Poštnina plačana y gotovini Sped."in ahhon. post. - II Gruppn Katoliški Uredništvo in uprava: Ce n a : Posamezna štev. L 25 Gorica , Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina : Mesečno L 110 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Za inozemstvo : Mesečno L. 190 L UH Leto VI. ■ Štev. 26 Gorica - 1. julija 1954 - Trst Izhaja vsak četrtek umrl 26. junija 1954 Težko najdemo primer, da bi ob grobu kakega moža žaloval ves narod kot en mož. V zgodovini našega naroda mislim, da je bil tak primer smrt in pogreb Janeza Ev., Kreka. Tedaj so se ob Krekovem grobu leta 1917 zgrnili vsi Slovenci v težkih časih po manj,liski deklaraciji, ko so nestrpno pričakovali, da požene klas seme, ki ga je ta mož zasejal zadnja leta svojega življenja. Tedaj je veliki Župančič zapel: Bil je med nami mož kot zrno klen in zdrav: ta, kakor knjige mi, ljndi je brati znal; tako zastopil se je v tajnopis človeka našega, da je odtis njegovih najglobočjih sanj užgal pekočo stigmo vanj... In narod... pred možem tem spoznal je: To sem jaz! V zrcalu vernem, v možu tem kar bil, kar bom, vse vidim, vem.« (Naša beseda) Tak mož, ki je eno generacijo za Krekom zopet združil vse Slovence ob svojem grobu, je pesnik Beneške Slovenije Ivan Trinko - Zamejski. Če jih je Krek združil s svojo idejo o združeni Sloveniji, jih je Trinko združil s svojim tihim, nesebičnim, a junaškim delom za narod in Boga. Če bi kdo onega zimskega dne 25. januarja leta 1863, ko je zavekal otrok v Trčmunu pri Pirnovih, dejal o tem otroku, da bo ob svoji smrti združil rod )>Slovenšč'ne celeu, bi mu pač nikdo ne veroval. In vendar je tako. Sivi starček iz Benečije, ki danes počiva na pokopališču svo- je rodne vasice ob vznožju Matajurja, nam je postal simbol slovenstva, ki ne umre. Zamejski, tihi in nežni pesnik, ki je ubiral strune za Simonom Gregorčičem, je v svoji pozni starosti postal last celega slovenskega naroda, ki je v njem ugledal podobo samega sebe. »V zrcalu vernem, v možu tem kar bil, kar bom, vse vidim, vem.« Videl se je z njim na domačo zemljo pripetega, na ono zemljo, »k'tera zdaj ima grob komaj za nasu in za marsikoga niti tega ne več. Videl se je zraslega s svojim ljudstvom, saj se Trinko ni hotel odtrgati od svojih beneških rojakov, pa čeprav so mu ponujali boljše in bolj ugodno bivanje v mestu. Slovenski človek je v pok. Ivanu Trinku videl zvestega sina svojega naroda, ki je vztrajal trden in neomajan tudi ta krat, ko so se cedre majale in se hrasti upogibali. Trinko se pa ni. Končno smo v Zamejskem videli vidca in preroka, ki je z besedo, z zgle■ dom in z molitvijo kazal ljudstvu pot v prihodnost. Tam gori v Trčmunu je v tihoti in zbranosti pre življal svoja zadnja leta ter se ka kor slovenski Mojzes boril z Bogom v molitvi za blagor svojega ljudstva Zato so bile zelo na mestu zaključne besede govornika, ko se je od njega poslovil: »Z Bogom, msgr. Trinko, počivaj mirno v domači zemlji. Tvoj duh pa naj prosi svojega Odrešenika, da bi tvoja ljubljena Benečija dvignila kvišku k soncu od trpljenja poveličani o bras.a H. Pretekli teden so se vršili trije važni sestanki, ki bodo nedvomno vplivali na nadaljnji razvoj skrajno zamotane svetovne politike. Gre za sestanke, ki so jih imeli najvišji državniki Francije, Kitajske, Indije, Anglije in Združenih držav. Taki sestanki se vršijo navadno v veliki tajnosti in le na koncu se izda kratko poročilo o vsebini razgovorov, ki so jih imeli možje med seboj. To poročilo pove seveda le to, o čemer so se državniki sporazumeli, ne o-meni pa tega, o čemer ni prišlo do sporazuma. Dostikrat pa tudi tega poročila ni. Pivi teden sestankov, ki mu pripisujejo za rešitev indokitajskega Ta je bil namreč po francoskem poslaniku Chauvelu poslal novemu francoskemu premieru sporočilo, da bi bil zelo vesel, ako bi se mogel sestati z njim. »In tako smo imeli,« je povedal Mendes France, »dolg razgovor, o katerem smo se zedinili, da ne bomo objavili nobenega poročila in sicer v interesu cilja, ki ga hočemo doseči in ki je: vzpostavitev miru v južno vzhodni Aziji.« Mendes France je podal pozneje v zbornici daljše poročilo o svojem bernskem razgovoru ter povedal med drugim, da so glavne težave glede Laosa in Kambodže odstranjene in da je bilo priznano načelo o neodvisnosti teh dveh dežel. Kar se pa tiče Vietnama, je dejal Mendes France, je položaj bolj zapleten, kajti vojna je ustvarila v tej deželi skrajno delikatne psihologične, politične in gospodarske ovire. Francoski ministrski predsednik je tudi omenil, da je povedal Čuenlaju, da Francija ni pripravljena sprejeti katere koli rešitve' in da misli braniti II svoje življenjske interese v Indo-kini. Kaj sta Mendes France in Čuenlaj v resnici sklenila, je seveda popolnoma zakrito. Tudi ni znano, v čem misli Mendes France napram komunistom popustiti. Da jim misli v neki stvari popustiti, ne more biti dvoma, akoravno je slovesno zatrdil, da ne bo izdal francoskih koristi v Indokini in da ne bo zabarantal evropske vojske za koncesije v Indokini. Vse to je morda res, toda v Indokini niso samo francoski interesi v nevarnosti, ampak tudi interesi, svobodam neodvisnost ondot-nili narodov. O teh zadnjih interesih ni Mendes France veliko govoril. In zato se nam vedno bolj vsiljuje misel, da bo prišlo v Indokini do podobne rešitve kot na Koreji. Vse kaže, da bodo tudi Indokino, predvsem pa Vietnam, razdelili ter izročili del te dežele komunistom v oblast. Da bi se zadovoljili komunisti z manjšim plenom, je skrajno neverjetno. Čuenlaj in Nehru Trije važni sestanki vprašanja posebno važnost, se je vršil 23. junija v Bernu med francoskim in kitajskim ministrskim predsednikom, ki sta obenem tudi zunanja ministra svojih dežel. INIendes France in čuenlaj Mendes France se je podal, kakor je sam povedal, v glavno švicarsko mesto v prvi vrsti zato, da bi se osebno zahvalil švicarski vladi za vso skrb in prijaznost, ki jo je pokazala v organiziranju ženevske konference. Pri tej priložnosti je prišlo tudi do sestanka s Čuenlajem. Drugi, nič manj važen sestanek se je vršil par dni pozneje v indijski prestolnici Novem Delhiju, kjer se je Čuenlaj na svojem poletu v domovino ustavil ter se sestal z indijskim ministrskim predsednikom Nehrujem. Čuenlaj in Nehru sta zastopnika dveh najbolj obljudenih