip v Šempetru že sedaj letno proizvede trideset
tisoč kmetijskih strojev. Po tej naložbi se bo proiz-
vodnja povzpela na 40 tisoč. Sipova proizvodnja,
skupaj s tozdom Krasmetal v Sežani bo tako lahko
znašala 50 000 kmetijskih strojev letno v vrednosti
preko šesto milijonov dinarjev.
Petkova slovesnost v Sipu se je pričela s slav-
nostnim zasedanjem delavskega sveta, na katerem
so najožjim sodelavcem, poslovnim partnerjem in
drugim podelili skulpture in priznanja Sipa. Popol-
danske otvoritve nove tovarne pa so se med dru-
gimi udeleženci tudi Andrej Marine, Viktor Avbelj,
Marjan Orožen, Milan Kneževič in drugi. Slav-
nostni govornik je bil izvršni sekretar predsedstva
CK ZKS, Ivo Marenk.
V kulturnem sporedu ob 30 letnici Sipa in ob otvoritvi tovarne so nastopili recitatorji iz
Sipa, folklorna skupina iz Šempetra ter Koroški oktet, ki ga tudi vidimo na sliki.
Gostje si ogledujejo Sip.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
5. JULIJ 1984
Pšenica jo ponokod
slabo prezimlla
KUub temu bodo ¥ konllšM občini
set¥onl načrt dosegli
v konjiški občini bodo
načrt jesenske in pomla-
danske setve v celoti ure-
sničili. Kolobar posevkov
se vrti na 2900 hektarjih
njiv in je bil usklajen pri
pospeševalni službi. Na teh
površinah je bilo posejanih
20 odstotkov žit, 35 odstot-
kov koruze, 20 odstotkov
krompirja in 25 odstotkov
ostalih, v glavnem krmnih
rastlin. Ta setveni kolobar
tudi najbolj ustreza živino-
rejsko kmetijskemu po-
dročju konjiške občine in
ga bodo obdržali tudi v pri-
hodnje.
Cas žetve je odvisen od
vremena, toda iz vseh polj
naj bi spravili pšenico od 1.
do 15. julija. Operativni načr-
ti spravila so na celjskem ob-
močju usklajeni s SOZD
Merx, ki je tudi nosilka od-
kupa. Konjiška občina je
sprejela obveznost, da bodo
kmetovalci zasebnega sek-
torja pridelali in odprodali
300 ton pšenice, medtem ko
naj bi na družbenem sektor-
ju v naslednjih dneh poželi
160 ton pšenice. Oba načrta
bosta tudi uresničena. Kmet-
je v konjiški občini so skleni-
li pogodbe za setev pšenice
na 247 parcelah, na skupni
površini 123 hektarjev. Na 13
hektarjih je pšenica slabo
prezimila in ta polja je bilo
zato potrebno presejati z
drugimi kulturami. V glav-
nem so bila to polja na po-
dročju Loč, Slovenskih Ko-
njic in zreč. Glede na to, da je
zima tako slabo vplivala na
posevke pšenice, je bilo po-
trebno vložiti veliko truda,
da so v občini setveni plan
dosegli. Pospeševalna služ-
ba je dobro opravila svojo
nalogo.
Zlasti pri pomladanski se-
tvi velja izpostaviti, da je bila
oskrba z repromateriali do-
bra, da ni bilo težav z gnojili.
Le slab vznik koruze je neka-
terim kmetijcem sivel lase.
Koruza je ponekod namreč
izredno dolgo klila in tako so
jo ponekod podsejevali, po-
tem pa je zrasla oboja. Vzrok
ni bilo slabo seme, ampak
slabo vreme.
Medtem ko koruza še ra-
ste, se je ponekod žetev pše-
nice že pričela. Priprav na
žetev in odkup so se v konji-
ški občini temeljito lotili.
Plan je izdelala Kmetijska
zadruga, ki ima dva lastna
kombajna in zanje usposob-
ljene tri strojnike. V delo pa
bodo vključili tudi kombaj-
ne kmetov, ki jih je v občini
kar pet. Tudi lastniki teh
kombajnov so ustrezno
usposobljeni za to delo, tako
da se zastojev pri žetvi ni ba-
ti. Problem bo le kakšen re-
zervni del za kombajn starej-
šega tipa, vendar so pri za-
drugi mislili tudi na to in če
bo potrebno, bodo preskrbe-
li izredna dovoljenja za od-
hod čez mejo in nakup manj-
kajočih delov. Pri Kmetijski
zadrugi sq tudi podrobno iz-
delali, kateri kombajnist bo
obdeloval posamezna pše-
nična polja, podrobne infot.
macije pa bodo lastniki kom-
bajnov in kmetje dobili tudi
od zadruge. Seveda bo dana
prednost pogodbeni proiz-
vodnji.
Odkupna mesta bodo or-
ganizirana v trgovinah Kme-
tijske zadruge po krajih, v
Slovenskih Konjicah tudi
blagovnica, nekatera pa bo-
do organizirali kar na kraju
samem. Vse krajevne skup-
nosti v občini so dolžne orga-
nizacijsko in tudi drugače
sodelovati pri spravilu pše-
nice in pri odkupu, da bi bil
pridelek čimprej pod streho.
MATEJA PODJED
V Žontlurju ne ho silosa
ln¥estlcUa bi bila pre¥eč iwegana, menilo v kombinatu
Tozd lastna proizvodnja
šentjurskega kmetijskega
kombinata je nameraval le-
tos graditi silos, ki bi imel
kapaciteto 8.000 ton. Če-
prav so bili narejeni že vsi
izračuni, se je tozd v zad-
njem trenutku naložbi od-
povedal. Njihovo odločitev
je podprla tudi šentjurska
družbenopolitična     skup-
nost, vendar se s tem, da bi
se naložbi odpovedali za ve-
dno, ne strinjajo.
V kombinatu so se odpo-
vedali naložbi zaradi visokih
obrestnih mer, neugodnih
kreditnih pogojev in ker pri-
čakujejo, da silos ne bo dajal
posebnih finančnih rezulta-
tov, ampak bi posloval le na
meji rentabilnosti. Delavci
tozda menijo, da bi bila grad-
nja silosa za tako majhen ko-
lektiv preveč rizična, kajti
vsak neuspeh bi šel le na ra-
čun njihovega celotnega do-
hodka in osebnih dohodkov,
ki so že zdaj izredno nizki.
Zato so zaenkrat preložili na-
ložbo v naslednje leto, kar pa
ne pomeni, da bo do nje tudi
prišlo.
Sentjurčani nad tem, da
naložbe sploh ne bi bilo, niso
preveč navdušeni, ker vedo,
da je silos potreben in da ga
bodo zgradili drugje, kar po-
meni, da v tem primeru ni-
koli ne bodo imeli silosa. Ta-
ko je odločitev odvisna od
celotne regije, ki se mora od-
ločiti, ali silos potrebuje in
kje ga bo gradila. Prevzeti pa
mora tudi del finančne odgo-
vornosti in v primeru izgube,
pomagati pokriti izpad do-
hodka.
Delavci tozda so se tokrat
trezno odločili, kajti treba je
prenehati s prakso, da mora
imeti vsaka občina vse kar si
zaželi. V. E.
Popravek
Iz Predilnice Laško so
nam sporočili, da smo obja-
vili napačne podatke o zapo-
slenih in kvalifikacijski
strukturi zaposlenih. Predil-
nica zaposljuje 233 delavcev,
od tega sta 2 z visokošolsko
izobrazbo, 3 z višjo šolsko, s
srednješolsko izobrazbo pa
je 13 delavcev. Poklicno šo-
lo, sedaj četrto stopnjo, ima
60 zaposlenih, ostali pa ima-
jo izobrazbo od 1. do 3. stop-
nje.
Gospodarno kmetovanje
Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. Inž.
Agrotehnika pridelovanja strniščnih dosevkov
Njivo moramo takoj po žetvi pripraviti za
setev, da izgubi zemlja čim manj vlage, ki
je nujno potrebna za kalitev semen. Plitvo
jo preorjemo in z brano ter predsetveni-
kom pripravimo do drobno grudičaste
strukture. Ker ni časa čakati, da bi se zem-
lja pred setvijo vsaj malo vležala, priporo-
čamo valjanje.
Gnojenje je odvisno od založenosti tal s
hranili in od vrste dosevkov. Prav je, da
načrtujemo strniščne dosevke že ob setvi
žit in s fosforjem ter kalijem temu primer-
no tudi pognojimo. Ce tega nismo storili,
potem potrosimo na brazde okoli 60 kg fos-
forja in 80 do 100 kg kalija na hektar. Me-
tuljnicam damo le okoli 40 do 50 kg dušika
(detelje, grašica, grah), križnice (repica,
ogrščica, ohrovt, strženar) ter trave (mno-
gocvetna ljulka) pa zahtevajo obilno gnoje-
nje z dušikom in sicer okoli 100 kg na hek-
tar. Rastline, ki ostanejo na njivi do pozne
jeseni (ohrovt, ogrščica, ljulka) je potrebno
dognojiti približno mesec dni po setvi.
Hlevski gnoj za strniščne krmne dosevke
ni nujno potrebe. Potrebe po hranilnih
snoveh zadostimo, če potrosimo po braz-
dah okoh 500 kg NPK 13-116-12 ali 11-11-0
ter 200 do 300 kg KAN ali 100 do 150 kg
uree na hektar ob setvi in del ob dognoje-
vanju. Namesto dela minimalnih gnojil
lahko uporabimo tudi gnojevko in gnojni-
co (približno 20 m'* na hektar).
Ce je le možno, opravimo setev strojno z
žitnimi sejalnicami. Sejemo na ozko med-
vrstno razdaljo 15 do 20 cm. Globina setve
je odvisna od debelosti semena: križnice,
trave in detelje, ki jih priporočamo, sejemo
plitvo (do globine 1-1,5 cm). Pri ročni setvi
je natančnost veliko manjša kot pri strojni,
zato moramo dati nekoliko več semena kot
ga priporočamo z normativi.
S pleveli običajno nimamo težav, če ima-
mo dovolj bujne posevke. Pač pa moramo
pri križnicah posvetiti vso pozornost more-
bitnemu pojavu škodljivcev (gosenic, bol-
hačev), ki lahko v nekaj dneh posevek po-
polnoma uničijo. Uporabimo lahko nasled-
nje insekticide: Malation, Sevin, Basudin.
Oh ribezu samo vrilčkarjl
Na obisku pri Losko¥škO¥lh ¥ Gorici pri Sll¥nlcl
v kuhinji Franca in Neže Leskov-
šek je prijetno dišalo; kajti malo pred
našim prihodom so iz stare domače
krušne peči potegnili nekaj velikih,
svetlorjavo pečenih hlebcev domače-
ga kruha. Hiteli so jih zavijati v bel
prt, da se bodo lepo oliladili. Prt pa je
dišal, da bi ga pojedel. Zunaj se je
vlilo kot iz škafa, kot radi pravimo
takšnim nenadnim vremenskim po-
dvigom. Sedeli smo na stolili, ki so še
bili iz gostilne na Pungertu, torej tu,
Icjer je zdaj Leskovškova kmetija.
»Domačija je stara okoli 300 let, v
stari hiši, Id je bila nasproti sedanje
pa je bila do leta 1935 gostilna. Oče
od žene Neže, Jože Mastnak se je pi-
sal, je bi! prvi župan po osvoboditvi,
ko je bil sedež v Slivnici, potem pa se
je vse skupaj preselilo v Gorico,« pri-
poveduje gospodar Franc naslonjen z
roko na veliko mizo ter pogledom
usmerjen skozi olcno v dež.
»Letošnje leto je čudno,« nadaljuje,
ko s hrapavo roko od trdega dela nali-
va kozarček domače kapljice. »Pri nas
je odlično področje za sadje. Ce ga nik-
jer ni, je tu. Smo na takšnem mestu, da
nas mraz ne oplazi. Letos pa je vse
narobe. Slive so dobro cvetele, žal pa
jih je veliko odpadlo. Letina bo slaba
zaradi predolge zime in hladne pomla-
di. Vse je zastalo!«
Leskovškova kmetija meri 6,5 hek-
tarjev, od tega je 4,5 obdelovcilne zem-
lje, ostalo je gozd. Nekaj imajo tudi v
najemu. Posebej usmerjeni niso, ker
se zaradi terena in majhnih površin ne
splača. Glavno skrb namenjajo ribezu,
ki ga gojijo že 20 let, trenutno pa imajo
1200 sadik. Ribez oddajajo, doma ga
ne kuhajo, ker se ne splača. V hlevu
imajo devet glav. 2e od samega začet-
ka so kooi)eranti kmetijske zadruge.
»Drugače pa smo vrtičkarji,« razmiš-
lja Franc. »Pridelamo nekaj pšenice,
krompirja, vrtnine, imamo vinograd.
To je še zmeraj tipična kmetija, kjer se
vse dela. So premajhne površine, da bi
se v kaj usmerili.«
Leskovškova družina je petčlanska,
kajti poleg očeta in matere so še otroci
Franci (ta naj bi ostal doma). Drago je
zaposlen v LIK Gorica, Zinka je letos
končala srednjo ekonommsko šolo v
Celju.
Oče Franc razmišlja: »Največji pro-
blem je ostarelost kmetov, mladih na-
slednikov pa ni. Mladi doma niso tako
plačani kot v službi pa še ves dan mu
ni treba delati. Sicer pa je dohodek
kmetije odvisen od njene lege. Ce je ta
dobra so tudi dohodki boljši. V hribih
pa životariš in marsikaj je treba posto-
riti z rokami, kar drugje veliko hitreje
naredijo s strojem. Da bi dobil delavce
pa ne gre, predrago je. In kako so se
podražila gnojila!«
Včasih so v vasi domala vsi kmetje
oddajali mleko, danes nihče. Vsi smo
mleko nosili v dolino, še posebej otro-
ci. Nas je pač bilo več pri hiši. Danes
pa ni ljudi in tudi mleka ni toliko, da bi
po nekaj litrov na dan spravljal v do-
lino.«
V vas so iz doline pred desetimi leti
dobili asfaltirano cesto, ki pa je tako
strma, da je po njej kljub pluženju po-
zimi težko priti v dolino ali iz nje. Naj-
večji problem trenutno predstavlja te-
lefon, ki ga nimajo. To ni dobro zaradi
potrebe po zdravniku, veterinarju, v
primeru požara ali kakšne druge neu-
godnosti.
Alojz Recko, ki nas je pripeljal v pri-
jetno domačijo, je predsednik skupšči-
ne krajevne skupnosti: »Projekt za va-
ške skupnosti je že izdelan in to za
Slivnico Vrh in Paridol, vsaka pa naj
bi dobila okoli 20 številk. Telefoni bi
danes že zvonili če bi pri PTT imeli
ustrezne kable. Ljudje so pripravljeni
prispevati šest do sedem starih milijo-
nov, nekaj bi dodala še krajevna skup-
nost. Vendar do pogodbe ne pride, ker
ni kablov pa čeprav so v centrali v
Gorici proste številke. Zanimivo pa je
to, da v večjih krajih le pridejo do po-
trebnih kablov.
Mati Neža: »Telefon je danes potre-
ba. Nič ne moremo poklicati. V dolini
imamo trgovino, pošto, edina sreča, da
smo v kraju dobili bife, je vsaj bolj
veselo.«
V vasi je 35 hišnih številk in 176
volilnih upravičencev. Videvajo se
bolj poredko pa čeprav so ob raznih
delovnih akcijah izredno složni. Pozi-
mi sokrajani bolj ali manj vsak v svo-
jem domu. Mati Neža pripoveduje, da
zimske večere prebije ob branju, plete-
nju, šivanju in »čajne delamo za pole-
Ob obisku Leskovškove kmetije
nam je mati Neža postregla z odlič-
nim pecivom za katerega pa nihče ni
vedel imena, še manj pa iz česa je
narejeno. Uganko je razvozljala go-
spodinja, ko je povedala, da je to te-
sto odvzeto od luriha, namazano s
smetano in pečeno v krušni peči. Ču-
dovita zadeva! So pa njega dni v nji-
hovih krajih takšne pršnjače, vendar
nekipnjene, ženske nosile v žepih, ko
so po ves dan delale na polju. »In še
odžejale so se kasneje lažje,« je pritr-
dila mati Neža._
ti«. Televizijo imamo zapečateno, saj
poleti ni časa, da bi jo gledali, pozimi
pa so filmi tako pozno mi pa moramo
zgodaj vstati.
Oče Franc tudi pozimi ne počiva,
kajti »pripraviti je treba stroje za po-
mlad in poletje. Dela nam resnično ni-
koli ne zmanjka.«
Spominjajo se starih časov, kako je
bilo težko in mati Neža pove, da je
podnevi delala na polju, ponoči na ro-
ke prala plenice in ribala lesen pod.
»Danes pa vse kar obrišeš pa je znova
lepo,« zadovoljna pove.
Leskovškova kmetija je kljub »vrtič-
karstvu« med najnaprednejšimi v ti-
stih krajih. Predvsem pa zdravo gleda-
jo na sedanjost in prihodnost. Ne zah-
tevajo preveč, saj preveč tudi nikoli
niso imeli.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Mama Neža z velikim loparjem in vsa nasmejana, ko je v
svojem »stroju« krušni peči spekla novo pošiljko okus-
nega domačega kruha!
Oče Franci s škropilnico med 1209 sadikami ribeza, ki ga
goji že 20 let!
5. JUUJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Zahvala mladim
delavcem
Pred nedavnim med zad-
njimi prazniki se nam je v
bloku v Kocbekovi ulici zgo-
dila neprijetnost: počila je
vodovodna cev v steni in že
sm.o se stanovalci videli v
brezupnem položaju, kajti
po navadi se to tako zgodi:
ko potrebuješ strokovno po-
moč in to še med prazniki
ponavadi ne moreš nikogar
najti. Tokrat je bilo drugače.
Ko smo sporočili stanovanj-
ski skupnosti oziroma dežur-
ni službi, so takoj prišli od-
govorni delavci (Regoršek,
Curin), takoj pogledali kakš-
na je okvara in organizirali
delovno ekipo, ki je v zelo
kratkem času in na zelo soli-
den način okvaro odpravila.
Le nekaj dni pred okvaro
smo v kopalnici namestili
nove ploščice. Pri popravilu
so bili tako previdni, da so
uničili samo minimalno šte-
vilo ploščic, po končanem
delu pa so nam očistili tudi
kopalno kad in vse pospravi-
li za seboj tako, da skoraj ni-
smo mogli verjeti, da je da-
nes to sploh še mogoče. Zato
bi se radi javno zahvalili tem
delavcem, ki so mladi, in ve-
seli nas, da še lahko z zaupa-
njem računamo na mlade in
na vse tiste, ki čutijo odgo-
vornost do dela.
Hvaležni ZGOMBATOVI
iz Kocbekove ulice
Celje
Se o šranganlu -
prvič
K pisanju me je spodbudi-
lo pismo Jakoba Grošlja iz
Titovega Velenja, ki piše ka-
ko nečloveško in podlo se
mu zdi šranganje. Sem 22-
letni fant in se tudi sam ude-_
ležujem tega starega običaja.
Se nikoli pa nismo zahtevali
za nevesto neko določeno
vsoto denarja. Res, da se o
ceni neveste pogajamo, ven-
dar v duhu dobre volje. Cena
je pač svobodna odločitev
ženina in prič. Za ta denar se
tudi ne nacejamo do onemo-
glosti, kot meni Grošelj, am-
pak pozneje povabimo vsa
vaška dekleta, ženina, neve-
sto in priče, na večerno po-
gostitev. Tu se ob domačih
vižah zavrtimo in zapojemo.
