J ^
Naivecji slovenski tednik v Zedinjenih državah
Izhaja vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1951 W. 22nd Place Chicago, DL
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Buterrt M SMoad-ClMi Matter JttMiy 1*, 1»!«, at the Port oflM »t Chi« go, miaok, under th. Act of	t4, 191«.
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
OFFICE:
195! W. 22nd Place Chicago, DL
^_r
No. 35* Štev. 35.
Chicago, DL, 8. septembra (September) 1915
Leto 1. Volume 1.
Lokalne vesti.
—	Rev. Anton Sojar, župnik naše slovenske fare sv. Štefana, se je odpeljal minuli ponedeljek v Brockway, MSnn., kjer obhaja danes svojo zlato sv. mašo slovenski škof Rt. Rev. James Trobec.
—	V zgodovini društva sv. Štefana št. 1. K. S, K. J., Chicago, 111. bode ostal nedvomno dan 5. sept. 1915 zapisan z zlatimi črkami. Ta dan je društvo sprejelo v svoj krog naenkrat, ali skupaj 34 novih kandidatov, kar tvori tudi nedvomno rekord vseh drugih društev. Sprejem; ozir. upeljava novih članov se je vršila nad vse pomenljivo in slovesno ob obilni udeležbi društv. sobratov. Novo sprejeti člani so prisegli pred društveno zastavo sv. Štefana, ki je bila razvita v ta namen na odru društv. dvorane. Vršili so se tudi razni govori v izpodbudo novim članom za nadaljno agitacijo ter prospeh društva. Po seji se je vršila novim članom v počast primerna zabava. Čuje se, da bode pristopilo k temu društvu prihodnji mesec zopet veliko število ogrskih Slovencev. Vsa čast društvu sv. Štefana, da je sprožilo to misel, ki bode obrodila v naši naselbini gotovo še lepe sadove.
—	V krogih učiteljev in učiteljic ljudskih šol našega mesta je nastal zadnje tedne pravcati boj. Učiteljske moči so se nameravale namreč organizirati v močno unijo, kar jim je pa mesto zabranilo. Sedaj se hoče v dosego tega cilja uprizoriti splošno stavko med šolskimi otroci, da ne bi hodili v ljudske šole. To idejo odobravajo osobito oni stariši, ki spadajo k raznim delavskim organizacijam.
—	Letos meseca avgusta je dosegla chikaška policija rekord vseh rekordov glede aretacij in sodnijskih postopanj. V tem mesecu je bilo namreč 13,475 slučajev s kojimi je imela policijska sodni-ja posla. Sodnik. Jarecki je rešil 2426 slučajev, ali povprečno 100 slučajev dnevno.
—	Dne 2. t. m. je bil velik naval na znano Ashland Twelfth State (Lorimerjevo) banko, ker se je plačevalo uložnikom prvih 20 odstotkov vlog. Med raznimi vložniki je bilo mnogo onih iz delavskega stanu. Naval pred to banko je bil naravno ogromen omenjeni dan. Skupaj bodo izgubili uložniki približno $400.000.
—	Od 1. junija 1914 do 1. junija 1915 je bilo v okraju Cook od avtomobilov povoženih 145 oseb, med temi je nad 40 žrtev starih izpod 15 let. Prejšnje leto je znašalo skupno število teh žrtev samo 143.
—	V minulem fiskalnem letu se je v našem mestu zgradilo vet novih poslopij, kakor pa v mestu New York. Skupni izdatki za to zgradbo so znašali $83,261.710; v New Yorku pa $74,030.241. S tem se torej iasno kaže, da bode naša metropola kmalu prekosila v številu orebivalstva svojega tekmeca ob Atlantiku.
—	Po načinu velikih modernih mest se namerava tudi v Chicagu razširiti povsem nov način za hitro odpremo pisem. Poštar Campbell je predložil te dni vlatti v Washingtonu podroben načrt, da bi se zvezalo več mestnih okrajev (Edgewater, Jackson Park, Ivogan Square in Englewood) s podzemeljskim poštnim prometnim rovoin. Po teh rovih bi se lahko pneumatičnim potom pošiljalo pisma v skupinah po 500 iz raznih okrajev na glavno pošto
j v Chicago z brzino 30 milj na uro, kar bi nedvomno dosti znižajo dosedanje prometne stroške. Pisma iz Englewood postaje bi prihajala
po tej podzemeljski cevi v Chicago v 24 minutah. Skupni stroški za to napravo bi znašali okoli $3,400.000.
Ameriške vesli.
Zlata maša slovenskega škofa.
Danes, dne 8. septembra je preteklo ravno 50 let, ko je bil v St. Paulu, Minil., v mašnika posvečen eden izmed slovenskih-ameri-ških pijonerjev, — sovrstnik bla-gopokojnega misijonarja Pirca, — sedanji premilost. škof Jakob Trobec, ki si je iztekel na misijonskem polju v državi Minn, obilno zaslug. Večni Stvarnik mu je poplačal delo v vinogradu Gospodovem s tem, da ga je še ohranil pri življenju v redki starosti 80 let, oziroma do onega srečnega dne, da Mu je daroval danes zlato mašo.
Ta redek jubilej našega slovenskega cerkvenega dostojanstvenika se praznuje danes v Brockway, Minn, na jako slovesen način.
Pomenljivo je bilo pri tej zlati maši dejstvo, ker je ravno ta dan posvetil naš jubilar že druzega svojega nečaka tudi v duhovski %tan in sicer Rev. Josip Trobca. Novo maso bodo obhajali v Brockway, Minn, dne 12. sept. t. 1.
Velezaslužnemu jubilarju kličemo pri tej priliki: Še na mnoga leta! Dal Bog, da bi dočakal še svoje demantne maše!
O tej redki slavnosti poročamo bolj podrobno prihodnjič.
Politične spletke med Avstrijo in Zedinj. državami.
Washington, D. C., 6. septembra. — Med Zedinj. državami in Av8tro-Ogrsko so nastale te dni prave politične spletke v neposredni zvezi s sedanjo evropsko vojno.
Ker se naša vlada na svoječasni protest Avstrije ni hotela ozirati, da bi ustavila izvoz municije zaveznikom, — je hotela Avstrija to na svojo roko indirektrro izvesti in sicer s tem, da je zagrozila s kaznijo vsem onim avstrijskim podanikom, ki so zaposleni v raznih ameriških izdelovalnicah municije.
Avstrijski poslanik v Washingtonu, D. C. Dr. Konstantin T. Dumba je izdal po naročilu svoje vlade nedavno jako oster oklic, ozir. opomin v razni-h slovanskih, ogrskih in nemških listih izhajajočih v Zedinjenih državah. V teh oklicih se je avstrijske delavce, zaposlene v veliki Betlehem jeklarni in drugod svarilo, da naj opustijo svoje službe ki so naravnost v kvar in škodo njih rodni domovini, inače se bode vse prizadete ob povratku v staro domovino kaznovalo z večletno ječo.
Ta zadeva je prišla na dan vsled aretacije časnikarskega poročevalca in avstrijskega zaupnega sc-la James F. J. Archibalda, katerega je angleška vlada minule dni v Londonu prijela, ker je imel ponarejen ameriški potni list. Archibalda je poslal na Dunaj dne 20. avgusta avstrijski poslanik Dr. Dumba z jako važnim in -obširnim poročilom o uspehih njegovega oklica, kar Dr. Dumba sam priznava; izgovarja se le na to, da je moral ravnati po naročilu svoje vlade. Med Londonom in Washingtonom se vršijo sedai živahne brzojavne informacije v zadevi aretacije Archibalda. Ako se dokaže, da je pri njemu zaplenjeno pismo pristno, bodo Zedi-njene države nastopile proti Avstriji ostre korake, ker je hotela slednja neposredno naščuvati a-meriške delavce k stavki. Posledica temu bode tudi ta, da bode washingtonska vlada odslovila se-
danjega avstrijskega poslanika, Archibalda bode pa kot izdajalca domovine kaznovala.
Danes popoldne se je že mudil Dr. Duniba v tej zadevi pri državnem tajniku Lansingu; podrobnosti o tej velevažni konferenci se bodo dale šele jutri v javnost.
Nemiri ob Rio Grande.
Brownsville, Tex., 6. septembra..—Danes je došel semkaj iz Gtilvestona 4. U. S. pešpolk, ki i-ma nalogo čuvati obmejne točke med državo Texas in Mehiko, kjer se vršijo vedno hujši nemiri.
Včeraj so ob reki Rio Grande taboreči mehiški banditje oddali preko meje več kot 500 strelov nad uaše postojanke. Na ameriški strani ni bil nihče ubit, ali ranjen, pač je pa padlo nekaj Mehikancev zadetih od naših krogel.
Houston, Tex., 6. septembra. — Med ljudstvom države Texas se je sprožilo misel za vstanovitev 1000 mož broječega civilnega obrambnega polka, ki naj bi pognal nazaj vse Carranzove bandite, ki neprestano silijo semkaj preko meje.
Usmrčenje 3 generalov.
El Paso, Texas, 6. septembra.— Dne 4. t. ni. so bili v Torreonu u-streljeni trije generali vstaškega poveljnika Villa in sicer: Benjamin Argumedo, Hijino Aguilar in Egul Lis. General Villa jih je dal usmrtiti vsled tega, ker so mu odpovedali pokornost in so se hoteli pridružiti generalu Carranza.
Za povečanje naše mornarice.
Washing4ton, D. C., 6. septembra. — Pomožni tajnik mornarice je predložil vladi svoje poročilo, da bi se sestavilo posebno rezervo, brojeeo 50,000 mož in častnikov. V ta namen naj bi se k mornarici priklopilo obrežno obrambno moštvo, finančne stražnike in uslužbence iz raznih drugih vladinih uradov.
Umestna predloga.
Washington, D. C., 6. septembra.— V vladinih krogih se dela z vso vnemo za uresničenje ideje državnega zakladničarja W. G. McAdoo-ta, ki je nasvetoval predsedniku Wilsonu, da bi si vlada •na svoje stroške omislila 400 modernih trgovskih ladij, ki bi bile zaeno v slučaju potrebe tudi prikladne v vojne svrhe. Ako bode vlada odobrila McAdojev načrt, bodo iniele Zedinjene države največjo trgovsko in vojno mornarico na svetu.
tir1
Uspešne strelne voje.
Fort Stevens, Oreg., 6. sept. — Pri zadnjih strelnih vajah z novimi možnarji obrežne artilerije se je te dni tukaj doseglo zelo po-voljne uspehe. S temi možnarji se je zadelo cilj v razdalji 8 milj ali 13,400 jardov.
Ustnica uredništva.
Ker se je vsled minulega praznika ''Labor Day" tiskalo II. stran lista že v petek in soboto in ni došlo do istega časa v uredništvo nič dopisov, smo morali priobčiti kasneje došle društvene vesti na 5. strani današnje številke.
Konečno prosimo še enkrat vse ■-eni. uradnike krajevnih društev, kakor tudi druge dopisnike, da naj izvolijo pošiljati društvene vesti, naznanila itd. pravočasno 'n sicer najkasneje do ZADNJEGA DNE V TEDNU, ALI DO SOBOTE. Vsi dopisi, ki prihajajo uredništvu v ponedeljek ali celo torek, se ne morejo nikakor priobčiti v istotedenski številki t
Nesreča na lovu. Montgomery, Ala., 6. sept. — Blizu Castleberry je ustrelil včeraj vsled neprevidnosti farmer L. A. Palmer svojega prijatelja Ernest Frazierja. Slednji je bil skrit v nekem grmovju. Palmer je sledil blizu njega neki lisici ill je sprožil puško na ono mesto. Palmer se je zvrnil mrtev na tla, zadet v prsa.
5 otrok zgorelo.
San Francisco, Cal., 5. septembra. — V tukajšnji dekliški sirotišnici sv. Frančiška je nastal včeraj po noči ogenj, ki je zahteval 5 žrtev. Usmiljene šolske se-stfre so z junaško požrtvovalnostjo spravile na varno 52 slepih o-trok; pet izmed teh se je pa zaprlo v neko stransko sobo, kjer so zgoreli.
Žrtve nesrečne vožnje.
Chesterton, Ind., 6. septembra. —Ko se je včeraj dopoldne peljal farmer John Teda iz Furnessville, Ind. s svojim avtomobilom v cerkev, je zadel na nekem križišču v avtomobil potniški vlak Lake Shore železnice. Farmer, njegova mati, 16 letni sin in 1 hlapec so bili na mestu ubiti.
Strela zadela v parnik.
Milwaukee, Wis., 6. septembra.
—Biku Racine. Wis. je v nedeljo zjutraj krog 2 ure zadela strela v izletniški parnik 44Holland", last Goodrich paroplovne družbe. Parnik je bil na potu semkaj v Milwaukee s približno 100 potniki.
K sreči se ni pripetila vsled tega nobena posebna nesreča razun tega, da so se potniki vsled strele zelo prestrašili. Strela je zadela in zanetila samo glavni jambor parnika.
Pet morilcev usmrčenih.
Ossinning, N. Y., 4. septembra. — Včeraj za rano je bilo v tuk. državnem zaporu usmrčenih pet morilcev in sicer: Thomas Tar-pey, Louis M. Roach, William Perry, Pasquale Vendetti in Antonio Salemme.
To število znači rekord v zgodovini tuk. kaznilnice.
Judom na pomoč.
New York, N. Y., 4 septembra. Senator James Hamilton Lewis iz države Illinois se je danes odpeljal po naročilu vlade v Evropo, kjer bo skušal osvoboditi v Nemčiji zadržane jude, ki so namenjeni k svojcem v Ameriko. V to svr-ho mu je izročil državni tajnik Lansing vse potrebne uradne listine.
Zgradba delavskih hiš.
Washington, D. C., 6. septembra. — Vlada kolumbijskega di-strikta bode zgradila v tem mestu 130 malih delavskih hiš, kjer bode lahko po ceni stanovalo 250 revnih družin ali približno 1000 oseb. Skupni stroški te koristne zgradbe bodo znašali $350,000.
Ta sekcija hiš se bode zgradila v spomin in počast po pokojni soprogi predsednika Wilsona, Mrs. Ellen Wilson, ker se je za washingtonske reveže zelo zanimala.
čudna ženska umrla.
New York, N. Y., 4. septembra. Včeraj je umrla tukaj gotovo najmanjša in najlažja stara ženska oseba na svetu Mrs. Jeanette Schwartz. Bila je stara 106 let, tehtala je samo 25 funtov in je merila 2 in pol čevlja.
Zadnja leta se ni počutila nič kaj dobro, osobito po noči. Večkrat se je prebudila čez noč in je zahtevala steklenico pive za žejo.
Dovoljeno maščevanje.
Duquoin, DL, 6. septembra. — Dne 18. oktobra bodo tukaj obesili zamorca Joe Deberrija vsled umora Mrs. James H. Martin. Sin te žrtve je naprosil oblasti, da naj bi se mu dovolilo glavni posel pri obešanju morilca njegove matere, kar mu. je šerif White že obljubil.
Slučaj Leo Franka.
Marietta, Ga., 6. septembra. — Velika porota je te dni rešila zadevo linčanja znanega morilca Leo M. Franka s tem, da se ne ve pravih linearjev. S tem je cela Frankova zadeva linčanja dovršena.
Velika nesreča pri požaru.
Newport News, Va., 5. septembra. — Ker je nastal sinoči v velikem skladišču žita, last Chesapeake in Ohio Grain Elevator Co. ogenj, je našlo pri tem 12 oseb smrt v razvalinah. Skupno škodo se ceni na $1,500,000.
Judovsko novo leto.
Springfield, 111., 6. septembra. Guverner Dunne je izdal danes odredbo, da naj se dovoli vsem uslužbencem judovske vere, nastavljenim po raznih državnih u-radih, dopust dne 8., 9. in 10. septembra povodom praznovanja judovskega novega leta.
Inozemske vesli.
London, Anglija, 6. septembra. ^Semkaj iz Berlina se uradno poroča, da so nemške čete že zavzele glavno prehodno točko pri Lennewardensu ob reki Dvina, ki leži med važno rusko postojanko Fridrichstadtom in Rigo.
Ako se posreči nemškemu vojskovodji von Hindenburgu spraviti svojo, nad 1,000.000 mož bro-ječo armado preko Dvine, bi bili Rusi na vsak način prisiljeni zapustiti Rigo. Morali bi se umakniti daleč nazaj, ako bi hoteli uspešno braniti nadaljno važno rusko postojanko Vilno. Sedaj so skoro vse ruske čete koncentrirane na obrežju reke Dvine, kajti od tukaj dalje bi imeli Nemci in Avstrijci lahko pot do Petrogra-da, kamor je samo še nekaj nad 300 milj razdalje.
Rusi se dalje umikajo tudi na južni strani trdnjave Grodno in se zbirajo na velikih močvirnatih poljanah okoli reke Pripet. Na južni strani v Galiciji so pa Avstrijci zapodili Ruse daleč nazaj preko reke Sereth. V nekaj dneh že ne bode več ni jednega Rusa na ozemlju Galicije.
Rusi se nadalje tudi hudo bojujejo, da ne bi padle zadnje dve važne trdnjave Kovno in Doubno Avstrijcem v roke. Kakor se semkaj iz Dunaja poroča je pričakovati padca teh dveh trdnjav v kratkem.
Riga obkoljena. . .Kodanj, Dansko, 6. septembra. Iz Berlina se poroča, da je zopet obkolilo važno rusko pristanišče Rigo šest velikih nemških bojnih ladij. Ta flotila je prisila ruske, ali sovražne bojne ladje, da so se morale umakniti daleč nazaj. Istotako se semkaj poroča, da so Rusi že evakuirali otok Dagoe, ki leži v finskem zalivu in med Rigo.
Avstrijsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, 6. septembra. (Uradno poročilo.) Naše čete so se po težavnem a vspešnem naporu pomaknile do iztočne strani ruskega mesta Lutsk, ker so pri Putylowski in Olyki prekoračile ondotno močvirnato ozemlje. Pri^ gorenjem bregu Jasiolka reke so1
enako pognali naši sovražnika iz raznih utrdb. V obče je zazna-vovati vsestranski napredek naše armade na severnem bojišču. S padcem trdnjave Grodno je izgubil sovražnik 3600 mož, katere se je odvedlo v vojno ujetništvo, poleg tega je padlo zmagovalcu v roke dosti municije in raznega drugega vojnega materijala.
Odpoklic ruskega generala. Petrograd, Rusija^ 6. septembra. — Ruski car Nikolaj je te dni odpoklical in odstavil od službe generala Janovskeviča vsled njegove nesposobnosti in nezmožnosti. Omenjeni general je bil ko maj 44 let star in intimen prijatelj na ruskem carskem dvoru, ker je bil car Nikolaj krstni boter vsem njegovim otrokom.
Boji na Goriškem.
Dunaj, Avstrija, 6. septembra. —Navzlic vsem hudim naporom od strani italijanske armade, se i-sti do danes še ni posrečilo zavzeti doberdobske planote ali glavne prehodne točke do Gorice. Ravno-tako je naša hrabra artilerija zadnje dni junaško odvrnila nazaj sovražnika v bližini Tolmina, Bovca, kakor tudi na koroški in južno tirolski meji.
Avstrijci zaplenili grški parnik.
Atene, Grško, 6. septembra. —
Neka črnogorska obmejna straža, službujoča v črnogorskem hribovju nad Boko Kotorsko je naznanila svoji vladi, da sta zaplenila te dni dva avstrijska torpedna čolna neko grško tovorno ladjo, polno kontrabantnega vojnega materijala. Grška vlada ni dobila o tej stvari še nikakega natančnega pojasnila.
Parnik "Hesperian" potopljen.
London, Anglija, 6. septembra.
—	Minulo soboto je blizu Irske potopil neki nemški torpedni čoln kanadski potniški parnik 'Hesperian, ' last Allan parobrodne družbe, ki je bil namenjen v Halifax, Canada. Na parniku se je nahajalo več potnikov in 13 mornarjev. Izmed teh je 26 oseb utonilo. Dva Amerikanca, uslužbenca pri tej parobrodni družbi sta se še pravočasno rešila. Kakor se poroča, ni vozil parnik "Hesperian" nič municije, istotako tudi ni dal sovražni torpedni čoln nič svarilnega znamenja, da bi se zamogli potniki pravočasno rešiti. Kaj bodo zopet ukrenile Zedinjene države v tem pogledu, — ni znano.
1870 Angležev utonilo. Berlin, Nemčija, 6. septembra.
—	Neki časnikarski dopisnik poroča semkaj iz Sofije, da je dne 3. t. m.' zadela neka angleška transportna ladja blizu Dardanel ob podmorsko mino, vsled česar se je ta parnik na mestu potopil. Na parniku je bilo 320 angleških častnikov, 1250 vojakov in 300 mož moštva.
Razstreljen most blizu Carigrada.
Atene, Grško, 6. septembra. — Blizu Gebze železniškega mosta, 26 milj južnoiztočno oddaljeno od Carigrada se je te dni pojavilo več angleških podmorskih čolnov, ki so pognali navedeni most v zrak.
Turki koljejo kristjane. Atene, Grška, 6. septembra. — Zadnje dni so turške čete opusto-šile armenske vasice Ismid in Ni-comedije. Od teh naselbin ni preostalo ni jednega stanovalca več, ker so Turki vse pomorili.
Mestece Urumiah v Perziji, katero so Turki zasedli je postalo tudi žrtev turške grozovitosti kajti Turki so pobrali vsem stanov-nikom najprvo denar zatem so jih pa umorili. Skupno število nedolžnih krščanskih žrtev znaša baje 5000 oseb.
glasilo k. s. k. jednote.
Izgube 17. pešpolka.
(Padli za domovino, ranjeni in u-jeti.)