držav na svetu, saj šteje Kitajska po najnovejšem štetju čez 580 milijonov prebivalcev in Indija jih ima tudi okoli 360 milijonov. O Nehruju, ki se je že z Gandhijem boril za samostojnost in neodvisnost Indije, je znano, da je velik nasprotnik vsakega kolonializma. To njegovo sovraštvo mu je prešlo že v kri, akoravno bi se moral zavedati, da se mora Indija ravno kolonialnemu sistemu zahvaliti, da je prišla do neke stopnje civilizacije in blagostanja. Ravno Angleži so bili tisti, ki so to ogromno deželo prepredli z železnicami in cestami, zidali šole in bolnišnice ter ji odprli pot do zapadne civilizacije in kulture. Če pa ni Indija napredovala, kakor bi bilo želeti, ni bil tega kriv kolonializem, ampak poseben ustroj indijskih narodov, neštevilne indijske kaste, v katere je razdeljeno indijsko ljudstvo in ki ovirajo vsak napredek. Kriva je bila tega njihova poganska vera, ki je polna čarovnij in vražarstva, ter raz-kosanost indijskega prebivalstva na nešteto plemen in jezikov, saj je znano, da govorijo v Indiji poleg 15 glavnih jezikov, še več kot dve sto raiznih dialektov. Toda Nehru ni samo odločen nasprotnik kolonializma, ampak tudi prijatelj komunizma. Že pred kakimi 25 leti so ga katoliški misijonarji označili za neke vrste komunista. On trdi sicer, da je nevtralen, toda idejna nevtralnost do komunizma je vsaj pri izobraženem človeku nemogoča. Zadržanjef indijske vlade v korejski in indokitajski vojni in Nehrujevo prijateljstvo do rdeče Kitajske dokazujeta vsaj to, da je njegovo nasprotstvo do zapad-nih narodov večje kot njegov strah pred komunizmom. Zelo značilno je tudi, da je priznal komunistično oblast v Tibetu, medtem ko se on-dotno ljudstvo upira z vso silo zoper rdeče Kitajske, ki so vdrli v to vsem budistom sveto deželo. Indija in rdeča Kitajska se torej zelo dobro razumeta. To je razvidno tudi iz izjave, ki jo je podal Cuen-*laj ob svojem prihodu v Novi Delhi. Po pozdravnih besedah, naslovljenih Nehrujevi vladi in indijskemu ljudstvu, je izrekel te besede: »Kitajska vlada in narod polagata veliko važnost na prijateljstvo indijske vlade in indijskega naroda. Mir in prijateljstvo 960 milijonov Kitajcev in Indijcev sta važen Činitelj, da se ohrani mir v Aziji in na svetu.« O razgovorih, ki sta jih imela Čuenlaj in Nehru, ne vemo nobenih podrobnosti. Kakor pišejo časopisi, sta sklenila baje oba državnika prijateljsko pogodbo med Indijo in Kitajsko; skupno poročilo pa ne govori o tem. Čuenlaj se je izrazil, da bodo pogovori, ki jih je imel z Nehrujem, velike važnosti za mir na Daljnem vzhodu in sploh na svetu. Čuenlaj je povabil slednjič Nehruja na obisk v Peking. \se to kaže, da se Indija vedno bolj odmika od Anglije ter se vedno bolj približuje Kitajski. In to je morda eden izmed vzrokov, ki vplivajo na sedanjo angleško politiko v Aziji, ki gre za tem, da bi si Indije ne odtujila. Sestanek Eisenhower -Churchill Tretji in obenem najvažnejši sestanek preteklega tedna je bil ne-dvorano sestanek med Eisenhower-jem in Churchillom in njunimi zunanjimi ministri. Sestanek se je vršil v Washingtonu, kamor sta prispela angleška državnika s svojimi sodelavci v petek zjutraj. Namen tega sestanka je bil poravnati nasprotja, ki so se zadnje mesece nagromadila med Anglijo in Združenimi državami predvsem zaradi vzhodnoazijske politike. Ta nasprotja so postajala tako očitna, da so mnogi govorili o akutni krizi angloameriškega prijateljstva. Vsa ta nasprotja izvirajo več ali manj iz različnega gledanja na komunistično nevarnost. Angleži in Amerikanci so nasprotniki komunizma, toda vsak izmed njih na svoj način. Angleži so kljub vsem izkušnjam, ki so jih imeli s komunisti, še vedno prepričani, da bi se dalo s komunisti v miru živeti. Oni vem-jejo še vedno, da bo mogoče prepričati Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Hočiminha o pogubnosti njihove o-svojevalne politike ter jih spravil zopet na pravo pot. Tako ravnanje je seveda, če izvira iz nesebičnih namenov, zelo lepo in človekoljubno, toda mnogi so mnenja, da ta misijonarska vnema Angležev ni tako nesebična, kot se zdi, ampak da gre Angležem predvsem za to, da bi mogli v miru kupčevati z vsem svetom, torej tudi s komunističnimi državami. Ne rečemo, da ni na tej trditvi nekaj resnice, vendar ne razloži popolnoma nad vse prizanesljivega angleškega stališča do ko- munizma. Vzroki angleškega zadržanja so drugi, o katerih pa trenutno ne moremo razpravljati. Vse drugačni so odnosi Združenih držav do komunizma. Amerikanci so odločni protikomunisti. Oni se zavedajo do dobra komunistične nevarnosti, ki grozi vsemu svetu. Zato so za politiko močne roke ter nasprotni vsakemu popuščanju napram komunistom. Ta njihova odločnost pa ne izvira morda iz kakih Sebičnih namenov, ampak iz ljubezni do svobode, katero želijo ohraniti sebi in vsem narodom sveta. V ta namen žrtvujejo ogromne vsote denarja in blaga v zavesti, da ni mogoče svobode nikoli preplačati. Pri vsem tem pa ne gredo nikoli tako daleč, da bi ne bili dostopni za pameten in pošten sporazum. To bi bila po našem mnenju razlika v stališčih, ki jih imata Anglija in Združene države do najhujšega sovražnika človeške družbe, do brezbožnega in nečloveškega komunizma. Eisenliovver in Churchill se seveda nista razgovarjala o teh načelnih razlikah, ampak sta poskušala doseči skupno s svojimi sodelavci nekak sporazum glede bodočega skupnega nastopanja. Izmenjala sta misli o najbolj perečih vprašanjih sedanjih dni. Tako so se vršili razgovori prvi dan o evropski obrambni skupnosti in o izmenjavi atomskih izkustev. Na tem sestanku je bilo baje tudi sklenjeno, da bo treba vrniti Zapail-ni Nemčiji njeno popolno samostojnost, ki obsega tudi pravico do oboroževanja. Naslednje dneve so razpravljali o Indokini in o Daljnem Vzhodu. In tu se zdi, da niso razgovori preveč gladko potekali. Zaradi vedno hujšega komunističnega pritiska na južnovzhodni del Azije, se Združene države že več časa trudijo, da bi ustvarile na Daljnem vzhodu obrambno zvezo zoper komunistično nevarnost. To bi bil tako zvani severno-tihomorski o-brambni pakt, ki naj bi imel isto nalogo, kot jo ima atlantski pakt za Zapadno Evropo. S to zamislijo so bili Angleži in tudi Francozi v začetku precej zadovoljni. Stavili so le pogoj, da bi se ta pogodba