Ne vem, kaj si tovariš Gro-
šelj misli o mladih pred »de-
lavskim klubom«, ki se ure
in ure dušijo v dimu cigaret
in utapljajo v alkoholu. Tega
gotovo ni kriva šrangarija.
Zato tudi ne vidim vzroka,
da se članki o šranganju ne
bi objavljali v časopisu. Go-
tovo se ob njih tudi starejši
spomnijo na svoja mlada le-
ta, na trenutke, ki bi sicer
morda že zdavnaj zamrli v
njihovem spominu. So za to-
variša Grošlja mnogo bolj za-
nimivi članki o raznih krimi-
nalnih dejanjih, kot je bil
pred kratkim primer v NT v
prispevku »Škodljiva po-
godba za Gorenje«. Posledi-
ce tega bo gotovo plačevala
vsa družba, tudi tovariš Gro-
šelj in jaz s svojim delom v
rudniku.
ANTON SATLER,
Andraž
Še o Sranganiu -
drugič
Povsem se strinjam z mne-
njem tovariša Grošija iz Tito-
vega Velenja. Šranganje je
bilo nedavno še lep, zanimiv
domač običaj ob poroki
dveh mladih, ko so domači
fantje najprej ob šrangi ob-
darili mladi par, nato pa sta
mlada izročila svoje darilo
fantom. Ti ga niso zalumpali.
večji del podarjenega denar-
ja so podarili vaškim reve-
žem, manjši del pa so dali za
»likof« v vaški gostilni za
zdravje mladoporočencev.
Tako šranganje je bilo pravi
stari slovenski običaj.
V zadnjih letih pa se je obi-
čaj povsem izmaličil saj
fantje ob šrangi ničesar ne
poklonijo, zahtevajo le pre-
komerno plačilo od ženina
za nevesto. Pogosto pride ob
takih priložnostih do prepira
in celo do pretepa. Gre za
izsiljevanje, saj mlada rabita
denar za svoje novo življe-
nje, izkupiček pa fantje zapi-
jejo preko mere, s čemer
nrtladega para ne počastijo.
Sedanje šranganje naj pri-
stojni organi prepovedo, saj
»običaj« krši ustavno načelo
svobode gibanja občanov,
dejanje predstavlja kaznivo
dejanje izsiljevanja in sled-
njič tudi pospešuje pijanče-
vanje.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Se o Sranganfu -
treme
Ko sem pred nedavnim v
NT prebral članek o »šran-
garjih iz Smartevža« nisem
mogel drugače, kot da napi-
šem v odgovor nekaj vrstic.
Moram reči, da se s trditvi-
jo fantov iz Smatevža, da je
šranganje lep, star običaj, s
katerim so imeli veselje že
naši očetje in dedje popolno-
ma strinjam. Upal bi si celo
trditi, da je takšnih starih
običajev celo premalo, saj bi
prenekaterikrat lahko pojie-
strili družabno življenje na
vasi. In gotovo je eden teh
starih običajev šranganje.
Zal pa je bila predstava šti-
rih fantov vse prej kot šran-
ganje, ki naj spominja na
star običaj. Tudi je res, da naj
bi bila nevesta ponosna na
fante, ki so jo varovali in se-
daj zahtevajo primerno od-
škodnino. Vendar, če šran-
garji ne vedo niti nevestine-
ga imena, potem le-ta najbrž
ne more biti pretirano nav-
dušena niti ponosna na
fante.
Prepričan sem tudi, da ni-
kakor ni smisel in ponos
šranganja iztržiti za nevesto
čimvečjo vsoto denarja, pri
tem pa se dobronamerno iz-
govarjati na lep, star običaj,
kakor to počno štrangarji iz
Smatevža.
Seveda bi lahko še naprej
našteval napake fantov, ki
jim je šranganje vse prej kot
poznavanje kulturnega ljud-
skega običaja, vendar to ni
moj namen. In ne nazadnje,
prispevek L. D., objavljen v
22. številki NT, ki dokaj ci-
nično in obrekljivo opisuje
šranganje oziroma svate, ra-
zen obrekljivosti ne pove
prav ničesar. Se več, tako
prispevki le pripomorejo k
poslabšanju medsebojnih
odnosov, kar pa gotovo ni
cilj nobenega običaja in tudi
šranganja ne.
duSan ribic
Služba za izobraževanje
dodatno razpisuje
več štipendij za
Stavbnega kleparja
slikopleskarja
gradbinca (tesar, tesar-konstruktor,
zidar, železokrivec)
TOZD Lesni obrati Gomilsko
podeljuje
več štipendij za
mizarja
tesarja-konstruktorja
Vloge pošljite na GIP »Ingrad« Celje, Lava 7, 63000
Celje, služba za izobraževanje (telefon 33-511).
Hmezad ie eden izmed
stebrov iimetilsiva
¥se več proizvodov Hmezad Izvozi
v sozdu Hmezad združuje delo več kot
3200 delavcev, 7500 kmetov pa proizvodno
sodeluje na področju večjih občin. Hme-
zad je bil ustanovljen leta 1961 z združi-
tvijo več manjših kmetijskih organizacij.
Pozneje so se Hmezadu pridružili tudi ži-
vilsko predelovalni obrati in še več kme-
tijskih organizacij:
Danes je Hmezad sestavljena organizacija
združenega dela, ki jo sestavlja osemnajst
delovnin organizacij s 56 tempeljnimi organi-
zacijami in delovnimi skupnostmi skupnih
služb s področja primarne kmetijske proiz-
vodnje, predelave kmetijskih proizvodov,
industrije kmetijskih strojev, proizvodnje
drenažnih cevi in predelave plastike, zuna-
nje ter notranje trgovine in gostinstva.
Dejavnost Hmezada: proizvodnja hmelja
in drugih kmetijskih pridelkov, govedoreja,
prašičereja, perutninarstvo, sadjarstvo, vrt-
narstvo in cvetličarstvo, gozdarstvo, ribo-
gojstvo, čebelarstvo, predelava mesa,
mleka, predelava in izvoz piščančjega mesa,
dodelava gozdnih sadežev, proizvodnja
krmil in kmetijske mehanizacije, predelava
plastike, izvoz hmelja in kmetijskih pridel-
kov, kmetijske mehanizacije, piva, zelišč in
gozdnih sadežev ter polžev. Pomembno
vlogo in mesto ima tudi trgovina na veliko s
kmetijskimi pridelki, kmetijsko mehaniza-
cijo, repromateriali, barvami in laki, oskrba
industrije in obrtna kooperacija. Trgovina
na drobno se ukvarja z živili za oskrbo go-
spodinjstev, malega gospodarstva in kme-
tovalcev. Ne nazadnje je treba omeniti še
nekatere druge dejavnosti kot so transport,
gostinske usluge, družbena prehrana, hotel-
sko turistične usluge in hranilna in kre-
ditna služba. V zadnjem času Hmezad
izvaža tudi vse več čebeljih proizvodov,
mesa in drenažnih cevi.
V Hmezadu proizvedejo
3000 ton hmelja
30 milijonov litrov mleka
6000 ton govedi
1500 ton prašičev
9000 ton piščancev
6000 ton jabolk
1200 ton vrtnin in
9000 ton grozdja, jagodičevja, zelja in dru-
gih kmetijskih proizvodov
V Hmezadu predelajo
3800 ton hmelja ^
45 milijonov litrov mleka J
1200 ton mesa I
in 3500 ton močnih krmil i
Hladilniške zmogljivosti za sadje, meso in
druge proizvode znašajo 9000 ton.
Ob prazniku občine Žalec čestitajo
delavci sozda Hmezad vsem delavcem in občanom
16. STRAN - NOVI TEDNIK
5.
Ko prideta Barbara in Jernej, posveti v izbo sonce.
Ko je dolgčas predolg,
vzplamtljo spomini
Prt GubenškO¥lh Iz Gubnega /0 getnalstkrai vekalo
Kdo ve, kako dolg Je dolgčas in kako kratko je
kratkočasje Antonije Gubenšek iz Gubnega pri Le-
sičnem. Izmeriti ju ne more niti stara kmečka sten-
ska ura, ki zdaj bije prepočasi, zdaj prehitro, polnih
petnajst let, od takrat, ko je Tončka priklenjena na
posteljo domače hiše.
Na polnoletnost je morala
Tončka počakati, potem pa
sta se z Lojzom vzela. Staro
bajto sta najprej kupila, po-
tem pa sta si zgradila nov
dom. Pa je ura na steni le
štirinajstkrat odbila poldan.
Prihrumeli so ustaši in do-
mačijo požgali, s čebelnja-
kom vred. Pozneje se je Gu-
benškova družina preselila k
sorodnikom v Zibiko. Lojz
in Tončka sta hodila vsak
dan iz Zibike na Gubno ob-
navljati svoj dom. Da bi ob-
nova hitreje stekla, sta si v
bližini postavila leseno bara-
ko, ki pa dežja ni mogla zadr-
žati. Kljubovati je bilo treba
mrazu, vlagi, vodi, ki je ob
nalivu curljala skozi špranje
lesene strehe. V tistem času
je Tončka rodila prvega otro-
ka. Takrat se je v njej naseli-
la bolezen, ki je svojo kruto
obličje pokazala pozneje,
pred dobrimi dvajsetimi leti
je to bilo. Petnajst let pa je
minilo od takrat, ko je Tonč-
ka zadnjič stopila na noge.
v težkih časih po vojni, ko
je bilo zlasti na Kozjanskem
Nasproti Tončkine poste-
lje je okno. Pogled na maj-
hen delček kozjanskih gri-
čev jo odene s spomini na
čas, ko v hišah ni bilo vode,
elektrike, ko ni bilo cest in
še marsičesa ne. »Ja, veliko
se je na Kozjanskem spre-
menilo, obrnilo na bolje. Pri
nas bi bil danes največ vre-
den telefon, pa ne vem, če
bom učakala dan, ko bo za-
zvonil. Aparat je tule, vse je
že plačano, telefona pa še
ni, čeprav so nam ga že kdaj
obljubili. Potem bi se lahko
s svojimi otroki pogovarja-
la po telefonu. Poklicala bi
▼ Celje, pa v Velenje...«
življenje trdo, je na Gubnem,
drug za drugim, privekalo na
svet petnajst otrok. Trije so
bili prešibki, da bi se lahko
uprli krutosti takratnega živ-
ljenja. Ostali so Slavica, Min-
ka, Miha, Ivan, Tone, Tonč-
ka, Julčka, Gelca, Lojzek,
Jože, Štefan in Marta. Zaradi
njih je danes Tončkina sa-
mota manj samotna, dolgčas
manj dolg, ure so krajše. Cas,
zakopan v spomine, teče hi-
treje, še hitreje takrat, ko pri-
dejo otroci z družinami do-
mov. Dvajset vnukov ima
danes Antonija Gubenšek z
Gubnega.
Spomini...
Kdo bi pomislil, da je
Tončka zagrenjena v prikle-
njenosti na posteljo. Pa ni,
kajti ves dan prede spomine
na leta svoje rnladosti, na šti-
riinpetdeset let življenja z
možem Lojzom, na dvanajst
otrok, dvajset vnukov.
Povojni čas je prinesel ve-
liko sreče, čeravno je bil trd
in neizprosen. Brez živine so
bili in zemlje ni bilo s čim
gnojiti. Družina se je večala,
hrane je bilo premalo. »Toli-
ko smo že gledali, da je bil
kruh vedno pri hiši, da otroci
niso bili lačni. To jih je bilo
veselje gledati, ko so jedli!
To dvoje pa ne je, še kregat
ju je treba pri jedi«, pripove-
duje in pokaže na vnukinjo
in vnučka, otroka najmlajše
hčerke Marte, ki je ostala
doma.
Petnajstkrat sta z Lojzem
izbirala ime o novorojencu.
»Je rekla soseda, da bo kma-
lu pratika prekratka, da bo
imen zmanjkalo«, se Tončka
od srca zasmeje. »Veste, vča-
sih se je bilo tukaj lažje moži-
ti. Je bilo več ljudi in smo se
kar hitro spoznali med seboj.
S pokojnim možem Lojzom
sva skupaj pela na koru...
joj, koliko smo pri nas včasih
prepevali... jaz sem se nje-
mu dopadla, on pa meni.
Ljubezen se je vnela do pra-
ve mere, ne prehudo, zato pa
je zdržala. Je pa bilo treba
veliko potrpeti, znati je bilo
treba odpuščati.«
Počasi se izmota iz spomi-
nov in se vrne v sedanjost.
»Odkar mi je umrl mož, ne
morem več prav misliti. Od
februarja pri nas ne pojemo
več. Včasih mi je res dolgčas,
pa zopet pomislim na svoje
otroke. Štirje so na kmetijah,
imajo razne tečaje, ostali pa
so vsi bolj učeni. Vsak teden
me kdo obišče, včasih jih
pride kar več naenkrat. Si
lahko predstavljate, kako je
pri naši hiši takrat, ko pride-
jo vsi domov. Vseh dvanajst
otrok m dvajset vnukov! Ta-
krat moramo spraviti vse po-
hištvo ven, samo miza še
ostane, klop, pa stoli. Moji
otroci mi znajo vračati ljube-
zen.
Pristopi najmlajša hčerka,
Marta. Popravi ji blazino.
»Materino dobroto znam ce-
niti, saj sem videla, kako se
je vedno žrtvovala za nas
otroke. Zdi se mi, da je bila
name najbolj navezana, ker
sem pač najmlajša. Devet let
sem bila stara, ko je mama
zbolela. Hudo mi je bilo, ko
so moje sošolke, vrstnice iz
vasi, odhajale od doma, v
mesta. Jaz sem se odločila,
da ostanem z materjo,« pri-
poveduje Marta, ki si je do-
ma ustvarila svojo družino.
Tončki Gubenškovi čas
najpočasneje mineva takrat,
ko je sama, ko gredo njeni na
njive, ko ni nikogar niti sliša-
ti. Tiktakanje stare stenske
ure se takrat pomeša s spo-
mini, ti najbolj čestimi in
najzvestejšimi spremljevalci
Tončkinega vsakdana. Ko
pridejo otroci in vnuki, spo-
mine odloži kot staro šaro,
na dan pa jih privleče zopet
takrat, ko je dolgčas predolg.
MARJELA AGREŽ
Koza med naborniki
Fri Tončkovih so imeli belo,
pametno kozo. Vsako leto je po-
vrgla po dva do tri mladiče, po-
tem pa je pomanjkanja trpečo
Tončkovo družino zalagala z do-
brim, zdravim mlekom. Za prido-
bivanje mladičev pa je po zako-
nih narave potreben kozel, ki pa
ga Tončkovi, zaradi pomanjka-
nja krme niso premogli, zato je
bilo treba, vsako jesen, ko se je
pričel kozji prsk, poiskati naj-
bližjega kozla, ki naj bi poskrbel
za spomladanske mladiče.
Tisto jesen, ko je Nandeku, ki
je čez leto to kozo pasel, bilo de-
vet let, je bilo želenega kozla naj-
ti le v poldrugo uro oddaljeni va-
si. Ker je bil sestanek koze z nje-
nim močnejšim spolom, zaradi
gmotnih koristi Tončkove druži-
ne nujen, je Nandekova mama
poverila Nandeku nalogo, da od-'
pelje kozo v to vas in uredi še
druge formalnosti. Naloga je bila
zaupna in Nandek ponosen, da so
mu jo poverili. Zgodaj zjutraj se
je odpravil na pot. V žepu je imel
popotnico - tanko odrezan kos
kruha, ki ga je Nandek pospravil
kmalu za tem, ko je za njim izgi-
nila zadnja hiša domače vasi, ker
kruha se pač ni braniti in bog ve
kaj se mu na poti še lahko pripe-
ti, kruh pa je bil v prostornem
želodčku še najbolj na varnem.
Intimno razmerje med kozo in
kozlom se je kmalu uspešno kon-
čalo. Nandek se je primemo zah-
valil kozlu in njegovemu lastni-
ku in se veselo odpravil nazaj
proti domu v zavesti, da je tudi
on s tem nekaj doprinesel k do-
mačemu blagostanju. Seveda pa
njegov želodec medtem ni miro-
val. Začel se je resno oglašati,
kar je Nandeka opominjalo, da
speši korak in čimprej pride do
dišečih, koruznih žgancev.
Malo pred sosednjo vasjo, ki je
bila od Nandekovega doma odda-
ljena dobro uro hoda, ga je prehi-
tel okrašen voz z vračajočimi se
naborniki iz njegove vasi, med
katerimi je bil tudi Nandekov
starejši brat. Voz se je ustavil
pred gostilno sredi vasi, kjer so
veselo razpoloženi naborniki na-
močili suha grla z nekaj litri Vi-
pavca. Ko je Nandek prišel do
stoječega voza, ga je poklical
brat, mu ponudil kozarec vina in
ga povabil naj prisede na voz, ko-
za na povodcu pa naj bi vozu sle-
dila. Nandek že dokaj utrujen se
je vabilu z veseljem odzval. Na-
mestil se je na zadnjem delu voza
tako, da je lahko držal povodec,
na katerem je koza ubogljivo sle-
dila vozu.
Ce bi ne bilo vrh klanca v vasi
še ene gostilne, bi se za Nandeka
in njegovo kozo vse lepo izteklo.
Toda žejni naborniki so se usta-
vili tudi pred to gostilno. Ponovil
se je prizor kot v prejšnji gostil-
ni. Med postankom je Nandek po-
vodec ovil okrog klina lojternice,
s katerimi je bil voz za takšne
prilike opremljen. Ko so naborni-
ki zopet, hrupno, zasedli svoja
mesta in je godec raztegnil svoj
meh, je voz odpeljal po klancu
navzdol.
Vožnja je postajala vse hitrej-
ša, vriski in harmonika pa vse
glasnejši.
Nandekov o veselo t{
pa se je počasi spremi
jazen in strah. Koza, J
sni vožnji ubogljivo ši
$€ je odločila, da ko
pospešila. Z vsemi ši
na makadamski cestij
spcšenemu tempu voji
nekaj časa s parki ji (f|
sti. Ker pa ji to drsenjt
cesti ni prijalo, se je \
in tako se je za vo^
oblak prahu in prizc
nudil očem radovedni
je bil res enkraten. Ki
šenega Nandeka niso
glasiti veselih vriskom
nja harmonike in tal^
ustavil šele, ko se je a
vzpenjati.
Na tleh ležeča kozti
ležna le posmeha in t
šal. Kazno je bilo, da
ne bo nikoli več brej
šali rekel eden izmed,
V začudenje vseh je i
kih dvesto metrih drsi
kadamski cesti, poit^
Voz je počasi odpeljat^
navzgor, Nandek pa >,
načeto kozo počasi f^
nJim.
Kaj je našega junaka,,
ljubljenih žgancev, čak,
raje zamolčim. Starejši,
obvestil domače o nelj.
godku.
In epilog? Verjeli alib
po vrgla dva zdrava ]
tretji pa je bil nedono^
zlobni jeziki, teh nikjet
ka, so hudobno namigo\>
je tisti nedonošenček d
krat, ko je koza potreth
drsela dvesto metrov a
ske ceste.
