Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
in
upravnlštvo
Ust- } v LjubljMn! J Breg št. TŽJ. Telefon 119.
Štev. II.
V Lrrblfani, 18. marca 1922
v
Izhaja vsalco sohofo
se rac. pol str. 3! manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda ?5 p.
Naš politični cilj.
Prejeli smo sledeči dopis pod zgornjim naslovom, ki ga drage volje priobčujemo na prvem mestu:
Kadar človek doraste, stremi za tem, da postane sam svoj in kolikor mogoče neodvisen gospod. Vsak kmečki fant gleda, da prevzame po svojem povratku od vojakov domače gospodarstvo in se postavi nn svoje noge; vsak rokodelski pomočnik se trudi, da odpre svojo lastno delavnico in si ustvari svoj dom.
Tako je tudi z narodi. Vsak narod, ki se zaveda svojega življenja, si hoče ustvariti svoj dom, t. j. svojo lastno državo. Zgodovinski razvoj vseh velikih in malih narodov nam to priča. Tudi malih narodov — to nam dokazuje zgodovina Bolgarov in Srbov. Bolgari in Srbi so se borili stoletja, da si pribore svoj državni dom. Lastna narodna država je bila za Bolgare in za Srbe jasna zvezda-vodnica, to je bil za oba naroda njihov glavni politični čili.
Lastna država in Slovenci.
Slovenci smo imeli nekdaj v davnih časih tudi lastno državo. Tekom stoletij pa je spomin na lastno državo med Slovenci ugasnil. Usoda je hotela, da smo prišli pod oblast močne države, ki ni bila zgrajena na narodnostnem, ampak na čisto drugih principih in silna državna moč Avstrije v dobi absolutizma nas je tako pritsnila k tlom, da se kar nismo upali misliti na svoj lastni državni dom. Zadovoljili smo se po letu 1848. samo z zahtevo po skromnem lastnem stunovanju v veliki avstrijski državni hiši in sicer v obliki nar. avtonomije pod firmo Zedinjene Slovenje. Šele za časa svetovne vojne je zapisal pokojni dr. Krek ob priliki agitacije za majsko deklaracijo, „da narod brez lastne državnosti ni narod.“ Na te prevažne besede pa je slovenski narod kmalu — pozabil...
AH smo Slovenci narod?
Dve trditvi sta, ki se borita danes za. prvenstvo: Eni trde, da Slovenci nismo narod, drugi pa trde, da smo narod. Eni nočejo priznati in poznati ne Slovencev, ne Hrvatov, ne Srbov, ampak pravijo, da smo vsi skupaj »Jugoslovani". Drugi pa trde, in med te spadam tudi jaz, da so na svetu Srbi, da so na svetu Hrvati, da so na svetu Slovenci, in da ljudi, ki bi se sami sebe na-zivali „Jugoslovene“, na svetu ni. Pojmi
LISTEK.
Na Radičevem kmečkem shoda.
(Ir popotne torbice. — Napisal Dixi.)
Bila je lepa nedelja. V Ljubljani je ležal še visok sneg, v Zagrebu pa so bile ulice in ceste že suhe. V vasi Re-mete, dobro uro hoda od Zagreba, je bil napovedan ob 4. uri popoldne sestanek Radičeve, to je Hrvaške kmečke republikanske stranke. S prijateljem sva se napotila v spremstvu dveh visokošol-cev, članov akademskega društva »Matija Gubec" na „shod“. Pot je bila lepa, vodila je mimo „Mirogoja“, prekrasnega zagrebškega pokopališča, na nizko brdo, pa zopet nizdol in zopet na vrh, vsepovsod mimo kmetskih hiš in vrtov in polj. Visokošolca sta navdušeno pripovedovala o neki slavnosti, ki se je vršila preteklo nedeljo v „Kolu“, na kateri so sc bratili intelektualci s Seljaki, vseuči-liški profesorji s seljaki, gospe s kmeticami. Pripovedovali so tudi o skupščini „Sokola“, ki se je vršila ta dan dopoldne v »Kolu" in na kateri je bilo enoglasno sklenjeno zavreči označbo „ju-
kakor „Jugoslovan“, „Roman“ ali „Ger-man“ ali „Slovan“ so pomožni znanstveni pojmi, ustvarjeni od učenjakov v svrho »ekonomije mišljenja". Kakor pravi Anglež, da je Anglež in ne „Ger-man“, tako pravi tudi Slovenec, da je Slovenec. Kadar pa govori učenjak o Slovencih, Hrvatih itd. skupaj, jih na kratko imenuje »Jugoslovane", da si prihrani čas in prostor. Isto je, kakor pri živalih: Mi poznamo pač konje, goveda, pse itd., nikjer pa nimajo pri hiši »sesalca" — ta se nahaja samo v učnih knjigah kot pomožni znanstveni pojem.
Slovenci torej so in sc tega tudi zavedajo, da so. Zato so Slovenci narod.
Politični cilj Slovencev.
Slovenci smo majhen narod, ki se je pozno zavedel svojega življenja kot narod. Toda dejstvo, da smo majhni, po mojem mnenju ne more in ne sme biti nikaka ovira, da ne bi nalik dorastlemu kmečkemu fantu stremeli za lastnim državnim domom. La st n a država, to mora biti naš glavni politični cilj. Pa bodo rekli mnogi: Tega ne bomo dosegli!
Tako govorjenje je napačno. Dosegli ga bomo, če bomo hoteli. Hoteli bomo pa, če se tega cilja zavedamo, kakor so se ga zavedali in tudi dosegli Srbi in Bolgari. Zato ravno pravimo, da je to naš cilj, kakor je socialni cilj krščanstva izražen v nauku: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! Tudi to je cilj, ki ga pregrešni svet še dolgo ne bo dosegel, a vendar je ta nauk visok in vzišen cilj, ki sveti pred nami.
Lastna državnost.