Meseca junija so padli ti-le vojaki: Balkovec Nikolaj, Vinica; Župan Prane, Dole, Litija; Pitsei-der Gabriel, Liezen, Štajersko; Lanrenčak Viktor, Brežica, Štajersko; Doljak Anton, Gorica; Lovš Matija, »Hoellberg, Štajersko: Bučan Janez, Št. Vid j nad Ljubljano; Makovec Mario, Peče, Kranjsko; Bartol Janez, Loški potok, Kočevje; Cepuder Mihael, Moravče; (Koder Anton, Preddvor, Kranjsko; Zelenec Valentin, Jesenice; Hrovat Janez, Ambrus, Rudolfovo; Spes Jurij, Smolnik, Štajersko; Levstik Janez, Sv. Gregor, Kočevje; Vidmar Franc, Žužemberk; Kosmač Alojzij, Gorje; Besnik Jakob, Sred-njavas, Radovljica; Robek Anton, Št. Peter, Rudolfovo; Pre zelj Peter, Sorica, Kranj; Dolenc Leopold, Stražišče, Kranj; Ora-žen Franc, Radeče, Krško; Pau-kovič Janez, Kostanjevica, Krš ko; Radin Josip, Dobernič, Rudolfovo; Kovačič Rudolf, Št. Ru pert, Rudolfovo; Widelhuber Janez, Judenburg, Štajersko; Debe-ljak Anton, Loški i potok, Kočevje; Prelog Alojzij, Ludbreg, Va-raždin; Jealčič Janez, Bojsno, Brežice, Štajersko; Benko Aloj-Ločič, Ptuj; Radovan Martin, Ljubljana; Javornik Andrej, Št. Martin, Litija; Hribar Janez, Špi-talic, Kamnik; Žmitek Josip, Srednjavas, Radovljica; Lenart Franc, Maribor; Veselič Drago-tin, Karlovac, Hrvaško; Kovačič Josip, Št. Rupert, Krško; Fioren-tu Josip, Koper, Istra; Grosshae-del Ferdinand, Moessendorf, Gradec; Umek Andrej, Vrhnika Hodnik Anton, Srednjavas, Radovljica; Petek Josip, Ribnica, Kočevje; Čeme Janez, Zgor, Šiška, Ljubi, okolica; Šest Anton, Trebelno, Krško; Jeras Franc, Moste prf Ljubljani; Kozina Vik tor, Vič pri Ljubljani; Prevc Josip, Stara Oselica, Kranj; Krištof Josip, Dev. Ma^. v Polju; Zupane Franc, Dolsko, Kamnik; Rant Gaspari, Zalilog, Kranj; Re-zelj Alojzij, Meleič, Rudolfovo; Brank Franc, Vodice, Kamnik; Koss Anton, Sv. Jakob, Maribor; Žamkar Franc, Loka, Kamnik; Prašnikar Josip, Litija; Friehlich Roman, Semriach, Štajersko; Je nič Mlati j a, Sv. Mihael — Stopiče, Rudolfovo; Justin Matija, Čaz-ma, Hrvaško; Poklukar Franc, Gorje, Radovljica; Sodja Josip, Srednjavas, Radovljica; Tekavc Alojzij, Želimlje; Gradišek Martin, Dolsko, Kamnik; Jagodic Mihael, Cerklje, Kranj; Zupan Anton, Vascas, Ogrsko; Jedlička Kristan, Cmurek Štajersko; Ra-dovičevič Alojzij, Sv. Mihael — Stopiče; Rupnik Janez, Črni Vrh, Logatec; Janežič Janez, Pepala-vas, Kamnik; Magolič Franc, Sv. Margareta, Krško; Brinovec Janez, Mirna, Krško; Witine Franc, Mosel, Kočevje; Kumaver Josip, Drtija, Kamnik: Zupan Franc, Št. Janž, Krško; Radovinec, Ra-dovica, Črnomelj; Capuder Fr., Prevoje, Kamnik; Oražem Josip, Krašnja, Kamnik; Steinkeilner Ernest, Stiwoll, Gradec; Brezni-
gel Franc Mariazell; Vrbežar Ja- ger Franc, 7. st.,'r.; Turk Ivan, 9. nez Prečna, Mueller Josip, Fel- st., r.; Veldin Franc, 8. stot., r.j baum • Kramžar Franc, Št. Janž Vidrih Ivan, 6. stot., Smihel-Sto (Dolenjsko) • Gerbin Dominik, piče, u.; Volčič Ivan4 6. stot., Št Rovinj- Senekovič Karol, Sv. Be-, Vid nad Ljubljano, r.; Železnik
" '	_	V • V TT l__il_ _ . ■ T__;_ O niAf WmO*tH/»	T ll.Hl
Belina. — 16. julija Sedej Jernej, Vrhnika, in Persch Janez, Au pri Geishornu. — Največ od teh jih je padlo 18. junija pri naskoku na vas Kozmierzyw, ki leži na levem bregu Dnjestra. Naskok se je po krvavem boju posrečil. — Kadet Baumgarten Miroslav, r.; kadet Erker Anton, r.; kadet Hoenigmann Adolf, r.; kadet Kastelic Franc, r.; poroč nik Novak Ivan, r.; kadet Petav Karel, r.; kadet Wank Ivan, r Avsec Fr., 6. stot., Videm, r. Bergant Alojzij, 7. stot., Zapoge r.; Bergant Ivan, 6. stot., Zg. Ši ška, r.; Bernard Štefan, 7. stot Gorje, r.; Bizjak Ivan, 8. stot Vel. Dolina, r.; Bizjak Ivan, 8 stot., Vrhnika, r.; Bogataj Ant 6. stot. Selce, r.; Bogdanovič La dislav, 5. stot., r.; Bučar Leopold 6. stot., Št. Janž, u.; Čarlet Dominik, 8. stot., r.; Černič Ivan, 2 stot.. Podzemelj, r.;.Cikada Ant 9. stot., Jelšane, r.; Cerne Leop 2. stot.. Št. Vid nad Ljubljano mrtev (maja 1915); Dremelj Fr 8. stot., Litija, r.; Drolc Josip, 8 stot., Srednja vas, mrtev (1. —t 20. maja 1915.); Drolka Anton 6. stot.. Dob, r.; Erce Franc ,8 stot., Vodice, r.; Fabjan Kolar-tin, 8. stot., r.; Findl Štefan, 9 stot.; Toplice, r.; Fischer Josip 6. stot., r.; Gabrič Matija, 8. st. Blanca, r.; Gabriel Anton, 2. stot Trebnje, r.; Germ Ivan, 8. stot Podgora, r.; Glatz Ludvik, 7. stot r.; Gogola Matej, 8. stot., Bled r.; Golob Franc. 8. stot., Ljublja na, r.; Gruber Josip, 5. stot., r Gubane Franc, 8. stot.. Vodice r.; Hafner Karel, 2. stot., Straži še, mrtev (maj 1915); Hutevec Josip, 9. stot., Šmihel-Stopiče, r Januš Franc, 6. stot., Tržič, r, Japel Pavel, 8. stot., Vrhnika, r. Jemec Franc. 9. stot., Trzin, r. Jenko Josip, 2. stot.. Trnovo, r.; Jenšterle Peter, Sorica, mrtev (maja 1915); Kekec Franc, r.; Kežič Ivan, 5. stot, Idrija, r.; Kleinegger Anton, 6. stot., Dol, r.; Knapfel Leopold, 5. stot., Črnomelj, r.; Koblar Fr., 6. stot., Selce, u.; Kocjanovič Franc, 8. stot., Dvor, r.; Kogovšek Franc, 7. stot., r.; Kolar Josip, 6. stot., r.; Košmerl Franc, 9. stot., Loški potok, r.; Kovač Josip, 6. stot., Šmartno, r.; Kovič Josip, 8. stot., Kresnice, r.; Kramar Anton, 6 stot., Lljubljana, u.; Kržišnik Peter, 5. stot., r.; Krkuljan Fabijan. Kastav, r.; Langus Ivan, 6. stot., Tržič, r.; Lavrič Ivan, 2. stot, Sela., r.; Leban J., 9. stot., r.; Messner Rok. 6. st., r.; Mežnar Ant., 2. stot., r.; Mrgole Franc, 7. stot., Škocjan, r.; Muravec Josip, 7. stot.. Vinica, r.; Nachti-gall Ivan, 5. stot., Ljubljana ,mrtev (-. do 20. maja 1915); Novak Ivan, 8. stot., Krka, r.; Novak Pavel, 7. stot., Slavina, r.; Oman Ivan, 6. stot, r.; Ošaben Henrik, 6. stot., Trst, u.; Pacher Rupert, 2. stot., r.; Pansi Anton, 2. stot., r.; Papež Matija, 6. stot., r.; Peca Franc, 4. marškomp., Senožeče, mrtev (9. sept 1914.J ; Pečar Ivan, 6. stot., Drašiči, u.; Pečnik
Podzemelj, r.
Na doberdobski planoti.
"Grazer Volksblatt' priobčuje naslednji dopis svojega vojnega poročevalca:
Tu in tam še škropi droben dež, toda izza raztrganih oblakov že gledajo zvezde in pa ozki srp pojemajoče lune. Svež, ledenomr zel veter povzroča, da se nebo jas-nV, četudi še nekoličo .prši. V strelskih jarkih na 300—500 m širokem travniku, ki leži med gosto soško drevesno galerijo in strmim robom doberdobske pla note, vlada mamo življenje in gibanje; gre za to, da se strelski jarki, ki so jih deloma izpodjedle plohe ^zadnjih dni, deloma pa zasule granate, s težkim trudom popravijo in nanovo usposobijo za brambo. Mrzlično se gradi, s tramovi, koli, vrečami peska; delajo se novi prsobrani in pred njimi napenja bodeče žica. Vsaka griva se izkoristi in vsaka skupina dresev pritegne v črto, vsaka kotanja se poračunano ta ko obkoli, da bo postala sovraž niku, ki bi tu iskal kritja, vsled tri- in štirikratnega krilnega ognja nenasiten skupni grob. V potu svojega obraza hite delati hrabri branilci, kajti jutro je blizu in ledeni veter jim hladi puhteča čela in suši premočeno obleko. Na vzhodu se je komaj pričelo sivo daniti in že so tukaj vojne kuhinje, da okrepčajo prezebajoče moštvo s poživljajočo črno kavo. Okrepčanje je zelo potrebno, kajti že zopet je začel pršiti drobni megleni dež, ki vse pronikne, obleko in čevlje. Še je vse tiho. Toda dani se bolj in >olj, lahek rdečkasti žar barva vzhodno obzorje, pogled sega daje in dalje in sedaj prileti par-krat od onstran Soče skozi zrak jrogla, ter žvižga preko strelskih jarkov. To je jutranji pozdrav italijanskih infanteristov. Častniki gredo še enkrat pregledujoč po jarkih, ter se prepričajo, da so vse poškodbe zopet za silo popravljene; s. prijaznimi ilici bodre ljudi, ki stoje pone sod v zamočvirjenih jarkih do colen v blatu in vodi, pokriti z debelo umazano skorjo, tako da niso niti podobni ljudem. Od de-a in bdenja preutrujeno moštvr se počasi otaja, osveži in kmalu švigajo šaljive opazke sem in tja.
Sedaj se upre jutranji veter s podvojeno močjo, ter prežene o-blake; v bleščeči krasoti se dvigne jutranje solnce. Prvi topovski strel pade. Škodov motorni mož nar ga je oddal, rjoveč in bučeč reže ogromni izstrelek ozračje, ter z gromom udari na Monte ortin, na katerem stoji italijanska mornarična baterija. In sedaj odgovarjajo težki in lahki topovski udarci, posamezno ali pa
kar Josip, Št. Rupert, Krško; Bervar Josip, Motnik, Kamnik; l0jzij, 9. stot., r.; Pelko Florijan,
ših Škodovih možnarjev;^njegova granata zopet obsedi na For-
tinu. Sedaj udarjajo številne granate pri Št. Andražu; italijanske baterije iščejo ondi naš možnar, ki sedaj nekaj časa molči. Mno-s?o šrapnelskih oblačkov plava tudi nad goriškim, z visoko travo poraščenim vežbališčem,* kjer Italijani domnevajo avstrijske topove, dočim čm, gost dim nad jugozapadnim mostnim delom kaže učinke udarjajočih granat. Znana vila Lucatelli je razstre-ljena v razvaline. Črn dim se dviga tudi iznad Tržiča, kjer so naši topovi razstrelili in užgali ladjedelnico, ki je bila last angleške družbe in bližnji gozd gori s plamenom. Ostala furlanska ravnina leži navidezno mimo, četudi krije v svojih mnogoštevilnih vaseh in gozdnatih nasadih o-gromne množice čet. Naj glob ji mir vlada navidezno tudi na za-padnejšem naplavljenem ozemlju spodnje Soče, z njegovimi močvirnimi, s trsjem poraslimi jarki, z obsežnimi odprtimi vodnimi površinami, katerih otoki z revnimi ribiškimi vasicami, cerkvami in zvoniki leže istotako mirno in pokojno, dolini se tam daleč v sivi sopari kažejo nejasni obrisi gra-deških hiš, ki se v jutranjem sohv cu belo blišče, na jugu pa se nam prijazno smehljajo sinji valovi Adrije, naše Adrije. Pa še pet kadečih se pogorišč je videti, namreč v vaseh Polazzo, Zagraj in Magdalena pri Gradiški, ter v krajih Ločnik in Podgora na za-padnem bregu Soče pri Gorici.
In neposredno pod nami, ot vznožju planotnega roba, se razprostirajo naše infanterijske postojanke. S svojimi jarki in zveznimi rovi so podobne ozkemu mrežastemu pasu, ki_ poteka proti jugu med spodnjim robom planote in soškim bregom. Tam se de sedaj zadnji teden došla oja-čenja. Tedaj je bil naš tukajšnji položaj vse preje nego rožnat in z največjim veseljem smo pozdravili sveže dospele čete. Med grmenjem topov so šle v dolgih ko-onah po cestah skozi vasi, s trdnim vojaškim korakom, pojoč in vriskajoč: vojaki so vihteli puške, klicali "Ura!" in v teku hiteli naprej, kakor bi šli neposredno na juriš; glasila se je harmonika kakor ob žegnanju; neki narednik se je opiral na golo sabljo cakor ob palico — nožnico je bil nekje izgubil, in neki korporal je nosil na glavi črn cilinder, ter veselo pozdravljal presenečene vaščane. Sama radost in veselje in nepopisno navdušenje!
In sedaj so sedeli hrabri dečki tu dol v jarkih, polnih vode, in niso mogli razumeti, zakaj ne smejo lokavega sovražnika dvigniti iz njegovih skrivališč in kritij. Čepeli so v svojih kritjih, brez brambe izpostavljeni sovražni artileriji, ki je oddaljena od njih osem do deset kilometrov in kateri s svojimi puškami ničesar ne morejo. To je stara pesem, ki jo že davno poznajo: Potrpeti, eno uro, pol dne, morda več dni, kakor so že na razpolago ojače-nja, oziroma je sovražnik nameril svoj ogenj na dohode. Kmalu tudi izkusijo, da Italijanom ni nič za artilerijsko municijo in da hoče sovražnik sedaj s celo svojo veliko premočjo prodreti na ko-menski (doberdobski) planoti. Čez odkrito reber tečemo v svoje stare postojanke; dohodnih jarkov radi kamenitih tal ni bilo mogoče napraviti, razen tega iz-dajejo letalcem položaj strelskih jarkov. Ob vznožji rebra si nekoliko oddahnemo. Pot v ospredje je tudi nekam neprijetna, ker vodi istotako preko odprtega polja, katero Italijani posebno ob jutranji zori in po solnčnem zahodu obsipajo s šrapneli, ker domnevajo,' da se tedaj menja moštvo in da prihajajo vojne kuhinje. Kadar je čez dan neobhodno potrebno, da napravi kdo to pot, potem morata iti vselej dva skupaj, da si v slučaju ranitve pomagata, kajti že marsikateri .io je bil skupil medpotoma. Na pobočju planote je boljše, ker se med sivim kamenjem siva uniforma ne loči tako. Med obronki in peščenimi kupi, ki nam tu in tam nudijo kritje, se pomikamo naprej. Polagoma korak za korakom, tu — žareč blisk, glušeč u-dar. V ušesih nam bobni, čudno poje in brni krog nas in trideset metrov za nami se dvigne čm, puhteč oblak; udarila je 15 cen-timeterska granata. Bum—ogenj zaplameni, zemlja in kamenje leti po zraku, razriti pesek nam prši v obraz, dušeči dim granate, ki se je razletela dvanajst metrov pred nami, nam jemlje dih. Šrapneli in granate se sedaj hitro razletavajo krog nas, tako da nam ostane le trenotek, da se rešimo v meter globok lijak, ki ga je bila prejšnji^ dan izkopala granata. Hvala Bogu, da je mnogo slepih krogel.
blagovoljno sporočijo sedanje vališče, ali naslov Vencel Hrovat ki je zapustil dne'8. aprila t. L svojo ženo s 4 nedoraslimi otroer in ni od tega časa nič pisal svoji ženi, sedaj bivajoči na farmi v Wausaukee, Wis., Box 97. Istotako tudi meni, tajniku društva sv. Družine št. 5. K. S. K. J. ni nič pisal semkaj v La Salle, 111. Vsled tega prosim uljudno, ako ve kdo za njegov naslov, naj ga kmalu naznani njegovi ženi: Jera Hrovat, Box 97, Wausaukee, Wis., ali meni, na zdolej podpisanega.
Sobratski pozdrav!
\ John Pražen, tajnk, 1121 — 3rd St., La Salle, III.
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. Vse naše poslovanje je jamčeno.
5 kron pošljemo za.. .$ .90
10 kron pošljemo za ... 1 65
lOO KRON
ZA
Pošiljatve in pisma naslovite
na:
AMERI&ANSKI SLOVENEC,
Joliet, Illinois.
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR
1004 N. Chicago Ave., Joliet, DL
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Driave in staro domonno.
Chicago tel. 1048 N, W. 770.
Splošna napaka.
tudi v celih Vsalvah. Z gornjega Jakob, 6. stot., Ježica, r.; Pele A- roba P^note, ki moli s svojimi
Silič Silvester, Bilje, Gorica; Kastelic Josio, Slovnica, L'jublj. o-kolica; Potokar Janez, Čatež, Krško ; Potočnik Peter, Selca, Kranj; Obreza Franc, Kandrše, Litija; Orešek Ignacij, Tržiše, Krško; Dular Franc, Vel. Loka, Rudol!ovo; Šustarič Franc, Sv. Mihael-Stopiče; Beck Moric, Dunaj; Langerholz Jakob, Stara Loka, Kranj; Brada Janez, Po-čatak, Kamenica, Češko; Čop Janez, Jesenice, Radovljica^ Butko-vič Janez, Krško; Tomažin Janez, Naklo, Kranj; Hafner Pavel, Stražišče, Kranj; Wieden Emil, Homutov, Češko; Bus Anton, Loški Potok, Ribnica; Laurich Ignacij, Moravče, Kamnik; Zweidek Janez., Reznei. Lipnica; Pene Janez, Mirna peč, Rudolfovo; Tesar Edvard, Vič pri Ljubljani; Nagerl Rajmund, Krško; Ravni kar Janez, Drtija pri Kamniku; Seršen Matevž, Kamnik; Ložar Alojzij, Št. Jernej. Krško; Ma-tez Rok, Kastav; Simončič Josip, Bela cerkev: <Stebej Peter, Črnuče ; Škubic Janez, Trebelno (Šmartno); Osvald Anton, Koška. Hrvaško; Jane Anton, Št. Peter pri Nov. mestu; Sauprie-
6. stot., Toplice, r.; Persinšek Anton, 7. stot., r.; Petelin Ivan, stot., Preserje, r.; Pire Ivan, Vel. vas, r.; Pistotnik Josip. 2, stot., Češnjice, r.; Plešec Tomaž, 5. st., Medvode, r.; Pucel Franc., 8. st., Kranj, r.; Puh Maks, 9. stot., r.; Putre Avgust, 6. stot, r.; Putsi I. van, 2. stot., Belapeč, r.; Račič I-van, 5. stot., Cerklje, r.; Račič Matija, 7. stot., r.; Rangus Alojzij. 9. stot., Dev. Mar. v Polju. r.; Ratisnennig Franc, 6. stot., r.; Rozman Jakob, 8. stot., Smlednik, r.; Salmič Florijan, 8. stot., r.; Schnabl Franc. 6. stot., r.; Schwal Josip, 8. st., r.; Schweig-hart Peter, 7. stot., r.; Šercar Josip, 6. stot., Mihalovecx r.; Sever Edv., 2. stot., Ljubljana, r. ; Širok Andrej, 7. stot., Zagorje, r.; Sliv-nik Franc ,8. st., Gorje, r.; Som-mer Ferdinand, 7. stot., r.; Spen-dan Ferdinand, 6. stot., £)všiše, r.; Stalzer Ernest, 6. stot, u.; Starešinih Rudolf, 6. st., Podzemelj, r.; Suhadolc Josip, 2. st., Dobrova, r.; Šulc Franc, 2. stot., Ljub-* ljana, r.; SuŽnik Anton, 5. stot., Železniki, r.; Sušnik Anton, 7. st.,
strmimi rebri liki trdnjava v ravno ozemlje soškega ustja in na jugu zapira goriško kotlino, se nam odpre prekrasen razgled po plodni soški pokrajini; proti zapadu sega pogled daleč dol v furlansko ravnino, na severu in severovzhodu pa se modri mogočna veriga južnih alp. Z bližnjih poljan se dviga gor k nam grmenje topov in treskanje udarjajočih artilerijskih izstrelkov; na mnogih mestih se dvigajo oblaki dima. Skušamo dobiti celoten pregled, toda ni lahko. Nekaj kilometrov pred nami na desnem bregu Soče leži prijazna Gradiš-ka, in severnovzhodno od mesteca Monte Fortin, eno najmočnejših artilerijskih italijanskih opi-rališe. Ravnokar se zopet dvigne na 100 metrov visokemu grieu debel, črn steber dima in označuje mesto, kamor je udarila o-gromna granata Škodovega mož-narja. Mnogoštevilni beli oblački dima nad gosto zaraščenim fortinom kažejo, da ga obstrelu-jejo tudi avstrijski poljski topovi. V vrtovih južno od Gorice, približno pri Št. Andražu, naen-
Gojzd, r..; Tndl Josip, 7. stot., r.; krat zaplameni mogočen, rmen-Tomazin Jernej, 9. stot., r.; Tra- kastordeč blisk, strel enega na-
PROŠNJA.
Tem potom .prosim vse Člane K. S. K. J., če mogoče — da mi
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gustilno
"Hotel Flajnik",
3329 Penn Avenue,
v kateri točim vedno sveže
PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČK
Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci všdno dobrodošli!
NA SVIDENJE! GEO. FLAJNIK, LASTNIK, 3329 Penna Ave. . .Pittsburg, Pa.
liri i i »tira, ■ i -jrs. i -tir« i -iir^
Mf1" i i MF" i MP" i ■9?" i i Mil
Na tisoče amtriškega prebivalstva boluje na črevesnih boleznih; najnavadnejša bolezen je zaprtje in nje posledice. Večina takih bolnikov napravi veliko skupno napako, da rabijo namreč pilule in drastična zdravila, ne da bi se preje prepričali, če so škodljiva ali ne. Vsako drastično izeiščevalno zdravilo, katero oslabi telo ali zahteva stalno uživanje zdravi], je nezdravo, škodljivo. Ako boluje-te na zaprtju ali na kaki drugi, iz njega izvirajoči bolezni, rabite zdravilo, katero vas ne bode samo olajšalo, temveč bode ob istem času tudi ojačilo prebav'.jalne organe. To zdravilo je
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To zdravilo sestoji iz rdečega vina ki zdravilnih zelišč, — je odvajalno sredstvo, tonika in aromatika — ter vam da olajšanje pri
ZAPRTJU,
NJEGOVIH POSLEDICAH,
PREBAVLJANJU,
ZBIRANJU PLINOV IN VETROV,
BOLEČINAH V DROBOVJU,
BOLEZNIH V ŽELODCU,
NERVOZNOSTI,
SLABOSTI.