FERIH
Ko smo obiskali Toplico, so se tam ravnokar mudili otroci
iz zbelovške podružnične šole. Na kratek predpočitniški
izlet jih je pripeljala njihova učiteljica in najpogumnejši
so celo zaplavali.
Zbelovčani imalo tudi bazen
Ko smo se pred dnevi mudili na letečem uredništvu na
Zbelovem, so nam predstavniki krajevne skupnosti, poleg
mnogih zanimivosti iz njihove vasi, zaupali, da imajo tudi
bazen, ki ga Zbelovčani imenujejo kar Toplica. Ime ni
izbrano naključno, saj je tu izvir tople vode, zato ima voda
tudi pozimi okoli dvajset stopinj. Vrsto let je Toplica služila
vaškim ženskam za prostor, kjer so lahko prale perilo. Se
leta 1972 perice v Toplici niso bile redkost. Po izgradnji
vodovoda pa so raje pričele prati doma.
Danes služi bazen za namakanje otrokom in odraslim,
vendar pa jim prinaša tudi mnogo težav. Ker poleti obišče
bazen tudi do dvesto ljudi, so ga Zbelovčani želeli povečati.
Vsa dela so bili pripravljeni opraviti sami, potrebovali so le
denar za material. Ker pa ga niso dobili, so vsi načrti splavali
po vodi.
Kljub temu, da je zbelovški bazen tako majhen, da komaj
zasluži to ime, bi morali po predpisfri imeti kopališkega
mojstra. Tega do sedaj še nimajo, zato se kopalci »kopajo«
na lastno odgovornost. Tudi voda je precej umazana, vendar
so nam mladinci zatrdili, da jo bodo v kratkem očistili.
Težavam navkljub so Zbelovčani ponosni na svoj bazen,
saj poleti privablja prebivalce okoliških krajev in pomeni
krajevno znamenitost.
NATASA GERKES, foto* EDI MASNEC

Zlata poroka ne pomeni
le, da sta dva doživela že
kar lepo starost. Pomeni,
tudi, da sta preživela pet,
deset skupnih let, z vsemi
radostmi in težavami, ki
jih prinaša zakonsko živ-
ljenje. In če je povrhu
vsega prvi stavek, ki ga
človek sliši od zlate nevej
ste: »Rada ga imam, kot
vednol« je to le dokaz, da
je lahko zakon tudi pre':
sneto trajna reč.
Tokrat sta tretjič stopila pred'
matičarja Matilda in Jurij Kerf
iz Smiklavža pri Ljubečni. Kc'
sem ju obiskal na domu, nisti'
bila sama, čeprav je bilo vseh-
protokolov že zdavnaj konec. Z'
njima so bili njuni otroci, vnu|
ki, morda je bil kateri od naj^
mlajših tudi pravnuk. Nav
kljub temu ni bilo pred hišt^
nobenega avtomobila. Najpre;?
sem mislil, da ne marajo avtoJ
mobilov, pa se je izkazalo, da je
pet otrok doma v isti vasi, šesti
pa v sosednji. Zato to ni bil le
praznik obeh zakoncev, bil j«
praznik številne in izredno pri-
jetne družine.
Jurij in Matilda sta se rodila
leta 1911. Starši so bili sosedi;
tako da živita skupaj že vseh 73
let. Jurij je bil član ciglarske
družine, ki pa ni slovela po tem
poklicu, ampak kot družina
odličnih hostarjev. Ni ga bilo
drevesa, ki ga ne bi Jurij in
njegov brat zvlekla iz gozda.
Nekoč, pravi Jurij, so spravili
iz gozda 11 metrov visok hrast
v katerem je bilo pet kubičnih
metrov lesa. Da so ga podrli, so
morali dobiti dobra dva metra
dolgo žago, z njo pa so se cel
dan mučili štirje Žagarji.        '
Rad ima gozd. Saj je hotel
postati tesar. Štirinajst let staT,
se je šel učit v Celje, dober j^
bil, pa ni bilo denarja. Zato se'
je zaposlil v opekarni v Bukov-!
žlaku, kjer je nalagal opeko v,
krožne  peči.  Devetintrideset
NOVI TEDMK - STRAN 17
Preteklost Je lahko
včasih tUdI sedanjost
človeku, ki mu že dvanajst let govorijo v
šoli o enakopravnosti in humanosti naše
družbe, ni ravno lahko pri srcu, ko mu reče
domačin z Zbelovega: »Zdaj gremo pa še k
dninarjem.«
Do bajtice vodi le ozka
pot. Hiša je navkljub sta-
rosti pravzaprav lepa, če
jo človek pogleda na hi-
tro. Pred hišo je stala
sključena ženica in prala
na roko. Začudeno nas je
pogledala, saj ni navajena
obiskov, predvsem »ta-
kih nobl« ne. Najprej seje
na vse mogoče načine
branila vprašanj, češ da
ne zna govoriti, da je »bu-
tasta« in ne vem kaj vse
še. Le počasi se ji je razve-
zal jezik. Ime: Angela Mi-
helak. V hišici živi z mo-
žem Francem; ob našem
obisku ga ni bilo doma.
Živita skromno, vendar
bo nekako, dokler bosta
lahko delala. Z lastniki
hiše, raje bi jim rekel go-
spodarji, se še kar dobro
razumeta, samo včasih se
skregajo zaradi dela. Njej,
ki tako živi skoraj celo
življenje, se zdi vse narav-
no in popolnoma razum-
ljivo. Meni ne. Zame je
dnina stvar preteklosti.
Prav, boste rekli, če že
živite v hiši, je razumlji-
vo, da bosta zato tudi ne-
kaj naredila. Imata vsaj
svojo hišo. Svojo? No ja,
če je treba popraviti stre-
ho, napeljati vodo iz pet-
deset metrov oddaljenega
vodovoda ali elektriko iz
prav toliko oddaljenega
elektrovoda, pravijo last-
niki, da je njuna. Zato ni-
mata pri hiši ne vode, ne
elektrike, straha pa spo-
minja na bolj siromašen
muzej strešnikov. Po-
vsem drugače pa je, ko so
na vrsti opravila na polju. ^
Takrat so lastniki, Haj-
dniki iz Mlač, glasni da je
kaj, češ, če že živita v naši •
hiši, bosta tudi nekaj na-
redila za to. Saj se sliši to
še kar razumljivo, dokler
človek ne zve, da je Ange-
li 70, Francu pa 72 let in
da že štirinajst let živita
življenje predvojnih dni-
narjev v Hajdnikovi hiši.
Kdo je krivec? Odgovor
je dosti težji, kot se fdi.
Del krivde nosita vseka-
kor Franc in Angela sa-
ma, saj ju v dninarko živ-
ljenje nihče ni silil. Last-
niki uradno ne morejo bi-
ti krivi, saj je njuno delo
le plačilo za najemnino
hiše. Njim lahko očitamo
samo nečloveški odnos
do dveh starcev, ki živita
v hiši, ki bi brez njiju sko-
raj gotovo povsem pro-
padla. Nihče me namreč
ne bo prepričal, da je lepo
od starih in bolnih ljudi
zahtevati toliko truda za
majhno podrtijo in še
manjši vrt, povrhu vsega
pa še pričakovati, da bo-
sta za večja popravila skr-
bela sama. Se manj lep je
stavek, ki sta ga oba že
dostikrat slišala: »če va-
ma tu ni všeč, pa pojdita
drugam.«
Tretji, čeprav še naj-,
manjši krivec je krajevna
skupnost. 2e res, da dobi-
vata socialno pomoč, ki
jima stežka zadostuje za
osnovne življenjske po-
trebščine. A vendar, tistih
nekaj metrov vodovoda
in še malo manj kablov za
elektriko ne bi bil za va-
ščane ne vem kakšen iz-
datek, pa čeprav bi nape-
ljali oboje v bistvu Haj-
dnikom in ne Mihelakom.
Pa smo spet pri tistem
prekletem človeškem
egoizmu, ko ljudje kričijo
na ves glas: »To ni moja
stvar, naj za to poskrbijo
tisti, ki so za to odgovor-
ni!« in pri tem pozabijo,
da za človekovo življenje
ni odgovoren kdorsigabo-
di, ampak vsi ljudje tega
sveta.
Naj ponovim: sovašča-
ni so še najmanj krivi. Bi
pa lahko, ker jih je pač
veliko, najbolj pomagali.
Ce bi le hoteli! Kajti last-
nikov ne bo verjetno nih-
če spreobrnil, Franc in
Angela pa gotovo ne bo-
sta hotela v dom za osta-
rele. No, morda bodo va-
ščani rešili ta problem,
preden bosta zakonca Mi-
helak obnemogla. Kako
bo sicer, si ne upam po-
misliti.
Do takrat pa bosta
Franc in Angela še naprej
plačevala vsak kozarec
vode pri sosedu, na strehi
bo nekaj opek manj, v pe-
trolejki pa dogorelo še
dosti petroleja.
GORAN BERVAR
nekoga res rad
; opravljal ta težaški posel,
lo opeko so peljali na sa-
;olnici podobni pripravi v
v kateri je nepretrgoma
1 ogenj - seveda samo v
, peči - in sušil opeko. Ne-
tanoso poskušali uiti og-
pravočasno naložtii nov
opeke... Za stavo je prepe-
250 celih opek, težkih tri
grame. V kratkih trenutkih
itka so si včasih privoščili
[carsko poslastico: celo ku-
) perjem vred so dali v gli-
jo spekli, potem pa seveda
sdli. Perje je, da ne bo po-
e, ostalo s slojem kože vred
»ceno v glini.
sta 1941, tik pred začetkom
ie, so Jurija vpoklicali v
ojugoslovansko vojsko. Ob
lem razsulu je odšel v parti-
5. Po treh mesecih se je
il domov, ker ga je mučila
a na želodcu. Najprej so ga
rli, potem pa so ga poslali v
ensko četo nemške vojske
rancijo. Tam je nosil muni-
v jarke v najhujšem voj-
1 metežu. Zdi se mu kar
hen čudež, da je ostal živ.
1944 so ga zajeli Francozi. V
ujetništvu je bil šest mesecev.
Hotem se je vrnil v Jugoslavijo
Irot borec prekomorskih bri-
gad. Spet se je zaposlil v ope-
karni, postal eden prvih pred-
sednikov delavskega sveta v
tovarni. Z Matildo sta kupila
majhno podrtijo in jo prezidala
v svoj dom.
Matildino življenje ni bilo ta-
ko pisano, kot moževo, a zato
ni bUo nič manj težko. Tudi
ona je živela v ciglarski druži-
ni. Oče, mati in vsi bratje so
delali v opekarni. Kot edina hči
se je predala gospodinjstvu in
mu ostala zvesta celo življenje.
Kuhala je za brate in starše, ka-
sneje še za moža, in jim prina-
šala hrano tja, kjer so delali.
Med vojno je ostala sama, brez
vsake pomoči je morala skrbeti
za otroke. Nobenega pisma od
moža ni dobila, ker je bilo ta-
krat vsaj za njiju povsem ne-
mogoče poslati pismo iz FVan-
cije v Jugoslavijo ali nazaj. Ta-
ko ni vedela, če je mož še živ,
kje je, kdaj se vrne... No, vseh
šest otrok je odraslo, vsi so pre-
skrbljeni, kot so mi zatrdili sa-
mi. Mama pa se je posvetila
vzgoji vnukov, počasi pa priha-
jajo na vrsto pravnuki. Vse lju-
bi in vsi ljubijo njo.
Takšna sta Jurij in Matilda
kot posameznika. Kot dvojina
pa sta že kar idealen par. To
seveda ne pomeni, da se nista
čisto nikoli skregala. Pomeni
pa, da sta nadvse priljubljen
par ne samo v družinskem kro-
gu, ampak tudi v vasi, da sta še
vedno polna življenja in da se
imata še vedno nadvse rada.
Obljubil sem jima, da se bom v
njunem imenu zahvalil celjske-
mu magistratu, ker jima je pri-
pravil tako lepo zlato poroko.
Dal sem še eno obljubo, da v
zapisu ne bo življenjepis. Ni-
sem je držal. Mislim, da je vča-
sih potreben tudi življenjepis.
Zato, da ne bodo mislili vsi za-
kona naveličani možje in žene,
da je dober zakon samo tam,
kjer ni problemov. Nasprotno,
zakon se kali v trdem življenju,
kjer brez dobrote in spoštova-
nja ni mogoče živeti.
GORAN BERVAR
tilda in Jurij Kerš na magistratu, Ito sta reltla svoj zlati »da«.
Frančiška Ajdnik s svojo tičerko in zetom, ki sta ji priskočila na pomoč, kadar se ji je v
pogovoru kaj zataknilo.
Rocopt za dolgo živlionjo:
2lveti io troba skromno
Ko smo jo obiskali, je sedela pred hišo, opirala
se je na svojo palico in prijazno pozdravila.
Človek ji ne bi prisodil petindevetdeset let, tej
prijazni ženici, Frančiški Ajdnik iz Zbelovega pri
Slovenskih Konjicah.
Najprej je potožila: »Pa
ravno danes se tako slabo
počutim, veste, malo mi že
peša spomin. »Na zastavlje-
na vprašanja je odgovarjala
počasi, včasih ji je na pomoč
priskočila njena hčerka.
Frančiška rada poje, pred-
vsem narodne in cerkvene
pesmi, zato je ni bilo potreb-
no prepričevati, naj nam ka-
tero zapoje, le na um ji ni
hotela priti nobena. »Pa sem,
ponoči razmišljala, katero
vam bom zapela, sedaj sem
pa pozabila,« je z obžalova-
njem dejala. Kljub vsemu se
je domislila pesmi Lepo mla-
do jutro in jo zapela najprej s
tresočim glasom, ki se je ka-
sneje okrepil. Kar predstav-
ljali smo si lahko, kako so
takšne pesmi peli kmetje v
preteklosti ob raznih kmeč-
kih opravilih.
In kakšno je bilo njeno živ-
ljenje? Trdo, kot večina živ-
ljenja preprostih ljudi. Teža-
ve pa človek lažje prenaša,
če ima ob sebi nekoga, na
katerega se lahko opre. In
Frančiška je imela ob sebi
moža, za katerega še danes,
že več let po njegovi smrti,
zasanjano pravi: »Da, rada
sem ga imela in srečna sem
bila z njim!« On je delal na
železnici, ona pa je gospoda-
rila doma, vzgajala štiri otro-
ke in delala na njivi. »Naša
hrana so bili žganci in krom-
pir, le ob velikih praznikih
smo si privoščili meso in
kruh.«
Danes živi pri hčerki, s ka-
tero ob večerih še vedno radi
kaj zapojeta.
Da je Frančiška še vedno
krepka ženica, je dokazala
na praznovanju svoje devet-
desetletnice, ko se je še zavr-
tela s svojim zetom. Da bi se
danes že bolj težko, pravi.-pa
da jo pokonci drži to, kar sta
ji napovedala dva zdravnika,
da bo živela vsaj sto let!
Kakšne pa je njen recept
za dolgo življenje? »Živeti je
treba tako, kot sem živela
jaz, skromno in čim bolj na-
ravno!«
»Lepo mlado jutro se budi,
s stolpa jutranjico že
zvoni ..«
Ko smo odhajali od nje, mi
je ta verz iz njene pesmi ^e
vedno pozvanjal v ušesih. In
zaželela sem si, da bi Franči-
ška dočakala še mnogo lepih
in srečnih juter.
NATASA GERKES
foto: EDI MASNEC
18. STRAN - NOVI TEDNIK
5. JULIJ 1984
VSE ZA PRIJETNE POČITNICE
IN LETNI ODDIH
VELEBLAGOVNICA T
Ernest Tiran
Bazbojnik
Guzaj
■ «   3-*
»o, če bi ga jaz dobil pred oči, pri-
mojdunaj! sam hudič bi mu ne mogel
več pomagati! Meni ne bi ušel, meni že
ne, primojdunaj da ne!«
»Saj vam verjamem. Ampak to je
ravno, da ga ne dobite pred oči! Kadar
sedi tu za mizo, ga iščete bog ve kje,
kadar pa tukaj sprašujete po njem, je
pa tri ure daleč! Je težka vaša služba, to
pa. Le kaj bo z njim ? Takega še ni bilo
zlepa! Za pete bi ga obesil, zlodeja rav-
barskega :«
Pa je spet prišel krčmar.
»Jaz tudi, še kako rad! Kako hi se od
srca smejal, če bi ga videl binglati na
vrvi! Človek ima toliko dela in skrbi,
noč in dan nima miru, pa da bi mi
hudič še tiste bore tolarčke ukradel, ki
sem si jih pristradal takorekoč!«
Orožnik se je nasmehnil. Krčmar je
bil debel kakor svinja pred furežem in
prav nič podoben stradežu.
Potem se je oglasil še Miha:
»Jaz se pa Guzaja prav nič ne bojim.
Še rad bi, ko bi prišel k meni. Drugega
mi tako nima vzeti kakor babnico, tisto
mu pa sam pol ure daleč nesem na-
sproti, če mi obljubi, da jo bo zagotovo
maral!«
Vsi so se smejali, Mihi se je pa dobro
zdelo.
Potem so jedli, mož iz kota je naročil
še šentjančevca. Trčili so vsi vprek: naj
hudič kaj kmalu vzame Guzaja!
Prav dobre volje so bili. Škoda, da je
že tako pozno.
Ko so se končno le d\'ignili, je že
mesec svetil. Koš na ramo, vile v roke,
ženska cekar in marelo, in so si segli v
roke.
Miha že dolgo ni jedel pečenice,
sploh ne kaj zelo mastnega, pa se mu je
začelo kolcati. Že dolgo ni bil tako zi-
dane volje. Na pos je že zdavnaj poza-
bil. Samo smehljal se je predse in hitel
točiti in piti. Ona dva sta bila pustila še
najmanj pol litra! Orožnik je tudi še
malo posedel. Od kod pa sta bila ona-
dva, ali je Miha kaj pozna ?
»Kaj bi jih ne! Šaj sem mu stric!« je
rekel Miha.
Orožnik ni več naprej spraševal. De-
vet bo vsak čas. Jutri bo treba spet v
patruljo, ta preklicani Guzaj, podnevi
in ponoči, naj ga sto \nragov! Primojdu-
naj, spat grem!«
Miha je bil zdaj čisto sam v gostilni.
Pil je, plačati pa ne bo nič treba: nečak
je vse plačal. Pa vkljub temu iz navade
seže s palcem in kazalcem v žep na
telovniku. Prvi trenutek sam sebi ni
verjel. In je potipal še enkrat, pogledal,
kaj je zagrabil: v roki se je svetil -
goldinar! Jejhata, jejhata, kje si se pa ti
vzel naenkrat? Ozrl se je okrog sebe.
Nikogar ni bilo. In je hitro izpil še osta-
nek iz kupice, si obesil furžel okoli vra-
tu in se po prstih pokradel iz gostilne.
13. POGLAVJE
Uubezen ie bila,
iiubezen še bo
Barbka se uči nemško. Tudi v majh-
ni škatlici je lahko velika sreča. Če bi
bih za možitev godno dekle, - za koga
bi se odločili, za bogatega tepca, ali za
normalnega razbojnika ? Pekel in nebe-
sa na enem kupu. Sploh je to zelo ža-
lostno poglavje in naj ga tiste naše ce-
njene bralke, ki so mehkega srca in
slabih živcev naj nikar ne berejo.