slile-nila šele po zaključku ženevske konference. Amerikanci so se vdali ter čakali na konec konference, medtem pa so pridno pripravljali vse potrebno za sklenitev tega pakta. V ta namen so služila tudi nedavna posvetovanja vojaških strokovnjakov Francije, Anglije, Združenih držav, Avstralije in Nove Ze-lande v Washingtonu. Kar nenadoma pa so se Angleži premislili in tik pred odhodom angleških državnikov na obisk v Wa-shington je angleški zunanji minister Eden prišel s čisto novim predlogom na dan. Predlagal je namreč za Daljni vzhod ustvaritev nenapadalnega pakta med komunističnimi jn svobodnimi oziroma nevtralnimi državami. Ta korak je povzel Eden, ne da bi bil, kakor je navada, opozoril o tem svojem namenu prijateljske Združene države. To obnašanje angleške vlade je vzbudilo v Združenih državah mnogo- ogorčenja in nevolje. Zaključno poročilo o vvashington-skih razgovorih govori, da je bil dosežen tudi o tem vprašanju sporazum. Natančno besedilo zaključnega skupnega poročila nam trenutno ni znano in zato ne moremo o njem govoriti. Naj povemo še to, da se je vršil zadnji razgovor med Eisenhowerjem in Churchillom zadnji torek. Pa o vsem tem bomo morda prihodnjič kaj več povedali. L. P. ŠIRITE NA v- Četrta nedelja po binkoštih Tisti čas, ko so množice pritiskale za Jezusom, da bi poslušale božjo besedo in je on stal ob Genezareš-kem jezeru, je zagledal dva čolna, ki sta bila pri bregu; ribiči so bili izstopili in so izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, ki je bil Simonov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja; in sedel je ter iz čolna množice učil. Ko je pa nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vržite svoje mreže na lov.a — Simon se je oglasil in mu rekel: »Učenik, vso noč smo se tru-dili in nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mrežo.« — In ko so to storili, so zajeli veliko množico rib, da se je njih mreža trgala. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili so oba čolna, da sta se skoraj potapljala. Ko je pa to videl Sinion Peter, je padel Jezusu k nogam in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek. « — Groza je bila namreč obšla njega in vse, ki so bili z njim, zaradi ribjega lova, ki so ga bili zajeli: prav tako pa tudi Zebedejeva sinova Jakob in Janez, ki sta bila Simonova tovariša. Jezus pa je Simonu rekel: »Ne boj se; odslej boš ljudi lovil.v. — In potegnili so čolne h kraju, popustili vse in šli za njim. USPEH Če ni uspeha, omagujejo roke,' kopni volja, gine pogum. Veliko si človek upa, vendar vsega ne zmore. Uspeli ne zavisi saino od njega. Razne okoliščine uničijo sad. »Mi smo delali, sejali, rasti pa ne bomo dali«. Čeprav kmet dobro pognoji in razorje zemljo, čeprav vrže vanjo dobro seme, mu lahko suša ali dež ali toča vse uniči. Apostoli so se vso noč trudili, pa niso nič ujeli. Kljub temu, da je noč najbolj pripraven čas za lov, ker pridejo ribe bolj k površju. Riba brez vode ne more živeti, človek ne delati brez zraka. Kakor obdaja voda ribo in kakor zrak prenavlja našo kri, tako potrebuje naše delovanje Boga, njegove pomoči, če hočemo, da bo imelo res uspeh. Sv. Pavel nas opozarja: »V Bogu živimo, se gibljemo in smo.n Treba *je pa, da se mi tega praktično zavedamo. Kako je potrebna božja pomoč pri našem delu, da žanje uspeh in se ne podere kot babilonski stolp, nam Jezus nazorno kaže v današnjem evangeliju. Po brezuspešnem nočnem lovu, je Jezus ukazal Petru, pri belem dnevu: »Pelji na globoko in vržite mreže.« Na njegovo besedo so apostoli ujeli polno rib, toliko, da je učenca kar groza obšla. Zavedali so se božje pomoči. Ali nam ne manjka tolikokrat te božje pomoči pri naših naporih ? Krivda je na naši strani, ker te pomoči v svoji površnosti ali ošabnosti ne iščemo. Jezus nas pa 'opozarja, da bo blagoslovil podjetja onih, ki častijo njegovo Srce. Ali računamo s to Jezusovo obljubo? Menimo, da je dosti, sejati, žetev da kar sama pride v polnih klasih. Ali pa nimamo včasih uspeha kljub temu, da, zaupamo v božjo pomoč, da kličemo k Bogu? Vprašanje je, ali smo dosti zaupali. Lahko nam tudi Bog odtegne kaj pomoči zaradi kake naše napake. Mojzes n. pr. je dobil nalogo naj izpelje ljudstvo iz Egipta. Izpeljal ga je, a ga ni pripeljal osebno v obljubljeno deželo. Vendar njegovo delo ni bilo brez uspeha. Nekaj mu ga je pa Bog črtal, ker je bil podvomil v puščavi o božjem usmiljenju. Ali ni tudi Jezus imel neuspeh? Saj je bil križan! Sovražniki so slavili zmagoslavje. Toda Jezusov neuspeh je bil le hipen. Še več. Njegov neuspeh je dal uspeh. Saj je ravno s križem svet odrešil. Tako tudi vernemu kristjanu navidezen neuspeh prikliče uspeli. Zakaj »tistim, ki Boga ljubijo,« uči sv. Pavel, »vse pripomore k dobremu, k pravemu uspehu, ki nam koristi k zveličanju.« Tržačani romajo k Materi božji Naše tržaško romanje je pred vrati. V nedeljo 11. julija odrine iz Trsta dolga kolona 14 avtobusov in okrog 700 Tržačanov bo ta dan počastilo »Mater božjo na gori Berieo pri Vieenizi. S seboj vzamemo naš zgodovinski romarski križ, ki ga od leta 1950 nosimo vedno s seboj. Tedaj smo začeli naša skupna tržaška romanja in tisto leto nas je bilo v Rimu olkrog 300. Leta 1951 smo romali na Barbano in nas je bilo 1.800; leta 1953 nas je bilo 2.000 v Padovi in lansko. leto 400 pri Gospe Sveti na Koroškem. Letos naše število sicer sorazmerno ni izredno veliko, a vendar je častno zastopana vsaika vas in zlasti še mesto Trst. Kakor znano, odpotujemo iz vseh krajev od župne cerkve^ob petih zjutraj. Vsa druga točna navodila boste udeleženci dobili v teh dneh na posebnih listih in zato jih tukaj ne navajamo. Želimo le. naj to naše skupno romanje, ki je peto po vrsti, lepo uspe v slavo Matere božje v tem Njej posvečenem letu! Vsi, ki ne greste z nami, bodite z nami duhovno združeni. Za vse verne Tržačane bo to dan vesele romarske molitve in lepega skupnega češčenja nebeške Kraljice! V tem smislu je skupno romanje velik skupni praznik, ki ima svoj velik in globok pomen. Našo romarsko pot izročamo v božje varstvo in z veseljem pričakujemo nedelje 11. julija. VODSTVO ROMANJA Iz življenja Cerkve SV. OČE ZA BEGUNCE Visoki komisar Združenih narodov za begunce, dr. G. J. Van Heuver Goedsart, je naznanil, da je sv. oce daroval skladu za begunce 1.000 