Posebno dober učinek pa ima -r bolezni, katero povzroča ali katero spremlja zaprtje in slabost. Zato bi se moralo rabiti to zdravilo takoj, ko se čuti prvo znamenje nerednosti organov.
CENA $1.00.	V LEKARNAH.
Izdelovalec In lcemlst 1333-39 S. ASHLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS
Ako vas nadlegujejo revmatične in nevralgične bolezni, tedaj poskusite Triner's Liniment. Ta vam bode prinesel hitro olajšavo.	Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.
Kako je Mlo v Trstu prve dni po napovedi vojske Italije.
O tem piše tržaška "Edinost": Najneverjetnejše stvari se raz-znašajo zadnje dni po Trstu. So ljudje, ki so trdno prepričani, da so italijanske čete že v Nabrežini in da jim je torej treba le še par korakov, pa bodo v Trstu, kjer bodo s kostmi in dlako vred po-hrustali vse, kar je slovenskega ali pa pometali v morje. Drugi zopet trdi, da je govoril z begunci iz Furlanije, Gorice, soške do line, in da ti prisegajo na izveli-<čanje svoje duše, da je cela Fur-iaiiija z Gorico vred v italijan *>kih rokah, vsa soška dolina, Kanal, Tolmin itd. že vse zasedeno po laških bersaljerih in alpinih. Nedavno je pol Trsta verjelo, da gori ladjedelnica v Tržiču, zažgana po italijanskih letalcih, in ljudje so kar trumoma drli na pomol sv. Karla gledat ta "grozno veli častni" prizor. In popoldne, ko je solnce posvetilo z zapadne strani, se je videl nedotaknjen, kakor je bil pred začetkom vojne. V Roianu so bili pred nekaterimi dnevi trdno prepričani, da je nad Trstom, in prav posebno nad Rojanom, frčal "tič", to se pravi sovražni letalec, kako so po Rojanu pokale — bombe, ki jih je metal letalec. Takšnih neumnosti se čuje dan za dnem toliko, da morajo v resnici zmešati možgane pred vsem ženskam, ki so že itak v večnem strahu, da bi se jim ne zgodilo kaj. Zato pa Je tem bolj obsojanja vredno, da raznašajo take neumnosti celo drugače resni možje in tako širijo razburjenje in strah. Da pokažemo, kako nastajajo take..razburljive vesti, naj navedemo naslednji dogodek: V neko kavarno je nedavno prišel neki gospod, ki je pripovedoval, da je pravkar čital v večernem "Piccolu", da je mestni tramvaj povozil nekega dečka, ki je ostal na mestu mrtev Vse je hotelo imeti večerni ""Piccolo", da čita o tej nesreči Po dolgem času so prišli šele na to. da je vse skupaj dovtip, ko vendar ni ne "Piccola" ne tramvaja več. Tako je z drugimi takimi vestmi. Tupatam ima stvar morda nekaj resnične podlage, toda raznaša se med ljudstvom tako pretirano, da izmišljotina popolnoma zakriva resnično jedro. Tako je bilo z onim sovražnim letalom, ki so ga res opazovale razne osebe, ki pa ni vrgel na Trst nobene bombe, pač pa morda, in to tudi samo "morda" — uradno potrjeno to ni — tam gori kje na Krasu. In vendar so slišali po Rojanu pokati bombe. Opazovalci, ki niso vojaki in nimajo prakse v opazovanju vojnih dogodkov, sodijo največkrat ravno nasprotno, kakor je v resnici, in odtod potem take govorice. tako razburjenje in tak strah. Zato se obračamo z vso resnostjo na naše občinstvo, naj ne verjame takim abotnim vestem in naj celo tudi ne zaupa svojim lastnim. neizvežbamm očem in ušesom, kajti razburjenje in strah napravljajo le premnogo-krat iz muhe .slona. Naj zaupa uradnim poročilom, ki so sedaj edina, ki sploh morejo prihajati v Trst, ker je vendar ves poštni, brzojavni, telefonski in celo tudi osebni promet Trsta z zunanjim svetom popolnoma pretrgan. Kako naj vendar kdo prinaša vesti s Krasa, ko ne. sme nihče iz Trsta gori in prav tako nihče s Krasa doli? Ljudem pa, ki trosijo take neresnične razburljive vesti, pa svetujemo prav resno, naj molče. Če so že sami taki strahopetci, da vidijo za vsakim vogalom strah, naj vsaj ne pla šijo drugir. In vprašujemo jih popolnoma resno: če se vam se daj* tako zelo tresejo hlače, zakaj, vraga, pa niste izginili iz Trsta, ko je bil čas za to? Sedanji položaj v Trstu zahteva mož, ne pa strahopetnih bab; zato ostani te svojim neumnim blebetanjem doma za pečjo in ne delajte zgage tistim, ki hočejo vzdržati ljudstvo mirno in samozavestno. Bati se ni treba nikomur ničesar. Za to je poskrbljeno z vso resnostjo.
Iz obstreljevane Gorice
"Grazer Volksblatt" priobčuje pod tem naslovom iz zasebnega pisma:
Resnično heroičen boj bijejo naše čete ob Soči. Z majhnim delcem svoje celokupne sile se drži tu monarhija proti silni premoči nasprotnika. Junaški otpor naših čet, ki sedaj že tedne neomajno kljubujejo vsem napadom širokoustnega sovražnika, zasluži največjo pohvalo. Na dan italijanske vojne napovedi je razodel poveljnik izredno neznatne graške posadke svojim častnikom, da bo že veliko pridobljenega, če se posreči držati Gorico le dva dni; sedaj je pre-klo še pet tednov in strelski jarki in žične ovire na podgorskem grebenu in s krvjo napojenih pobočjih Sabotina še vedno branijo so vražniku, da bi vzel utrjeno pred-mostje ob Soči. Vsekakor sta mesto (jin njegova okolica že težko prizadeta. Cela dolinska kotlina s svojimi slikovitimi vasmi, svojimi bliščeče belimi hišami, svojimi vilami in vrtovi, svojimi številnimi cerkvami, katerih vitki, bliščeče beli zvoniki so ostro začrtani v sočnem zelenju bohotnih poljan, kaže vsepovsod krvave znake vojne. Še pred enim tednom sta se v Gorici kakor po navadi razvijala trgovina na promet, še pred malo dnevi je bilo videti ženske in otroke v živopisanih oblekah pri delu na polju in vrtovih sredi topovske godbe, ki je svirala k bojnemu plesu. Toda vojni oblaki so se kmalu zgromadili nad obžalovanja vrednim piebivalstvom. In sedaj ?
Nobenega dneva brez granatne toče in hivarja! Tla se tresejo, ok na šklepetajo. Neprestano grme nje topov se vali po soških bregovih, po avstrijskih postojankah na Podgori in Sabotinu, uro za uro noč in dan; odmori so redki in kratki. In dan za dnevom postaja topovski ogenj silnejši, vedno lju-tejši so topovski udarci, vedno go stejše padajo topovske krogle dolinsko kotlino in vedno pogo šteje kaže prasketanje pehotnega ognja, da se sovražne vojaške množice potiskajo bliže in bliže in da si leže tu nasproti tisoči in ti soči ljudi, ki imajo samo eno voljo: da drug drugega umore, uni čijo. In sedaj leži plodna vrtna pokrajina, ki ni le naših čet \>bilo preskrbovala ž živili, marveč je v zadnjih tednih dan za dnem pošiljala na Dunaj po 15 vagonov sa mo krompirja, opustošena in sama sebi prepuščena; prezrelo klasje bohotnih žitnih polj se žalostno poveša do zemlje in na ogromnih njivah gnije krompir. Sedaj stoje po poljih vojaški konji in tu in tam je videti na cesti trepetajočega kmetica, ki žene pred Italijani rešene revne kravice in koze — zakasnel begunec. Preje je po tej prekrasni pokrajini mrgolelo turistov, sedaj se vidijo le vojaki, nič ko vojaki in komaj peščica civili stov. In v mestu in po vaseh krog in krog zdrobljene hiše in po#o rišča z očrnelimi zidovi in udrtimi okni, iz katerih se zasmehljivo roga skrb. Viharno vojno valovje neusmiljeno podira vse, kar sta ustvarila pridnost in trud in ne-ugnano delo, neizprosno in brezobzirno ; celo najrevnejši koči ne o-stane prizanešeno. Irredentistična gonja rodi sedaj svoje krvave posledice, hujskači so postali tihi in malodušni, posebno ker se obrača ogorčenje prebivalstva, čegar blagostanje je že deloma uničeno, preti njim.
so odšli vsi oni, ki jim je radi posebne varnosti to zapovedala višja oblast in bojazlivci.
Vseh skupaj ni bilo ravno mnogo, vendar pa spada k njim^tudi naš deželni odbor. Življenje v mestu je radi tega ostalo isto kot prej. Drugi beg se je izvršil prejš-
Glasna molitev ima ravno tako
moč, kakor tiha. .
•
Otrok prične takoj po rojstvu jokati vsled tega, ker je stopil v dolino solz.
Novice iz Gorice.
, "Slovenec" piše z dne 10. julija :
Zadnje dni prejšnjega tedna je zavladal v Gorici precejšnji strah radi nenavadnih gostov, ki so se vanjo prikradli. Imeli smo priliko seznaniti se v neposredni bližini z laškimi granatami in šrapneli. To je vplivalo na ljudi tako, da so mnogi mesto zapustili. Danes pa izgleda mesto zopet — kot navadno.
Plašljivcu, ki se je bal, da vde-rejo Lahi zdajzdaj v Gorico, je odgovoril junaški Dalmatinec: "Ne bojte se! Dok ima ovdje Dalmatinaca, neče vrag doči širno." »
Ljudje so dosedaj pravzparav dvakrat bežali iz mesta. Prva selitev se je vršila ob času vedno bolj rastoče napetosti z Italijo in ob izbruhu vojske ž njo. Tedaj
delov goriške dežele. Iz nižine, z
desnega brega Soč$, ni bilo nikdar večjega dotoka v Gorico. S
seboj pa so včasih pripeljali furlanski conti svoje ljudi; v nekdanjih zlatih časih so imeli mnogi svoje palače v Gorici in so tu preživljali kak del leta, ti so pripe-nji teden, ko so Lahi pričeli po-| liali nekaj furlanskega življa v šiljati svoje šrapnele in granate mesto in je ostal kak Furlan in na naše glave. Treskalo je, luk- kaka Furlanka v Gorici. Glavni nje so se kazale v zidovih, šipe dotok pa se je vršil naravno le s so se sem pa tja razfeivale, krog- slovenske strani. Furlani so vse-lice so skakale po cestnem tlaku, lej, kadar se jim je govorilo vznemirjajoče novice so kar vsta- Gorici, rekali, da Gorica je slo-jale in se širile — ljudje so se venska, Slovenci to tam, mi Fur-pričeli bati za svoje življenje in lani imamo svojo Gradiško in po-odhajali so trumoma proč navzlic gledali so zraven tje proti Trstu., dežju in nalivom.	So morali biti posebni vzroki, da
Sedaj pa je zopet vse kot prej. se je nastanili v Gorici. V mestu so ostali tisti, ki se ne V Gorici v resnici prebiva od bojijo vojske z Lahi. ki se tudi ne njenega začetka dalje slovenski bojijo laških šrapnelov in gra- in furlanski rod. Slovenski po-nat. Mi mislimo, da bi ti zapustili stavljamo na prvo mesto, ker je mesto samo še v enem slučaju — bil slovenski živel j tako močan, namreč če bi Lah prišel v Gori- da je dal mestu ime. Mislimo, da co, toda to se ne bo zgodilo, zato- ga ni več Laha, ki bi verjel ti-rej ostanejo, če Bog da, tudi na- stim neslanim izvajanjem, da Godal je v mestu. Če bo kaka sila, rica ni slovensko ime, da izvira pojdejo morda v kleti — ampak iz "Norita". Vsa tista Izvajanja ne iz mesta.	so narekovali le narodno sovra-
Vx dopolanskih urah je po uli- štvo in politični oziri. V Gorici cah zelo živahno. Solkanke doha- so bili izdali trošurico "Gorizia jajo v mesto, kakor druga leta. non fu mai slovena", v kateri je Na padanje šrapnelov so se pri- bilo nagromadenih abotnih trdi-vadile. Njih treskanje jih vzne- tev, da je Gorica vedno italijan-mirja le v toliko, da si rečejo: ska. Namenjeno je bilo to nižje-"Me že bo Bog varoval." Sicer mu italijanskemu ljudstvu, ali pa gredo vsaka po svojih oprav- tudi to ne verjame več takim tra-kih bodisi v mesto; bodisi na po- parijam, ker ve, da je ime mesta lje. žene iz Šempetra, Bilj, Vr- slovensko, ker kažejo imena raz-tojbe itd. nosijo mleko, sadje in nih delov mesta svoj slovenski zelenjavo prav tako na trg, kot izvor: Travnik, Pristava, na Stu-P°PreJ.	dencu, v Stračičah, Staragora,
Res čudovito je, kako človek Baronošče, Gorišček, Kostanjevi-pozablja na nevarnosti, v katerih ca itd.
se vsak trenotek nahaja. Imeli V stari Gorici (poglejmo ne-smo priliko opazovati naše dečke, kaj stoletij nazaj) se je govorilo ki so kakih 100 do 200 m odda- slovensko in furlansko. Župnik ljeni v gruči gledali, kako poka- goriški Nepokoj je opisal Gorico jo pred njimi šrapneli, kakor hi- koncem 16. stoletja in pravi gle-
Penar naložen pri nas
je varno shranjen
t
Priporočamo «e Sloveneem, da ulagajo denar pri naa bodi« na
kovni ali obreitni račun m jim zagotovimo vselej kulantno poetrežbo.
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovene« in ie torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nae lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Zdrui. driav.
Dva člana K. 8. K. Jednote rta naša dolgoletna uelužben-ea: g. Joe. Dunda, predsednik aadzornega odbora K. 8. K. J. in g. Jos. P. 8krinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po na Julijem kuno. Oddajamo v najem varnostne ikrirjice po $8.00 na leto sa shranjenje vrednostni* papirjev ln listin, kjer so vedno varne pred ognjem ln tatvino. Isdajamo menjice na vas kraje.
Poslopje, v katerem so naii uradi je lastnina te banke. Naia banka je d»pozitiu urad sa mesto Joliet, ss okraj driavo Illinois in sa vlado Združenih držav.
Will,
The Joliet National Bank
JOLIET, ILUNOIS
Kapital $150,00«. Rezervni sklad $300,000.
'	'- ^y/z/w//////////////////////^
tro se jim je zdelo, da šrapnelov de jezikov: da v Gorici govori ne bo več, pa so kakor za stavo vse prebivalstvo slovensko in fur-planili tja, kjer so prejšnji raz- lansko, gospoda govori tudi nem-počili, in pobirali so kroglice, ka- ško. — Omembe vredno je, da pokor bi bile črešnje, zbirali kose stavi j a župnik Nepokoj slovenšči-šrapnelskih jeklenih ovojev,pred no na prvo mesto. Tako pač je bi-! vsem pa stikali za ovoji in vžigal- lo: večina prebivalstva je bila niki samimi. Jeklo je še tako slovenska in govorilo se je največ peklo, da ga niso mogli držati v slovensko, potem furlansko in rokah, ampak v svoje robce so jc končno je gospoda govorila tudi ovijali in odhajali. Junak je bil nemško. Tako je stalo dolga časa;! tisti, ki je našel cel šrapnelov o- sredi minolega stoletja pa se je' voj in vžgalnik.	| začela dvigati narodna zavest, ki
je prtišla tuintam v šovinizem in Občudujmo previdnost božjo. nastali so bili časi narodnostne Redovnica moli pred Najsve- gonje, tlačenje in dviganje naro šim v stranskem koru. Ko je že dov. dolgo molila se preloži — sama Dotok v mesto je ostal v glavne ve zakaj — k drugemu oknu. nem, naravno, vedno slovenski Še ni bila tam, kar poči sovražni I ali ta dotok se je izgubljal v ita šrapnel in smrtonosno železje se lijanskem obilježju goriškega me zarije v tla ravno na istem me- sta. Ako si v onih časih stopil t stu, kjer je ona prej klečala. Ko kako italijansko gostilno v Gori bi bila ostala tam, na mestu bi ei, so bili navzoči: Mario Podgri bila mrtva.	viz, Felice Cociancig, Bruno Pod
Zopet druga redovnica—usmi- bersig, Antonio Mosetig, Giovani ljenka gre popoldne počivat, ker Planiscig, Giuseppe Pertovt, An jo čaka ponočna služba pri ra- gelo Plesnizer, Francesco Simzig njenih vojakih. Sama ni vedela Ruggero Prinzig, Luigi Collenz zakaj, a zgodilo se je samo tisti itd. Ako je bila zraven kaka sig dan, da se vleže ne v svojo last- norina, se je zvala Carmela Zwe no, ampak v posteljo svoje tova- tresnig. Vsi pa so bili Italijani in rišice. Kmalu nato predere šrap- še kako hudi! Klicali so se naj-nel njeno posteljo in ti* pod po- rajši po imenih, priimke so izgo-steljo. Ušla je gotovi smrt.i varjali bolj pohlevno in se zraven Krščanski gospod se pelje po sramovali, da je pristojen ta na opravku iz mesta. Tik mesta se Banjšice, drugi na Trnovo, tretji razpoči sovražni šrapnel ravno na Lokve itd. — Tako je bilo ita-nad njegovo glavo ,ter sipa svojo lijanstvo v Gorici! Pravega čiste-morilno vsebino na vse strani. V ga italijanstva je bore malo, od tisti nevarnosti vzdihne "Jezus, tistih 12.000 izkazanih Italijanov Marija, varujta me!"In glej ču- je čistih Italijanov komaj 2000, do! Ne gospoda, ne konja ni za- pa nič več. Tako je bila'Gorica dela niti ena krogla, če tudi je italijanska! To je resnica, ki je okoli in okoli voza kar deževalo neizpodbitna. Bili so pa časi, iz razpočenega šrapnela.—Vse to | katerih so se marsikje izogibali
resnice, jo tlačili in kočno zavrgli. Ali resnica je vstala in pred očmi nam stoji in kaže ita-lijanstvo porice v pravi luči. Sedaj se vršijo veliki boji za
"NASLOV
99
V slučaju da bi kterikoli čitateljev po rasnih državah kadarkoli potreboval kaj sa nakup pohiitva (hišne oprave) kakor: pečij, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne sa eene in pojasnila na sledeči naslov:
A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Blago poSiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s svojim poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skuinje in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolar ček.
Z odličnim spoštovanjem se priporočam
se je zgodilo mestu.
te dni v našem
Gorica.
Ljudski dotok v goriško mesto se je vršil v glavnem s slovenske I Gorico. Na italijanskih zemljevi-stranh To je čisto naravno. Me- dih je označena Gorica za čisto s.to	*n se raztega oko- italijansko mesto, da, ves goriški
i hribčka, okoli gorice, odkoder okraj, kakor smo že drugje ozna-izvira ime mesta. Iz Soče in Baš- čili, je označen za italijanskega, se doline vodi pot doli proti rav- To Gorico si hoče italijanska arami, v katero stopiš na Solkan- mada kar najhitreje osvojiti. Pr-skem ovinku. Odpira se ti široka vi večji kraj italijanski, "Gori-ravan ob pogorju, raztezajoča se zi& italiana", naj bo osvojen in 3o eni strani proti furlanski ra- priklopljen Italiji, to bo pomeni-vani onostran Soče, in zajemajo- lo uspeh -- tako'kalkulirajo po ca 'Vipavsko dolino. Čisto narav- Italiji, ali, kakor pričajo nafia lino, da je nastalo tukaj mesto in radna poročila, ostanejo Italijani cisto naravno, da se je vršil ljud- pred vratmi Gorice, junaštvo in dotok v mesto iz slovenskega svojo ljubezen do Gorice morejo
i^vn! o* dela dežele» iz sloven- izkazovali le z granatnimi 1 škili Brd, iz slovenske vipavske zdravi! doline in slovenskega spodnjega
pors^a Oof^ ^ dde H Dokler * Pri M**" vs*j ge
roma ta W -P°-SV0J1 legi' 0zi" nekaj dih*nia< i* to dobro upa »a	k-^vnika, " ^ ** za -
po-
za središče ocenjenih pogrebnika.
1 ffivfif' Pozor slovenski gostilničarji!
Tukaj ee Vam nudi prilika, da si prihranite denar, ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tega, ker jas ne plačujem dragih agentov ali " managerjev'' is opravljam sam vse posle.
Moje tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira is Kranjskega: brinjevec, tropinovec in aU-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki noeijo na steklenici nspis: "IMPORTED". Tudi izdelujem is kranjskih selišč Grenko Vino in Kranjski Ocen-čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo ie kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik.
A. HORWAT, 600 N. Chicago St., Joliet, IU.
Pozor krajevna društva K. ft. K. J,
Kadar potrebujete nova druitrena pravila, pisma ali korerte, vstopnice m razna ?m lic. ali druge tiskovine, obrnite »e tudi na:
Narodno Tiskarno
CHICAGO, ILLINOIS
2146-2150 BLUE ISLAND AVE.
Ta Vam bode irrriila tu tiskovin« ▼ najboljšo zadovoljnost fled« cene in ličnega dela. Pri nas jc rse osobje nnijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene,—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "VpUžila. knjižic." za člane, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mcaečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako drnitvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 30 let. Razdelba ases-mentov j« narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congreaa Rate". Knjižic« so tiskan« ali narejen« v malem žepnem formata in so trdo vezan«. Pilite po vzorec, kojega Vam dopoiljemo takoj brezplačno.
Opomba: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote."
Martin Nemanich
kXXXXVVX^XXXXXXXXXVXXXVXXXVXXXXXXXXXVTVXXVXVVXXVXXVVVVW
—___...» I
!
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vi na.
Telefon: Canal 80
1900 W. 22nd St.	Chicago, DL
:vxx^x\xxxxvxxxxx\\\\vxxvxvxv\vxvxvx\\vxxvxxxvx>\\vvv
J O S I I3 PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Str.	Chicago, Illinois
Se priparoia rejako« Skrvene« In dobra rtJata", to > noja gerio.