Guzaj in Barbka sta se z vlakom pe-
ljala v Nemški gradeč. Barbki je bilo
vse čisto novo, nikdar še ni bila tako
daleč od doma in železnice v svojem
življenju sploh še ni bila videla. Skoro
strah jo je bilo naenkrat toliko vsega
novega.
Že začelo se je narobe. Ko sta prišla v
Poljčane na kolodvor, jo je Guzaj pustil
čisto sawo pred postajo in nekam izgi-
nil Sicer je bilo tam mnogo ljudi, ki so
bili menda tudi namenjeni odpotovati,
poznala pa ni nikogar med njimi. Nih-
če se ni zmenil zanjo, kar prerivali so se
med seboj, prenašali in prestavljali
svoje kovčke in košare, vsem je bila v
napotje, ni vedela, kam naj se dene,
njen fant pa kakor da se je vdrl v zem-
ljo, nikjer ga ni bilo. Naenkrat ji je
prišlo, da bi se najraje vrnila, - skoro
zajokala je od tesnobe. Takrat pa je iz
šentjurske strani zabrlizgalo, da je šlo
človeku kar skozi kosti, pokazal se je
črn dim, začulo ropotanje, kakor da je
potres, hotela je že pobegniti, ko jo je
prijel za roko njen Francak, naenkrat
se je vzel on nekod. Globoko se je od-
dahnila in se mu nasmehnila, vse je
bilo spet dobro.
»Kje si pa bil?«
>^Naj bo pripravljena, treba bo hitro
vstopiti. Vlak ne čaka. Pošast je pripe-
ljala mimo njih, se ustavila, pa sta zle-
zla po nerodnih stopničkah v hišo na
kolesih, komaj sta se dobro usedla, je
pošast že spet zabrlizgala, hiša se je
stresla, cuknilo je, postaja, drevesa, gr-
movje, brzojavni drogovi, so se začeli
premikati, sukati se okoli nje - peljali
so se! Vedno hitreje je šlo, Barbka seje
trdno oprijela okenskega okvira, Fran-
cak se ji je pa smejal! Skoro užaljena je
bila, njemu je seveda lahko, on je vsega
tega že navajen!
Ko je vlak čez nekaj Časa začel voziti
spet počasneje in se končno ustavil, je
Barbka hitro segla po cekarju in hotela
vstati, pa še niso bili v Gradcu, šele čez
dve uri bodo tam! Njive, travniki, goz-
dovi, hiše, cele vasi so letele mimo nji-
ju, Barbki se je zdelo, da seji sanja, kar
omamljena je bila in samo skozi okno
je gledala, ljudje na polju so, ko je vlak
vozil mimo njih, za hip prenehali z de-
lom in so ji prijazno mahali z roko, ona
jim je mahala nazaj, - vsa presrečna je
bila in še malo se ni spomnila, kako je
bila pravkar še malodušna, da je hotela
celo pobegniti domov. Kako bi ji bilo
žal! Zdaj je bUo vse dobro in lepo in
njen Francak je bil ob njej in sta se
pogovarjala, bila je srečna kakor še ni-
koli.
Premnoge Guzajeve vragoiije naj b! se po ljudskem izročilu zgodile prav v Podčetrtku.
Izlet - srečanje - rekreacija - promenadni
koncert - piknik - zabava s plesom in še
kaj...
OBIŠČITE DOBRNO
Izlet ne le v enega najstarejših zdraviliških kra-
jev Slovenije, ampak istočasno v čudovito in
oskrbovano okolje, povezano z neštetimi mož-
nostmi rekreacije in vsekakor zdravljenja,
predstavlja odlično izbran cilj vašega izleta.
Tudi ob neugodnih vremenskih pogojih se
lahko kopate v bazenih ali kabinah s termalno
vodo, uporabljate trim kabinet, savno, keglji-
šče, masaže, medicinsko kozmetično nego...
Restavracije na Dobrni vam nudijo kulinarične
posebnosti, ki vam dopolnijo prijetno počutje
izbranega dne.
V letni kavarni je plesna glasba vsak večer
razen ob sredah od 20. ure dalje.
Na Dobrno vas iz Celja popelje avtobus vsako
uro.
m TURISTIČNA AGENCIJA IZLETNIK CELJE
vabi na počitnice v:
Portorož, Umag, Vrsar, Pulj, Rabac, na Cres, v Dramalj,
Cnkvenico, Selce, Novi Vinodclski, Lopar, na Pag,
Novaljo, Zadar, Murter, Dubrovnik, na Mljet...
8-dnevno križarjenje:
Split-Makarska-Lovište-Trstenik-Šipan-Lopud-
Dubrovnik-Polače/Mljet-Pomena-Korčula-Hvar-Milna-
Brač-Split
Prevoz z vlakom od Celja do Splita in nazaj
Odhod 24. 8. 1984
NOVO - LETNI ODDIH V DOMU V LOGARSKI DOLINI
CENA ARANŽMANA VKLJUCUJE:
- 7 polnih penzionov
- turistično takso
- en piknik
- en organiziran planinski pohod z vodnikom
- 1 X zabavni večer s plesno glasbo
CENA SAMO 6.400,00 DIN PO OSEBI
za julij, avgust in september 1984
• K SODELOVANJU VABIMO:
- varnostnega inženirja,
- več voznikov, ki imajo bivališče na
področju Celja, Šmarij pri Jelšah in Mozirja,
- sprevodnike avtobusov s področja Celja,
Vranskega in Mozirja
Podrobne informacije dobite v kadrovski
službi na avtobusni postaji v Celju.
novost - novost - novost
LETNI KINO vsak petek, soboto ob 21. uri na
zelenici za bazenom ob mizah z gostinskimi
uslugami!
Tenis vsak dan od 8. do 23. ure
možnost igranja tudi pod reflektorji
Bife trimček odprt vsak dan od 16. do 22. ure
ob sobotah in nedeljah od 8. do 16. ure
Avtosejem - vsako soboto od 8. do 12. ure.
VABLJENI
Ostali objekti zaprti do 6. avgusta.
JUUJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 19
lačunalnik prihala
naaallevanle__
larkova skrivirast
Končno je Blaž le pritekel,
es zasopel je bil.
>,Uf!«
Mihec in Marko sta se
Drašujoče zazrla vanj.
»Seveda sem moral naj-
.'ej v trgovino in komaj sem
; izmuznil, da mi ni bilo tre-
a še posesati stanovanja,«
hitel razlagati Blaž, ki mu
• leto dni starejša sestra na-
igala vse te nevšečnosti. »Z
jnskami je en sam križ!« je
zdihnil.
Prijatelja sta ga razumeva-
)če pogledala, Ja, z ženska-
li je res križ. Mihec je pomi-
lil, da še ni pospravil poste-
e in tudi krompir mora še
kuhati! Kaj pa ženske vedo
modrostih vojskovanja in o
kovnostih zapuščenega
kladiščal Ampak zdaj ni bi-
3 časa za to.
Marko je že stopil na od-
luženo gajbico in slovesno
iznanil:
»Predlagam, da se Mihec,
Jlaž, Flik in jaz nemudoma
beremo na izrednem se-
tanku, ker se moramo pogo-
'oriti o neki pomembni stva-
i.« In je pomembno pogle-
lal okrog sebe.
Mihec in Blaž sta poslušno
edla k Marku, Flik pa je sa-
no pomahal z repom in mu
!e na misel ni prišlo, da bi
:apustil kot v katerem se je
idobno zleknil.
»Predlagam dnevni red,«
e uradno začel Marko.
»Prvič: sprememba načrta
laše aktivnosti. Drugič: raz-
lo. Prosim, da z dvigom rok
jotrdite dnevni red.«
Kar je res, je res. Nihče od
rojice - da o Fliku sploh ne
jovonmo, ni znal tako ime-
utno voditi sestankov kot
^arko. Videlo se je, da je
imel funkcijo v pionirski
skupnosti.
Mihec, Marko in Blaž so
dvignili roke.
»Kdo je proti?«
Nihče se ni zganil.
»Dnevni red je sprejet s
tremi glasovi, eden (to je bil
Flik, ki mu je bilo očitno
vseeno) pa se je vzdržal,« je
oznanil Marko. Potem je za-
čel:
»Torej,« je rekel in malce
počakal, da bi globoko zajel
sapo. Napetost v temačnem
prostoru je postala tako veli-
ka, da si se jo skorajda dota-
knil, če si iztegnil roko. »Ra-
zmišljal sem o delovanju na-
še skupine in ugotovil na-
slednje: zelo je konzervno!«
»Konzervno?« sta v en glas
vzkliknila Mihec in Blaž.
»Konzervno, ja,« je nestrp-
no odvrnil Marko in važno
dodal: »To pomeni - nazad-
njaško!«
Aaaaaa?
Mihec in Blaž sta skoraj
izbuljila oči. Še na misel jima
ni prišlo, da bi bili nazadnja-
ški ali konzervni ali kako že
temu pravi Marko. Saj so se
vendar tako imenitno imeli!
Ravnokar so izpopolnili oro-
žarno, izdelali so obrambni
načrt za svojo trdnjavo, koli-
ko ur so se zabavali ob frca-
nju frnikol... In zdaj pride
Marko in pravi: Konzervno!
»Vse to kar smo počeli do
zdaj, so igre za štiriletne do-
jenčke,« je nadaljeval
Marko.
»Za dojenčke!« Zdaj sta bi-
la Mihec in Blaž že skoraj
jezna. Rada bi videla kateri
dojenček bi se plazil po teh
koprivah, skakal po strehi in
prenašal težke rane (se pravi,
praske) iz številnih borb na
dvorišču. Kateri dojenček bi
si upal sam z eno samo pu-
ško naskočiti trumo sovraž-
nih vojakov ah podivjanih
Indijancev ali viteško konje-
nico. Le kateri?
Toda Marko je mirno go-
voril dalje:
»Vse te izmišljene igrice,
ki smo se jih šli do zdaj, vse
to je za staro šaro. Mi, prijate-
lji, moramo v korak s časom.
Prihaja nova doba, ki jo mo-
ramo ujeti, preden nas prehi-
ti. To pomeni, da moramo
nemudoma nekaj spreme-
niti.«
In potem je spet pridržal
sapo, pogledal Mihca in Bla-
ža, ki sta začudeno gledala,
nato pa zmagoslavno izstre-
lil:
»Predlagam, da razmisli-
mo o nakupu novega raču-
nalnika!«
Mihec in Blaž nista vedela
ali sanjata ali pa se je Marku
zmčšalo. Nakup računalni-
ka! Ne, Marko gotovo ni pri
pravi!
»Nooo??!« je z žareči m
obrazom vprašal Marko.
»Računalnika?« sta neje-
verno zamrmrala Mihec in
Blaž.
»2e vidim, da vama mo-
ram podrobneje razložiti,« se
je napihnil Marko. »V času,
ko ljudje osvajajo zvezde, ko
znanstveniki odkrivajo
osupljive novosti, ko pozna-
mo jedrsko orožje, v tem ča-
su se ne moremo več iti ne-
kih otročjih, namišljenih
igric«
Mihec in Blaž sta še kar
strmela. Od kod nenadoma
Marku vse te učene besede?
Saj se sliši kot da bi govoril
kakšen državnik na televi-
ziji.
»Ali se vama sploh sanja,
kaj vse danes ustvarja člo-
veštvo s svojim umom?«
Ne, o tom se Mihcu in Bla-
žu res ni kaj prida sanjalo.
»Cas je, da tudi mi začne-
mo razmišljati o bolj pamet-
nih in bolj pomembnih re-
čeh. Ce pa hočemo biti kos
napredku, potrebujemo ra-
čunalnik! Računalnik, dragi
moji, je danes nujen pripo-
moček vsakega ustvarjalne-
ga človeka.«
Vse to je bilo za Mihca in
Blaža preveč. Sploh nista ve-
dela, kaj naj rečeta. Končno
se je Mihec le toliko zbral, da
je lahko vprašal:
»Kaj bomo pa sploh počeli
z računalnikom?«
»Kaj! Se vprašaš!« je vzkli-
knil Marko. »Z računalni-
kom lahko delaš čudeže, o
katerih se ti še sanja ne. Vanj
lahko spraviš miljone podat-
kov, ki jih računalnik v HI-
PU spet izbrska na dan, ko
jih potrebuješ.«
»Ali lahko vanj spraviš tu-
di frnikole?« je vprašal Blaž,
ki se je neprestano bal, da
mu ne bi kdo izmaknil nje-
govih steklenih kroglic.
»Neumnost, pa frnikole!«
se je razjezil Marko. »Ali
sploh razumeš, kaj ti pripo-
vedujem?«
»Ali zna računalnik po-
spraviti posteljo ali skuhati
krompir?« se je zanimal Mi-
hec.
»Bedaka! Bedaka!« je vpil
Marko ves razkačen. »Raču-
nalnik ni nobena igrača za
otroke in tudi ne kakšna go-
spodinjska pomočnica. To je
naprava za inteligentna bitja.
Razumeta? Inteligentna bit-
ja!« Potem je mirno dodal:
»In mi menda smo inteli-
gentna bitja?« je vprašal s
povdarkom.
No ja, tega Mihec in Blaž
nista hotela zanikati, čeprav
nista bila čisto prepričana...
Pionirli tottHiraflralo
Tako. Pa so se začele počitnice in brezkrbno žviljenje, kakršnega je v svoj objektiv lepo
ujel Peter Kugler, ki je skozi šolsko leto sicer obiskoval foto krožek v Pionirskem domu v
Celju. Ker je Peter uporabil daljši čas snemanja ima na posnetku "^^^^tere prijatelje
neostre, kar pa ne moti. Nasprotno, fotografijo naredi razgibano, kar je bil tudi metrov
namen in takšnih si še želimo. Fotolik pa nagrajuje prav v se, ki bodo imeli v naSi ruDiiKi
objavljeno fotografijo.
Komisija za delovna razmerja pri
OGP »REMONT« Celje, Oblakova
32....._________________________............^.......
vabi
k sodelovanju in objavlja prosta dela, oziroma
naloge:
1. Mizar (1 KV delavec)
pogoj: končana ustrezna poklicna šola
2. Ključavničar (1 KV delavec)
pogoj: končana ustrezna poklicna šola, zaželene
delovne izkušnje
3. Več zidarjev in tesarjev (KV in
PU)
pogoj: končana ustrezna poklicna šola, ali vsaj priu-
čitev v stroki
4. Več slikopleskarjev (KV in PU)
pogoj: končana poklicna šola, oziroma priučitev
5. Več gradbenih delavcev (NK)
pogoj starost nad 15 let, fizična in zdravstvena spo-
sobnost
Delo so sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim
ča-juni in s pogojem 3-mesečnega poskusnega dela
S stanovanji ne razpolagamo!
Prijave sprejema kadrovska služba do zasedbe ome-
njenih opravil.
KS ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI
razpisije
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostjo
TAJNIKA SAMOUPRAVNIH
ORGANOV KS ŠMARTNO V ROŽNI
DOLINI
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po zakonu
izpolnjevati še naslednje pogoje:
- 3 leta delovnih izkušenj
- poznavanje delovnega področja krajevne samo-
uprave in dela na področju SLO in DS
- družbeno politična razgledanost in aktiven odnos
do uveljavljanja načel samoupravljanja
- ustvarjalnost in organizacijske sposobnosti ter
sposobnost dela z ljudmi
- izbrani kandidat bo za opravljanje razpisnih del in
nalog imenovan za 4 leta (reelekcija) z možnostjo
ponovnega imenovanja
- nastop dela in nalog s 1. 9. 1984 ali po dogovoru
- poskusna doba traja 3 mesece
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi-
dati pošljejo na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST
ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI v 15 dneh po objavi
razpisa.
O izbiri borilo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po
odločitvi pristojne komisije.
Skupščina občine
Šmarje pri Jelšah
ODDELEK ZA OBČO UPRAVO
Na podlagi 38. člena zakona o delovnih razmerjih
in 43. člena Pravilnika o delovnih razmerjih
delavcev delovne skupnosti upravnih organov in
delavcev strokovnih služb občinske skupščine m
izvršnega sveta skupščine občine Šmarje pri Jelšah
objavljamo
dela in naloge pripravnika v
analitsko-planski službi komiteja za
družbeno planiranje in
gospodarstvo
Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenitev
delovnega razmerja izpolnjevati še pogo), da ima
- končano višjo ali visoko izobrazbo ekonomske
smeri
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Ponudt>e z dokazili o izpolnjevanju pogojev spreje-
ma kadrovska služba SOb Šmarje pri Jelšah 15 dni
po objavi
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po
izteku roka za prijavo
20. STRAN - NOVI TEDNIK
5. JUUJ 19i
K|e lo Tovornik?
Matjaž Tovornik je član
Košarkarskega kluba Libe-
la, pa čeprav v Delu še ve-
dno piše, da je član Olimpi-
je oz. naj bi jo okrepil! Ko se
je vrnil z Japonske je treni-
ral z Libelo, v tem mesecu
pa ima ekipa odmor. Med
tem je prišlo do raznih se-
stankov med ljubljansko
Olimpijo in celjsko Libelo.
Prvi je bil celo pri sekretar-
ju CK ZKS Mihi Ravniku,
kjer je bil po besedah pod-
predsednika skupščine
TKS Slovenije Bojana Pla-
ninska dogovorjeno, naj se
kluba o nadaljnem sodelo-
vanju oz. prestopu Tovorni-
ka sama pogovorita. Do
takšnega sestanka je prišlo
na Trojanah. Olimpija želi
Tovornika zaradi vrnitve v
prvo zvezno ligo, Libela pa,
da bi ostala v prvi B zvezni
ligi.
Vse skupaj že meji na far-
so, kjer je brez potrebe izpo-
stavljen mlad in perspekti-
ven igralec Tovornik. Ob
tem so še druge težave, ki pa
jih v klubu na vse načine po-
skušajo skriti, medtem ko po
mestu kroži vse več govoric.
Sami smo iskali informacije
pri dveh vplivnih možeh,
predsedniku kluba Planincu
in podpredsedniku republi-
ške TKS Slovenije Planin-
šku. Prvi se je vrnil s poti in
o vsem ne ve kaj dosti, dru-
gemu pa gre takšno pisanje
in govorjenje že rahlo na živ-
ce. Nam tudi! Predlog je bil,
da poiščemo Tovornika, ven-
dar ga kljub najboljši volji
nismo našli. V vso zadevo se
vpletajo tudi »ljubitelji« ko-
šarke s svojimi čudnimi ar-
gumetni. Naše stališče je
takšno, da bi klub MORAL
povedati jasno in točno, kaj
je s Tovornikom in sodelova-
njem z Olipijo, da bi enkrat
za vselej končali razne govo-
rice, ki samo škodujejo na-
daljnjemu razvoju celjske
košarke. In enkrat za vselej
je treba končati takšno »so-
delovanje« z Olimpijo, ki te-
melji na vsem drugem samo
na zdravih, športnih temeljih
ne.
TONE VRABL
Balinanje v 2aicu
Društvo invalidov občine Žalec je pripravilo področno tekmovanje v balinanju za Koroško,
Prekmurje in Štajersko. Sodelovalo je pet ekip. Velenjčani so bili drugi, Zalčani pa s prvo ekipo
tretji ter z drugo peti. Za prvo ekipo Žalca so nastopili Ivan Miklavčič, Srečko Brudilna, Franc
Kravanja, Franc Knafelc in Ivan Saksitno.