dolarjev. Spremno pismo msgr. G. B. Montinija pravi, da se sv. oče zaveda vprašanja pomoči beguncem in želi opogumiti ter pomagati onim, ki delajo za rešitev tega vprašanja. AMERIŠKA MLADINA SE VEDNO BOLJ VRAČA K VERI Ameriška mladina se vedno bolj vrača v Cerkev. To se kaže v okviru splošnega zanimanja za verska vprašanja med ameriškim narodom. Dokazi za to so mnogoteri in podatki samih cerkev, vlade in poslovnih statističnih uradov jih najlepše kažejo. V .preteklem letu je bilo 32,638.879 dečkov in deklic vpisanih v razrede nedeljskih šol največjih ameriških verstev. To veliko število predstavlja povišek kaikih dveh milijonov v enem samem letu. Neka ameriška dobrodelna organizacija je pred nedavnim izvedla anketo o verskem prepričanju ameriške mladine. Dobljeni podatki kažejo, da se sedaj 81% mladih odraslih med 18. in 30. letom prišteva h kaki cerkvi. »New York Times« je v komentarju k rezultatom le velike verske ankete zapisal: »V Združenih državah vse tri velike vero- izpovedi — protestantska, rimsko-katoliška in judovska — cvetejo v verskem vzdušju, ki ni bilo nikoli hogve kako ugodno.« IIollywoodska filmska industrija, ki je ena najobčutljivejših za to, kaj ima ameriška javnost rada in kaj ne, ima za letošnja leto v načrtu najmanj 12 večjih filmov, katerih snov bo vzeta iz svetega pisma. V Ameriki je tudi to značilno znamenje, ki nakazuje splošno povračanje k veri. Poleg suhih statističnih podatkov pa govori še 9ama ameriška mladina, kaj ji pomenijo vera, Cerkev in molitev. Neka deklica je v Chicagu na eno vprašanj, ki so bila vključena v navedeno anketo, odgovorila: »Z očetom in materjo hodimo v cerkev, da molimo za brata, ki je v vojski, Če molimo zanj, se nam zdi, da postajamo bližji.« »Jaz hodim v cerkev, ker mi to pomaga, da ostanem dober,« je rekel neki dečko. »Naš Odrešenik je umrl na križu, da bi pomagal grešnim ljudem.« »Cerkev jo božje prebivališče«, je zapisal kot odgovor na vprašalno polo neki drugi fant, ki hodi že v gimnazijo. »Jaz hodim v cerkev, da se udeležujem svete maše, da tako hvalim Boga in Ga prejemam v presveti Evharistiji.« Pa poglejmo še, kaj pravijo ugledne o-sebnosti ameriških cerkev o tem povrača-nju mladine v naročje vere. Tako je pred- sednik hebrejske zveze teoloških seminarjev, dr. Nelson Glueck, rekel: »Mladi ljudje, ki rastejo v svetu zmešnjave, so se naveličali biti duhovni nomadi. Sami potrebujejo razumevanja in iščejo ga v veri v Boga.« In predsedujoči škof episkopalne protestantske Cerkve v Združenih državah. Henry K. Soherrill, omenja za protestantske Cerkve podoben pojav. Mladi ljudje ne morejo več živeti brez Boga in v tem se današnji čas loči od včerajšnjega, je poudaril v neki izjavi. MATERI BOŽJI POSVEČENA DRŽAVA Mnogim morda še ni znatno, da je država Luksemburg, ki kljub temu da je majhna, igra v gospodarski, politični in vojaški zvezi zahodnoevropskih držav veliko vlogo, posvečena Materi božji. Glavno Marijino svetišče je v samem mestu Luksemburgu in izhaja še iz srednjega veka. V njem je eden najslavnejših oltarjev Matere božje v Evropi. Posebno pomemben je bil ta bož-jepotni kraj v 17. stoletju, v času velikih verskih vojn. Še pred tridesetletno vojno (1618-1648) so jezuiti v mestu zgradili današnjo veliko baročno katedralo. Kasneje so Marijin kip prenesli v posebno kapelo, •zgrajeno na mestnih nasipih, kjer je prišlo tudi do več čudežev. Že leta 1666 je bilo mesto Luksemburg posvečeno Materi božji. Še danes visi na steni poleg oltarja velik zlat ključ mestnih vrat, ki so ga kipu tedaj izročili kot simbol mestne svoibode. Med francosko revolucijo je bila kapela razrušena, milostni kip pa prenesen v katedralo. Tam je še sedaj v oltarju, ki velja za največji Marijin oltar v Evropi. KAKO JE BILO V FULDI NA PROSLAVI 1200-LETNICE SMRTI SV. BONIFACIJA Trinajstega junija so bile v Fuldi v Nemčiji velike svečanosti v proslavo 1200-let-nice smrti sv. Bonifacija. Glavne svečanosti so bile v stolnici, kjer se jih je udeleževalo več kardinalov in škofov iz raznih držav. Od zunanjih slovesnosti pa je bila morda naj slovesnejša ona, na kateri je govoril nemški zvezni kancler Konrad Adenauer. V množici, ki ga je poslušala, je bilo tudi kakih 2.000 Nemcev, ki so prišli na to proslavo iz sovjetskega .področja. Njim so bile Adenauerjeve besede še posebno namenjene. Kancler Adenauer je govoril s stopnic zgodovinske katedrale v Fuldi. Osnovna misel njegovega govora je bila ta-le: Priznati moramo, da stojimo danes katoličani v Nemčiji pred istim' problemom, pred katerim je stal sv. Bonifacij pred več kot 1.200 leti. Njemu je tedaj uspelo združiti velik del Nemčije v odrešujočem krščanstvu. Nemški katoličani pa stojijo danes v borbi proti materializmu, ki se javlja v svoji najhujši obliki — komunizmu, in ta borba ni bila v zadnjih 500 letih nikoli tako resna, kakor je danes. »Svoboda posameznika je ena osnovnih pravic vseh ljudi, — je rekel Adenauer, — toda komunizem vidi v ljudeh le sužnje. Ko danes govorim tukaj pred vami izpred naše starodavne katedrale, vidim številne predstavnike mnogih narodov svobodnega sveta. Njihova pričujočnost tukaj dokazuje, da vsi svobodni Evropejci čutimo enako in se borimo za dosego istega cilja.« Onih 2.000 katoličanov iz sovjetskega področja, od katerih jih je mnogo jokalo med govorom kanclerja Adenauerja, pa je predstavljalo komaj malenkostni odstotek vzhodnonemških katoličanov; ki so nameravali priti na svečanost v spomin smrti sv. Bonifacija. Ura.dni predstavniki v sov* jetiki coni so obljubili, da bodo, izdali medeonske dovolilnice kakim 20.000 ljudem in da bodo dali na razpolago več posebnih vlakov. Seveda so te obljube prelomili, kakor so ipovedali oni, ki so bili dovolj srečni, da so lahko brez dovoljenja prišli preko železne- zavese. V vseh dveh tednih proslav sta v Fuldo .prišla le dva posebna vlaka iz sovjetske cone in še ta sta pripeljala romarje šele poslednji dan proslav. Za katoliško, slovensko in protikomunistično misel med nami (Iz govora St. Janežiča na zborovanju SKS v Trstu 20. 6. 