Po svetovni vojni sklenjene in podpisane mednarodne pogodbe so priznale Srbom, Hrvatom in delu Slovencev skupno državno ozemlje, na katerem naj bi si ta trojica zgradila skupno državno hišo. Zato je umevno, da bomo Slovenci težko dosegli pravi politični cilj vsakega zavednega naroda, namreč lastno državo, niso pa mednarodne pogodbe nikaka ovira, da zahtevamo na skupnem ozemlju In v skupni državni hlšl vsaj svoje posebno stanovanje, do katerega bomo imeli mi sami ključ v rokah. Z drugimi besedami: Če že ne moremo v doglednem času priboriti si lastne države, moramo zahtevati vsaj lastno državnost. Če že lastne hiše ne moremo imeti, moramo hoteti vsaj
goslovenski" Sokol in se je sprejel zopet stari naziv »Hrvatski" Sokol. Med razgovorom smo kmalo spoznali pred seboj na brežuljki prve hiše vasi Re-mete, pod njo, v dolini pa farno cerkev z župniščem vred. V cerkvi se je vršila »Večerna" (popoldanska služba božja) ob številni prisotnosti domačega ljudstva. Ob vhodu v vas nas je sprejel agilni agitator Radičeve stranke, narodni poslanec gosp. Herceg, nam znan še izza pred vojne, ko se je kot akademik udejstvoval pri pobijanju analfabetizma med hrvaškimi kmeti. Okolo njega je bilo nekaj mlajših Seljakov v lepih hrvaških narodnih nošah; sami inteligentni obrazi! Predstavili smo se in se malce pomudili v prvi, novo prezidani hiši v vasi, kjer se toči »božje grozdje". Povedali so nam, da se »sestanek" ne more vršiti prej ko mine »Večerna". Toda že so začeli vreti ljudje iz cerkve in podali smo se v bližnjo kmečko hišo. Na hrvaškem namreč Radičeva stranka ne sme imeti javnih shodov, pa prireja zato le »sestanke" po zasebnih kmečkih domovih. Hiša, v katero smo stopili, je bila prav čedna, prostorna in snažna. Sedli smo za edino mizo v kotu in začel se je pogovor s seljaki. — „Mi
lastno stanovanje, v katerem bomo ini sami gospodarji. Kdor nima ne lastne hiše, ne lastnega stanovanja, je na slabšem, kot najslabši bajtar ali osebenek. Ta ima vsaj svojo streho; kdor pa nima ne bajte in ne stanovanja, mora ležati v hlevu v listju in služiti. Tak človek je hlapec in suženj, ki ne more in ne sme imeti svoje volje In tudi narod je ne more imeti, če nima vsaj stanovanja. Narod pa, ki svoje volje ne more udejstvovati niti v najmanjši meri, ni narod in mora zamreti. Pred svojo smrtjo pa mora bridko okušati resnico Prešernovih besed, »da so pod svitlim solncem najhujši sužnji dnovi."
Kdo pa mora biti nosilec narodnega političnega cilja?
Jasno je, da mora biti nosilec narodne volje oni sloj naroda, ki živi od narodne zemlje:	to je kmet. Na
zemlji in od zemlje, ki jo obdeluje slovenski kmet, živita poleg kmeta tudi obrtnik in delavec, ki tudi opravljata važne socialne posle, živita pa končno le od — zemlje. Ta kmet se mora zavedati, da ne potrebuje le on sam za svojo osebo lastnega doma, ampak da ga potrebuje tudi cela skupina slovenskih kmetov z delavci, obrtniki in inte-ligenti vred. Kadar bo ta zavest skupnosti prodrla med slovenskimi kmeti, potem ne bo dolgo trajalo, da bomo imeli Slovenci kot pretežno kmetiški narod vsaj svojo državnost, če že ne svoje države, ki bo omogočala tudi delavcu in inteligentu udobno življenje na temeljih socialne pravičnosti.
Naša sedanja politika.
Vnanje razmere, v katerih smo živeli Slovenci, nam niso dajale baš mnogo upanja na ustvaritev lastnega doma. Bili smo hlapci, ki smo se čutili v tuji hiši — zaradi prilično dobrega gospodarstva — precej dobro, in samo ob posebnih prilkah mislili na lasten dom. Zato smo delali za — druge in razmišljali o tem, kako bi tujo hišo napravili kolikor mogoče udobno in se lotili raznih ..principov", po katerih naj bi bila urejena tuja hiša, da bi se mogli tudi mi v njej počutiti kolikor mogoče dobro. Eni so se ogrevali za »naprednost", drugi za »socialnost" itd. Jaz pa mislim (ampak samo svoje misli ne vsiljujem nikomur), da je važnejše, najprej imeti hišo oziroma stanovanje in šele potem misliti na to, s kakšno politično barvo bom hišo pobarval! Kaj mi pomagajo polni lonci najrazličnejših barv, če pa
nimam ne hiše, ne mize in ne stola, da bi ga barval? Zato pravirn: Najprej hiša, potem barva!
Najprej ali popolna ull vsaj kolikor mogoče velika politična neodvisnost la samostojnost, najprej lastna državna hiša, potem pa jo urejujte na znotraj tako, kakor to hoče — narod sam!
„Narod brez lastne države ali vsaj državnosti ni narod!" — Zapomnimo si to!
Kaj storiti?
Zato mislim, da ne bi bilo morebiti napačno, če bi med Slovenci zapihalo nekoliko sape po lastni državnosti. Ker pa mora biti nosilec državnosti v prvi vrsti kmet, zato nam je kot narodu potrebna organizacija, ki bo širom cele Slovenije vzbudila med ljudmi misel in željo po lastni državi. Mi moramo v sedanjem političnem metežu dobiti organizacijo, ki bo slovenska in kmečka in če narod sam to odloči, morda republikanska. Prost mora biti, prost moj rod. — Na svoji zemlji svoj gospod!"
Kakšnega pomena bi bila poživitev Krekovega izreka o lastni državnosti za obmejne Slovence in za one, ki so danes ločeni od nas, pa menda ni treba posebej razlagati nikomur.
Jugoslavija.
V	sebi zaokroženi, enakopravni deli Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov morejo tvoriti višjo, življenja zmožno in od sosedov vpoštevano skupno državo — Jugoslavijo. Ta država pa more biti urejena le federativno, da se izognemo medsebojnim sporom, pa tudi nasilju, kakor ga opažamo danes. Ta smoter se more doseči le, ako se Slovenci zavedamo, da smo tudi bistven, toraj potreben del jugoslovanske države!
Opomba uredništva: Ta izredno bistra izvajanja nam nudijo priliko, da pozovemo naše bralce in somišljenike, da se o njih izjavijo. Želeli bi, da dobimo iz čim najširšega kroga ljudstva dopise ali pa vsaj sporočila, v koliko soglašajo z izraženimi mislimi. Slovenci danes nimamo nobenega izrazitega narodnega ideala, vsled česar so tudi naše socialne in kulturne teorije obvisele nekje v zraku. Zato je prav, da se začnemo o sproženem vprašanju meniti. Prosimo naše bralce in somišljenike, da nam sporoče svoje mnenje (prav kratko) na uredništvo našega lista (Ljubljana, Breg št. 12).
vemo, mi je rekel mlad kmet, da republike ne moremo dobiti že jutri.. To gre polagoma, treba je znašati kamen za kamnom. Hrvati smo danes vsi za to. Sedaj, pravijo, so se nam pridružili tudi že Dalmatinci, Hercegovci, pa Bosanci. Pa vi Slovenci? Ej, plašni ste! Govoril sem z Vašimi ljudmi tam od Brežic. Pravijo: mi smo tudi za republiko, ampak — bojimo se. Toda koga naj se boji seljak, ki ima svoje gospodarstvo in je neodvisen? Da! Bog in — Hrvati! Hrvati in — človeštvo! Vsi smo si bratje!"