Za tekmovanje v balinanju v Žalcu v športnem centru so poskrbeli marljivi domači organiza-
torji, člani Društva invalidov, ki so pred tem pri ureditvi igrišč opravili več kot 1000 prostovoljnih
ur. TONE TAVCAR
Sindiicaini šport]
v iašici občini
s športnim plesom v zdra)
liški dvorani v Laškem so j
ključili sindikalne športi
igre za prejšnjo sezono. M<
člani je nastopilo 23 ekip, zm
gala je Pivovarna pred TI)
Upravnimi organi, predilni*
in Prevzgojnim domom Rad
če, med ženskami OŠ Primi
Tioibar pred Zdravstvenim (j
mom. Samoupravno interesi
skupnostjo. Upravnimi orga
in Tovarno papirja Radeče t
v skupni uvrstitvi med 28 eltj
pami Pivovarna Laško pre«
Upravnimi organi Laško, Tiit
Laško, OS Primož Trubar
ško. Tovarno papirja Lašlta
itd. i
Nastopili so v devetih šport,
nih panogah. Najmanj zanima
nja je za kros in atletiko, za ti
tudi ti dve disciplini izpuščaje
iz programa. Razveseljiv je na
predek pri udeležbi iz manjših
delovnih organizacij, težave p;
so še pri krajevnih skupnostih
kjer primanjkuje tudi ljudi, li
bi animirali krajane za športno
rekreacijo. Strokovni sodela
vec TKS Laško in sekretai
ZTKO Laško, Lojze Rozman
pa je povedal, da so veseli nad
razmahom športa v delovnih
organizacijah, težave na dru
gih področjih pa bodo posku-
šali v prihodnje odpraviti. Vst
manj je enodnevnih tekmo
vanj, v ospredje pa silijo liga
ška tekmovanja.
T. VRABL
Coliski hokel na razpotiu?
Hokejska sezona na ledu
se bo tudi letos pričela zelo'
zgodaj. Že prve dni septem-
bra bi morali biti vsi igralci
na ledu, kajti 13. oktobra se
prične prvenstvo v prvi ligi
in celjska Cinkarna se bo v
1. kolu pomerila doma z
Olimpijo iz Ljubljane. V ligi
tudi letos igra osem ekip.
To so Olimpija, Jesenice,
Kranjska Gora, Bled in Voj-
vodina (kot novinca) ter
Medveščak, Crvena zvezda
in Cinkarna.
V tekmovalnem sistemu ni
sprememb. Po dvokrožnem
prvem delu se bodo prve šti-
ri ekipe pomerile za uvrsti-
tev od 1. do 4. mesta, pre-
ostale pa za mesta od 5. do 8.
Te dni so prekinili letne
priprave pri HDK Celje. Tre-
ner Tomaž Lepša je po 45
dneh treninga dal igralcem
odmor. Ponovno se bodo
zbrali 20. julija. Toda igral-
cev je malo. Po odhodu Les-
jaka in Bratca bodo letos ne-
hali igrati-še Filipovič, Ver-
tovšek, Zorko, in morda še
kdo. Torej ostane vse na ra-
menih mladih. Teh pa je ma-
lo. In vprašanje je, če bodo
lahko prenesli vse breme
težkih srečanj v prvi ligi.
Poleg igralskega kadra pa
pesti HDK Cinkarno še po-
manjkanje opreme. Te ni.
Potrebno bo nabaviti novo
»rolbo«, stroj za čiščenje le-
du. Se in še je problemov, ki
jih bodo morali rešiti v teh
poletnih dneh. Jeseni se bo
lahko rešilo bore malo. Za
dober start v ligi bo potrebna
tudi kakšna turneja, pa tudi
vprašanje trenerja je odprto,
kajti Tomaž Lepša ima dogo-
vor samo do konca septem-
bra. Ta trener pa bo vseka-
kor delal le, če bo imel do-
volj igralcev in to dobrih in
nadarjenih ter voljnih dela.
Je torej celjski hokej na raz-
potju?
J. KUZMA
II. kriterll v kolesarstvu
v nedeljo, 8. julija, bo kole-
sarski klub Merx Celje pri-
pravil n. kriterij v kolesar-
stvu na katerega so vabljeni
kolesarji slovenskih in hrva-
ških klubov. Tekmovanje se
bo začelo ob 8. %iri zjutraj in bo
trajalo vse do 14. ure po posa-
meznih kategorijah. Krog pro-
ge je dolg 2400 metrov, start in
cilj pa bosta na širokem cest-
nem delu Kersnikove ulice v
Novi vasi. Tekmovalci se bodo
pomerili v 17 kategorijah od
pionirjev do veteranov.
Drugo zanimivo tekmovanje
pa pripravlja KK Merx tudi 15.
julija in sicer memorialno dir-
ko Vita Vitanca iz Lipe v Sto-
rah na Svetino. Pionirji bodo
vozili štiri kilometre, ostali do
vrha. Start bo ob 8. uri, pokal
(prehodni) pa podeljuje druži-
na pokojnega Vita Vitanca. To
je izključno društveno tekmo-
vanje, medtem ko na nedelj-
skem II. kriteriju pričakujejo
tudi udeležbo vsaj enega jugo-
slovanskega olimpijca ter
vrsto drugih odličnih kolesar-
jev.
T. VRABL
MIha Bojovič prispeval k zmagi
v soboto so končali medrepubliško ligo v malem nogometu,
v kateri sodelujejo z našega območja nogometaši Penala in
Aera iz Celja ter Gorica iz Titovega Velenja.
V zadnjem kolu je ekipa Aera doma izgubila proti Bohovi
(Hoče) 1:4. Edini zadetek je dosegel Videnšek. Več uspeha so
imeli igralci Penala, ki so bili okrepljeni z Miho Bojovičem, ki se'
je vrnil iz Zvezne republike Nemčije in premagali ljubljansko
ekipo Etektro Rogič 6:2. Strelci: Miha Bojovič, Koren, Štancer
in Naprudnik po enkrat, ter Vlado Bojovič dvakrat.
Mednarodni turnir v Laškem
Rokometni klub Laško je ob praznovanju občinskega praz-i
nika pripravil mednarodni turnir na katerem so sodelovali
rokometaši Bauxita iz Topolca na Madžarskem, Trim team in
gostitelji.
Zmagali so Madžari, ki so premagali Laško 26:14 in Trim team
21:16. V borbi za drugo mesto je Laško premagalo Trim team
21:20. Uspešno so sodili Bojadjijevski iz Celja, Lampre iz Pe-
trovč in dr. Sendt in Somlai iz Szombathelyja. Pri ekipi Laškega
sta bila najboljša igralca Lesjak z desetimi in Lapornik s 14
zadetki, pri Trim teamu pa Metličar.
J. K.
NA KRATKO
Nooomet v Vrbju
Veterani Partizana Vrbje so v
prijateljski tekmi premagali s
5:2 ekipo TEKO iz Celja.
joZe grobelnik
MuroelJ prvi na Soči
Na kajakaški tekmi Voiarji-
-Most na Soči so nastopili tudi
trije predstavniki kajakaškega
kluba Nivo Celje. Med 72 posad-
kami je zmagal Matjaž Murgelj,
tretji je bil Matevž Kovačič, med
mladinci pa je bil Zdravko Seni-
čar drugi.
DUSAN KONDA
Hdiia Kavka in
Slavko Frece
259 Okoli 300 občanov je
nastopilo na odprtem pr-
venstvu Celja v streljanju z
MK puško na Gričku v orga-
nizaciji SD Celje ter v poča-
stitev občinskega praznika.
Pravico nastopa v finalu so
si priborili vsi tisti, ki so na-
streljali 80 krogov od 100
možnih pri moških in 65 pri
ženskah. Rezultati moški:
Slavko Frece 89, Viktor Pov-
še 87, Rado Seničar 87, Franc
Kegu 87, Robi Teržan 87, Mi-
ran Klemenčič 85, Anton To-
man 83, Martin Lah 82, Bo-
jan Znidar 82, Ivan Cretnik
81 krogov itd. Ženske: Lidija
Kavka 78, Fani Klokočovnik
77, Slavica Seršen 62, Ja-
sminka Gajšek 62 krogov
itd.
Odlični rezuNaU v
Ročici pri iJiSkom
v Rečici pri Laškem so se
zbrali domala vsi najboljši slo-
venski strelci ter se pomerili na
odprtem prvenstvu, ki ga je zno-
va odlično organizirala domača
strelska družina Dušan Poženel.
Najboljši je bil dvakratni udele-
ženec olimpijskih iger v Mon-
trealu in Moskvi Franc Peternel
st., ki je zmagal s hitrostrelno pi-
štolo s 595 krogi, kar je celo bolje
od veljavnega državnega rekorda
s pištolo standard. S pištolo
»drulov« je zmagal Velenjčan
Lojze Trstenjak pred domači-
nom Vinkom Lavrincem. Z ma-
lokalibrsko puško so ekipno
zmagali Celjani, Kovinar Store je
bil četrti, Žalec pa peti. Med po-
samezniki je bil Tone Jager dru-
gi, Justin Smrkolj iz Žalca pa
tretji.
TJ.
Mlado Sahistke v
2alcu
v hotelu Golding Rubin v Žal-
cu se je začelo 10. republiško pr-
venstvo mladink v šahu, ki ga
organizira SK Žalec. Nastopa 12
šahistk: Metka Kožar iz Šmarja
pri Jelšah, Tanja Dimec iz Rad-
gone, Narcisa Mihevc iz Maribo-
ra, Bojana Dolar iz Žalca, Suzana
Urisek iz Žalca, Helena Vrenčur
iz Ivančne Gorice, Irena Ravnik
iz Jesenic, Brigita Cavužič iz Ra-
denske, Tanja Razinger iz Murke
Lesce, Simona Bezgovšek iz Žal-
ca, Anica Cebular iz Šmarja pri
Jelšah in Tina Kosec iz Maribora.
Po treh kolih vodi Jana Dimec
Radgona s tremi točkami, pet
tekmovalk s celjskega območja
pa je osvojilo naslednje število
točk: Anica Cebular 2, Suzana
Urisek 1,5, Metka Kožar 0,5, Si-
mona Bezgovšek in Bojana Do-
lar pa sta zaenkrat še brez točk.
Sporbie priroditvo za
praznik
Ob rudarskem prazniku, 3. ju-
liju, so v Titovem Velenju pri-
pravili več športnih prireditev.
Nogometaši velenjskega Rudar-
ja so na domačem igrišču izgu-
bili s Šmartnim 3:5, rokometaši-
ce Velenja pa so premagale
Šmartno 25:11.
Za pokal »rudarska svetilka« v
kotalkanju so se pomerili v Ce-
lju, ker je bilo neurje v Titovem
Velenju. Ekipno so bili organiza-
torji Rudar Titovo Velenje drugi.
Cinkarna Celje sedma, med po-
samezniki pa je zmagala z našega
območja samo Voduškova Cin-
karna Celje.
TV
Celjani ponovno
uspešni
Člani društva za borilne vešči-
ne Slavko Slander so sodelovali
na prvenstvu Jugoslavije v semi
contactu na Rijeki ter osvojili na-
slednja mesta: v kategoriji do
74 kg 2. Hasan Ibrič, 3. Andrej
Kovačič in do 79 kg 1. Zeljko
Dragoslavac, 3. Boštjan Kranjec
in 5. Branko Cretnik.         ,
Nov uspeh Kladivarja
Nogometaši Kladivarja so do-
segli nov uspeh. Gostovali so v
Bosni in Hercegovini pri mladin-
skem športnem klubu Mrakovi-
ca iz Kozaruše. Na programu je
bil četrti turnir Bratstva in enot-
nosti na katerem so sodelovali še
igralci Feška iz Feričancev in Pa-
puk iz Slavonske Orahovice."
Po trikratnem uspehu Feška
so letos prvič zmagali igralci Kla-
divarja, ki so v polfinalu prema-
gali Fešk 6:0 in v finalu Papuk
3:0. Celjani so imeli uspeh tudi
med posamezniki. Za najboljše-
ga igralca je bil proglašen Zlatko
Koren ter za najboljšega vratarja
Milan Tasič.
J. K.
Sesti turnir Bervarlu
in Štuciu
Na šestem hitropoteznem tur-
nirju v celjskem šahovskem
klubu sta imela največ uspeha
Božo Štucl in Jano Bervar, ki
sta zbrala 8 in pol točke, sledijo
Crepan 8, Pertinač 7,5, Maučič
5,5 Cverlin 4,5 in Kubenšek 4 toč-
ke itd.
Po šestih turnirjih vodi Stucl s
34. točkami pred Crepanom 28,
Pertinačem 25, Bervai-jem 24,
Cverlinom 9, Zalokarjem 6, Bri-
novcem, Pešcem in Maučičem 5
točk itd.
Naslednji turnir bo v mesecu
septembru.
Uspeli na vikend
turnirju Celjskl mojsterskl
kandidat Božo Štucl izkoristi
vsako priložnost, da nastopa
med najboljšimi šahisti Slove-
nije. Tako je sodeloval na vikend
turnirju v Ljubljani in med naj-
boljšimi slovenskimi šahisti
osvojil zelo dobro peto mesto.
J. K.
Odprto prvenstvo
Celja
Teniška sekcija pri HDK Cin-
karna Celje je priredila odprto
prvenstvo ob praznovanju ob-
činskega praznika. Sodelovalo
je 28 članov iz vseh slovenskih
središč. Zmagal je mariborski
igralec Večaj, ki je v finalu pre-
magal Furlana iz Celja 6:1 in 6:0.
Solidni podmladek
Mladi celjski teniški igralci
vse bolj in bolj prodirajo v vrh
slovenskega tenisa. Seveda v
svojih starostnih kategorijah. Ta-
ko je komaj 12 letna Urška Trav-
ner osvojila drugo mesto med
mladinkami do 16 let na republi-
škem prvenstvu v Mariboru, Su-
zi Keršinar pa je prišla na istem
tekmovanju do četrtfinala.
Trije mladi igralci Andrej Trav-
ner (do 12 let), Rok Veber (14 let)
in Boštjan Dimitrijevič (16 let) pa
so si na preglednih turnirjih po
Sloveniji priborili mesto med
najboljšo četvorko in bodo sedaj
povabljeni na skupne priprave
kandidatov za republiško repre-
zentanco. Priprave bodo v Mari-
boru in Portorožu.
J. KUZMA
AlpInisUčni koUček
KLEK - privlačna in markant-
na gora nad Ogolinom v Hrvat-
ski, že dolgo časa privablja tako
planince kot alpiniste. 9. in 10.
tega meseca je skupina plezalcev
iz AQ Celje plezala v plezalsko
izredno zanimivi steni Kleka.
Plezali so smeri različnih težav-
nostnih stopenj in sicer: Omla-
dinska (ocena III) - Kramer Ire-
na in Knez Franček (AO Impol),
HPD (ocena III) - Srabotnik An-
drej in Kramer Irena, Dragmano-
va (ocena V) Knez in Srabotnik,
Poluprvenstvena (III) Kramer in
Knez, Smer za gitaro (IV a) Kra-
mer in Knez, Zoharjev steber
(VI) Zupan Jože in Srabotnik
Andrej, ista plezalca sta preple-
zala še Jugoistočno glavo (VI).
Naveza Knez in Srabotnik je pre-
plezala tudi prvenstveno smer -
katero sta poimenovala PUHLI
BUHT'L. Plezala sta jo 3 ure, oce-
nila pa s V. težavnostno stopnjo.
Isti konec tedna sta Canžek
Franc in Romih (AO Impol) ple-
zala v Raduhi. Stena Raduhe je v
začetku letne plezalne sezone
prav primerna za nabiranje ple-
zalnih izkušenj. Smeri so kratke
in vseh težavnostnih stopenj.
Plezalci lahko v kratkem času
preplezajo več smeri in se tako
pripravljajo za daljše vzpone.
Plezalca sta opravila tele ponovi-
tve: smer »ZZ« (Ocena IV) smer
Plate (IV), Kovačeva VI m De-
sno od Plat (VI). Prav tako je v
Raduhi plezal Pepevnik Aco, ki
ie s soplezalcema ponovil smeri
»DD« (VI) in Steber Raduhe
(V-f-).   '
13. 6. je mladi pripravnik Matej
Banič v solo vzponu ponovil Ru-
meno zajedo v Koglu. Smer je
ocenjena s VI in Matej jo je v
glavnem ponovil prosto. 16. 6. je
s soplezalcema iz Ljubljane pre
plezal Sarino poč (VI) in Desno
(V) v steni Dedca nad Korošico
21. 6. je še enkrat plezal v Koglu
S soRlezalcem in AAO je prosto
ponovil Direktno varianto Kra-
merjeve in jo nadaljeval po Ka-
mniški.
26. 5. sta Bojan Srot in Andrej
Banič sodelovala Pri akciji čišče
nja tabora v Paklenici, ki jo je
organizirala Planinska zveza Slo-
venije. V preostalem času sta po-
novila Zgrešeno in Domžalsko
smer ter Celjski steber. Istega
dne so v Dedcu nad Korošico
Andrej Palir, Uršičeva (AO Im-
pol) in Zorič (AO Kozjak) ponovi-
li Sarino poč (ocena VI). Spomin;
sko smer Geršak-Grčar v Vežici
(ocena V) je preplezal Andrej Pa-
lir s soplezalcem.
2. 6. je naveza Dušan Golo-
b-Robi Sopin preplezala Igliče-
vo smer v Mali Rinki, pri čemer
sta plezalca imela nemalo težav z
mokro skalo, saj je voda v spod'
njem delu tekla kar v potokih
Jože Zupan in Robi Sopin st^
naslednjega dne ponovila. Di
rektno v Mrzli gori, Slavko Can-
kar, Boris Rojšter in Janez Boš'
njak pa so preplezali Steber St^'
ierske Rinke. cM
JUUJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 21
NOČNE
CVETKE
■ • Prejšnji torek zvečer
'e imel svojo predstavo na
stari avtobusni postaji Al-
bin K. Ves čas »nastopa« ni
imel treme, saj mu je dajal
korajžo popiti alkohol, za
honorar pa so poskrbeli mi-
ličniki, ki so mu zagotovili
zastoj n prenočišče v pro-
storih za treznenje.
• V sredo popoldne je
na vrtu pivnice »Koper«
razgrajal in razbijal kozarce
Stane R. iz Celja. Stane se
je nekoliko ustrašil milični-
kov in je po njihovem opo-
zorilu obmiroval, kljub te-
mu pa mu obisk pri sodni-
ku za prekrške ne uide.
• Doslej še neznani sto-
rilec je v nedeljo zvečer vlo-
mil v osebni avtomobil
Draga M. v Storah. Vse ka-
že, da vlomilec veliko potu-
je s svojim avtomobilom,
saj je ukradel le bencinske
bone in 15 litrov bencina.
• V nedeljo zvečer pa je
neznanec vlomil v garažo v
Storah last Ivana K. Vlomi-
lec je odnesel tri kolesa od
osebnega avtomobila in za-
vorne bobne, ročko pa si je
napolnil z bencinom. Pri
današnjih cenah je bil vlo-
milcev plen že kar dober,
kaže pa, da se ne bo dolgo
veselil, saj so mu miličniki
že za petami.
S. S.
Pritožbe na sodbo
Na sodbo, ki jo je sodišče v
Radovljici izreklo 9. maja le-
tos trem udeležencem prete-
pa na Dečkovi cesti v Celju,
so se pritožili vsi trije obdol-
ženci, ki jih je senat spoznal
za krive. Za Samca in Bojo-
viča sta pritožbi vložila nju-
na odvetnika, pritožbo pa je
vložila tudi mati Draga Fer-
ša, medtem ko je njegova
odvetnica dobila prepis sod-
be kasneje in v tem primeru
še ni pretekel rok za pri-
tožbo.