UttiiM Kranjsko-Slovenske KatoliAke
Jednote ▼ Združenih drfaral _ameriških._
Uredništvo ia upravništvo: 1951 Wert 22nd Place, Chicago, HL _Telefon: Canal 8487._
V ar otožna:
ta liane, na leto................$0.00
Za nečlane......................#1.00
T« i no ec mrtvo...................#1.60
OFFICIAL OBGAN of the
ft BAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED 8TATE8 OF AMERICA.
Iwoed every Wednesday.
>-*wned by the Grand Oarniolian 81o-▼enian Catholic Union of the United States of America.
OFFICE: 1061 West 22nd Place, Chicago, HL Phone: Canal 2487.
embecription rate:
For Members, per year..........#0.60
For Nonmembers................#1.00
*»>v Foreign Conntries...........#1.60
»31
Labor Day. .
Med raznimi postavnimi prazniki, katere se obhaja v Zedinjenih državah, se lahko prišteva 6. september (Labor Day) "Delavski dan", ali "Delavski praznik" med zelo pomenljive, kajti ta dan so posvetile Zedin j ene države v počast delavskega stanu; ta dan je obhajalo nad 100 milijonov sta-novnikov naše nove domovine na posebno slovesne načine v sleherni državi.
Minuli ponedeljek je praznovalo osobito organizirano delavstvo sirom Unije s priredbami raznih zborovanj, parad, in veselic, da pokaže v prvi vrsti svetu, kolike vrednosti so delavske organizacije in da daje duška svojim čutom na dan, ki je posvečen edinole ameriškemu delavstvu.
Tudi v starem kraju je bila nekaj let nazaj navada obhajati 1. maj kot delavski dan z raznimi obhodi in prireditvami, vendar se je pa občno praznovanje 1. maja iz raznih vzrokov polagoma opustilo. Da v nekaterih mestih je vlada ta dan celo prepovedala javne obhode, ker se je bala kakih izgredov. Mesto paradnih vrst so se pomikali po ulicah in cestah vojaški kordoni, — ali je pa policija delala ovire pri praznovanju 1. maja.
Prav lahko se da torej iz tega stališča in vzroka sklepati razliko med starim krajem in Zedinje-nimi državami glede praznovanja delavskega dne. V starem kraju so ta praznik s silo zadušili ter odpravili; — pri nas tukaj je pa postavno, ali od vlade proglašen in bo ostal v veljavi, dokler bo prostiral ponosni ameriški orel svoje peruti sem od Atlantika pa tja do Pacifika. Amerika je velika skupina samih delavcev. Ne-pobita je resnica in fakt, da so se Zedinjene države pospele na tako visoko stopinjo napredka ter bogastva edinole s pomočjo pridnih in marljivih delavnih rok. Kdo drugi je povzdignil ameriško industrijo tako visoko, kakor delavec, rokodelec in farmer? Na milijone dolarjev vrednosti raznih izdelkov gre vsako leto skozi delavske roke; na milijone vrednosti skritih naravnih zakladov se spravlja na zemeljsko površje z marljivimi in žuljevimi rokami priprostega ameriškega delavca ki tvega pri tem vse svoje na porne sile, kri in življenje za napredek in blagostanje svoje do movine. Kdo nam zamore nave-",sti pri tem številne žrtve, ali one delavce, ki so se žrtvovali pri svojem vzvišenem poklicu, — globoko pod zemljo in po raznih tovarnah za prospeh in bogastvo svoje domovine t Da, — ti možje zaslužijo največje priznanje, spoštovanje, spomin in slavo. Namesto raznim velmožem iz političnega življenja, naj bi se postavljalo spomenike sirom države raje padlim delavskim žrtvam, ali pravim patrijotičnim mučenikom! Tn čeravno si ne moremo kaj ta kega misliti, naj bi vendar kazala ameriška vlada svoje priznanje do teh domoljubnih pijonirjev s tem. — da bi skrbela za družine ponesrečenih delavcev, kakor je to v drugih evropskih državah navada. Se bolj v večji meri pa bi dajala Amerika svoje spoštovanje do delavskega stanu tudi s
tem, — -če bi um dajala toliko plače, kolikorsno v resnici in povsem zasluži, — da bi se s pridnim delom žuljevih rok ne polnilo samo žepe kapitalistov in da bi se ne igralo z življenjem delavca v tako sebične svrhe! — Da bi le prinesla bodočnost saj nekaj več udobnosti, koristi in priznanja ameriškemu delavskemu stanu, da bomo lahko obhajali praznik delavcev v pravem pomenu besede, — zadovoljni in ve-seli! ___—
Nekoliko podatkov o poštni hranilnici.
Ker nas je glavni poštni urad v Chicagu naprosil, — prinašamo danes na tem mestu zopet nekaj podatkov, kako vrlo posluje ta hranilnica, osobito v našem mestu :
Glasom zadnjega poročila iz Washington, D. C., je posneti, da se je način hranjevanja pri poštni hranilnici osobito v mestu Chicago zelo priljubil in udomačil, to pa zadeva v prvi vrsti ino-zemce. Dne 1. julija 1915 so znašale skupne uloge v poštni hranilnici našega mesta $3,267.532, ali za $961.000 (42%) več nego zadnje fiskalno leto. Pri tem i-majo inozemci skoro tri četrtine denarja naloženega $2,348.100, jv. merikanci, ali domačini pa $9l!f.-372. Izmed tujcev (inozemcev) so Rusi v tem pogledu na prvem mestu; njih uloge pri tej hranilnici so znašale $518.502; tem sledijo Avstrijci z $337.737; dalje Nemci z $298.246 in Italijani z $258.083; poleg tega je najti med temi tudi vložnike vseh drugih inozemskih narodnosti.
1593 vložnikov je že, ki so dosegli znesek $500.00 vloge, od teh je 1150 inozemcev. Več ne morejo ti nikakor naložiti v poštno hranilnico, ker postava tega ne dovoljuje; večina vložnikov ys delavskega stanu.
Glasom poštne določbe se zamore v to hranilnico naložiti vsak mesec največ $100.00 skupaj, ali naenkrat, in sicer toliko časa, dokler vloga ne doseže zneska $500. Koliko zaupanja je pokazalo ljudstvo do tega poštnohranilničnega zavoda v zadnjem času. je sklepati tudi iz tega, da so hoteli nekateri naenkrat naložiti po $300 ali $400 na obresti, ker niso hoteli držati svojih prihrankov doma. Žal na da se jim ni moglo ustreči.
Morda bode prišla poštna u-prava sčasoma tej stvari v okom, in se bo sprejemalo v poštno hranilnico tudi večje zneske naenkrat?
Mirovna pogajanja.
i .
Odkar je izbruhnila sedanja evropska vojna, — kakoršne še ne pomni zgodovina, se je skušalo že na raznih pristojnih mestih doseči mir med raznimi vojskujočimi se silami. Do malega skoro vse nevtralne države, ki so ostale v resnici še v Mednarodni mirovni zvezi, so ponujale raz-burkami Evropi svoje roke v znamenje mirovnega posredovanja. Žal pa da so ostale te plemenite ponudbe dosedaj brez vspeha.
Ako nastane med dvema strankama prepir, zvezan s pretepom, je zelo težko tretji osebi spraviti sovražne stranke do premirja. In če se ji pa konečno to vendarle posreči, potem zasluži posredova-telj miru več časti in priznanja, kakor pa morebitni zmagalec; v tem slučaju bi zmagala ista oseba. ki se sploh ni prepirala. Kje pod milim nebom bi bilo dandanes iskati moža, ali stranko, ki bi imela tako uplivno moč, da bi sedanje razjarjene evropske duhove pomirila? Države in velesile, katerim je bila doslej sreča v zmagi mila, — nikakor ne odnehajo, ker hočejo še več; istotako tudi ne odnehajo slabejše sile v trdni si svesti zopetnega dobička na bojnem polju, — kakor igralec, ki je zapravil že vse svoje premoženje, pa se še vedno tolaži s srečo.
Prav te dni se mnogo govori in piše, da bode evropska vojna kmalu prenehala? Vsakdo bi pozdravil ta željno pričakovani d.m z največjim navdušenjem in veseljem.
Razmere so nanesle že tako daleč, da se resno misli na to točko v vseh vladinih krogih. Nemški
cesar Viljem, kateri se prišteva velikemu Cezarju ali Napoleonu najnovejše dobe, se je baje že od-locVl za mir? Priznati se mora v prvi vrsti Nemčiji, ter njeni pogumni zaveznici Avstriji da sta baš ti državi dosegli zadnji čas kot triumfatorja največ zmag. Dan za dnem čitamo, kakor jima padajo na Ruskem velike trdnjave v roke. Samo tekom nekaj tednov nazaj sta si ta zaveznika prisvojila že 12 pomembnih ruskih postojank ali utrdb; nekaj izmed teh je bilo celo nepremagljivih?
Kakor smo čuli izza zadnje balkanske vojne, ne sme po mednarodnem pravu računati zmagovalec na to, da bo ostala morda vsa prisvojena zemlja izključno le njegova last. Največje vojne akcije se vršijo po dokončani vojni na mirovnem kongresu. Da bode imel torej nemški cesar več ugleda, ter uspeha na tem kongresu, si prizadeva v prvi vrsti pridobiti, ter ohraniti prijateljstvo Ze-dnjenih držav, ki so največja in najbolj mogočna nevtralna sila celega sveta.
Da bi se Nemčija v resnici ne zamerila washingtonski vladi radi zadnjih podmorskih napadov, se je sedaj cesar Viljem uklonil zahtevam predsednika Wilsona in mu je obljubil, da se bo ponehalo s torpediranjem na ameriške parnike.
Nad vse pomenljive in značilne so pa točke, katere Nemčija zahteva, ter zaeno tudi odobrava v slučaju morebitnega premirja.
Da bi Nemčija s svojo zaveznico, Avstrijo, prenehala bojevati se s sovražnikom, je stavila sledeče mirovne pogoje:
1.)	Vstanovitev neodvisnega poljskega kraljestva, ki naj bi bila nekaka obrambna in obmejna točka med Rusijo in Nemčijo.
2.)	Rusija bi morala odstopiti Nemčiji del Kurlandije ali pa celo Kurlandijo.
3.)	Rusija naj bi dovolila in priznala Fincem avtonomijo.
4.)	Razdelitev Srbije med Avstrijo in Bulgarijo; nekaj srbskega ozemlja naj bi dobila tudi Grška.
5.)	Belgija mora odstopiti Nemčiji svojo kolonijo v Kongo kot vojno odškodnino; nakar se bodo Nemci zopet umaknili iz Belije.
6.)	Nemčija zahteva od Francije odstop afriškega kolonijsktfga ozemlja kot odškodnino za evakuacijo Severne Francije.
17.) Anglija mora dati nazaj Nemčiji vse kolonije v Afriki, katere je Anglija zasedla.
8. Nemčija zahteva mednarodno pogodbo in določbo za popolno prostost na morju ali/jamčevino, da je smatrati privatno last na morju nedotaklijivim in varnim pred napadom kake sovražne pomorske sile.
Da je nemški cesar sestavil nad vse važne in zanj pomembne pogoje pri morebitnem miru, ne sme nihče zanikati. Vprašanje nastane sedaj: če bodo ti predlogi sprejeti in odobreni tudi od druge strani in koliko bo dobila pri tem še Avstrija?
V diplomatičnih krogih v Wa-shingtonu, D. C., se sedaj celo govori, da se je nemški cesar s svojim poslanikom Bernstorffom br zojavnim potom pogovarjal o miru še 2 dni, preje je bil parnik "Arabic" potopljen. Nad vse zviti Viljem stremi sedaj za premirjem iz še mnogo drugih važnih razlo gov in sicer, kakor se sodi:
Prvič: Nemčija bi rada še pravočasno zabranila balkanskim državam, da ne bi te nastopile vojno proti nji, Turčiji in Avstriji.	•
Drugič: Nemčija hoče skleniti premirje, ko je s svojo zaveznico slavila največje zmage.
Tretjič: Nemčija se nadeja, da bodo Zedinjene države prisilile ali pregovorile Anglijo, da preneha s svojo blokado v angleškem vodovju.
Četrtič: Ako bi prišlo med Nemčijo in Washingtonom do nesporazuma, bi trpela pri tem Nemčija občutno finančno škodo, kajti vsi nemški državni in drugi vrednostni papirji bi na borzi ra-oidno padli; to priliko bi potem lahko porabila kaka, sedaj še nevtralna evropska država, da bi ji napovedala vojno.
Da bode došlo v dogledno kratkem času do splošnega premirja, se smatra tudi ponovni nastop Vatikana, ki je odposlal na vse evropske dvore prošnje za mir. Kakor se čuje, se je sv. oče obrnil
v tej zadevi na znamenitega ameriškega cerkvenega prelata kardinala Gibbonsa. K^miinal Gibbons se je že podal baš te dni v Washington, D. C., kjer se je tozadevno posvetoval s predsednikom Wilsonom in ga je naprosil, da naj pospeši vsemogoče korake v prilog svetovnega premirja.
Krščanska mati.
i.
(Spisal Anton O.)
(Pod križem.)
Žena, ki je v težavah zaradi moževih slabosti, le prerada zgubi pogum in obupa, da bi ga pripravila na drugo pot. Tako je posvaril že sv. Pavel, ko pravi: "Odkod veš žena, če ne boš moža izveliča-la?" Pot do spreobrnjenja je pokazal sv. Peter z besedami: "Žene naj bodo podložne svojim možem, da bodo tudi ti, kateri besedi ne verujejo, po zadržanju žen brez besede pridobljeni." To je ravno isto, kar je prerok svetoval: "V molčanju in upanju bo vaša moč. Z besedami, še najmanj z besedami v jezi in kregu ne bo žena nikdar moža spreobrnila Ravno neprevidno ženino govorjenje napravi moža še bolj trdovratnega." Saj sem mu jih po pravi-' ci povedala,' sama sebe tolaži. Toda kolikokrat žena v jezi več reče, kakor more potem, ko je zopet mirna, zagovarjati. Možu se pristudi domači kreg in zraven žena in domača hiša. Kaj ne, ti rabiš pripomoček, ki naj bi segel v moževo dušo in tam vzbudil dobro voljo in kesanje? Ta pripomoček je milost božja in od tvoje strani izpolnjevanje apostolovega sveta: "Žene naj bodo možu podložne!" Njih resnična pobožnost in bogoljubno življenje naj moža spreobrneta.
Sv. Olimpija je vprašala v tej zadevi sv. Gregorja iz Nacianca za svet, ki ji je rekel: "Ceni svojega moža, kakor punčico v očesu. Ljubi le njega, ki naj bo tvoje veselje in tvoja tolažba. Glej, da se ne bo nikdar zaradi tebe jezil Pomagaj mu in ga tolaži v bridkosti in žalosti. Govori z njim pohlevno in ljubeznivo. Bodi ponižna, ko mu odgovarjaš in počakaj za to pravega trenutka. Posnemaj one, ki leve krotijo. Ne rabijo sile, le sladkajo se jim in jih gladi jo. Če je mož slab, imej ž njim u smiljenje. Slabosti mu nikdar v jezi ne očitaj."
Malokatera žena je ta nasvet bolj natančno in z večjim uspehom §polnovala, kakor sv. Moni-ka. Še mlada je bila zaročena plemenitemu možu Patriciju, ki je bil v mišljenju in življenju skoro popoln pogan. Sveti Avguštin, sin obeh, nam je obnašanje svoje matere prav natanko opisal: "Od poroke se je vedno trudila, da bi moža za Boga pridobila. Govorila je o Bogu najboljše s svetostjo svojega življenja, kar je pomagalo, da jo je mož vedno bolj cenil, ljubil in spoštoval. Bil je večkrat nezvest, kar je pa tako potrpežljivo prenašala, da ni zaradi tega nikdar nastal najmanjši prepir. Čakala je, da mu je božje usmiljenje dalo vero in čistost. Ker je bil Patricij. kljub temu, da je spoštoval svojo ženo, zelo hude in nagle jeze, je za trdno sklenila, da mu ne bo dajala povoda za jezo ne z besedo ne z dejanjem in mu nikdar odgovarjala, dokler bo prilika opozorila na napako, če je jezen. Ko se je umiril, ga je ob priliki opozorila na napako če je bil brez vzroka razkačen. Mnoge plemenite gospe so imele može manj jezi udane, kakor je bil Patricij. Vendar so bile večkrat te-pene, da se jim je še drugi dan na obrazu poznalo. V zaupnih pogovorih med seboj so se pritoževale čez svoje može. Monika jim je naravnost povedala, da je vsega kriva njihova nepremišljenost v govorjenju. "Saj so se že takrat, ko so v zakon stopile, zavezale, da bodo možu pokorne, ker mož je glava družine.' Ravno te žene se niso mogle zadosti načuditi, da niso nikdar slišale, da bi Patricij kdaj tepel svojo ženo, ko je bilo splošno znano, kako je jezi podvržen. Nobeni ni bilo znano, da bi se kdaj med sabo kregala. Ko so vprašale Moniko, odkod ta čudni slučaj, jim je povedala, kako se potrpežljivo obnaša proti svojemu možu. Vse, ki so jo posnemale, so spoznale, da je bilo kmalu tudi njim boljše.
Jednalto se je obnašala Monika proti stari materi svojega moža. Dekle so nahujskale staro ženo proti njej. Ko je pa videla, kako se Monika potrpežljivo obnaša in ji povsod streže, je sama povedala sinu obrekovanje dekel in ga prosila, da naj krive strogo kaznuje, kar se je tudi zgodilo, Nemir in prepir sta ponehala, nobena deklet si ni upala ziniti besede' zoper Moniko, ki je s staro ženo, živela v najlepšem prijateljstvu.! — Čez dolgo let je dosegla, da Be! je Patricij pred smrtjo spreobrnil. Ko je spoznal resnico, so se pošu-; šile solze uboge žene, ki so v tihi ydanosti tekle toliko let, ko ni bil kristjan. Mož se je spreobrnil vsled njenega pobožnega življenja in njenih molitev, sin je postal vsled njenega zgleda in njenih molitev eden največjih cerkvenih učenikov in svetnikov.
Prav težavno je pa materi otroke ohraniti na pravem potu, če je mož neroden. Kako naj se torej žena takrat obnaša? Če je mož pijanec, preklinjevalec ali drugim slabostim vdan, navadno žena na tihem doma joka, ko ga ni doma in mora čakati in čakati, se jezi, proti otrokom pritožuje, tudi koine. Zaradi materinega krega zgubijo spoštovanje do očeta, ko vidijo, kako mati našteva in povečuje očetove napake. Prvo pravilo v teh težavnih razmerah naj ti bo: Mati mora očetovo veljavo nasproti otrokom vedno varovati Ne moreš zagovarjati njegovih napak ali hvaliti slabega obnašanja. toda tvoj mož je, oče tvojih otrok. Pojdi zopet h križu in premišljuj zgled svojega Jezusa, da bo tudi mogoče imeti pravo krščansko spoznanje in ljubezen do moža. Te tvoje misli se bodo tudi otrok prijele, da bodo prav spoštovali svojega očeta. Videl sem hiše, kjer so otroci vpili in kleli nad svojim očetom. Zdelo se mi je vselej, da je to podoba pekla, kjer zavrženi drug drugega preklinjajo. Mati, ali nisi bila sama večkrat vzrok te žalostne prikazni?
Kolikor mogoče naj žena molči, trpi in odjenja, da pridobi zlepa svojega moža. Pridejo pa vendar lahko razmere, v katerih ne sme potrpeti brez ugovora. Mati je, o-troci so njeni, odgovor bo enkrat dajala od njih in že tukaj je njena sreča v prvi vrsti odvisna od sreče otrok. Če vidi, da mož otroke pohujšuje, jih sili s pijačo, vpričo njih preklinja, ali nesramno govori, če jim daje potuho, ali govori čez vero in zakramente, če jih da v službe ali take kraje v šolo, kjer se morajo pokvariti, če jih odvrača od maše in sabo vodi v gostilne in slabe druščine, so to okolnosti, pri katerih ne sme žena molčati. Z vso odločnostjo naj si prizadeva mati, da ohrani otroke na pravem potu. Če pride oče pijan domu, naj jih spravi poprej k počitku. Če je mož zelo neroden v govorjenju ali mrzel za vero in hoče tudi otroke zapeljati, naj mu žena takrat, ko je mi-! ren in trezen, pove, da kaj tace-ga ne more potrpeti. Malokdaj se bo primerilo, da bi bil mož tako pokvarjen, da bi nalašč oviral dobro ženo v krščanski vzgoji.
Če pa nesrečna mati nima nikdar poguma povedati odločno svoje jnisli in se potegniti za dobro stvar, temveč le zdihuje in dene roke križem, češ: "Saj je vse zastonj! Mož je preneroden, moja beseda nič več ne zaleže," potem bo šlo seveda vse na slafbše, slaba nagnjenja se bodo vkoreninila v srcu otrok, težave ji bodo čez glavo rastle in prepozno bo spoznala, da se je vsega preveč, le Boga premalo bala.
Še nekaj v tej zadevi! Sveti Pavel pravi o očaku Abrahamu, da je zoper vse upanje upal in veroval. Bil je sto let star. Po človeški previdnosti ni mogel več pričakovati sina. Ko mu je pa Bog sina obljubil, je veroval božji besedi in upal proti upanju, da se res zgodi. Ni bil osramočen, ob letu je dobil sina. — Tako mora tudi krščanska mati upati v Gospoda, naj bo še tako zapuščena. Večkrat se ji bo zdelo, da jo je vse zannstilo, od nikoder ni pomoči, ne luči v te errozne temine človeške nesreče. Tn kar je najhuje, zdi se ji. da nikdar ne more biti boljše, da ni nobene rešitve iz nje-ne težave. Takrat npaj proti upanju na božjo previdnost. Za dežjem, tudi za hudim viharjem pri-sije solnce in zopet je vse tako lepo svetlo in prijazno! Nobeden ni le za nesrečo ustvarjen.