1951) Kot slovenski katoličani 20. veka imamo svojo zivljenj»lso nalogo, ki ni majhna. Naše stoletje je stoletje velike borbe. Morda se boj med dobrim in zlom ni nikdar tako zaostril in ne zajel take širine kot v našem stoletju. Mnogotero je zlo in na'mnogotere načine razjeda naše duše in telesa, a največje, najnevarnejše, naravnost poosebljeno zlo našega časa je — kot dobro veste, a ni nikdar odveč poudarjati — materialistični, brezbožni komunizem. Menim, da sodobno človeštvo še vse premalo pozna in upošteva pošastno, zločinsko zamisel svetovnega komunizma, ki skuša na satansko prefrigan in brezobziren način zemeljsko oblo spremeniti v veliko suženjsko, peklensko ječo, ki ji bodi ime raj. Premalo se človeštvo zaveda, da je v poskusu samomor človeške družbe. Svet je podminiran. Na vseh predelih zemeljske oble, na vseh področjih delujejo pete kolone. Agenti, izšolani v tajnih revolucionarnih vadnicah, se skušajo vriniti na vsa mesta, v vse skupnosti in jih na znotraj razkrajati. In med katoliškimi ljudmi je toliko prostodušnosti, naivnosti, slepote. Koliko ljudi je okomotanih v vprežne osle in vlečejo voz, ne da bi se zavedali, da imajo tajni propagandisti vajeti v rokah. Ko bo vprežno živinče obnemoglo, upehano in nekoristno, pahnili ga boilo od sebe in drugemu uzde nadeli. Slovenski katoličani na Tržaškem in v svetu, kjerkoli že smo, imamo veliko življenjsko nalogo pred seboj, ki se ji ne moremo odtegniti: boriti se moramo z vsemi primernimi naravnimi in nadnaravnimi sredstvi proti najnevarnejšemu zlu naše dobe, najnevarnejšemu tudi za našega slovenskega človeka — proti brezbožnemu komunizmu. Ne poznamo vseh vzrokov, čemu je bolševizem najprej prav naš slovenski svet zajel, tudi ne poznamo namenov, ki jih Bog s tem dopuščenjem ima. Toda poznati moramo našo dolžnost: proti slu pametno, neustrašno in vztrajno boriti se. Kako, s čim? NEVARNOST TITOVEGA KOMUNIZMA ZA SLOVENCE 1. Prvič — za borbo je najprej potrebno spoznanje nasprotnikov. Zato nikar ne zapirajmo l' slepoti oči. Poglejmo zlu do koren/in,. Ne varajmo sc, češ jugoslovanski komunizem je manj nevaren od ruskega. Za nas je najbolj nevaren, ker razkraja naš narod. Sicer pa je komunizem vsepovsod eden in isti z enim namenom: sproletarizi-ranje sveta, svetovna revolucija, tiranija nekaternikov nad suženjskimi lutkami, nad brezosebno maso sveta, nad vsemi ponižanimi in razžaljenimi. Pustimo blagodonece besede o svobodi, enakosti in delavskih pravicah ob stran. Glejmo na dejanje; po sadovih drevo spoznavajmo in teh sadov imamo v bližini in dalji več ko preveč. Korenito spoznavanje in razkrinkavanje komunizma na vseh področjih je prva naša velika naloga. OROŽJE ZA USPEŠEN BOJ 2. Drugič: Idejo bomo premagali z idejo, ne s tanki, topovi in bombami. Zato je za boj proti komunizmu najbolj in v prvi vrsti poklican katolicizem, katolicizem z jasnim življenjskim programom za ta svet in za večnost. Dragi moji: zapad, žal tudi in predvsem zapad je poln gnilobe. Demokracija je tudi na zapadu često prazna beseda, za katero se skriva zatiranje in sebičnost. Zato je morda prav komunizem tisti potreben bič, s katerim bo Bog še tu in tam zamahnil in pometel z vsem, kar je gnilega in šlevastega. Toda naša naloga ostane nespremenjena. Katoliško Cerkev mora zajeti pomlad in zdi se, da jo marijansko stoletje napoveduje. Mi moramo biti v sredi te prebujajoče se pomladi — duhovno in moralno zdravi, trdni, močni. O ko bi se katoličani zavedali, da je svetost, življenje po veri, združenje z Bogom najuspešnejša borba proti zlu brezbožnega komunizma. Mlačnost topi borbenost. Uživanjaieljnost potiska k tlom. Neko prazno svobodomiselstvo, liberalizem nima vsebine, zato ne moči za zmagovito borbo. Katoliška ideja je tista, ki se ima spoprijeti s komunistično idejo na življenje in smrt. In to v vsej širini svetovne bojne fronte in v vsakem posamezniku. Kdor ni idejno trden in moralno zdrav, ni vojak na mestu, je kriv napredovanja nasprotnikovega. Pustimo osebne stvari, osebnosti in vse malenkosti ob stran. Za idejo nam gre, nam mora iti. Ni nevarnosti, da bi katoliška misel zadušila slovensko. Dosleden katoličan mora biti dober narodnjak, ne-po zdravila. Žalostno število Buchenwaldski sestanek mednarodne zveze odporniških borcev so hoteli komunisti izrabiti, da bi se prikazali kot nasprotnike fašističnih metod in čuvairje človečanskih pravic. Državni podtajnik -v zahodnonem-škem ministrstvu je pozval Nemce, naj na tem sestanku ne sodelujejo, kajti resnica je, da je umrlo v povojnem taborišču v Buchenwaldu v sovjetskem zasedenem področju po letu 1945 — 13.200 ljudi. V Vzhodni Nemčiji je zaprtih še vedno 35.000 ljudi samo zaradi svojega političnega prepričanja. Šele ko bo Nemčija zopet zedinjena, je izjavil državni podtajnik, bo lahko prišlo do romanja v Buelienwald kot demonstracija proti vsaki vrsti terorja in zatiranja. ,Katoliški glas" v vsako i slovensko družino I ALOJZIJ REMEC: ylridcej CKošuia __________________________ POVESI »Andrejček, sedaj ni poti nazaj! Zakoplji se, izgini v zemljo, da te ne pihne kakor zajca!« je zaklical Koritnik in Košuta je čul, da si koplje jamo. Iztegnil je roko, da bi odpel lopato s hrbta, a Holter, ki ga je moral opazovati, je zopet ustrelil. »Čuj, Košuta!« je vpil orožnik. »Živega ali mrtvega te moram imeti. V petih minutah bo moja patrulja tu, potem zbogom fantje z Golega brda! Ne boš šel v korito, pač pa se pojdeš sušit na vislice, ker si hotel dezertirati!« V Andrejčku je zaplala kri. V petih minutah bo morda ujet. Bogve, od katere strani pridejo, ga zvežejo in odpeljejo... In jutri 1)0 obsojen po nagli sodbi in obešen... »Nikoli! Živ se ne pustim ujeti. Holter, varuj glavo!« je zavpil in sprožil proti mestu, kjer je ležal orožnik. »Aleš, to je moj smrtni sovražnik... Živa no uideva več. Ne bo poznal usmiljenja x nama!« je zaklical Koritniku. »Midva z njim tudi ne! Pogum, fant, tu sva dva in tam je samo eden!« je odgovoril Koritnik. »Usojeno mi je, da danes padem...« je šepnil sam zase Andrejček in začel lesti oprezno tja gori, odkoder se je čul Koritnikov glas. Zdelo se mu jc, da bi bilo tam laže umreti. Vsakih pet minut je Holter streljal, zdaj proti mestu, kjer je domneval, da je skrit Andrejček, zdaj proti Koritniku. A tudi sovražni topovski ogenj je rastel od minute do minute. Granate in šrapneli so padali gosteje in gosteje v sotesko. Izstrelki so treskali zdaj na desni, zdaj na levi od trojice, 'ki se je bila s puškami na življenje in smrt; vsak hip je grom zabobnel v bližini in je škropilo železje in svinec med drevje. »V pekel sva prišla...