Kot smo poročali, je pet-
članski senat radovljiškega
sodišča vsem trem sodil za
pretep na Dečkovi cesti v
Celju, v katerem je umrl voz-,
nik tovornjaka Anton Kušar.
Senat je Samca obsodil na
štiri leta in šest mesecev za-
pora in štel za dokaz^ano, da
je zadal odločilen udarec (z
brco v brado) vozniku tovor-
njaka. Draga Ferša so obso-
dili na tri leta in šest mese-
cev zapora, senat pa je menil,
da je obdolženec nedvomno
prispeval h končni posledici
in je tudi zbil na tla Kušarja.
Vlada Bojoviča so obsodili
na leto dni in dva meseca za-
pora. Menili so, da se je zave-
dal dogajanja in čeprav v
pretepu fizično ni sodeloval,
je pokazal določeno stopnjo
agresivnosti.
O pritožbah bo razpravlja-
lo in odločalo višje sodišče.
S. S.
Seznam gollufU se dallSa
Poročali smo že o mladem, komaj 19-letnem goljufu Borisu
Ferenčaku iz Šentjurja, ki mu je nasedlo precej lahkovernih
občanov. Od njih je zvabil za več kot milijon dinarjev gotovine,
vse pa kaže, da seznam ogoljufanih še ni dokončen, saj na
postaje milice še vedno prihajajo prijave občanov, ki jih je
Ferenčak ogoljufal. Na celjski Postaji milice so zadnjo tako
prijavo dobili prejšnji teden, ko je Branko V. prijavil Ferenčaka,
da ga je ogoljufal za 3000 dinarjev. Ferenčak mu je obljubil, da
mu bo za ta denar prinesel drsalke iz tujine, končalo pa se je tako
kot ob vseh podobnih Ferenčakovih obljubah: Branko ni dobil
ne drsalk ne svojega denarja.
Ker miličniki sumijo, da je še nekaj takih občanov, ki jih je
Ferenčak ogoljufal, prosijo, da to prijavijo najbližji postaji milice
ali pa celjski Upravi za notranje zadeve.
S. S.
Zgorelo
gospodarsko
poslopje
Prejšnji četrtek je zagorelo
gospodarsko poslopje last Iva-
na Krajnca v Dobriču pri Pol-
zeli. Zgorel je leseni del po-
slopja v velikosti 15 krat 6 me-
trov, poleg tega pa še 10 ton
sena, 10 kubičnih metrov reza-
nega lesa, sedem zajcev, hišni
pes in več mehanizacije. Požar
je gasilo 30 gasilcev iz Andra-
ža, 2alca in Šempetra, škodo
pa so ocenili na 3 milijone di-
narjev.
Veliko ranjenih
V soboto, nekaj po polnoči je iz
Arje vasi proti Titovemu Velenju
vozil z osebnim avtomobilom 32-
letni Ilija Topič iz Velike Pireši-
ce. V blagem desnem ovinku je
zapeljal v levo in trčil v osebni
avtomobil, ki ga je takrat iz na-
sprotne smeri pripeljal 32-letni
Marjan Matijevič iz Titovega Ve-
lenja. V nesreči sta se huje ranila
oba voznika, Topičev sopotnik
Rajko Nurdžič in Matijevičeva
hčerka Mojca, lažje pa njegoVa
žena Milojka in hčerka Spela.
Vse ranjene so odpeljali v celjsko
bolnišnico.
Umrla za
posledicami nesreče
v celjski bolnišnici je v petek
zjutraj umrla 25-letna Regina
Pirš iz Arclina, ki se je huje ranila
17. junija kot sopotnica na mo-
torju, ki ga je vozil 22-letni Vito-
mir Slapnik iz Celja. Motorist se
je v križišču z lokalno cesto za
Braslovče zaradi prehitre vožnje
in nepravilnega prehitevanja za-
letel v osebni avtomobil, ki ga je
vozil Rudolf Zadobovšek iz Tr-
nave pri Žalcu.
Nepazljivost na
»Slovenki«
Po cesti rezervirani za motorna
vozila je vozil iz smeri Celja proti
^vlariboru    voznik    tovornjaka
Štefan smej, 33, iz Kobnja
pri Lendavi. V Pletovarju je na
voznem pasu za počasna vozila
dohitel tovorni avtomobil s pri-
klopnikom, ki ga je vozil FRANC
CREP, 34, iz Strmca in ker je bil
nepazljiv in ker je vozil hitreje
kot vozilo pred njim, se je zaletel
v zadnji del prikolice. Voznik
Smej in njegov sopotnik KAREL
KOMOCAR iz Cerknice sta se
huje ranila, na vozilih pa je škode
za milijon dinarjev.
Nepravilno
prehitevanje
Voznik osebnega avtomobila
JURIJ KOKLiC, 37, iz Stor, ki je
vozil proti Ljubljani, je v Prekopi
dohitel tovornjak, ki ga je vozil
ZDRAVKO SESEL, 32, iz Veli-
kega Vrha. Koklič je pričel prehi-
tevati tovorni avtomobil v tre-
nutku, ko je le-ta zavijal v levo na
stransko cesto. Prišlo je do trče-
nja, pri čemer je osebni avto od-
bilo s ceste in je trčil še v drog
električne napeljave. Voznik Ko-
klič in njegova 10-letna hčerka
sta lažje ranjena, huje ranjena pa
je voznikova žena Leopoldina.
Dva udara strele
v petek zvečer se je na Cehskem razbesnela nevihta, zabeležili
ja so tudi dva udara strele. Že nekaj po 18. uri je strela udarila v
eseno hišico v taborniškem naselju v Kokarjih. Hišica, last
Društva tabornikov II. odreda iz Celja je pogorela do tal, tako da
e za 70.000 dinarjev škode. K sreči v njej ni bilo tabornikov, tako
la ni bil nihče ranjen.
Nekaj kasneje pa je strela udarila v cerkev Svetega Egidija v
Srečah, ki je tudi spomeniško zaščitena. Vcerkvi je bil tedaj
/erski obred, ki mu je prisostvovalo približno 60 občanov, udar
strele pa je povzročil precej strahu in tudi posledice: v bolniš-
lico so morali odpeljati tri otroke in eno žensko, župniku pa so
ahko nudili zdravniško pomoč kar na kraju nesreče.
Velika je tudi materialna škoda, ki jo bodo ocenjevah strokov-
njaki celjskega Zavoda za spomeniško varstvo. Uničena je na-
■nreč vsa električna napeljava, precej pa so poškodovani tudi
Dltarji in kipci na njih.
S. S.
PRAVNIKI ZA BRALCE
Politična in samoupravna
odgovornost
V zadnjem obdobju se ob težavah v gospodarskih in
splošnih družbenih odnosih vedno pogosteje sprašu-
jemo, kje so osnovni problemi, da se nam nekateri cilji
in naloge ne uresničujejo tako, kot srno si v družbi
zastavili ali se o njih dogovorili.
Osnovno vprašanje, ki se zastavlja je - ali so problemi
v samih samoupravnih odnosih - ali pa je problem samo
v doslednjem uresničevanju samoupravljanja?
To je kompleksno in zelo zahtevno vprašanje na kate-
rega v kratko zelo težko odgovorimo, zato se želim osre-
dotočiti na eno od ključnih vprašanj za nadalji razvoj
samoupravljanja in samoupravnih odnosov, to je uresni-
čevanje odgovornosti.
O uresničevanju odgovornosti v zadnjem obdobju zelo
velik^o razpravljamo, vpletamo jo v vsa področja, s kate-
rimi urejamo medsebojne odnose v družbi, v OZD, v
odnosih med TOZD pri družbenem dogovarjanju in sa-
moupravnem sporazumevanju. Odgovornost in njegovo
uresničevanje je opredeljeno v vseh družbenih dokume-
nih, ki smo jih v zadnjem obdobju sprejeli, vse z name-
nom, da preko zaostrovanja odgovornosti dosežemo ci-
lje in uresničimo naloge, ki jih na teh nivojih opredelju-
jemo.
V odgovornosti na splošno govorimo veliko, zelo hitro
znamo oceniti neodgovorno obnašanje drugih, zelo ne-
kritični pa smo, ko je potrebno zagotavljati odgovoren
odnos do izpolnjevanja sprejetih obveznosti nas samih.
Odgovornost je ena najpomembnejših primerov v
vsaki organizirani družbi, temelj odnosov med delavci
in skupnostjo, pogoj in element enakosti in demokratič-
nosti. V naši družbi se odgovornost pojavlja kot - organ-
ski del Pravnega sistema oziroma celotne družbene ure-
ditve.
Pri opedeljevanju odgovornosti obstaja vrsta dilem in
nasprotnih mnenj, ki v boju proti neodgovornemu obna-
šanju še vedno niso prilagojena dejanskim odnosom in
niso v skladu s tistim, kar dejansko delamo in kako
delamo. Zato je posebej pomembno za nadaljni razvoj
našega .sistema krepitev in razdelava samoupravne in
politične odgovornosti vseh in vsakega posameznika v
OZD in celotni družbi.
Ta opredelitev izhaja iz temeljnih načel ustave, ki
poudarja, da so sredstva za proizvodnjo v družbeni last-
nini ter, da so združeni delavci pri uresničevanju svoje
družbene funkcije odgovorni drug drugemu in sociali-
stični skupnosti kot celoti. Tako je tudi elementarna
samoupravna pravica delavca, da dela z družbenimi
sredstvi nerazdružljiva z obveznostjo delavca, da v svo-
jem in skupnem interesu koristi ta sredstva kot mate-
rialno osnovo ter, da jo stalno obnavlja, povečuje in
izboljšuje ter vestno izpolnjuje svoje delavske obvezno-
sti.
Odgovornost delavcev v združenem delu je vzajemna,
3 tem, da se odgovornost opredeljuje kot odgovornost
enega proti drugim, v OZD pa tudi, da so delavci zdru-
ženi v TOZD odgovorni tudi kot kolektiv družbeni skup-
nosti.
Pri opredeljevanju odgovornosti se najpogosteje sre-
čujemo z vprašanji osebne in kolektivne odgovornosti,
politične in samoupravne odgovornosti ne nazadnje kaj
je z materialno odgovornostjo.
Ob teh ugotovitvah nekaj konkretnih opredelitev o
odgovornosti v TOZD.
Vsak delavec v TOZD nosi določeno odgovornost za
opravljanje samoupravljalske funkcije uresničevanje te
funkcije ima predvsem družbenopolitični karakter, zato
se proti delavcu, ki ne izvaja samoupravljalske funkcije
ne more podvzeti pravnih sankcij ali katerih drugih
ukrepov razen ukrepov javne kritike.
Povsem druga situacija je, če je delavec delegat v
delavskem svetu, član različnih izvršilnih organov ali
samoupravne delavske kontrole. V tem primeru je nje-
gova odgovornost mnogo večja. Takšen delavec - dele-
gat se lahko odpokliče ali zamenja, kar predstavlja
ukrep - sankcije za politično odgovornost.
Delegat v delavskem svetu je na primer osebno odgo-
voren delavcem, ki so ga izbrali. Poleg tega pa je celoten
delavski svet tudi kolektivno odgovoren za sprejete od-
ločitve delavcev. Tako se v delavskem svetu prepleta
osebna in kolektivna odgovornost.
Posebej moram opozoriti, da člani delavskega sveta in
izvršilnih organov poleg politične odgovornosti nosijo
tudi materialno odgovornost za nezakonite odločitve v
gospodarskem in finančnem poslovanju.
Individualni poslovodni organi ali kolegijski poslovo-
dni organi so za svoje delo odgovorni delavskemu svetu
in delavcem v OZD v kateri opravljajo svojo funkcijo.
S temi kratkimi ugotovitvami sem želel samo nakazati
nekatera vprašanja v zvezi z uresničevanjem odgovorno-
sti, ki vedno bolj postajajo bistven pogoj za uresničeva-
nje programa gospodarske stabilizacije in uspešno ure-
sničevanje družbenih ciljev, ki jih sprejemamo z različ-
nimi družbenimi dokumenti in usmeritvami vseh sub-
jektivnih sil naše družbe.
ALBIN COCEJ
Delovna organizacija
LIK »Savinja« Celje,
ki v sedmih temeljnih organizacijah in delovni skupnosti
Skupne službe v Celju, Šempetru v Savinjski dolini in
Ruju zaposluje 1140 delavcev in proizvaja:
- sestavljivo In kosovno pohištvo,
- furnir,
- parket,
- stenske obloge,
- ladijski pod,
- žagan les vseli drevesnih vrst
ter te izdelke uspešno prodaja v vseh ve<^ih trgovskih
centrih na domačem In tujem trgu (Amerika, Anglija,
Avstrija, Francija, Danska, švedska, vzhodno-evropske
države in države v razvoju), za nadaljnji razvoj obstoječih
In razvijanje novih proizvodnih In drugih programov, za
izboljšanje svojega notranjega poslovanja, raziskavo
domačega in tujih tržišč, za še uspešnejše plasiranje
svojih proizvodov, zlasti na konvertibilno tržišče, na
podlagi sklepov Delavskega sveta delovne organizacije
in komisije za delovna razmerja v delovni skupnosti
skupne službe,
vabi
k sodelovanju strokovno usposobljene sodelavce,
ustreznih delovnih Izkušenj, ki so pripravljeni prevzeti v
naši delovni organizaciji odgovorna dela In naloge:
1. POMOČNIK GUKVNEGA DIREKTORJA
ZA PROIZVODNO TEHNIČNO
PODROČJE (nI reelekcija)
Pogoji:
- visoka ali višješolska Izobrazba lesarske smeri
- do Stirl leta ustreznih delovnih Izkušenj
- aktivno znanje enega svetovnega Jezika
- poznavanje organizacije dela In poslovanja
- družbenopolitična razgledanost in uveljavljanje načel so-
cialističnega samoupravljanja
- kandidat mora predložiti program razvoja in predlog kon-
cepta o načinu realizacije programa
2. POMOČNIK GLAVNEGA DIREKTORJA
ZA KOMERCIALNO PODROČJE (ni
reelelccija)
Pogoji:
- visoka ali višješolska izobrazba komercialne ali ekonom-
ske smeri
- do štiri leta ustreznih delovnih izkušenj
- izpolnjevanje pogojev za opravljanje zunanje-trgovinskega
prometa
- znanje dveh tujih jezikov - enega aktivno
- poznavanje organizacije dela in poslovanja
- družtjenopolitična razgledanost in uveljavljanje načel so-
cialističnega samoupravljanja
- kandidat mora predložiti program razvoja in predlog kon-
cepta o načinu realizacije programa
3. POMOČNIK GLAVNEGA DIREKTORJA
ZA GOSPODARSKO FINANČNO
PODROČJE (ni reelekcija)
Pogoji:
- visoka ali višješolska izobrazba ekonomske ali finančne
smeri
- do štiri leta ustreznih delovnih izkušenj na delih in nalo-
gah, kjer se zahtevajo posebne odgovornosti na področju
gospodarsko-finančnega značaja
- organizacijske in poslovne sposobnosti
- družbenopolitična razgledanost in uveljavljanje načel so-
cialističnega samoupravljanja
- kandadat mora predložiti program razvoja in predlog kon-
cepta u načinu realizacije programa
4. ORGANIZATOR DELA
Pogoji:
- višješolska izobrazba organizacijske smeri
- do štiri leta ustreznih delovnih izkušenj
- organizacijske in vodstvene sposobnosti
5. PRAVNIK
Pogoji:
- visoka izobrazba pravne smeri
- do štiri leta ustreznih delovnih izkušenj
- poznavanje zakonov in interne zakonodaje
6. TAJNIK ORGANOV UPRAVUANJA
Pogoji:
- višješolska izobrazba pravne ali upravne smeri
- do štiri leta ustreznih delovnih izkušenj
- poznavanje dela organov upravljanja
7. VODJA ODDELKA FINANČNEGA
KNJIGOVODSTVA
Pogoji:
- višješolska ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri
- do štiri leta ustreznih delovnih izkušenj
- poznavanje zakonov in internih predpisov
8. VODJA SLUŽBE ZA AVTOMATSKO
OBDELAVO PODATKOV
Pogoji:
- visoka ali višješolska izobrazba organizacijske ali ekonom-
ske smeri
- do štiri leta ustreznih delovnih Izkušenj
- aktivno znanje angleškega jezika
V naši delovni organizaciji so ugodni pogoji za vsestransko
strokovno in funkcionalno izobraževanje in izpopolnjevanje
teoretičnega in praktičnega znanja delavcev ob delu in iz
dela.
Kandidati naj svoje pismene vloge s potrebnimi dokazili o
izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15-ih dneh od objave oglasa
v organizacijsko kadrovsko službo delovne organizacij, oz. v
15-ih dneh po objavi razpisa na naslov: LIK -Savinja« Celje,
Mariborska 116, Celje za razpisr>o komisijo.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30-ih dneh po
končanem zbiranju ponudb.
22. STRAN - NOVI TEDNIK
5. JUUJ n
JUUJ 1984
NOV! TEDNIK - STRAN 23
bodeči
iiflTiilK
lentjurčani na morje
Presenetljivo veliko Šentjurčanov vam bo v teh
icer težjih časih veselo povedalo, da bodo šli letos
saj enkrat na morje. Morda pa celo včekrat, če bo
) lepo vreme.
Pa še resnico govorijo.
Mislijo pa seveda na svoje »kozjansko morje«,
8kor imenujejo Slivniško jezero.
Po domače
v Šmarju niso spre-
jeli odloka o tem, da
bi bile poroke le v sa-
mem občinskem cen-
tru, pa čeprav marsik-
je drugod, kjer so še
zdaj poroke, dvorane
niso primerne in se
bolj podobne družin-
skim stanovanjem.
Nič hudega, se mla-
dopročenci že kar na
poroki počutijo kot
doma.
Letošnja jadranska specialiteta:
DOMAČI TURIST V MOČNO ZASOLJENI CENOVNI
OMAKI!
Razlika
Veste, kakšna je razli-
ka med tujimi turisti, ki
prihajajo na Jadran, in
našimi?
Velika!
Iz tujine prihajajo k
nam ljudje, ki imajo ma-
lo denarja. Od naših pa
si lahko Jadran privošči-
jo le še bolj premožni.
Enakopravnost
Mnogi vrtičkarji se
pritožujejo, da jim ne-
kateri Celjani kradejo
pridelek z vrtov.
To je zaradi enako-
pravnosti!
V trgovinah se tudi
pogosto srečujejo s
tem pojavom!
Navajenost
Za raznimi drugimi
našimi kraji je tudi Celje
»po prvi put u Jugoslavi-
ji« obiskal Cirkus. Ven-
dar pa cirkusanti niso
zadovoljni z obiskom.
Kaj hočemo, ko so se
pa naši ljudje že naveli-
čali raznih cirkusov!
VSE SE DRAŽI- LE GOVORI MNOGIH SO VSE BOLJ CENENI!
Turistične noči
Imeli smo Žalsko
noč.
Pa Zreško noč. In
še kakšno turistično
noč.
Pravijo, da takim
prireditvam radi pra-
vimo »noč« zato, da
bi bile močnejše in
bolj privlačne.
Po starem pravilu:
noč ima svojo moč!