Vprašal sem ga, kaj pravi g. župnik k temu njihovemu naziranju in zahtevi po republiki.
»E, pa nič! Mi spoštujemo njega, verujemo v katekizem in hočemo, da nas uči po njem. Zato hodimo tudi v cerkev; saj smo kristjani! Vidite — to je vera! Toda politika ni vera — to je pamet! Ali ni tako?"
Hiša se je polnila. Prišli so možje v škornjih in belih hlačah ter rdečih lajb-čih, ženske v belih, snažnih oblekah z rdečimi rutami na glavi. Prišla so tudi dekleta in dekletca ter fantje. Nakrat je bilo vse živo v hiši in okolo nje.
Čez čas se začuje signal avtomobila. Nekdo zakriči »Radič je tu!" in ljudstvo
se vsuje na cesto pod hišo. Avto se je ustavil, večja družba vstaja iz voza. Zlasti ženske tišče k človeku prijaznega okroglega lica, s kratko, črno ošpičeno brado, oblečenega v črno suknjo in z ravnotakšnim, po mestno preklanim klobukom na glavi. Eto — to je Radič. Dobrovoljcn obraz, z malce poševno ležečimi obrvmi nad silno kratkovidnimi očmi, pozdravlja vse in govori z vsemi nakrat. Z njim je njegova žena, bivši minister Drinkovič in Mr.Lumby, kores-pondent londonskega lista »Times". Stopijo v hišo, Radič položi na mizo predse velik paket svojega lista .Slobodni Dom* in pravi:
»Devojke in fantički, ki znajo čitati, dobe list zastonj, vsi drugi ga morajo pa plačati, ker imajo svoje gospodarstvo."
—	In začne list deliti. Kmalo je list deloma zastonj razdan, večinoma pa razprodan.
Med tem se je preril do mize starejši mož, z močnimi in ošpičenimi brki in reče na glas:
»Otvarjam današnji sestanek in Vas pozdravljam kot Vaš načelnik in oče.. Navzoč je tudi predsednik naše kmetske republikanske stranke in oče naroda hrvaškega, gospod Stipo Radič. Na našem.
v	* <‘
Dr. Kukovec in Juraj Žnidarič, oba poslanca — v Prekmurju.
V	nedeljo, 12. t. m. se je vozil g. dr. Kukovec, minister n. r. po Prekmurju po agitaciji za svojo ..koncentrirano" stranko in je imel tam „shode“. Liberalno časopisje je kričalo o sijajnih „shodih“ in slavolokih pod katerimi je prekmursko ljudstvo sprejemalo gospoda ministra — „demokrata“. Pri nas malokdo pozna Prekmurje. Tamošnje prebivalstvo je bedno kmetsko — delavsko ljudstvo. Strašno težko živi. Živi v političnem brezpravju, vladano od tja poslane birokracije. Bolj kot puhlo vpitje liberalcev, podaja sliko o slovenskem Prekmurju Radičev glavni list „Slobodni Dom“ v Zagrebu.
—	V šesti številki ..Slobodnega Do-ma“ je namreč natisnjeno pismo, ki ga je pisal hrvaški republikanski poslanec Žnidarič svojemu predsedniku Št. Radiču 16. januarja 1.1. Pismo se glasi: „Dragi predsednik! — Javljam Ti, da na poslaniško sejo, ki se je vršila 14. t. m. nisem mogel priti, ker sem bil v Prekmurju, v Doljni Lendavi, aretiran. Moj dogodek, ki sem ga doživel v Prekmurju, Ti tu na kratko orišem:
Dne 10. januarja 1.1. sem se napotil v Podturen, kjer sem isti dan imel zaupni sestanek. Naslednji dan, to je 11. t. m. sem skupno z Jakobom Krupičem iz Podturna šel s čolnom preko Mure in sva obiskala vasi po vsej tamošnji okolici. Sestankov, razen enega, nisem imel, pač pa sem se razgovarjal z par ljudmi, da pripravim teren za organizacijo, ki sem jo hotel skoraj izvesti. Prišedši 12. t. m. v Dol. Lakuš, sem videl, da je tam mogoče izvesti organizacijo, porabil sem priliko in imel še isti dan zvečer ob 6. uri zaupni sestanek, na katerem je bilo okolo 30 ljudi. Raztolmačil sem jim program H. R. S. S. in ustanovili smo organizacijo. Ko je bilo to izvršeno, okolo 8 ure zvečer, sta stopila v sobo dva žan-darja. Brez vsakega vprašanja nameri eden puško na mene, a drugi v Hrupiča z zapovedjo: Roke kvišku!" Dvignili smo roke, na kar nas je eden uklenil, a drugi je s puško meril na nas. Jaz sem zaman protestiral, da se mene ne sme uklepati in da žandarji ne smejo z menoj tako postopati, ker me ščiti poslani-ška imuniteta. Vse je bilo zaman. Ko sta orožnika navzoče zaslišala, mi reče žandarmerijski narednik, ako mu dam častno besedo, da ne bom pobegnil, da me zopet razveže. Odgovoril sem, da častne besede ne dam orožniku, ki je prekoračil zakon, da naj le dalje uraduje, da vidim v koliko pozna zakon in pravice poslancev. Narednik je videl, da se ne dam uplašiti, pa me je kakor tudi Krupca, zopet razvezal. Okoli 'A 10 ure zvečer so naju odpremili na orožniško postajo v Gjertjanoš, kjer sva ostala do drugega dne do 8 ure zjutraj. Na orožniški postaji so postopali z nama dosti pošteno. Iz Gjertjanoša so naju odpremili v Dol. Lendavo na okrajno glavarstvo, ki jo upravlja neki pristav. On ni vedel, kaj naj počne z nama, zato je telefoniral v Mursko Soboto okrajnemu glavarju po informacije, a potem še na državno pravništvo v Maribor.
Po dolgem telefoniranju nas je zaslišala politična oblast, popoldne pa še preiskovalni sodnik okrajnega sodišča, od tod so nas žandarji povedli zopet na okr. glavarstvo, kjer so nas imeli do pozne noči. Okoli 6 ure zvečer je dobil upravitelj glavarstva navodila, mislim da iz Ljubljane, kako ima postopati. Pristav je sestavil zapisnik in je hotel, da ga podpišem. Jaz tega nisem hotel storiti drugače, kot da mi izroči prepis istega, ki ga prilagam. Tekom noči so nas spravili z detektivi iz Prekmurja v Med-žimurje in tako sem 14. t. m. opoldan prišel domov.
To je po priliki ves dogodek, iz-vzemši morda kakšne malenkosti.
