VRANSKO i
SPORT
Trgovina z ljudmi:	Boljši časi za Sončne vrtove
suženjstvo našega časa str. 12-13
str. 7
Košarkarska vročica in zmagoslavje Podčetrtčanov
str. 17
■o
Im 1Г-
im ■m im "o
St-

<r > cr
t* a
s o
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 18/ Leto 74 / 3. maj 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Vsi odtenki prvega maja
Marsikdo potoži, da prvomajski prazniki niso več, kar so bili nekoč. Morda je res, da so izgubili naboj, ki so ga pred desetletji prinašali delavski shodi, a to še ne pomeni, da ne povezujejo ljudi. Tako je bilo tudi v sredo na Celjski koči. str. 2-3
Foto: GrupA INTERVJU
Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center
str. 26-27
Do polnega
■ • »i®
vozička
brez mošnjička
Napolnite svoj hladilnik brezplačno!
Poiščite kupon in sodelujte v akciji Do polnega vozička brez mošnjička!
novi tednik radio celie
Koitus klub
ODKUP MESNATIH, DEBELIH IN ČRNIH KRAVI INFO: (02) 790 15 60. 031 733 637


tPp J v.
o >
Ш >
X
O-J
ODKUP CELOTNIH GOVEJIH ČRED NA GOSPODARSTVU. RLAČILO TAKOJ!!!
ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2r90 € + davek (bio + 0,25 €)
Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € +- davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do D.2S €). TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK.	t
\