« je zaklical Andrejček, ko se je zarila komaj korak od njega granata v mokra tla. Tisti hip je zagrmelo še grozneje na nasprotnem bregu. Tam se je razletela granata in oblat dima je zakril mesto, kjer je ležal Holter. Ko se je dim razgubil je Koritnik zavriskal in planil pokoncu. »Andrejček, za mano! Holterja ni več...« je vpil in mahal z roko. Tisti hip pa je prihajalo od nekod, tla pod Andrejčkom so se stresla, pred očmi mu je zagorelo svetlo, kakor da se je vžgal blisk komaj korak od njega. Izpod-neslo mu je noge, v kolenih ga je zapeklo, kakor bi se pogreznil v raztopljen svinec: svet se je zavrtel pred njim, padel je nenadoma v temo, kakor da se je strmoglavil v prepad brez dna. Zadnja njegova misel je bila: — To je moja smrt... — VIII. Kar je v Andrejčku živelo in čutilo, tisto občutje, ki ne ugasne v najtrdnejšem spancu, je zibalo njegovo dušo v omamni nezavesti. Zibanje, zibanje, kakor da ga opreznih korakov neso skozi gozd. Vejevje šumi, kakor daljna reka žubori in se preliva nekaj med drevjem, zvezde mežikajo veliko in blesteče v temi, glasovi mrmrajo, kakor da skrivnostna množica moli... Škripanje koles, hrzanje konj, spredaj sedi nekdo in poje polglasno neko pesem, vedno enako, ne žalostno ne veselo kakor uspavanko. Le na ovinkih umolkne in kliče nekaj v čudnem neznanem jeziku. Vozovi morajo biti spredaj in zadaj v neskončni vrsti. Enkrat je nekdo Andrejeka za hip vzbudil, da je začutil trde deske pod seboj in zastokal od bolečin, ki so ga žgale pod koleni. Zaječal je, platnena stena se je pomaknila, svetilka je kruto posvetila Andrejčku v oči, da jih je zatisnil. »Eden je notri, drugi bo kmalu!« je iz-pregovoril globok glas. Svetilka je ugasnila, Andrejček je zopet utonil v mračno dremavico... Zopet vožnja. Čuden zoprn vonj lega na možgane, nekaj bije in ropoče v brezčasju, Andrejček iztegne roko, da bi odgrnil platneno steno, pljuča se napenjajo, da bi ujela le dih svežega zraka. A roka omahne ob trdi steni, na stropu se ziblje motna luč; po trudnem dolgem premišljevanju se Andrejček zave, da »e vozi po železnici. Sunkoma bije kri v nogah, kakor bi ura tiktakala in se z vsakim tresljajem dotaknila neznosno bolečih žil. Andrejček tipa onemoglo po sebi, a čuti, da je ves povit kakor dete v zibeli. »Kdaj so me povili,« se vprašuje žalostno, brezupno in si ne more najti odgovora. Za hip bi rad dvignil glavo in se ozrl okrog, a oib sami misli na to obnemore in pade zopet v spanec, ki ni ne življenje ne smrt. — Skozi okno lije belina zasnežene pokrajine. Za šipami v belih okvirih reže dvoje temnih vršičkov smrek ostro motno sivino neba. Po prostoru, veliki podolgasti dvorani, polje prijetna toplota. Bela rjuha, topla koča, mehko vzglavje; nenadoma začuti Andrejček vse to in se prvič jasno zave, da še živi. Okrene glavo tja, kjer sliši govorjenje, v tujem, nerazumljivem jeziku sicer, vendar človeško govorico, ženske glasove. Zagleda vrsto belih železnih postelj, tam gori na koncu je ob eni zbrana gruča ljudi: belo oblečene usmiljenke z blestečimi metuljastimi pokrivali na glavi; med njimi stoji v belem plašču mlad človek prijetnega obraza in se sklanja k bolniku na postelji. Ko zdravnik dvigne obraz, ugleda njegove oči. Vse lice mu zasije od veselja, v skokih je pri njegovi postelji, se smeje in govori, govori v žuboreči govorici, ki je Andrejček ne razume. Čuti samo to, da se ta človek veseli, da se jc vzbudil iz globokega spanca, da mu je nemara on pomagal in ga ozdravil. S TRŽAŠKEGA V NEDELJO 4. JULIJA IGRAJO BA-ZOVIŠKI FANTJE IN DEKLETA V DOLIN I VESELOIGRO V 3. DEJANJIH DVE NEVESTI ZAČETEK OB 8.30 DOLINČAN1 IN SOSEDJE PRIDITE! TRST - Izpite so izdelali Dne 21. junija 1954 se je zaključil Nižji tečajni izpit na Nižji trgovski strokovni šoli v Trs hi. Izpit je opravljalo 48 rednih dijakov in 1 privatist. Izdelali so: Miklavc Livij, Radoieovich Lucijan, Az-zolin Franka, Bogateč Valerija, Cosina Ada, Demark Helena, Strani Irma, Brando. lin Ana Marija, Ciacchi Marcela, De Lucia Barbara, Furlan Elda, Majcen Ana Marija, Sancin Livija, Turco Sergija, Umek Mirela. V tržaškem zalivu so ujeli morskega psa Na pomolu štev. 4 so tržaški gasilci pretekli četrtek ujeli velikega morskega psa. Meril je 3.70 m in je tehtal 200 kg. Ulovljeni morski pes je vegetarijanske vrste in ni tako nevaren kot drugi morski psi. Pri Pulju so nekaj dni prej prav tako ujeli morskega psa; ko so ga razparali, so v njegovem želodcu našli štiri plašče in kos človeške roke. V žepu enega plašča je bila celo ohranjena šoferska izkaznica jugoslovanskega častnika, ki je nekaj dni prej utonil. Termiti so se pojavili V nekem stanovanju v ulici Marconi so zasledili nevarne mravlje termite. Te žuželke se navadno nahajajo v tropskih deželah, kjer si zgradijo ogromna mravljišča in vse naokrog pokončajo. Cele stavbe se na mah zrušijo, ne da bi prej kazale kakšen znak trohnobe. Termiti grizejo v no-trajnoti, dokler vsega ne spremene v preperelo gmoto. Zaradi teže se končno tramovi prelomijo in zrušijo. Kmetijski gozdarski center v ulici S. Ni-coilo 7 opozarja prebivalstvo, naj takoj javi na njihovem uradu morebitna odkritja termitov, da dobi potrebna navodila. Krožijo tudi govorice, da se našim krajem bliža velikanska armada belih mravelj termitov. Stavbni inženirji in izvedenci za umetnine so vsled tega zelo zaskrbljeni. Armada teh pokončcvaleev se nahaja že v Španiji in južni Franciji. Znanstvenika so ugotovili, da prihajajo te živalice pod zemljo in da jih ne ustavi na njihovi poti niti beton in niti svinec. Tudi v Jugoslaviji so se baje že pojavili v Makedoniji in Dalmaciji. Tržaški veselejem Dne 4. julija se zaključi IV. tržaški velesejem. Število razstavljalcev je letos manjše kot prejšnje leto, vendar pa je velesejem mnogo okusneje pripravljen kot lansko leto. V glavnem so zastopane Italija, Avstrija in Jugoslavija. Veliko zanimanja in tudi pohvale je deležen jugoslovanski del razstave, kjer so razstavljeni predvsem stekleni, gumijasti in usnjeni izdelki, kinoaparati in vsakovrstne konzerve. Novost na jugoslovanskem oddelku sta letos dve dekleti v narodnih nošah, ki pred gledalci z veliko spretnostjo tketa pirot-ske preproge, ki vzbujajo med obiskovalci velesejma veliko zanimanje. V