Po hudih urah bo tudi tebi soln. ce prisijalo. Koliko sem jih ki so skozi leta in leta jedli
žalosti in do dna okusili k« bridkosti, pa se je kar naenki
vse spremenilo. Le kdor stanoviten pod križem do konca, bo izveličan. Torej upaj in se za-nesi, da niti tebe ni pozabila božja dobrota. To krščansko upanje ima vedno dva prav lepa sadova. Prvi sad vpliva na naše srce. Dokler nesrečna matiupa, si še v največjih težavah vedno prizadeva svoj cilj z delom in molitvijo doseči in ima navadno vselej pogum in moč, da izpolnuje svoje dolžnosti. Kadar pa upanje zgubi, onemore, strta je, brez moči in brez odpora. Človeka more res včasih do solz ganiti zgled onih nesrečnih mater, ki imajo toliko križev, da se drugim ljudem o njih niti ne sanja in vendar delajo, molijo in trpijo v upanju; da bo enkrat boljše. Tihe noči brišejo njene solze in nočna tišina zamori niene vzdihe. — Drugi sad ima upanje na srce nebeškega Očeta. Bog je obljubil svojo pomoč. Rekel je: "Iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo." Ker se je nebeški Oče zavezal dati svojo pomoč, ne more nobenega zapustiti, kdor vanj zaupa in stori, kar more. Čim močnejše je tvoje upanje, tem bližja ti bo njegova pomoč. Zato pa nikar ne obupaj v svojih težavah, krščanska mati! Mloli, delaj ter spolnjuj svoje dolžnosti, kakor bi bilo vse le od tebe odvisno; zaupaj pa tako trdno, kakor da bi bilo vse le od božje pomoči odvisno. Potem boš mogla tudi ti reči: "Vse za-morem v njem, ki me krepča.'
Prav važno zdravilo je božji Od-rešenik povedal vsem ženam, ki imajo domače težave, in vsem materam, ki hočejo videti svoje otroke enkrat srečne v nebesih, ko je rekel: "Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli." Blagor usmiljenim, ki radi pomagajo bližnjemu v potrebah in ga tolažijo v nesreči. Mnogi si morajo nebesa kupiti. Res so imele naše matere vedno usmiljeno srce in radodarne roke do vseh siromakov, zato smo tudi ostali globokoverno ljudstvo. Mati, žena bodi usmiljena do vseh pravih revežev. Koliko jih je povsod, ki se sramujejo prositi ! Pomagaj jim, da bo tebi poma-gano. Žena sme po svojih močeh in brez škode gospodarstva vedno navadno miloščino dajati. Če pa včasih sama sebi kaj pritrgaš in daš potrebnim, boš prisilila božjo dobroto, da se tudi nate ozre, — "ker bodo dosegli usmiljenje," tako je obljubil božji Odrešenik. Naj ti bo pa vedno na srcu čast božja in lepota hiše božje. Na mnogih krajih naše dežele sem poznal matere, ki so na tihem dajale za lepoto cerkve in povišanje slovesnosti pri službi božji. "Nag sem bil in ste me oblekli, v ječi sem bil in ste me obiskali." Bog se ne da osramotiti in ne ostane d^lgo dolžnik svojim zvestim služabnicam. "Karkoli ste kateremu teh mojih najmanjših bratov storili, to ste meni storili." Nisem zapazil, da bi zaradi tega prišlo pomanjkanje, ali nasprotno sem vedno opazoval prav obilen božji blagoslov. Božja beseda ostane vedno resnična. Če hočeš Boga nagniti, da ti da večjo milost zate in z« tvoje, stori veliko dobrega v njegovem imenu.
IVERI.
Mož, ki govori sam s sabo, sliši
večkrat dosti pcklonov. I	•
Poglej večkrat na uro, da ne boš zadnjega vlaka zamudil!
Dobrodelnost dela sama sebi pot do prijateljstva in sreče.
Najboljši lučaj pri igri na karte je, lučaj v — smeti.
Tudi najbolj reven mož si najde lahko družico, ki bode ž njim
vred prenašala težave in bedo.
c
Slaba nedeljska srajca ne bod** koncem leta tudi ne za delavnik dobra.
«
Pasti v ljubezen je lahko, veliko težje je pa pozabiti isto.
Previdna ženska si ne dene nikdar klobuka z glave, da bi zatem ne prepričala z rokami, če je ostala kita las še na pravem mestu ?
^\\v\\v\\\\\\\\\\v^	I
Ustanovljena v Jolietu, HL dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 31. avgusta 1915. skupna izplačana podpora
$1,081.666.43.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, JU L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, 111. XL Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. •lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. •lavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, HI. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, El.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 70< Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Prank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, HI. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago. 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan. 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj m pošiljajo ma glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago 81, Joliet, III topise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa «a: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111.
Bližje do Tebe Bog ...
(Iz znane angleške nabožne pesmi "Nearer, My God, To The"
prevel Ivan Z.)
sem stal na obali Široke Save Vezirova vojska je bila pri Duna-gledal preko v sosedno Bosno, ji čisto premagana in potolčena, bila pred dohodom Turkov in Gajbijevo prerokovanje izpol-blagoslovljena zemlja. In njeno, kajti v istini se je malo zemlja, | Turkov vrnilo s tega pohoda.
Ker se je avstrijska vlada dr-
Slavonija? Ta klasična
so za Rimljanov cvetela to-
lika mesta, kjer je bila kultura žala tako čvrsto, vprašal je veliki na tako visoki stopinji, da se je vezir preroka celo z Dunaja po današnja požeška dolina z vala poslanci, naj mu pove, kje bode zlata," kajti bilo je vse krasno od zdaj turški državi meja. Le obdelano in gosto naseljeno! Ce- ta mu lokoniški odgovori: "Salo nekoliko cesarjev je dala ta va medja i moja ledja." Neki pa zemlja Rimu. In kako ni zopet za | pravijo, da se je obširneje izrazil selitve narodov vse propalo I se je morala novič krščanska *
ter rekel: "Gdje ostanu moja ledja, ondje če biti turška medja."
tura razviti, kar je krasno vspelo,	In to pomeni one besede, ki sem
čiin so se Sloveni tukaj naselili,	jih slišal prvič v svojem življenju
Ali vse to ni trajalo dolgo. Po	v Stari Gradiški o tem turškem
padu Bosne (1. 1463.; pride vrsta	preroku.
tudi na Slavonijo, kije prišla vsa Avstrija je v istini po slavodo-
v roke Turkov vsj^d Dunajskega	bitni zmagi pri Dunaji zbrala ve-
ugovora (1. 1529.) ter ostala njih do Karlovškega miru (1. 1699.) Tedaj je vzdihovala pod turškim jarmom skoraj 200 let. Kar je bilo blagostanja v zemlji, pokončali so ga Turki in zemlja si ni mo-
li ko vojsko ter udarila ž njo na Ogrsko. Po mnogih krvavih, ali za Turke nesrečnih bojih, strnili sta obe vojski skoraj na tistem mestu pri Mohači, kjer je bila o-grska sila 1. 1526. popolnoma po-
Sfla navzlic skrbni vladi avstrijan- končana. Dne 12. avgusta 1. 1687 ski še do dandanes pomoči, kajti dogodi se usodepolna bitka. Su-tako strašno so posledice turške lejman car je bil premagan ter uprave, da se ne dado niti skoz so tako kristjani Turkom povrni-stoletja odstraniti. Pa naj še kdo li ono, kar so jim bili storili Tur-trdi, da ima Turška životno sna- ci pod Solimanom II. pred 161 go, kakor se je trdilo ravno v ti- leti.
stih letih v taboru naših protiv- Le-ta in mnogo drugih sijajnih nikov. Turška je živela, živi in zmag pod vodstvom princa Euge-bode morda še nekaj časa živela na prisili končno Turke na mir, le o zavisti diplomatov, brez te ki je bil 1. 1699. sklenjen v Kar-
podpore bi že zdavnaj propala.
Stara Gradiška je skromna trdnjavica na obali Save naproti Turški Gradiški oli Brebiru. V
lovcih . Turškemu carstvu je bila za mejo odmerjena Sava ter «o bili naposled z orožjem prisiljeni, da zapuste Ogrsko razven Bana-
trdnjavici so samo vojaške zgrad-	ta, Slavonijo in Hrvatsko, kjer
be. Ker je bila trdnjava premaj-	so poldrugi vek gospodovali, hna za druge prebivalce razven Dokler so se poslanci obeh car-
posadke, naselil se je narod v bli-	stev dogovarjali o miru v Karlov-
žini v štirih vaseh, ki se imenuje*	cih, bili so Turki pregnani iz mno-
jo še dandanes po mestu: Gorenji	gih slavonskih mest. Tako je ob-
varoš, Dolenji varoš. Novi varoš	legal tudi Ivan Mlakar — rodom
in Uskoci. Ta zadnja vas je na- od Varaždina
z 300 konjiki
Bližje do Tebe Bog, bližje do tja! Kamor le s križem dospeti se da; Pesem in vzdih ta naj Tebi velja: Bližje do Tebe Bog, tja da neba! Bližje do Tebe Bog, bližje do tja!
Bližje do Tebe Bog, bližje do tja! Kamor le s križem dospeti se da; Vedno ta vzdih le naj Tebi velja! Bližje do Tebe Bog, tja do neba!
Solnce ko potniku se zatemni, K trajnem počitku tja v grob mi veli; V spanju mi večnem bo misel le ta: Bližje do Tebe Bog, tja do neba! Bližje do Tebe Bog, bližje do tja! —
selnjena po Bošnjacih, ki so pri-	Staro Gradiško, v kateri so se
bežali čez Savo. Trdnjavica je	Turki branili do skrajne zdvojno-
neznatna ali dobro vzdržana, do-	sti. Ali ko so zvedeli, da krist-
čim je nasprotna turška bila ta-	jani hite v" pomoč Makarju, pre
krat sama podrtija, kolikor se je	strašili so se ter se presilili po no-moglo čez Savo videti. Ker sem i-|či čez Savo. Makar jih je spre-mel dovolj časa, pregledal ves kraj in tudi trdnjavico.
sem mil in jim na tem poti tudi še do-Pri bro posvetil. Gajbija pa je upo tej priliki sem slišal prvič o tur-[trebil to zmešnjavo med Turki in
se skril z namenom, da ostane na tem kraji Save. To opazi neki Turčin po imenu Hagja, napade
Vojakova nevesta.
Zložil Josip Starešinič.
Čarobna noč prirodo krije, Na nebu zvezd blesti nebroj, Odkoder luna žarke lije, Tja v gorsko vas že spet nocoj
Vasica ta že vsa počiva, Ker jo objel je nočni mir. Dekle le ena bdi še, — šiva Obleko belo si za pir.
Nevesta mlada, prevesela, Saj stopi jutri pred oltar. Na glavi venec bo imela-; Ji ženin dal bo prstan v dar.
Dekle odpira okno svoje, Prešteva zvezdni milijon; Pod klancem nekdo tam zapoje, Mkdo ni drugi, kakor on?
Zarano je nevesta vstala, Prišel je zaželjeni čas, Ko venec bo na glavo djala, Jo gledala bo cela vas.
Pa čuj, na vasi tromba poje, Ki mladim fantom to veli: "Dekletom roke dajte svoje, Ker vsi na vojsko boste šli!"
Poroke dan ta ni — nevesta, Prisojen še sedaj zate. Ostani njemu dalje zvesta! Če vrne se, — to sam Bog ve?
Obleke bele več ne šiva, Šivalni stroj tam rujavi; Nevesta solze le preliva, Cvetoče lice ji bledi.
škem preroku Gajbiji. Ko sem se odpravil namreč od savske o-bale v trdnjavico, opazim pri vratih lepo kapelico. Mislil sem spo-1 ga in s sekiro ubije, pustivši nje-četka, da je posvečena kateremu govo truplo z drugimi mrtvimi na krščanskemu svetniku, ko sem pa savskem bregu. Naši so jih kas-skozi rešetko pogledal, mogel sem neje pokopali videti, da ni ničesar krščanskega V tem pa je bil Karlovški mir v nji. V svetilki je brlela luč. potrjen in Sava je ostala turške Vprašal sem precej prvega člove- mu cesarstvu meja proti naši dr-ka, ki sem ga srečal, komu je o- žavi. Tako se je izpolnilo Gajbi na kapelica posvečena. Odgovor jevo prerokovanje v istini. Zara je bil kratek: "V oni kapelici je di tega ga veliki Mustafa progla-pokopan prerok Gajbija, ki je pre- si za turškega svetca in za Mu rokoval, da ne bode Slavonija iz- hamedom za prvega preroka. Zaobljena za Turško, dokler bo nje- jedno je bilo Turkom zapoveda-govo truplo ležalo na tej strani no, da se mu morajo ravno tako Save." Več mi dotični človek ni kakor Muhaipedu klanjati in nje-vedel povedati, in jaz sem bil s gov grob obiskovati. Siromašni tem odgovorom za takrat zadovo- in bojazljivi, ki ne morejo v Me-ljen, ker sem mislil bolj na pot ne- ko, naj obiščejo grob Gajbijev in go na turškega preroka. Ko sem naj tamkaj svojo pobožnost opra pa kasneje prebiral natančneje vijo, pa morejo zato dobiti vse zgodovino Slavonije, zadel sem tu- jedno naslov "adžie" t. j. pleme-di na obširnejši opis tega preroka niti, odlični, kakor da so bili na ter ga zdaj podajam čitateljem, grobu Mohamedovem v Meki. .katerim je bil dozdaj znan menda Sosedni Turki so dohajali pole samo največji turški prerok Lostoma semkaj klailjat se> posob_
MJohamed m pa morda Giill-Baba, 110 za velikega posta rama-ki je pokopan v Budimu.	zana> katerega začetek in zvrše
Pripoveduje se, da je živel v sta- tek oznanjuje strel iz topov v me-rograški trdnjavi za turške vlade stu Brebiru nasproti Stari Gra-neki človek po imeni Gajbija, ka- diski. Spočetka je bilo Turkom terega so Turki prav visoko čisla- kaj težko prehajati na našo stran, h radi njegovega vražarstva. Je kajti morali so najprej obdržava li bil Gajbija Turek ali kristjan, ti propisano zaprtijo, ki je traja-ne more se dokazati. Ali to je la večkrat po deset dnij. To je
znano, da se je pri svojem vražar-stvu posluževal z znamenjem
1
Še vedno čaka,—k oknu vstane, Trenotek misli nanj je vsak; — Ne ve še, da je fant vsled rane Podlegel, padel kot junak.
bil vzrok, da so le redki semkaj v	.	dohajali, in kateri niso mogli,
T^V Križa, kar g* izdaje za kristjana, žrtvovali so z druge strani sav-
sv.
ako ni morebiti Turčin to zname nje pri svojih varkah zlorabil Glasovit pa je postal najbolj ob
skega brega.
V tem pa je odredila avstrijska vlada 63 let po smrti Gajbijevi,
kugi Pravijo, da je vsaka obitelj. da 8e trdnjava Starogradiška se' pn katerih je na vratih naredil zida po novih vojaških zahtevah.
šetkami na naše troske. Kasne je je zapovedal cesar Frančišek l. i- 1825., da se grob obzida, kar je bil« tudi storjeno. Trije zidi poldrugi seženj visoki s streho, vidijo se kakor kapelica, ki je znotraj rdeče bojadisana. Namesto četrtega zida, ki je proti me stu obrnjen, postavljene so počrnjene pol sežnja visoke rešetke.
Tako je ostal Gajbijev grob do 1. 1832.. ko so dali Turki narediti z dovoljenjem mestnega upravitelja general Haechta dvokrila vrata s ključavnico, ki so zaplete na vsa od sredine do vrha z gosto mrežo. Razven tega so pokrili nakopičeno zemljo s pokrovom od truge ter pregrnili z zelenim suk-noin. Na okoli je obrobljena z rdečim trakom, ki je z rmenimi žeblji pribit. Povrh glave od za-pada vkopan je štirioglast pol sežnja visok bel kamen, katerega vrh predstavlja sliko čalme (tur-bana), a nad nogami je od iste strani ter iste vrste in slike, čevelj .visok kamen. Pri isti priliki so nabavili tudi viseče svetilke, ki predstavljajo polumesec. Spočetka je gorelo samo na ponedeljke, četrtke in petke po noči; kasneje pa je bilo po darežljivo-sti brebirskega stotnika Kozarca vsako noč zapalieno. ' Gajbijev grob je ležal med Savo in mestom, kjer so velika vrata. Tukaj je sezidana tudi kapelica pri vhodu v mesto. Pri velikih vratih je stala v poprejšnjih časih straža, kateri so Turki delili znatne darove, kajti mislili so, da je postavljena radi groba. Navadno so odnašali s seboj z groba tudi malo prsti, katero so varovali kakor svetinjo, hvalili se ž nio in ji pripisovali raznovrstno moč in jakost.
Tako je bilo, dokler niso na-šinci osvojili Bosne in še dalje pomaknili meje turškega cesarstva, nego si jih je mislil Gajbija. Verujejo li Turki še zdaj v preroške besede Gajbijeve? Na grob njegov pa se gotov še dandanes pazi, kakor se je to godilo v prejšnjih časih, saj je tudi mohame-dancem zagotovljena verska svoboda pod avstrijskim orlom.
Dopisi.
Iz urada društva sv, Alojzija št. 47 K. S. K. J. v Chicago, HI.
Člani zgoraj omenjenega društva so prošeni, da se v obilnem številu udeleže prihodnje mesečne seje, ki se vrši dne 12. septembra t. 1. to je drugo nedeljo v mesecu.
Na tej seji bode več važnih stvari na dnevrtem redu in bode veliko novih članov v društvo sprejeto. Naše društvo ni delalo dosedaj še nobene agitacije za nove člane; če pa je bilo v Glasilu kaj od tega omenjenega, — pa odbor imenovanega društva ne ve nič. Zatrjujemo in po-
ki so pa oddaljeni, mi certifikate lahko dopošljejo po pošti. Opozarjam tudi one čiane, ki so morda certifikate izgubili in ki želijo
(>reineniti dediče, — da se prihod, flje seje gotovo udeležite, ker bo trtba lastnoročno podpisati prošnjo za spremembo dedičev. Kdor izmed teh članov se ne udeleži prihodnje seje, da bi podpisal gorinavedeno prošnjo, — ne bode dobil novega certifikata namesto izgubljenega! S sobratskim pozdravom
Frank Peterlin, tajnik, box 802, Eleveth, Minn.
Iz urada društva sv. Jožefa št. 16
K. S. K. J„ Virginia, Minn.
S tem opozarjam vse člane gori-omenjenega društva, da se v polnem številu udeleže prihodnje seje dne 12. septembra točno ob 9 uri dopoldne.
Osobito opominjam vse tiste, kateri dolgujete društv. prispevke že po 3 mesece, da blagovolite stvar poravnati na prihodnji seji, 12. sept, ker drugače je odbor prisiljen Vas suspendati ali izločiti.
Kar se tiče certifikatov, 6em že dostikrat omenil in prosil, da mi jih oddate, da jih zaniorem pravočasno poslati na glavni urad. Čudno se mi zdi, zakaj jih zadržujete ali nočete tega storiti kar glavni odbor prosi in zahteva? Torej pridi dne 12. sept. zanesljivo k seji in prinesi seboj svoj certifikat in certifikat od žene . Vsi tisti člani, ki mislijo, da so certifikati v društveni blagajni, — se motite; povem Vam, da jih ni. Kdor torej nima certifikata, naj pride k meni, da se napravi prošnjo za novega. Želim, da vsi člani to naznanilo upoštevajo!
John Sumrada, tajnik.
Waukegan, HL
V nedeljo dne 12. septembra priredi pet tukajšnih slovenskih podp. društev, med katerim je tudi naše društvo sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. skupno veselico z dramatično predstavo (igro). Čisti dobiček te veselice je name^ njen v sklad za nabavo novih kulis, katere se rabijo pri igrah na odru. Ker je to velepomembno za naše društvo, in v korist vsakega posameznega člana, je upati, da se vsi društveni sobratje gotovo udeleže te prireditve.
•Sobratski pozdrav
John Petkovšek, društv. tajnik.
nase^
Sheboygan, Wis.
Cenjeni farani in rojaki ter rojakinje v Sheboygan, Wis! S tem ste uljudno vabljeni na zabavo, ki se vrši dne 19. septembra t. 1. v naši cerkveni dvorani. Ta dan se bode uprizorilo znamenito zgodovinske igro v 4 dejanjih "Naša kri'. Pri tej prireditvi nam bod& zapeli tudi naši vrli slovenski možje in fantje nekaj lepih
vdarjamo samo to, da je
društvo dobro in tudi na dobri j narodnih pesmi, katoliški podlagi in premore pre-j Lahko rečemo, da "naša kri cej prilično svoto v svoji blagaj-'__ nifcol ne sfali," — in to se je ni; zatorej pa to društvo plačuje pokazalo od tuk. mož in fantov,
ki so se združili skupaj ter so vstanovili novo pevsko in dramatično društvo "Danica", ki šteje sedaj že 25 izvršujočih članov. Lepo jih je videti in slišati kako vrlo delujejo skupaj v slogi.
Torej cenj. mi rojaki Slovenci in sobratje Hrvati pridite ta dan vsi k tej predstavi. Zabava se vrši v prid naše slovenske cerkve. Vstopnina znaša samo 25c.
Konečno Vas pozdravljamo vsi igralci in Vam skličemo: Na svidenje v nedeljo, dne 19. septembra ob pol osmih zvečer.
Gajbija, turški prerok.
Spisal J. Steklasa.