Gospoda v Prekmurju se neizmerno boji Hrvaške Republikanske Seljačke Stranke, toda narod jo komaj čaka! Ime
Radič je tam dobro znano in ponekod tudi politika njegove stranke.
Ko so me izpustili in sem šel ob 7. uri zvečer skozi Dol. Lendavo, sem bil večkrat ustavljen in vprašan, ako bo naša stranka v Lendavi imela program-ni sestanek. Pritrdil sem jim, ker nas nobeno in nikakšno preganjanje ne bo zadržalo, zakaj mi delamo javno, pravično, pošteno in po zakonu!
Najbolj sem se čudil, kako je v tre-notku vsa Dol. Lendava vedela, zakaj sem preganjan, čeprav ne jaz ne Krupič ves dan nisva prišla v stik z narodom. Čudil sem se živemu znimanju naroda, ki je od daleč zasledoval stvar in je pozno do večera čakal na rezultat.
Gredoč iz Dolnje Lendave, sem stopil v neko gostilnico, kjer sem bil na svoje začudenje od vseh navzočih vprašan, če mi je — „uspelo?“ Rekel sem: Ker sem na pravem potu, mi mora uspeti; pregreškov pa nočem ne jaz ne moja stranka. Nisem se še oddahnil, ko pravi nekdo: „To je bila Radičeva bomba v Prekmurje!"
Tako Juraj Žnidarič!
Zapisnik, ki ga je moral podpisati na okr. glavarstvu v Dol. Lendavi pa se glasi takole:
štev. 150 — 1922. Zapisnik sestavljen pri politični ekspozituri v Dol. Lendavi. — Podpisani Juraj Žnidarič, trgovec in državni poslanec, bivajoč v Nede-lišču pri Čakovcu, vzamem na znanje, da mi je bilo od vodje politične ekspoziture naznanjeno, da se me v predmetni kazenski zadevi proti meni(!) z ozirom na mojo lastnost kot državni poslanec, ki ga ščiti poslaniška imuniteta, ne obdrži v zaporu, pač pa da moram takoj zapustiti ozemlje, ki spada v območje okr. glavarstva v Murski Soboti in da me bo spremljal do njega (?!) tuuradni detektiv Josip Grča.“
Mi smo sedaj radovedni, za koga se pravzaprav navdušujejo naši Prekmurci. Za „demokrata“ dr. Kukovca ali za republikanca Radiča? — Mislimo, da je jasno. Samo čemu farbajo demokrati tako trapasto ljudi po nedolžni beli Ljub-
ljani? Morda zaradi zapasnika pol. ekspoziture, ki spada pod notranji oddelek pokr. uprave v Ljubljani ali pa — da zakrijejo resnico!!
Stefan Radič je v ..Slobodnem Do-mu“ k temu pripomnil: „Dobro, dobro, gospodo. Što sada sijete, to čete, ako Bog da, doskoro obilno žeti!“
Dvojna politika v Evropi.
sestanku je navzoč tudi en Anglež, do-pisovatelj uglednega londonskega lista, ki je prišel, da nas vidi in sliši. Čujem, da so navzoči tudi nekateri Slovenci. Prav je, da so tu in da vidijo našo slogo in slišijo našo voljo. Želimo, da bi se tudi Slovenci pridružili nam Hrvatom! Pozdravljam jih kot najmilejše nam brate. Sedaj pa prosim g. Radiča, da on povzame besedo!
Nastala je tišina, vsa odprta okna so se napolnila z glavami zunaj hiše stoječih ljudi. Radič je govoril mirno, bolj tiho ko glasno in je vpletal šaljive in žalostne primere. Razvijal je sledeče misli:
„Jezus in republika! Hrvatje smo suveren narod. Kot narod imamo pravico, da sami odločujemo o svoji usodi. Živimo na zemlji, ki ima mednarodno priznane meje. Zato po tej zemlji ne more vsakdo hoditi sem in tja, kakor bi se mu zljubilo, na primer Lahi ali Madžari.
—	Na naših tleh stoji danes srbska vojska, ki je nismo poklicali v deželo in jo zato odklanjamo. Zahtevamo od srbske vlade, da jo zopet odpokliče. Mi ne sovražimo nikogar, tudi Srbov ne. Tudi njihovega kralja spoštujemo in nimamo prav nič proti njemu. Ako ga priznavajo
Če vržeš kamen v vodo, začne voda valovati. Če je val dosti močan, seže od enega brega do drugega in zamaje tudi pesek na nasprotni strani, daleč od tam, kjer je padel kamen v vodo.
Takemu mirnemu pesku na nasprotnem bregu smo podobni tudi mi na našem ozemlju. Mi ležimo mirno na svojem mestu in radi mislimo, da se okrog nas nič ne godi. Kar pride od nekod močan val, ki nas potegne za seboj v vrtinec. To prispodobo smo navedli zato, da vsak lahko uvidi, kako so važni za nas tudi dogodki v daljnem svetu, za katere se navadno bolj malo ali nič ne brigamo. Vendar so ti dogodki tudi za nas silno važni, ker nikdar ne moremo vedeti, če ne bodo povzročili vala, ki nas utegne zagrniti in poplaviti. Če pa pazljivo zasledujemo dogodke okrog nas, je še vedno mogoče, da pravočasno val opazimo in sc njegovi sili izognemo.
Današnja svetovna politika se suče vsa okrog mirovnih pogodb, ki so jih zmagovalci v svetovni vojni premagancem diktirali in vsilili. Izmed vseh vprašanj, ki so jih sprožile mirovne pogodbe, je najvažnejše vprašanje vojne odškodnine, zlasti one, ki so jo zmagovalci naložili Nemčiji.
V	tem vprašanju zavzemajo zmagovalci danes dve različni stališči. Prvo stališče je francosko. Francoska politika gre za tem, da mora Nemčija plačati naloženo ji svoto do zadnjega vinarja. Francozje so na redno in točno odplačevanje nemške vojne odškodnine naslonili tudi vso svojo finančno politiko. Poleg tega računajo s tem, da bodo Nemci vsled plačevanja ogromnih svot za dolgo vrsto let nesposobni začeti kako maščevalno vojsko proti Fi*5ftto-zom, česar se Francozi silno boje. Oni dobro vedo, da je Nemcev še enkrat toliko kakor Francozov.
Nemci seveda takih svot ne morejo plačati v kovanem zlatu, ker toliko zlata sploh na svetu ni, ampak plačujejo v blagu. Nemška industrija je silna in izdeluje mnogo več blaga, kakor ga potrebujejo Nemci sami. Vse to blago oddajajo Nemci po nizki ceni v tuje dežele in plačujejo s tem vojno odškodnino. Ta način plačevanja pa je imel in ima še za posledico strašno brezposelnost delavcev na Francoskem in zlasti na Angleškem.