Glede na to, koliko napak nas »basa«, je vpra-
šanje če za popravilo dovolj bo časa!
Turisti iz ČSSR, ki
bodo prisil k nam na
dopust, bodo lahko s
sabo prinesli po 15 ti-
soč dinarjev.
Bomo mi imeli vsaj
toliko na razpolago?
Pivci bodo potrdili: voda nI nič ka/ prida.
Toda če že nI dobra, Je vse dražja.
Tako draga je že, da se Je kmalu ne bo več splačalo mešati z
vinom!
Direktorji so podlegli
Nepojasnjeno
Gledalci in vsi ostali, ki jim je pri srcu nogomet, še zdaj
ne morejo^ razumeti, kako se je lahko zgodilo, da je v
soboto v Žalcu ženska reprezentanca premagala ekipo
žalskih direktorjev. To se jim zdi tako nerazumljivo pred-
vsem zato, ker je za direktorje branil Peter Kainz in že
samo s svojo postavo zasedel skoraj ves gol.
Prekrški
Na tej tekmi so ženske pokazale veliko bolj moško
igro.
Zato pa so dirketorji naredili veliko več prekrškov.
Zlobneži iz vrst gledalcev so vzklikali, da je to v njihovi
navadi!
Ob robu
Ob robu igrišča smo zabeležili tudi tale pogovor:
- Kaj si neumen, zakaj pa ti navijaš za direktorje.
- Saj veš, da moram. Drugače bom jutri naje...
TOZD Termoizolacije in
embalaža
Po sklepu kadrovske komisije in v skladu z določili
pravilnika o delovnih razmerjih
Objavljamo
prosta dela in naloge
VODJA SKLADIŠČA
Poleg splošnih z zakonom predpisanih morajo kan-
didati izpolnjevati še naslednje pogoje:
- srednja strokovna izobrazba ekonomske ali tehni-
ške smeri oz. končana poklicna šola za prodajalce
ali vzgojnoizobraževalni program trgovinska dejav-
nost, smer prodajalec
- 2 oz 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in
nalogah
- sposobnost vodenja in organiziranje dela v sku-
pini
Kandidat bo sprejet v delovno razmerje za nedolo-
čen čas s 3-mesečnim poskusnim delom
Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje naj poš-
ljejo pisne prijave na naslov: TIM Laško, Rečica 17,
kadrovsko socialna služba.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po kon-
čanem zbiranju prijav.
Komisija za delovna razmerja
BEOGRADSKA BANKA
TEMELJNA BANKA LJUBLJANA
Titova ul. 38
Objavlja
Prosta dela in naloge
2 LIKVIDATORJEV-
BLAGAJNIKOV
(za nedoločen čas s polnim delovnim časom, 2 me-
seca poskusno delo)
Pogoji: srednješolska izobrazba ekonomske ali ad-
ministrativne smeri, 3 leta delovnih izkušenj
Kandidate vabimo, da pošljejo ponudt)e z opisom
dosedanjega dela v stroki in strokovni izobrazbi v 15
dneh po objavi na naslov:
BEOGRADSKA BANKA TEMELJNA BANKA LJUB-
UANA PE ŽALEC, Kardeljeva ul. 12, 63310 Žalec
PO CIPRU
PIse Jlanez Vedehik
12
Llmassoi je turistično sreilišče Cipra
Limassol je najpomembnejše ciprsko
pristanišče. Limassol ima tudi precej in-
dustrije in slednjič: Limassol je eno naj-
pomembnejših turističnih središč tega
otoka. Ob obali se nekaj kilometrov daleč
vrstijo izjemno lepi hoteli, ki pa jih še kar
naprej gradijo. Limassol je tudi središče
vinorodnega predela Cipra.
Limassol je pravzaprav še mlado me-
sto. Njegov pravi razvoj se je pričel šele
po letu 1974. Iz njegove zgodovine je za-
nimiv podatek, da se je tu maja 119L leta
z Berengario Navarrsko poročil angleški
kralj Rihard Levjesrčni. Sele v petem sto-
letju je bil Limassol proglašen za mesto.
Potem je nekajkrat bil uničen in v 16.
stoletju so ga nekje omenili le kot idilič-
no vasico. Pa pustimo zgodovino.
Danes turistu v tem mestu ne more biti
dolgčas. Vsekakor si bo ogledal pristani-
šče, pa morda stari grad iz 13. in 14. sto-
letja in morda muzej. Lahko se odločate
za obisk številruh super modernih bifejev
in restavracij, na drugi strani pa je prav
prijetno obiskati kakšno staro gostilno z
lesenimi mizami in neverjetno prijaz-
nostjo. Ena takšnih je v pristanišču in se
imenuje Harbour Restaurant. Lastnik
Andreas Ladas vam bo postregel z mor-
skimi specialitetami. Naročil sem si ribo
na žaru in potem obsedel v tej restavraciji
vsaj dve uri. Ne samo zaradi ribe in odlič-
nega ciprskega vina, pač pa predvsem
zaradi slikovite gostilne in zanimivih lju-
di, ki so jo obiskovali.
Ogledal sem si pokrito tržnico, kjer je
moč kupiti dobesedno vse: od mesa do
artičok in semen. Res je, da bi naši sani-
tarni inšpektorji popadali v nezavest, ko
bi videli to tržnico, res pa je tudi, da
ljudje v njej na veliko kupujejo in da
zaradi higienskih razmer v njej še nihče
ni zbolel. Tudi turisti ne, ki so tu kupo-
vali.
V starem trgovskem delu mesta, od ko-
der vse ulice vodijo do obale, je raj za
nakupe. Pozornost pa vzbuja Makarioso-
va avenija, ki še posebej zaživi ponoči. Na
njej se zbirajo predvsem mladi in nekoli-
ko spominja na korzo pri nas. Pravijo
tudi, da večina mladih fantov najde svoje
bodoče žene na Makariosovi aveniji, kjer
je vrsta lepih lokalov, zabavišč, disco klu-
bov in kdo ve česa vse še. Mladi na Cipru
so oblečeni po najnovejši modi, posluša-
jo najnovejšo glasbo, dobrovoljni so in
odprti ter veseh. O problemih Cipra ne
razmišljajo mnogo. Pravijo samo to, da
jim je žal, ker otok deli meja in da se s
Turki starejši ne razumejo. Mladim bi bi-
lo čisto vseeno, četudi bi živeli s Turki.
Samo da ne bi bilo te preklete meje, ki jih
deli.
Na obali Limassola.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
5. JULIJ lik
Montažni prostostoloči dimniki
Izdelale lih Industrlla gradbenega materiala Gradnia Žalec
Gradnja Žalec vam v svojem bogatem proiz-
vodnem programu danes predstavlja montažni
prostostoječi dimnik. V praksi srečujemo več
načinov izvedb prostostoječih dimnikov. V
preteklosti so bili dimniki v obliki zidanega
votlega stožca, ki je bil znotraj obložen s sa-
motno oblogo ali pa kar brez nje. Zamudno
zidanje in kvaliteto so v novejšem času nado-
mestili armiranobetonski dimniki in deloma
tudi jekleni.
Izvedba prostostoječe-
ga dimnika iz armiranega
betona je dokaj zahtevna
zaradi visoke, vitke in
znotraj votle konstrukci-
je. Izredno zamudno in
zahtevno je opaževanje,
ki je lahko eno ali dvo-
stransko. Enostransko
opaževanje je prisotno pri
izvedbi dimnika z mon-
tažnim funkcionalnim
delom - sistem Schiedel -
kjer notranji opaž tvorijo
montažni elementi, dvo-
stransko opaževanje pa
pri izvedbi dimnika, pri
katerem se v gotov armi-
rano betonski plašč vgra-
di samotna obloga. Na-
predovanje del je zaradi
zamudnega opaževanja,
armiranja in betoniranja
izredno počasno. Izvedba
kompletnega prostostoje-
čega dimnika iz montaž-
nih elementov pa skrajša
čas montaže dimnika na
gradbišču in prihrani ma-
terial. Iz konstrukcije
kompletnega dimnika so
izločeni sloji, ki so prak-
tično nepotrebni ter po-
vzročajo    zamudo    pri
montaži in večajo mate-
rialne stroške. Kljub po-
enostavitvam pa izvedba
prostostoječega dimnika
iz montažnih elementov
ohranja zahtevano kako-
vost tako glede konstruk-
cije, kot glede funkcio-
nalnosti.
Konstrukcijo
sestavljajo:
- montažni armiranobe-
tonski plašč, ki predstav-
lja nosilni del dimnika.
Izdelan  je industrijsko.
na gradbišču pa ga samo ,
montirajo in vanj vstavijo '
konstruktivno  armaturo
za   prenos  obremenitve I
lastne teže in potresa ali
vetra.
- toplotna izolacija iz ter-
vol volne, ki preprečuje
temperaturne obremeni-
tve betonskega plašča in
omogoča dilatiranje sa-
motne obloge I
- samotna obloga, ki je
odporna na temperaturo
in kisline.
Vsi   prostostoječi   di-
mniki so zasnovani tako,
da so večkratno sestavlje-
ni iz enojnih. S tem je
omogočena fazna izgrad-
nja večjih kotlovskih po-:
strojenj, ker se lahko di-.
mniki dograjujejo, omo-
gočeno pa je tudi opti-■
malno    dimenzioniranje
dimnika, kakor tudi ra-
cionalno       izkoriščanje
energetskih  naprav, saj
vsak kotel priključijo na
svojo vertikalo.
V tem času pa vas
Gradnja opozarja še na
nekatere druge izdelke.
Tu namreč proizvajajo
lične vrtne kamine, pa tu-
di betonsko galanterijo,
za katero lahko rečemo,
da ima široke možnosti
uporabe. Lepe so tudi
vrtne klopi in mize. Na
sliki vidimo enega izmed
vrtnih kaminov.
IMIk Preiiold zdal pomeni
polom za modo in kakovost
MIK Modna konfekcija Prebold je nasta-
la iz majhnih družbenih obrtnih delavnic,
ki so jih ustanovili zasebni obrtniki z na-
menom, da si zagotove večjo socialno var-
nost. Tako so združili med sabo več različ-
nih dejavnosti: šiviljsko, krojaško, kovi-
narsko, mizarsko in opekamiško. V te no-
voustanovljene delavnice so zasebni moj-
stri prinesli s sabo svoje stroje in orodja,
znanje ter voljo do dela. Leta 1961 je obči-
na Žalec ustanovila podjetje Obrtnik Pre-
bold, ki je bilo predhodnik sedanje delov-
ne organizacije Mik.
Prva leta po ustanovitvi je podjetje života-
rilo, ker ni imelo razvojnih načrtov in ni
našlo prave usmeritve. Izvrševanje uslug, za
kar je bilo ustanovljeno, pa je postajalo iz
leta v leto manj donosno. Šele v sedemdese-
tih letih se je gospodarjenje izboljšalo. S
samoupravno izvedenimi reorganizacijami
so postopno opuščali tiste dejavnosti, ki so
bile kritične ter jih v delovni organizaciji ni
družil skupni interes. Najprej se je Gradnji
Žalec priključila opekarna, v letu 1983 pa je
tozd Kovinarstvo in mizarstvo na referen-
dumu izglasoval priključitev k Hmezadovi
delovni organizaciji Strojna. Tako je od pr-
vega januarja letošnjega leta Mik Prebold
enovita delovna organizacija z eno samo de-
javnostjo: konfekcijsko.
V Konfekciji so izvedli specializacijo pro-
izvodnega programa. Pretežni del proizvod-
nje predstavljajo ženska krila ter ženske
hlače. Z vključevanjem v izvoz ter zahvalju-
joč kadru z velikimi izkušnjami, so uspeli
izdelke za domače kupce konstrukcijsko in
kakovostno izpolniti do zelo visoke stopnje.
Sorazmerno majhen delovni kolektiv s 170
zaposlenimi ima pred sabo jasen cilj: ponu-
diti potrošniku modno aktualen ter kakovo-
sten izdelek. Da bi bila ponudba čim bo
aktualna, nudijo trgovskim hišam vsak rni
sec sproti novo kolekcijo in tako lažje sled
jo modnim zahtevam in zahtevam kupcel
Sedanje pomanjkanje tkanin ustrezne a
kovosti skušajo v največji možni meri nads
mestiti z materiali, ki so od domačih pn
izvajalcev tkanin na voljo le za ustrezni dt
1^ deviznih sredstev. Tako se v Miku trudi
jo tudi v teh težjih časih obdržati nivo kak(
vosti. To uspevajo v veliki meri zaradi vklji
čevanja v izvoz s tistimi zahodnonemškin
kupci, ki tudi na zahodnih tržiščih pomen,
jo pojem kakovosti. Delavke in delavci t«
modni ustvarjalci Modne konfekcije M'
Prebold obljubljajo svojim zvestim potr«
nikom, da bodo tudi še v bodoče ostali zvf
sti svojemu edinemu cilju: modi in kakov(
sti! ..^
JUUJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 25
»prehod med delavci v
ovarni nogavic na Polzeli
}tos bodo proizvedli 42 mllUonov parov nogavic
V tovarni nogavic na Polzeli bodo letos dose-
l svojevrsten rekord. Proizvedli bodo na-
peč kar 42 milijonov parov ženskih in mo-
ih nogavic. To pomeni, da bodo letos izdelali
dvanajst odstotkov več nogavic kot lansko
to. Kar polovico svoje proizvodnje sedaj Pol-
la izvozi v obliki tako imenovanega dode-
lanega posla, pri čemer ni upoštevana vre-
lost materiala. Za vso letošnjo proizvodnjo
»do na Polzeli letos porabili 1200 ton mate-
ila, ki je v glavnem ves iz uvoza. Sicer pa
»Izela največ izvaža v Zvezno republiko
jmčijo, Nizozemsko in v Švico.
150 milijonov dinarjev bodo letos namenili za
estrukturiranje proizvodnje. Izkazalo se je na-
reč, da bo mogoče dobro in po ugodnih cenah
odajati tudi otroške nogavice, ki jih bodo
proizvajali iz naravnih vlaken bombaža in kako-
vostnih mešanic z volno. Tudi kakšnih poseb-
nih problemov z rezervnimi deli trenutno ni-
majo. Precej delov so izdelali kar sami in po
vrhu še zelo kakovostno. Se več - te dele so s
pridom izkoristile tudi nekatere druge sorodne
delovne organizacije. V tem primeru lazko go-
vorimo tudi o velikem deviznem prihranku.
Letošnje leto je v tovarni leto kakovosti in
večje produktivnosti. Precej besed bi lahko za-
pisali tudi o Zglednem sodelovanju s krajevno
skupnostjo. Pravzaprav ni v tem kraju nobene
nove pridobitve, pri kateri ne bi imela svojega
deleža ta tovarna. Tovarna pomaga tudi vaškim
skupnostim, kjer žive delavci in delavke te to-
varne.
Sprehodili smo se po obratih tovarne nogavic
Polzela in pripravili naslednji fotozapis.
Na Polzeli namenjajo vso pozornost kakovosti izdelkov.
Kupci smo z njimi zadovoljni, na Polzeli pa so tudi zado-
voljni, če je reklamacij čim manj.
Slavke, ki šivajo prste nogavic morajo biti izurjene, hitre in dobro morajo obvladati
oje delo. Posnetek je iz tozda ženskih nogavic. .
In končno - pakiranje nogavic. Te nogavice bodo izvozili.
^Padnevode^i^b^^v^^      n»esec dni pred rokom zgradili bazen s čistilno napravo za
Srečanle športnikov
v organizaciji Tovarne nogavic Polzela je bilo v soboto šesto srečanje športnikov
delovnih organizacij MTC Cakovec. Sloboda Samobor. Beti Metlika in TN Polzela.
Zmagovalci v posameznih panogah so bili: v rokometu pri ženskah TN Polzela, v
malem nogometu MTC Cakovec, v namiznem tenisu Sloboda Samobor, v streljanju z
zračno puško pri ženskah TN Polzela, pri moških MTC Cakovec. v keglanju pn
moških MTC Cakovec, pri ženskah TN Polzela. Pomerili so se tudi gasilske desetine v
tridelnem napadu in štafetnem teku. Pri moških je zmagala desetina TN Polzela pn
ženskah pa MTC Cakovec, ki je tudi vseekipni zmagovalec, druga pa je TN Polzela.
Najboljšim ekipam so ob koncu podelili pokale in pripravili tovariško srečanje.
26. STRAN - NOVI TEDNIK
5. JUUJ 191
blagovnic Savinjsliega
magazina 2alec
Savinjski magazin iz Žalca ima svoje poslovne
enote v vseh krajevnih skupnostih občine Žalec.
Sicer pa je to že stara trgovska delovna organiza-
cija, ki je že zdavnaj pokazala in dokazala upraviče-
nost svojega obstoja, saj dobro skrbi za oskrbo v ob-
čini Žalec. Savinjski magazin bi kmalu slavil 35 let-
nico svojega obstoja. Med večjimi pridobitvami v
zadnjih nekaj letih je treba omeniti novi blagovnici v
Šempetru in na Polzeli. Sempetersko blagovnico so
odprli leta 1979, polzelsko pa leta 1981. Sedaj gradijo
blagovnico v Preboldu, ki bo odprta meseca avgu-
sta. S tem bo sklenjen krog blagovnic, v katerih je
moč dobiti širok asortiman izdelkov.
Delavci Savinjskega magazina čestitajo delov-
nim ljudem in občanom žalske občine za njihov
praznik, vsem bralcem pa Dan borca, 4. julij!
Blagovnica Savinjskega magazina na Polzeli
Blagovnica Savinjskega magazina v Šempetru.
Naložile v Ferrailtu bodo pomenile vedo In boljšo proizvodnio
v Ferrailtu v Žalcu se lahko
pohvalijo z dobrimi gospodarski-
mi rezultati, ki jih dosegajo v
zadnjih nekaj letih, čeprav je pa
tudi res, da brez težav ne gre.
Glede na pogoje gospodarjenja
pa je treba reči, da so rezultati
ugodni. Eden izmed največjih
problemov je vsakakor oskrba s
surovinami in repromateriali.
Ferralit je član sestavljene orga-
nizacije združenega dela Agros. V
času, odkar je član tega sozda, so
se nekatere stvari v oskrbi vendar-
le izboljšale. Pa ne le v oskrbi -
tudi pri razvoju novih izdelkov. V
Agrosu so si razdelili področja.
Letos so uspeli v tej žalski tovarni
razviti nov proizvod - črpalko za
namakanje. Razvili so jo v celoten
namakalni sistem. Med kupci, zla-
sti med kmetijskimi delovnimii or-
ganizacijami vlada za ta izdelek
precej zanimanja.
Vedno več pozornosti namenja-
jo v Ferrailtu tudi izvozu. Kar v
prvem četrtletju je bil izvoz za do-
bro polovico večji kot v enakem
lanskem obdobju. Največ izvažajo
kontinuirano sivo litino, ves izvoz
pa je izključno usmerjen na kon-
vertibilna tržišča - v Italijo, Švico,
Zvezno republiko Nemčijo in Av-
strijo.