Ko sem bil leta 1876. prestavljen iz prijaznega Karlovca na gimnazijo v Požego v Slavoniji, bilo mi je potovati od Siska po Savi do Stare Gradiške. Takrat še ni bila železnica izpeljana do Nove Gradiške, od koder se more zdaj dospeti v Požego lahko, v treh urah na dobrih konjih, ker ceste so v požeški županiji še precej dobre, d očim je pot od Stare do Nove Gradiške strašno slaba. Od Jasenovca, prve parobrodeke postaje pod Siskom, imeli smo takrat na desno še turško mejo,
namreč bosensko. Na našem pa-| robrodu je vihrala bela zastava radi nemirov, ki so bili takrat v
znamenje sv. Križa, ostala obva rova na od te kužne pošasti. Le ta bržkotne slučajna prigodba je pribavila Gajbiji ime preroka in
Bosni. Na turški meji se je vide-	glasovitega vražarja.
lo ob savski obali na mnogih me- 0 njegovih navidezno čud()_
stih p ožganih čardakov in mostov,	tvornih delih se je prav hitro raz
ki so žalostni svedoci ravno minu-	negel gUg n& ^ g
le revolucije nam dokazovali, da	sam veliki yezir Kara ^
je Turška dozrelaze zdavnaj, in	DOslal k njemu vprašat ^ ge j
da narod komaj čaka odrešenja, h 1683. vzdignil proti Dunaju s
Pokazali so nam tudi mesto, kjer	kakšno ^ bode ^^ J '
je bila vstaska četa v Savo zagna-	to delo Za odgovor je ^ Jda
na ter vsa pokončana. Tedaj sa- bode lahko na D .	'
mn ?olnatni cunmini nn V5PTT1 TKI- I	t ,1 x	„	' H	'
aa bode tem vec trpel na povrat-ku. Turkom pa, ki so iz Bosne
mo žalostni spomini na vsem po ti! 4
Ko pridemo v Staro Gradiško I hiteli v vezirov taboi\ rekel brez vsake nezgode, izstopim hi- da hite svoji nesreči v naročaj tro s svojo prtljago prvič v svo- da se jih bo le prav malo vrnilo jem življenju na slovansko zem- ker nočejo popustiti od svoje na-ljo. Čudni občutki so me obvzeli, kane. Tako se je tudi zgodilo
je,
in
Ko so Turki to zvedeli, poprosili so našo vlado, da se ne bi Gajbij-cev grob prekopal Vlada je izpolnila Turkom to željo tem lo-lože, ker je bil Gajbija z drugovi svojimi pokopan tik savskega bre-ga. Ko je bila trdnjava dogotov-ljena, zapovedalo je tedanje mestno poglavarstvo gfob z druge strani videti. Ali s tem ni bilo Turkom mnogo pomagano, kajti zapreke obiskovanju niso bile od stran jene. Zatorej so poprosili znova našo vlado, da jim dozvoli Gajbijeve kosti izkopati in na njili stran prenesti. To jim vendar n: bilo dovoljeno; ali dopuščeno jim je bilo, da morejo takisto bre? zaprti je radi pobožnosti semka; prihajati. Zajedno je bilo tudi naloženo, da se ogradi grob z r*>
svojim bolnim sobratom $6.00 ,(šest) dolarjev tedenske podpore v slučaju bolezni. Malo društev se nahaja, ki bi dajali tako podporo; torej kateri želi pristopiti k društvu ima sedaj lepo priliko, ker pristop v društvo je sedaj prost in se dobi šest dolarjev podpore v slučaju hude bolezni. Zatorej naj vsak član gleda, da pripelje v društvo par novih članov, potem bode lahko vsak ponosen, da podpira in deluje za povzdigo društva in naše slavne K. S. K. J.
Dalje opominjam vse iste člane, ki še niste oddali svojih certif. Oddajte jih kar najpreje mogoče društv. tajniku. To si naj vsakdo dobro zapomni, da dobi potem novi certifikat brezplačno, kateri starega pravočasno odda, — kakor je tudi o tem že večkrat pisal in pojasnil glavni tajnik K. S. K. J. Teh navodil naj se torej vsak član drži!
Sobratski pozdrav
John Wuksinich, tajnik.
2432 So. Hamlin ave.
NAZNANILO.
Iz urada tajnika društva sv. Cirila in Metoda št. 59 K. S. K. J., Eleveth, Minn.
' Vsem članom goriimenovanega društva naznanjam in Vas uljud-po prosim, da mi prinesete ali do. pošljete svoje certifikate na prihodnjo sejo, to velja za vse one, kateri jih še niste oddali. Člani,
Igralec.
Zalivala.
Dne 6. t. m. se je mudil na obisku v Chicagu rojak M J. »tn-kel, član društva Vit. sv. Jurija št. 3 v Jolietu 111. po poklicu kamnosek. Mudil se je nekaj Časa v pisarni uredništva "Glasila K. S. K. eJdnote".
*V spomin na ta obisk je prinesel sabo krasno izdelano marmor-nasto okroglo ploščo z vdelanim ^pozlačenim znakom naše Jednote in napisom: "Bog ohrani Glasilo ,K. S. K. Jednote! Daroval M. J. Stukel, Joliet, 111., 1894—1915. .Plošča meri 16 palcev v prorezu jin je iz lepega sivega mamorja.
Uredništvo in upravništva "Glasila K. S. K. J." se tem potom najiskreneje zahvaljuje so-.bratu M. J. Stukelnu za to spominsko darilo, ki dela pravi kras v urednikih prostorih.
Naša potovka.
Spisal Velimir.
Ta ženica! Nikdar ni bila ugna-na. Vedno je bila na cesti kakor kamen. Črtalo časa ji je sicer zarezalo že dokaj brazd po velem li ci, ali za hitrost in hojo se je še skusila z vsako deklico. Kar na sloniLa se je na drog svojega vozička in pot se ji je odsedala, da je bilo kaj! Res je časih zadela z nogo ob kak nepoklican kamen, da bi se bile kmalu iskre pokaza le. Videla ni že tako-dobro, kakor v prejšnjih letih. Pa če je tudi pocenila na tla, popihala je malo zadeti prst kakor otroci in spet se je pobrala in hitela dalje, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Pobrala se je lahko, ker ni bila velika, pa životna tudi ne. Z jed-no roko je držala drog vozičkov, z drugo navadno molek, če ni bilo po zimi. Kadar je mrazilo, takrat je imela na jedni roki velikansko rokavico, drugo pa je tiščala za beli kožušček. Molila je rada in obilo; grehi nje mladosti so ji večkrat pogrevali dušo. Sina in hčer je imela.
Zgovorna pa je bila, zgovorna! To bi vam bila časih ves dan čenčala, če bi jo bili h-oteli poslušati. Saj je tudi marsikaj vedela. Po svetu se zgodi toliko čudnih rečij in čudovite reči ljudje vselej radi poslušajo, četudi vsekdar ne verjamejo. Vendar naša ženica ni ravno lagala. In če je, tedaj ni nikomur nič škodovalo, kakor je sama večkrat rekla. Ako pa so njo drugi nalegali, za to, se ve, ona ni bila odgovorna. In v mestu, kjer se vedno kaj novega vidi in sliši! Pri nas — daleč v kraji — sliši se navadno le takrat kaj novega, kadar birič kaj pove ob nedeljah po službi božji. Pošte pa takrat pri nas še ni bilo in brzojava še manj. Toda naša ženica je vselej kaj novega prinesla iz mesta. Pleh&novim pozdrav od študenta. Tičkovi Mani pozdrav od nje Toneta, ki je bil pri vojakih, Klečevi Urši pozdrav od hčere, ki služi v mestu, Kočarje-vemu Martinu "numare" na Gradec ali Trst, Rokcu žitno ceno, Kraševčevi Jeri, kaj so pridigo-.vali pri'frančiškanih ob porcijun-kuli. Makovi materi kofka in cukra, Jerebovi Marijani šivank in sukanca, Soharjevi Lojzi novo ruto, Merovcu tobaka v "klobasah," Tepkovčevemu Janezu tobaka "soldaškega," gospodu uče-niku novih not, tablic, peres, se-šitkov itd., gospodu župniku časnikov, kako pisemce itd itd.
Takega in mnogo drugega jed-nakega je donašala iz mesta. Kajpada se je oglašala spotoma tu-ti po drugih vaseh, koder je imela svoje "kunte." In vse to je de-vala v svoj košek, dokler ga je mogla nositi. Ko pa si je napravila voziček, pospravljala je vse naročeno in nenaročeno v voziček. In menite, da je imela tudi kakšen zapisnik? O ne, vse je i-mela v svoji glavi in kar in kolikor so ji naročili, vse je natančno opravila. Zanesljiva je frea bila. Le časih se ji je malo zmedlo, kadar so ji po prodajalnicah v mestu ponujali preveč slivovke. Malo slivovčice je rada spustila na suhi jezik. "Oh, kako res to človeka v drobu pogreje, posebno po zimi!" rekala je.
In plačilo? Z malim je bila zadovoljna. V tej hiši je dobila za to malo kosilca, tam spet malo južine, tu malice, tam kos kruha, tu polič pšena, tam polič moke, tu malo zabelice, tam kako suho kračico, tu polič ječmenčka, tam hlebček itd. In tako je žena prinesla ali pripeljala toliko domov, kolikor je prinesla ali pripeljala iz mesta.
To je bila torej naša potovka!
Godeževega Janeza je tudi najbrž malokdo poznal. V svojih mladih letih je hodil nekaj v šolo. Ali častihlepen ni bil. Med součenci svojimi je bil vselej bolj pri zadnjih. "Da se človek vsako leto jedenkrat premakne, pa je dobro,'' mislil si je Janez. Vendar mu je nekoč izpodletelo, da le obtičal tam, koder je bil vse jeto. "Take učenosti je že dosti," dejal je oče in Janez je obesil šolo na kol.
Približa se mu čas, da se prvikrat pokaže gosposki, je li sposoben za vojaško "kanistro?" Bil je sposoben. Za tri leta so ga uteknili v vojaške hlače.
In adaj vam je bil hipno vef drugačan človek. Prišel je od vo-
jakov. Tri zveade je imel na vsaki strani dolgega vratji in še zlato porto pod njimi. Pero je znal dobro sukati in še kakšen paragraf je privlekel na dan. Takisto je svojega dopisnika dobila naša vas. Ljpdje pa so imeli strah pred Janezom; kajti kdor se mu zameri, pride v tiste "novince," ki jih je gospod fajmošter dobivajo.
Tudi nekaj denarja si je bil Janez prihranil pri vojakih. Brat pa mu je odštel izgovorjeno doto.
Kmalu kupi kos vrta od last nika, ki je imel svoje pohištvo ravno nasproti farne crkve. Na tem prostoru si zgradi skromno hišico, ki je imela vrata in okna. kakor nobena druga hiša. V oknu se je videlo vse tako^ kar je vozila potovka iz mesta, in še mnogo drugega lepšega. Ljudje so kar zijali, kaj to pomeni? In zdaj pa si mislite še izgovornega Janeza! "O, to vam je govoril, kakor bi voda tekla," rekali so možje. Ženske so rekale: "Ta i-ma namazan jeziček, ta!" Dekliči pa: "To govori, kakor bi rožice sadil." —
Janez je imel vedno dosti kupo-valcev, zlasti ob nedeljah. In čemu bi tudi ljudje ne kupovali pri njem? Saj je bil Janez domačin, postregel je rad, predrag ni bil, oduren tudi ne. Sovražnika ni i-mel nobenega, jedino potovka — ni ga mogla videti živega. Kako tudi? Saj ji je pobral malone vse domače "kunte." To je bolelo staro ženkico. Taliko let je,prenašala košek po cesti, zdaj pa ji je nagloma neprijazna usoda po-trla vse upanje. O, pač! Še jo migala po beli cesti in hodila svoj stari pot v mesto. Tožila pa je vender o slabem zaslužku in vzdihovala po boljših starih časih. Svoje dni se je še kaj zaslužilo, svoje dni, a zdaj se je obrnilo kolo sreče.
—"Mati, pridite k meni, pridite. kaj se boste ubijali na stara leta s tem poslom? Saj vidite da ni nič, odkar ie prišel ta Godeže-vi Janez od vojakov." Tako je govorila potovki nje hči, ki se je pred leti primožila na neko bajto v vasi.
—	"Ne odneham pa ne, dokler bom mogla laziti."
—	"Pa ne, če nečete!" In govor je bil pri kraji. Potovka je hodila svojo pot,
kakor nekdaj. Premišljevala pa je mnogo, kako bi jedno zagodla Godeževemu Janezu? Vedno je iskala ,da bi našla pri njem kaj napačnega.
Kmalu se ji posreči. Novi pro-dajalničar je točil namreč tudi žganje. Ker Jfe bil dacar daleč od naše vasi, natočil je Janez lahko marsikako merico tako pod roko. Potovki se je obraz žaril od veselja.
Vender je splavalo nje upanje po vodi. Dacer ni mogel najti ničesar nezakonitega.
Nekaj časa potlej dobi potovka novo snov za tožbo. Zatoži Janeza prj gospodu župniku, aa xw-či med službo božjo ob nedeljah.
Ali tudi iz farovža odide z dolgim nosom. Potovkin sin France je bil jeden glavnih vsakdanjih gostov Janezovih.
—	"Najorej pometi pred svojim pragom," odgovori ji gospod župnik.
Kajpada je potovka kregala svojega sina, prišedši domov. A bilo je že prepozno. Navada je železna srajca.
Janez pa vender ni več točil med službo božjo, ker se je bal srospoda župnika. In če se zameri gospodu žuDniku, zameri se trudu ljudem. To je Janez dobro vedel.
V tretje gre rado. Potovka gre še jedenkrat pozneje h gospodu župniku. In takrat je šla z veselim licem iz farovža. To je pa bilo tako-le: O dekli, ki je služila pri Janezi, šla je slaba govorica na okrog. In ta slaba govorica se je raznesla tudi o Janezu.
Nekega dne stopa Godežev Janez jako hitro iz farovža. Lica-mu žehte, kakor bi jih bil grel pri ognišči.
Drugi dan pa je odšla dekla iz hiše njegote k staršem svojim.
Šest tednov potem se spet povrne. A vrnitev, ta je bila vsa drugačna, kakor slovo pred šestimi tedni. Veneček je imela Uršika na glavi in poročni prstan na prstanci. Dekla je bila odšla, nevesta se je vračala In spet se je vozilo vse po starem kolovozu, kakor nekdaj. Le potovki ni bi-
le
lo prijetno pri srci. Ona si je to stvar mislila vse drugače.
Prišla je volitev v občinski za-stop. Godeževega Janeza so izvolili za prvega svetovalca. Nekateri možje so zmajevali z glavo, nekateri pa so dejali: "O nam bode priskrbel pošto in telegraf." Gospod župnik ni imel ničesar zoper novo volitev, župan tudi ne ker je bil spet izvoljen, le prejš nji prvi svetovalec je zabavlja na Janeza in drugi so klicali za njim. Potovka pa je o tem toliko vedela, da so Janeza potr dili za "moža."
—	"Oh, pa t&kega-le volijo za moža, ki nima ničesar drugega moškega na seoi kakor hlače. Kaj se bo tak-le potegnil za kmeta, ki se zmerom s škrijci shaja! Še ob vero nas bo pripravil. Saj je sam tako nič nima. O copernicah pra vi, da jih še ni ne. Mene pa zmer ja s copernico. Nekoč je še celo rekel, da si upa vse tiste "kug Ijice" snesti, kakor jih imajo go spod fajmošter, da jih dajo bol ilikom ... O, jaz bi mu že po kazala temu oderuhu, če bi imela kaj besede!"
Komaj izgovori potovka na zeljniku te besede Lukčevi Mini kar se oglasi za hrbtom Godežev Janez:
—	"Kaj bodete pokazali, mati A — a??'
Potovka se tako ustraši, da ji sapa zastane. Mini pa pade zelj na glava iz rok v razor. Ali Ja nez ni bil sam. Dva druga moža sta bila ž njim.
—	"Kaj ne, vidva sta slišala kaj je govorila potovka?"
—	"Slišala."
—	"Dobro," reče Janez in vsi odidejo.
Dva tedna pozneje sta imela Ja nez in potovka "dan!" Potovko so obsodili na pet goldinarjev.
In od takrat je imel Godežev Janez mir pred potovko.
Potovkin fant pa je rad zahajal k Janezu. Znanca sta bila se izza mladih let. In Francetovo grlo ni bilQ nikdar dosti mokro Žganjič je imel tako rad, kakor ne vem kaj. Bil je priden dela vec, ali zaslužiti ni mogel. Teden ali dva je vztrpel. dokler je imel kačo v žepu. Kakor hitro pa je čutil kak drobiž, naselil se je v Janezovi pivnici. Godež ga vzame naposled k sebi, da mu je delal za žganje.
Omožena sestra je umrla med tem časom. Stara potovka pa se je postarala še bolj . Naposled ji noge popolnoma odpovedo.
—	"Da bi bil France za kaj, kako lahko bi zdaj on opravljal moj posel. Tako pa ni nič ž njim. Stradati bodeva morala oba na starost. Ali je meni tega treba? In Lenka bi lahko še zdaj živela, da ni vzela tega neusmiljenega dedca! Oh, kam smo prišli?"
In jokati je začela stara ženica Ni ga imela človeka, ki bi ji po-rahljal blazinico starega življenja. S tujimi ljudmi je pa taka težava. France ji je že še postregel, kolikor je znal in mogel. Ali okorna moška roka, ta ne zna tako kakor ženska. Oh, Lenka, Lenka! Zakaj si morala prej u-mreti?
Zjutraj je France nanesel star ki vse potrebno, ali če« dan ga ni videla nikdar. Kdo pa naj bi se-
če bode on doma
del v pivnici, čepel ?
Le mlada Godeževka se je časih prikazala na pragu z roko pod predpasnikom.
—	"Bog ti povrni, Uršica! Jaz ti ne morem." Usmiljenega srca je bila mlada Godeževka in krivico je rada pozabila.
—	"France, kaj bo z menoj?"
—	"I, kaj bo, umrli boste," odgovori France hladnokrvno svoji materi zvečer, polagaje težko glavo na klop pri peči.
Takoj zaspi trdo.
Starka pa le tarna in vzdihuje na postelji.
—	"France, kaj ko bi šel ti še enkrat po gospoda?"
Ali France spi in leži kakor tnala. Prešibek je bil glas star-kin . . .
—	"Lenka, brž pridi, da grem. Solnce je že nizko . . .Drugače še do prve vasi ne pridem danes."
Mlada Godeževka je stala na pragu. Ženica ie že ni poznala. Mislila je, da je Lenka, in naga-njala jo je, da napravi voziček za v mesto.
—	"Mati. kaj bi radi?"
Na milo vprašanje Godeževkino zave se žena.
—	"Gospoda bi rada. Kje p« je France?"
Mlada gospodinja predrami Franceta in pošlje ga po gospoda župnika; Sama pa hitro pospravi in počedi po hiši, prizme luč in postavi razpelo na mizo...
Gospod župnik pribiti z Najsvetejšim . Svetili so vso noč stari potovki. Šele zjutraj, Ko solnce spusti žarke svoje skozi okno, preseli se potovka v večnbst.
Pokopali so jo čedno s sveto mašo in libero. In ko je bila o-smina po rajni potovki, pride sam Godežev Janez v farovž in plača Dogrebščino za ranjko.
Bajto in vrtiček je kupil Godež od Franceta. France pa je ostal pri njem, delal in pil, dokler se ni zdelal in spil ...
Zadnji dnevi ruske vlade v Przemyslu.
Iz vojnega poročevalskega stana se poroča z dne 18. m. m.: Neki na bojišču se nahajajoči, preje v Przemyslu štacijonirani višji Častnik, poroča o zadnjih dnevih ruske strahovlade v Przemyslu sledeče: V Przemyslu se nahajajoči sorodniki moje žene so bili, čeprav so imeli ruske častnike na stanovanju, ko se je pričela naša osvobodilna vojna, vedno bolj trpinčeni in so jih kozaki, ko je 23. maja padla prva utrdba Pral kovce v naše roke, odgnali kot "vohune". Dvorni setnik N. je bi od ruskega državnega pravdni-štva obtožen, da je vzdržaval tele grafično zvezo z našimi četami Kako smešno! Čez glave Rusov naj bi vzdržal telegrafično zvezo, ko ni bilo govora o nikaki radijo-telegrafični štaciji. V domači obleki, ne da bi se mu bilo dalo eno minuto, da bi se preobleke in ne da bi se mogel posloviti od svoje soproge, ki ie bila zaposlena v kuhinji, so ga z udarci odgnali iz njegovega stanovanja. Takoj nato so kozaki tudi soprogo tega dvornega svetnika od-
Vsakdanja potrebščina.
Da se zamore ohraniti trdno zdravje, je pri človeku redna prebava in popolno čiščenje iz telesa vsakdanja potrebščina. Kakor hitro pa to zanemarjamo, bodo nastale razne nerednosti. Najprvo se bo pojavila zabasanost, ki nas spravi v nejevoljo radi glavobola, izgube teka in omotice. Jezik bo postal nečist in prevlečen, dihanje nas bo težilo in v ustih bomo občutili slab okus. V tem slučaju bi morali takoj rabiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo je treba jemati toliko časa, dokler se človek do dobra ne izčisti; zatem ,naj se jemlje to vino bolj po malem itd. dokler ga ni potreba več jemati. Cena $1.00. Dobiva se v lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333 — 1339 So. Ashland Ave^ Chicago. 111.
Pri oteklinah, izpahkih in drugih bolestnih poškodbah drgni prizadete dele z Triner je vim lini-mentom, kateri ti bo kmalu pomagal. Cena 25 in 50c. Po pošti 35 in 60c.
POZOR, SLOVENCI!
Ker je letna sezona minula, nameravam razprodati vsa obuvala, kar jih imam sedaj v zalogi. To-raj se vsakemu sedaj nudi lepa prilika nakupiti si obuvala po nizki ceni. Cena bode znižana od 15c do 25c pri dolarju.
Razprodaja bode od 10. septem. bra do prvega oktobra.—Rojaki, ne zamudite te lepe prilike, katera se Vam nudi.
Za obilen obisk se toplo priporočam
JOHN ARTAČ,
10 — 10th St., North Chicago, m.
(Adv. 9/1—9/22)
Za farme in zemljišča
ob dobrih cestah, blizu šol in blizu železniške postaje se obrnite na rojaka:
WM. BRUNSCHMID, farmer, Jump River, Wis.
(Ad. 12. 1. 15)
gnali v najnepopolnejši obleki, z domačimi čevlji na nogah, in iz kuhinje v ječo. lOletni sin se ni dal oplašiti po grožnjah ter je sledil v gotovi razdalji očetu. Čakal je pred ječo na transport. Kmalu so dvornega svetnika odgnali skozi mesto peš, na vsaki strani po en vojak. Sin mu je zopet sledil. Intervencija avstrijskega prokuratorja je ostala brezuspešna. Po sigurnih informacijah je bil dvorni svetnik N., ko je ozdravil med potjo nekemu znancu, tepen. Neka žena ga je našla baje zabodenega v nekem jarku. Drugi begunci pravijo, da so ga videli hoditi peš kaki dve postaji naprej. Obtožba je očividno fingirana, le neka pretveza, da se izropa lahko njegovo stanovanje. 851etni oče moje žene, major N. N, je ležal težko bolan postelji in se ni mogel ganiti Rusi so postavili pred vsa tri vrata sobe po enega kozaka, nato pa se je pričelo plenenje in ropanje. Vse, kar ni bilo pribito ali prilepljeno, so pobrali: srebro, vse obleke in klobuke, perilo in preproge. 'Vse se je spravilo v zaboje ter so delo vodili častniki, ti so tudi razdeljevali plen. Ogledala, sohe in slike so razbili, bi jlioteko opustošili. Deli oprave, celo oni v sobi starčka, so bili razbiti in raztreseni po sobah. Starčka so pustili ležati 10 dni, ne da bi se bil zanj kdo brigal. Živel je od nekaj mleka in surovega zelja, kar mu je neka nora dekla dala zvečer, ko so roparji spravljali plen v zaboje. Končuo so hotel kozaki spravili starčka na varno. Sosedi so prosili za njegovo življenje. Promanjkanje petroleja in hitri beg pred našimi četami je preprečil nesrečo.
ri tem begu je sodelovalo dejstvo, da so padale na hišo granate šrapneli in puškine krogi je napadalca. Kakor po čudežu je ostal oče neranjen. Ne morem povedati, v kakem položaju sem ga našel, ko sen\ sluteč kaj takega, dospel po dolgi vožnji v avtomobilu pred hišo. Videl sem strah iz rosti in kože ,oči globoko vdrte, >rez besed, samo jok ga je pretresal. Sedaj imam upanje, da so hoteli Rusi samo pleniti in da )odo izpustili takozvane "vohune", ki bi jih bili, če bi ostali v svojih hišah, najbrže postrelili.
o mojem mnenju je to najbrže akt osvete rusofilov, ker so z dvornim svetnikom N. kot sodnikom in poslancem ravnali z vso strogostjo.