Zato so začeli Angleži misliti na drutračno politiko napram Nemčiji. Oni bi radi, da Nemci pač plačajo, toda ne z blagom, ki bi ga prodajali na Angleško, ampak prodajajo naj svoje blago v Rusijo, ki je vsake vrste industrije silno potrebna. S to svojo politiko pa so prišli Angleži v nasprotje s Francozi.
Francija je bivši carski Rusiji posodila nad 20 miljard frankov za zgradbo železnic in za oboroževanje velike ruske armade. Sovjetska vlada teh dol-
gov ne priznava. Zato se trudijo Francozi, da bi v Rusiji strmoglavili sedanjo sovjetsko vlado in postavili drugo, ki bi priznala stare francoske dolgove. Ako se to zgodi, potem pa Nemčija ne bi mogla prodati dovolj blaga za plačevanje odškodnine v Rusijo. Za oba grabeža tudi rusko prirodno bogastvo ni dovolj veliko.
V	tem evropskem vrtincu, ki pravzaprav ni nič drugega kakor borba za ruski in nemški denar, ne smemo prezreti stališča Amerike. Ameriki dolgujejo vse evropske države težke milijarde in to v dolarjih. Amerikanci se pa niso postavili na francosko stališče večnega sovraštva med narodi, ampak so rekli: »Ljudje, mirujte že vendar enkrat in odložite puške! Razorožite se in delajte! Ali ne vidite, da vzdrževanje vaših arniad požira vse plodove vašega dela? Če boste delali, vam bomo tudi mi pomagali in vam bomo vaše dolgove odpisali Če pa hočete vlivati vedno nove topove, je nam sicer tudi prav, todu v tem slučaju nam najprej plačajte, kar ste nam dolžni!“
Amerika se je torej odločno postavila na stališče sporazuma med narodi, na stališče miroljubnosti in na stališče dela.
Angleži so ameriško stališče takoj sprejeli kot svoje. Ker sta pa Amerika in Anglija danes najmočnejši sili na svetu in zastopata načela, ki jih mora vsak pameten človek podpisati z obema rokama, ni dvoma, da bo ameriško-angle-ško stališče končno tudi obveljalo in zmagalo.
Najliujši nasprotniki miroljubne ameriške in angleške politike so pa iz že zgoraj omenjenih vzrokov Francozi. Tem ljudem ni nikdar dovolj novih topov in novih rekrutov. Ko je sklical ameriški predsednik Harding v Was-hingtonu konferenco velikih držav in predlagal omejitev večnega oboroževanja, so bili Francozi proti. Ko je angleški ministrski predsednik Lloyd George znova poskusil svojo srečo na konferenci v Kanu, so bili Francozi zopet proti pomirjevalni politiki. Francosko vlado je prevzel znani bojevitež Poin-care, ki sedaj nima drugega opravka, l.akor da ruje na Angleškem proti spravljivi politiki Lloyda Georgea, da onemogoči tudi tretji poskus spravljive in miroljubne angleško - ameriške politike na nameravani konferenci v Genovi.
Ako vse to pregledamo in razumemo, vidimo, da so Francozi s svojo vojaško politiko za evropski in za svetovni mir najmanj tako nevarni kot so bili pred vojno nemški in pruski gene-rnli.
Značilna so tudi sredstva, katerih se poslužujejo eni in drugi v dosego svojih ciljev.
Angleži in Amerikanci so vrgli v svet misel o sporazumu, o spravljivosti, o miroljubnosti in o delu. To so silne
Srbi za svojega poglavarja, imajo polno pravico do tega. Toda mi Hrvati ga še nismo izbrali in potrdili.
Volitve v konstituanto so bile za nas zgolj plebiscit o tem, kaj narod hoče. Naš narod se je izrekel za republiko. In ker smo kmečki narod, bodi ta republika kmečka. In ker smo Hrvatje, bodi torej naša država Hrvatska kmečka republika. Odklanjamo vsako nasilje tako od naše strani, kakor od tuje. Na svetu imamo mi zlasti dva prijatelja: Ameriko, ker je to velika, napredna in svobodoumna dežela in Anglijo, ker je ta narod bogat in pravičen. Kadar Angleži niso bili pravični, so to vedno pozneje občutili; zato oni ljubijo pravico. Če bomo Hrvati ž njihovo pomočjo dosegli svoj cilj, jim bomo rekli: Hvala! Ako te pomoči ne bomo vžili, bomo morali priti do cilja sami. Ko bomo tako svoje reči uredili, bomo povabili tudi Slovence, da sc nam pridružijo kot samostojen narod. Slovenci so zelo nesrečen narod. Izgubil so tretjino svoje zemlje. Njihov ponos sta bila Trst in Gorica, tam je naloženo njihovo delo. To vse so izgubili. Mislili so in še mislijo, da jim to reši tretji. Oni imajo napako, da sebi ne zaupajo. Njihova inteligenca je plašna, zaj-
čevska in posamezniki, ki so v Belgradu danes uradniki, so se obnašali grdo proti nam Hrvatom. Mi jim odpuščamo tudi to! V zajednico pride lahko tudi narod Srbski, če bo hotel, če bo pameten in bo spoštoval kulturo. Mi smo namreč kulturni ljudje. Hočemo biti prijatelji vseh kulturnih in velikih narodov. Zato ne maramo ne pušk ne vojska. Danes pravijo, da je pri nas država SHS. Država je samo tam, kjer potom popolne demokracije in samoodločbe vlada ljudstvo. Vsega tega pa danes ni, zato pravim, da mi še nimamo nobene države! SHS „dr-žava“ je fikcija. Pri nas na Hrvaškem ne vlada ljudstvo, v Sloveniji tudi ne, v Bosni tudi ne, v Vojvodini tudi ne. Kdo torej vlada? Belgrajska oligarhija, ljudje, ki so se sami postavili nam za vladarje!
Mi bomo dosegli svojo svobodo. Morda bomo še enkrat spuščali kroglice, morda tudi ne. Glavno je, da nas vse, seljaki moji, navdaja misel, da hočemo svobodo. Kako jo bomo dosegli, pokažejo dogodki bodočnosti. Bog i Hrvati!"
Kmetje so se zadovoljno muzali in z glavami pritrjevail. Zakaj oni navadno ne ploskajo, le kadar so posebno zadovoljni, se češejo za — ušesi. Ko je Radič končal svoj govor, se je zunaj pred hišo
oglasil tamburaški zbor, ki je zasviral prav čedno dva komada. Na to smo se vsi podali iz hiše na obširno dvorišče, kjer so fantje in dekleta v prelepih narodnih nošah, zapeli več pesmi, med njimi „Lepo našo domovino11, ki smo jo peli in poslušali vsi razkritih glav. Nato je sledilo še nekaj pesmi zgolj moškega in potem zgolj ženskega zbora. Petje je bilo sijajno. Končno so se zopet oglasile tamburice in po dvorišču se je razvil ples kolo, ki sta ga s seljaki in seljaki-njami plesala i Radič i dolgi Anglež, g. Lumby — zadnji prvikrat v življenju. Po plesu je stopil Radič na hišne stopnji-ce, se poslovil od „svojih“ seljakov in jim zaklical v slovo: Bog in republika!