cca 200 250 kg I
Zagotovljeno plačilo v dveh dfltih na va£ bančni račun. "jZjy^iei "pteitte.	d.o.o. Parmova ulica 53, SMOOO Ljubljana
novi tednik
2
AKTUALNO
novi tednik
Št. 18, 3. maj 2019
ZADETKI
»Moti nas, da bi bil bistven kriterij ocena delovne uspešnosti za lansko in preteklo leto. Glede na ta kriterij, bi moralo biti med presežnimi delavci tudi nekdanje celotno vodstvo podjetja, ki je krivo za izgubo in slabo poslovanje.«
Žan Zeba, predsednik SKEI Gorenje
»Tisti učitelji, ki hodijo samo v službo, lahko naredijo veliko škode.«
Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center
»V Sloveniji je največ izkoriščanja žrtev za prostitucijo. Precej je prisilnih porok, izkoriščanja ljudi za homoseksualno prostitucijo, predvsem ranljivih mladostnikov in prosilcev za mednarodno zaščito.«
Polona Kovač, strokovna sodelavka Društva Ključ
»Ivan Cankar ni moj najljubši pisatelj, a je pisatelj, ki da misliti. Po branju njegovi del, človek postane drugačen in to je odlika le velikih pisateljev.«
ddr. Igor Grdina, zgodovinar
Na Celjski koči osrednja govornica Lidija Jerkič
»Delavnik se širi v vse pore našega življenja«
Državni praznik in dela prost dan prvi maj praznujemo v spomin na krvave proteste leta 1886 v Čikagu, ko so delavci, organizirani v delavske organizacije, protestirali za osemurni delavnik, pravično plačilo in dostojno delo. V Sloveniji smo prvi maj kot praznik dela prvič obeležili leta 1890. Praznovanja so se od takrat ohranila vse do danes, ko so po besedah predsednice sindikata Lidije Jerkič priložnost za spomin na neprestano trajajočo bitko za pravice delavk in delavcev, ki tudi danes niso samoumevne. O vsem tem je spregovorila tudi na Celjski koči.
SPELA OZIR
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije z Lidijo Jerkič na čelu je ob letošnjem prvem maju še dodatno opozorila na delovni čas, ki marsikje še vedno ni v celoti urejen. »Sindikati opozarjamo, da se kljub preteklim 130 letom od prvih žrtev zaradi delovnega časa na tem področju ni zelo veliko spremenilo. Po številu opravljenih ur se je delavnik res skrajšal, a se v zadnjem času spet širi v vse pore našega življenja. Delamo več, kot je predpisano z zakonom, ne držimo se omejevanja nadurnega dela, delamo tudi ob koncih tedna in med prazniki,« je opozorila Jerkičeva. Ne glede na
vse bi moralo še vedno veljati pravilo 888, ki pomeni osem ur za delo, osem ur za prosti čas in osem ur za počitek v vsakem delovnem dnevu.
Preslabo plačani
Ob prvem maju se Jerkičeva tudi tokrat ni mogla izogniti opozorilom glede drugih perečih težav delavcev. Izpostavila je slabo plačilo za delo in še vedno zakoreninjene prekarne oblike dela. »Lani je bil sicer spremenjen Zakon o minimalni plači, a to ne pomeni, da so delavci plačani ustrezno. Vedno več je prekarnih oblik zaposlitve, pri katerih ne gre le za negotovost, temveč
Številne pohodnike na Celjski koči je nagovorila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, ki je ob letošnjem prazniku izpostavila, da boj za pravice delavcev nikakor še ni končan in da se je zanje treba boriti organizirano in odločno. Foto: GrupA
pri njih pogosto prihaja tudi do zlorabe veljavne zakonodaje, na primer prisilni s. p., zlorabe študentskega dela in posredovanja delovne sile.« Sindikat ocenjuje, da približno 20 odstotkov ljudi, ki delajo v Sloveniji, to počne na podlagi katere od nedovoljenih oblik dela.
Nekoč slavili, danes
opozarjamo
V takšnem vzdušju se zato mnogi ob prvem maju sprašujejo, čemu sploh še praznovati ta dan. A Jerkičeva odgovarja, da je razlogov ogromno. »Bolj kot je bilo pomembno trideset, štirideset let nazaj, je praznovanje prvega maja pomembno danes. Nekdanje prvomajske prireditve so bile usmerjen v praznovanje delovnih zmag, v povzdigovanje dela in delavca. Danes je praznik priložnost, da opozarjamo na težave delavcev in združeni zahtevamo, naj se stvari izboljšajo. Dovolj ni samo modrovati, temveč je za to treba nekaj tudi storiti. Ni dovolj biti pameten ob pivu ali biti kritičen na družbenih omrežjih in še celo pod lažnim profilom,« je ob letošnjem prvem maju izpostavila predsednica sindikata in zaključila v pozitivnem duhu. Delovni čas je bil nekoč bistveno daljši, trajal je lahko tudi 14 ur. Prav tako nekoč niso poznali de-lovnopravne zakonodaje in kolektivnih pogodb, ki jih imamo danes.
Nezanimivi za sindikate
Po regiji se je prvega maja zvrstilo več tradicionalnih prireditev. Poleg Celjske koče je zagotovo ena množičnejših na Graški Gori, ki je prizorišče prvomajskega shoda že več desetletij. Pohodniki se že tradicionalno družijo na Šmohorju, Golteh, Svetini nad Štorami ...
Več sto ljudi prvega maja obišče tudi Šmiglovo zidanico nad Grajsko vasjo v občini Braslovče. Prvomajsko druženje je po besedah predsednika Prostovoljskega gasilskega društva Grajska vas Iztoka Derče zadnjih nekaj let brez sindikalnega pridiha. »Na
žalost se je sindikat popolnoma umaknil. Ko smo še sodelovali pri organizaciji, nas je finančno podprl in priskrbel svojega govornika. Tega danes ni več. Morda tudi zato, ker so mu bolj zanimivi shodi, ki so medijsko bolj podprti.«
Prvomajsko druženje na Čreti je že dolga leta znak povezovanja in prijateljstva občin Vransko in Nazarje. Na Čreto se na dela prost dan povzpnejo pohodniki tako iz spodnjesavinjske kot zgornjesa-vinjske smeri. Prijateljsko srečanje se začne z mašo in se nadaljuje s kratkim kulturnim programom pri spomeniku NOB.
»Do živega so jim prišle moje besede. Opozoril sem jih, naj pazijo, da ne bodo prav oni tisti, ki bodo po dolgem času dopustili Gorenju do zmage.«
Tomaž Ocvirk, trener celjskih rokometašev
PETEK 1	1 SOBOTA
S 16 c^Z^9	14 ^10
NEDELJA I	1 PONEDELJEK
' 4	4
O
C/5
d; <
Eden večjih zagorel na Špici
Uvod v praznik dela so tradicionalni kresovi. Nekoč so delavci z njimi opozarjali na svoje pravice, danes so v prvi vrsti priložnost za druženje s prijatelji. V torek zvečer so tudi v naši regiji zagoreli številni kresovi. Med večje sta zagotovo sodila kresova na Špici in pri Pušn šanku na Šmartinskem jezeru.
Kajak-kanu klub Nivo Celje je letošnje kresovanje pripravil že osemindvajsetič. Za razliko od prejšnjih let so se letos organizatorji odločili za drugačno glasbeno podobo kresovanja. Namesto glasbene skupine je tokrat obiskovalce zabaval didžej Klemen. Kot je povedal predsednik kluba Dušan Konda, so v prejšnjih letih prejemali različne odzive in tudi pripombe glede glasbenih skupin in zvrsti glasbe na tem dogodku, zato so se odločili, da bodo za spremembo poskusili še s to različico. Sicer pa je, kot je še dejal Konda, izvedba tako velikega kresovanja velik organizacijski zalogaj, pri katerem sodeluje približno 70 ljudi. Za požarno varnost so poskrbeli medloški gasilci.
Kresovanje na Špici je v torek zvečer že osemindvajseto leto pritegnilo številne Celjane in obiskovalce od drugod. Foto: GrupA
i/A"
jri -"^..Л
*£> - - ■ " J" . - - J^V 4M _i
AKTUALNO
3
Namesto budilke zvoki koračnic
Mnoge v prvomajsko jutro že tradicionalno prebudijo budnice, ki jih na različnih točkah v kraju zaigrajo domači pihalni orkestri. Nekateri med njimi imajo dolgo tovrstno tradicijo, spet drugi na tem področju šele orjejo ledino.
Direktor republiškega javnega sklada za kulturne dejavnosti in dirigent Pihalnega orkestra Prebold Marko Repnik pravi, da gre za star običaj, s katerim že več kot stoletje godbeniki zgodaj zjutraj sokrajane prebudijo v praznični dan. V vsakem kraju zaigrajo nekaj koračnic, krajani godbenike
pogostijo in nato nadaljujejo pot. Nič drugače ni bilo letos, ko so se godbeniki ponovno zbudili zelo zgodaj - tisti najbolj pridni že pred peto uro - in razveseli sokrajane. Da bi ta običaj potonil v zgodovino, se očitno ni treba bati. Zanj se odločajo tudi mlajše godbe. Mladi člani Pihalnega orkestra Cecilija s Polzele so se letos prvomajske budnice lotili šele tretje leto zapored. V naši regiji godbe že tradicionalno vesel prvi maj zaželijo prebivalcem občin Laško, Dobrna, Štore, Vojnik, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Rogaška Slatina, Prebold, Žalec, Šoštanj in še marsikje drugje.	ŠO
Kot so to počeli nekoč
Da se približuje maj, že nekaj dni prej v številnih mestih in vaseh naznanjajo s postavljanjem mlajev. Teh je bilo pred desetletji bistveno več kot danes, a ti še vedno ostajajo eden od simbolov tega delavskega praznika.
Postavljanje mlajev ob prvem maju se je v Sloveniji začelo okoli leta 1919, ko so se fantje vračali iz prve svetovne vojne in so jim takrat postavili drog z brezovo krošnjo. Kasneje se je običaja prijel pridih delavskega praznika in proslavljanja delavskih pravic. Vasi so celo tekmovale, katera bo postavila največjega in najlepšega. Tradicijo še vedno nadaljujejo v Velenju. Krajani krajevnih skupnosti Šentilj in Cirkovce ter velenjski prostovoljci so ga že prejšnji teden ročno dvignili na Titovem trgu.	ŠO
Na Titovem trgu v Velenju so mlaj ročno postavili prejšnji teden. Foto: Mestna občina Velenje
Budnica je v prvi maj prebudila tudi prebivalce Hudinje. Člani Celjske godbe so med drugim zaigrali ob mlaju. Foto: SHERPA
Na Polzeli za prvomajsko budnico poskrbijo mladi, združeni v Pihalni orkester Cecilija, ki deluje v sklopu istoimenske glasbene šole. Foto: TT
Povprečna mesečna bruto plača lani višja
Na Slovenskem je bil prvi maj kot državni praznik uzakonjen leta 1948, neuradno so ga praznovali že prej. Danes je Slovenija med državami članicami Evropske unije edina država, v kateri praznik dela praznujemo prvega in drugega maja. V Evropi je drugi maj dela prost dan le še v Srbiji, Črni gori in Ukrajini.
Lani je bilo v Sloveniji delovno aktivnih prebivalcev malo več kot 981 tisoč, kar je približno 2,2 odstotka ali 22 tisoč več, kot jih je bilo leta 2017. Stopnja delovne aktivnosti je bila 55,8-odstotna in je bila za 1,2 odstotne točke višja kot leto prej. Med delovno aktivnimi osebami je bilo 85 odstotkov zaposlenih, 12 odstotkov sa-
mozaposlenih in 3 odstotke družinskih članov, ki pomagajo.
Povprečna mesečna bruto plača je lani znašala 1.682 evrov in je bila za 3,4 odstotka višja kot leto prej. V zasebnem sektorju je bila višja za 4 in v javnem za 3 odstotke. Najvišjo povprečno mesečno bruto plačo so imeli zaposleni v dejavnosti oskrbe z električno energijo, s plinom in paro, znašala je 2.753 evrov.
Povprečna mesečna bruto plača oseb z osnovnošolsko izobrazbo ali manj je leta 2017 znašala 1.134 evrov, oseb s srednješolsko izobrazbo 1.389 evrov in oseb z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 2.356 evrov. V Savinjski statistični regiji so nekoliko nad slovenskim povprečjem
zgolj tisti z osnovnošolsko izobrazbo. Za več kot 150 evrov nižja od povprečja je povprečna plača v regiji zaposlenih z višjo izobrazbo.
So bili pa zaposleni v Savinjski regiji v letu 2017 nekoliko dlje odsotni z dela zaradi bolezni, poškodb ali drugih zdravstveno upravičenih razlogov. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povprečna bolniška odsotnost leta 2017 v Sloveniji trajala približno 15 dni, 19 pri ženskah in 12 pri moških. V naši regiji so bile ženske zaradi bolniške odsotne z dela 20 dni, moških ni bilo 14 dni. Z vidika dejavnosti so imeli najdaljšo povprečno bolniško odsotnost v Sloveniji zaposleni v rudarstvu.	LKK
Štirideset let Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske
CELJE - Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske letos praznuje 40 let. Gre za eno najdejavnejših društev na Celjskem, ki združuje 135 ljudi s hudimi poškodbami hrbtenjače. Ne le da v društvu, ki pokriva 33 občin, skrbijo za pomoč članom in njihovim svojcem, ampak postajajo projekti društva znani in odmevni tudi v svetovnem merilu.
Društvo je prvo v Sloveniji in tudi na svetu uvedlo projekt potapljanja ljudi s posebnimi potrebami. Med člani društva so svetovno znani vrhunski športniki, ki so z največjih športnih tekmovanj domov prinašali najvišja priznanja. Med člani je tako dvakratni paraolimpijski podprvak, svetovni podprvak in evropski prvak ter svetovni rekorder v streljanju z zračno puško Franček Gorazd Tiršek. V društvu delujejo tudi paraolimpij-ski podprvak in svetovni podprvak v metu diska Jože Flere, svetovni podprvak v metu kopja Henrik Plank, evropski prvak in rekorder v suvanju krogle Janez Hudej, svetovni podprvak v športnem ribolovu in državni prvak Rudi Centrih, prvi potapljač invalid pod ledom v Sloveniji in državni prvak v kegljanju Aleš Povše in številni drugi ekipni državni prvaki v ribolovu, košarki na vozičkih, v atletiki in kegljanju.
»Izredno smo ponosni tudi na vse člane, ki se zaradi ovi-ranosti ne morejo športno udejstvovati, a kljub temu premikajo meje mogočega,« pravi Janez Hudej, ki je tudi predsednik društva. Znano je, da so v društvu tudi umetniki, ki rišejo z usti. Društvo je v Sloveniji znano tudi po gibanju Še vedno vozim -vendar ne hodim, v katerem s pomočjo Zavoda Vozim člani društva predavajo slovenskim dijakom o prometni varnosti. To gibanje je postalo v zadnjih letih tudi mednarodno, saj so v nekaterih državah že začeli uvajati podobna predavanja. Lani je društvo v projektu Kar me ovira - me motivira s pomočjo donatorjev zbralo denar za nakup prilagojenega kombiniranega vozila, s katerim pomagajo svojim članom.
»Našega društva ne bi bilo brez svojcev naših članov. Oni so jim prva opora. Kajti ljudem, ki so naši člani, se je življenje na neki točki v trenutku obrnilo na glavo. To pomeni, da se je zaradi poškodb hrbtenjače zanje začelo življenje, ki ga prej niso poznali niti ga niso pričakovali ali bili nanj pripravljeni. Naše glavno poslanstvo je, da tem ljudem pomagamo,« pravi Hudej, ki dodaja, da je za delovanje društva ključna tudi podpora lokalne skupnosti in krovne Zveze paraplegikov Slovenije ter ministrstev.
SIMONA ŠOLINIČ
Društvo paraplegikov JZ Štajerske je pretekli petek v Narodnem domu ob obletnici pripravilo tudi osrednjo slovesnost, na kateri so člani podelili zahvalne listine in priznanja. Dobitnica zahvalne listine je tudi naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje. Prevzela jo je direktorica Anica Šrot Aužner.
Ponekod še vedno preveč prijav
Bodoči dijaki so v začetku aprila izvedeli, kako zasedeni so programi v srednjih šolah v Savinjski regiji. Do 23. aprila so se lahko odločili za prenos prijave v drugo šolo ali drug program. Za nekatere programe je namreč precej več zanimanja, kot je na voljo prostih mest. Številke so se ponekod medtem spremenile, a ponekod je prijav še vedno preveč.
To velja za vse tri programe na Gimnaziji Celje - Center, torej za splošnega gimnazijskega, za umetniško gimnazijo likovne smeri in za program predšolske vzgoje. Preveč prijavljenih je še vedno tudi za izobraževanje za kozmetičnega tehnika in program zdravstvene nege v Srednji zdravstveni šoli Celje. V okviru Šolskega centra Celje je več prijav, kot je mest, za programe gradbenega tehnika in za vse programe srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, torej za izobraževanje elektrikarjev, elektrotehnikov, kemijskih tehnikov in tehnikov računalništva. Podobno velja za skoraj vse programe srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, in sicer za medijske tehnike, mehatronike operaterje, oblikovalce kovin - orodjarje, strojne tehnike in tehnike mehatronike. Preveč prijav je še vedno tudi za program veterinarskega tehnika v Šolskem centru Šentjur.
Šole se bodo zato v prihodnjih dneh odločale o omejitvi vpisa, k čemur mora soglasje dati še ministrstvo za izobraževanje. O tem bodo šole učence obvestile najpozneje do 29. maja.	TC
4
GOSPODARSTVO
novi tednik
Št. 18, 3. maj 2019
Gic Gradnje najugodnejši ponudnik za terminal
Fraport Slovenija bo v prihodnjih dneh sporočil, katero podjetje je izbral za dograditev potniškega terminala na ljubljanskem letališču. Na ponovljen razpis se je prijavilo šest ponudnikov, najboljša je bila ponudba podjetja Gic Gradnje iz Rogaške Slatine, ki je s podjetjem Elcom terminal pripravljeno zgraditi za 17,3 milijona evrov. Po objavi izbora bo treba počakati še na morebitne pritožbe neizbranih izvajalcev, med katerimi je tudi celjski Remont. Če pritožb ne bo, se bo gradnja lahko začela. Terminal naj bi bil predvidoma zgrajen do konca prihodnjega leta.
V Gic Gradnjah so zaradi izbora zelo veseli in upajo, da bodo lahko kmalu pogodbo o gradnji dodatnega terminala tudi podpisali. Čeprav je vrednost posla visoka, to ne bo doslej največji projekt podjetja, pravi direktor in lastnik Ivan Cajzek.
Več kot tisoč
zgradb
Slatinsko podjetje se po tridesetih letih delovanja lahko pohvali z gradnjo več kot tisoč poslovnih, industrijskih, gostinskih in turističnih stavb po vsej Sloveniji. V minulih letih je zraslo v skupino, ki vključuje podjetja v Sloveniji in tudi na Hrvaškem ter zaposluje 230 ljudi. Poleg matične družbe so v skupini še podjetje Trik Kamenine, ki upravlja šest kamnolomov, podjetje IPI, ki se ukvarja z nizkimi gradnjami, podjetje Sončni dom v Mariboru ter družba Gic Gradnje Hrvaška. Celotna skupina je lani imela 60 milijonov evrov prihodkov in malo več kot milijon evrov čistega dobička. Največ prihodkov je ustvarilo matično podjetje. Ivan Cajzek je povedal, da so znašali malo več kot 38 milijonov evrov, kar je šest milijonov evrov več kot
Ivan Cajzek, lastnik podjetja Gic Gradnje: »Ko oziroma če bomo sklenili pogodbo, bo gradnja terminala na Brniku eden naših pomembnejših, a ne največjih projektov.«
predlani. Čisti dobiček je bil približno takšen kot leta 2017, znašal je 0,6 milijona evrov.
Rast vseh
dejavnosti
»Lani smo dobro poslovali in dosegli rast v vseh naših dejavnostih,« ocenjuje Cajzek. Med največje lanske projekte na prvo mesto uvršča 12 milijonov evrov vredna gradbeno-obrtniška dela v krški nuklearki. Večji projekti so bili tudi poslovna stavba Krke v Ljubljani, prodajni središči Lesnine v Novi Gorici in Pulju, servi-sno-skladiščna stavba Elesa v Pekrah pri Mariboru in še številni drugi. »Letošnje leto je podobno lanskemu, tako po zasedenosti kot tudi po pomembnosti projektov, za katere smo že sklenili pogodbe,« pravi Cajzek. Podjetje bo med drugim gradilo večjo proizvodno halo v Ljubljani in stanovanjsko sosesko Studenški razgledi v Mariboru. Dejavno je tudi pri lastni gradnji za trg, čeprav ta del poslovanja, kot poudarja Cajzek, ne predstavlja ključnega deleža v prihodkih.
JANJA INTIHAR
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Za dividende bi morali najeti posojilo
Novi član upravnega odbora Celjskega sejma je po pričakovanju Boštjan Marovt iz podjetij MaxRent in B 30, ki sta po prevzemni ponudbi januarja letos postali 31-odsto-tni lastnici sejma. Lastniki družbe so Marovta imenovali na nedavni seji skupščine, na kateri so Francu Pangerlu, Nini Ermenc Pangerl in Tini Kramer podelili še en 5-letni mandat v upravnem odboru.
Svojega predstavnika v upravnem odboru bodo letos morali izbrati tudi zaposleni. Zdaj to funkcijo opravlja izvršni direktor Robert Otorepec, ki se mu bo konec septembra iztekel tudi direktorski mandat.
Lastniki Celjskega sejma, po prevzemni ponudbi jih je ostalo še 21, so na seji odločali tudi o lanskem čistem dobičku. Ta je znašal malo več kot 31 tisoč evrov in je, kot je predlagal upravni odbor, ostal nerazporejen. Predstavnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič je predlagal, naj družba med delničarje razdeli večino bilančnega dobička, ki se ga je z lanskim dobičkom in dobički iz preteklih nabralo za 1,1 milijona evrov. Bruto dividenda na delnico naj znaša dva evra. Kot je dejal Verbič, si delničarji, ki so podjetju zvesti že dolgo, zaslužijo primerne dividende. Nazadnje so jih dobili leta 2014. Po pojasnilu Franca Pangerla, da bi podjetje za izplačilo takšnih dividend moralo najeti posojilo, saj je večino denarja že vložilo v opremo in osnovna sredstva, je skupščina sprejela predlog upravnega odbora, da dobiček ostane nerazporejen.	JI
Mojci Leskovar se je pridružil Dejan Balmazović
Uprava Thermane spet z dvema članoma
Po enem letu je uprava laške Thermane spet dvočlanska. Po odstopu Sama Fakina aprila lani je družbo kot članica uprave vodila Mojca Leskovar. Prejšnji teden je nadzorni svet, ki ga vodi Damjan Belič, po pričakovanju Leskovarjevo imenoval za predsednico uprave. Za novega člana uprave je izbral Dejana Balmazovića, ki bo v laškem začel delati 20. maja. Balmazović, po rodu Celjan, je bil že doslej na vodilnih in vodstvenih mestih v gospodarstvu, večinoma v turističnih podjetjih.
JANJA INTIHAR
Thermana, ki je še vedno v skoraj 100-odstotni lasti Družbe za upravljanje terjatev bank in jo bremeni še približno 12 milijonov evrov dolga, je lani poslovala dobro. Ustvarila je 22,6 milijona evrov prihodkov, kar je za 10 odstotkov več kot leta 2017. Tudi čisti dobiček je bil višji kot predlani, znašal je 1,4 milijona evrov. Družba je zabeležila malo več kot 187 tisoč nočitev. Domačih je bilo v primerjavi s predlani več za tri odstotke, tujih za šest odstotkov. Thermana tudi letos posluje dobro. Marca je imela za šest odstotkov več prihodkov kot v enakem času lani, rast pričakuje tudi v naslednjih mesecih. Med velikonočnimi prazniki so bile njene hotelske zmogljivosti 100-odstotno zasedene, dober obisk ima tudi med prvomajskimi prazniki, ko prevladujejo predvsem slovenski, srbski, italijanski in avstrijski gosti.
Veliko novega v
Zdravilišču Laško
V Thermani, ki je še vedno prepoznavna zlasti po svojih medicinskih storitvah in fizi-oterapevtskih programih, so letos začeli celovito prenovo
hotela Zdravilišče Laško, s katero bodo v naslednjih letih pridobili sodoben center za zdravje in dobro počutje ter razširili ponudbo zdravstvenih programov. Projekt
Mojca Leskovar dela v Thermani že 25 let. V tem času je bila na vodilnih mestih na več področjih. Od aprila 2016 je v upravi družbe, ki jo od prejšnjega tedna vodi kot predsednica uprave.
ima več delov. V prvem, ki bo končan predvidoma do letošnjega junija, bodo v pritličju, kjer so prej bile savne, uredili masažno-terapevtski center. V drugem delu bodo obnovili celoten kopališki del in uredili manjši prostor s savnami. Vrednost del prvega in drugega dela prenove znaša 3,8 milijona evrov.
Predvidoma v letih 2021 in 2022 bodo v prvem nadstropju hotela Zdravilišče Laško obnovili še terapevtski del in center medicine. Idejno zasnovo že pripravljajo in naj bi bila končana kmalu.
Foto: arhiv NT (SHERPA) Thermana
Po lanskem obeleženju 10. obletnice kompleksa Thermana park bodo v Thermani praznovali tudi letos. Mineva namreč 165 let, ko je na območju zdravilišča zraslo prvo kopališče, imenovano Kaizer Franz Joseph - Bad.
Največja kosilnica požela največ pozornosti
Šempetrski Sip, ki se je usmeril v proizvodnjo strojev za košnjo trave ter pripravo in zgrabljanje sena, je lani prodal 4.022 različnih strojev. Trgu ponuja tudi največjo kosilnico na svetu, ki je na nedavnem dnevu odprtih vrat podjetja požela tudi največ pozornosti.
Kosilnica ima 15 metrov delovne širine in lahko na uro pokosi do 22,5 hektarja travnika. Mihael Miheljak je povedal, da od lani šest takšnih kosilnic dela na farmah v ZDA, v Evropi sta trenutno dve -ena na Spodnjem Saškem v Nemčiji in ena na Nizozemskem. V podjetju trenutno na
prevoz h kupcema čakata še dve kosilnici. En kupec je prav tako z Nizozemske, drugi stroj je kupila farma v Romuniji. Miheljak napoveduje, da bodo letos v Sipu izdelal še štiri takšne kosilnice, ki jih bodo poslali v ZDA, na Novo Zelandijo in v Nemčijo.
JI, foto: TT
V Sipu so do zdaj izdelali deset kosilnic, ki imajo 15 metrov delovne širine in so največje na svetu.
GOSPODARSTVO
5
Pritožba podjetja Veltrag ni uspela
Kamnolom v Veliki Pirešici spet odprt
Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo podjetja Veltrag iz Matk, ki se ni strinjalo s sklenitvijo nove pogodbe za rudarjenje v kamnolomu v Veliki Pirešici. Zaradi pritožbe je bil kamnolom, ki je del stečajne mase CM Celje, v njem pa je od stečaja rudarilo podjetje Ecobeton, od 1. do 26. aprila zaprt.
JANJA INTIHAR
Stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger je tudi novo pogodbo podpisala s podjetjem Ecobeton, saj je na dražbi, na kateri se je za rudarjenje v Veliki Pirešici potegovalo več podjetij, ponudilo najvišjo ceno. Sisin-gerjeva je dražbo morala razpisati, ker je podjetje Voc Ekologija, ki ga že dolgo mika nakup kamnoloma, sporočilo, da je za izvajanje rudarskih del pripravljeno dati več kot Ecobeton. Ta je potem na dražbi za pridobljene mineralne surovine ponudil kar štirikrat višjo
ceno, kot jo je plačeval šest let.
Le dan pred iztekom stare pogodbe in začetkom veljavnosti nove je pritožbo na soglasje okrožnega sodišča vložil Veltrag, ki je manjši upnik CM Celje. Upraviteljica je morala zato kamnolom zapreti. Veltrag je v svoji pritožbi očital stečajni upraviteljici, da je dražbo izvedla brez predhodnega soglasja sodišča, poleg tega je tudi navedel, da bi sodišče moralo kamnolom čim prej prodati. Višje sodišče je odločilo, da upraviteljica ni ravnala v nasprotju z zako-
nom in s sodno prakso, saj je novo pogodbo z Ecobetonom sklenila z odložnim pogojem. Poleg tega je Veltragu tudi pojasnilo, da pogodba ne bo zavlekla prodaje kamnoloma in da se z rudarjenjem ohranjata stečajna masa ter tudi koncesija, ki bi jo v primeru, če bi kompleks zaprl vrata, država lahko vzela. To bi pomenilo veliko škodo za upnike.
Za kamnolom 10
milijonov
Podjetje Ecobeton lahko od 26. aprila spet izvaja rudarska dela. Kako se mu bo posel izplačal v naslednjih petih mesecih, pogodba namreč velja le do 30. septembra, je drugo vprašanje. Ecobeton mora namreč po novem, tako je predlagal sam, za tono pridobljene mineralne surovine plačati malo manj kot 16 evrov, kar je štirikrat več kot prej. Poleg tega mora plačevati tudi
vse stroške za obratovanje in vzdrževanje kamnoloma ter koncesijske dajatve.
Pogodba tudi določa, da jo lahko stečajna upraviteljica v primeru prodaje kamnoloma takoj razdre. Tudi Sisingerjeva želi kamnolom čim prej prodati, vendar je težava v tem, da hoče država na nekaterih parcelah uveljaviti lastninsko pravico in je zaradi tega že pred časom vložila tožbo. Po mnenju mariborskega inštituta za nepremičninsko pravo vpisana zaznamba spora ni ovira za prodajo, o čemer je upraviteljica že seznanila upniški odbor. Ta ji je naložil, naj pridobi novo cenitev kamnoloma. Zadnjo ponudbo za kamnolom je Sisingerjeva dobila novembra lani. V imenu kupca, ki se ne želi razkriti, jo je poslalo podjetje Nevija iz Maribora. Skrivnostni kupec za kompleks ponuja 10 milijonov evrov.
V SKEI Gorenje, ki v podjetju zastopa več kot polovico zaposlenih, so pripravljeni ponovno sesti za skupno mizo z delodajalcem. Svoje člane opozarjajo, naj se pred podpisom odpovedi ali novih zaposlitev obrnejo na pravno službo sindikata.
Sindikat: več pravic za presežne delavce
V Gorenju, ki je od lani v lasti kitajske korporacije Hisense, načrtujejo novo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, kar pomeni tudi zmanjševanje števila zaposlenih. Od 1.720 zaposlenih naj bi 270 presežnih delavcev odpustili. Preostalih 1.450 ljudi naj bi dobilo novo pogodbo o zaposlitvi.
Sindikat kovinske in elektro industrije (SKEI) Gorenje opozarja, da bodo predvidene odpovedi prizadele predvsem delavce v podpornih službah. Gre za zaposlene v najnižjih tarifnih razredih, kamor med drugim sodijo čistilke, varnostniki, skladiščniki, planerji. Pod vprašaj postavlja kriterije, ki jih delodajalec predvideva za določitev presežnih delavcev. »Moti nas, da bi bila bistven kriterij ocena delovne uspešnosti za lani
in letos. Glede na ta kriterij bi moralo biti med presežnimi delavci tudi nekdanje celotno vodstvo podjetja, ki je krivo za izgubo in slabo poslovanje,« je povedal predsednik sindikata Žan Zeba. Dodal je, da bi vodstvo mnoga delovna razmerja lahko prekinilo z mehkimi metodami - z upokojevanjem, s čakanjem na upokojitev in s ponujenimi višjimi odpravninami.
Zakaj spreminjati, če se nič
ne spremeni?
Sindikat se je iz pogovorov o reorganizaciji sicer umaknil. Med drugim tudi zato, ker se proizvodni proces ne spreminja in je sumil, da gre zgolj za navidezno spremembo sistemizacije s prikritim namenom zniževanja plač. Vendar je zdaj
Predsednik (SKEI) Gorenje Žan Zeba je dejal, da razume prizadevanja novega vodstva za ureditev razmer v podjetju, ki je imelo lani 111 milijonov evrov izgube. »Trenutno imamo samo 60-odstotno zasedenost proizvodnih kapacitet, kar je zaskrbljujoče. Tako ne moremo preživeti. Novo vodstvo sicer že dela v smeri povečanja proizvodnje.«
dobil zagotovilo, da se to ne bo zgodilo. »Drugače naj bi se imenovalo le delovno mesto. Pričakujemo, da bomo o tem dobili pisne zaveze,« je povedal Zeba.
V Gorenju nam na vprašanje, kako se bodo spreminjale plače in pravice tistim zaposlenim, ki jih želijo najprej odpustiti, nato pa jih zaposliti na novo, niso odgovorili. »Podrobnosti reorganizacije so stvar dogovora in posvetovanj med delodajalcem, sindikatom in svetom delavcev in jih ne bomo predstavili v medijih,« so zapisali v službi za odnose z javnostmi. Reorganizacijo želijo izpeljati do konca junija, ob upoštevanju zakonskih rokov.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič pričakuje, da bo vodstvo podjetja sindikat ponovno povabilo na pogovore o kriterijih za določitev presežnih delavcev. In da bo na svetu delavcev predstavljeno poročilo o poslovanju podjetja ter da bo izvedeno posvetovanje o programu razreševanja presežnih delavcev. Za tiste, ki bodo vendarle ostali brez dela, se bo skušal sindikat dogovoriti o dodatnih pravicah. To so med drugim lahko daljši odpovedni roki, višje odpravnine ali prednostna pravica pri ponovni zaposlitvi.
TS
Velika naložba v Hiši vin Emino
Hišo vin Emino, ki deluje v okviru Kmetijske zadruge Šmarje in je lani praznovala 30 let, bodo razširili in posodobili. Naložbo, vredno 1,3 milijona evrov, naj bi po napovedih direktorja zadruge Vinka Buta končali do začetka letošnje trgatve.
Hiša vin Emino je ena večjih in znanih vinskih kleti v vzhodnem delu Slovenije in je največja proizvajalka vin v šmarsko-virštanjskem vinorodnem podokolišu. Zaradi rasti proizvodnje in vedno večjega povpraševanja po vinsko-kulina-ričnih turističnih produktih je odločitev za širitev pričakovana. »Klet, ki je bila zgrajena konec 80. let, je postala premajhna za uresničitev naše strategije in za potrebe trga, zato smo že nekaj časa razmišljali o ustrezni rešitvi. V začetku pomladi smo začeli graditi, dela želimo končati do predvidenega začetka trgatve, torej do konca avgusta,« poudarja direktor Kmetijske zadruge Šmarje Vinko But, v okviru katere deluje Hiša vin Emino.
Naložbe so se v šmarski kmetijski zadrugi lotili celovito. Klet bodo prostorsko razširili, s čimer bodo pridobili večje in primernejše proizvodne prostore ter prostore za vinsko-kuli-narični program. Naložba vključuje tudi posodobitev tehnične opreme. Po ureditvi novih proizvodnih prostorov bodo vanje namestili dve novi stiskalnici za grozdje, novo polnilno linijo in dodatne cisterne za vino. Naložbo, ki je vredna 1,3 milijona evrov, financirajo z lastnimi sredstvi in s kreditom Slovenskega podjetniškega sklada, 390 tisoč evrov bo prispevalo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V pričakovanju novih priznanj
Prodaja vina v Imenem, ki je letos izjemno dobra, ves čas gradnje poteka nemoteno: »Prodaja letnika 2018 v vseh prodajnih kanalih presega naša pričakovanja,« je izpostavil vodja prodaje v Hiši vin Emino Matija Jagrič in ob tem spomnil, da so lani odkupili rekordnih 460 ton grozdja.
Vina Emino so znana tudi tujim poznavalcem in ljubiteljem vin. Kot je povedal Jagrič, letos že četrtič sodelujejo na največjem svetovnem ocenjevanju vin Decanter, kjer so lani prejeli srebro za sauvignon Emino 2017 in bron za modro frankinjo Eminent 2015.	LKK
Žalski Novem vodi Slovak
Žalsko podjetje Novem Car, ki izdeluje okrasne letve za notranjost prestižnih avtomobilov, ima novega direktorja.
Potem ko je lani avgusta podjetje na lastno željo zapustil Matjaž Omladič, so lastniki za direktorja postavili Huberta Kaiserja, dolgoletnega menedžerja v korporaciji Novem Car. Pred kratkim je Keiserja zamenjal Slovak Eduard Ja-kubik.	JI
Tudi letos brez dividend
Delničarji Uniorja se bodo sestali 5. junija. Kljub dobremu lanskemu poslovanju in visokemu bilančnemu dobičku, ki znaša 8,1 milijona evrov, najverjetneje tudi letos ne bodo dobili dividend.
Kot pojasnjuje uprava družbe, bi v primeru izplačila kršila pogodbo o najemu sindiciranega posojila, ki jo je z več bankami sklenila konec leta 2016. Če bi namreč Uni-or izplačal dividende, bi lahko banke zahtevale takojšnje predčasno odplačilo celotnega posojila, ki je 31. decembra lani znašalo še 80 milijonov evrov.
Poleg odločanja o bilančnem dobičku se bodo lastniki Uniorja na seji skupščine seznanili tudi s poslovnim poročilom za leto 2018. Unior je lani povečal obseg prodaje in ustvaril 172 milijonov evrov čistih prihodkov, kar je za 7 milijonov evrov več kot predlani. K rasti podjetja je največ prispeval program Odkovki, ki dela skoraj izključno za avtomobilsko industrijo. Čisti dobiček, ki je znašal 6,8 milijona evrov, je bil od predlanskega nižji za skoraj milijon evrov. Vodstvo družbe pojasnjuje, da so razlogi za manjši dobiček rast cen jekla in stroškov dela ter neenakomerna naročila.	JI
PONEDELJEK in SREDA:
8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK:
8.00-10.00 in 11.00-13.00
info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300
6
IZ NAŠIH KRAJEV
novi tednik
Št. 18, 3. maj 2019
Križišče v Arclinu že leta čaka na prenovo. Tako bo še vsaj dve leti. Direkcija za infrastrukturo, ki je odgovorna za urejanje državnih cest, mora namreč pred začetkom gradnje modernega semaforiziranega križišča zagotoviti poplavno varnost. Dela so tako predvidena za leto 2021.
VOJNIK - Najprej je treba urediti protipoplavno zaščito
Ne bo krožišča, bo sodobno križišče
Občina se z državno direkcijo za infrastrukturo že dolgo dogovarja glede ustrezne ureditve precej nepreglednega križišča v Arclinu. Čeprav so odgovorni najprej načrtovali ureditev krožišča, so študije pokazale, da bo najprimernejša gradnja semaforiziranega križišča. Ker gre za poplavno območje, je treba še pred začetkom gradnje zagotoviti poplavno varnost.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Jelka Gregorec, višja svetovalka za okolje in prostor v Občini Vojnik, je pojasnila, da je za ureditev križišča v Arclinu na glavni cesti Celje-Vojnik pristojna direkcija že pripravila potrebne študije. Pri direkciji so povedali, da so v sklopu izdelane idejne zasnove preverili več možnosti ureditve križišča.
»Rezultati prometne študije so pokazali, da je najbolj optimalna ureditev klasičnega semaforiziranega in prometno odvisnega krmiljenega križišča.« Širše območje križišča je zaradi neustrezne ureditve vodotoka Dajnica poplavno ogroženo, za kar bo treba predhodno - pred izdelavo projekta za izved-
VARCUJMO Z ENERGIJO
Mojca in Robert svetujeta
S svetili LED do prihrankov
"5 svetili LED smo nadomestili vse klasične žarnice in varčne sijalke. Pri nakupu novih svetilk LED smo bili pozorni na zadostno svetilnost in barvno toploto svetlobe, ki ustreza bivalnemu prostoru. Mi smo izbrali svetila s toplo belo svetlobo 2700 kelvinov (K)." Mojca Krajnc, TV voditeljica
"Klasične žarnice z žarilno nitko večino električne energije pretvorijo v toploto, le manjši del pa v svetlobo. Svetila LED so v primerjavi z njimi mnogo bolj energijsko učinkovita. Pri izbiri novih svetilk LED je treba biti pozoren na dva podatka: to sta barvna svetloba, izražena v kelvinih (K), in svetilnost, izražena v lumnih (Im). Za nadomestitev klasične žarnice s 100 vati (W) potrebujete novo svetilko LED moči med 1Б in 20 W. Poleg svetilnosti je zelo pomemben podatek o toploti svetlobe. Svetila s toplo svetlobo (pod 3500 K) so primernejša za bivalne prostore, svetila s hladno (nad 3500 K) pa za delovne prostore." Robert Romih, energetski svetovalec ECE
IMATE VPRAŠANJE GLEDE ENERGETSKIH PRIHRANKOV?
Pošljite ga na tajnistvo@nt-rc.si ali obiščite spletno stran www.ece.si in brezplačno prenesite brošuro z nasveti o varčevanju z energijo.
6СБ I Energija prihodnosti	WWW.eCe.Si
Oglasno sporočilo je informativne narave. Za več informacij obiščite spletno stran wvuw.ece.si.
bo križišča - izdelati hidro-loško-hidravlično študijo z načrtom ukrepov za odpravo poplavne problematike, še pojasnjujejo pri direkciji. To pomeni, da bodo morali Voj-ničani na križišče še nekaj časa počakati. Izvedba gradbenih del bo namreč mogoča šele po izdelavi projekta za zagotovitev poplavne varnosti in odkupu zemljišč, potrebnih za ureditev križišča, predvidoma pa v letu 2021, so še pojasnili na direkciji.
Domačini pogosto tarnajo tudi zaradi trenutne ureditve križišča pri Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Predvsem v času prometnih konic je vključevanje na glavno cesto precej oteženo. A direkcija,
ki je odgovorna tudi za ureditev omenjenega priključka, preureditve ne predvideva. »Za posamezne odseke omenjene cestne povezave je že bila izdelana prometna študija, ki je pokazala, da glede na obstoječe prometne obremenitve priključek pri bolnici ne potrebuje dodatne preureditve.« Ob tem na direkciji pravijo še, da glede na to, da občina pripravlja sprejetje prostorskega načrta za poslovno cono nasproti bolnišnice, tam predvideva tudi ustrezno spremembo ureditve obstoječega priključka. Bo pa direkcija vzdolž celotne ceste uredila pločnik in kolesarsko stezo.
Foto: GrupA
Obnova vedno bliže
CELJE - Začetek obnove stavbe v Gregorčičevi ulici 6, ki bo namenjena dodatnim dejavnostim Zdravstvenega doma Celje, je vedno bliže. Z dogovorom celjske občine z ministrstvom za pravosodje, da se delovno sodišče iz prostorov v Gregorčičevi ulici preselili v prostore na Ljubljanski cesti 1a, je padla še ena zadnjih ovir za začetek obnove.
Mestni svet je tako na zadnji seji dal soglasje k menjavi poslovnih prostorov v omenjenih ulicah. Kot je povedala direktorica zdravstvenega doma mag. Alenka Obrul, je za spremenjen projekt tudi že nekaj časa vloženo gradbeno dovoljenje, katerega izdajo v zdravstvenem domu pričakujejo v naslednjih dneh. Za prihodnji mesec je namreč načrtovana objava javnega naročila za izvedbo gradbenih del.
»Predviden čas gradnje naj bi bil eno leto. V nove prostore naj bi se selili v prvi polovici prihodnjega leta, če ne bo zapletov. Do teh je sicer pred časom že prišlo, ker smo že vložili vlogo za gradbeno dovoljenje za projekt, ki še ni vključeval prostorov delovnega sodišča,« je povedala Alenka Obrul.
Z obnovo prostorov bodo v zdravstvenem domu premostili prostorsko stisko, s katero se soočajo že nekaj let. Kljub temu da se obnovitvena dela še niso začela, je že znana razporeditev zdravstvenih dejavnosti v obnovljenih prostorih.
»V Gregorčičevo ulico 6, kjer bo urejenih približno 2.500 kvadratnih metrov prostorov, bodo v pritličje preseljeni fi-zioterapija, v prvo nadstropje center za krepitev zdravja in razvojne ambulante, v drugo nadstropje center za duševno zdravje otrok in mladostnikov,« je bodočo razmestitev opisala Obrulova.
Predvidena vrednost obnove znaša približno štiri milijone evrov, financirala jo bosta zdravstveni dom in celjska občina.
RG
Na Stari grad se je vrnila Živa zgodovina
CELJE - Na Starem gradu je zadnji konec tedna minulega meseca spet zaživel programski sklop Živa zgodovina, ki ga pripravlja zavod Celeia in s katerim obiskovalce vabijo k spoznavanju srednjega veka.
Obiskovalci na popotovanju podoživijo vsakdan in kulturo naših prednikov v obdobju srednjega veka. Na zanimivo zgodovinsko popotovanje se obiskovalci podajo v družbi animacijskih skupin. Vznemirljivi dogodivščini spoznavanja duha časa v obdobju, ki je Celje s knezi celjskimi umestilo v sam vrh evropske plemiške hierarhije, se bodo obiskovalci lahko prepuščali vsako soboto in nedeljo vse do konca septembra.
Na Starem gradu se je ob koncu minulega meseca začel tudi nov, spomladanski ciklus projekta Urice groze, ki je zamišljen kot spremljajoči del stalne razstave Teater groze s predavanji o različnih temah iz sveta kriminala in kaznovanja v času od 16. do 18. stoletja. V uvodnem predavanju z naslovom Dva umora iz Spodnje Savinjske doline iz prve polovice 19. stoletja je dr. Aleksander Žižek na osnovi arhivskega gradiva deželskega sodišča Šoštanj ter krajevnega sodišča Ojstrica in Podgrad predstavil dva umora, ki sta se zgodila v letih 1834 in 1840. Žrtvi umora sta bila trinajstletni Boštjan Svetko iz Podvina in Jedrt Murn, gostilničarka iz Trnave. Obakrat sta storilca kot morilsko orožje uporabila nož. Ohranjeno sodno gradivo, ki ga je predstavil predavatelj, je v obeh primerih odstrlo vpogled v potek preiskave, razkrilo pa je tudi precej zanimivosti o življenju, razmišljanju in čustvovanju naših prednikov pred skoraj 200 leti.	RG
Tankočutno do poskusov družbenega nemira
CELJE - »Svoboda ne sme biti samoumevna, zanjo so padle mnoge žrtve, saj je druga svetovna vojna po splošnih ocenah terjala 60 milijonov življenj, na Slovenskem približno sto tisoč. Zato mora biti dan upora proti okupatorju naš državni in nacionalni ponos.«
To je na slovesnosti ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, v Parku svobode med drugim poudaril slavnostni govornik Aljaž Verhovnik, generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Kot je še dejal, je svobodo in mir treba varovati in biti tenkočuten do vsakih vnosov družbenega nemira in razprtij, ki lahko pripeljejo do vojnih grozot. Ob tem je tudi poudaril, da je dan upora proti okupatorju za Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije najpomembnejši praznik, saj poudarja bistvo njenega delovanja.	RG
Evropski denar za mestno kolesarsko mrežo
CELJE - Služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko je odobrila finančno podporo za ureditev mreže kolesarskih povezav v Mestni občini Celje (MOC).
Za izvedbo projekta, katerega vrednost znaša približno pol-tretji milijon evrov, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 1,2 milijona evrov. V okviru projekta bo urejenih 44 novih odsekov različnih vrst enostranskih in obojestranskih kolesarskih povezav v skupni dolžini 30 km.
Prav tako bodo za promocijo trajnostne mobilnosti postavili šest informativnih tabel, trije števci kolesarjev in tri servisna stojala, izvedene bodo tudi hortikulturne ureditve na severni vezni Cesti dr. Janeza Cvirna.	RG
Prijaznejši kolesarjem in pešcem
ŠENTJUR - Ljubitelji kolesarjenja in gibanja se bodo lahko s kolesom kmalu peljali vse od zdravstvenega doma do blokov na Cesti Miloša Zidanška. Izvajalec del, izbran na javnem razpisu, bo namreč dogradil kolesarske povezave in površine za pešce ob potoku Pešnica skozi mestno središče.
Šentjurčani bodo pridobili 548 metrov dograjenih kolesarskih povezav in 641 metrov površin za pešce. Občina je za naložbo, vredno približno 250 tisoč evrov, dobila približno 94 tisoč evrov sofinanciranja. Kot je povedal župan mag. Marko Diaci, je načrtov, povezanih s kolesarskimi potmi, še veliko. »Kolesarsko stezo želimo v prihodnosti urediti do predvidenega suhega zadrževalnika v Lokarjah in naprej proti Dolam. Kolesarske poti v občini želimo povezati še z državno kolesarsko potjo, katere gradnja je predvidena za prihodnja leta.«
TS
Š0^ j	IZ NAŠIH KRAJEV	7
VRANSKO - Za stanovanjsko sosesko Sončni vrtovi se obetajo boljši časi
Po desetletju propadanja nanje le posijalo sonce
Na Vranskem so, kot pravi tamkajšnji župan Franc Sušnik, pripravljeni na nove občane. Nedokončana stanovanjska soseska Sončni vrtovi v Brodeh naj bi po desetletju propadanja končno oživela. Tik pred koncem je tudi gradnja nove stanovanjske soseske Grofice na območju nekdanje Šitnkove domačije v Čepljah.
SPELA OZIR
Družba Gradis skupina G je pred desetletjem želela v naselju Brode zgraditi stanovanjsko sosesko. Kmalu po začetku gradnje so se začele finančne in geološke težave. Delavci so se z gradbišča umaknili spomladi 2009, gradbišče pa je vse od takrat samevalo in zaradi svoje neurejene podobe kazilo podobo kraja. »To je bila ena od več podobnih >gradbenih jam<, ki so v Sloveniji v času krize doživljale podobno usodo. Občini in krajanom ni preostalo nič drugega, kot da smo nemočno gledali, kaj se dogaja,« pove župan Franc Sušnik, ki si je letos spomladi le nekoliko oddahnil. Podjetje Monsun z Milanom Markovičem na čelu, ki je gradbišče kupilo na javni dražbi, naj bi se po Sušnikovih informacijah nadaljevanja gradnje lotilo še letos. Najprej je bilo na območju načrtovanih 157 stanovanj s podzemnimi kletmi in garažami. Zadnji načrti obsegajo dokončanje 108 bivalnih enot, preostali del pred desetletjem načrtovanega
projekta naj bi zaradi plazenja zemlje opustili. »Geologi tam ne dovolijo posegati v breži-no, zato bo ta del načrtovane gradnje ostal neuresničen,« še dodaja župan.
Grofice dobivajo
končno podobo
Nedaleč stran stanovanjska soseska Grofice raste na območju nekdanje Šitnkove domačije v Čepljah, kjer je pred leti stanovanjske zgradbe nameravalo zgraditi že podjetje STV Obala Portorož. Gradbeno dovoljenje je pridobilo spomladi 2012, a kasneje naložbe ni uspelo končati. Zemljišče je po besedah Su-šnika vse do lani samevalo in čakalo na novega investitorja. »V skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem so že takrat z območja odstranili nekaj prvotnih zgradb. Nato so gradbišče opustili. Tudi to območje je bilo neurejeno in zanemarjeno.« Novo stanovanjsko sosesko je lani začelo graditi ljubljansko podjetje
Nedokončana stanovanjska soseska Sončni vrtovi v Brodeh naj bi po desetletju propadanja končno oživela. Delavci so se z gradbišča umaknili spomladi 2009. Gradbišče je vse od takrat samevalo in zaradi svoje neurejene podobe kazilo podobo kraja.
Mejor Invest. V sedmih stanovanjskih zgradbah bo skupno 49 stanovanj. Vsakemu bodo na voljo dve parkirni mesti, shramba in dvigalo. Del naložbe, skupaj vredne pet milijonov evrov, naj bi bil končan do konca letošnjega leta.
Pripravljeni na val
priseljencev
V nekaj mesecih naj bi bilo na Vranskem za vselitev primernih približno 150 stanovanj. In kaj to pomeni za to spodnjesavinjsko lokalno skupnost s približno 2.600 prebivalci? Sušnik pravi, da so na val novih občanov pripravljeni. »V zdravstvenem domu je začela delati tretja družinska ambulanta, prostora v vrtcu in šoli imamo dovolj.« Enota žalskega zdravstvenega doma na
Vranskem ima prvič tri osebne zdravnike, do zdaj sta delovala le dva. Poleg tega so referenčna ambulanta, otroški dispanzer, otroški zobozdravnik in zobozdravnik za odrasle. Dodatne redne zdravstvene storitve imajo Vranšani zagotovljene obenem v Zavodu sv. Rafaela Vransko. Kmalu naj bi se sprostilo tudi kar nekaj prostih mest v tamkajšnjem vrtcu. »Približno petdeset otrok obiskuje naš vrtec iz občin Kamnik in Lukovica. Vse te družine bodo morale glede na naše potrebe poiskati varstvo kje druge. Mislim, da s tem ne bo večjih težav, ker sta obe omenjeni občini v zadnjem času storili premik na bolje z vidika tamkajšnjega otroškega varstva, zato se pri nas zmanjšuje njihov pritisk.«
Zadnji načrti obsegajo dokončanje 108 bivalnih enot, preostali del pred desetletjem načrtovanega projekta naj bi zaradi plazenja zemlje opustili. Po Sušnikovih informacijah naj bi bila stanovanja zgrajena še letos.
Za šest
odstotkov dražji vrtec
CELJE - Prvega maja se bodo cene programov v vrtcih dvignile tudi v Mestni občini Celje, enako kot so se ali se še bodo tudi v drugih občinah. Višje cene so predvsem posledica dviga plač zaposlenih v javnem sektorju zaradi podpisanih stavkovnih sporazumov.
Stroški dela imajo v strukturi ekonomske cene vrtčevskih programov največji delež in njihovo povišanje je tudi najbolj vplivalo na izračun novih cen. Le neznatno so k novim cenam prispevali stroški materiala in storitev ter stroški živil na otroka. Cene programov se bodo tako za obe starostni obdobji ter za kombinirani oddelek v povprečju zvišale za približno 6 odstotkov, za otroka v razvojnem oddelku za 12, v bolnišničnem za 19 odstotkov.
»Ob upoštevanju povišanja predlaganih cen in ohranitvi popustov ter olajšav bodo starši v povprečju mesečno plačali od 2,37 do 18,28 evra več,« je Sandra Stajnko, višja svetovalka v oddelku za družbene dejavnosti v Mestni občini Celje, povedala o tem, kako bodo dvig cen občutili starši.
Sicer pa je cena, ki jo morajo plačati starši za vrtčevske programe, odvisna od njihovega dohodkovnega razreda. »Največji delež otrok, 362 vseh ali 20,3 odstotka, je v petem dohodkovnem razredu, kjer znaša plačilo staršev 35 odstotkov ekonomske cene. Najvišje plačilo staršev je 77 odstotkov programa, takšnih staršev je 91 ali 5,1 odstotka,« je še pojasnila Sandra Stajnko.
Z novim sklepom o določitvi cen, ki ga je v torek potrdil mestni svet, je občina predvidela tudi dodatne olajšave za starše, ki plačujejo vrtčevske programe na podlagi odločbe centra za socialno delo. Plačila vrtčevskih programov je sicer oproščenih 2,4 odstotka staršev.	RG
Brezplačni programi za nova znanja in izkušnje
CELJE - Ljudska univerza Celje je bila uspešna pri javnih razpisih, ki ponujajo različne podporne in izobraževalne vsebine za različne ciljne skupine v lokalni skupnosti. Vseživljenjsko učenje izboljša življenje in nudi nove možnosti ljudem tako na osebni kot strokovni ravni, zato je dobro izkoristiti omenjene dejavnosti, ki so za udeležence brezplačne.
Projekt Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc ponuja izobraževalne vsebine za zaposlene, brezposelne in izobraženo prikrajšane posameznike, starejše nad 45 let. Izobraževanja izvaja LU Celje v Celju, Štorah, Vojniku in na Dobrni.
Udeleženci se lahko brezplačno udeležijo jezikovnih (angleščina in nemščina) in računalniških tečajev (excel, Tehnologija me ne bo povozila), delavnic komunikacije in javnega nastopanja, kulinaričnih delavnic in tečaja slovenščine.
Projekt Družinski center z naslovom Družine v centrifugi sodobnega časa ponuja podporo za vse člane družine.
Vsak torek pripravijo na Ljudski univerzi Celje predavanja za starše, ki jih vodi dr. Sara Jerebic iz Družinske-
ga inštituta Bližina. V času predavanj je poskrbljeno tudi za varstvo otrok.
V okviru tedna vseživljenjskega učenja od 10. do 19. maja bo LU Celje že tradicionalno organizirala več kot 40 brezplačnih delavnic in izobraževanj za vse ciljne skupine, osrednji dogodek pa bo 16. maja v Mestnem kinu Metropol, ko bo gost tudi komik Uroš Kuzman.
Ob četrtkih se srečujeta dve podporni skupini, in sicer skupina za upokojence Modri kotiček, kjer se udeleženci družijo in povezujejo ter delijo različne življenjske izkušnje, in podporna skupina za starše, ki ima nekoliko bolj terapevtski pridih, saj pod strokovnim vodstvom posamezniki rešujejo izzive, ki se pojavljajo v družini.
Med počitnicami LU Celje organizira počitniško varstvo za otroke, vsak dan pa je prebivalcem Celja na voljo tudi informacijsko-svetovalni kotiček, kjer lahko pridobijo vse informacije, povezane z družinsko tematiko. Info točka je namenjena tudi podpori tujcem (na voljo je albanska prevajalka).
AB
Zvesti ostajajo
polzelskim
»halomojstrom«
ŽALEC - Zdravstveni dom Žalec bo še letos dobil nov prizidek. Izvajalec gradbeno-inštalacijskih del, gradbeno podjetje Halomojstri, bo začel graditi že letos spomladi in končal septembra. Občina Žalec še naprej ostaja zvesta temu polzelskemu podjetju, s katerim ima do zdaj že več dobrih izkušenj. Med drugim ga je na javnem razpisu izbrala tudi za gradnjo prizidka k petrovški osnovni šoli.
Tokratna naložba, ki je del projekta Center za krepitev zdravja, bo stala malo več kot 600 tisoč evrov. Občina Žalec je na osnovi prijave na javni razpis ministrstva za zdravje prejela nepovratni denar v višini 200 tisoč evrov, v višini 140 tisoč evrov bo investicijo sofinanciral žalski zdravstveni dom, preostanek bo zagotovila občin. Osrednji del v prizidku bo predstavljala telovadnica s spremljajoči prostori, kot so garderobe, pisarne, shramba, pisarne in sanitarije. Klančina, ki jo bodo prav tako uredili v sklopu projekta, bo omogočala lažji in prijazen dostop za vse gibalno in senzorno ovirane osebe.
Direktorica žalskega zdravstvenega doma dr. Hana Šuster Erjavec pravi, da bodo prostori v prvi vrsti namenjeni izvajanju preventivnih zdravstvenih programov. »Boljša kot je preventiva, manj bo tudi kurative, naši zdravniki pa se bodo lahko v večji meri posvetili več bolnikom.« Novo podobo bo dobila tudi okolica zgradbe. Naložba namreč obsega tudi ureditev parkirišč in prestavitev komunalnih vodov, kar je investicijo dodatno podražilo.	ŠO
radio celje
8
IZ NAŠIH KRAJEV
novi tednik
Št. 18, 3. maj 2019
LAŠKO - Jubilejno Jurjevanje
Zeleni Jurij v Laškem z bogato tradicijo
Letošnje, 30. Jurjevanje je bilo še posebej slovesno, saj sta tradicionalni sprevod Zelenega Jurija pospremila še odprtje razstave v Muzeju Laško in izid brošure o zgodovini laškega Jurjevanja.
ROBERT GORJANC
V tokratnem sprevodu po laških ulicah je sodelovalo približno 250 učencev Osnovne šole Primoža Trubarja, podružničnih šol v Debru in Rečici, ter oddelek z nižjim izobrazbenim standardom. Kot je povedal Ivan Medved, predsednik Zveze društev Možnar, ki v sodelovanju z laško osnovno šolo, občino, s Stikom in Šmoclom skrbi za ohranjanje tega običaja, so se na letošnjo jubilejno prireditev sprevoda po Laškem še posebej zavzeto pripravili.
»Priprave so se začele že decembra, glavni organizatorji smo se sestajali vsak mesec. Letos smo imeli srečo, ker smo našli dva močna in pogumna fanta, saj je oprava Zelenega Jurija kar težka, pri čemer sta bila oba zelo ponosna, da sta jo lahko nosila. Ta junaka sta učenca četrtega razreda Janez Terbovc iz POS Debro in Andraž Plahuta iz OŠ Laško,« je povedala Petra Velikonja, učiteljica v OŠ, ki že desetletje sodeluje pri tem projektu.
Ohranjevanje Jurjevanja kot šege in tradicionalne prireditve je velikega pomena tudi za občino Laško, je povedal župan Franc Zdol-šek. »Upam, da bo prireditev v prihodnje še pomembnejša, zlasti za naše turistične ponudnike, ki se še vedno malo premalo vključujejo v dogajanje v mestu, zato si v prihodnje želimo še boljšega sodelovanja.«
Razstava in brošura ob jubileju
Tridesetletnico Jurjevanja so organizatorji zaznamovali tudi z odprtjem razstave v Muzeju Laško. »Za razstavo smo pripravili kratek tekstovni in slikovni prerez skozi zgodovino, saj so se Jurjevanja v
Laškem dogajala že v drugi polovici 19. stoletja, o čemer obstajajo zapisi rojaka Ignacija Orožna. Potem je obujanje te tradicije zamrlo, pred tremi desetletji pa je ponovno oživela in prav temu obdobju je namenjen poglaviten vsebinski del razstave,« je povedal Tomaž Majcen, strokovni sodelavec v Muzeju Laško.
Poseben čar razstavi daje prikaz predmetov, ki so povezani s tradicijo Jurjevanja in so skoraj dobesedno po koncu letošnjega sprevoda po zaključku prireditve romali v muzej. Ob jubileju Jurjevanja v Laškem so organizatorji pripravili tudi brošuro z naslovom Jurjevanje v Laškem - 30 let ponovne oživitve 1989-2019.
Iz treh dolgov bo nastal en
sam
ŠTORE - Občina bo tri svoje stare dolgove preoblikovala. Gre za znesek 1,1 milijona evrov, ki izhaja iz treh različnih finančnih obveznosti. Občini je tako že konec lanskega leta svetovalo finančno ministrstvo. Od preoblikovanja dolgov pričakuje občina podaljšanje ročnosti plačila in znižanje obrestne mere.
Občinski svetniki so se na svoji zadnji seji s takšnim upravljanjem dolgov, ki jim ga je predlagala občinska uprava, strinjali. Vse tri dolgove bo občina namreč povezala v eno samo posojilo. Ko bo zanj pridobila ponudbe bank, mora prejeti za najugodnejšo ponudbo še soglasje finančnega ministrstva. »Cez dve leti načrtujemo v Štorah gradnjo špor-
tne dvorane, zato želimo plačilo posojil, ki bi jih morali odplačati čez približno deset let, podaljšati na petnajst let. Tako bi imeli za gradnjo športne dvorane več maneverskega prostora,« razmišlja župan Miran Jurkošek.
Štiristo tisoč evrov glavnice namreč dolguje občina za nakup penziona Dom na Svetini (nekdanji Almin dom) Delavski hranilnici. Hranilnica naj bi prejela letos od občine 16 tisoč evrov obresti. Skoraj štiristo tisoč evrov -skupaj z obrestmi - je občina dolžna Slovenskim železnicam, ker jim nekdanjega vzdrževanja izvennivojskih železniških prehodov ni hotela plačati. Štore so med tistimi občinami, ki so tožbo železnic že pred leti izgubile. Poleg naštetih obstaja še dolg občine banki Nova KBM in to zaradi nekdanjega občinskega poroštva zasebnemu podjetju Hudournik. Nova KBM ga je nasledila od banke Raiffeisen.
Zaradi tega poroštva in tožbe Slovenskih železnic se je Občina Štore pred leti utapljala v dolgovih. V zadnjih letih ji je uspelo dolgove bistveno znižati. Lani je odplačala različnim dolžnikom približno štiristo tisoč evrov.
BJ
Letos pločnik na Lipi
ŠTORE - Občina se pripravlja na gradnjo pločnika v Ulici Karla Vovka na Lipi. Za to naložbo bo uporabila vsa povratna in nepovratna sredstva, ki ji letos pripadajo po 23. členu Zakona o financiranju občin. Gre za sredstva, ki jih med občine razdeli minister, ki je pristojen za lokalno samoupravo.
Minister tudi določi namene, za katere lahko občine uporabijo dodeljena sredstva. Glede najetja povratnih sredstev so se štorski svetniki na svoji zadnji seji strinjali, da se občina sme zadolžiti za 64 tisoč evrov. To je ravno toliko, kot bo prejela tudi nepovratnih sredstev. Zadolžitve po 23. členu se ne vštevajo v največji obseg zadolževanja občin.
Gre za naložbo, ki je ocenjena na približno dvesto tisoč evrov. Občina Štore bo od tega prispevala približno 70 tisoč evrov lastnih sredstev. Projektna dokumentacija je pripravljena, občina trenutno pridobiva zemljišča. Pločnik naj bi bil zgrajen po poletnih dopustih.
BJ
Kandidatov za pogodbeno pošto ni
REČICA OB SAVINJI, ŽALEC - Med poštnimi poslovalnicami našega območja, ki bodo letos preoblikovane, je poslovalnica Rečica ob Savinji. Problem tamkajšnje pošte rešujejo že štiri leta, vendar ga doslej ni bilo mogoče rešiti. To je bila ena od tem več sej občinskega sveta, tudi njegove zadnje seje.
Za Pošto Slovenije namreč ta pošta poslovno ni več zanimiva, saj ima premalo prometa. Poleg tega je oddaljena rečiška pošta od dostavne pošte Nazarje le dva kilometra. V bližini so še pošte Mozirje, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad in pogodbena pošta Šmartno ob Dreti. Rečiška občina se je posebej dogovarjala z dvema morebitnima izvajalcema pogodbene pošte. »Po dolgem povpraševanju, da bi dobili pogodbenega izvajalca, je prišlo do tega, da se ni nihče javil. Zato moramo preoblikovati našo poštno poslovalnico na drug način,« nam je odgovorila županja Ana Rebernik. In to v premično pošto, ki jo predlaga Pošta Slovenije.
Za razliko od Rečice ob Savinji, kjer bo prišlo do vzpostavitve premične pošte, bodo nastale letos v nekaterih drugih krajih našega območja tako imenovane pogodbene pošte. Takšno preoblikovanje je letos predvideno na poštah Ljubečna, Štore, Ponikva, Rogatec, Gorica pri Slivnici in Prebold. Za vzpostavitev pogodbene pošte se dogovori Pošta Slovenije s pogodbenim izvajalcem.
Rečica bo tako imela od jeseni premično pošto. Za takšno obliko pošte je značilno vsakodnevno enourno poslovanje pismonoše v njegovem avtomobilu ali na drugem točno določenem mestu. Uporabniki bodo prejeli številko službenega telefona obračunske pošte in pismonoše, ki ga bodo lahko tudi poklicali na svoj dom. Na našem območju je že šest takšnih premičnih pošt: na Bučah, v Dobju pri Planini, na Kalobju, v Podsredi, Stranicah in Svetem Štefanu. Letos bo prav tako na vrsti preoblikovanje poslovalnice Griže v pismonoško pošto. Razlika med premično in pismonoško pošto je v tem, da za slednjo vsakodnevni enourni postanek ni predviden.	BJ
Po novem zamudnina
DOBRNA - Med številnimi občinami, ki so se odločile za povišanje ekonomskih cen vrtca, je tudi Dobrna. Občinski svet se je odločil za podražitev teh cen na svoji zadnji seji. Po novem bo treba plačati tudi zamudnino. Pred tem je Dobrna nazadnje povišala ekonomske cene vrtca v začetku lanskega leta.
Na Dobrni so se zdaj za 7 odstotkov povišale ekonomske cene programov za obe starostni skupini. Te znašajo po novem od 327 do 416 evrov. Nove cene bodo veljale od prvega maja. Po predlogu javnega zavoda Osnovna šola Dobrna, ki vključuje vrtec, so se svetniki odločili še za uvedbo plačila zamudnine. To bodo plačali starši, katerih otroci bivajo v vrtcu več kot devet ur na dan. Zamudnina znaša pet evrov za uro.
Ponovno povišanje ekonomskih cen vrtca je mogoče pričakovati že konec tega leta ali v začetku prihodnjega. Za nekatera delovna mesta v vrtcih bo namreč novembra uveljavljena pravica do višjih plač.	BJ
Nekateri parkirajo kar na cesti
VITANJE - V občini se je lani med drugim pojavljala problematika na področju zapuščenih in dotrajanih vozil. Medobčinski inšpektorat, ki vključuje redarstvo, je zato moral ukrepati večkrat kot pretekla leta.
Lastniki zapuščenih vozil, ki so bila parkirana na nedovoljenih površinah, so jih na zahtevo inšpektorata odstranili. Težav je bilo še več. »Težave se pojavljajo predvsem na področju mirujočega prometa, in sicer v okolici Mercatorjeve-ga centra,« je povedala vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva Nataša Kos. Tudi nekateri obiskovalci pošte puščajo vozila kar na regionalni cesti. V Vitanju je bilo lani izrečenih 12 tako imenovanih opozoril, štirje občani so morali seči v denarnico.
V preteklih letih se je pojavilo ogorčenje skupine občanov, ki so opozorili na to, da lastniki psov njihovih iztrebkov na javnih površinah ne odstranijo. Kosova ugotavlja, da so se razmere izboljšale. Na področju odpadkov so se v preteklosti pojavljale težave zaradi vključevanja gospodinjstev v organiziran odvoz. Inšpektorat oziroma redarstvo zdaj posvečata posebno pozornost pravilnemu ločevanju odpadkov. O razmerah v Vitanju je Kosova poročala na zadnji seji občinskega sveta.	BJ
IZ NAŠIH KRAJEV
9
ROGAŠKA SLATINA - Razširitev dežurne službe ni mogoča
Ce bi že našli denar, zdravnikov zagotovo ne bi
Razširitev dežurne službe nujne medicinske pomoči bi bila dober korak v smeri zagotavljanja še boljše zdravstvene oskrbe na primarni ravni. Vsaj tako so prepričani nekateri občani in tudi občinski svetniki. A direktorica ZD Šmarje pri Jelšah, kamor sodi tudi zdravstvena postaja Rogaška Slatina, jim je ob predstavitvi zadnjega poročila nalila čistega vina. »Glede na spreminjajočo zakonodajo in razmere v zdravstvu to nikakor ni izvedljivo niti racionalno,« pravi Vesna Žerak.
SAŠKA T. OCVIRK
Ponoči, ob koncih tedna in ob praznikih je dežurna služba nujne medicinske pomoči organizirana v centralni enoti ZD v Šmarju pri Jelšah. Statistično gledano nujno reševalno vozilo posreduje trikrat dnevno, zdravnik mora na teren dvakrat. In to za celotno območje šestih občin s 34 tisoč prebivalci. »Zato ni smiselno, da bi imela vsaka zdravstvena postaja - Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogatec in Rogaška Slatina - organizirano svojo dežurno službo. Zakonodaja se spreminja tudi v to smer, da družinski zdravnik v času, ko je v ambulanti, ne more biti hkrati tudi urgentni zdravnik. Zakon ne dopušča več, da bi v delovnem času ambulante zaradi nujnega primera na terenu za nekaj ur zaprl vrata, zato se tudi pri organizaciji urgentne službe pojavljajo novi 4 izzivi,« je pojasnila direktorica šmarskega zdravstvenega doma Vesna Žerak.
Za preživetje
najpomembnejša hitrost
Po novem bodo s klicem na 112 v nujnih zdravstvenih primerih najprej aktivirane ekipe prvih posredovalcev, za njimi nujno reševalno vozilo in šele nato v izjemnih primerih zdravniki. »Reševalno vozilo je opremljeno z vsemi pripomočki za reševanje življenja, ekipo pa sestavljata diplomirani zdravstvenik in tehnik zdravstvene nege oziroma reševalec nacionalne poklicne kvalifikacije. Lahko rečem, da je ekipa v takšnih primerih usposobljena skoraj tako kot zdravnik, le da ima manjša pooblastila,« je pojasnila Žerakova. Ocene, koliko bi stala dodatna dežurna ekipa v Rogaški Slatini, so se na občinskem svetu gibale med 200 tisoč in 360 tisoč evri. A četudi bi občina, ki že zdaj v veliki meri zagotavlja neka-
Podčetrtek v pričakovanju stalnega pediatra
Sredi maja naj bi v zdravstveni postaji Podčetrtek zaživela pediatrična ambulanta. V novourejenih prostorih imajo trenutno uradno dodeljen program za dvakrat tedensko. Na štirikrat tedensko so ga razširili z dodatnim delom pediatrov iz ostalih ambulant. Od 15. maja naj bi bila ambulanta polno odprta. Stalni pediater v občini bo pravzaprav izjemen dosežek, saj so tovrstni specialisti, na podeželju še posebej, trenutno še bolj iskani kot družinski zdravniki.
»Za razširitev dežurne službe NMP nimamo dovolj niti avtomobilov niti reševalcev, kaj šele zdravnikov. Mislim, da je denar v tem kontekstu še najmanjši problem,« pravi direktorica Žerakova.
tere nadstandardne programe, našla dodaten denar, bi bilo z zdravniki bistveno težje. »V našem zavodu imamo deset družinskih ambulant, na srečo vse zasedene z lastnimi kadri. Zavedati se moramo, da so trenutno samo štirje zdravniki mlajši od 55 let. To pomeni, da lahko dežurno službo organiziramo samo zato, ker se vanjo še vedno vključujejo tudi tisti, ki jim tega po zakonu že nekaj časa ne bi bilo treba.« V naslednjih letih
se bo generacija zdravnikov se bo generacija zdravnikov
4l
že zdaj izpolnjujejo
na Kozjanskem in v Obsotelju skoraj v celoti zamenjala, saj mnogi
pogoje za upokojitev. »Trenutno je stanje stabilno. Imamo štiri specializante in upamo .„'V;. na še nekaj novih,« pravi Že-rakova. Sicer pa bi glede na standarde v celotni državi v prihodnjih letih potrebova-Ш li kar 70 odstotkov dodatnih družinskih zdravnikov. A to je težava, ki že bistveno presega želje občinskih svetnikov.
Foto: GrupA
Nujna medicinska pomoč po novem
Nujna medicinska pomoč in dežurna služba v Zgornji Savinjski dolini sta po novem organizirani drugače. Zgor-njesavinjski zdravstveni dom, ki ima sedež v Nazarjah, ima težave zaradi pomanjkanja zdravnikov. Nova organiziranost nujne medicinske pomoči velja od 1. maja.
V Mozirju je tako po novem organizirana dežurna služba le ob koncih tedna in praznikih od 7. do 19. ure. Med tednom so bolnim po 20. uri na voljo dežurna služba v Velenju in Žalcu, Urgentni center Celje in za otroke urgentni pediatrični center v Celju. »V sodelovanju s plačnikom ministrstvom za zdravje ter po sprejetih sklepih sveta zavoda in sveta ustanoviteljic je to samo začasna rešitev,« je povedala direktorica zgornjesa-vinjskega zdravstvenega zavoda Darja Es.
Problem Zgornje Savinjske doline je velika oddaljenost od Velenja in Celja. Najbolj oddaljeno občinsko središče Solčavo namreč loči od Velenja 50 kilometrov ter od Celja 67 kilometrov.
Program dežuranja je tako prenesen na Zdravstveni dom Velenje, ki lahko pomaga Zgornji Savinjski dolini - glede na število zdravnikov, ki jih zaposluje - le delno. V Zgornji Savinjski dolini ostaja nujno reševalno vozilo z ekipo, ki je v Mozirju. Ta prva odhaja tja, kjer je njena pomoč nujna. »Ima povezavo z urgentnim zdravnikom Zdravstvenega doma Velenje. Po protokolu so določene stične točke, saj velja, da se zdravnik z vozilom urgentnega zdravnika odpelje v Zgornjo Savinjsko dolino,« je še povedala direktorica. V zgornjem delu Zgornje Savinjske doline pomaga Zdravstveni dom Kamnik.
Direktorica dodaja, da so takšne rešitve v skladu z zakonodajo. V dolini je bilo doslej ob delavnikih zagotovljeno nočno dežurstvo (od 20. ure do 7. ure) ter ob koncih tedna in praznikih 24-urno dežuranje.	BJ
Dela se bodo »zavlekla«
шштш*
Vesna Žerak: »Za uspešno delovanje javnega zavoda in vseh njegovih šestih enot je ključno dobro sodelovanje z vsemi občinami. To želim res pohvaliti in posebej izpostaviti.«
Za naslednje mesece Dars načrtuje kar nekaj del na štajerskem avtocestnem odseku. Na območju Vranskega sta predvideni preureditev ploščadi po odstranitvi cestninske postaje in obnova vozišča. Na Tepanjah prav tako. Na Vranskem dela že izvajajo in bodo trajala do konca julija, na Tepanjah bodo trajala od 1. junija do sredine julija.
Po odstranitvi čelne cestninske postaje Vransko bodo preuredili to območje in izvedli načrtovano trimesečno obnovo odseka med Vranskim in Šentrupertom. Tam bodo obnovili štiri kilometre avtoceste, in sicer na obeh smernih voziščih - proti Celju in proti Ljubljani. Pogodba z izvajalcem je bila sklenjena sredi novembra lani. Vozišče bo obnavljal Pomgrad, pogodbena vrednost znaša več kot devet milijonov evrov. Med deli bodo izvajalci del prometni režim na avtocesti nekoliko spremenili, zato je mogoče pričakovati kar nekaj zastojev tudi v poletnih mesecih. Dela bodo v celoti končana predvidoma konec julija letos.
Potem ko je pred kratkim postal pravnomočen postopek oddaje javnega naročila, bo zdaj urejena sklenitev pogodbe z izbranim izvajalcem. Odstranjevanje cestninskih postaj je bilo načrtovano že lani, vendar je Državna revizijska komisija ugodila zahtevku za revizijo in Darsovo odločitev o oddaji javnega naročila razveljavila. Ta dela pomenijo odstranitev čelnih cestninskih postaj Vransko, Tepanje in Slovenske Konjice, vključno s celovito obnovo vozišča.	SŠol
V Lokah nov turistični kamp
MOZIRJE - Pred nekaj dnevi je odprl vrata nov turistični kamp, ki je na območju Gozdne šole. To nekoč zelo obiskano območje, kjer so bili različni športni tabori, je zadnje obdobje večinoma samevalo. V Gozdni šoli, ki je v lasti Športne unije Slovenije, je odprlo nov turistični kamp podjetje Natura Avantura iz Petrovč.
Na nekdanjih športnih taborih so bili udeleženci iz različnih krajev Slovenije in z ljubljanske športne fakultete. Gozdna šola Mozirje ima korenine v obdobju pred drugo svetovno vojno, ko je prav tako služila športni dejavnosti mladih. Obiskovalci so bivali v lesnih hišicah in šotorih, ki so blizu reke Savinje.
»Ponovno odprtje Gozdne šole je za našo občino velikega pomena,« ocenjuje mozir-ski župan Ivo Suhoveršnik. »Vsa leta od leta 2002, odkar sem župan, smo si prizadevali, da bi postala Gozdna šola občinska last. Športne unije žal vsa ta leta nismo uspeli nagovoriti, da bi dala svojo lastnino vsaj v najem,« je še povedal župan. »Ta lokacija je bila vsekakor potrebna večje pozornosti,« je po odprtju novega kampa zadovoljen prvi mož občine.
Športna unija Slovenije in najemnik podjetje Natura Avantura sta v kamp vložila 110 tisoč evrov. Na slovenskem trgu bo podjetje kamp -ki je namenjen tudi različnim skupinam, kot so taborniki in skavti - še vedno tržilo z imenom Gozdna šola. Za bivanje
gostov so na voljo dve manjši koči ter pet hišk, vse v leseni izvedbi, na voljo je tudi skupna jedilnica. Podjetje prav tako oddaja opremljene šotore in mesta za šotorjenje tistih, ki šotore pripeljejo s sabo. Od športnih naprav je zaenkrat na voljo igrišče za košarko in mali nogomet, ki je na asfaltni podlagi, ter možnost odbojke na travi.
Nov turistični kamp Forest Camping je oddaljen od središča Mozirja približno kilometer. Nahaja se v Lokah, in sicer v širši okolici Mozirske-ga gaja. Podjetje Natura Avantura ima v Zgornji Savinjski dolini še en turistični kamp, prav tako ob Savinji. Tega je odprlo pred šestimi leti v Primožu, kilometer od Ljubnega ob Savinji.
BJ