soboto 26. t. m. so zabeležili najboljši obisk velesejma. V nedeljo je bil napove- dan dan medu in so čebelarji imeli svoj poseben sestanek. Za ta teden pa je napovedanih več tiskovnih konferenc. Otvoritev dveh kopališč v tržaški okolici Pretekli teden so slovesno otvorili na Opčinah veliko javno kopališče, ki ima 9 kabin s prhami in 2 kabini s kadjo. V ozadju je tudi pralnica s šestimi kadmi. Openci so novega kopališča veseli, vendar menijo, da bi bolj služil svojemu namenu, če bi bilo kje v sredi vasi in ne čisto na drugem koncu. Za kopališče so porabili 20 milijonov lir. Tudi v Sv. Križu so odprli novo kopališče, ki pa je manjše. Stalo je 2 milijona lir. Obe kopališči je otvoril tržaški župan Bartoli. Barkovlje V nedeljo 20. junija smo obhajali praznik Sv. R. Telesa. Po sv. maši se je razvila dolga procesija, katere se je udeležila velika množica. Ganljivo je bilo videti belooblečene deklice, ki so lepo, v sklenjenih vrstah hodile za križem in trosile cvetje. S cerkvenega zvonika je med procesijo prijetno pritrkovalo, dočim je domača godba med odmori igrala vesele melodije. Naš cerkveni pevski zbor, v kateremu so zastopana v precejšnjem številu naša dekleta, je tudi pomagal v izmenjavi z godbo, da je bila procesija bolj pobožna. Vsa cerkvena slavnost se je razvila v najlepšem redu in naj bo tu izrečena najlepša zahvala onim, ki so k temu pripomogli. Dolina Pri nas imamo to nedeljo 4. julija glavno farno opasilo sv. škofa Urha. Kdor pride v našo župnijsko cerkev, si najbrž misli, da je cerkev posvečena Materi božji, ker je v glaynem oltarju v sredini kip Brezmadežne. Dejansko pa je cerkev in župnija posvečena sv. Urhu, ki ima mesto na evangeljski strani in zunaj nad glavnim cerkvenim vhodom. Ta nedelja, ki pade prav na god sv. Urha, je tako za Dolino največji farni praznik. Pri slovesni službi božji ob 10.30 bo imel cerkveni govor msgr. Ukmar iz Skednja: popoldne ob 5h pa bo evharistična procesija ali obnašanje okrog cerkve. Po stari navadi je bila do nedavnega ta lepa pobožnost dopoldne, sedaj pa jo prenašamo na večer, da se je tako zlasti gospodinje in matere udeležijo v večjem številu. Izredno lepo uspelemu prazniku Sv. R- Telesa naj se sedaj pridruži farno opasilo, 'ki je v vsaki župniji ogledalo verskega mišljenja in življenja. Pogreb msgr. Ivana Trinka Z GORIŠKEGA Izžrebanje dobitkov loterije za KD V nedeljo 20. junija se je v prostorih Alojzijevišča v Gorici vršilo žrebanje dobitkov loterije za KD v pričujočnosti zastopnika Finančne Intendenee in pa go-riške prefekture. Izžrebane so bile po vrsti naslednje številke: štev. 1873 dobi motorno kolo » 4492 » šivalni stroj » 2733 » moško obleko J) 4990 » »punčko« (igračo ) )) 5345 nalivno pero » 3911 » kavni servis )) 9032 » likerski servis » 6804 » električni likalnik » 230 » Nylon nogavice » 1056 » moške robce Kdor ima izžrebano številko, naj jo sam ali po drugi osebi prinese v Alojzijevišče, Via Don Bosco 3, da dvigne dobitek. — Kdor bi dobitka ne dvignil v roku 3 mesecev, izgubi pra-vieo do njega. Otvoritev zakladnice v stolni cerkvi Znano je, da hrani goriška stolna cerkev znatne zgodovinske in umetniške zaklade. Do sedaj so se ti zakladi hranili v starih omarah na podstrešju nad zakristijo. Sedaj pa so na pobudo Nadzorstva za lepe umetnosti pripravili dostojnejši sedež v posebni sobici na galeriji na evangeljski strani stolnice. Soba je zavarovana zoper požar in tudi zoper vlome. V nji bo od sedaj naprej sedež umetnin stolne cerkve, kjer si jih bodo lahko ogledali tudi razni obiskovalci. V nedeljo ob lih je bila v priču-jočnosti cerkvenih in civilnih oblasti otvoritev te stalne razstave umetnina stolne ceikve. Štmaver Ponoči pred praznikom sv. Petra in Pavla je privršala nad našo vas huda nevihta s treskom in gromom, ki je usula svojo jezo tudi v obliki hude toče. Pa je najbolj prizadela naše vinograde, kjer je uničila do 3/4 pridelka. Pa tudi drugim pridelkom je škodovala. S tem je naša vas težko prizadeta, saj se po večini živi od vina in sadja. Vse to je pa sedaj toča pobila. Apeliramo na oblasti, da nam priskočijo na pomoč. Romanje v Loreto in Asizi priredi goriška Mar. družba od 12. do 17. julija. Kdor se ga želi udeležiti, naj se javi pri vodstvu družbe, Corte S. Uario 7, Gorica. Potovali bomo z avtopulmanom. Iz Kanade pišejo Spoštovani gospod urednik! Kot stalni naročniki Vašega lista se V im oglašamo iz daljne Kanade ter prav toplo pozdravljamo vse sotrudnike pri listu ter vse prijatelje in znance. Prišli smo srečno v nove kraje, kjer so nas z veseljem sprejeli nasi dragi domači. Tu smo se z veseljem oprijeli dela, saj se obeta verjeten zaslužek. Pri vsem tem pa ne bomo nikdar pozabili na ljube domače kraje in zdi se nam, da bomo še bolj povezani, ako ostanemo še nadalje naročeni na Vaš »Glas«, Torej prosimo Vas, da nam sporočite, koliko dolgujemo za list do konca tega leta, prosimo tudi, da nam pošljete vse številke od 13. maja t. 1. naprej. List ste 'pošiljali na naslov: Ciglič Bogomil, Števerjan. Sedanji naslov je: Ciglič 820 Dovercourt Rd. Toronto - Canada Ponovne pozdrave družine Ciglič, prej v števerjanu sedaj v Torontu, Kanada. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici »Ne razumem, gospod, kaj hočete...« se opravičuje Andrejček in gleda v zadregi krog sebe. Iz tiho šepetajočih usmiljenk stopi ena k postelji in ga vpraša po domače: »Kaj bi radi? Povejte! Gospod doktor pravi, da je ves vesel in zadovoljen, da vam je rešil življenje. Bili ste že skoraj izgubljeni !« »Kje sem?« vprašuje Andrejček in je ves vesel domače govorice. • »V bolnišnici. S fronte so vas pripeljali težko ranjenega pred tednom dni...« govori sestra in imenuje tuje mesto, ki Andrejček o njem v življenju še nikoli ni slišal. »Vstal bi rad...« »Ne sinete se ganiti. Nogo imate v gipsu...« pravi sestra. »Ali ni tu nikogar, ki je bil z mano? Aleš Koritnik bi vedel vse povedati...« pra- vi Andrejček trudno in dremavica se ga zopet polašča. Za hip se sestre pomenijo. »Zdi se mi, da je mož b tem imenom tudi tu. Vsak dan je povpraševal po vas. On že hodi, takoj ga bom poiskala, potem vaju denemo skupaj, da vama ne bo dolg čas...« Sestre in zdravnik odidejo. Andrejček upre oči v čudni onemoglosti. Koliko časa tako leži, vedi Bog. šele ko ga nekdo prime za roko, se zopet vzbudi. Nad njim se sklanja Aleš z roko na obvezi. »Andrejček, zdaj je zate konec fronte...