Ko so stopali v avto, je vse drenjalo za Stipico. Ženske so se dotikale njegove obleke, moški so mu vse vprek stiskali roke. Tu mi je postalo jasno, da je Radič danes prorok svojega hrvatskega ljudstva, stranka njegova pa hlev — vernikov. Dolgo je ljudstvo razpaljenih oči sledilo avtomobilu, v katerem se je vozil njegov današnji politični vodnik. Bilo je res lepo popoldne. Zadovoljni smo se vračali zvečer nazaj v Zagreb.
m močne ideje, ki odgovarjajo čuvstvo-vanju vseh dobrih, plemenitih in blagih kulturnih ljudi. Kar zagovarjajo Angleži in Amerikanci, to je človcčanstvo, to je omika, to je kultura.
Drugače Francozi. Oni iščejo zaveznike s tem, da vsem, ki so v svetovni vojni karkoli dobili, šepečejo na ušesa: ..Oborožite se, ker so vaše „pri-pridobitve" v nevarnosti!" Zato pravijo Poljakom: ..Stopite na našo stran, ako nočete priti zopet pod Ruse!“ Zato govore Rumunom: „Idite z nami, da ne izgubite Besarabije!“ Zato prigovarjajo našim politikom: ..Stopite na našo stran, da ne izgubite Macedonije!“
To je politika skrajnega sovraštva, politika umazanega podpihovanja in tazvnemanja vojnih strasti in politika tipične sebičnosti in grabežljivosti francoskega kapitalizma, za katerega naj bi hodili po kostanj v ogenj med drugimi tudi — mi!
In kakor je razvidno iz neke izjave našega vnanjega ministra dr. Ninčiča, se je Francozom njihova politika pri nas popolnoma posrečila. Dr. Ninčič je nam-
reč izjavil po konferenci Male antante v Belgradu:	„Mi	se	bomo postavili na
konferenci v Genovi na francosko stran!
Vzdrževali bomo torej še nadalje silno armado, kupovali vedno nove topove, nove puške. Toda ne za nas, ampak za druge. Kadar bo francoskim kapitalistom predla tesna, bodo komandirali: Jugoslovanska raja, marširajl Mar-širaj za — nas!
Kdaj se bodo državnikom v Belgradu odprle oči? Kdaj bodo izprevideli, da Francozi v svetovni vojni niso nam „pomagali“, kakor to vedno trde, ampak da je stala slavna in hrabra srbska vojska — vede ali nevede — v službi francoske politike in da je Srbija pomagala reševati Francoze pred nemškimi batinami in ne narobe?!
Skrajni čas je, da pridejo nove volitve in da nam te prineso tudi v naši vnanji politiki novo smer: politiko miroljubnosti in človečan-s t v a !
Mi ne smemo pomagati politiki bajonetov, ampak podpirati moramo politiko idej!
Dnevne vesil.
Kdo je kriv? V „Slovencu“ z dne 16. marca 1. I. beremo, da je poslanec dr. Hohnjec v nekem odgovoru na izvajanja Ljube Jovanoviča poudarjal, da so bili Slovenci že 1. 1918. brez razlike strank (?) vedno mnenja, da bo Slovenija v skupni državi nerazdeljena in avtonomistično urejena. To sc vidi iz adrese na tedanjega regenta Aleksandra, kjer stoje besede: „V veljavi naj ostanejo pod kontrolo dosedanji avtonomni in upravni organi, ki naj bodo odgovorni avtonomnemu predstavništvu." V odgovoru na adreso Narodnega Veča pa se glasi en stavek: „Želje in nazore, ki ste mi jih izvolili izraziti, popolnoma sprejemamo jaz in moja vlada." Slovenska Ljudska Stranka je 1. 1919. dalje zahtevala, naj se v Ljubljani skliče pokrajinski zbor. Določeni so bili tudi že poslanci za ta zbor, in sicer iz vseh strank. In vendar ni prišlo do sklicanja tega zbora! Kdo je to zakrivil?! Če bi bili imeli že od takrat svoj deželni (ali pokrajinski) zbor, bi se stvari danes nemara precej drugače sukale.
Čudne metode. Na ljubljanski carinarnici neomejeno gospodari neki gospod Ačimovič. Poznajo ga vsi ljubljanski trgovci, pa ne od predobre strani. O čudnem poslovanju tega gospoda poroča ljubljanski „Novi Čas" (15. t. m.) sledeče: „Odkar je g. Ačimovič neomejen gospodar na ljubljanski carinarnici, so se vedno čule ostre pritožbe nad njegovim načinom uradovanja in postopanja s carinskimi organi ter je bilo o tem že ponovno govora v listih. Proti koncu lanskega leta so vsi uradniki ljubljanske carinarnice poslali na ministrstvo pritožbo z dokazi. Iz Belgrada je prišel zadevo preiskovat dr. Schmidt, ki je moral potrditi popolno verodostojnost navedb uradnikov. Njegovo poročilo pa se je v Belgradu s celim aktom — izgubilo, g. Ačimovič pa je bil povišan za nadzornika vseh carinarnic v Sloveniji. V tem svojstvu in svest si visokih prijateljev v Belgradu je pričel g. inšpektor s prakticiranjem metode, ki je zelo enostavna, vendar pa zanimiva. V noči od 5. na 6. t. m. je neka dobro znana ljubljanska trgovka potovala na Dunaj. Ker
je damam potovanje po noči neugodno, jo je spremljal do Maribora sam g. Ačimovič. Kako važno je bilo njegovo spremstvo, dokazuje dejstvo, da je kupil v Ljubljani vozni listek za brzovlak tja do Gradca, ker rnu železniški uradnik kljub njegovemu sklicevanju na njegovo carinsko šaržo ni hotel dati, samo do Maribora, ker bi bilo to proti predpisom. Po Ljubljani se splošno govori, da je ta gospa nesla seboj večje vsote naše in tuje valute in g. inšpektor jo je spremljal, da se ji med potovanjem ne bi kaj dogodilo. Zanimivo bi bilo vedeti, če je mariborska carinarnica to gospo preiskala in kaj je našla pri njej; g. Ačimoviča pa bi prosili, da nam pojasni, kaj je s to zadevo. Kot rezultat tega potovanja smo imeli priliko videti ob vrnitvi gospo s precejšnjim številom kovčekov. Zopet se v strokovnjaških krogih govori, da so bili kovčegi napolnjeni z raznim luksuznim in za uvoz prepovedanim blagom. Včeraj opoldne, to je 14. t. m. smo imeli zopet priliko videti isti par, ko je odpotoval proti Mariboru. O uspehu tega potovanja bomo še poročali, ko se gospa vrne. Objavljamo te vrstice ne zato, da bi opozorili finančnega ministra, ker vemo, da bi bilo to zaman, temveč zato, da opozorimo ostale trgove. kako si lahko v svrho izboljšanja svojega stanja pomagajo." — Do danes se ta gospod še ni oglasil z nobenim popravkom. Tudi ne verjamemo, da se bo sploh oglasil, ker v Srbiji ni te navade. Zgodilo se mu itak ne bo nič, ker je ugleden član vladajoče radikalne stranke.