Ш
«h
Ж*3

Gozdna šola v Mozirju, po i
i Forest I
10	KULTURA	Št. 18, 3. maj 2019
Niz prireditev bo opozoril na obletnico smrti Franja Malgaja
je izbrala
Leto mladeniča, ki ga zgodovina
V občini Šentjur obeležujejo Malgajevo leto. Mineva namreč sto let od smrti tega borca za severno mejo. Na začetek Malgajevega leta bo opozorila osrednja akademija, različni dogodki se bodo vrstili vse do konca novembra.
V Občini Šentjur se bodo z nizom prireditev poklonili 100. obletnici smrti Franja Malgaja.
TINA STRMČNIK
Franjo Malgaj je bil prvi slovenski častnik, ki je jeseni 1918 z vojsko prostovoljno prišel na Koroško, da bi koroške Slovence priključil k matični domovini. Zasluga Malgaja je, da je Mežiška dolina, ki danes šteje skoraj 26 tisoč prebivalcev, ob koncu prve svetovne vojne oziroma po Pariški mirovni konferenci ostala slovenska, je pojasnila direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset. In dodala, da so bili borci za severno mejo prva slovenska vojska, ki je branila ozemeljske interese slovenskega naroda in sodelovala pod po-
Direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset
veljstvom generala Rudolfa Maistra.
Uvod v Malgajevo leto bo slavnostna akademija, ki bo v Ipavčevem kulturnem centru 5. maja, na predvečer Malgajeve smrti. Na prireditvi, ki nosi naslov Koroški dan, bodo sodelovali koroški Slovenci, ki bodo predstavili utrip na Koroškem danes. Slavnostni govornik bo dr. Feliks J. Bister, ki je bil rojen v Celovcu, zdaj živi na Dunaju. Je avtor več študij, med drugim je raziskoval zapuščino prvega državnozborskega poslanca na Dunaju Antona Korošca,
Vodja oddelka za družbene dejavnosti v Občini Šentjur Judita Methans Šarlah
posvečal se je tudi koroški slovenski poeziji po letu 1960. Na akademiji bosta nastopila mešani in mladinski pevski zbor Danica, ki delujeta v okviru Slovenskega prosvetnega društva iz Šentprimoža. Obiskovalci večera bodo lahko prisluhnili tudi verzom različnih koroških literarnih ustvarjalcev po letu 1960.
Usodna številka
šest
Del programa ob Malgaje-vem letu pripravlja delovna skupina pod okriljem občine. Slednja ima med drugim v rokah organizacijske niti za komemoracijo na dan njegove smrti, 6. maja. Takrat bodo na njegov grob v Šentjurju položili venec, pro-
gram ob komemoraciji bodo pripravili učenci Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur in predstavniki istoimenskega domoljubnega društva. Vodja oddelka za družbene dejavnosti v Občini Šentjur Judita Methans Šarlah je poudarila, da je bila številka šest usodna za Malgaja. »6. novembra 1918 se je z vojaki z vlakom odpravil na Koroško, 6. maja 1919 je umrl. Za našo domovino se je boril natančno šest mesecev.« Na to bo opomnila tudi razstava, ki jo bodo v sodelovanju občine in Muzeja novejše zgodovine Celje 6. maja zvečer odprli v Galeriji Zgornji trg.
Nekaj dni kasneje bodo v prostorih občine predstavili strip o Malgaju, ki sta
ga pred časom zasnovala Gašper Krajnc in Marijan Pušavec. 11. maja bo med-generacijski pohod po poti Franja Malgaja, ki bo zbrane vodil od njegove rojstne hiše do Zgornjega trga in nato do njegovega spomenika na Mestnem trgu. Julija bo o njem filatelistična razstava, ki bo popestrila ograjo Športnega parka Šentjur.
Kako človek postane narodni junak?
Malgaj bo tudi rdeča nit prireditev na predvečer praznika Občine Šentjur, 23. septembra. Gre za dogodek z naslovom Mladenič, ki ga je izbrala zgodovina, na katerem bosta med drugim sodelovala ddr. Igor Grdina in
dr. Tone Kregar. Odgovoriti bosta skušala na vprašanje, zakaj je Malgaj junak slovenskega naroda. Večer bo popestril Andrej Toplišek trio. Člani zasedbe prihajajo s Celjskega, dva - Janez Kre-vel in Matjaž Skaza - študirata v Celovcu. »Sestav je v Avstriji deležen dobrih odzivov, v Šentjurju je manj znan. Zato bo to priložnost, da bi zaznali, kaj Slovenci dajemo sosednji državi,« je povedala Tatjana Oset.
Knjižnica Šentjur bo Koroško predstavljala tudi najmlajšim. Tako bodo otroci na urah pravljic prisluhnili koroškim ljudskim pravljicam. Tudi gostje literarnih večerov bodo povezani s Koroško. Za jesen v tej ustanovi načrtujejo razstavo del mladih koroških likovnikov.
Še pohod in
razstava likovnih
del
Ljudska univerza Šentjur bo oktobra organizirala medgeneracijski pohod po poteh, kjer se je na Koroškem boril Malgaj, slednjemu bo 19. oktobra posvečen tudi koncert domoljubnih pesmi, ki ga bodo v Ipavče-vem kulturnem centru izvedli šentjurski in koroški zbori. Konec oktobra bodo v Galeriji Zgornji trg odprli likovno in kiparsko razstavo o Malgaju, predstavljena bodo dela, ki bodo septembra nastala na koloniji Ipavče-va paleta. Konec novembra bodo v Šentjurju obeležili še 110 let šolske zgradbe Osnovne šole Franja Malgaja, 250 let osnovnega šolstva v Šentjurju in 150 let uvedbe enotne osnovne šole - osemletke v naši državi.
Nevidno življenje odpadkov
Pred Muzejem novejše zgodovine Celje je postavljena eksperimentalna razstava Nevidno življenje odpadkov. Z razstavo želi muzej opozoriti na prikrito plat industrije odpadkov in na obnašanje ljudi, kadar govorimo o samih odpadkih.
Številni materiali in stvari, ki jih pred nekaj desetletji sploh še nismo poznali, danes niso le v vsakodnevni uporabi, ampak jih zelo kmalu po nastanku tudi zavržemo. Odpadki so svetovni problem, a miselnost in način življenja se spreminjata (pre)počasi.
Eksperimentalna razstava pred muzejem je postavljena kot ekološki otok, kamor lahko odložite odpadke v zabojnike in ob tem preberete različno vsebino, ki vas bo spodbujala k razmisleku o našem vedenju in vsakdanjih praksah na tem področju. Prav tako lahko na posebni Facebook strani spremljate navade Celjanov o samih odpadkih.
BGO, foto: SHERPA
Postavljena sta še dva doprsna kipa
Razstava bo na ogled do konca avgusta.
Prejšnji mesec je bilo slovesno odkritje še dveh doprsnih kipov pionirjev osvajanja vesolja. Ob tem odkritju so v kraju pripravili konferenco z naslovom Visoke tehnologije v službi družbe in okroglo mizo »Don't panic« o možnostih ter tveganjih visoke tehnologije.
Ruska federacija je Vita-njčanom lani podarila prva dva kipa, ki sta posvečena Slovencu Hermanu Potočniku Noordungu in raketnemu konstruktorju Konstantinu Ciolkowskemu, Rusu poljskega rodu. Tema kipoma sta prejšnji mesec sledili odkritji kipov Nemca Hermanna Obertha in Rusa Sergeja Ko-roljova. Oberth je bil pripadnik nemške manjšine v Romuniji, ki je bil med prvimi raketnimi inženirji, Koroljov je postal med sovjetsko-ame-riško vesoljsko tekmo glavni sovjetski raketni inženir.
Dogodka v Vitanju so se udeležili različni predstavniki naše države in Ruske federa-
V Vitanju, kjer je stavba vesoljskega centra, so postavljeni že štirje doprsni kipi pionirjev osvajanja vesolja.
cije. Kot je med nagovorom povedal državni sekretar gospodarskega ministrstva Franc Vesel, nudi vesoljska tehnologija odgovore na različna vprašanja, kot so na primer podnebne spremembe, obenem pa predstavlja možnost za slovensko gospodarstvo. Med mednarodno konferenco so nekatera visokotehnološka podjetja predstavila različne nove možnosti na področjih
zdravstva, elektroenergetike in javne varnosti.
Med dogodkom je bil prav tako podpisan memorandum o sodelovanju med vitanjskim Centrom Noordung in Spominskim območjem pilota kozmonavta Sovjetske zveze Andrijana Grigorjeviča Nikolajeva. Predvideno je njuno večje sodelovanje v različnih projektih.
BJ
Št. 18, 3. maj 2019	KULTURA	11
Igor Grdina se je z obširno knjigo poklonil slovenskemu velikanu
veliko
Kdor ne bere Cankarja, zamuja
Eden osrednjih slovenskih intelektualcev ddr. Igor Grdina je v prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje predstavil svojo zadnjo knjigo, ki govori o eni najbolj kompleksnih oseb slovenske literarne scene, o Ivanu Cankarju. »Velikokrat so me spraševali, kaj je v knjigi novega. Odgovoril sem jim, da upam, da nič, vsaj s stališča Ivana Cankarja, kajti kot zgodovinar si ne smem izmišljati,« je Grdina v večernem uvodu predstavil intenzivno in obširno knjigo o slovenskem mitskem pisateljskem velikanu. A dejansko njegova knjiga ponuja veliko novih in dragocenih spoznanj o značaju nemirnega duha.
KM
nsSü
Igor Grdina je povedal, da je bil Ivan Cankar v kontekstu svojega časa zelo poseben pisatelj. »Ali je bil znan ali neznan, je za kakovost pisateljevih del povsem vseeno, tisti, ki ga bere, pridobi, tisti, ki ne bere, veliko zamudi.«
BARBARA GRADIČ OSET
Delo Ivan Cankar: Portret genija je nastalo po naročilu založbe Beletrina in v sedmih poglavjih tematizira različne plati Cankarjevega delovanja ter življenjske situacije. Pisatelja predstavlja kot zelo kompleksno osebnost, ki je imela kompleksno misel in še toliko kompleksnejše ustvarjanje. »Vsak njegov roman je kot ruska babuška ali kot čebula. Lupiš plast za plastjo in
z vsako novo plastjo se bolj solziš. Ivan Cankar ni moj najljubši pisatelj, a je pisatelj, ki da misliti. Po branju njegovih del človek postane drugačen in to je odlika le velikih pisateljev,« je bila le ena od številnih Grdinovih misli.
Cankar ni od nikogar
Znan slovenski raziskovalec se zaveda, da je njegova knjiga
»prava pošast« oziroma zahtevno branje, a njegovo delo je »hommage« Ivanu Cankarju, ki ni nobenega stavka napisal brez globljega pomisleka. »Če pogledate začetek romana Martin Kačur, so v njem kra-
sne besede, ki se glasijo: >Kraj je lep; da bi le ljudi ne bilo!< To pove marsikaj o času konec 19. stoletja, ko so najbolj zapiti ljudje postali narodni učitelji.«
S knjigo je želel tudi poudariti, da Cankar ni od niko-
gar, da si ga nobena politika ali ideologija ne moreta do konca prilastiti. »Cankar se je prišteval k socialdemokratom, a je bil tudi kristjan. On je krščanstvo odkril na novo.«
Cankar je bil dober človek
»Nikakor ne smemo pozabiti, da je bil Ivan Cankar dober človek. Pogosto so literarni zgodovinarji proučevali, kako je bil, kljub temu da je zaslužil za dve profesorski plači, številnim dolžan denar. A marsikdo je bil deležen njegove dobrote in o tem se ni veliko pisalo. Ko bi morali njegovi gospodinji na Dunaju amputirati roko, jo denarno poskrbel, da tega ni bilo treba narediti. Poleg tega je vzdrževal tudi njeno družino.«
Oseba, za katero se je kadilo
Igor Grdina Cankarja v knjigi večkrat opiše z besednima zvezama vitez peresa in knez slovenske besede. Poleg tega je bil po njegovem mnenju tudi pisatelj, ki je dvigal prah oziroma imel v tedanjem času močan odmev. V današnjih časih takšnih pisateljev ni več. »Lahko se je družil z ljudmi različnih družbenopolitičnih nazorov, a nikoli ni izgubil ostrine.«
Foto: GrupA
O Vodovnikovem življenju