Z $1.00
»e o tvori lahko pri nas
hranilno vlogo
katera se obrestuje
po • • • •
396
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Ta banka je pod državnim nadzorstvom.
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD
prodaja
JOSIP S VEJTE
1780-82 E. 2Stti St., Lorain, Ohio
CONCORD RDEČE VINO	CATAWBA BELO VINO
60c. galona.	80c. galona

Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
—Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.—
Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.
K?
ČLANI
FEDERAL RESERVE BANKE
ttstiitvljiii lita 1857
lieijiulizi-viia lita 1884
Pod nadzorstvom vlade Zedin jenih držav
INALAGAJTE VAŠ DENAR •
v najstarejšo, največjo in najbolj močno
BANKO V JOLIETU
ki daje
3%
3%
pripisuje polletno k glavnici
Mi pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
(Prva Nacllonalna Banka)
FIRST NATIONAL BANK
$5,190.090.91
Novice iz stare domovine.
Za nadporočnika-avditorja
imenovan dr. Juro Adlešič.
je,
ŠTAJERSKO.
KRANJSKO.
Umrli so v Ljubljani: Matevž Vrhunec, postrešček, star 55 let. — Andrej Škrabe, hiralec, star 69 let. — Fran Kocjančič, sin pismo, noše, 7 mesecev. — Ema Mohorič, hči trdnjavskega komisarja, 17 mesecev. — Jakob Laznik, mizarski pomočnik, 41 ^ let. — Hinko Žitko iz Verda pri Vrhniki je u mrl na ranah, dobljenih na juž nem bojišču.
Umrl je g. Ivan Buchta, davčni nadupravitelj v pok., star 60 let.
Lastnik goriškega pogrebnega zavoda umrl v Ljubljani. Dne 9 avgusta je nagloma vsled preveli kega razburjenja umrl v Ljublja ni lastnik goriškega pogrebnega zavoda Alojzij Ziani, star 55 let Zadela ga je kap.
Dva begunca umrla. V Ljublja ni sta umrla Jakončič Stanko 24 L star begunec iz Vipolž (davi ca) in Štrukelj Marija, 44 let sta ra begunka iz Sela pri VoTcah
Dva laška ujetnika umrla. V Ljubljani sta umrla: Carmine D Angeli, laški ujetnik 134. pešpol-ka. — Livio Ratovi, laški podporočnik 112. pešpolka.
Polkovnika Boguslava viteza Mihaliča od 2. bosenskega peš-polka so 18. julija pokopali pa ne kem velikemu pokopališču ob str mi obali Dnjestra, tam kjer zapu sea.Galicijo in se vijuga v Besa rabijo. Pokojni podpolkovnik, ki je daleč od svojih dragih, umrl junaške smrti za domovino, je bil v krogih tovarišev, katerim je bil zvest, visokočislan drug, zelo spoštovan kot pravi vojak od pet do glave, moštvo pa ga je ljubilo kakor očeta. Vitez Mihalič je bil že oktobra<1914 težko ranjen, marca t. 1. se je vrnil zopet na bojišče ter vodil svoj mladi polk od zmage do zmage, dokler ga ni preseneti la junaška smrt. Šele malo pred smrtjo je postal izven ture podpolkovnik. Odlikovan je bil že lanskega oktobra z železno krono 3. razreda z vojno dekoracijo in povišan v plemstvo. Pokojni podpolkovnik je skoro do pred vojno služboval pri 7. pešpolku grof Khevenhueller v Gradcu ter je tudi slovenskim rezervnim častnikom kot poveljnik graške šole za enoletne prostovoljce v najlepšem spominu.
Izkopavanje mrličev poleti u-stavljeno. Višje etapno poveljstvo je odredilo: Iz zdravstvenih razlogov se za celokupno operacijsko in etapno področje tekom mesecev avgusta in septembra t. 1. prepove izkopavanje in prevoz mrtvih trupel padlih oziroma vsled ran in bolezni umrlih. Že dovoljena izkopavanja oziroma prevozi se smejo še izvršiti.
Slučaji kolere v Ljubljani. Potem ko je 26. julija umrl v bolnišnici za na koleri oboleli od zu-naj pripeljan pešec Kari Stein-horn, je pobrala kolera v isti bolnišnici isti dan honveda Jožefa Hejdu, 7. avgusta pa rezervnega poročnika Henrika Ringswirtha.
Goriški rknjenci v Ljubljani. Iz Goriškega sta se pripeljala dne 8. avgusta v dež. bolnico, 80 let stari užitkar Peter Podkrasnik in 19
--| Pregledovanje 43—501etnih čr-! Umrl je v Pulju štajerski Slove
hodnjič, ko pridemo na mesto, ka-	V <mih krajih kjer nec Jul^Ferlinc rezervni častnik
mor so nas namenili . . _ Ivan 86 m bll° Pogledovanja 43-501etj pri poljski zeleznici. Benčap piše očetu Jakobu v Str- nih <*novojnikov se vrsi to v dneh Samomor je izvršil v Mariboru mecu hiš. Štev. 22 pri Postojni:... 1 j29'	,do 30-	sluga okrajne bolniške blagajne
Sedaj sem vojni vjetnik na Rus- Kedaj da bodo moral1 P°trJenl Jožef Nagele. Vzrok: poneverjen-kem. Zame je dobro, sem zdrav. orožje> se bo PozneJe razgla" je.	'5L
Pozdrav bratom, sestram in sorod- Sll£	„i„x. J Potrjena smrtna obsodba. 261et-
nikom. Na svidenje! _ Jožef Li- 86 ^ * f*™™	ni infanterist 4.
kar je sporočil svojemu bratu Filipu v Postojni hiš. št. 208: .. . Čez dolgo časa ti spet enkrat pi-
za vzgled, kako vlogo igra tudi ^iwTt" p'^r .do™b""fkfa
naključje v vojni: Ljubljančan,	L f iT \
Milko Viziak Dranorščak iz zna- obsoJcn na &mrt- ker Je neke&a P>-ji	praporščak iz zna -anega koSarJa oropa, za 212 K
šem. Naznanjam ti, da sem v Ru- n(e rodbine — je bil zadet oa N ivižje domobransko 8fldišže je siii vietnik in „W P„»,w uu strojne puške. A čudo! Na stran. ob
je imel svoj revolver in krogla	*
ga je popolnoma razbila, ker je
siji vjetnik in zdrav. Pozdrav tebi in tvoji ženki. — Mihael Kožar, vojni vjetnik na Ruskem, piše svoji ženi Heleni v Češnjicah pri Krški vasi na Dolenjskem: . . . Dne 23. sušca so me dobili Rusi
Bivši "Štajercev"..urednik
bila oddana iz daljave 20—30 ko- ropar. Mariborska "Straža" pri-rakov. Le omotica in splošna sla- občuje: Dne 3. pgusta je bivši u-bost je bila posledica udarca na rednik ptujskega "Štajerca", An-
PRIMORSKO.
Župnik Matičič umri Dne 5. avgusta t. L, ob 4. uri zjutraj je u-mrl č. g. Franc Matičič, župnik v Boljunu, tržaška škofija. Rojen je bil v Kamniku leta 1841., za mašnika posvečen 17. avgusta 1867. -V boljunski župniji je služboval od leta 1880.
--Smrtna kosa. Pri Sv. Ivanu pri Trstu je umrla posestnica gospa Marija vdova Iliskovic, roj. Kovač. — V Gorici je utnrl g. Josip Pečenko, lastnik kavarne "Central.,, ,
Vojne žrtve. "Xa koroškem bojišču je padel dne 11. julija učitelj na Ciril - Metodovi šoli pri Sv. Jakobu v Trstu Rado Meršek. Po-
Kamniški grabi bli- kojl?i.k bil blaSa duša in zel°
roke in odvedli s seboj. Deset !fdvi1ca»	b| Pa	V T3TT *....... marljiv delavec na narodnem do
krogla telo in posledica bi bila zu Sv. Kriza nad Manborm ropar- .. .ttVt;c Uti nar<>anem po-
šmrt. Po dvadnevnem oddihu se je sko napadel posestnika in gostil-	Prednik v Rocolu m
dni smo korakali, na velikonočno nedeljo smo pa stopili v vlak, -ki nas je odpeljal daleč v Rusijo. Vem, da~ste mislili, da me ni več med živimi, a hvala Bogu, jaz sem še živ in zdrav. Želim Vam vsem vkup zdravje, pa se bomo še videli
svoji ženi Mariji v Vipavi hišna št: 17: . . . Pisal sem ti že trikrat,
vrnil nazaj v naše vrste in je o^ničarja Petra Lavko iz Št. Janža ta-,nikj konsumnega društva in si
—	J® pridobil vzlic svoji mladosti ve-
stal dosedaj zdrav in živ!	|pri Slovenjgradcu. Peitler je po- ...
83 letnico starosti slavi te dni novno pisal Lavku, ki se je pečal Jlk! zaflu*e na narodnem in gos-gospod Janez Saje, posestnik ter z lesotržtvom, češ, da ve pri Sv. podar8kem naP™dku v Rocolu. -
šolski vodja v pok. v Št. Jerneju.
France Bizjak se* je"ogVa^il	lePe šentjernejske doli-
bil on ------- ~ — —
Križu za veŠjo množino lubja. Iz- Vsled	pridobljene na se-____________početka ni Lavko hotel Peitlerju bojišču, je umrl Fran Cene je bil on vzgojitelj; ljubi ga niti odgovoriti na njegove ponud- hoviri lz ^jadma pri Trstu, vrl
staro in mlad0- Možu visoke be- Nat0 86 je Peitler pelJal na S T1 ?evmk m vnet član na-
np n'p vAm"	w; !in>!jio *rasti Je duh še ter h°ia po-i Lavkov dom, kjer je Lavku tako r(Klnih društev.
H niL S tn	končna. V deželi ima lepo število! dolgo prigovarjal, da ga je zvabil .. ~ ^bljeni tržaški profesor,
rus^ ^žek kfe^ s^ sedaj vojnl	Iv Maribor* kamor' sta odšia v noči * ^ako kakor tržaške mestne
vSfnifcMfT^i K ™ Trgovec Menardi. Občinski svet1 od ponedeljka na torek. Peitler je »radnike, klice cesarski komisar mnrpm t 1	p7 ljubljanski je sklenil, da deželni imel načrt za napad na Lavka že v	tudi občinske profesorje
zdrav in obje^n teM in otrokom' vladi p»p<>roči, naj trgoVcu Me- gotovo izdelan, ker ni hotel iti v učitelje, ki so se "zgubili." Ti V Ufi, dne 6. maja 1915. - Janez nardiju da avstrijsko državljan
Urško se je oglasil svoji ženi v Ce- stv_2' ,	„ _ . , _. . .
linah pošta Raka pri Krškem in' Nav,	V Ljubljani je
ji piše: ... . Dne 5."novembra so otvonl Svetniško pisarno g
nas Rusi zajeli in odpeljali v Sibirijo. Neizrečeno bi že rad yedel. kako je kaj doma Poženel piše svojemu očetu Antonu iz Sarapula ki leži na reki Kami v evropski Rusiji: . . . Bliža se dan Vašega godu. Želim Vam sa domac
dr.
Adrijan Zupančič Splošna draginja. "Slov. Na-Anton rod" Piše: V nekem listu smo či-tali te dni, da stane na trgu limona 1 K, kar je res neznosno. Toda vpoštevati se
oridelek
isto gostilno prenočiti kot Lavko.	80 profesorji: Julij Baschiera, dr.
Bal se je namreč, da se ne bi po-	A1°jzij Grandi, Alojzij Granello,
zneje lahko dokazalo, da je bil z	Marij Migliorini, Marij Picotti,
Lavkom skupaj. Drugo jutro sta	Artenii Ramponi, Henrik Ross-
Lavko in Peitler šla po Kamniški	malm> MariJ Sablich, Gino Sara-
grabi proti Sv. Križu. Nekako o-	vaIi srednješolski učitelji: Angel
poldne, ko sta se bližala Sv. Kri-	Scock p°k. Andreja, Marija A-
žu, je Peitler nekoliko zaostal za	naclerio, Adela Lonschar, Valeri-
Lavkom in je na nič hudega slute-	NePPi; učitelji: Anton Ber-
mora, da limone ni-jčega moža od zadaj oddal strel v	,llas' Bruno Brunetti, Josip Cal-
ideleka temuč se jih1 glavo. Lavko, ki je bil močno za-	Kgaris, Humbert Gaspardis, Ma-
vse najbolie Zaradi mene ne imei mora "važati, kar je pa sedaj ne-|det v desno stran glave, je padel	riJ Pasqualis, Ivan Pinamonti,
te nobenih skrbi Usoda je pač ta mo&°*e iu Se ^udo je» da se sploh'na tla. Peitler je priskočil, da bi	Albin Schmidt, Josip .Sommados-
Wo Wp1» 7f\r«v Jwi; L šc katera dobi. Občinstvo naj jih Lavku uropal denar, ki ga je i- si' Periklej Vordoni, Ernest ko hotela. Zdrav sem, godi se mi	------------L imd okoH kron/Todr Lavko Zweck in učiteljice: Amelija Bo-
je imel še toliko moči, da se je schian, Regina Luzzatto, Nina vzdignil in v obrambo zgrabil za Luzzato, Klotilda Marina in Olga kamen. Tega pa se je Peitler, ki je Petronio.
majhne, slabotne in švedraste po- «— Tržaška kamora pred dobo stave, tako ustrašil, da jo je urnih komiaarijata. Iz Trsta nam po-korakov odkuril, Lavko, ki mu je ročajo: Tržaška magistratna kli-krogla obtičala v glavi, je bil po ka, ki je pod nacionalno-liberalno napadu tako zmeden, da je prišel večino, koji na čelu je stal exžu-v Kamnico, ne da bi bil tamošnji pan 'Valerio, nadaljevala staro orožniški postaji naznanil celega tradicionelno kamoro, je pred dogodka. Šele po 6. uri zvečer, ko meseci nakupila 800 glav govedi-je došel v Maribor, je celo zadevo ne na račun občine, da to meso v naznanil. Lavka so prepeljali v slučaju skrajne potrebe razpro-bolnišnico, kjer je bil še vedno ta- da med občinstvo. Očividno se ko zmeden, da se ni mogel spomni- je hotelo s čakanjem ugodnega ti storilčevega imena. Ko je pove- trenotka doseči dobiček, ki bi se daLda mu je napadalec pisal v Št. pospravil — seve v žepih izvest-Janž, se je nek orožnik peljal na nih oseb, ki so pri kupčiji priza-
dobro, kaj čem še več. Mnogo pozdravov iz daljne ruske dežele pošiljam Vam, mami, bratom, sestram, stricu ter teti ... — France Muzek se je oglasil čez dolgo časa svojcem (očetu, materi, bra-
nadomesti s citronovo kislino, ka tera se lahko dobi za 10 vin. Toda še bolj neznosno je to, ako se odira ljudstvo s prodajo poljskih pridelkov, katerih je letos obilo! Te dni je bila neka oseba iz Ljubljane
torn in sestram) v Knapih v selški ™ Blat1ni	^ tam vpra-
dolini na Gorenjskem. Nahaja se saJa neko kmetico, ako ima kaj sakor vojni vietnik v mestu Pe- ^sprenja na prodaj, nakar jikme-
tropavlovsbu v Sibiriji. - Luka Jlcf.. P"^1' KaJ J™11*' Sušnik se je oglasil materi in se- bozjl< kollko J^ ^htevala ta zen-stri Mariji, omož. Hribar v Pir- ska en llter O^prenja? Nic več
ševem, pošta Šmartno pri Kamni- m nic. man^kakor 1 krono 20 ku. Luka biva z nekaterimi dni- ymarfv! Kako naj revež potem
gimi Slovenci vred v mestu Ufi,	Z!V1' ko ^ na ta,nacm odira' ki leži na reki enakega imena v	ako se zabteva »tako, v stopah zapadnem podnožju južnega mals-	"a^jeno blago, trikrat toliko, kakega pogorja. - France Kogoj	kor je v resmpi vredno! (V vojni piše iz Čistopolja v kazenski gu-	Prod«Jalni s* d°bi boljša kvaliteta
stvo naj v takih slučajih na deželi
tierniji: Ljubi stariši naznanjam,
Vam, da sem živ, zdrav in vjet.	, . ,
Želim, da bi se zdravi zopet videli.	Jakoj ovadi take oderuhe orozm-
Kakor je bila bridka ločitev, tako	stv"' da PndeJ° Vrvice.
da bi bila vesela vrnitev v drago	Dra«a Na ljubljanskem
domovino. Ne pišite mi pisem, am-	dni neka branjevka pro-
pak razglednice ... - France	da^ala koruzo' llter P° 80 vinar'
Tršar piše svoji materi Apoloni ji	V
v Goftijem Ix)gatcu hš. št. 24: .	86 100X10 drase'
kilogram po 60 vinarjev.) Občin- Lavkov dom, kjer se je iz pisem dete. Tej nakani je pristopil tu-
Začetkom vojne je veljalo milo 72 do 80 K, zdaj pa velja 170 do 180 K. To se pravi^ da
vojno dekoracijo. Ponovno najvišje pohvalno pri-
let stara hči užitkarice Helena' ton Kos, sin umrlega stotnika me Samec oba iz občine Kanal, ki ju ščanske garde v Novem mestu, ki je ranila laška krogla. Podkrasnik je bil ranjen, ko je ponoči ležal v postelji v domači sobi, Samec pa, ko je šla po opravkih na polje, na ctsti. Prebiti imata desni koleni. Zdravila sta se nekaj časa v "feld-špitalu" in bila nato prepeljana semkaj. Rani nista tako nevarni, ker sta krogli šli skozi.
Po enem letu se je oglasil z ruskega ujetništva iz Bijska A-lojzij Rems, uslužbenec gostilničarja Babnika na Fužinah pri Ljubljani.
Iz ruskega ujetništva se je o-?lasil magistratni sluga Anton Svigelj. Nahaja se v Vladimfr-skem, gubernija Dosetnik. Piše, da je zdrav te rda se mu še dosti dobro godi. Dopisnico je bil oddal 5. julija leta 1915.
Iz vojnega ujetništva. • Ivan Kupljenik se je oglasil iz Tomska svoji ženi Mariji, ki biva v Javor-niku na Gorenjskem. — France Ferjaneič x>iše svojcem v Lozicah, pošta Sv. Vid pri Vipavi: , . . Pošiljam Vam vsem vkup pozdrave iz lepega ruskega mesta Kijeva.
- Mislim, da odrinemo kmalu naprej v Sibirijo. Sami Slovenci smo skupaj. Doslej mi ni ravno nič hudega. Naslov Vam pošljem pri-
Tukaj je huda vročina, tako, da je vse suho. Sporočite pri Jakletu, da sva oba zdrava in da sva zmeraj skupaj, da si krajšava čas. Vas pozdravlja Vaš France. Z Bogom!	da 80 se surovine tako po-
V Kaahki ob rusko-perzijski meji, iraz,.le' da ne ®oreJ° vec shajati, dne 16. junija 1915.	| Pra^°< da ol-ia iz Plovili zrn
Visoko odiikovanje slovenskega sploh 111 vec dobltl> kokosovo olje, častnika. Stotnik 87. pešpolka An- da se Je Pražilo od 96 K na 350
je tekom sedanje vojne dobil e' več dobiti Nam seveda ni mogoče vojaški križec III. razreda z voj- preiskati, koliko je na tem resnice, no dekoracijo, je bil znova odliko-1 Za zbiranje mesingastih ku-van za svojo nenavadno hrabrost kinjskih možnarjev je izdala de-pri nekem hudem naskoku ob Dn- želna vlada oklic. Kdor daruje jestru z železno krono III. vrste z mesingast kuhinjski možnar, do-
spoznalo, da se napadalec imenuje di tržaški veletržec z mesom Mi-Anton Peitler. V sredo, dne 4. av-1 colich iz ulice Carlo Gliega s tem, gusta so preiskali Peitlerjevo sta- da je pobil 200 glav govedine, novanje v Gersdorfu pri Selnici ob Vseh teh 1000 govedin se je raz-Dravi, a o tičku ni bilo več ne du- kosalo in shranilo v prosti luki ha ne sluha. Peitler je gotovo slu- v ledenice na parniku X, Austro-til, da se ga bo izsledilo in zasledo- Američane, v takozvane "celle valo, ker je zapustil v stanovanju frigorifere." To je oni parnik, več zaprtih pisem ter je izginil, ki je v svojih ledenicah vozil Orožništvo napadalca skrbno za- zmrznjeno meso iz Argentinije. se je milo podražilo povprečno za|sleduje in išče. Anton Peitler je Naši mestni očaki pa niso vedeli, 130 odstotkov. Izdelovalci mila rojen v Št. Lovrencu nad Maribo- da se meso, če ni bilo že prej
rom. Študiral je nekaj let na gim- zmrznjeno, ne drži v teh ledeni-naziji, pa je kmalu obtičal, ker se cah, če se je postavi v teh že sve-ie zgodaj izpridil. Zapravil je že. Zato je to meso seve v teh kmalu svojo dedščino ter se je nedostatnih ledenicah segnilo. Ko klatil okoli, živeč od beračenja in je bil ta fait accompli že podan, pisarenja. Peitler je bil že dvakrat je takrat še v Trstu izhajajoči urednik ptujskega "Štajerca." "II Piccolo" še pisal, da "proce-
K, loj od 80 K na 320 K. smole pa da tudi še za petkratno ceno ni
de tutto bene", medtem ko se je istočasno vseh 1000 glav govedine ponoči pometalo skrivaj v — morje! Škoda, ki je « tem nastala, pade seve v breme prebivalstva; a kamora je skrbela za to, da ljudstvo o tem kamorističnem smradu ničesar ne izve. — Upamo, da bo vladni komisar znal prijeti na pravem mestu.