Uzorna uprava. Lansko leto enkrat se je peljal ljubljanski trgovec Lininger z avtomobilom v Celje. Čez nekaj tednov je dobil obvestilo iz Celja, da je kaznovan plačati 100 K globe, ker se ni ustavil njegov avto na poziv redarja. Od je trdil, da ga nihče ustavljal ni, da ni slišal nobenega tozadevnega poziva in je zato proti naložitvi globe vložil re-kurz na redarstveno oblast v Celju. S tem se je zdelo, da je zadeva končana, zakaj rešitve ni prejel — še do danes ne. Pa pride pred par dnevi k njemu policaj in ga — aretira. Zaprli so ga v zapore justične palače v Ljubljani. Tu
pa je mož na svoje začudenje zvedel, da bo moral „sedeti" pet dni, ker je globa 100 K neiztirljiva. G. Lininger je namreč znan kot precej petičen gospod! Skilceval se je na svoj rekurz in sedaj se je dognalo, da je rekurz bil res vložen, da pa so ga poslali mestnemu magistratu ljubljanskemu s prošnjo, da se Liningerja pozove, naj doprinese še štempeljne, ki jih je premalo nalepil na svoj rekurz. Ta rekurz je obležal nekje na magistratu, v Celju so „uradovali“ dalje in dognali, da Lininger, ki ima avtomobil, hiše, trgovine, ne more plačati 100 K, Lininger pa za zamreženim oknom premišljuje o svoji uradno dognani „revščini“. Manjka samo, da mu ljubljanski magistrat izda še običajno ubož-no spričevalo!
Medicinska fakulteta v Ljubljani. V državnem zboru so te dni govorili zopet o ljubljanski medicinski fakulteti. Neki govornik je dejal, da za ta velevažni oddelek ljubljanskega vseučilišča ni treba posebnih kreditov, „ker bo itak prišla medicinska fakulteta iz Ljubljane v Bel-grad." — V belgrajskih listih so se pa pogosto oglašali tehtni glasovi, ki so neusmiljeno razkrivali nedostatke medicinske šole v Belgradu, ki je sploh še ni v resnici, ampak obstoji le na papirju! To bodo lepi zdravniki, ki nam jih bodo pošiljali s te šole! Kadar se bo to zgodilo, takrat naj tudi bolnišnice v Sloveniji za-pro ali pa jih izpremene v „kasarne“, kakor se sedaj tako lepo pravi, kajti dvomimo, da bi šel kakšen bolnik tem gospodom pod nož. Mi si bomo pomagali za rane z arniko, za prehlajenje pa z lipovim čajem, z ajbišem, s kamilcami in s tavžentrožamL Teh vendar ne bodo odnesli!
V stnrih letnikih naših časopisov berem včasih prav interesantne razprave o centralizmu in avtonomiji. Dne 5. novembra 1. 1879. ima neki list to krat-kočasnico: „Kaj so centralisti, kaj avtonomisti?" (Pogovor kmeta in čevljarja). Kmet, ki pridno bere slov. časnike: „Povej mi, povej, Boštjan, ki si tako modra glava, kaj neki hočejo naši časniki z besedama »centralisti" in „avto-nomisti" reči, ki ju zdaj vsak dan v njihovih listih beremo?" — Čevljar: „Jaz ti, prijatelj,' to prav lahko razložim, če ti rečem, da centralisti so prav to, kar so taki čevljarji, ki čevlje po enem kopitu narejajo za vse ljudi, naj imajo majhno ali veliko nogo,— avtonomisti pa so podobni dobrim čevljarjem, ki čevlje ljudem merijo po njihovih nogah, večjih ali manjših." — Kmet: „Hvala ti! Res, da nisi samo mojster čevljar, kakor iz tega vidim, ampak tudi mojster politikar."
Najlepši cvet. V naši lepi domovini najlepši cvet je denuncijantstvo. Kdo je denuncijant? Na enem vzorcu spoznaj druge. To je mož, ki ima sicer zveneč naslov, ki ga pa nikdo ne vpraša za svet, ker je v svoji stroki popolnoma nezmožen. Čim manjše pa je njegovo znanje, tem večje je njegovo koprnenje priplezati navzgor. Ker je za odkrit boj z uma svitlim mečem nesposoben, poskusi zahrbtno z denunciranjcm. A kdor je nezmožen, je pač nezmožen! Denuncira otroka, pa se mu ponesreči. Denuncira kolego, pa dobe še somišljeniki po nosu, denuncira lisjaka, da mu je odnesel kokoš, pa ne pomisli, da še nikdar kokoši ni imel. Ena stvar pa se mu je posrečila. Pozimi enkrat je domov grede iz zidanice poskusil nov poklic: oranje snega
Unionska klet
toči iz zaloge Gospodarske sveže od sedaj naprej prvovrstno dolenjsko črnino in beio vino, štajerska, vina, ter črn burgundec In rizling iz viasteiinstva škofije v DJakovem In
fiajfbciij&a dalmatinska vina!
I Teodor Horn, Ljubljana
I Poljanska ©esta št. 11»
jjjj se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh
kSaparskčh 1» vodovodnih instalacijskih del kahoi* tudi za pokrivanje rrtipeh.
Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto Popravila točno in po najnižji dnevni ceni Ambalaža in pločevine.
lBH====rTI
z nosom! In šlo je. Šlo tako dobro, da je potem 14 dni sladko počival in prepustil delo požrtvovalnim tovarišem. Kazalo bi ostati pri tem poklicu, ker bi imel g. denuncijant pol leta počitnice in za premišljanje novih denuncijacij časa dovolj. Mi sicer mislimo takole: kogar sovražijo bogovi, so mu dali omejenost za doto, denunciranje za poklic.