Z razstave akvarelov Blanke Božič v Galeriji Štekl
Razpeta jadra Blanke Božič
V Galeriji Štekl v Gornjem Gradu je od konca aprila na ogled razstava del Blanke Božič. Likovna ustvarjalka predstavlja svoje akvarele. Božičeva je najbolj znana kot kiparka, prav tako slika v akrilu. Umetnica iz Letuša je lani prejela za svojo skulp-turo Razpnimo jadra najvišje slovensko priznanje za ljubiteljske likovnike, to je zlato paleto.
Poleg tega bo njeno delo letos avgusta razstavljeno na mednarodnem festivalu akvarela v Švici, in sicer v Zurichu. Na festivalu sodelujejo akvare-listi iz 62 držav, iz Slovenije bo edino akvarel Božičeve. Letos prav tako sodeluje na mednarodnih festivalih akvarelov v Albaniji in Indiji. »Pri akvarelu so mi najljubše njegova nežnost, zračnost in toplina. Istočasno te navdihuje, v njem iščeš tiste likovne prvine, ki jih moraš upoštevati tudi pri oljni in akril tehniki,« je povedala uspešna likovnica. Akvarel je zanjo nasploh izziv. Za akvarel
poudarja, da je to slika hipnega slikarstva, saj mora imeti slikar pred njenim nastankom v glavi že celovito sliko. Pri enkratnih potezah akvarela popravki seveda niso mogoči. »Če ti uspe pravočasno zajeziti vodo in pravočasno dodati pigment, si zmagal,« pravi o umetnosti akvarela.
Božičeva je zelo znana tudi po ustvarjanju v glini in po slikanju v akrilu. »Glina je pravzaprav prvotna ljubezen mojega likovnega ustvarjanja, z njo sem začela,« je povedala o svojih likovnih začetkih. V kiparstvu dosega umetnica iz Letuša svoje največje likovne rezultate. Prejela je že tako bronasto kot zlato paleto, ki jo podeljuje zveza likovnih društev v okviru projekta Zlata paleta. Ustvarjalka pravi, da je zanjo stik z glino kot poezija. V skulpturi Razpni-mo jadra, vredni zlate palete, je upodobila zgodbo svojega življenja. Malo preden je želela oblikovano skulpturo dati v peč, ji je padla iz rok in se
zdrobila na koščke. »Moj značaj, ki se izraža v tej skulpturi, narekuje, da je treba koščke sestaviti, dvigniti glavo in pot nadaljevati. Ne da bi se ozirala,« je povedala prejemnica zlate palete. In je koščke sestavila ter na koncu prejela najvišje priznanje. Pri akrilu se najraje loti sodobnega slikarstva. »Ves gnev, vso nakopičeno slabo voljo, preprosto izrazim v barvah,« je odkrita umetnica.
Za svoja dela je prejela že veliko priznanj. »Ta pomenijo potrditev, da sem na dobri poti. To je, da delam dobro, da vidim, kar je treba videti,« pravi Božičeva, ki poudarja velik pomen učenja, izpopolnjevanja.
BJ
Dela Blanke Božič so bila razstavljena na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in na tujem. V tujini je razstavljala v Vancouvru, Vatikanu, na Dunaju in v Trstu.
Na Frankolovem je od prejšnjega tedna na ogled razstava z naslovom Jurij Vodovnik, podobe iz njegovega življenja. Vodovnik je bil bukovnik, ljudski pesnik, pevec in igralec, ki je deloval na Pohorju in v njegovi okolici. Bil je Prešernov sodobnik. Rodil se je na Skomarju na Pohorju, kjer je tudi umrl.
Vodovnikov mentor je bil Anton Martin Slomšek, ki je kot kaplan deloval v Novi Cerkvi pri Vojniku. Slomšek je imel namreč tam tudi nedeljsko šolo tako imenovanega kovanja rim, pisanja pesmi. Pohorski bukovnik navdihuje ljudi tudi po dvesto letih, odkar je živel. Poseben ciklus mu je posvetil slikar Jože Žlaus iz Globoč pri Vojniku. Žlausova dela je mogoče videti na razstavi, ki je odprta v Gostišču Turist na Frankolovem. Razstava del o Vodovniku, ki je na ogled na Frankolovem, bo stalna. Vodovnik je bil namreč tesno povezan tudi s tem krajem.
Na razstavi je štirinajst pastelnih risb večjega formata, na katerih je predstavljen Vodovnik v različnih vlogah. Nastale so ob lanski 160-letnici smrti izjemnega človeka, ki je bil med drugim še ljudski živinozdravnik, ze-liščar, cerkovnik, romarski vodja ...
BJ
Jurij Vodovnik med »kovanjem rim«
Nastopili so v Italiji
Mali godalni orkester Glasbene šole Celje je minule dni gostoval v Italiji. V Cremono, zibelko glasbene kulture naših sosedov, ga je povabilo italijansko združenje Esta, ki povezuje učitelje godal.
Združenje deluje v različnih evropskih državah, tudi v Sloveniji. Tokratna mednarodna konferenca je bila povod za nastop mladih godalcev, ki so prvič šli na tako gostovanje in bili poleg Glasbenega ateljeja Tartini edini slovenski predstavniki. Mladi godalci so se predstavili na samostojnem koncertu, imenovanem Pozdrav Italiji, ter se naslednji dan pridružili množici mladih z vsega sveta, ki so pod imenom 1001 struna sveta skupaj zaigrali pod vodstvom svetovno znanega violinista in pedagoga Alekseja Igudesmana. Da je bil to poseben in nepozaben dogodek za 55 članov orkestra, pravi dirigentka Petra Arlati Kovačič: »Zapomnili si ga bodo tudi po darilu Este, obisku Stradivarijevega muzeja.« Pred odhodom je orkester repertoar gostovanja predstavil tudi domačemu občinstvu v Celjskem domu.
TC
12
NASA TEMA
novi tednik
St. 18, 3. maj 2019
Ranljivost žrtev prinaša
stori
cem največji dobiček
Novačenje ljudi, organiziran prevoz v ciljne države, preprečevanje svobode, manipulacije, čustvena zloraba žrtev. To so ključne točke na stopnicah, ki vodijo v brezno trgovine z ljudmi.
Besede Polone Kovač iz društva Ključ - centra za boj proti trgovini z ljudmi, kjer vodi projekt preventive in sodeluje v programih, ki nudijo pomoč žrtvam, so dovolj zgovorne in skrb vzbujajoče: »V Sloveniji je največ izkoriščanja žrtev za prostitucije. V naši državi je tudi precej prisilnih porok, predvsem v ljubljanski in mariborski regiji. Mnogi prisilne poroke opravičujejo s tradicijo in kulturo, a za tem se skriva zloraba žensk, predvsem mladih deklet. V Sloveniji se dogaja še izkoriščanje ljudi za homoseksualno prostitucijo, predvsem ranljivih mladostnikov in prosilcev za mednarodno zaščito. Trgovina z organi, s tkivi in krvjo pri nas še ni toliko zaznana. Pri tem je dokaj pogosto pri nas beračenje, v katerem se prav tako skriva trgovina z ljudmi. Sistem še vedno tudi ne zazna, da sta obliki trgovine z ljudmi tudi prisilno delo in izkoriščanje delavcev.«
Kupil jo je kot na
tržnici
Včasih je veljalo, da so organizatorji trgovine z ljudmi nasilni, zdaj se je to spremenilo. Vsaj pri izkoriščanju prostitucije. Ne gre za grobe fizične zlorabe žrtev, kot se še vedno pojavljajo v vzhodnih državah sveta, ampak za manipulacijo in ustvarjanje čustvene odvisnosti. Huje je pri prisilnem beračenju, ker beračem vodje kriminalnih združb pregledajo tudi vse telesne odprtine, da ne bi kje skrivali priberače-nega denarja. Znesek morajo namreč izročiti vodji združbe.
Motiv za trgovino z ljudmi je vedno le denar. »Le pri prisilnih porokah gre predvsem za pridobivanje neke vrste služabnice. O denarju se pri takšnih porokah govori le v delu, ko nekdo nekomu žensko proda,
sicer gre za služabništvo. Imeli smo primer dveh žensk. Eno so kupili v Makedoniji in jo pripeljali v Slovenijo, druga je bila slovenska državljanka, ki so jo prodali v Italijo. Ko smo jima pomagali, smo izvedeli, da je bil dedek ene od njiju glavni organizator obeh nakupov. Eno
dekle je dejalo, da se je počutilo, kot da so jo kupili na tržnici ...« dodaja Kovačeva.
Pediatrinja na drogu
Na drugi strani trgovina z ljudmi živi zaradi revščine. »A ne samo zaradi nje. Ampak tudi
zaradi tistih, ki so ljudi pripravljeni izkoriščati in uporabljati njihove usluge Drugače rečeno: če ne bi bilo povpraševanja po prostituciji, tudi prisilne
prostitucije ne bi bilo,« je jasna Kovačeva. A treba je razumeti tudi žrtve, omenja sogovornica. Ljudje, ki so dolgotrajno brezposelni, ki izhajajo iz držav, kjer so vojne, naravne katastrofe, ki so v slabi finančni situaciji, vidijo v obljubah o delu v drugi državi priložnost. »V Slovenijo je na primer prišla ženska iz Ukrajine, saj so ji tisti, ki so jo novačili, obljubili, da bo plesala v lokalu. Ker v Ukrajini ni našla službe, je v tem videla priložnost. Je visoko izobražena. Pediatrinja,« omenja Kovačeva.
Kako sklenjen je žrtvin krog, kaže naslednje. Med žrtvami je veliko takšnih oseb, ki so bile že v otroštvu ali mladosti žrtve nasilja, zlorab ali uživanja drog. Družba v profilu storilca, organizatorja trgovine z ljudmi, pogosto »vidi« moškega. To je le mit. Med obsojenimi zaradi izkoriščanja prostitucije je v Sloveniji 40 odstotkov žensk.
»Šef je dober. Skuhal
nam je kosilo.«
Ko je treba v tujini poiskati dekleta, ki jih bodo v naši državi uporabili za prostitucijo, se v tujino odpravi eden od plačanih članov organizirane mreže. V tujini poišče žrtev, ki ve, da ima v njeni državi mafija dobro razvejane lovke tudi v policiji. Ve, da obstaja podkupovanje uradnikov. Rešitev vidi v drugi državi. Ko pride v Slovenijo, se ulovi v podobno mrežo. Tisti, ki jo je novačil, ji da jasno vedeti, da je pri nas enako, da so policisti podkupljeni. Žrtev ne ve, da to ni res, a zaradi izkušenj v svoji državi temu verjame. Ne zaupa nikomur, trpi in ne poišče pomoči. To je razvidno iz različnih preiskav izkoriščanja prostitucije pri nas, saj žrtve v preiskavi tudi opravičujejo svojega zvodnika: » ... dober je, skrbi za nas, skuhal nam je celo kosilo...« Zgodbe žrtev
tem, kako jih ujamejo v mrežo trgovine z ljudmi, so različne. Znani so tako imenovani »lover boyji«, ki so plačani, da zapeljujejo mlada dekleta, še posebej v Sloveniji. Torej žrtve niso tujke, ampak mlade Slovenke. Moški na različne načine čustveno zapeljuje dekleta, pridobi celo posnetke spolnih odnosov, nato sledi izsiljevanje: »Če ne boš storila tega in tega, bom posnetke objavil.« Dekleta krivdo prevzamejo nase, nikomur ne povedo, da jih nekdo izsiljuje, in pristanejo v prostituciji. To so dekleta, stara komaj 16 ali 17 let, ki izhajajo iz normalnih in dobro finančno urejenih slovenskih družin.
Zadrogirani sta se
zbudili v Nemčiji
»Za storilce je bistvo, da so žrtve ranljive. Prav mladost je ponavadi povezana s tem. Slovenski dekleti sta na zabavi spoznali mladeniče, se zapletli v pogovor in sprejeli predlog, da gredo s kombijem na vožnjo po mestu. Čez nekaj ur sta se zadrogirani zbudili v Nemčiji, se nekako rešili in klicali v Slovenijo, da so jih svojci našli. Tik pred prodajo,« pravi Kovačeva.
Ranljivi so tudi delavci, ki pridejo na delo v Slovenijo, ki se zatem ne izkaže kot druga Švica. »Gre za tisoče delavcev z Balkana. Ne govorijo slovenskega jezika, vedo, da je doma še slabše, pri čemer morajo preživeti družino in otroke. Zato vztrajajo. Ženske so največkrat zavedene, da bodo v Sloveniji varuške, natakarice, frizerke. V Ukrajini nasedajo oglasom za delo v tujini, ki naj bi bilo plačano tri tisoč evrov. Zanje ta znesek predstavlja rešitev težke finančne situacije. Nato ženska pripotuje v ciljno državo in se mora slačiti v lokalu, za kar dobi dvesto evrov. S tem zneskom ne more plačati dolga organizatorju, ki ji pove, da je za ureditev dokumentov moral plačati visoke zneske, doma je morda zadolžena ... >Glej, če boš sprejemala stranke, boš za eno stranko zaslužila toliko in toliko evrov,< je odgovor. In ženska pade globlje. To je huda manipulacija z žrtvami,« opozarja Kovačeva.
Polona Kovač iz društva Ključ - centra za boj proti trgovini z ljudmi pozna zelo hude zgodbe. Toda ustrezna pomoč, ki jo društvo omogoča, žrtvam prinese nasmeh na obraz in rešitev.
Porušena samopodoba
Oseba, ki doživi katerokoli obliko zlorabe, ima hudo travmatično izkušnjo, ki pusti dolgotrajne, predvsem psihične posledice.
»Te osebe ne doživljajo resničnosti kot vsi ostali, ker so prevzele mehanizme preživetja,« razlagajo pri društvu Ključ. Včasih se zgodi, da se poistovetijo s storilcem kaznivega dejanja, ker se v obdobju dolgotrajnih zlorab čustveno navežejo nanj. Sčasoma pri njem, ker jim
drugega ne preostane, iščejo dobre lastnosti, ga poskušajo razumeti. Tako lažje preživijo.
Drug mehanizem preživetja je t. i. separacija. Žrtev storilce deli na dobre in slabe. Vidi, da nek storilec naredi nekaj dobrega, in zlorabo opravičuje s tem, da ni fizično nasilen do nje, pri čemer pozablja, da storilec manipulira in da na ta način dobi nad njo popoln nadzor. Te žrtve pogosto krivijo
sebe, mislijo, da so naredile nekaj narobe, če so storilca razjezile. Mislijo, da so one krive za vse. Vendar pri dru-
in čustev. V društvu Ključ žrtvam nudijo tudi psihološko pomoč in različne druge oblike pomoči. Za vsako žrtev, ki ji pomagajo, izdelajo tudi kratkoročni in dolgoročni osebni načrt. Opažajo,
»Prav tako je skrb vzbujajoče, da v Sloveniji še vedno ni sistema pomoči otrokom, ki so žrtve teh kaznivih dejanj. Še vedno ni zanje varne namestitve. Tu bo morala Slovenija še veliko narediti.«
Če ste se prepoznali kot žrtev trgovine z ljudmi ali če ste prepoznali, da je to kdo drug, to nemudoma sporočite na 113 (policija) ali na 080 17 22 (brezplačna številka društva Ključ, vsak delavnik med 9 in 13. uro). Vaš klic bo sprejel strokovno usposobljen svetovalec društva. Klic je lahko anonimen.
štvu Ključ jasno poudarjajo, da žrtev nikoli ni kriva, da je žrtev. Kriv in odgovoren je vedno storilec.
Pogosto se pri žrtvah pojavi slaba samopodoba. Menijo, da si česa boljšega ne zaslužijo in da če ne bi bile neumne, se jim zloraba ne bi zgodila. Posledice se pokažejo na področju vedenja
da žrtve, ki se uspejo rešiti iz verige trgovine z ljudmi, ne vedo, kaj si želijo. Tudi zato, ker jih nihče nikoli tega ni iskreno vprašal. Imajo skrhano samozavest. Ne znajo izražati jeze, ker je bilo to vedno kaznovano. V Ključu opažajo, da preden neka žrtev sploh izrazi, da se s čim ne strinja, mine leto
Društvo Ključ - center za boj proti trgovini z ljudmi je nevladna in humanitarna organizacija. Osvešča javnost in tudi največ naredi na področju preventive in preprečevanja trgovine z ljudmi. Društvo redno izvaja delavnice v šolah, na katerih mlade osvešča o pasteh, ki se jih poslužujejo trgovci z ljudmi, in o tem, kako samozaščitno ravnati. Ključ organizira ali sodeluje tudi pri pripravi različnih usposabljanj, namenjenih predvsem strokovni javnosti. Pretekli teden je bila tudi v srednji zdravstveni šoli v Celju okrogla miza z na-
slovom Prodano življenje - trgovina z ljudmi, kjer so sogovorniki mladim slušateljem podali nekaj pomembnih informacij o pojavu trgovine z ljudmi v Sloveniji in o tem, kako se lahko mladi izognejo možnostim, da sami pristanejo v tem. Dijaki so dobili tudi pomembno sporočilo, kako ravnati, če posumijo, da je kdo od njihovih prijateljev ali znancev žrtev kakšnega kaznivega dejanja. Hitra prijava in hitra pomoč sta namreč ključni pri preprečevanju kakršnegakoli kaznivega dejanja, še posebej s področja trgovine z ljudmi.
ali več. Ne razumejo, da je normalno izražena jeza tudi normalno čustvovanje in
da zaradi tega v normalnih okoliščinah ne bodo kazno-
vane.

NASA TEMA
13
Trgovina z ljudmi: za storilce je to kriminal z majhnim tveganjem in visokim dobičkom
Suženjstvo
vsem na očeh
Trgovina z ljudmi je suženjstvo sodobnega časa. Žrtvam so kršene temeljne človekove pravice. Gre za hudo kršitev posameznikove svobode in dostojanstva. In ne, Slovenija ni izjema.
SIMONA SOLINIC
Samo na Celjskem je bilo lani 17 žrtev trgovine z lju-
dmi, v celotni državi sto. A to so odkriti primeri in le vrh
ledene gore. Ne gre le za zlorabo prostitucije. Daleč od tega. Gre tudi za beračenje, ki je na Celjskem vsem na očeh, toda le redki se zavedajo, da so berači na ulicah žrtve mreže kriminalcev, ki zaslužijo na tisoče in tisoče evrov. Noben evro ne
ostane beraču, ampak gre v žep kriminalcev. Gre tudi za prisilno delo, suženjstvo. In za prisilne poroke. Tudi te se dogajajo v naši državi. Trgovina z ljudmi je eno od področij, kjer bo morala država še krepko zavihati rokave in opraviti svoje delo.
Bolj kot zapor včasih zaleže odvzem premoženja
Število žrtev v zaznanih primerih trgovine z ljudmi se v Sloveniji z leti povišuje. Lani jih je bilo sto, v preteklih letih od 30 do 60. Na Celjskem so v lanskih preiskavah odkrili 17 žrtev, med temi je bilo 6 Slovenk, ostale so bile tuje državljanke.
Medtem ko države nikakor ne zmorejo izkoreniniti teh kaznivih dejanj, trgovina z ljudmi dobiva vedno večje razsežnosti. »V zadnjih letih se v svetu pojavljajo skrajne oblike trgovine z ljudmi, kjer je motiv posameznih oblasti, da izkoriščajo ljudi za oborožene spopade. V Evropi je vedno več primerov, kjer kriminalne združbe izkoriščajo žrtve za izvrševanja kaznivih dejanj. Skupine si podredijo žrtve, ki morajo zanje opravljati tatvine, vlome in ostala kazniva dejanja,« pravi policijski inšpektor in višji kriminalist specialist Aljaž Krčmar iz Sektorja kriminalistične policije na Oddelku za organiziran kriminal pri Policijski upravi Celje.
Tvegane dejavnosti
Tudi Krčmar omenja, da je osnovni motiv organizatorjev trgovine z ljudmi denar. Pogosto nanje kriminalisti
naletijo pri preiskovanju kaznivih dejanj s področja drog, orožja in korupcije. »Nekateri imajo v tujih državah ustanovljena podjetja, ki so povezana z večjim
področja gozdarstva, tudi kmetijstva, ladjedelništva ...« dodaja Krčmar.
Kot sogovornica iz društva Ključ tudi on dodaja, da storilci niso samo moški. »Na področju izkoriščanja prostitucije so storilke pogosto ženske, ki so bile včasih žrtve. Nato novačijo svoje znanke, sorodnice ... Torej prevze-
»Žrtve trgovine z ljudmi nimajo samo posledic na duševni ravni, ampak >bežijo< v razne odvisnosti. Pogosto v droge ali alkoholizem. Kar je voda na mlin organizatorjem trgovine z ljudmi. Tako ustvarijo še močnejšo podrejenost žrtve. Hkrati gre za prekupčevanje z drogo, kjer storilci še dodatno zaslužijo,« pravi višji kriminalist specialist Aljaž Krčmar s Policijske uprave Celje.
tveganjem za trgovino z ljudmi. To so predvsem lokali z erotičnimi plesi, masažni saloni. Pri prisilnem delu so tvegane predvsem panoge, kjer delodajalci težko dobijo delavce zaradi slabo finančno ovrednotnega dela. To so
majo vloge v kriminalnih združbah, ker jim žrtve bolj zaupajo,« dodaja kriminalist.
»Pomagajte, sem žrtev prostitucije!«
Trgovina z ljudmi se je razbohotila tudi na račun
šengenskega sporazuma, čeprav je bil njegov namen drugačen. »Njegov namen je bil, da bi se članicam tega sporazuma omogočil prost pretok blaga in delovne sile. In da bi se hkrati zaprla zunanja meja in da bi se poostril nadzor,« razloži Krčmar. Toda podatki kažejo, da organizatorji trgovine ljudmi z lahkoto zaobidejo predpise, varnostna preverjanja in nadzor, saj mnogo žrtev v našo državo vstopi na popolnoma legalen način. »Storilci najdejo način, da prikrijejo resničen namen prehoda teh ljudi,« prizna Krčmar.
Za policijo preiskave trgovine z ljudmi niso lahke. »Včasih dobimo klic, da je nekega voznika na avtocesti ustavilo dekle, ki trdi, da je žrtev izkoriščanja prostitucije, in prosi za pomoč. Takrat je nujno treba oditi na kraj
SIMONA ŠOLINIC
OB ROBU
Zatiskanje oči podpira trgovino z ljudmi
Zadnji večji primer na Celjskem, v katerem so policisti razkrinkali trgovino z ljudmi, je bil lani. Osem osumljenih naj bi zaradi prostitucije izkoriščalo 13 deklet, med njimi devet Ukrajink in štiri Slovenke. Storilci so jih silili k uživanju alkohola, da so se prostituirale v opitem stanju. Policisti imajo informacije, da je spolne usluge deklet v tem primeru uporabljalo kar 700 moških. Nihče od teh, ki so zagotovo vedeli, da gre za izkoriščanje deklet, ni poklical niti policije niti društva Ključ. Nihče od njih ni bil kaznovan, ker obisk prostitutk pri nas ni kaznivo dejanje, zagotovo pa je moralno sporno, še posebej, če nekdo ve, da so dekleta izkoriščana. Je pa na primer to kaznivo v nekaterih skandinavskih državah. In prav to je pripomoglo k manjšemu številu kaznivih dejanj, ki so povezana s trgovino z ljudmi.
Na celjskih ulicah ne mine teden, da ne bi pred trgovskimi središči, v središču ali tudi pred cerkvami opazili beračev. Ljudje jim dajejo denar, tudi višje zneske. Nič od tega ne ostane beračem. Denar jim poberejo vodje kriminalnih združb.
V Celju je v zadnjih letih težava tudi pobiranje denarja pod pretvezo, da gre za humanitarno akcijo, namenjeno društvu gluhih. To ne drži. Društvo gluhih nikoli ne zbira denarja na ta način. Tudi ti goljufi so lahko žrtve kriminalnih združb, ki jim morajo izročiti zbran denar.
A ljudje denar izročajo. Toliko o osveščenosti ljudi.
Potem je tu še delovno izkoriščanje tujih delavcev za mi-zerne plače. Tujci pridejo k nam, ker mislijo, da smo »druga Švica«. Potem večina ugotovi, da je prišla - zaradi prebrisanih organizatorjev novačenja delavcev - v gnojno jamo, ki tem delavcem le dodatno uničuje življenje. Ne le njim. Tudi njihovim družinam.
Odprite oči. Na ulicah, v družbi, šolah, doma. V trgovino z ljudmi se lahko že danes ujamete vi ali vaši otroci.
Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da je v svetu 20,9 milijona žrtev prisilnega dela. Približno 18,7 milijona ljudi je prisiljenih v delo v zasebnem sektorju (22 odstotkov teh je žrtev spolnega izkoriščanja, 68 odstotkov pa delovnega izkoriščanja), 2,2 milijona ljudi je prisiljenih delati za državo (v zaporih, vojski) ali pa gre za uporniške
in zbrati vsa obvestila. Tudi o
Po ocenah Mednarodne organizacije dela žrtve prisilnega dela v zasebnem sektorju ustvarijo približno 110 milijard evrov dobička na leto.
tem, kdo je storilec in organizator prostitucije,« razlaga kriminalist. To so sicer dolgotrajne preiskave. »Tudi zaradi pridobivanja vseh odredb, dokumentacije, pogovorov. Gre za huda kazniva dejanja, kar pomeni, da lahko preiskovalci uporabimo vsa pooblastila, tajne preiskovalne metode dela in najstrožje ukrepe, ki posežejo tudi v pravice posameznika. Pomembno je sledenje finančnemu toku denarja. Tudi evro, če izhaja iz izkoriščanja prostitucije, je dovolj za začetek preiskave,« dodaja Krčmar.
Ko mu zasežejo
BMW
Največji vpliv na razrez razvejane hobotnice trgovine z ljudmi imajo sodbe storilcem. »Poudarjam, da zaporna kazen ni nikoli zelo učinkovita. Izhajam iz tega, da če nekdo s temi kaznivimi
skupine. Več kot polovica vseh žrtev je žensk in deklet, ki so največkrat prisiljene v prostitucijo in neprostovoljno služabni-štvo, medtem ko moške in dečke izrabljajo predvsem v kmetijstvu, gradbeništvu in rudarstvu. Med žrtvami je približno 5,5 milijona otrok. Največ ljudi - 11,7 milijona - je v delo prisiljenih v azijsko-pacifiški regiji.
dejanji pridobi premoženjsko korist v višini več milijonov evrov, mu enoletna ali dveletna zaporna kazen ne pomeni nič. Kot zelo uspešen kaznovalni ukrep ocenjujem predvsem stranski ukrep odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi. Pri tem ne gre le za odvzem denarja, ampak za zaplembo podjetja, vozila, nepremičnin. Tudi družinskim članom. Prvi učinek tega je odvrnitev od nadaljevanja kaznivih dejanj, drugi pa spoznanje, da se kriminal ne splača, saj storilci izgubijo ves zaslužek. Odre-žemo jih od vira dohodka. Nekemu zvodniku ni mar za zaporno kazen, bolj ga boli, ko mu zaplenimo nov BMW, s katerim se razkazuje po mestu,« pravi Krčmar.
Ze pretekli teden smo poročali, da država ne zaznava dela v izkoriščevalskih razmerah kot ene od oblik trgovine z ljudmi. »Močno dvomim, da se znotraj tega ne skriva trgovina z ljudmi. Ti delavci delajo v suženjski razmerah in so v enakem položaju in finančni odvisnosti od storilca kot dekleta, ki so žrtve v kaznivih dejanjih izkoriščanja prostitucije,« zaključuje kriminalist.
14	KRONIKA	š, ?в°3'
Pretepla starejšega moškega
Predrzneža ostala v priporu
Pretekli teden je bil v Celju na svojem domu oropan in pretepen 65-letni moški. Celjski kriminalisti so ovadili dva storilca. Gre za 34-letno žensko in njenega 40-letnega prijatelja.
SIMONA SOLINIC
Napad se je zgodil, ko je 34-letnica v stanovanjskem
bloku v Celju pozvonila pri 65-letnem znancu. Ko ji je
odprl vrata, je z njo v stanovanje nepovabljen vstopil še 40-letni Celjan. Ta je od lastnika zahteval denar. Ko mu je ta dejal, da denarja nima, ga je 40-letnik potisnil na posteljo in ga močno pretepel. Med drugim mu je zlomil ličnico, zbil zob in povzročil še več drugih poškodb. Medtem
je 34-letnica preiskala stanovanje in iz denarnice vzela manjšo vsoto gotovine ter iz omare še dva srebrnika. Storilca sta moškemu ukradla še mobilni telefon in ga hudo poškodovanega zaklenila v stanovanje. Lastnik je kasneje našel rezervni ključ in zapustil stanovanje ter pomoč
poiskal v celjski bolnišnici ter zadevo prijavil policiji. V preiskavi so žensko takoj izsledili, nato tudi 40-letnika in obema odvzeli prostost. Danes ju bodo s kazensko ovadbo zaradi ropa, hude poškodbe in protipravnega odvzema prostosti lastniku stanovanja privedli k prei-
skovalnemu sodniku. Ta bo odločil, ali bosta ostala tudi v priporu. 34-letnice policija do zdaj še ni obravnavala, 40-le-tnika so policisti v preteklosti že večkrat ovadili zaradi sumov storitev kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete ter kaznivih dejanj z elementi nasilja.
Psička izstradal do smrti
Največ klicev zaradi požarov
V celjski območni izpostavi uprave za zaščito in reševanje so lani sprejeli več kot 50 tisoč klicev na pomoč. Največ od maja do junija in oktobra. Gre za številko 112, od koder navežejo stik z vsemi operativnimi ekipami, ki so glede na potrebe in nujne situacije pristojne za posredovanje.
Največ klicev je bilo zaradi požarov in eksplozij, sledile so nesreče v prometu in ostale nezgode. Lani je bilo v primerjavi z leti prej manj klicev zaradi naravanih nesreč in onesnaženj. Med najpogostejšimi od-hodnimi klici iz centra 112 so bile povezave z zdravstvenimi ustanovami, gasilci in s policisti. Iz centra za obveščanje so zaradi različnih nujnih primerov največkrat klicali prostovoljne gasilske enote. V vseh lanskih posredovanjih, kjer so
klicatelji zaradi požarov klicali na 112, je tako sodelovalo skoraj 15 tisoč gasilcev. Center je za določena posredovanja klical tudi gorske reševalce, industrijske gasilske ekipe, potapljače in kinologe.
Statistika preteklega meseca na primer kaže, da je bilo tudi letos največ klicev zaradi požarov na stavbah, a tudi
v naravi. Sledijo prometne nesreče. Nekajkrat so center občani obvestili tudi o nesrečah pri športnih dejavnostih, požarih v prometu ter težjih delovnih nesrečah. Največ letošnjih klicev na številko 112 je bilo z območja Celja, Velenja, sledijo Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice in Laško.
Sšol, foto: SHERPA
Celjska izpostava uprave za zaščito in reševanje je aprila organizirala osrednjo regijsko prireditev ob razglasitvi rezultatov regijskega natečaja za najboljša likovna in literarna dela v šolskem letu 2018/19 na temo Naravne in druge nesreče - neurje. Na natečaju je sodelovalo 250 avtorjev z izdelki iz 6 vrtcev in 22 šol. V izboru likovnih del natečaja je bilo 225 del, v izboru za literarna dela 15. Otroci in šolarji so s svojimi izdelki prikazali vlogo enot in služb za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Nagrade so podelili 26 avtorjem za likovna dela ter 7 za literarna dela. Nagrada za najdejavnejšo šolo je bila podeljena OŠ Planina pri Sevnici, OŠ Frana Krajnca in OŠ Rečica ob Savinji, najdejavnejši otroci pa so bili iz Vrtca Žalec, enote Liboje.
Sporočilo je prevara
Aprila so se pojavile nova lažna sporočila, ki jih nekateri uporabniki prejemajo na svoje mobilne telefone. Pošiljatelj naj bi bila Pošta Slovenije. Ker gre za zelo dobro oblikovana sporočila, tudi z uradnim logom pošte, v Pošti Slovenije opozarjajo ljudi, naj ne nasedajo goljufom.
Na pošto se je obrnilo že več ljudi, ki so tovrstna sporočila prejeli. Gre za to, da lastnik mobilnega telefona dobi obvestilo o prispeli pošiljki, v kateri naj bi bil telefon Samsung Galaxy S9. Navedena je tudi številka pošiljke. Gre za lažno sporočilo, katerega namen je zapeljati posameznika, da klikne na povezavo. Na ta način ga povezava preusmeri na lažno nagradno igro. Ko jo uporabnik odigra, se odpre nova spletna stran, kjer se uporabnik z vnosom telefonske številke včlani v plačljiv SMS-klub.
Zato na pošti svetujejo povečano previdnost in uporabnikom priporočajo, naj preden klikajo na povezave v obvestilih in vnašajo v spletne obrazce svoje telefonske številke, preverijo, ali so res kaj naročili. Na spletni strani pošte je namreč možno sledenje paketom, ki jih uporabniki res
Na spletnem omrežju Facebook se je na začetku tedna razširilo sporočilo o domnevno zapuščenem pasjem mladičku, ki naj bi poginil v enem od stanovanj na Celjskem. V stanovanju naj bi bil po navedbah komentatorjev sam in brez hrane več tednov.
Na celjski policiji uradne prijave o tem dogodku niso dobili, a so kljub temu takoj po zaznani spletni objavi začeli preiskovati okoliščine primera. Po do zdaj znanih podatkih naj bi poginulega psa našel lastnik stanovanja na območju Rogatca in ne na območju Šentjurja, kot se je sprva razširilo po spletu. Lastnik stanovanja je namreč stanovanje dal pred časom v najem mlajšemu moškemu. Ker ta ni plačeval najemnine niti se mu mesec dni ni oglašal na telefon, je lastnik na silo vstopil v prostore, kjer je našel poginulega pasjega mladička. Ta je poginil v lastnih iztrebkih. Star naj bi bil štiri mesece. Policija je z lastnikom že govorila, klicala je tudi najemnika. Ta naj bi, kot so nam povedali na Policijski upravi Celje, zatrjeval, da ni lastnik psa, in zanikal, da bi sploh imel v lasti kakršnegakoli psa. Imajo pa ga njegovi starši, vendar ne gre za isto žival. Ker sta tako lastnik stanovanja kot najemnik v tujini, bodo policisti lahko opravili
Spomnimo, da smo v začetku tega leta poročali tudi o sumljivih poginih psov na območju Košnice pri Celju. Psi so umirali v hudem trpljenju, v vseh primerih pa naj bi šlo za zastrupitev. Kljub preiskavi kriminalisti do danes storilca niso izsledili.
še razgovor z njima v živo šele prihodnji teden. Pri tem so se policisti že pogovarjali z nekaterimi sosedi, ki po do zdaj zbranih obvestilih iz stanovanja nikoli niso slišali pasjega laježa ali opazili, da bi bila v prostorih žival. Vendar policisti vseh pogovorov še niso opravili. Kot dodajajo, bo več informacij znanih čez nekaj dni. Preiskujejo sum kaznivega dejanja mučenja živali.
Primer je razburil javnost na spletnem omrežju, z ogorčenjem so se zaradi dogodka odzvali tudi v Društvu Srce za bulle, kjer pravijo, da to še zdaleč ni edini primer zanemarjanja živali, saj dnevno posredujejo na terenu zaradi podobnih zgodb. Dodajajo še, da je nujno v Sloveniji zaostriti zakonodajo in storilce ustrezno kaznovati.
SŠol
naročijo. Če niso naročili ničesar in takšno sporočilo dobijo, lahko na spletni strani pošte v poseben obrazec tudi številko navedenega paketa in tako preverijo ali navedena številka pošiljke sploh obstaja. Če številke pošiljke v sistemu Pošte Slovenije ni, gre zagotovo za poskus prevare.
m
Trčila v mopedista
Če vidite takšno sporočilo na svojem telefonu, je to prevara.
V ponedeljek se je v Velenju na Partizanski cesti zgodila huda prometna nesreča. Zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo je 53-letna voznica v krožišču trčila v 71-letnega voznika kolesa s pomožnim motorjem, ki je manjšal hitrost, ko je zapuščal krožišče. Pri padcu se je mopedist hudo poškodoval. Voznica osebnega vozila in njena sopotnica v prometni nesreči nista bili poškodovani
V	misijo tudi laški policist
Slovenska policija je v Severno Makedonijo napotila že 35. skupino policistov. Do 24. maja bo šest slovenskih policistov pomagalo makedonskim kolegom pri nadziranju državne meje.
V	skupini, ki je odšla v Severno Makedonijo, je tudi policist Robert Klavs s Policijske postaje Laško. Slovenski policisti bodo policijske naloge opravljali na območju Postaje mejne policije Bogorodica in izven njega.
Skrit v vozilu prišel v Slovenijo
Na Mejnem prehodu Bistrica ob Sotli so policisti pred dnevi pri opravljanju mejnega nadzora našli ilegalnega prebežnika. Po odstranitvi tako imenovane plombe s tovornega vozila je iz njega skočil afganistanski državljan in poskušal pobegniti. Policisti so ga kmalu prijeli. Afganistanski državljan je v vozilo vstopil v Srbiji in se pritihotapil v našo državo brez vednosti voznika. Po opravljenih postopkih so Afganistanca predali hrvaškim varnostnim organom.
Ukradla denar
Policisti iščejo storilca, ki sta okradla dve trgovini na Celjskem. V Šentjurju je neznanec iz blagajne ukradel 190 evrov in v Žalcu kar 400 evrov.
Obdelov rezkalec (m/ž) (V
Iščemo ka orodij za ra; pločevine te proizvodnjo, ploskovno, o no in CNC-r pričakujemo obrazbe (obd
ali podobne s
TR
ralec kovin -na CNC-stroju *lenje)
ndidata za izdelova rez in preoblikova r naprave za serij upravljanje CNC-strc kroglo brušenje, kla Bzkanje. Od kandic IV. stopnjo tehnične elovalec kovin, rezk< meri), zaželene delo
G Ol
blagajni, usp(
HACCP. Vaši
pripravo pro
. prodajo kruh
nje izdelkov, paki
nke čevanje izdel
sko kakovosti, opi
^ nadrejenih, v
sič- šanje zalog v
prevzemnih li
' iz- 11. 5. 2019. Pe
lec slaščičarna, d vne	.
"UR
)sabljanje po progra delo bo vključev lajalne pred odprtji a in drugih pekovs ranje v embalažo, oz kov s ceno, preverja Dzarjanje proizvodnj odenje dobavnic, v sistem in izpolnjeva stov. Prijave zbiramo karna Geršak, peka] . o. o., Cesta na Ljub
ZAPOS
timu, zaposli možnostjo po čas, udeležbo ževanjih, stim ugodnosti za mu ramo do 12. 5 Ložnica pri Ža -m, informacij na kih
na- Vulkaniz
nje	Iščemo ka] e in
na	nje in vulkan
.	in uravnotož
j	pravljanje av deponiranje
'	Od kandidate
__	no triletno sr<
na in
deljs
živil in osebne higiene, usposablja-	ig
nje po programu HACCP. Prijave zbi-	to
ramo do 11. 5. 2019. Pekarna Geršak,	ve pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
/d vas pričakujemo vsa ;enj na področju rač o dobro poznavanje odročja davkov, do onodaje, računov^ r in drugih predp inc in r ;t pri pi
izpit B-kato
Nudimo za
3 mosocov
5 l i nja. Prijave
5 lot iz- Vulkanizers
Cesta na La
daj0 formacij na Lvne
,r- Pomoči (Šmarti Gradcu
Od kandi leti delovni
ljomo urejeno, zanesli
16
AKTUALNA PONUDBA
novi tednik
Št. 18, 3. maj 2019
Ђ«--IF*	; Ai
Akcijska ponudba Mesnice Fingušt,
Cesta na Ostrožno 22, Celje
Postani tudi ti burger legenda in nakupuj v mesnici Fingušt
Marinirana piščančja krila Čevapčiči s sirom Mariniran piknik vrat (ZK) Zorjen soljen ramsteak
2.98	eur/kg
3.99	eur/kg 4,48 eur/kg 3,80 eur/kg
Pri nakupu nad 25 eur vas čaka darilo.
Ponudba velja do konca maja 2019.
Žar je način življenja, je umetnost, ki jo nekateri obvladajo do potankosti, spet drugi potrebujejo še nekaj vaje. Kam sodite vi? Nič še ni izgubljeno. Vaja dela mojstra.
Ko posije toplo sonce in se trata posuši, je čas za piknike. Ni boljšega za konec tedna kot druženje z družino ali s prijatelji na terasi ali kjerkoli drugje v naravi. Vonj po žaru zaznamuje prve znake pomladi in poletja. Je kaj boljšega od slastnega popolno pečenega zrezka, ki si ga privoščimo v dobri družbi? Za vse, ki obožujejo ta vonj, so
v Mesnici Fingušt pripravili nekaj idej, kako iz piknika narediti kulinarično-družabni dogodek sezone. Govorimo o popolnem sočnem burgerju, ki je v zadnjem času precej popularen. Pri Finguštovih ga pripravijo iz skrbno izbranih kosov zorjene-ga govejega mesa s ščepcem začimb in cheddar sirom. Ob nakupu dobite tudi navodila za
pripravo tega legendarnega bur-gerja. Torej, priprava burgerja je zelo enostavna in zakaj ne bi tudi vi postali burger legenda?
Najrazličnejše vrste svežega in pripravljenega mesa, pol-pripravljenih jedi in široka paleta kakovostnih mesnih izdelkov.
Zorjeno meso je še posebej priljubljeno v današnji kuhinji.
V Mesnicah Fingušt boste našli širok izbor takšnega mesa, kot so ramsteak, T-bone steak, steak, svinjsko ribo brez kosti - zorjeno in telečje zorjeno stegno. Torej iz vsakega programa nudijo po en izdelek zorjenega mesa, zraven pa priložijo tudi navodilo za pripravo.
V ponudbi pa tudi vsak dan sveži in marinirani ribsi, marinirana piščančja krila, tri različne okuse
čevapčičev, pikantne klobase ter ostale mesne dobrote.
Zavedajo se, da hiter življenjski tempo zaznamuje sodobni čas. Neprestano se nam kam mudi - v šolo, službo, na sestanke in podobne vsakodnevne obveznosti - časa za kuhanje je vedno manj. Omenjeni vzroki vplivajo tudi na naše prehranjevalne navade. V svojo ponudbo
so dodali redno tudi polpri-pravljene jedi (rolade, mrežne pečenke, panirane zrezke, čufte, polnjene paprike ...). Tako marsikatera mlajša gospodinja prihrani pri času. Jedi so pripravljene po klasičnih slovenskih receptih. Zraven kupci prejmejo tudi navodilo za pripravo. Tako je kosilo pripravljeno v 7 do 15 minutah.
f rahlo soljen -ramsteak
13,80
/ . .. C/kg A \ \
I П www.tingust.si
£-,03/492-71 -30
ostrožno 22, Celje
FINGUŠT
k. MESNINE ŠTAJERSKE
pRACtRSKO
LEON K0LMAN S.P.,
Miklošičeva ulica 1, 3000 Celje
Ieon.mojlokal0gma8.com
051 242465 FS: Moj Lokal
	П
I	~1
	