—	Nove ulice v Pulju. Na dan
obletnice bitke pri Visu so prekrstili v Pulju nekatere dosedanje ulice. Nova imena so: Tegetthof-fov Trg — exPiazza Alighieri, Viški Trg— ex Piazza Carli in okoliš, Tegetthoffova ulica — ex Via S. Policarpo in Via delle Scu-ole, Albrehtova ulica — ex Via Carducci, Radetzkyjeva ulica — ex Via Besenghi, Lazaričeva ulica — ex Via Dante, Ulica Nova-ra — ex Via Carpaccio, Ulica Mbrtara — ex Via Caprin, Ko-palova ulica — ex Via Orseolo, Ulica Monte Berico — ex Via Gombi, Kuhnova' ulica — ex Via Ariosto, Ulica Bececa — ex Via Monti, Ulica Santa Lucia — ex Via Sansovino, Ulica Urs de Mar-gina — ex Via Carlo Defrances-chi, Manfronijeva ulica — ex Via Michele Fachinetti, Ripperjeva ulica — ex Via Vettor Pisani.
—	Za navdušenjem — žalost.
"Hrvatski list" prinaša opis bojev na Soči in pridodaje nastopne pripombe: Tega dne so za fronto prisostvovali najhujšim napadom kralj Viktor Emanuel, načelnik generalnega štaba Cadorna in general Grandi. Ti so pred vsako bitko navduševali moštvo. Kako neki je moralo biti kralju Viktorju Emanuelu pri duši, ko se je neposredno po boju vozil z vlakom, prenapolnjenim z ranjenci? In bilo je — kakor pravijo — teh vlakov neštevilno. — Prihajali so zamolklo in tužno hrope-ei, z alpinskih vznožij, od mirne Soče, drug za drugim. Tisto prejšnje navdušenje, ki je premikalo tudi hiše po Italiji — zamira in zamenjuje je tiho ihtenje mladih Italjank na postajah Milana, Vidma, Florence, Ferrare, Padove in po vseh postajah vseh prog do srca Apenin, do — Rima in njegovega bližnjega soseda, ki se vspenja do Vezuva: Neapolja!
—	C. kr. slovenska državna gimnazija v Gorici. Na tem zavodu je bilo vpisanih v preteklem šolskem letu 477 učencev (med temi 14 privatistinj in 2 privatista). IVCed šolskim letom jih je izstopilo 42. Odlično sposobnih je bilo koncem šolskega leta 70 učencev, sposobnih 242, v obče sposobnih 63. Vsi oni učenci pa, — teh je 62 — ki so bili pri sedanji klasifikaciji spoznani za nesposobne za vstop v naslednji višji razred, so ostali za sedaj brez klasifikacije in bodo v začetku prihodnjega šolskega leta pripuščeni k po-navljalnemu izpitu iz onih predmetov, v katerih bi dobili sedaj nezadostne rede. Izpričevala se dobijo v Ljubljani, Dunajska ce-stva 28, Goriška zveza. — Na zavodu je v preteklem šolskem letu poučevalo 17 profesorjev in 4 stranski učitelji. Pod orožje je bilo klicanih 10 članov učiteljskega zbora, od teh so bili 3 že odlikovani.
bi za to železnega.
Gromenje topov je bilo dne
znanje (srebrno svetinjo z vojno 22. julija v Ljubljani posebno do dekoracijo) je dobil Ljubljančan bro slišati. Natančno se je moglo Franc Mulaček, c. in kr. nadpo- razločevati jasnejše poke polj-roenik pri 97. pešpolku.	_skih topov od globokega basa
Odlikovani slovenski vojaki.
Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila o-krajni stražmojster 14. deželneg^ orožniškega poveljništva Josip Jurca in črnovojniški narednik pri višjem armadnem poveljstvu Josip Adamič. — Pohvalno- priznanje višjega armadnega poveljstva za hrabro zadržanje pred sovražnikom je dobil saper črnavoj-niškega saperskega oddelka 1/3 Andrej Koračič. — Srebrno hrab-rostno svetinjo II. razreda so dobili orožniški stražmojstri: Ivan Skomra. B. Lovša in Ivan Savec ter črnovojniški četovodja Ivan Piškorc. — Bronasto hrabrostno svetinjo sta dobila saper j a 3. saperskega bataljona: Franc Hočevar in Florijan Šavnik.
havbic in možnarjev. Zlasti v dopoldanskih in odpoldanskih urah je sledil votel grom za gromom.! Vzrok, da se je slišala bojna nevihta z italijanske meje tako dobro, je pač ta, da je bila zračna akustika vsled deževja posebno dobra in da je prihajal od meje sem ugoden veter.
Nova meritev katastralne občine Spodnja Šiška. C. kr. generalno ravnateljstvo zemljiškega katastra je z vlogo z dne 25. avgusta 1914. št. 16.070 odredilo novo meritev katastralne občine Spodnja Šiška, ki je sedaj priklopi jena mestu Ljubljani.
Naše krone ▼ markah. C. kr.
poštna hranilnica obvešča, da se zaračuna do preklica 100 mark s 134 K 75 vin.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino*
Do dobrega sem «e prepričal, da dospejo denarne po-šiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
K100 velja sedaj samo $15,50, K 50 samo $7.75
s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortland« Street,
New York, 1S1. Y.
B104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
je najstarejša in največja slov podp. organizacija v Ameriki
TEL.: CANAL 6027.
Jesensko solnce je sipalo svoje medle žarke po pokošenih travnikih in golih njivah, tupatam se je že sukalo v lahnem vetriču od-palo rumeno listje in tako tiho in mirno je bilo po vsej dolini, kakor da so se Zlatopoljčani izselili.
Dominik in Jakob sta stopala po stepi ob vinogradu molče in samo včasih se je ozrl Jakob, kakor da hoče kaj povedati; a ker je gledal Dominik temno in zamišljeno v tla, ga ni motil in se je le zdajpazdaj pazno ozrl tja proti brdu. kdaj se prikaže izza drevja Mohorjeva hiša.
Ko sta dospela do plota in se je zasvetila rumenkasta hiša že čisto blizu, je Jakob postal in se >zrl na Dominika, ki je hodil zadaj.
"Ali stopiva nekoliko k Mohorjevim?"
Dominik je pogledal začudeno okrog sebe, kakor da se je prebudil'iz sanj in ni dolgo odtegnil pogleda od Mohorjeve hiše. Jakob je gledal v njegove široko razprte oči in je zapazil, da je dvakrat zganil z ustnicami.
"Pa pojdiva!" je prikimal naposled in zopet sklonil glavo nizko na prsi.
Kodrast pes, ki je ležal na koncu hiše, je zalajal da se je raz-leglo po dolini in napravil proti Dominiku par velikih skokov; a ko je spoznal Jakoba, je zamahnil z repom in legel pod bližnje drevo.
Na hišnem pragu se je prikazala ženska, a ko je zagledala gosposkega prišleca, je prav tako hitro zopet izginila.
Jakob'se je nasmehnil in se je obrnil proti Dominiku.
"Mohorka je bila in te ni spoznala. Seveda, pred štirimi leti, ko si bil zadnjič doma, nisi imel ne brk. ne očal še jaz bi te ne poznal kje v tujem kraju."
"Pa so nekaj popravili," je opomnil Dominik in pokazal na hišo.
"Gornji del so prenovili," je pritrdil Jakob. "Manica navadno šiva v gornji sobi; a prej je bilo vse leseno in nerodno. Sin se bo spomladi oženil, mlajši pa je pri vojakih."
(Dalje prihod.)
Znat se mora.
Žido va Izak in Abraham sta se vozila s svojimi boljšimi polovicami po železnici. Blizu neke postaje trči vlak v neko lokomotivo, da je bilo več potnikov poškodovanih. Izak je dobil od železu, družbe $1000. Abraham pa $2000.
"Kako je to, ljubi moj Abraham, da so ti $2000 prisodili!"
"Znat se mora! Jaz sem še v pravem času sunil svojo ženo s pestjo v obraz, da je krvavela."
PRVA SLOYENSKD-HRVATSKA
MLEKARNA
2225 So. Wool St. Chicago, 111. TELEPHONE: Lawnd&le 8390.
izkušena in z dri«?, nim dovoljenjem potrjen«
BABICA
m uljudno priporoča it«, v enakim in hrvaikia
KRONA V VIŠAVI
F. GRILL'S DAIRY
13 IS W. 2 2na St.. Chicago. III.
Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, aH kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo,
(Butter) (glasite v moji mlekarni.
Jaz predi jem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Depart-rmnt) predno pre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejencem.
Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem času.	,
Za obilna naročila se toplo priporočam:
fRAML G HILL, i |
ilovMuko^mtild w|«lf'
1919 W. 2 2nd ~/~1. Chicago. III.
SPISAL JOSIP PREMIC
"Kaj vemo mi, kaj vsega je treba danes na svetu. Na zdravje, Dominik!"
Dominik je pogledal v strop in je skomignil z rameni.
"V predpustu pridi gotovo," je dejal oče in pomežiknil z levim očesom. "Mogoče bo kaj, ali ne, Jakob?" .
Brat Jakob je pogledal v drugo stran in se je nerodno nasmehnil.
"Mogoče," je dejal, "ako se ,kaj ne skvari!"
Dominik ga je pogledal pazne-ie in se mu je zadovoljno nasmehnil.
"Prav ,prav, Jakob," mu je prikimal. "Kaj boš samotaril. aj jih imaš že trideset. Katero pa misliš?"
"Mohorjevo," je naglo odgovoril oče in pobobnal s prsti po mizi.
"Mohorjevo?" je ponovil Dominik in stisnil obrvi v ostro črto. "Katero? Če se ne motim, sta dve, Manica in Cilka."
"Cilko, Cilko," je hitro odvrnila mati in se postrani ozrla na Jakoba. "Manica pa je gledala menda nekdaj za teboj?"
"Beži, beži," jo je glasno zavrnil oče — 4'kaj bi s takimi čenčami!"
"I no. tako se je govorilo —"
Dominik je stisnil tistikrat o-brvi še niže in lahna rdečica mu je udarila v lice.
"Manica?" je dejal zateglo. "Že mogoče, kje pa je sedaj?"
"Doma," je odvrnila mati — "in sedaj pomaga pripravljati Cilki, saj veš, kako je z nevestami!"
"Torej pred pustom boste napravili?"
t "I seveda," je povzel oče in gledal modro pred se. "Midva sva že stara, prej ali slej je treba prepisati in za Jakoba je že tudi čas. Prostora je pa dovolj v hiši; midva bova v enem koncu, zgoraj pa prihodnjo pomlad še nekoliko popravimo. Cilka pa je pridna kakor vsi Mjohorjevi, tako mlada tudi že ni več, je že pri pameti — tako, mislim, da stvar ne bo napačna. Če bo taka, kakor je stara Mohorka, bo za hišo pravi blagoslov: bolj pridne ženske ni menda v celi fari. Zato mislim, da bi prišel v predpustu, ko bo svatba. Za, druga bi lahko bil. Presneto, boljšega druga pač ne moreš dobiti, Jakob!"
Jakobu so silile ustnice v nasmeh in ni se mogel dalje premagovati.
"Veš, Dominik," je dejal — "to pa le stori! &e enkrat več veselja bo, če prideš ti, in Manica bo za družico!"
Dominik je skimal in se je zamislil.
"Mogoče," je dejal naposled. "Sedaj pa lahko stopiva nekoliko okrog," je dodal obrnjen proti Jakobu — "saj do kosila je časa še dovolj, jaz pa bi se rad nekoliko izprehodil, člpvek od te vožnje popolnoma otrpne."
Jakob je zadovoljno prikimal in stopil naglo! v sosedno izbo. Ko se je vrnil, je bil v prazničnem suknjiču in nedeljskem klobuku, osnažen jn skrbno počesan, kakor da je namenjen k veliki masi.
"Vinograd mu razkaži," mu je naročil oče — "in lepo bi bilo, če stopita tudi nekoliko k župniku ali učitelju. In pri Mohorjevih se kaj oglasita, zelo vaju ba do veseli. Ko pa pozvoni poldne, bodita doma, da ne bo jed čakala."
Jakob je prikimal in nato sta počasi odšla. Oče in mati sta o-stala na hišnem pragu in gledala za njima zadovoljno in smehljaje, dokler nista izginila za vino gradom.
(Dalje.)
"Vsega se človek ne nauči do groba," je odvrnil smehljaje Dominik in srebrni dvakrat iz skodelice. Nato je posegel v žep in ponudil Jakobu in očetu smodke.
"Pa kam misliš sedaj?" je ponovil oče in zadovoljno ogledoval rumeno smodko.
"Na jug," je odvrnil Dominik in oči so se mu zasvetile, kakor čoveku, ki govori o kraju, kamor hrepene vse njegove želje.
"Na jug?" se je začudil oče, in mati je zmajala z glavo in ga pogledala skoro žalostno. "Na jug. tja, kamor gredo ptice pred zimo?"
Dominik je prikimal in si je pogladil dolge lase, nato je podprl brado z obema rokama in se ozrl v mater.
"Čemu me gledate tako začudeno in skrbno? Ah, da! Vi mi-| slite, da sem sedaj že končal f Glavno pač, a je še mnogo drugega in tudi to moram še vedeti in znati; dolga je še pot do mojega cilja in težavna. A jaz se je ne bojim!"
In naenkrat se mu je razjasnili mračno lice in zasmejal se je veselo.
"V Italijo grem." je dejal in povzdigni kozarec. "Da mi .ostanete zdravi,'" jim je napil in materi so se orosile oči.
"V Italijo, praviš?" je povzela in neverjetno pogledovala zdaj Jakoba, zdaj očeta, kakor da pričakuje od njiju pojasnila še daljne Dominikove poti. "Pa po kaj?"
"Tam je dom umetnosti —"
"Kaj?" se je zavzel oče in tudi Jakob ga je pogledal začudeno.
"No, pa saj itak ne razumemo tvojih ved, ampak daleč je to, Dominik, bolje bi bilo, da ostaneš kje bliže."
"Ni mogoče," je odkimal Dominik in nasmeh, ki mu je krožil na ustnicah, ta je pričal, da komaj čaka trenotka, ko pohiti v zažejena mesta.
"Pa povej mi, Dominik, po domače in razumljivo," je pričel oče in se nagibal čisto k njemu — "čemu je potrebno vse to? Dovolj si se že naučil, kaj je potreba še več?"
Dominik si je popravil naočnike in je potrepal očeta po rami.
"Da bi vam razložil, to je težko ! Glejte, to je kakor pot k Sv. Ambrožu. Ko stojite v podnožju hriba, ne vidite drugega nego ziatopoljsko dolino, našo farno cerkev tam doli in nekaj vinogradov. Mnogo jih je, ki niso videli nič drugega, pa žive zadovoljno in srečno. Meni pa je bilo usojeno drugače in napotil sem se v brdo. . . Čez četrt ure vidite že sosedne hribe in gore natančneje in lepše in čim više se vzpenjate, tem krasnejši razgled se vam odpira vse na okrog. . . jAIi čim više stopate, tem težavne jša je pot, a tem večji užitek, in ko ste na vrhu pri Sv. Ambrožu, leži pred vami jasno kakor na dlani vsa nedogled, vse krasne doline in daljne gorice, vasi in trgi, in na vrhu šele spoznate, kako malo ste vedeli o vsej tej krasoti, ko ste bili v dolini. Taka, recimo, je moja pot in predno dospem na vrh, bo treba se dokaj truda, a kakor sem rekel: ne bojim se!"
Vsi trije so ga poslušali zavzeto, in ko je umolknil, so se spogledali in nobeden ni izpregovo-ril besede.
"Da bi končal srečno, karkoli želiš in nameravaš," je zavzdihnila mati.
"Čudne reči so to, čudne," je mrmral oče in natočil vllovič.
POZOR ROJAKI!
AMERIŠKE VESTI. ..
Vstrajeii plavač.
New York, N. Y., 5. septembra. —Danes je tukaj dosegel rekord v plavanju 181etni Robert W. Dowling, ker je v zgodovini mesta New York prvi preplaval cel otok Manhattan, na katerem stoji naše mesto. Za to je potreboval 13 ur in 40 minut. Skupna razdalja manhattenskega obrežja znaša približno 40 milj.
Spodaj podpisani imam na pro. daj v okolici Willard in Green-[wood, Wisconsin, dosti zelo rodovitne zemlje; torej če katerega veseli isto kupiti, ali iti na farmo, naj mi piše, ali naj se pa osebno obrne na spodaj podpisanega:
Gregor Seližkar
R. 5. box 26 Greenwood. Wis.
Ad. 5. 5. — 11. 5.
Telefon: 617 R.
LOUIS M. PTAK
Ekspedicija ameriških zdravnikov v Evropo.
New York, N. Y., 7. septembra. V četrtek dne 9. t. m. se bode podalo 20 ameriških zdravnikov in izvežbanih bolniških postrežnic v Evropo, kjer bodo prideljeni Rdečemu križu v Berolinu in na Dunaju. Stroška za to ekspedicijo bodo vzdržavali premožni nemški trgovci iz našega mesta.
za učenj« vožnje s avtomobili.
Kdor se hoče temeljito in kmalu priučiti vožnje z avtomobili, ali ist« popravljati, naj pride k nam v Solo, ker mi vse to učimo. Poduk se vrii podse-vu in ponoči!
Mi garantiramo, da dobi nčenee "Licence" ali dovoljenje. Pridite se to* rej učit k nami
penn atjto Sola
Murtland Ave. and Kelljr St. (55.—11. 5.)	Pittsburg, Pa.
Veliko posojilo Angliji.
New York, N. Y., 6. septembra — Na Wall Streetu se govori v fi nančnih krogih, da namerava Anglija zopet najeti pri J. P. Morga nu za 700 milijonov dolarjev via-dinega posojila. V obče se sodi, da bode Morganova tvrdka Angliji to prošnjo ugodila.
NA PRODAJ
je lota nasproti slovenske cerkve v Chicagu. Cena $675.00.
Nova moderna hiša v Cicero,
111., v dva nadstropja s pritličjem (basementom) s 5 in 6 sobami. Nizka cena: samo $5500.00.
4blastv. potrjeni
POGREBNIH
Uvedba 8 urnega dela.
New York, N. Y., 6. septembra. Z dnem 15. sept. se bode po raznih tovarnah Standard Oil Co. uvedlo 8 urno delo; tako je sklenil te dni ravnateljski odbor te družbe. Korist te nove odredbe bode imelo nad 25,000 delavcev pri goriozna-čeni družbi.
210 St. Martyr Street
peru. ill.
Se toplo priporoča roiakom Slovencem v Peru, La Salle, Oglesby in Depue, 111., za oskrbo pogrebov. Jaz sem rodom Ceh in sem edini pogrebnik v tem kraju ter okolici, ki je tudi član K S. K. J. Na razpolago imam vedno ambulančni voz, ter kočije za razne prilike: poroke, krstije, itd. ČUai podpimit« £Um>
Oglasite se pri:
FRANK KOSMACH, 2116 W. 22. St., — Chicago, HL
Povišanje plače.
Gary, Ind., 6. septembra. — Tukajšnja Aetna Explosives Co. je zopet povišala plačo svojim delavcem za 10 odstotkov. Ta odredba stopi v veljavo čez 1 mesee. Družba ima toliko naročil iz Evrope, da bode morala svojo tvoril ico znatno povečati.
M. POGORELC
trgogcj zlatnino
29 E. Madison St. Room 1112.
CHICAGO, ILL.
Pišite po cenik!
PETER CUUG
JAVStl JVOTAH 1245 So. Santa Fe Avenue,
Smešnice
Vesten poštar.
V nekem malem trgu v Ariz, so dobili novega poštarja, ki je bil zaeno tudi živinozdravnik. Vsled svoje prve službe je urad poštarja bolj zanemarjal tako, da so se ljudje pritožili v Washington, D. C. radi tega.
Generalni poštar je poslal kmalu zatem nekega nadzornika v o-ni trg, da preišče poslovanje onega počasnega poštarja. Dospev-ši tjakaj, je nadzornik zapazil v nekem kotu poštnega urada na tleh do polovice napolnjen vrečo z raznimi pismi.
— "Kaj pa to pomeni?"
"Veste kaj g. nadzornik. Jaz dostatljam pisma strankam šele tedaj, do se več pošte nabere. Čez 2 tedna bo ta vreča zopet polna, — samo za par pisem ni vredno pošiljati pismonose okoli po oddaljenih hišah."
Izdeluje vsakovrstne pravov*-ljavne listine, spadajoče v notarsko stroko za Združene države in staro domovino.
Frank Petkovšek
720 Market Street WAUKEOAN. ILLINOIS. Zastopnik rasnih parobrodnlh družb Pošilja denarje v staro domovino in o pravlja notarske posle.
Se toplo priporoča Sloveneem v Wau kegan in okoliei.
Dr. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
POGREBNIK!
Podjetje, s katerim eo v svesl tudi 81ovenei.
Na vogalu Union & D. St., Pueblo, Colo.
Se priporoča Sloveneem sa blagohotno naklonjenost.
3.17.16
PkysMan-S ■rites
Vrhovni zdravnik K. S. K. J
900 N. Chicago St. Corner Clay St., JOUET, ILL. Urad zraven slov. cerkve.
Važen nasvet
i.
Ako ste v zadregi, da morda potrebujete
ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA
Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 L.
^ZA VSEBINO OGLASOV ni
odgovorno ne uredništvo, ne n-pravništvo."*3
obrnite se za zaupno na
Srečna žena.
—	"Upam, da ste s sedanjim možem gotovo zadovoljni, ker o-staja vedno doma po noči?"
—	"Da zares, — prav imate! Srečna sem. — Sem si pa tudi težko izbrala takega človeka."
—	"Kaj pa je?"
—	"Zvezdoslovec."
ki Vam bode stal na strani m pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik je prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike unije
United Mine Worker* of America,
"District 12.
priporočamo
prvo in na|stara|šo domačo tvrdko
2711 So. Millard Avenue	/J
Chicago, IIL	{L
Vse delo in blago garantirano. — ESKm^^lSS C" Ceniki zastonj. — V zalogi imam še	W
nekaj obeskov na spomin 20. letnice A^JgV/ # K. S. K. J. kot so jih prejeli dele-	#
gatje zadnje konvencije. Pozlačeni fl^^^	n
in čisto zlato.	^	II
V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne.
iroča delavcem tožbah. Nje-
Osobito se prii v odškodninski! gov naslov je?
Nesrečna številka.
Kolektor: "Danes je že 12tič, ko vas tirjam, da poravnate svoj dolg."
Dolžnik: "Jaz sem zelo prazno-veren. Nikar se ne oglasite več, ker 13 je nesrečna številka; lahko bi se vsled tega primerila Vam, ali meni kaka nesreča!"
A. W. KERR
ROOM 810-911 FERGUSON BUILDINC