Dober ,zrezki" načelnik. Ko je visoka gospoda v Parizu naši državi priznala Baranjo (del Vojvodine), so iskali „srezkega načelnika" za mesto Mohač. To važno mesto, kamor bi spadal pravzaprav pravnik (jurist), je dobil neki Simič, ki je bil dotlej upravitelj nekega kinematografa (!!) v Osjcku. Ta Simič je dobil od vlade nakazana 2 vagona pšenice, da jo razdeli med uradništvo. En vagon je res razdelil, drugega pa — prodal! Ko se je to zvedelo, so ga spodili iz službe. Slučaj je pa nanesel, da je kmalu potem bil v Osjeku velik „demo-kratski" shod, katerega se je udeležil tudi minister Pribičevič in seveda kot zvest demokrat tudi gospod Simič. Pri tej priliki je pomagal Pribičeviču obleči suknjo. V nagrado za to „velezaslužno“ delo je bil Simič nedavno imenovan za — načelnika trgovske agencije SHS y Lipskem! — To posnemamo iz nekega članka, ki ga je objavil dr. Horvat v „SIob. Domu" s svojim podpisom.
Vesten uradnik. Na Dunaju obstoji posebna komisija za izvršitev mirovne pogodbe med bivšo Avstrijo in nasledstvenimi državami. Nasledstvene države imajo po tej pogodbi pravico zahtevati od Avstrije izročitev raznih predmetov in vrednot, ki jim po pogodbi pripadajo. V tej komisiji je imela tudi naša vlada svojega zastopnika, nekega Srba Besa-roviča. Ta gospod ni delal prav nič, ampak se je lepo sprehajal po lepem letovišču Semmeringu. Na Dunaj je prihajal samo po svojo prav lepo plačo. Ko se je pa naveličal pohajkovanja, je poročal vladi v Belgrad, „da nema posla". Sedaj čaka v Belgradu na novo lepo in dobro plačano mesto, mi pa čakamo na stvari, ki nam jih Avstrija ne bo izročila — nikoli. Po izročitvi raznih predmetov seveda ne gre za Srbijo, ampak za „pre-čane", in kadar gre za „prečane“, „onda nema posla".
Enakopravnost. Katoliški škof na otoku Hvaru (otok pripada naši državi) prejema mesečne plače 1440 kron brez vsakih drugih doklad. Slušatelj pravoslavne bogoslovnice (mi bi rekli: pravoslavni lemenatar) pa dobiva iz državne blagajne mesečno štipendijo v znesku 2400 kron.
Čuden pojav opažajo ljudje na shodih, ki jih prireja minister Pucelj. Samostojni kmetje s svojim ministrom niso nič kaj zadovoljni. Kmečko prebivalstvo in kmečki volilci iščejo očividno nekaj drugega, nčkaj novega in nekaj — boljšega. Za centralistično politiko naši kmetje niso.
Parlament nadaljuje svoje delo v odsekih. Razpravljajo o razdelitvi države, o novih davkih, o uradnikih itd. Do pravih rezultatov pa ne pridejo nikjer. Vse „delo“ ima le namen, vladno krizo kolikor mogoče dolgo zavleči.
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
BHBBBSBIBIIBI
•Billi ste se že naročili na 7 l rešijo Jasi Zspisfti";
w	zamoškeinvol-
neno za ženske obleke, belo in pisano platno, cffir in pisane kretone ter razno manufakturo kupiia radi vel kanskega i» direktnega imnorta najceneje v veletrgovini in razpošlljalni R. Sterm«ckl Colje ši. S?* Vzorci proti delni odškodnini Din 10.— po pošti prosto.
MAIHUFAKTURNI ODDELEK
GOSPODARSKE ZVEZE LJUBLJJI^iHg Dunajska cesta štev. 29
(ma dvorišč'
Velika zalega sukna za meška In žezisl b tblakr, nejlrpfo izbira ssatattitgs &pedajigs rerila za moška, ženska in otroka in »slika zalogi oje, čevljss na drobno In debelo.
r
i i i
■ j?
i
H
jSšaitfeiSMKabaaEtf. 5s*BRira!
TEXT!LIA
j / frgoush^ in industrilsk d. d., LJUBLJANA, Krekov trg št. 19. |
===== Delniška k* pital K 82,000.000.	======	H
flejuečja zaloga češke in a^gl. manufakture. |
9 Telefon,«. Centrala: LJUBLJANA. Brzojavke > „Texiilia“ B
.....................     Samo	na	debelo!	J
Telefon 177.
Samo na. debelO! ■ ■BBanr oboda srn ms
Popolnoma varito naložite svoj denar v
Uzalenmi posojilnici o Ljubljani
p&ieg nunska rarkva regivtr. zadrugn z cmejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo s
4°l
brez odbitka rentnega ln Invalidnega davka. ::	Hranilne
vloge se lahko vplačujejo potom poštno ček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd.
■■*■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
B
m	r ni m mm /.tiuim m simmim n. n.	ti	iiiimiirini	I
oa
g>j	prodaja	las Blovenakth premogovnikov	gjj
|| veleujsftei, šenijaosški a o trboveljski gsremog [§
m	vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo	vporabo, kakor tudi	n~{
za industrijska podjetja in razpečava	liu
la čehos!oiašfei in angleški koks za Uuarne in domseo uporabo, kounški	premog in šrnl premog.	§j
@	Naslov:	PROMETNI	ZAVOD	ZA	PREMOG	d. d. Ljnbijana, Kanska ulica 1.	E8
P	_	PR
izležena d. in. glavnica K 30,000.000'—.
SLOVENSKA BANKA
UDIL3BM, Hrehos trg 10, nasproti »Mestnega rtoma".
Telefon št. 567. Cak. račun št. IZ ZOS
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem račnnu.
Ima posebni amerikanski oddelek in prvo* vrstne zveze z inozemskimi bankami.
1e
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
J
Gblačilnica za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani
ppipopoča ogled svoje zaloge manufaktupe
fUT* Izključno češki izdelki 1
Ravnokar prispeva blago od mnogih češklli tovarn. Prispela je tudi izbrana zaloga damskega blaga od znane brnske tvrdke Sti£k&sny & Schlesingep. Glavno skladišče v »Kresiji«, I. nadstr. Poseben vhod iz Lingarjeve ulice št. 1. Detajlna prodajalna v Stritarjevi ulici štev. 5. — Podružnica v Somboru..
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 21.
Ljubljana, Dunajska cesta št« 38/1.
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
Kapital in rezerve skupno z afilacijami čez K 50.U00.000.
Telefon št. 21.
Podružnic n Djakovo. Maribor, Sarajevo S^mhor. Solit, Šibenik. Ekupoiitupai B*«d. —■ Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni ppodajaleo srečk Državne razneane loterije.
BHHBBBHBBBBBBeiDBBBDBBBaEnBEIBaBBHHHBDBBBBBBBBBBBBDBBBHBHBBBI
Kapital: R 20,000.000
Slov. eskomptna banka
Režem otrogR6.500.8DO
Nooo neslo, Rakek, Slotuigradtc. LjllbijSIlS, SclEIlbllPgOPA BliCB Št. 1.
Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA.
Izvršuje vse bančne pnale najtečneje in najkulantneje