E_ 1 = J	
	
L 1	
resica
kavarno
DIGITALIZIRALE! POSLOVANJE
www.birobit.si
Po potico in sveže domače dobrote v Roko
Od ponedeljka do petka
međ 615 i n 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro.

Gubčeva 1, Celje f rolca

SPORT
17
V soboto je bila dvorana I. Osnovne šole v Celju nabita do zadnjega kotička. Gledalci so stali tudi tam, kjer ni bilo predvideno.
Dresa KK Celje sta prejela vrhunska celjska deskarja, Rok Marguč (desno) in Tim Mastnak.
V prvo slovensko ligo košarkarji Podčetrtka
Celjani priložnost zapravili v svoji dvorani
Celjsko območje ima spet pet članov med košarkarsko elito, prvoligaš je ekipa Terme Olimia, ki je v tretji, odločilni tekmi finalne serije za prvaka druge lige v torek v Podčetrtku prepričljivo premagala Celje, z 92:74.
DEAN SUSTER
V polni dvorani ob odličnem vzdušju je bila tekma dolgo izenačena, ko pa so gostitelji v 34. minuti pove-dli za deset točk, se niso več ozirali nazaj in so s številnimi trojkami le še višali prednost. Izkušeni kapetan domačih Nejc Strnad je bil z izjemno predstavo najzaslužnejši za zmago, v statistiko je vpisal 26 točk, sedem skokov in šest podaj: »Po porazu na prvi tekmi smo nato v Celju prikazali svoj pravi značaj. Na tretji tekmi je bilo treba vse skupaj potrditi. Bili smo potrpežljivi in dočakali svojih pet minut. Vodstvo kluba je v tej sezoni poskrbelo za vse.
Nekaj dni se bomo veselili, nato bo padla odločitev o vstopu v prvo ligo. Pustimo času čas.« Sledila sta mu Jure Štruc z 19 in Anže Cerkovnik s 15 točkami.
Bo pomagal
minister?
Predsednik kluba Franc Trupaj je poudaril, da ne dvomijo glede vstopa v prvo ligo: »Zelo smo srečni in zadovoljni. Zdaj moramo zbrati denar. Pokroviteljev imamo dovolj.« V dvorani sta bila tudi župan Podčetrtka Peter Misja in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je »dal
Domači kapetan Nejc Strnad (levo) je najboljšo predstavo v sezoni prikazal prav na zadnji tekmi. Pred njim je navijače pozdravljal Anže Cerkovnik.
žegen« za prvi vstop Podčetrtka v prvo ligo. »Župan nam vseskozi pomaga, seveda pričakujemo tudi ministrovo pomoč. Upam, da ne bo ostalo le pri obljubah. Namreč večkrat je napovedal podporo, a
Trener KK Terme Olimia Davor Brečko je bil prepričan o zmagi na tretji tekmi.
je ni bilo.« Dodal je, da trener uživa njegovo zaupanje in če bo uredil nekaj zadev, bo ostal na klopi. Mladi strateg Davor Brečko je bil presrečen: »Dogodek je bil izjemen, tekma odlična. Tako kot sem napovedal v Celju, sta odločili naši hitra igra in fizična pripravljenost. Mojim igralcem se je odprlo v napadu, v ključni tekmi so odigrali odlično v obrambi.« Brečko je že med sezono namignil, da mu ne »diši« prva liga. »Zdaj je čas za slavje, potem pa je pred vodstvom kluba veliko dela, da ne stori iste napake kot pred tremi leti. Prva liga je resna stvar, vanjo je treba vstopiti s trezno glavo,« je zaključil Brečko, ki se mu bo pogodba iztekla 1. junija.
Razočarani s
sodniki
Pri Celjanih je Salih Nu-hanović dosegel 16 točk, po 13 pa Matic Grušovnik, Tadej Koštomaj in Timotej Cuk 13. Jan Rizman, ki je na drugi tekmi dosegel kar 35
točk, ni bil pri metu. Njegov oče Vladimir Rizman je bil
razočaran nad sojenjem že na celjski tekmi: »Določe-
Prva tekma: Terme Olimia - Celje 76:84 (Štruc 22 točk, Cerkovnik, in Strnad 17; Rizman 20, Koštomaj 18, Grušovnik 13. Druga tekma: Celje - Terme Olimia 77:82 (Rizman 35, Držić 12, Nu-hanović 9; Radanovič 15, Sevšek in Strnad 14).
nih komentarjev se moram vzdržati, sicer bom kaznovan. Toda mi smo imeli žogo 33 sekund pred koncem pri izenačenem izidu, dosoje-na pa nam je bila osebna napaka v napadu. Žal mi je zaradi izjemnega občinstva. Takšnega vzdušja nima kar nekaj ekip v prvi ligi.« Po tretji tekmi je Rizman znova odprl isto temo: »Odgovorni ljudje v slovenski košarki naj si pogledajo posnetek tekme in naj bodo pozorni, kako so bile dosojene osebne napake na eni in drugi strani. Podčetrtku čestitam za zmago. Nam se ni uresničila želja. Zakaj? Tega pa ne smem komentirati.« Torej, tudi po 26 letih Celje ostaja brez prvo-ligaša, žal, kajti predvsem na drugi tekmi finala se je izkazalo, da knežje mesto zelo pogreša kakovostno moško košarko.
Foto: GrupA
18
SPORT
novi tednik
Št. 18, 3. maj 2019
Trener celjskih rokometašev Tomaž Ocvirk ostaja previden
»Če bomo igrali tako kot v Velenju, dvomov ne bo«
»Tudi Jaka je bil >na tapeti<. Očitano mu je bilo, da ne daje vsega od sebe, da se ne bori na tekmah. Vse to ni držalo.«
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v petem krogu lige za prvaka v Velenju premagali Gorenje s 30:27; vsi strokovnjaki in poznavalci menijo, da jim nihče več ne more preprečiti poti do končnega prvega mesta. Vsekakor so celjski rokometaši naredili odločen korak k 23. naslovu. Pred 1.500 gledalci so dosegli izjemno pomembno zmago v zadnjem času zelo vročem Velenju, pet tekem pred koncem končnice pa imajo pet točk prednosti pred drugouvrščenimi tekmeci iz Šaleške doline.
DEAN SUSTER
V	drugem delu lige šesterice bodo obe odločilni tekmi - proti tretjeuvr-ščenim Ribničanom in Velenjčanom -igrali v svojem Zlatorogu. Eden tistih, ki meni, da prvenstvo še ni odločeno, je trener Celja Tomaž Ocvirk.
Ste zgolj previdni zaradi spremenljivih predstav svojih varovancev?
Za nami je le polovica končnice za prvaka. Pred nami sta zelo zahtevni gostovanji, v Mariboru in Škofji Loki proti neugodni Loki. Spominjam se, da smo februarja dobili derbi z Gorenjem, nato smo doživeli poraz v dvorani Zlatorog s trebanjskim Trimom. Zato sem previden. In moram stalno opozarjati igralce, da prvenstvo še ni dokončno odločeno. Vsako tekmo moramo odigrati tako motivirano, kot smo jo v Velenju. Če bomo to storili, potem o prvaku ne bo več dvomov že pred zadnjim krogom in obračunom z Gorenjem.
V	vaši ekipi je bil najbolj učinkovit Branko Vujović z osmimi goli, Jaka Malus in Kristijan Horžen sta prispevala po pet zadetkov. Imate recept za Gorenje ali zadostuje, da se vaši fantje zavzamejo in odigrajo tako, kot znajo?
Pravega recepta seveda ni. Drži, da se na vsako ekipo posebej pripravimo. Lige prvakov je za nas konec in imamo vedno več časa za regeneracijo in uigravanje. Imamo širok izbor igralcev, »močno klop«, kot pravimo, kar pride do izraza, če nekdo ni v dobri dnevni formi, pa ga nadomesti drug igralec.
Številni mediji so napovedovali, da je prišel čas za zmago Gorenja. Tovrstne namige ste očitno znali preusmeriti v motivacijo svojih varovancev, kajne?
Že nekajkrat smo napise obrnili v svojo prid. Najbolj so nekatere podžgali namigi, da pred odhodom iz kluba ne najdejo več zadostnega motiva. Sam sem verjel v njih. Do živega so jim prišle moje besede. Opozoril sem jih namreč, naj pazijo, da ne bodo prav oni tisti, ki bodo po dolgem času dopustili Gorenju do zmage. V ta koš sem vrgel seveda tudi sebe. Motivacija je bila na višku. Čustvena izpraznjenost po izpadu iz lige prvakov je mimo, dvignili smo pripravljenost na visoko raven. Na treningih se posvečamo stvarem, za katere prej v zgoščenem ritmu ni bilo časa. Vsi proti nam igrajo sproščeno. Obenem se želijo dokazati, saj vsak igralec hoče postati član Celja. Zato bodo nevarni tudi Koprčani.
Po presenetljivih izidih se je stopnjevalo nezaupanje v vaše moštvo in tudi o vas je bilo vedno več pomislekov. Kako ste se s tem soočali?
Napisov v medijih ne spremljam
»Z Veszpremom se je izjalovil dogovor o posoji dveh igralcev, Egipčana Omarja Yahie in Madžara Zoltana Szite. Zato še bolj zavzeto iščemo igralca na dveh najpomembnejših napadalnih položajih.«
več, odkar sem postal trener članov. To so mi tudi svetovali. Marsikaj pa mi je prišlo na uho. V začetnem obdobju pritiska ni bilo. Morda se tedaj sploh nisem zavedal svoje vloge, njene pomembnosti in odgovornosti. Pred koncem sezone, ko je treba osvajati naslove, je pritisk narasel. Toda ... Če trdo delaš in se trudiš na vso moč, se ti to vedno obrestuje.
Kam bi umestili zadnjo zmago? Je najpomembnejša v vašem obdobju na celjski klopi?
Do sobote je bila zame najpomembnejša zmaga proti Flensburgu. Odslej je na prvem mestu uspeh proti Gorenju v Velenju.
Vam je zelo odleglo?
Celoten teden je bil stresen, nakar se mi je odvalil kamen od srca. Toda s tem se ne smemo zadovoljiti, sicer bomo imeli težave. Pred nami je še sedem tekem, pet prvenstvenih in dve pokalni. Glede zdravja imamo srečo, doletelo nas je le nekaj manjših poškodb. Tako Tilen Kodrin kot David Razgor sta stisnila zobe. Veliko časa namenimo preventivi, še več kasneje regeneraciji. Težjih poškodb ni bilo.
Zdi se, da so bili v prelomnih trenutkih derbija ključni poteze, igra in goli Jake Malusa, ki bo zapustil vaš klub. Eksplodiral je v pravem trenutku. Se strinjate?
Omenjal sem že igralce, ki se počasi poslavljajo, in njihovo motivacijo. Tudi Jaka je bil »na tapeti«. Očitano mu je bilo, da ne daje vsega od sebe, da se ne bori na tekmah. Vse to ni držalo. Trudil se je na treningih. Zaradi posledic poškodbe gležnja mu na tekmah ni najbolje steklo. Dobil je priložnost, jo izkoristil in ovrgel očitke.
V državnem prvenstvu ste storili ogromen korak proti naslovu, toda Celje želi in hoče tudi do preostale lovorike, do naslova pokalnega prvaka. Zaključni turnir bo 11. in 12. maja v Novem mestu. V polfinalu vam je žreb namenil Gorenje.
Priznam, da sem si želel za pol-finalnega tekmeca moštvo Sviša. Enako željo sta imela bržkone tudi
Tomaž Ocvirk opozarja igralce, naj vsako tekmo vzamejo tako resno, kot so zadnjo proti Gorenju.
preostala dva kluba. Z Velenjčani se zelo dobro poznamo, med nami ni nobenih skrivnosti. Na pokalni tekmi bo veliko odvisno od dnevne forme in navdiha posameznikov. Naša osrednja naloga bo, da spočijemo ekipo po napornem ritmu v ligaškem delu in pridemo na ta velik dogodek maksimalno pripravljeni. Naš cilj je končna zmaga. Morda nam bo lažje, ker imamo širok izbor igralcev, kar je lepa prednost na dvodnevnem turnirju. Gorenje se nam bo skušalo maščevati za zadnji poraz. Krka
je za nas zelo neugodna. Ima nizke in hitre igralce, gibljivega krožnega napadalca in zelo dobrega vratarja, ki lahko zelo visoko ponese svojo ekipo. A vsako leto je isto, trudimo se pri osvajanju lovorik, do katerih se tudi drugi želijo dokopati.
Vaša namera je dvig dveh pokalov v zaključku sezone, ko še niste sestavili ekipe za naslednjo sezono. Zanima nas tudi, kakšni so obeti glede nastopanja v elitnem delu lige prvakov.
Še več možnosti imamo po razpa-
du Vardarja. Glede okrepitev je takole: skušamo vrniti v moštvo celjske rokometaše. Za občinstvo so zelo privlačni, njihov pristop do dela je optimalen. Z Veszpremom se je izjalovil dogovor o posoji dveh igralcev, Egipčana Omarja Yahie in Madžara Zoltana Szite. Zato še bolj zavzeto iščemo igralca na dveh najpomembnejših napadalnih položajih, levem in desnem zunanjem. Smo v neugodnem položaju, ker se sezona izteka in imajo vsi igralci že podpisane pogodbe. Mi ne zmoremo več konkurirati klubom v ligi prvakov. Mislim predvsem po finančni plati. Ne moremo več kupovati izkušenih igralcev. V poštev pridejo le mladi rokometaši, ki v našem klubu vidijo možnost za napredek in odskočno desno.
V četrtfinalu lige prvakov je Barcelona v Nantesu zmagala s kar sedmimi goli razlike, Veszprem je v Flensburgu slavil za šest, Vardar v labodjem spevu v Skopju proti Szegedu kar za osem, nakar so Kielce ugnale PSG za deset golov. Šokantno?
Rezultati so skoraj neverjetni. Vardar je pred razpadom, igralci že nekaj časa niso dobili plač in ne vem, od kod jim tolikšna energija. Pravi profesionalci so. Dostojno so se poslovili od svojega krasnega občinstva. V norem vzdušju so igrali odlično. Še posebej je bil motiviran Staš Skube, ker zanj ni bilo prostora v ekipi Szegeda. Presenetljiva je vsekakor visoka zmaga Kielc. Parižani niso pričakovali tako grobe domače obrambe. Poljaki so z ostrimi prijemi zaustavili ideologa gostov Sagosena. PSG se ne bo predal, ampak moje mnenje je, da je dvoboj že odločen. Pri Kielcah so ogromno priložnosti dobili mlajši igralci, ki so držali visok ritem. Tudi Blaž Janc, pri katerem je le še vprašanje časa, kdaj bo prestopil v še bogatejši klub.
Foto: SHERPA
Po obupni predstavi proti Loki sta se pred dvorano Zlatorog pogovarjala dva navijača Celja: »Naši so bili danes res slabi. A v Velenju bodo zmagali za nekaj golov ...«
NA KRATKO
Odločitev že jutri?
Benedikt: V državnem prvenstvu v futsalu za ženske prvakinje še niso znane. Celjanke so imele v petek v gosteh prvo zaključno žogo, a je niso izkoristile. Izgubile so z 1:0, edini gol je dala Vanja Tanšek, Celjanka, ki nosi dres Slovenskih goric. Finalna serija se seli v Celje, kjer bo četrta tekma v soboto ob 18.00 v dvorani I. gimnazije v Celju. Varovanke trenerja Marka Hlevnja-ka vodijo v zmagah z 2:1.
Oba praznih rok
Celje: V 29. krogu 1. slovenske nogometne lige sta Celje in Rudar ostala praznih rok. Celjani so v Novi Gorici (4:0) vse štiri gole prejeli v prvem polčasu. Padli so na šesto mesto z enakim številom točk kot četrta Mura in peti Aluminij. Od 62. minute so imeli igralca manj. Žan Benedičič je s komolcem udaril Grudino in je za izredno nešportno potezo upravičeno prejel rdeči karton. Kaznovan je bil s štirimi tekmami prepovedi igranja. Rudar je po domačem porazu z Domžalami (1:2) zdaj na predzadnjem mestu.
Krudru ni šlo
Chongqing: Najboljša športnica velenjske občine, športna plezalka Janja Garnbret, je tudi na tretji tekmi sezone na balvanih na Kitajskem stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Najboljši slovenski plezalec na balvanih Jernej Kruder, ki je zmagal na zadnji tekmi svetovnega pokala v Moskvi, je bil v kvalifikacijah neuspešen. Celjan je pristal na 34. mestu.
Hokejski (ne)uspehi
Nursultan: Slovenska hokejska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu skupine B v Kazahstanu izgubila uvodni tekmi. Najprej so bili gostitelji boljši s 3:2, nato je slavila Južna Koreja s 5:3. Pri prvem slovenskem golu proti Kazahstancem je bil podajalec Celjan Ken Ograjen-šek, ki je v torek popeljal »rise« v vodstvo z 2:1 proti Korejcem. Pred SP sta se izkazala dva celjska hokejista. Napadalec Žan Jezovšek in branilec David Planko sta v dresu Olimpije osvojila naslov državnega prvaka. To je uspelo tudi Niku Gra-hutu, ki pa ni sodeloval pri zmagi proti Jesenicam s 5:2. Povratno tekmo finala državnega prvenstva je obeležil Žan Jezovšek. Celjan, ki je dopolnil 22 let, je dosegel odločilni
gol. Predrsal je skoraj celotno ledeno ploskev, preigral nekaj tekmecev in s strelom med nogami premagal vratarja.
Vsi izgubili
Polzela: Odigrane so bile prve tekme četrtfinala končnice v 1. slovenski ligi, vsi trije košarkarski klubi s Celjskega so bili poraženi. Hopsi so klonili na Polzeli proti Heliosu s 95:82, Zlatorog v Kopru proti Primorski z 98:74, Rogaška je izgubila v Novem mestu proti Krki s 77:73. Druge tekme bodo v petek in soboto, morebitne tretje v torek.
Nove zmage celjskih
kajakašev
Tacen: Po štirih izbirnih tekmah za sestavo reprezentanc v slalomu je mladi član KKK Nivo Celje Lan Tominc v kajaku med mladinci osvojil prvo mesto, Jan Ločnikar je pristal na nehvaležnem četrtem mestu. Med mladinkami je bila Zala Zanoškar druga. Na mladinsko EP v Liptovski Mikulaš in na SP v Krakov bosta potovala Lan in Zala. Za člansko reprezentanco štejejo dve tekmi iz Tacna in dve, ki bosta konec tedna v Bratislavi. V Tacnu je prvo tekmo dobil Peter Kauzer, drugo pa Martin Srabotnik. (DŠ)