« »Aleš, kako je bilo? Jaz ne vem ničesar...« se trudno smehlja Andrejček. »Tebe je zadelo v noge, mene v roko. Splazil sem se nazaj, povedal, kje si in na večer so te odnesli. Kos šrapnelovega vžigalnika ti je tičal pod desnim kolenom, v levem pa drugi kos. Hudo te je zadelo...« »In Holter?« je vprašal Andrejček, ki se je tisti hip vsega domislil. »Pravili so mi, da so ga na mestu pokopali. Nihče ne ve, kako je bilo v tistem vražjem jarku, kjer nas je Bog vse skupaj udaril. Vidiš, na fronti postane človek zve-Tina, zdaj mi je skoraj žal...« Andrejčka je zazeblo pod desnim kolenom. Hotel je nogo prestaviti in tedaj ga je spreletela čudna slabost. »Zebe me v desno, tako čudno zebe...« je potožil. »Saj te lahko, siromak, še meni šiva v Beneška Slovenija je v sredo 30. junija imela dan, kakor ga še ni doživela v svoji tisočletni zgodovini. Pogreb msgr. Ivana Trinka je priklical v visoki Trčmun pod Matajurjem velike množice beneških Slovencev, a posebno še izredno veliko duhovnikov in raznih odličnih gostov iz Vidma, Gorice in Trsta. Ob krsti dragega pokojnika smo videli videmskega pomožnega škofa msgr. Gicuttinija, ki je v cerkvi opravil nad krsto molitve za rajne; prišel je msgr. Fantini, rektor videmskega semenišča, ki je vodil pogreb in za pokojnega maševal; msgr. Venturini, bivši rektor semenišča, je rajnemu pridigal. Poleg teh so bili pri pogrebu še razni drugi monsignorji, zastopniki videmskega in čedajskega kapitlja, med njimi 83-letni msgr. Petričič, beneški rojak; tudi goriški stolni kapitelj je imel svoje zastopnike. Prišla sta msgr. Novak in Kja-čič, ki je prav tako ožji rojak pok. msgr. Trinka. Duhovnikov pa se je nateklo toliko, kot da bi umrl kak škof. Bilo jih je čez 60, med njimi skoro vsi dušni pastirji iz Benečije. Posebno lepo je bilo zastopstvo go-riških duhovnikov, saj nas je bilo kar 16. Krsto so nosili po strmih stezah iz vasi v cerkev duhovniki, spredaj pa je šla dolga vrsta vencev. Pred hišo žalosti so pevci iz Gorice zapeli za-lostinko »Vigredu. Prav tako so za- peli v cerkvi in na pokopališču. — Izmed svetnih zastopnikov smo videli dr. Candolinija, predsednika videmske deželne zbornice; dalje dr. Agneletta iz Trsta in še razne druge. V cerkvi sta se od pokojnega mon-signorja poslovila msgr. Venturini v imenu videmske duhovščine, č. g. M. Mazora pa v imenu katoliških Slovencev. Na pokopališču pa so ob odprtem grobu vzeli slovo od nepozabnega pokojnika; dr. Candolini, dr. Bitežnik, Predan, dr. Budal, dr. Agneletto, prof. St. Bratina. Vsi so se spominjali zaslug pokojnega mon-signorja za njegovo ljudstvo, njegove možate značajnosti in dobrote. Pri tem pa je nastal neprijeten incident. Ko je govoril dr. Agneletto, je posegel vmes krajevni brigadir, ki je hotel govorniku vzeti besedo, češ da lahko govori v italijanščini, a ne v slovenščini. Govornik se pa ni uklonil in je svoj govor nadaljeval do konca. Radi bi vedeli, po kakšnem pravnem in ustavnem paragrafu ima vaški brigadir pravico prepovedati slovensko besedo celo na grobu. — Pridružujemo se protestu vseh pričujočih. Pod Matajurjem, v svoji rodni vasici, počiva Ivan Trinko - Zamejski, kakor si je sam želel. Bog mu daj večni mir med njegovim ljudstvom. t Odbor za Katoliški dom v Gorici sporoča, da je dne 26. junija t. 1. v 92. letu starosti mirno v Gospodu zaspal msgr. Ivan Trinko njegov častni predsednik, starosta slovenskih književnikov, najodličnejši duhovnik Slovenske Benečije. — Maša zadušnica bo na osmino pogreba v sredo 7. julija ob 7. uri v goriški stolnici. Vabljeni vsi verniki. n ■ oa ■ ODBOR Gorica, 26. junija 1954. naročajte samo pri stari, svetovnoznani, v tej stroki specializirani tvrdki vašega zaupanja DARILNE P O S TL J K E CITRUS ________ I M P O R T & E X P O R T - Lastnik: Aleksander jGoljevšček TRST - Ul. Torrebianca 27 - Telefon 2-44-67 -^Poitni predal 522 kjer boste najsolidneje postreženi. Poleg živil pošiljamo tekstilno blago, namizni pribor, porcelan, radijske aparate, bicikle, motocikle, motoscootere, harmonike in druga glasbila, pisalne in računske stroje, električne sesalce za prah, električne hladilnike (frižidere), gospodarske stroje in sploh vse za gospodarstvo in gospodinjstvo. roki dan in noč, dasi pravi zdravnik, da bom v enem mesecu zopet zdrav za fronto.« »Kaj so naredili z menoj?« je skoraj zaihtel Andrejček. »Kaj ne veš še? Invalida...« je v zadregi odgovoril Koritnik. »Povej mi vse!« »Desno nogo so ti odrezali... Levo ti morda rešijo, da ti ostane, mi je davi pripovedovala sestra Cirila, ki edina zna slovenski v tej madžarski bolnišnici...« »Nikoli več tedaj ne bomo plesali na Golem brdu...« je dejal na lahko Andrej- ček. »Na fronti tudi ne boš iskal več poti na drugo stran...« je odvrnil Koritnik. »Jaz pa bom še moral nesti glavo na prodaj.« »Piši moji materi domov, kako je,« je naprosil Andrejček. »Kako bom pisal, če imam desnico na obvezi? Sestra Cirila ti ho pisala, tista, ki si jo poslal pome.« Ko je Koritnik odšel, je Andrejček s težavo stegnil desnico do desnega kolena. Moral se je dvigniti, a je padel nazaj, ko se je s trepetajočimi onemoglimi prsti dotaknil debele obveze. (Nadaljevanje) o B V E s T I L O TVRDKA g. kerže TRST, Piazza San fiiovanni It. 1 - Telefon 35-019 ki obstoja in deluje nepretrgoma že 88 let v solidnem in neumornem delu, je na željo svojih cenjenih odjemalcev USTANOVILA oddelek za izvoz darilnih paketov z raznovrstnim blagom za Jugoslavijo in ostale države, ki že deluje v polnem obsegu. Vsi, ki niste bili do danes obveščeni o našem novem poslovanju in želite svojim sorodnikom in prijateljem pokloniti kakršnokoli darilo, kakor: živila, tekstilno blago, radiosprejemnike, glasbila, pisalne, šivalne ali pralne stroje, električne sesalce za prah, električne hladilnike - Frigideires, štedilnike na drva, plin ali elektriko, nerjaveč namizni pribor, porcelan, bicikle, motoscooters itd, itd., Vas vljudno vabimo, da se zglasite osebno ali pismeno pri nas na zgornjen naslovu. Postreženi boste točno,po konkurenčnih cenah In s kvalitetnim blagom! A A. PERTOT TRST - ULICA GINNASTICA 22 Velika izbira vsakovrstnih ženskih in moških podlog BLAGO ZA MOŠKE OBLEKE Vse po konkurenčnih cenah!