Med najpomembnejšimi nalogj
mi Ferralita v prihodnje veli
omeniti razširitev in obnovitev
varne. Dosedanja livarna je ni
mreč premajhna, potrebe po odli
kih pa so izredno velike. Tako b
do zgradili nove pokrite prostor
v topilnici bodo nabavili elektri
peč ter form.arsko linijo za polai
tomatsko izdelavo form. Ta nalo
ba 7.a sabo potegne še nekaj dn
gih kot na primer pripravo pešk
in energetiko. To bo za Ferral
velik zalogaj, saj bo naložba v«
dna petsto milijonov dinarje'
Kupci Ferralita so pripravljeni ti|
di sovlagati.
s. JULIJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 27
Nama in Losnina vabita, da lili obiščotol
Verjetno ni treba po-
sebej poudarjati zna-
lega izreka, da lahko
iobite vse za dom in
iružino v Nami. To se-
seda velja tako za bla-
govnico v Žalcu kot tu-
ii za Prodajni center v
Levcu, ki slovi še pose-
Dej po tako imenovani
iiskontni prodaji, kjer
lahko večje količine iz-
delkov kupite tudi ce-
aeje.
Za dom pa seveda
dobite vse vrste pohiš-
tva tudi v Lesnini v
Levcu.Že sam sprehod
po tej veliki prodajalni
nam pove, da so dobro
založeni s pohištvom
in tudi z gradbenim
materialom. Skratka
dve veliki trgovski hi-
ši, ki sta v Levcu zdru-
ženi v eno samo, vas
vabita, da jih obiščete.
j Lesnina in Nama v
Levcu vam priporoča-
ta pohištvo, talne oblo-
ge, gradbeni material,
stavbno pohištvo, živi-
la, tehnično blago,
Dblačila in obutev, di-
skont, gostinske uslu-
ge in prodajo na de-
belo!
Nama in Lesnina v Levcu sltupaj - to je eden največjih prodajnih centrov pri nas.
Pohištvo za oicuse vseh vrst in različne potrebe dobite v Lesnini v Levcu.
V Nami v Levcu so se dobro pripravili na poletje.
Velika vloga pri
razvolu občine
Delavci Zavoda za načrtovanje iz
Žalca opravljajo dejavnost posebnega
družbenega pomena na področju pro-
storskega in urbanističnega planira-
nja in projektiranja s sredstvi, ki so v
družbeni lastnini.
Glavna dejavnost Zavoda je prostor-
sko in urbanistično planiranje in projek-
tiranje. Tako Zavod skrbi za pripravo
urbanističnih pogojev za gradnje, načr-
tovanje zelenih površin, parkovne ure-
ditve in zasaditve. Zavod za načrtovanje
iz Žalca izdeluje tudi lokacijske doku-
mentacije, skrbi za pridobivanje sogla-
sij, izdeluje tehnično dokumentacijo,
projektira pa tudi nizke in komunalne
gradnje, pri visokih gradnjah pa velja
omeniti arhitekturo, statiko in izdelavo
predračunov.
Stranske dejavnosti Zavoda so:
- priprava in opremljanje komunalno
urejenih stavbnih zemljišč
- investicijski posli in inženiring za
SIS in druge naročnike
- ekonomski posli, raziskave, analize,
planiranje in svetovanje s področja go-
spodarstva, urbanizma, komunalnega in
stanovanjskega gospodarstva ter ostalih
družbenih dejavnosti
- izdelava investicijskih programov
na področju gospodarstva in negospo-
darstva.
- naročanje, posredovanje in prodaja
načrtov
- kontrola tehnične dokumentacije
- kopiranje vseh vrst načrtov za last-
ne potrebe in potrebe drugih
- druge zadeve, ki jih Zavodu poveri
občinska skupščina       • ^
- finančno svetovanje
- parcelacija gradbenih zemljišč in
zakoličba objektov
Ena pomembnih nalog, ki jih ima Za-
vod v tem letu je izdelava Dolgoročnega
plana občine Žalec za obdobje od leta
1968 do 2000. Osnutek dolgoročnega
plana bo izdelan do začetka avgusta. S
področja nadzora je treba omeniti ob-
jekte nove tovarne kmetijskih strojev
Sip Šempeter, osnovno šolo v Šempe-
tru, kulturni dom v Žalcu ter nadzor pri
naložbah v Garantu in polzelski tovarni
nogavic.
Prihodnje leto bo žalski Zavod za na-
črtovanje slavil desetletnico obstoja. V
zavodu pravijo, da bi morali za urbani-
stično službo dobiti več sredstev iz pro-
računa. Čeprav gre v tem primeru za
organizacijo posebnega družbenega po-
mena, pa še vedno vladajo čisti tržni
odnosi. Nobenega dvoma pa ni, da je
Zavod za načrtovanje v letih svojega ob-
stoja imel veliko in pomembno v raz-
voju občine Žalec. Zavod je sodeloval
pri izgradnji domala vseh najpomemb-
nejših objektov v občini.
Čestitkam ob
prazniku občine Žalec
in ob Dnevu borca
se pridružuje
tudi kolektiv
Keramične industrije
Liboje!
28. STRAN - NOVI TEDNIK
5. JUUJ ^i
Juteks 2al8C izvozi
vso svojo proizvodnio
Juteks iz Žalca je eden izmed najpomembnejših
izvoznikov v občini Žalec, če pa vemo, da izvozi
domala vse svojo proizvodnjo, potem sodi v krog
redkih organizacij združenega dela v Jugoslaviji,^
ki se lahko pohvalijo s takšnim rezultatom.
Skoraj neverjetno se
sliši - toda res je! Juteks
na domačih tržiščih prav-
zaprav skorajda ne proda-
ja več. Kvečjemu morda
kakšne izdelke druge ka-
kovosti. Vse ostalo izvozi-
jo. Izvoz tozda Juta, kjer
proizvajajo izdelke iz ju-
te, je ves usmerjen na za-
hodna konvertibilna trži-
šča. Jutine izdelke kupu-
jejo v Švici, Zvezni repu-
bliki Nemčiji, Italiji in v
skandinavskih državah
ter Franciji. Izdelkov toz-
da talne obloge, to so ra-
zlične vrste toplih podov,
pa največ prodajo v zaho-
dnoevropske države ter v
Sovjetsko zvezo. Med
večjimi kupci v Zahodni
Evropi velja omeniti Av-
strijo, Zvezno republiko
Nemčijo ter skandinav-
ske države.
V tem času omenjati
Juteks in ne spregovoriti
nekaj besed o načrtih te
tekstilne tovarne tudi ne
gre.
Trenutno pripravlja-
jo dva zanimiva progra-
ma, od katerih si precej
obetajo. Znani proizvajal-
ci gum Sava, Borovo in
milanski Pirrelli, naj bi
sovlagali v proizvodnjo
jeklenih kordov za avto-
mobilske plašče. Letno
naj bi jih izdelali kakšnih
sedem tisoč ton, vrednost
naložbe pa naj bi znašala
okrog deset milijard di-
narjev. Večina naših tek-
stilnih tovarn naj bi so-
vlagala tudi v izgradnjo
predilnice. Ta naložba bi
veljala dobre tri milijarde
dinarjev. Vse te stvari bi
Juteks izdeloval na novi
lokaciji na Ložnici.
Nekaj besed je treba ob
koncu nameniti še nove-
mu izdelku - Armid. To ie
nosilec za folije. Izredno
prav pride kot vezava pri
proizvodnji keramičnih
ploščic, pri rastlinjakih,
da je folija trdna in tako
naprej. Armida sedaj
proizvedejo letno pet mi-
lijonov kvadratnih me-
trov, proizvodnjo tega iz-
delka pa bodo nenehno
povečevali.
In še nekaj: Juteks iz
Žalca slavi letos 45 letni-
co obstoja!
Med tiste, I(i so že dolga leta zveste Jutelcsu je tudi pre-
dilka Erna Grobelnik.
Vasilja Kranjc, vodja služ-
be za splošne zadeve: »Delo
v Juteksu je naporno in reči
moram, da je večina naših
delavcev pridna in požrtvo-
valna. Brez takšnih ljudi
ne bi bilo uspehov, kot jih
sedaj dosegamo. V zadnjem
času so se popravili tudi
osebni dohodki. Povprečni
osebni dohodek pri nas zna-
ša sedaj okrog 20.000 dinar-
jev.«
Karolina Krošel je tudi ena izmed tistih pridnih delavk Juteksa, ki imajo največ zash
za dobre jrezultate, ki jih dosega ta tovarna.
Tu proizvajajo nov izdelek Arnit. Ena izmed delavk tu je Anica Štokavnik.
Dušan Zagoričnik pripravlja pasto za topli pod. To je zahtevno in odgovorno delo,'
zahteva natančne ljudi.
Topli pod je narejen. Na sliki vidimo pri stroju Ivana Pavlicam
Ta posnetek smo napravili v pripravi jute, preden jo zač-
nejo presti. Na sliki je delavec Stanko Karlaš_
JULIJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 29
30. STRAN - NOVI TEDNIK
5. JULIJ 1||
lULM 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 31
32. STRAN - NOVI TEDNIK
5. JUUJ
kač se ne prestrašijo
Brigaairll na delovni akcIH grl znameniti tlčkl kartuzlll
Brigadirji iz konjiške ob-
čine so od 25. junija do 3.
julija preizkušali svoje mo-
či in sposobnosti na lokalni
delovni akciji Špitalič, kjer
so urejali okolje znamenite
žičke kartuzije in tako izse-
kali prostor strokovnja-
kom, ki se bodo lotili obno-
ve tega objekta. Zadnje tri
dni pa so mladi sodelovali
še pri dokončanj del na
strelišču v Slovenskih Ko-
njicah.
Pod brigadirsko zastavo se
je zbralo 12 brigadirjev in tri
brigadirke in pod strokov-
nim nadzorstvom Zavoda za
spomeniško varstvo Celje so
pele žage in sekire, vmes je
odjeknil še kakšen brigadir-
ski ho-ruk in po gozdovih se
je razlila pesem mladih. Bri-
gada Milenko Kneževič se je
naloge, ki jo je prevzela, loti-
la skrbno in temeljito.
»Upam, da okolje kartuzije
ne bo spet prerasel plevel in
drugo podrastje, kot se je to
že enkrat zgodilo, ko je bri-
gada mladincev iz konjiške
občine očistila okolico ob-
jekta, potem pa za nadaljnja
dela ni bilo denarja. Menda
niti za škropiva proti zajedal-
skemu rastlinju,« je oni dan,
ko smo zmotili brigadirje na
delovišču, povedal koman-
dant akcije Herbi Lešnik.
»Moram reči, da je delovna
disciplina res zgledna; nihče
ne tarna, da je delo pretežko,
četudi nam žge sonce v hrbet
ali pa nas oblivajo kapljice
prejšnjega deževnega dne.«
»Se kač se ne prestraši-
mo,« so v en glas pritrdili
mladinci, ki so prišli na akci-
jo iz šolskih klopi in izza to-
varniških strojev.
Potem, ob malici - bila je
bolj vegetarijanska: kos kru-
ha, paradižnik, trikotnik sira
- smo klepetali še o popol-
danskih uricah. Nekateri so
jih izkoristili za počitek ali
»lizanje« prask in žuljev, ve-
čina pa je preostale moči
usmerila v športne in kultur-
ne dejavnosti, ki jih je
skrbno načrtoval Mitja Hla-
stec.
»V naselju, ki je lirejeno v
šoli, smo si ogledali kino
predstavo, prisluhnili smo
predavanju o usmerjenem
izobraževanju, kar nas je še
posebej zanimalo, pripravili
smo miting z vojsko, pa
obrambni dan, nogometni
turnir, si ogledali dom Mi-
lenka Kneževiča, po katerem
se imenuje naša brigada.
Tekmovali smo v streljanju,
namiznem tenisu, nogome-
tu, šahu ... Vsakdo je našel
kaj zase,« je povedal Mitja in
se umaknil v gosto senco, da
si ohladi od sonca razžarjena
ramena.
Dekleta so, kot zaenkrat še
na večini delovnih akcij, v
manjšini, a so povedala, da
so kos vsem nalogam in da
se s fanti dobro razumejo.
Tudi starši niso imeli pomi-
slekov zavoljo njihovega od-
hoda na akcijo.
Akcija Spitalič je bila do-
bro pripravljena, brigadirji
so naredili celo več kot so
predvideli in zadovoljni s
svojim delom bodo mnogi
od njih odšli na republiško
akcijo Goričko 84. Uspeh te,
lokalne akcije, je bil toliko
večji, ker so jo izdatno pod-
prli tudi v konjiški občini;
širša družbenopolitična
skupnost, krajani in združe-
no delo. Povsod, kjer so bri-
gadirji prosili za takšno ali
drugačno pomoč, so naleteli
na posluh in razumevanje.
To pa je včasih že pol uspe-
ha, so povedali v slovo ob
brigadirskem Z-D-R-A-V-O!
Pozdravljajo vzgled
mladih
Zadovoljni z delom briga-
dirjev so tlidi pri Zavodu za
spomeniško varstvo Celje,
kjer so mladim ves čas akcije
nudili strokovno pomoč, je
povedal dr. Ivan Stopar,
konzervatorski svetnik pri
Zavodu in nanizal nekaj za-
nimivosti iz bogate zgodovi-
ne žičke kartuzije: »To je ena
najstarejših kartuzij v Evro-
pi, oziroma prva kartuzija, ki
je bila postavljena izven
Francije in sicer že ob koncu
12. stoletja. Gre za redovno
naselbino, ki je živela ves
srednji vek in še nekaj časa
potem. Zgradili so jo po
vsem sodeč francoski moj-
stri. S časom se je tudi žička
kartuzija spreminjala, dogra-
jevala, večala, v času turških
nevarnosti je bila še posebej
utrjena in danes je to resnič-
no monumentalna arhitektu-
ra, ki že več kot sto let razpa-
da. Vendar pa so ti ostanki še
vedno vredni ohranitve.
Obnova je bila sicer res za-
četa že pred več leti, potem
pa so se dela zaradi pomanj-
kanja denarja ustavila. V ce-
lotnem kompleksu je na eni
strani v središču zasnove
precej razvalin, na obodu pa
so nekateri objekti, ki še sto-
je in jih moramo zavarovati,
da se ne bi še ti spremenili v
razvaline. Tako se je Zavod
za spomeniško varstvo v Ce-
lju lani spoprijel z Gastušem,
stavbo, ki je izven ožjega sa-
mostanskega kompleksa in
ki je bila pozidana v 16. sto-
letju. Kot že njeno ime pove,
je rabila za sprejem gostov.
Zdaj gre predvsem za to, da
se ta stavba statično sanira,
da bi jo tako usposobili za
kasnejšega investitorja, ki ji
bo dal morda tudi novo
funkcijo.
Vsa ta dela potekajo v ok-
viru občinske in republiške
kulturne skupnosti, pri če-
m.er gre za izredno visoke in-
vesticije. Sredstva, ki so nam
na voljo, so spričo nenehnih
podražitev komaj tolikšna,
da zadoščajo za nekaj najnuj-
nejših del in bojimo se, da bo
škoda vsako leto večja, če ne
bomo imeli dovolj sredstev
za nadaljnja dela.
Ob vsem tem pa se pojavlja-
jo še težave z gradbenim ma-
terialom, saj vemo, da so
včasih na tržišču zadrege še s
sodobnim gradbenim mate-
rialom. Zatakne se že pri na-
vadnem dvorcu, še huje je,
če govorimo o starem kartu-
zijskem stolpu. Njegova stre-
ha je namreč krita s škriljem,
tega pa danes ni mogoče do-
biti. Ostane edini način, da
skušamo najti škrilj tam,
kjer morda obnavljajo kak-
šen drug spomenik in že ta,
nekoč uporabljeni škrilj po-
rabimo tukaj, kjer je nenado-
mestljiv. Del se bomo lotili,
takoj ko bo na voljo mate-
rial.«
MATEJA£QDJED
Jamarji spet doma
V četrtek so se v domovino vrnili člani jamarske |
odprave, ki je mesec dni raziskovala podzemeljski
svet Kolumbije. Vseh enajst članov odprave je zado.1
voljnih, saj so opravili precej več, kot so načrtovali
pred odhodom iz domovine. Raziskali in dokumenti. |
rali so kar 22 jamskih objektov in tako so dodobra
spoznali kolumbijski kras.
Jamarji, pretežno so bili med njimi Preboldčani, so
tako znova dali velik prispevek speleološki znanosti,
saj so izsledki na vseh štirih raziskovalnih področjih
dobri. S svojim delom pa so tudi lepo obeležili 95
letnico Slovenske jamarske zveze in 15 letnico delo-
vanja svojega kluba Črni galeb.
S '•frajtonericami«
za Ziato harmonilcii
Na srečanju harmonikar-
jev z diatoničnimi harmoni-
kami, ki ga bo letos že četr-
tič pripravilo KUD Ljubeč-
na v sodelovanju z našim
uredništvom, bodo tokrat
tekmovalci prvič razdeljeni
v več starostnih skupin, ki
jih bodo ocenjevali člani
strokovne žirije in obisko-
valci prireditve.
Za takšno obliko tekmova-
nja so se organizatorji odlo-
čili predvsem zato, ker so bi-
le na dosedanjih srečanjih
kvalitetne razlike med har-
monikarji različnih starosti
precejšnje. Zato bodo letos
tekmovalci razdeljeni v na-
slednje kategorije: do 16 let,
od 16 do 45 let, od 45 do 65 let
ter na veterane starejše od 65
let. ^
Tudi letos pričakujejo okJ
li 80 harmonikarjev iz v
Slovenije, dogovorjen pa
tudi nastop harmonikarjem
Italije in Avstrije. To daje
prireditvi še večji pomen,!
je edino tovrstno tekmoi
nje z mednarodno udeleži
V predtekmovanju, ki
tudi letos na Frankolovei
bo vsak tekmovalec zaigi
po eno skladbo. V zaključi
del tekmovanja pa se bo uv
stilo 25 tekmovalcev, ki b(
do na Ljubečni poterh za
grali dve skladbi. Na Frai
kolovem bo harmonikai;
ocenjevala strokovna kon
sija, na Ljubečni pa b«
ocenjevali tudi obiskovale
(Razpis za tekmovanje
objavljen na 8. strani NT)
F.
Z NOVIM TEDNIKOM
TUDI NA MORJU
Novi tednik poiščite v Vestnikovih
kioskih
Mlster Ml
Minuli četrtek so v diskoteki M
kluba pripravili tekmovanje za mi-
stra kluba, na katerega so povabili
predvsem tiste Celjane, ki se bolj
ali manj resno ukvarjajo z body
buildingom. Pred polnim avditori-
jem, predvsem ženskih src, željnih
lepote raščenih fantov, je žirija izbi-
rala med petimi kandidati, ki so po-
nosno razkazovali svoje bicepse in
tricepse. V zadregi je slednjič žirija
prvo mesto prisodila kar dvema
kandidatoma - Ivanu Kozletu in
Zoranu Šišmanoviču.
Ivan Kozole (na sliki): »Z body
buildingom se aktivno ukvarjam že
štiri leta. Vsak dan vadim z utežmi,
osvojeni naslov pa mi je spodbuda
za nadaljnji trening. Letos bi na-
mreč že rad sodeloval tudi pri izbo-
ru Mistra Slovenije.«
Zoran Šišmanovič: »Že štiri leta
se ukvarjam z body buildingom.
Osvojitev naslova pa me je zelo pre-
senetila. Tudi jaz želim nastopiti na
slovenskem tekmovanju builder-
jev.«
Oba fanta sta povedala še, da si
želita, da bi v Celju ustanovili buil-
derskiklub. MIRAN LESKOVSEK
FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN
Ljubo Korber - Žeja pa taka.