novi tednik	C DO RT	1 Q
Št. 18, 3. mai 2019	ОГОП1	19
Pred 26. kolesarsko Dirko po Sloveniji
Boj za zeleno do
Letos ni velikih vzponov in tudi ne kronometra, zato bosta o skupnem zmagovalcu, ki bo dokončno oblekel zeleno majico in dvignil pokal - repliko najstarejšega kolesa na svetu - odločala celotna proga in dobesedno boj za vsak centimeter asfalta. To je ključno sporočilo, ko gre za oceno značilnosti etap letošnje dirke po Sloveniji, že tretje leto s sloganom Bitka za zeleno (Fight for green). Dirka bo od 19. do 23. junija. S tremi etapami jo bo pomembno zaznamovala naša regija, z najbolj spektakularno ponovno tudi knežje mesto.
zadnjega metra
ROBERT GORJANC
Letošnja zelena pentlja bo nekoliko drugačna od prejšnjih in bo na poseben način ponovno zaobjela večji del Slovenije. Dirka, dolga 814 kilometrov, bo kolesarsko karavano popeljala najprej od Ljubljane do Rogaške Slatine, nato od Maribora do Celja, sledila bo etapa od Žalca do Idrije, predzadnja bo od Nove Gorice do Ajdovščine ter na koncu od Trebnjega do tradicionalnega cilja v Novem mestu. Najvišja točka letošnje dirke bo sobotni vzpon na Predmejo. Tudi zadnja etapa ne bo čisto šprinterska, kot smo bili sicer vajeni. »Že prva
etapa bo izredno razgibana in kljub pričakovanjem, da se bo prvi dan končal s skupinskim šprintom, daje razdalja med Ljubljano in Rogaško Slatino možnost pobega aktivnim tekmovalcem. Drugi in tretji dan je mogoče pričakovati prve teste za tiste, ki si želijo končno zmago. Težavnost dirke se bo letos stopnjevala, saj bodo tekmovalci vsak dan morali prevoziti več višinskih metrov, zaključki etap pa niso samo težki, ampak tudi tehnično zahtevni. Kolesarji bodo morali biti zbrani vseh malo več kot 800 kilometrov,« je povedal
Bogdan Fink, dolgoletni organizacijski direktor dirke po Sloveniji. Med tremi etapami na Celjskem bo zagotovo najbolj spektakularna druga etapa s ciljem v središču Celja, kamor se bodo kolesarji podali po vzponu na Svetino in Celjsko kočo iz štorske strani in po spustu s »Celjske« po pečovniški strani, pri čemer bodo v knežjem mestu oddrveli še en krog.
Brez Primoža
Rogliča
Na dirki, ki je zaradi uspešne lanske izvedbe zdaj uvrščena v višjo kategorijo HC (Hors Class), se bo pomerilo 125 kolesarjev iz 18 ekip, od tega petih ekip svetovne serije: BORA -Hansgrohe (Nemčija), Mit-chelton - Scott (Avstralija), Bahrain - Merida (Bahrain), Team Dimension Data (Južnoafriška republika) in UAE Team Emirates (ZAE). Tokrat na štartu ne bo našega najboljšega kolesarja Primoža Rogliča, lanskega zmagovalca dirke, in njegove ekipe Lotto Jumbo (od letošnje sezone Jumbo Vi-
sma). Naš as je s svojo ekipo osredotočen na Dirko po Italiji, kjer je cilj zmaga. Po napornem giru se bo pripravljal na Dirko po Franciji. V primeru, da bo nastopil na dirki, bo največ slovenskih pričakovanj usmerjenih v Mateja Mohoriča (Bahrain - Merida), ki je lani navdušil z vratolomnim spustom s Celjske koče, le nekaj deset metrov pa mu je zmanjkalo do zmage na cilju na Starem gradu.
Ponovno prenosi tudi na Eurosportu
Celotno dirko bo ponovno prenašal športni kanal Eurosport, in sicer v več kot 120 državah sveta, prenos bo zagotovila tudi Televizija Slovenija. Ob organizatorju dirke, kolesarskemu klubu Adria Mobil je ključni partner dirke še naprej Slovenska turistična organizacija (STO). Kot je povedala mag. Maja Pak, direktorica STO, so lani v okviru
km
televizijske mreže Eurosport in družbenih omrežij v svet ponesli znamko I Feel Slovenia in našo državo predstavili kot izjemno zeleno deželo s številnimi znamenitostmi in gostoljubnimi ljudmi. »Slovenija je očarala več kot 9,3 milijona gledalcev, ki so boj za zeleno spremljali na televizijskih kanalih Eurosporta, na različnih družbenih omrežjih pa so lanske objave v povezavi z dirko dosegle več kot 37,6 milijona sledilcev.«
Mladinke zlate ekipno
Svetovno prvenstvo v tekvondoju verzije ITF je bilo v nemškem In-zellu. Prineslo je nov velik uspeh tekmovalcem celjskega kluba Hyong.
Ekipa mladink, v kateri so bile štiri članice kluba, je osvojila naslov svetovnih prvakinj. V celjski klub so romale še tri srebrne in ena bronasta medalja. Borke, sestri Alisa in Larisa Žagar Slemenšek, Nina Kitek in Maša Kenjalo iz Hyonga ter Mariborčanka Tyra Barada, so premagale vse tekmice v ekipnih borbah. V finalu so bile boljše od Argentink. V posamičnih borbah sta srebro osvojila Ke-mal Kabilović v konkurenci mladincev do 62 kg in Larisa Žagar Slemenšek med mladinkami do 55 kg. Kabilović je bil srebrn tudi z mladinsko ekipo v borbah. Bron je domov prinesla Maša Kenjalo pri mladinkah do 65 kg. Celjske mlade športne upe je spremljal njihov klubski in reprezentančni trener Uroš Bernard.
DŠ, foto: ŠK HYONG
Mladinke Športnega kluba Hyong, svetovne ekipne prvakinje v tekvondoju
Zmagovalke zaključnega turnirja za starejše učenke v Šempetru, odbojkarice OŠ Braslovče
Najboljše oddaljene nekaj kilometrov
Članice Odbojkarskega kluba Šempeter so letos osvojile četrto mesto v državnem prvenstvu. Zavod za šport Republike Slovenije Planica, Odbojkarska zveza Slovenije in Osnovna šola Šempeter so bili organizatorji finalnega turnirja v odbojki za starejše učenke.
Na turnirju treh ekip so zmagale odbojkarice Osnovne šole Braslovče. Druge so bile igralke iz Osnovne šole Šempeter. Obračun so dobile Braslovčanke z 2:0. V letošnjem tekmovanju je sodelovalo 454 šolskih ekip, na prvih dveh mestih so odbojkarice iz dveh bližnjih krajev v Savinjski dolini. V Šempetru so bile tretje Koprčanke.
DŠ, foto: OŠ ŠEMPETER
Olimpijska pisarna iz Celja v Žalec
V Žalcu je po novem regijska pisarna Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Podpisa pogodbe, ki ga je pospremila krajša slovesnost, se je udeležil tudi predsednik OkS Bogdan Gabrovec. V prejšnjem mandatu je to nalogo opravljala Športna zveza Celje.
Podpredsednik OKS mag. Janez Sodržnik pravi, da so se za to spremembo odločili, ker Celjani nekaterih stvari niso uresničili v skladu s pričakovanji olimpijskega komiteja: »Zveza športnih društev občine Žalec se je pokazala kot izjemno kakovosten, delaven partner, zato smo prepričani, da je naša odločitev o spremembi prava.« Vloga žalske regijske pisarne, ki jo bo vodil vodja programa šport v žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem Matej Sitar, bo izvajanje in promocija projektov slovenskega olimpijskega komiteja v širši celjski regiji: »Občinam in zvezam bomo pomagali pri organizaciji dogodkov in sprejemanju pravilnikov ter jih obveščali o aktualnih tematikah. Vse to bomo počeli s ciljem, da bi šport približali čim več ljudem.«
ŠO
30. KROG PLTS
" M^jiJ r!
OLIMPIJA
2.5.2019,16:45
STADION Z'DEŽELE
^ PRVALiGA TelekomSIovenije
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
novi tednik
Št. 18, 3. maj 2019
n
■■■
it '—1 * Ost
Življenje celo si garala, vse za dom in družino dala,
sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage; mame
MARIJE TERŠEK
rojene Kolar iz Tovstega 19, Laško (9. 10. 19k2 - 23. 4.22019)
se: iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalja, tople besede ter darovano evetje, sveče in s vete maše. Hvala, Iker ste jo v tako lepem številu po spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Ooku Metličarjo za lepo opravijen obred s oveto mašo in pevcem idupine Eros zaodpete žalostinke. Voem in vsakomu posebej °e enkrat iskrena hvak.
Žalujoča sinova Franci in Jože z družinama
Dober, plemenit človek,
ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v naših srcih je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti.
ZAHVALA
Ob izgubi nam vsem drage mame, babice in prababice
JOŽEFE ARZENŠEK
iz Razgorja pri Vojniku (19. 2. 1926 - 21. 4. 2019)
se- iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalno besedo, za molitev, pomoč pri pogostitvi, darovane maše, cvetje in sveče
ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi vsem zdravstvenim delavcem, ki so ji nudili oskrbo v slarostnem obdobju. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni
»Pridite k meni vsi, ki ste žaloatni, in jaz vas bom potolažil.« (Ml 11, 28)
Z A HVA L A
Ob nenadni in boleči izgubi moža, očeta in brata
LUDVIKA DOBERSKA
iz Lokarij pri Šentjurju
se iskreno zahvaljujemo esem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v ležkih trenutkih s°ovesa s°ali ob strani, izrekali sožalje, darovali seeče in svete maše ter ga eospremili na njegovi zadnji poti v večnost.
Zshvala gre kospoda župoikuza lepo opravljan cerkveni obrod, pevcem za odpete žaloskinke, pogrebni službi Zagajšek in cvetličarni Majda. Prisrčna zahvala gre tudi Konjeniškemu društvu Šentjur, vsemgasilcem, še posebej gasilcem iz PGD Lokarje tn gospe Bledi za ganljive besede ob slovesu. Vsem in vsakemk posebej še enkrat iskrena 0vala.
Žalujoči: vsi njegovi
STROJI
KUPIM
TV ARENA VAŠEM OPERATERJU T-2 -187 A1s3H TisEKOM t see TEirriAC a -121
VEDEŽEVANJE, ASTROLOGIJA,
NUMEROLOGISA, REIK|.FENG SHUI.
jmt
rnß
I DNEVA
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
Кдјд film kill telemach kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
PRODAM
ČELNI nakladat za traktor UTB 550 DTC, čelno hidravliko za UTB DTC ali Zetor 5245 ali 61S5, vitel, 5 ton in hidravlični dvig za Sip Spider 350, prodam. Telefon 041 999-910.	n
ŠKROPILNICO Srnnija, samokolnico, 701, motor Tomos, kosil nico Alpina, rotacijski plug zr Gorenje Muto, tialitor Štori 402, ГШ deloviili ur, in pkiloolico za traktor, 3 tone, prodam. Telefon 041 710-193.
632
MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčer, kmetijski stroj, traktor, pajek, prikolico in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
599
AVTO STEKLO CENTER
lpavčeva21,3000Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
POSEST
PRODAM
PONUDBE
za zrele,resneljudiz vse države
031836 378
httpi//www.zau.sl
MALO rabljer traktorski pršilrik AGP 200 Agromehamto |)rodam. Informacije po telefonu 09 585-0041.
655
6. maja 2019 bo minilo 100 let od tragične smrti legendarnega borca za severno mejo, Franja Malgaja. Njegova zgodba je postavljena v okvir razburljivih družbenih pretresov, ki so zajeli naš prostor po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku nove južnoslovanske države.
Ujemite duh takratnih dogodkov, zato vabljeni v Pokrajinski muzej Celje na javno vodstvo po razstavi Iz vojne v novo državo, v soboto, 4. maja ob 11. uri in
v nedeljo, 5. maja ob 16. uri, Stara grofija.
HIŠO v novom naselju v Mozirju, hiša je zadnja v ulici, na parceli 8Г0 m2, prodam. Telefon 031 532-157.	6u
ODDAM
VINOGRAD v Šentjur oddamo. Telefon 031 648-605.	559
na i ia
ШИ
Naročil a sprajamamona
IM Ш 835,a8treV]lnrnEirdvii
RAaAASTVAbKREK03TžG 8,CEUE
PRODAM
SRNASTO kozo z mladičem prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 935-595. 635
ZAZIDLJIVO parcelo v Zg. Vodružu pri Šentjurju, velikost 30 a, ravna in sončna lega, vodovod in elektrika na parceli, prodamo za 31.000 EUR. Telefon 031 273-205. 640 STANOVANJE v Žalcu, 63 m2, in hišo v okolici Žalca prodam. Telefon 041 689-748.642 HIŠO v Celju in vikend v Virštanju, lepa, sončna lega, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 689-748. _	642
NA prelepi sončni legi v Šaorju pri Jelšah proja m zazidljivo i n kmetijsko zemljišče, z vednjabm, veliko priblijso 6.000 a9 Telefon 031 308-854.	643
ШП7Г
muzejnovej£«zgodovlne|celje
ČLOVEK HA LUNI
ШШТ


(p
Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 8. maja 2019, ob K1. uri
vljudno vabi na odprtje razstave
Časopis,prvi odtis zgodovine,
izbor izzbirke starih časopieoe in revij Alija Žerdina.
Razstava bo brezplačno na ogleddo 26. mano 2019.
NAPOVEdUJEMO: Sreda, 15. maj 2019, ob 18. uri: pogovorni večer z Alijem Žerdinom. Vsto p prost. Prijazno vablj'enl! Več o programu na spletni strani muzeba www.muzej-nz-ce.si.
narodnozabavna TV oddaja
Vsak četrtek ob 20.00
na programu VTV - Vaše televizije
VTV - Vaša televizija, Za rova c. 10, Velenje t: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.cotn/najviza
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Prižiga se luč spomina, v srcih ostaja tiha bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod so sledi tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
Mineva deset let, kar nas je zapustil dragi
JOŽE FRECE
iz Žigona nad Laškim
Hvala vsem, ki se ga spominjate. Mama Štefka in brat Drago z družino
Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Lučke ne bo upihnil vihar, tudi v naših srcih ne bo ugasnila nikdar.
ZAHVALA
V 91. letu je tiho zaspala naša draga mama, stara mama in prababica
NEŽIKA KVAS
iz Trnovelj pri Celju
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, jo pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše ter denar v dober namen. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vnukinji Danici za besede slovesa. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, možna dostava, prodam. Telefon 041 455-732.
526
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.	p
MLADE kokoši prodam. Telefon 031 532-359.
637
BREJE telice in krave po izbiri prodam. Telefon 031 664-293.	638 DVA kozlička, za zakol ali nadaljnjo rejo in burskega kozla, starega 4 leta, prodam. Telefon 5736-333. 636 BIKCA, rjave pasme, starega 14 dni, prodam. Telefon 041 233-798. 647
TELICO pasme limuzin, gensko, brez rogov, staro 15 mesecev, težko 350 kg, prodam za 650 EUR. Telefon 041 914-286. 652
Bilo lepo je - prelepo, skalilo srečo je slovo.
Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza ...
Odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si lep spomin na naša srečna skupna leta.
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, svaka in strica
VINKA GOBCA
iz Dol pri Šentjurju (7. 1. 1958 - 4. 4. 2019)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in kolesarjem ter vsem znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečene in pisne besede sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev in denarno pomoč.
Hvala vsem govornikom za tople besede slovesa, pevcem, vojnim veteranom za izkazano čast, gospodu Vinku Čon-ču za lepo opravljeno pogrebno slovesnost in sveto mašo, trobentaču in pogrebni službi Zagajšek. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ШЖИШЈ
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
BALE, suhe, ovite ter slamo, fi 140, prodam. Telefon 041 880-798, 031 862-081.656
OSTALO
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi dragega
MARJANA DEGENA
iz Laškega (29. 4. 1937 - 20. 4. 2019)
iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in bivšim sodelavcem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli besede tolažbe, izrazili ustno in pisno sožalje ter darovali cvetje in sveče. Zahvala tudi vsem sodelujočim na pogrebni slovesnosti, še posebej njegovim dragim prijateljem pevcem.
Vsem še enkrat najlepša hvala.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je .
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, sina, brata in botra
SREČKA GERSAKA
iz Marija Gradca 74 pri Laškem (11. 8. 1982 - 11. 4. 2019)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se bivšim sodelavkam Marketa Laško in sodelavkam podjetja Tuš Debro, pogrebni službi, govorniku za lep govor in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
			
ZAPOSLITEV		RA	ZNO
PRODAM
KUPIM
PRODAM
DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š PITANE krave in telice za zakol po širši Štajerski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
VINO, belo, rdeče, modra frankinja, odlične kakovosti, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735.	p KAKOVOSTNO vino, bela zvrst, polsuho in modro frankinjo, vino v analizi, ugodno prodam. Telefon 040 625-705. 561
VINO z brajde, izabela, jurka, in bukova drva prodam. Telefon 031 851-448. 646 NOVO strešno okno Velux, 117 x 87, z okvirjem, za 150 EUR, plastično kad s pipo, 350 l, za 30 EUR in stiskalnico za grozdje, 150 l, prodam za 50 EUR. Telefon 040 897-979.	629
TELIČKO simentalko, staro štiri mesece in pol ter vino, belo in rdeče, po 0,90 EUR, prodam. Telefon 070 667-374. Š 26
DNEVNI lokal Pišek Bar na Lopati pri Celju išče novo sodelavko/sodelavca na delovnem mestu natakar/natakarica. Vse zainteresirane vabimo, da pokličejo telefonsko številko 041 945-118 (Mitja). n
Poroke
Žalec
Poročili so se: Tanja METLI-ČAR in Bojan HERMAN, oba iz Šempetra v Savinjski dolini, Katja ŽAGER iz Velenja in Gregor KOVAČ iz Šoštanja, Valerija
POTREBUJEM moškega za pomoč na kmetiji. Telefon 041 480-486, zvečer. 628
VEVCAR in Matej GRABNAR, oba iz Zaloga pri Šempetru. Šentjur
Poročila sta se: Artina BE-RISHA iz Kosova in Ben JA-SHARI z Grobelnega. Velenje
Poročili so se: Leja OJ-STERŠEK in Mihael ŽNIDAR, oba iz Dobrne, Vida MAZEJ iz Šoštanja in Tomaž TURN-ŠEK iz Velenja.

RADIA CELJE
VOJIIIK, PEIEK, 14. JUIIIJ, OD 18. URE
18.00-19.00	WERNER
19.00-19.45	MODRIJANI
19.45-20.15	BOL
20.15-20.45	NIKA ZORJAN
20.45-21.15	ALYA
TORTA ZA OBISKOVALCE	
21.30-22.00	MLADI DOLENJCI
22.00-22.30	VRAŽJI MUZIKANTI
22.30-23.00	ANSAMBEL STIL
23.00-01.00	TANJA ŽAGAR
л =ш =i if.vu i ■ iM >i ii*H 11 =i v h nov- tg^pj^ I rac|jo celje 1	
"JAGER ШШШШЖ	
L 41
p
659
22	NAPOVEDNIK	s,?e°S
radio celie
90.6
100.3
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
PETEK, 3. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Yugo, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 4. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.15 Otroški radio, 10.00 Novi-ce,11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik,14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev
NEDELJA, 5. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-
mače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Radi ste jih poslušali, 18.00 Pesem slovenske dežele
PONEDELJEK, 6. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 7. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip
regije, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 8. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 10.15 Ku-hajmo skupaj, 11.00 Šport danes, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjič-ka, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev
ČETRTEK, 9. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
Po slovensko s Katrco
1.	Ans. Tonija Verderberja: Kaj bi jaz brez tebe
2.	Vrli muzikanti: Slovenska pesem
3.	Veseli hmeljarji: Mačice
4.	Raubarji: Bel pajčolan
5.	Mladika: Svet brez tebe
Kino
CINEPLEXX
Spored od 3. 5. do 8. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Brez dotika - romantična drama od petka do srede: 18.30 Čista zloba - kriminalni triler petek, sobota: 17.30, 20.30, 22.40 od nedelje do srede: 17.30, 20.30 Čudežni park - animirani, pustolovski, komedija petek, sobota, nedelja: 13.45, 16.40
od ponedeljka do srede: 16.40 Čudežni park - animirani, pustolovski, komedija, 3D petek, sobota, nedelja: 14.40 Drobižki - animirani, družinski,
pustolovski
od petka do nedelje: 13.30, 15.30, 16.50
od ponedeljka do srede: 15.30, 16.50
Drobižki - animirani, družinski,
pustolovski, 3D
od petka do nedelje: 14.10, 16.10 od ponedeljka do srede: 16.10 Kako izuriti svojega zmaja 3 -akcijski, pustolovski
od petka do nedelje: 14.30 Korgi: kraljevski kuža z velikim srcem - animirani od petka do nedelje: 14.00, 15.50 Mačje pokopališče - grozljivka petek, sobota: 22.10 Maščevalci: Zaključek - akcijski, pustolovski, fantazijski petek, sobota: 15.45, 17.45, 18.45, 20.00, 20.50, 21.50 od nedelje do srede: 15.45, 17.45,18.45, 20.00, 20.50 Maščevalci: Zaključek - akcijski, pustolovski, fantazijski, 3D od petka do srede: 16.30, 19.20 Prekletstvo žalujoče ženske -grozljivka
od petka do srede: 18.10, 21.10 Prvič - drama, romantični od petka do srede: 16.00, 19.40 ŠKL - šport tisočerih obrazov -dokumentarni
od petka do nedelje: 14.00, 15.00 od ponedeljka do srede: 15.50 Zapelji me, če me moreš - romantična komedija petek, sobota: 18.00, 20.10, 22.35 od nedelje so srede: 18.00, 20.10
PETEK
18.00 Dvojna življenja - komična drama
21.00 Ne puščaj glasov - drama SOBOTA
18.45 Zelena knjiga - biografska komična drama
21.00 Ne puščaj sledov - drama NEDELJA
19.00 Dvojna življenja - komična drama SREDA
20.00 Ne puščaj sledov - drama
PETEK
18.00 ŠKL - šport tisočerih obrazov - dokumentarni 18.15 Ovce in volkovi 2 - animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Maščevalci: Zaključek -akcijska ZF avantura, 3D 21.15 Dvojna življenja - komična romantična drama SOBOTA
18.00 Maščevalci: Zaključek -
akcijska ZF avantura 18.15 Ovce in volkovi 2 - animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Dvojna življenja - komična romantična drama 21.20 Zapelji me, če me mores
-	romantična komedija NEDELJA
16.00 Ovce in volkovi 2 - animirana pustolovščina, sinh. 17.45 Zapelji me, če me moreš
-	romantična komedija
19.00 ŠKL - šport tisočerih obrazov - dokumentarni 20.10 Maščevalci: Zaključek -akcijska ZF avantura PONEDELJEK
16.30 Maščevalci: Zaključek -
akcijska ZF avantura, 3D
18.00 ŠKL - šport tisočerih
obrazov - dokumentarni
Kulturne prireditve
PETEK, 3. 5.
18.00 Celjska kulturnica Zima
odprtje razstave likovnih del ustvarjenih na 1. delu I. likovne kolonije Zima-pomlad-poletje; vstop prost
SOBOTA, 4. 5.
10.30 Galerija Velenje Trije prašički
lutkovno-igrana počitniška predstava Lutkovnega gledališča Velenje
10.00 do 18.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
tudi v nedeljo ob istem času
21.00 Celjski mladinski center Break the silence
koncert
NEDELJA, 5. 5.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
19.30 SLG Celje
William Shakespeare: Macbeth
zimski gledališki trojček, izbirna predstava za abonente in izven
PONEDELJEK, 6. 5.
18.00 Celjski mladinski center Teden Evrope: Slovenske volitve v EU parlament
odprtje pregledne razstave
19.00 Dom kulture Velenje
Profesor Kuzman mlajši
monokomedija o di(v) jakih in (m)učiteljih 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Realisti
SNG Nova Gorica, za ponedeljkov abonma in
19.30 Glasbena šola Velenje
Brina Zamrnik, harfa in Patrik Tori, saksofon
predmaturitetni koncert
TOREK, 7. 5.
11.00 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Pomlad
odprtje razstave likovnih del ustvarjenih na 2. delu
I. likovne kolonije Zima-pomlad-poletje; vstop prost
19.00 Knjižnica Laško
Ivana Gradišnik: Otroci z močno voljo
vzgojno predavanje ob predstavitvi knjige
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Realisti
SNG Nova Gorica, za torkov abonma in izven
19.30 Glasbena šola Velenje Ana Golob, klavir in Peter Tomšič, trobenta
predmaturitetni koncert
SREDA, 8. 5.
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Časopis, prvi odtis zgodovine
odprtje gostujoče razstave, izbor iz zbirke starih časopisov in revij Alija Žerdina
18.00 Galerija Velenje_
Javno vodstvo po razstavi Maše Jazbec
po razstavi bo vodila Kornelija Križnič
19.30 Glasbena šola Velenje Vita Hofinger Mihelič, klavir in Oskar Rednak, pozavna
predmaturitetni koncert
Ostale prireditve
PETEK, 3. 5.
i.00 do 18.00 Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin Žalec Dan odprtih vrat
tudi v soboto ob istem času
SOBOTA, 4. 5.
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje
8.00 Železniška postaja Štore Tradicionalni pohod po turistični poti občine Štore
15.00 Glavni trg Celje
Knežji festival piva 2019
predstavlja se 12 pivovarjev, za glasbo bo poskrbel didžej
PONEDELJEK, 6. 5.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju

NAPOVEDNIK
23
17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti
pogovore vodita Metka Klevišar, dr. med., in Julka Žagar, dr. med.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Z motociklom do Indije in nazaj
predavanje Ivana Lipičnika v okviru univerze za III. življenjsko obdobje
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku
namenjena otrokom, starejšim od petih let, pripovedovala bo Romana Bonno
19.19 Mestna knjižnica Velenje Zvočna kopel
izvajala jo bo Nives Kraševec
20.00 Narodni dom Celje
Besede miru
videoprireditev o notranjem miru
TOREK, 7. 5.
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Ne kradi!
Predavanje iz sklopa deset božjih zapovedi za življenje danes, predava: Jože Planinšek
19.19 Mestna knjižnica Velenje Dr. Karel Verstovšek, politični oče slovenske univerze
predavala bosta dr. Aleksandra Gačič in dr. Gregor Januš
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Mojco; primerno za otroke od 3. leta dalje
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic
namenjena otrokom, starejšim od treh let, pripovedovala bo Bernarda Lukanc
SREDA, 8. 5.
10.00 Društvo Novus Velenje Pet sekund do dobrega dne v družini
pogovorna delavnica
11.00 Mestna knjižnica Velenje Ustvarjalna delavnica z
Admiro Robin
6.30 Kavarna Celjskega mladinskega centra Brezplačen zdrav slovenski zajtrk
10.30 Mestna knjižnica Velenje Malčkova zakladnica
predavanje Danaje Marinšek in druženje za mamice
17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in starše, kjer boste izdelali nagajive škratke Evropejčke
11.00 do 14.30 Glavni trg Celje Evropska vas
šole predstavljajo evropske države
18.00 eMCe plac Velenje
Pogovorni večer: (No) stress
z Aleksandro Vasiljević
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Klovnonanija avtorja Mateja Čepina; do preklica
ш
mesec špsrta
Šport je življenje. Človeško telo je ustvarjeno za gibanje in pri skrbi za zdravje je šport nepogrešljiv. Mestna občina Celje in Športna zveza Celje vas od 5. maja do 2. junija 2019 vabita, da se udeležite številnih vadb in programov z najrazličnejših športnih področij. Zagotovo bo prav vsak našel primeren program zase. Morda pa šport (če še ni) postane nepogrešljiv del vašega vsakdana.
šport za vse - brezplačni programi
PRIJAVNICA
VKLJUČIL BI SE RAD V PR0GRAM/E (označi z X):
1.	Balinanje, 7.5.-28.5.2019
2.	Dinamična joga, 9.5. - 30.5.2019
3.	Družabni plesi, 6.5. - 27.5.2019
4.	Kajakaštvo, 10.5.- 31.5.2019
5.	Kegljanje, 7.5.-31.5.2019
6.	Konjeništvo, 17.5.-25.5.2019
7.	Mamanet, 8.5. - 29.5.2019
8.	Meritve telesne sestave in zdrav življenjski slog, 11.5.2019
9.	Nirvana fitnes, 8.5. - 29.5.2019
10.	Nordijska hoja, 9.5. - 30.5.2019
11.	Odbojka, 9.5.-30.5.2019
12.	Plavanje, 7.5.-30.5.2019
13.	Pohodništvo, 5.5. - 2.6.2019
14.	Potapljanje, 8.5. - 29.5.2019
15.	Pump track vadba, 6.5. - 27.5.2019
16.	S samoobrambo proti stresu, 8.5. - 29.5.2019
17.	Strokovni posveti, maj 2019
18.	Supanje na Savinji, 28.5. - 31.5.2019
19.	Šah, 7.5.-28.5.2019
20.	Šola teka, 6.5. - 30.5.2019
21.	Športna rekreacija za začetnike, 6.5. - 29.5.2019
22.	Telovadba za dušo, 6.5. - 27.5.2019
23.	Vadba za vrhunsko počutje,9.5,- 30.5.2019
24.	Zdrava hrbtenica, 6.5. - 27.5.2019
25.	Zlata vadba za zlatoletnike, 9.5. - 30.5.2019
26.	Zaključna prireditev Mesec športa, 2.6.2019
ime in priimek: letnica rojstva: naslov:
mobilni telefon:
(neobvezno)	—
e-naslov:
IZJAVA
S podpisom te prijavnice dovoljujem, da Športna zveza Celje fiodatke iz obrazca lahko zbira in obdeluje za namene obveščanja o aktivnostih ŠZC, pošiljanja vabil na dogodke ŠŠZin analiziranja delovanja ŠZC, skladno s poslanstvom določenim s Pravili ŠZC. ŠZC in njeni podizvajalci ne prevzemajo nobene odgovornosti za primer poškodb.
dne
podpis
www.szc.si, moc.celie.si, www.celje.si, http://www.facebook.com/mesecsporta
Osrednja knjižnica Celje: razstava poročnik Franjo Malgaj (1894-1919): ob stoletnici smrti; do 14. 5., razstava Štajer-mark: Po sledeh skupne zgodovine: razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske (1890-1920); do 15. 5.
Otroški muzej Hermanov brlog:
razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019
Galerija AQ Celje: razstava Bori-ja Zupančiča Od Dotika do Misli je Pogled; do 24. 5. Galerija sodobne umetnosti Celje: skupinska razstava OSM; umetnice in umetniki: Nevena Aleksovski, Ivana Bajec, Nina Čelhar, Simon Kocjančič, Nez Pez, Miha Perne, Zoran Punger-čar, Leon Zuodar; do 5. 5. Likovni salon Celje: razstava Fig.2, umetnici: Brishty Alam, Nicole Prutsch; do 15. 6. Likovna šola Umbra: razstava likovnih del Nine Jakop; do 16. 5. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Sto let samostojne province sester usmiljenk, zgodovinska razstava ob jubileju ustanovitve reda; do 31. 7.
Savinov likovni salon Žalec:
razstava Kiparske slike/ Iluzija slike, dialog kiparja Dušana Tr-šarja in slikarja Marka Tuška; do 4. 5.
Medobčinska splošna knjižnica Žalec: gostujoča razstava MNZ Slovenije Slovenci v nemških koncentracijskih taboriščih; do 6. 5. v času odprtosti knjižnice Galerija Velenje: intermedijska razstava Hibridizacija živosti II avtorice Maše Jazbec; do 11. 5. Galerija Mozirje: razstava Mozirje v očeh umetnikov, umetniška dela, nastala na dosedanjih
slikarskih študijskih dneh Ex tempore Mozirski gaj; do 15. 5. Galerija Štekl Gornji Grad: razstava akvarelov Poti Blanke Božič, do 27. 5.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Od gotike do histori-cizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), La-pidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca -
življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur:
Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje:
Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog:
Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna
naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa
pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24	ZANIMIVOSTI	s,
Po zemlji bodo »brkljali« mladi in stari
Vitamini bodo na voljo vsem
Sončni park v Velenju je bogatejši za skupnostni vrt. Visoke grede ob Vili Rožle, kjer ima svoje prostore Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje, so zasajene z množico rastlin. Skrb za sadje, zelenjavo, rože in zelišča bo priložnost za druženje, nabiranje novih znanj in medgeneracijsko povezovanje.
TINA STRMČNIK
Vila Rožle je bila obnovljena leta 2015. Ob njej je kmalu zraslo otroško igrišče. Sončni park je klical še po drugih vsebinah, ki bi vanj privabile mlade in družine. Prostora je tam dovolj, ker je park spomeniško zaščiten, umeščanje vsebin terja nekoliko več premisleka. Mestna občina Velenje je v sklopu projekta AgriGo4Cities tam predvidela skupnostni vrt. Slednjega bodo uporabljale Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in organizacije, ki delajo z ranljivimi družbenimi skupinami. Gre za Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, tamkajšnji dom za varstvo odraslih in vrtec.
Vrt je zasnovan s pomočjo visokih gred. Slednje so zelo uporabne, saj se lahko med njimi gibajo mamice z vozički, povsem se jim lahko približajo invalidi. Narejene so iz macesnovega lesa in dopolnjujejo igrišče, ki je
prav tako večinoma izdelano iz lesa.
Od jagod do
rožmarina
MZPM Velenje je lani pripravila tri medgeneracijske delavnice, na katerih so otroci in odrasli skupaj razmišljali o zasnovi vrta. »Snovali smo nekakšen sanjski vrt. Najprej smo ga ustvarjali v delavnici, potem tudi na prostem. Opazili smo, da si ljudje želijo medgenera-cijsko druženje ob rastlinah,« je povedala sekretarka MZPM Bojana Špegel. Zasaditev, pri izbiri katere je pomagala krajinska arhitektka in dolgoletna prostovoljka zveze Kaja Flis, je pisana in mešana. V isti gredi najdemo korenček, rdečo redkvico, tudi trajnice, kot sta žaj-belj ali bazilika. Vmes rasejo solata, ognjiči in sončnice, ki so simbol mesta Velenja. V eni od gredic so jagode. Ko bodo temperature toplejše, bodo v zemljo posadili še paradižnike in paprike. Ko bo sezona
Skupnostni vrtiček ob Vili Rožle v Velenju je že zelen. Kmalu bodo tam žarele pisane barve sadja, rož in zelenjave.
mehke solate pri koncu, bodo v gredice umestili radič in različna zelišča.
Sodelavci in prostovoljci zveze imajo odslej na voljo potrebno vrtno orodje. V sklopu različnih delavnic in dejavnosti bodo skrbeli, da bodo gredice oplete in da bodo rastline v času suše imele dovolj vode. Z ranljivimi skupinami se bodo lotili nekaterih sorodnih projektov, na primer izdelave herbarija. Pri urejanju vrta
bodo sodelovali tudi otroci, ki se bodo med poletnimi počitnicami udeležili počitniškega varstva v Vili Rožle.
»Utrgaj sadež, a ne uničuj!«
Sadje in zelenjava vabita, da po njiju posežejo obiskovalci parka. Ob tem je Bojana Špe-gel pozvala le, naj prišleki ne uničujejo gred in zasaditev. »Res sem prijetno presenečena, da ni prav nič od tistega,
kar smo zasadili v šest gred, izginilo v noč. Upam, da se bo red nadaljeval,« je dodala.
Vrtičkarstvo ima sicer v Velenju dolgo tradicijo, vrtovi so urejeni tudi ob nekaterih večstanovanjskih stavbah. V Sončnem parku bo imelo »brkljanje« po zemlji izobraževalne, a tudi terapevtske namene. »A ne le zato, ker je stik z zemljo terapevtski, ampak tudi zato, ker druženje ob neki temi,
ki ima neko težo, vedno zdravi,« je povedala sogovornica. Če bo telo utrujeno od vrtnarjenja, bo najverjetneje prijetno posedeti na novi klopci iz reciklirane plastike. Slednja prikazuje, da lahko plastične odpadke predelamo v nove uporabne izdelke. To je sporočilo še enega evropskega projekta, pri katerem sodeluje velenjska občina.
Foto: Roman Bor
Ted ni ko ve gzgodbe
Št. 18/ Leto 74 / Celje, 3. maj 2019
Vinska simfonija v čokoladnih
sanjah str. 36-37
Igranje flavte jo vodi Z znanjem poleteli do Mlada upa izstopata po vsej Evropi str. 28 zmage str. 29	iz povprečja str. 30
26
INTERVJU
novi tednik
Št. 18, 3. maj 2019
Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center
»Poučevanje mladih je
poklic in ne služba
«
Med letošnjimi prejemniki najvišjih celjskih občinskih priznanj je tudi Gimnazija Celje - Center, ki je prejela srebrni celjski grb za dolgoletno uspešno delo v vzgoji in izobraževanju in za povezanost z okoljem. Šola se ponaša z več kot stoletno tradicijo, ponujala je mnoge izobraževalne programe, od nekoč znanega učiteljišča do pedagoške gimnazije. Na to tradicijo se navezuje današnji program predšolske vzgoje, ki ga dopolnjujeta splošna in umetniška gimnazija likovne smeri. Zanimanje za vpis je zadnja leta tolikšno, da šola vseh mladih, ki bi se želeli vpisati, žal ne more sprejeti. Od leta 2014 šolo vodi Gregor Deleja, profesor glasbene pedagogike, ki še vedno tudi poučuje, ker mu je to v veliko veselje, in vodi fantovsko vokalno zasedbo FaVoZa, ki je le ena od številnih v šoli. Nedavno je nastopil svoj drugi mandat.
TATJANA CVIRN
Na vprašanje, ali se strinja, da je za uspeh šole pomembno sodelovanje vseh zaposlenih, ki se skupaj trudijo za iste cilje, odgovarja: »Brez tega ne gre. Pomembno je tudi sodelovanje s prejšnjimi generacijami dijakov in učiteljev, ki so šoli dali poseben pečat, in vse to skupaj je pripeljalo do širšega priznanja. Posebej veseli smo priznanja lokalne skupnosti, saj veste, da je v Sloveniji včasih v svojem kraju težko biti prerok. Ponašamo se tudi z drugimi priznanji, na primer s Kumerdejevim, ki je najvišje priznanje v šolstvu. Posebej pri srcu nam je lanski sprejem šole v mrežo evropskih točk za nadarjene otroke, kar je tudi dokaz, da smo na pravi poti,« pravi sogovornik. GCC je tudi edina srednja šola v Sloveniji, ki se ponaša z nazivom kulturna šola.
Ko ste leta 2014 prvič postali ravnatelj, ste verjetno zagrizli v zahtevno nalogo vodenja šole s približno tisoč dijaki in 80 učitelji. Kaj se vam je takrat zdelo najtežje?
Verjetno je največji izziv predstavljalo povezovanje vseh, ki oblikujejo šolski prostor. Ena ključnih težav pri poskusih reforme šolstva je, da se nikoli ni znalo na pravi način vpeti tistih, ki skrbijo, da je šola del življenja in ne neka oddaljena akademska ustanova. Upam, da smo uspeli povezati vse - dijake in starše, nekdanje dijake in učitelje - izkoristiti vse izkušnje in temelje ter da znamo zreti naprej in ne počivamo na nekdanjih lovorikah. Svet se tako hitro spreminja, da bi šola res izgubljala, če se ne bi skušala skupaj z njim spreminjati oziroma se prilagajati v pozitivnem smislu in če ne bi iskala nekaj več, kar bo dijakom dalo prava izhodišča za nadaljevanje karierne poti. Ko gredo od nas, so odrasli in jih čakajo drugačni izzivi v življenju, kot so le pisna in ustna preverjanja znanja ali matura.
Kakšna je po vašem mnenju vloga vodje oziroma ravnatelja šole? Kakšen vodja ste vi?
Temeljna naloga vsakega vodje je, da skuša predvsem povezovati vso ustvarjalno energijo
vseh, ki oblikujejo šolski prostor. Trudim se, da nihče ne bi delal tistega, kar mu ni blizu. Pri dijakih in sodelavcih iščem nekaj, za kar morda še sami ne vedo, da imajo, in s čimer bi lahko prispevali k delovanju na formalni ravni ali pri neformalnem šolskem delu, po čemer je šola znana.
Je res, da ste dijakom vedno na voljo? Ali to kdaj izkoriščajo?
Ne, ne izkoriščajo, je pa odprtost vodstva šole zahtevna za obe tajnici, ki sta na »prvi fronti«. Oba pomočnika in tudi sam imamo vrata vedno odprta za kogarkoli, v prvi vrsti za dijake in starše ter vse ostale partnerje, s katerimi šola sodeluje. Ta odprtost in hitra odziv nost se mi zdita dober zgled za vse, ki bodo nekoč sami stali na mestu vodje na različnih področjih. Prav je, da gradimo kakovostne odnose.
Delate z mladimi. Ali to človeka ohranja mladostnega ali je vedno težje slediti vsemu, kar mlade danes zanima?
Na nek način je stik z mladostjo neprecenljiv, da človek ostaja mlad ali da se loti nečesa, česar se sicer ne bi, če ga dijaki ne bi postavili pred novo dejstvo. Ob tem vsako leto čutiš oddaljenost od svojega časa najstništva. Ampak poklic učitelja je res poklic v pravem
pomenu besede. Ne gre toliko za službo. Če človek to dojema kot službo, bolj čuti leta, kot če verjame, da je poklican, da nastopi v vlogi mentorja, ki zna z izkušnjami in modrostjo starejšega utirjati pot mlademu človeku in mu pomagati. Težko je, ko se znajdemo na področju novih tehnologij, po drugi strani pa drži misel, ki jo je nekdo nekoč izrekel, in sicer da bi se morali učitelji vsak dan zavedati, da si ne moremo privoščiti, da ljudje iz 20. stoletja poučujemo ljudi iz 21. stoletja z metodami 19. stoletja. Ko imaš to pred očmi, prilagajaš temu tudi svoje delo.
Enostavno drugačni je eno vaših gesel. Kakšna je ta drugačnost šole? Morda v številnih obšolskih dejavnosti, ki so dijakom na voljo, saj lahko izbirajo med 70 krožki in raznimi projekti, spodbujate jih v smeri podjetništva, dobrodelnosti ...? Torej se da najti ravnotežje med učnimi načrti in dodatno ponudbo šole?
Slogan so si izmislili nekdanji dijaki, ki so leta 2015 na pobudo Društva GCC snemali kratek film o šoli in o tem, kaj jo odlikuje. Takrat se je prvič pojavil ključnik Enostavno drugačni, ki je postal prepoznavni znak šole. Šolo res odlikujejo številne dejavnosti. Menim, da učni
INTERVJU
27
načrti in matura pri tem niso omejitve, ampak izziv, ki pripelje do več dela in razmisleka, kako se drugače lotiti določenih zadev. Učitelji, ki verjamejo, da je poučevanje njihov poklic, znajo najti pravo mero med poukom in ostalimi dejavnostmi. Prepričanje, da ocena predstavlja to, kar si, je past, v katero se nihče ne sme pustiti zavesti, ne učitelj ne dijak. Ocena je pomembna za doseganje nekega akademskega cilja na izobraževalni poti, vendar ne sme biti tista, ki bi nekomu odtegnila možnost, da je to, kar je. Številni dijaki so močni na področjih, ki niso del predmetnikov. Šola jim mora znati ponuditi možnost, da se v njih preizkusijo, saj bodo znali to umestiti v načrtovanje svoje nadaljnje poti kot spoj profesionalnega in osebnega. Ko mlad človek najde ravnovesje, je pot svetlejša. Takrat se znajde v času in prostoru ter zna odločati sam, četudi kdaj napačno.
Zadnje čase smo priča številnim kritikam na račun osnovne šole. Kaj ugotavljate, glede na to, da dobite otroke, ki pridejo iz te tako grajane osnovne šole?
V dosedanjem procesu reform v osnovi šoli si sistem nikoli ni vzel časa, da bi te spremembe pravilno ovrednotil in naredil kakšne popravke, zato je to prepuščeno šolam. Te se razlikujejo, a razlike niso tako katastrofalne, kot se jih skuša prikazovati. Naša izkušnja s prvošolci je načeloma dobra, terjajo pa morda več prožnosti učiteljev na začetku srednješolske poti, kot je bilo to nekoč. Premalo je tudi sodelovanja med ustanovami na različnih izobraževalnih ravneh. Naša šola je v prednosti, ker ima stik z vrtci zaradi programa predšolske vzgoje. Povezujemo se tudi z osnovnimi šolami, a pogrešamo stik z univerzami, kar bi nam dalo podatke o tem, kaj bi morali spremeniti mi.
Pred leti so se otroci množično odločali za vpis na gimnazije, ki so zrasle skoraj
»Učitelji bi se morali vsak dan zavedati, da si ne moremo privoščiti, da ljudje iz 20. stoletja poučujemo ljudi iz 21. stoletja z metodami 19. stoletja.«
v vsaki vasi. Zadnja leta je tega manj, saj tudi država spodbuja predvsem vpis v srednješolske strokovne in poklicne programe. Kako se gimnazije prilagajte temu? Ali gre predvsem za to, da se vsaka po svoje borite za vsakega dijaka?
Gimnazije v zadnjih letih izgubljajo predvsem to, kar si predstavljam pod pojmom gimnazij-skost, torej širino znanja in številne možnosti v času šolanja, ki omogočajo gimnazijcem, da se najdejo in šolanje izkoristijo za raziskovanje prihodnjih poti. Ta boj za dijake, ki ga spodbuja tudi sistem, je postal v zadnjih letih zelo neokusen, ker šolo hote ali nehote sili v tržni prostor, s čimer se šola naj ne bi ukvarjala. Na sistemski ravni in vsak pri sebi bi morali razmisliti o prilagajanju gimnazij času in prostoru in šolam omogočiti več stika z realnim svetom v smislu izkustvenega učenja, ki presega veljaven predmetnik. Tudi na tem področju se počasi dogajajo premiki, na primer z izbirnostjo, s tako imenovanimi interdisciplinarnimi tematskimi sklopi, ki so usmerjeni v praktično projektno raziskovalno delo. Dijakom omogočajo pridobivanje kompetenc, ki so spregledane v
rednem predmetniku. Gre za skupinsko delo, vodenje, podjetnostne in digitalne kompeten-ce, ki jih še vedno izpuščamo, ker smo zazrti v učne načrte preteklosti. Pri tem lahko vsaka šola in učitelj naredita marsikaj na svojem področju z vključevanjem v projekte ali z neformalnim delom pred poukom in po njem. Za mladostnika lahko to postane prenaporno, ko je osem ali devet ur v šoli in gre nato še h krožku, še zlasti če je bolj oddaljen od šole.
V Celju smo lahko ponosni, da šole dobro sodelujemo in da se skušamo usklajevati in dopolnjevati ter da je ponudba izven pouka dostopna vsem, ne glede na socialno-eko-nomske razlike.
Podatki o vpisu za prihodnje šolsko leto kažejo, da je zanimanje za vpis v vašo šolo večje, kot je na voljo prostih mest. Od česa je po vašem mnenju odvisno zanimanje za neko šolo?
Slovenija je v mednarodnem okolju svetel zgled, kar se tiče dostopnosti šolskega prostora, in dobro bi bilo, da bi tako ostalo. Pri odločitvah osnovnošolcev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je pomembna medvrstniška komunikacija. Zato svojim dijakom prepuščamo, da predstavljajo šolo na informativnih dnevih in predstavitvah v osnovnih šolah. Prav se mi zdi, da dijaki mlajšim povedo, kaj je v šoli pozitivno in kaj morda ni tako dobro. Zdi se mi, da imamo izoblikovano podobo šole, ki je zelo realna. Vpis enkrat raste, drugič pada, saj se mladi ustrašijo omejitev prejšnjih let. Vplivajo pa na odločitev tudi nasveti staršev, učiteljev, svetovalnih služb.
Sami ste želeli postati učitelj že v otroštvu. Kaj je bilo odločilno pri tem? Morda kakšna učiteljica, ki je v mozirski osnovni šoli na vas naredila poseben vtis? Je vplivalo obiskovanje I. gimnazije v Celju?
Želja, da bi postal učitelj, je pri meni res prisotna že od nekdaj. Ko so vsi želeli postati astronavti, gasilci in zdravniki, sem svoj plišasti živalski vrt urejal v razrede, imel redovalnice in predaval na veliko. Doma so me skušali prepričati, da se tega ne bil lotil, a sem vseeno zajadral v pedagoški poklic. Sicer pa sem imel podporo staršev, čeprav sem imel kot najstnik veliko zamisli, ki niso bile vedno najboljše. V osnovni šoli je bil eden ključnih likov profesor Novak, moj ra-
»Ocena je pomembna pri doseganju nekega akademskega cilja na izobraževalni poti, a ne sme biti tista, ki bi nekomu odtegnila možnost, da je to, kar je.«
»Tisti učitelji, ki hodijo samo v službo, lahko naredijo veliko škode.«
zrednik od petega do osmega razreda, ki me je poučeval zgodovino in je bil učitelj z veliko začetnico. Moji učitelji na I. gimnaziji v Celju, tedanji ravnatelj Jože Zupančič in razrednik, sedanji ravnatelj dr. Anton Šepetavc, ter sošolke in sošolci so bili tisti, zaradi katerih bi si želel ponoviti ta del življenja, če bi bilo to mogoče. Gimnazijska leta so bila odločilna za poklicno željo in še za marsikaj drugega, predvsem pa so bila pomemben gradnik vrednot, na osnovi katerih skušam tudi sam delovati v poklicnem in zasebnem življenju.
Torej drži, da nas zaznamujejo učitelji, ki so nam dali znanje, vrednote?
Drži, v tem imamo uči-

telji neizmerno veliko moč in zato želim, da bi se za ta poklic odločali tisti, ki želijo to moč izkoriščati za dobro delo. Žal je v naših vrstah kar nekaj takšnih, ki se te moči ne zavedajo ali je ne izkoriščajo, kot bi jo morali, in ti lahko povzročijo povsem nasprotno, kar sem doživljal sam, ko sem imel veliko srečo z učitelji. Ko se znajdem pred pedagoškim izzivom, se vselej spomnim nanje. Tisti učitelji, ki hodijo samo v službo, lahko naredijo veliko škode, a ne le zaradi neznanja otrok in slabih ocen.
Učiteljsko delo bi torej morali opravljati ljudje, ki to počnejo s srcem. Razmišljate podobno, ko gre za dijake predšolske vzgoje v vaši šoli? Jih lahko v tem smislu preverite še pred vpisom, sploh glede na to, da je vsako leto preveč zanimanja tudi za ta program?
Srednješolski strokovni program je dober filter za prihodnje izobraževanje diplomiranih vzgojiteljev in vzgojiteljic. Podobno sta včasih delovala učiteljišče in pedagoška gimnazija in to danes manjka. Statistika kaže, da je pedagoški poklic pri dijakih šele druga ali tretja študijska želja, ne prva. To za prihodnost poklica, šolstva in družbe ni najbolje. Sistem bi moral to čim prej popraviti. Glasba ima v vašem življenju pomembno mesto. Imate čas za igranje klavirja, obiske koncertov?
»Pedagoških izzivov mi ne manjka, kot ravnatelj si ji lahko sam izberem, saj bi jih sicer pogrešal.«
ШТ
Za igranje klavirja mi najbolj zmanjkuje časa. Glasba me spremlja na vsakem koraku, v šoli in doma, na koncertih, ki jih ne manjka. Rad grem tudi na prireditve, ki niso šolske ali v organizaciji Hiše kulture Celje. Za takšne stvari, ki so neločljivo povezane z življenjem, si je treba vzeti čas.
Je Celje mesto, ki vam je všeč, vam nudi dovolj izzivov in vsega, kar potrebujete tudi v prostem času?
Celje je ravno prav veliko mesto z ravno prav velikimi ljudmi, čeprav bi si kdaj želel še kakšnega malo večjega človeka ... Ponuja veliko možnosti, ima pa še nekaj neizkoriščenih. Tudi mlade skušamo usmerjati v to, da iščejo v lokalnem okolju nekaj, s čimer bodo ostali povezni in da se bodo radi vračali. Foto: SHERPA
Ш
m
28
PORTRET
Alenka Bogataj z Vranskega po Londonu študij nadaljuje v Münchnu
Igranje flavte jo vodi po vsej
novi tednik
Št. 18, 3. maj 2019
Evropi
Še pred kratkim dolgolaska, danes kratkolaska je od malih nog predana flavti. Nujna operacija glave je ni ustavila. Po letu in pol je nazaj v ustaljenih tirnicah, a s povsem drugačnim pogledom na svet. »Veliko bolj cenim ljudi, ki me obkrožajo. V težkih trenutkih so mi stali ob strani in mi pomagali. Spoznala, sem kako je to pomembno,« pravi triindvajsetletna Vranšanka, ki je lani julija končala študij flavte v Londonu in oktobra začela magistrski študij v Münchnu. Do zdaj je posegla že po številnih nagradah in sodelovala z znanimi orkestri, največ pa ji pomeni, če se njena glasba dotakne ljudi.
SPELA OZIR
Kot prvošolka je brez vednosti staršev spremljala sestrično na sprejemne izpite v enoto žalske glasbene šole na Vranskem. Izkoristila je priložnost in tudi sama opravila glasbeni preizkus. Ponudili so ji igranje klavirja ali kitare, a si je želela le flavto. »Rekli so mi, da je to mogoče le, če najdem še šest ljudi, ki bi se na Vranskem učili to glasbilo. Šla sem po šoli in res našla šest deklet. Poučevala nas je Marta Koberski, to pa je bil tudi edini čas, ko je bilo na Vranskem zagotovljeno učenje flavte.« A očitno ravno dovolj dolgo, da je Alenko Bogataj povsem zasvojila. Da je to glasbilo, brez katerega si ne predstavlja več življenja, je dokončno spoznala pri profesorici Nini Fajfar Baša, ko je glasbeno izobraževanje nadaljevala na sedežu glasbene
šole v Žalcu. »Vesela sem, da sem bila obkrožena s takšnimi ljudmi, ki so me spremljali, podpirali in spodbujali na glasbeni poti.« Tudi njeni starši so jo pri tem ves čas podpirali, ko pa so spoznali, da se njihova hči želi vpisati na glasbeno akademijo, so bili najprej nekoliko v dvomih. »Mami je do zadnjega upala, da ne bom izbrala študija flavte in da se bom vpisala na >resen faks<, a ko sta z očetom le spoznala, da si to res močno želim, sta me tudi na tej poti začela brezpogojno podpirati.«
Predčasen brexit
Z Vranskega je takoj ^ po I. gimnaziji v Celju in z ogromno podporo tedanjega profe sorja flavte
Mateja Zupana odletela v London. Ni izbrala ne bližnjega Dunaja ne Zagreba, odločila se je za študij na priznani londonski akademiji za glasbo Royal College of Music, kjer je julija lani z odliko diplo mirala. V času študija je bila štipendistka šole, podpirala sta jo tudi Pidem Founda tion in Elizabeth Marry Morgan Award. »Štiri leta v Londonu so bila izjemno pestra. Na začet ku je bilo nekoliko težje, ker
je angleška prestolnica le stičišče veliko različnih kultur, a počasi sem se privadila in postalo mi je lepo. Spoznala sem ogromno novih prijateljev, s katerimi še danes ohranjam stike,« pripoveduje triindvajsetletnica, ki kot prednost Londona zagotovo vidi ogromno priložnosti in dogajanja, medtem ko je v primerjavi s Slovenijo slabša hrana, zaradi (pre)hitrega tempa življenja pa so tudi odnosi slabši.
Lani oktobra je začela študirati na magistrski ravni na visoki šoli za glasbo in teater v Münchnu v razredu Phillipa Bouclyja. »Življenje v Nemčiji je precej drugačno kot v Angliji. V Münchnu je življenjski standard študenta veliko boljši, tudi zato, ker je ce-
novno vse dostopnejše. Prav tako te veliko bolj pripravljajo na krutost avdicij in na brezpogojno vztrajnost, ki jo kot glasbenik vsekakor potrebuješ,« deli dosedanje izkušnje Bogatajeva, ki se je za nadaljevanje študija v bavarski prestolnici odločila, ker ta trenutno velja za eno največjih svetovnih središč klasične glasbe in kjer je igranje flavte trenutno v popolnem razcvetu.
Njen cilj: dobra
glasba
Kot solistka in v manjših komornih skupinah redno nastopa po Evropi. Leta 2016 je bila izbrana za solo nastop v dvorani Het Concertgebo-uw v Amsterdamu, letos pa za rezidenčno umetnico na festivalu klasične glasbe Arte Solidale v Italiji. Kje se vidi po študiju, zaenkrat še ne ve, saj je odprta za vse poti. »Vem le, da si želim ustvarjati kakovostno glasbo, ki se bo dotaknila ljudi, kje bo to, pa mi je vseeno.«
Kljub študiju v tujini in koncertom po vsej stari celini je še vedno močno vpeta v domače okolje. Je dobitnica nagrade Barbare Celjske, ki ji je še posebej veliko pomenila, ko je zbirala denar za nakup nove flavte. Rotary klub Barabare Celjske jo je pri tem finančno podprl, zaradi česar je članom še danes zelo hvaležna. »Nakupi glasbil so za glasbenike velik strošek. Za zadnjo flavto sem denar zbirala več let. Brez velike podpore staršev in preostalih donatorjev mi zagotovo ne bi uspelo.« Profesionalne flavte namreč stanejo deset tisoč evrov in več.
Alenka Bogataj z Vranskega je že od malih nog predana flavti. Po I. gimnaziji v Celju se je odločila za študij na priznani londonski akademiji za glasbo Royal College of Music. Foto:INtv
REPORTAŽA
29
Tudi študenta s Celjskega gradila zmagovalno brezpilotno letalo
Z znanjem poleteli do zmage
Filip Plešnik iz Šoštanja in Jaka Romih iz Rogatca se od malih nog navdušujeta nad letali. Pretekla leta sta jih konstruirala v modelarskih krožkih, letos pa sta postala člana zmagovalne ekipe Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki je sredi aprila v Združenih državah Amerike zmagala v letenju daljinsko vodenega brezpilotnega letala.
TINA STRMCNIK
Ekipa slovenskih študentov je v pol leta naredila načrte in zgradila izjemno hitro, lahko, kompozitno letalo, ki dosega hitrost, ki je večja od 100 km/h, in je na tekmovalni hitrosti zmožno leteti več kot deset minut. Študentje so prepričljivo zmagali v konkurenci več kot sto sodelujočih univerz in ime ljubljanske univerze postavili na prvo mesto, pred priznane univerze in inštitute iz vsega sveta.
Šoštanjčan in Rogatčan sta že lani sodelovala v ekipi študentov, ki se je udeležila tekmovanja Design/Build/ Fly, ki ga vsako leto razpiše Ameriški inštitut za aeronav-tiko in astronavtiko. Lani se slovenski ekipi ni uspelo uvrstiti na stopničke in tudi to je bil med drugim povod, da so se študentje letos potrudili še bolj, je povedal Jaka Romih, absolvent magistrskega študija strojništva. »Tekmovanje mi je res predstavljalo izjemno motivacijo. Že zbudil sem se z mislijo na projekt. Ves čas sem razmišljal, kako bi lahko še kaj izboljšal.«
Lani so študentje izdelovali plovilo, ki je posnemalo potniško letalo. Letos je imela naloga pridih konstrukcije vojaškega letala. Predvidevala je namreč, da študentje na letalo namestijo nekakšne »bombice« oziroma vortekse. Po besedah Romiha bi lahko tako zračno plovilo uporabljali tudi za druge namene. Z njim bi lahko na primer do-
stavili humanitarno pomoč ali odvrgli rešilni jopič nekomu, ki bi se utapljal v vodi.
Ni časa za zgrešene
odločitve
Ekipo gradnje, ki je bila zadolžena za izdelavo jeklenega ptiča, je vodil Filip Plešnik, ki končuje tretji letnik prve stopnje univerzitetnega študijskega programa fakultete za strojništvo. Od mladosti ga zanima tehnika, od malih nog se ukvarja z modelarstvom, zadnja leta tudi z jadralnim letalstvom. Trenutno končuje šolanje za jadralnega pilota. »Ves čas me spremlja bližina letališča v Šoštanju, tudi nekateri moji sorodniki in prijatelji se ukvarjajo s tem. Tako da sem se po gimnaziji spontano odločil za študij strojništva.« In kaj je bil zanj pri tekmovanju največji izziv? To, da je bilo za načrtovanje letala izjemno malo časa, je povedal. »Na celotni poti razvoja aviona je bilo treba sprejeti neskončno odločitev. Sploh kar se tiče gradnje. Pri tem ni bilo časa za preizkušanje tehnik izdelave. Ko je prišel projekt na plano, je bilo treba čim prej izdelati neko stvar in pri tem ne zgrešiti.« Ker ni bilo časa za preizkušanje, so še posebej veliko šteli pridobljene izkušnje, teoretično znanje in znanje iz letalstva, je dodal mladenič, ki je za projekt porabil skoraj več časa kot za študij.
»Pri takšnem tekmovalnem projektu je zraven nekoliko več matematike,
a •	•	••	I	I *V*	a	•	•
optimizacije, boljši so materiali, sicer pa je vse skupaj dokaj podobno modelarstvu, s katerim sem se začel ukvarjati v osnovni šoli,« je povedal Jaka Romih.
Jaka Romih ne bi imel nič proti, če bi se lahko po študiju profesionalno ukvarjal z gradnjo letal. »Če bo možnost, bo to verjetno moja prva izbira,« je dejal. V prostem času se posveča športom v naravi, rad se poda v hribe, teče ali sede na kolo.
Zmagovalna ekipa pod mentorstvom doc. dr. Viktorja Šajna, ki je sredi aprila zmagala na tekmovanju v mestu Tucson v Združenih državah Amerike.
Tekmovanje je bilo sestavljeno iz treh misij v zraku in misije na tleh. Letalo slovenske ekipe je v desetih minutah odletelo rekordnih 18 krogov in spustilo 18 »bomb«. Opravilo je štiri kroge več kot plovilo drugo-uvrščene ekipe.
Na tekmovanju ni bilo skoraj nobenega subjektivnega ocenjevanja. Šteli so namreč izključno čas letenja, število krogov in število odvrženih »bombic«. Komisija je edino subjektivno mnenje podala z oceno poročila. Plešnik je pojasnil, da so Slovenci druge tekmovalce nadvladali predvsem s postavitvijo »bombic« na trup letala, česar se ni domislila nobena druga ekipa. Izstopali so še po tem, da so avion zgradili iz kompozitov. »Kompozitni materiali, kot so karbonska ali steklena vlakna, epoksidne smole, pene, so materiali, ki jih vedno bolj uporabljajo pri izdelavi visoko tehnoloških izdelkov, na primer v letalstvu in navtiki. Omogočajo izjemno močno strukturo pri relativno majhni teži.« K odličnemu rezultatu sta pripomogla tudi dobro delovanje in dobra orga-
nizacije ekipe, slednja je imela tudi kanček sreče, je še dodal sogovornik.
Draga tehnologija,
neprecenljivo
znanje
In kaj bi zmogljivost letala slovenske ekipe lahko spremenila v prihodnosti? Plešnik je pojasnil, da gre za zračno plovilo, ki so ga izdelali izključno za to tekmovanje in je povsem prilagojeno dani nalogi. Inovativna oblika trupa omogoča izjemno malo upora kljub velikemu številu bombic. Že omenjeni kompo-ziti so v industriji uporabljani vedno bolj. Študenti tako niso uporabljali nobene tehnologije, ki še ne bi bila znana. Je pa res, da širše še ni uporabljana, saj je zelo draga in je za njeno rabo treba veliko znanja. Ceno tovrstnega aviona je težko določiti. Ker gre za eno letalo in
»Na celotni poti razvoja aviona je bilo treba sprejeti neskončno odločitev. Sploh kar se tiče gradnje. Pri tem ni bilo časa za preizkušanje tehnik izdelave,« je dejal Filip Plešnik.
ne za množično proizvodnjo, je bil vsak del izdelan unikatno. Samo material je vreden nekaj tisoč evrov, še bolj neprecenljive so vse ure dela bodočih strojnikov.
Kot bi gradili pravo
letalo
Filip Plešnik je od tekmovanja odnesel predvsem izkušnje kot vodja ekipe gradnje, dragocene izkušnje je pridobil še pri delu s kompoziti in pri konstrukciji gradnje v letalstvu. Majhen model aviona je namreč grajen na enak način, kot so grajena prava letala, je poudaril. Jaki
Študentje so v gradnjo letala vložili več kot dva tisoč ur dela. Glede na navodila so morali izdelati model letala z radarjem, primernim, da vzleti z letalonosilke. Njihovo zračno plovilo dosega hitrost, ki je večja od 100 km/h, na tekmovalni hitrosti lahko leti več kot deset minut. Tehta približno devet kilogramov, od tega 35 odstotkov teže predstavljajo baterije. Nosi lahko 18 »bomb«, premer kril, ki se avtomatsko razprejo, je dva metra in pol.
Romihu je največjo prednost sodelovanja predstavljalo to, da so študentje razmišljali o stvareh, ki jih med študijem ne izvejo. Spoznali so tudi izjemno izkušene strokovnjake, ki imajo rešitve za še tako velike izzive. In si tako odpirali vrata za nova sodelovanja.
Tekmovanje so spremljali predstavniki velikih podjetij s področja letalstva, kot so Boeing in Aurora Aviation, ter bili navdušeni nad tehnologijo, ki so jo razvili Slovenci. Študentje so bili sicer osredotočeni predvsem na to, kako bodo predstavili svoj izdelek, z veseljem pa so podjetjem dali svoje podatke. Na tekmovanju ni bilo časa za poglobljene pogovore, naša sogovornika zato upata, da bosta lahko kakšne stike navezala tudi po nedavni zmagoviti izkušnji.
Foto: Andraž Vene
Filip Plešnik se želi v svojem prostem času še naprej ukvarjati z letalstvom. Dejavno se temu posveča predvsem ob koncih tedna v spomladanskem in poletnem času, če je le lepo vreme. »Opraviti moram samo še licenco, tako da letim že samostojno. Gre za poseben občutek svobode, ko si odmaknjen in si v drugem svetu. Nekateri pravijo, da gre
30
MLADI UPI
novi tednik
Št. 18, 3. maj 2019
Mlada upa Eva Pepelnak in Mitja Suvajac
Izstopanje iz povprečja
Mitja: »Tistega, ki štrli iz povprečja, vedno opazijo, ampak tega se človek navadi. Oznako, da si čuden, sprejmeš kot nekaj pozitivnega, saj veš, kaj delaš in kaj bi rad dosegel.«
Tako različna sta, a hkrati tudi podobna. Vsekakor pa izstopata iz povprečja in dobro vesta, kaj želita v življenju doseči. Eva Pepelnak trenira troskok v AD Kladivar in sodi med najboljše mlade slovenske atletinje, Mitja Suvajac je odličen v fiziki in še na mnogih drugih področjih. Oba sta med 13 letošnjimi prejemniki finančnih sredstev z razpisa Mladi upi za leto 2018, akcije Zavarovalnice Triglav, ki na ta način že nekaj let podpira nadarjene mlade na različnih področjih, od športa, umetnosti, znanosti in parašporta.
TATJANA CVIRN
Eva je dijakinja I. gimnazije v Celju, Mitja je dijak Gimnazije Celje - Center. Oba sta navdušena nad svojo šolo. Oba sta vozača, saj se Eva vozi na treninge in v šolo iz Radeč, Mitja iz Zreč. Sta tik pred maturo, za katero menita, da jima ne bi smela delati posebnih preglavic. Povezuje ju tudi veselje do naravoslovja. Če se je Eva v osnovni šoli bolj navduševala za fiziko, je v srednji prevladala matematika, pri Mitji pa je bilo obratno. Eva namerava v Ljubljani študirati računalništvo in matematiko, Mitja bo prvo stopnjo študija fizike opravil v Rusiji.
Kaj je prepričalo komisijo, da sta se znašla med nagrajenci razpisa Mladi upi?
Eva: Zagotovo so bili odločilni moji športni uspehi, saj sem lani dosegla četrto mesto v troskoku na svetovnem prvenstvu za mladinke na Finskem, kar je bila najboljša slovenska
uvrstitev. Izbrana sem bila za naj atletinjo med mladinkami za sezono 2018 in že prej sem dosegala vidnejše uvrstitve, na primer leta 2016 sem bila evropska mlajša mladinska podprvakinja ...
Mitja: Člani komisije so rekli, da je bil odločilen širok spekter uspehov, ne samo na fizikalnem področju. Zanimata me še matematika in astronomija, z geografi smo na primer naredili reliefni pe-skovnik, s pomočjo katerega je relief videti kot na topološki karti. O tem sem imel objavljen znanstveni članek v eni od revij. Že tretje leto sem kapetan slovenske fizikalne ekipe na turnirjih, kjer dosegamo vedno boljše rezultate. Na začetku sem sodeloval tudi na debatnih prvenstvih in na tekmovanjih iz drugih disciplin.
Gre za finančno nagrado, ki je zagotovo možnost za lažji napredek ...
Eva Pepelnak in Mitja Suvajac, četrtošolca, ki sta se uvrstila med 13 prejemnikov nagrade razpisa Mladi upi.
Pred dnevi se je slovenska fizikalna reprezentanca, ki jo vodi Mitja Suvajac, vrnila iz Avstrije, kjer je bilo mednarodno tekmovanje mladih fizikov. Med 14 ekipami je dosegla peto mesto. V ekipi so bili trije dijaki iz Gimnazije Celje - Center, poleg Mitje še četrtošolka Manca Strah in drugošolec Matija Marolt. Vodila sta jih mentorja Borut Namestnik, profesor fizike na Gimnaziji Celje - Center, in prof. dr. Sergej Faletič z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. Mednarodno fizikalno tekmovanje prirejajo v Avstriji že več kot 20 let. Slovenija se je tekmovanja prvič udeležila leta 2017. Po osmem in šestem mestu je slovenska reprezentanca letos dosegla najboljši rezultat.
Eva: Nagrado vidim kot spodbudo in dokaz, da ljudje cenijo to, kar delam. Včasih imaš občutek, da se sam trudiš in da ni odziva. A tokat je bil odziv zelo lep. Nagrada je namenjena razvoju mojega talenta, da bom še uspešnejša, da bom lažje hodila na priprave, da bom imela za opremo in tudi za prevoze, ki so precejen strošek.
Mitja: Pri meni bo denar šel za nakup opreme za fiziko, gre za posebno opremo, ki je niti vsi laboratoriji nimajo. Težava je po mojem v tem, da denar prejme šola (AD Kladivar v Evinem primeru, op. p.) in ta razpolaga z njim, kar ni ravno ustrezno, saj bom v šoli le še kratek čas. Zelo vesel sem
bil, ko sem videl, da sva med Mladimi upi dva nagrajenca z znanstvenega področja. Verjamem, da se bo z vztrajnostjo kaj doseglo in namenilo temu področju več denarja ter podpore tudi na državni ravni.
Ali vidita svojo prihodnost v Sloveniji?
Mitja: Od nekdaj rad spreminjam stvari na bolje, kamorkoli pridem. Študija ne bom začel tu, ker ne vidim takšnih možnosti na znanstvenem področju kot v Rusiji, bi se pa rad vrnil in kaj spremenil.
Eva: Za šport se ljudje sicer bolj zanimajo kot za znanost, a atletika ni tako priljubljena kot ekipni športi. Zato mislim, da je pomembna izobrazba. Tudi starši so me vedno usmerjali
Eva: »Ne predstavljam si življenja brez atletike. Če v nečem uživaš, ni težav.«
Eva Pepelnak: »Moj cilj so olimpijske igre prihodnje leto in pripravljena sem za to delati. A nikoli ne moreš biti prepričan, da se bo vse dobro izšlo, saj so možne poškodbe, ker gre za tehnično zahtevno disciplino. Treba je imeti tudi kanček sreče.«
Mitja Suvajac: »Rad bi naredil nekaj dobrega za ljudi, zato se med drugim želim ukvarjati s protetiko. Pomagal bi rad tistim, ki trpijo zaradi vojn ali nesreč. Znanost mora razmišljati daleč naprej, obenem pa mora pomagati ljudem. Če nima sredstev, bo delala tisto, kar je komercialno bolj zanimivo.«
na ta način. Študirala bom v Ljubljani in mislim, da po koncu ne bo težav z zaposlitvijo. Še naprej bom trenirala deloma v Celju in deloma v Ljubljani ter sodelovala s svojim trenerjem Hrvojem Fižuletom, s katerim se odlično razumeva. V AD Kladivar imam dobre pogoje za delo, saj mi je dvorana vedno na voljo za treninge in tudi v okviru Atletske zveze Slovenije je dobro poskrbljeno za atlete.
Imata sploh čas za prosto-časne dejavnosti?
Mitja: Težko je ločiti prosti in ostali čas. Če se pripravljam na tekmovanja, sem v šoli tudi do dveh zjutraj skupaj z mentorjem Borutom Namestnikom, profesorjem fizike, ki je odličen strokovnjak in človek na mestu. Ponavadi me potem on odpelje domov, ko končava. A tega dela in truda drugi pogosto ne vidijo, ampak le kakšne ugodnosti, ki sem jih deležen na osnovi tega.
Eva: Pri meni je tudi prosti čas poln gibanja, starša me spodbujata, da gremo skupaj plavat, v hribe, na sprehode, doma imamo fitnes. Tudi onadva se rada ukvarjata z rekreacijo in sta me usmerila v atletiko.
Podpora družine je torej odločilna?
Eva: Zagotovo, brez tega ne bi dosegla vseh teh rezultatov. Vozijo me na treninge, tekme, mama skrbi za pravilno prehrano .
Mitja: Oče in mama sta vesela mojih uspehov in me pri ničemer ne omejujeta.
Sta netipična dijaka. Kako na vaju gledajo sošolci? Sli-šita kdaj kakšne neumestne pripombe?
Mitja: Tistega, ki štrli iz povprečja, vedno opazijo, ampak tega se človek navadi. Oznako, da si čuden, sprejmeš kot nekaj pozitivnega, saj veš, kaj delaš in kaj bi rad dosegel.
Eva: Pravi prijatelji te razumejo in podpirajo. Prijatelje imam tudi v atletskih vrstah, kjer imamo podobne cilje, tako da ni težav.
Danes imate mladi veliko več možnosti, kot jih je bilo nekoč. Jih znate izkoristiti?
Mitja: Možnosti imamo res veliko, vendar je veliko tudi mladih, ki so neaktivni in se sami ne dvignejo iz povprečja, ker je tako najbolj udobno. Tudi če je kdaj kaj narobe, niso pripravljeni nič narediti. Spomnim se, da mi je brat razlagal, da so šli študenti na ulice, ko so jim hoteli vzeti 60 centov za bone za kosilo. Danes ne vem, če bi se to zgodilo. Mladi so neaktivni, tudi sistemu ustreza, da se ne spodbuja kritičnosti.
Eva: Mladi prej vidijo zabavo, kot da bi se želeli truditi za neko stvar.
Mitja: Za uspeh se je treba potruditi, za povprečje tega ni treba.
Si bosta poleti privoščila tudi kaj počitnic?
Mitja: Verjetno bom šel malo v Rusijo, saj so mi všeč tamkajšnji ljudje. Na prvi pogled so bolj zadržani od nas, sicer pa so prijetni in topli, ni zavisti in privoščljivosti kot pri nas.
Eva: Konec julija bo na Švedskem evropsko atletsko prvenstvo in do takrat bo še veliko treningov, potem pa bom imela tudi nekaj počitnic.
Foto: GrupA
novi tednik	PORTRET	Q1
Št. 18, 3. mai 2019	ГОП1 RE I	Ol
Diplomirana babica Klavdija Beričič o blagodejnih učinkih masaže dojenčkov
Ko čudeže dela miren dotik
V Sloveniji se vsako leto rodi približno 20 tisoč otrok, od tega je približno 1.400 nedonošenčkov, ki morajo biti deležni še posebej skrbne nege. Za najtežje primere skrbijo v enoti za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov v ljubljanski porodnišnici, kjer je od leta 2012 zaposlena diplomirana babica Klavdija Beričič iz Celja. Kot pravi, je njihovo delo zelo odgovorno in stresno, a obenem je njihov trud poplačan z nepopisnim veseljem, ko otroci po nekaj tednih ali celo mesecih zdravi zapustijo oddelek.
SPELA OZIR
Povprečna teža novorojenčka znaša 3.340 gramov. A zaposleni v enoti za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov so vajeni veliko manjših dojenčkov. Na oddelku skrbijo za nedonošenčke, rojene od 23. tedna gestacijske starosti, ki so ob rojstvu težki le približno 500 gramov. Nekateri celo manj. Zaradi drobnih in nerazvitih telesc brez strokovne pomoči medicinskega osebja in inkubatorja ne bi imeli nobene možnosti preživetja. »Dojenčke hranimo, negujemo, opazujemo in jim dajemo terapijo. Smo prve, ki opazimo kakršnekoli spremembe, o katerih nemudoma obvestimo pediatre,« pove Klavdija Beričič, ki mora biti kot babica obenem v veliko oporo novopečenim staršem. »To je eden najtežjih delov našega poklica, še posebej v primeru, ko smo priča umirajočim novorojenčkom. Včasih se je celo težje spopasti z žalostjo, ki jo ob tem doživljajo starši,
kot z usodo nedonošenčka, za katero vemo, da je neozdravljivo bolan.« Na drugi strani njeno delo prinaša veliko lepih trenutkov. »Nedavno se je rodil fantek le s 23. tedni gestacijske starosti. Naš oddelek je po treh mesecih zapustil zdrav in brez večjih posledic prezgodnjega rojstva. S starši, ki so bili vidno hvaležni, smo lahko delili njihovo veselje.«
Z masažo do
blagodejnih
učinkov
Svoje izkušnje iz babištva s pridom izkorišča pri masaži dojenčkov, s katero se je prvič srečala že v času študija. Vse od takrat si je želela, da bi tudi sama pridobila tovrstne veščine. Lani je povsem po naključju naletela na izobraževanje na podlagi mednarodno priznanega programa IAIM - International Association of Infant Massage, opravila tečaj in postala licencirana inštruktorica
Mednarodni dan babic obeležujemo 5. maja. To je priložnost, da širša javnost spozna pomen njihovega dela, ki je ključno pri zagotavljanju kakovostne oskrbe novorojenčkov. Za najtežje primere skrbijo v enoti za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov v ljubljanski porodnišnici, kjer je od leta 2012 zaposlena diplomirana babica Klavdija Beričič iz Celja.
Diplomirana babica Klavdija Beričič je licencirana inštruktorica za vodenje tečajev masaže dojenčkov. Vse od takrat pod imenom Bebis - masaža dojenčkov po IAIM vodi te tečaje v prostorih Fit.si studia v Celju enkrat tedensko.
za vodenje tečajev masaže dojenčkov. Vse od takrat v Celju vodi tovrstne tečaje, blagodejne učinke masaže pa s pridom izkorišča tudi pri svojem osnovnem delu v ljubljanski porodnišnici. Miren dotik je, kot pravi, zelo pomemben tudi pri nedonošenčkih.
Najprimernejši čas za obisk tečaja je, ko so dojenčki, stari od tri do šest mesecev, medtem ko se masaža lahko izvaja bistveno dlje. »Dojenčki so takrat že dovolj veliki za stimulacijo, budni zdržijo že kakšno uro ali dve in tudi mamice si že opomorejo po porodu ter se navadijo svoje
nove vloge,« pojasni Beriči-čeva, ki na tečajih ne masira dojenčkov, temveč to na podlagi njenih natančnih navodil počnejo njihove mame. Na petih srečanjih, ki so ob sredah dopoldne v prostorih Fit.si studia, spoznajo vse tehnike in pravila masiranja, ki obsega celotno telo, vedno
pa se najprej začne na podplatih in nogicah.
Z dotikom do
povezanosti
Masaža prinaša vrsto prednosti tako za otroke kot njihove starše. Dojenčki razvijejo zaupanje, zgodaj se povežejo s straši, izboljšajo spalne navade, mišični tonus in imunski sistem, zmanjšajo stres, sprostile naj bi se celo tudi njihove kolike. Na drugi strani mamice in očetje lažje razumejo svojega novega družinskega člana, so bolj samozavestni in dejavni, kakovostno preživljajo čas z njim, med mamicami je manj poporodnih depresij. »Sama kot ključno prednost vidim, da se starši že zelo zgodaj povežejo z otrokom, ta vez pa ostane za vse življenje, tudi če učinki niso vidni takoj po masaži,« še doda diplomirana babica, ki ob tem izpostavlja, da tega ne moremo enačiti z masažo odraslih.
Pri masaži dojenčkov gre za kombinacijo indijske in švedske masaže, refleksoterapije ter joge. Njena utemeljiteljica je bila v 70. letih prejšnjega stoletja Američanka Vimala McClure, ki je kot enaindvaj-setletnica na potovanju po Indiji opazovala tamkajšnje mamice, kako masirajo novorojenčke in kako to blagodejno vpliva nanje. Izkušnje je prenesla na zahod in jih nadgradila. Prednosti so prepoznali številni pediatri in babice, saj se jih po vsem svetu vedno več uči, da bi postali inštruktorji masaže dojenčkov.
Foto: SHERPA

on	DHDTDPT	novi tednik
32	rUnl RE I	Št. 18, 3. maj 2019
Marjana Plak je letošnja dobitnica srebrnega grba Občine Kozje
Soseda, ki zna na novo prižgati
sonce
Medtem ko je okopavala solato in negovala rože na vrtu, se je pogosto zapletla v pogovor z njim. Ob pogledu na mladega moža v invalidskem vozičku jo je vedno znova zbodlo v prsih. Franci je bil star ravno toliko kot njen sin. Moral bi hoditi v službo, tekati za otroki in občudovati razgled z vrha Veternika. A se je lahko na invalidskem vozičku ob sončnih dnevih le prevažal po parkirišču med bloki.
SASKA T. OCVIRK
Franci Šošterič si je življenje predstavljal povsem drugače. Kdo na tem svetu pa si misli, da bo kdaj potreboval pomoč drugih, da mu bodo noge odpovedale ali da ga bo zadelo kaj zares težkega? S takšnimi mislimi se zdravi ljudje pač ne ubadamo. Potem se je zgodilo. Zaprisežen lovec je pred nekaj leti tako
Deklica brez staršev
Marjana je doma z Gorenjske. Po upokojitvi - delala je na banki - je začela razmišljati, da bi se preselila. Iz Kozjega je izhajal njen pokojni mož in ko ji je svak povedal za stanovanje, ki je bilo naprodaj, se je odločila skoraj v trenutku. »Iskala
»Še zdaj dobim kurjo polt, ko se spomnim trenutka, ko je Franci dobil nov voziček. Bilo je res nekaj velikega. Kot da smo nekomu podarili sonce. Ne da se opisati teh občutkov,« se spominja Marjana.
Marjana Plak, Gorenjka, ki že več kot desetletje živi v Kozjem.
»Ni lahko prositi za denar, čeprav lepa beseda lepo mesto najde. Včasih sem morala koga obiskati po večkrat. Morala sem si vzeti čas, si ogledati kmetijo in živali ter ljudi poslušati. To je tisto, kar jim je največ pomenilo. In zato sem v ta projekt vložila stotine ur in na tisoče kilometrov.«
nesrečno padel z lovske preže, da odtlej ni več stopil na noge. Moral se je preseliti v drug stanovanjski blok, kjer je bilo v pritličju mogoče urediti dostop z invalidskim vozičkom. V življenju se je moral sprijazniti s tisoč in eno omejitvijo. Najtežje je zrl v zelen hrib za bloki. Vrhove, ki jih je imel tako zelo rad, je od takrat lahko le sede opazoval iz doline.
Franci Šoštarič z najboljšo sosedo na svetu, ki mu je omogočila nakup terenskega vozička.
sem kraj, kjer bi mi bilo vse blizu. Nisem vedno mlajša. Zdravstveni dom, trgovina, avtobusna postaja, pošta ... Vse je pri roki, stanovanje mi je bilo všeč in tako sem zdaj v Kozjem že dvanajst let.« Povezanost s soljudmi v kraju, dejavnosti v najrazličnejših društvih in humanitarno dejavnost na različnih področjih je seveda ohranila tudi v novem okolju. »Bila
sem proletarski otrok, očeta nisem poznala, mamo sem izgubila zelo zgodaj. Tako sem se hitro naučila, da se je v življenju treba boriti. Kot lev sem se borila za svoje otroke, za druge ljudi ... in včasih pri tem pozabila nase,« se nasmehne sogovornica, medtem ko srkamo čaj na trgu sredi Kozjega. Obraz se ji razjasni, ko spregovori o sinu in hčeri ter svojih vnukih. Dobro jim gre, ponosna je nanje. Trije fantje in ena deklica ji ob počitnicah krajšajo ure. »Zelo radi pridejo. Takrat pečemo, beremo, ustvarjamo in raziskujemo Kozje z okolico. Vse ruševine, vse jame in vse hribe smo že pretaknili,« pravi Marjana in v očeh ji zaigra mladosten žar.
Nesrečni vrstnik
njenega sina
In takšen žar se ji v očeh prižge tudi takrat, ko govori o pomoči soljudem. »To me polni z energijo. V življenju mi pogosto ni bilo lahko in morda prav zato ne morem preprosto mimo ljudi, ki trpijo.« Vedno je bila vsestransko dejavna in en mandat je vodila tudi Območno združenje Rdečega križa v Kozjem. »Našli so me skoraj takoj, ko sem se preselila. Bala sem se, ker nisem poznala ljudi. A so mi predani sodelavci pomagali, da smo vse izpeljali, kot je treba.« Da bi si zaslužila kakšno nagrado, so že večkrat navrgli zdravniki v Zdravstveni postaji Kozje. Marjana namreč skoraj tedensko k zdravniku in po opravkih vozi starejše, ki nimajo prevoza. Pomaga tudi v društvu upokojencev, pri gasilcih, mesečno podpira Rdeče noske in po potrebi še komu prinese drva ali zlika perilo. A vse to še ni bilo razlog za srebrni grb.
»S Francijem prej nisva imela nobenega stika. Bili so pač mlada družina s svojim življenjem. Ko je padel s preže, se je začela dolga rehabilitacija. Takrat sem ugotovila, da je letnik 1976, tako kot moj sin. In nekoč sva se na vrtu zapletla v pogovor ...«
Za dober namen združila na stotine ljudi
Franci se je počasi navajal na novo življenje z neštetimi omejitvami. Potem ga je razburkala spletna povezava, ki mu jo je poslal bratranec. Ugotovil je, da obstaja prav poseben goseničarski električni voziček za terensko vožnjo čez drn in strn. Odpeljal se je celo v Avstrijo, kjer ga je preizkusil. »Bil sem tako
navdušen, da bi ga najraje kar takoj vzel domov,« se spominja. A da bi si ga lahko kupil sam, je bilo povsem ne-uresničljivo. Nov je namreč stal kar 33 tisoč evrov. Še o rabljenem za pol manj denarja niti sanjati ni upal. Dokler ni spoznal Marjane. Ideja, da bi mu pomagala s humanitarno akcijo zbrati denar, je Franciju vsak dan znova pognala kri po žilah. To bi bilo nekaj ... Nekaj, za kar ni bilo pravih besed. Nazadnje je Marjana ugriznila v kislo jabolko. »Poučiti sem se morala o vseh pravnih postopkih in se neštetokrat odpeljati v Šmarje na upravno enoto, da sem uredila vse papirje, dovoljenja in zbirni račun. Potem sem s pomočjo nekaj dobrih ljudi v enem letu obiskala na
stotine domov. 299 ljudi je v Kozjem darovalo svoj delež. In še mnogo drugih, ki so o Franciju brali v časopisu. Ni bilo enostavno. Marsikomu se je ta nakup zdel nepotrebno razkošje, češ saj že ima klasičen voziček. Nazadnje nam je uspelo zbrati potrebnih 16 tisoč evrov,« zadovoljna zaokroži zgodbo.
Danes se Franci s tem posebnim vozičkom pelje na Veternik, čez hribe, v gozd. In za trenutek je spet tisti nekdanji svoboden fant, ki je imel ves svet pred seboj. »Skoraj tako se mi zdi, kot bi mi kdo nazaj vrnil noge. Drugega ne morem reči.« Če ne bi bilo Marjane, tega nikoli ne bi doživel. Zato si je občinsko priznanje več kot zaslužila.
Foto: SHERPA
Nesreča je Franciju povsem spremenila življenje in moral se je sprijazniti s številnimi omejitvami.
REPORTAŽA
33
Andreja Križan Lipnik in Katja Valenčak
Povezanost otrok z naravo je eden najmočnejših adutov v izgradnji trdnih in zdravih osebnosti.
Z Andrejo Križan Lipnik in dr. Katjo Valenčak o knjigi Za srečo v družini
Nekoč smo imeli zgodbe ob ognjišču
Vsaka družina bi morala biti gnezdo, v katerem se človek sestavi na najboljši možen način. Morala bi biti pristanišče, kjer se človek umiri in globoko zadiha. Morala bi biti omizje, kjer si človek nabere moči, da lahko osvaja svet. Knjig za družine, ki ne znajo biti nič od tega, je na metre. V soavtorstvu enajstih strokovnjakov s področja vzgoje in psihologije pa je nastala knjiga za družine, ki bi pri vsem tem rade bile še boljše.
SASKA T. OCVIRK
Svetovalni delavci v vrtcih iz štajersko-koroške regije se povezujejo že dve desetletji. Dolgoletne izkušnje in poznavanje družinske dinamike ter posledic težkih preizkušenj, kot so ločitve in smrti bližnjih, so doslej botrovali že dvema publikacijama. Knjigo Za srečo v družini je navdihnila pozitivna psihologija, ki se osredotoča na vse dobro v življenju posameznika. Tudi pozitivne vibracije v družinah, kjer ni posebej izstopajočih težav, je namreč mogoče
»Knjigo posvečamo vsem slovenskim družinam. Želimo jim, da bi zavestno in pogumno dograjevale svojo družinsko srečo. V srečnih družinah rastejo srečni otroci, v njih pa se razvija potencial za ustvarjanje spodbudne prihodnosti,« so knjigi na pot zapisali avtorji.
še okrepiti. Ker ni tako nepomembno vprašanje, kaj naša življenja bogati, kaj jih dviga na višjo raven, jih dela smiselna, vredna in srečna.
Sanjarjenje pod krošnjami dreves
Srečale smo se na rodovnem posestvu Križan Lipni-kovih. Hektar zemljišča, ki ga tik pred Podčetrtkom ob-vozita cesta in železnica, je nekaj čisto posebnega. Na umetnem gričku sredi posestva stoji lesena hišica. Ob
domačem soku in majhnem dečku, ki se je motal med nogami, smo za trenutek začutile duh preteklosti, ko so si ženske ob ognjišču predajale modrosti generacij. Prav ta košček zemlje je v veliki meri navdihnil tudi del knjige, ki ga je napisala Andreja Križan Lipnik. »Kot otroka sta me najbolj izoblikovala mir in tišina, ki sem ju bila deležna na svojih neskončnih sprehodih. Bila sem otrok gozda. Pod krošnjami dreves sem razmišljala o tisoč in eni stvari. Spuščala sem se v globine svojega dojemanja, sanjarila in iz vsega tega spletala svojo prihodnost,« se spominja Andreja. »Sreča zame danes pomeni to, da lahko te sanje korak za korakom, malo po malo, uresničujem.« Na teh potepanjih skozi gozdove in notranje svetove jo je narava povsem prevzela. In še danes se trudi ostajati z njo karseda povezana. Predvsem si želi ta stik prenesti na svoje otroke, v dinamiko svoje družine in seveda na vse tiste, ki bodo navdih iskali v knjigi Za srečo v družini.
Močni smo zaradi
medsebojnih vezi
Kar te ne zlomi, te naredi močnejšega, je spoznanje, ki je navdihovalo Katjo Valen-čak. »Osebna izkušnja, ko
»Nič ne more uničiti naše želje po iskanju in odkrivanju naših notranjih moči. Razen če se ji odpovemo sami. A do zadnjega bodo v naših okolici opomniki, ki nam bodo vsiljevali misel - kaj, če je vseeno lahko drugače ...« pravi Andreja Križan Lipnik.
sem se povsem zrušila in se potem sestavljala na novo, me je spodbudila, da sem izbrala študij psihoterapije. Izstopiti sem morala iz starih vzorcev, na novo vzpostaviti svoje odnose in včasih tudi presekati s tistimi, ki so bili zame škodljivi. Za vsakogar so osebne meje zelo bistvenega pomena. Večinoma se jih učimo postavljati vse življenje.« Bistvo srečnih družin in srečnih ljudi je, da so se sposobni povezati med seboj in sami s seboj. Zal je sodoben svet naravnan tako, kot bi hotel načrtno rušiti ravno te vezi. In tako se vsak po svoje spopadamo z neurejenostjo in s kaosom okrog sebe. Bistvo rodovnega posestva je prav urejenost človekovega osnovnega bivalnega okolja po nekih globljih simbolnih principih. »Ampak večina ljudi ne zmore smiselno urediti niti svoje ohišnice,« opaža Andreja. »Težko je namreč ponotranjiti in osmisliti celovitost nekega sistema, čeprav v tako majhnem obsegu. In danes niti kmetje niso zares povezani z naravo.«
Dobro in slabo
gresta iz roda v rod
Povezanost z zemljo, s predniki, svojo širšo družino. Vse to so korenine, ki človeku dajejo možnost, da
Na rodovnem posestvu Križan Lipnikovih je tudi zemljanka, kjer družinskih sestankov ne more zmotiti skoraj nič.
»Ljudje pogosto živimo drug mimo drugega. Pri vzgoji bi radi čim več odgovornosti preložili na inštitucije. Tako zamudimo najboljše trenutke starševstva. Zamudimo priložnost, da bi z otrokom sodelovali in skupaj ustvarili nekaj čudovitega,« pravi Katja Valenčak.
V knjigi so zbrane spodbude za večjo povezanost in izpolnjenost v družinah.
Knjigo, ki jo je soustvarjalo enajst avtorjev, so uredili Andreja Križan Lipnik, Katja Valenčak in Miha Černetič. V prvem delu so predstavili strokovna teoretična izhodišča o bistvenih spoznanjih pozitivne psihologije, v drugem delu so nanizali praktične napotke za srečo v družini.
visoko in široko razpre svojo krošnjo. Rodovno posestvo na primer je samo eden od načinov, da se širša družina poveže in se otroci zavedo vpliva in pomena svojih prednikov. »Česar niso razrešili naši starši, moramo mi. In česar ne bomo mi, bodo morali naši otroci. Temu nekateri pravijo karmični dolg, stroka to imenuje psihološka determinacija,« pojasni Križan Lipnikova. Sodobna tehnologija, televizija, računalnik in pametni telefoni so družine oropali čarobnosti skupnih večerov. »Nekoč so
se prav v dolgih večerih ljudje povezovali in pogovarjali. Skozi zgodbe so obujali spomin na prednike in iz roda v rod prenašali družinske tradicije. Danes tega skoraj ni več.« Elektronski diktaturi se lahko upremo samo tako, da se brcnemo v zadnjico in gremo ven, v naravo. »V knjigi so temu namenjene tudi vaje čuječnosti. To je način, kako izklopiti vpliv tisoč in enega dražljaja ter se ustaviti v trenutku tukaj in zdaj. Nihče drug ne bo poskrbel za nas, če tega ne bomo storili sami,« zaključi Valenčakova.
34
ZA ZDRAVJE
novi tednik
Št. 18, 3. maj 2019
Duševno zdravje še vedno stigmatizirano in odrinjeno na rob
Z zlomljeno nogo k zdravniku, z zlomljeno dušo za štiri stene
Diabetes, neurejen krvni tlak, nevarno zvišan holestorol ... Vse te tegobe sodobnega načina življenja rešujemo bolj ali manj na očeh družbe. Duševne motnje in različne motnje razpoloženja niso nič manj pogoste, a so za prizadetega precej bolj obremenjujoče. Zakaj smo še vedno prepričani, da bodo tovrstne težave izginile, če jih bomo dovolj dolgo ignorirali?
SASKA T. OCVIRK
Statistika pravi, da se vsaka tretja slovenska družina na takšen ali drugačen način sooča s težavami v duševnem zdravju. Do štirinajstega leta se jih razvije kar polovica, do 24. leta tri četrtine. Zato je toliko pomembneje, da smo na duševne težave pozorni že zelo zgodaj. Tovrstne težave namreč pomenijo kar 15 do 20 let krajšo življenjsko dobo. V Evropski uniji si vsakih devet minut ena oseba vzame življenje. In pri samomorih gre pogosto prav za predhodne težave v duševnem zdravju. Pri tem ne moremo spregledati, da
Brez duševnega tudi telesnega zdravja ni
Severovzhodni del Slovenije ima na področju duševnega zdravja najslabše indikatorje. Največ je predpisanih zdravniških receptov, največ je bolniških odsotnosti, hkrati je dostopnost do preventivnih programov in tudi strokovne pomoči najslabša. »Z delavnicam programa Omra so možnosti, da pride znanje med ljudi, da bodo znali videti težave, da bodo vedeli, kako
Dr. Liljana Šprah: »Ljudje se še vedno zelo obremenjujejo s tem, kaj bodo rekli drugi. Imeti težave v duševnem zdravju je za marsikoga še vedno isto kot biti nor.«
ukrepati in da pomoč v teh situacijah obstaja, večje,« je povedala vodja programa dr. Liljana Šprah. Gre za resen problem, ki se ga država sicer zaveda, a še vedno ostaja na ravni gašenja požara. Vse se namreč ustavi pri denarju. A tudi v družbi je preprek do boljšega duševnega zdravja še veliko. Negativna zazna-movanost te problematike je namreč tolikšna, da si marsikdo v manjšem kraju niti Omrine delavnice ne upa obiskati. »Izkazalo se je, da ljudje raje pridejo v malo večja mesta, kjer se počutijo manj izpostavljeno. Pogosto slišimo, da jih je sram, kaj bodo rekli sosedje, češ da jih bodo razglasili za nore.« Po-
nas duševno zdravje letno stane od tri do štiri odstotke bruto družbenega proizvoda. Na evropski ravni to za vsako gospodinjstvo pomeni 2.200 evrov. Da bi o teh težavah več vedeli, jih hitreje prepoznavali in da bi predvsem znali poiskati pomoč, je zaživel tudi program Omra. Gre za niz izobraževalnih delavnic, jedrnatih in preglednih publikacij ter spletni portal za opismenjevanje o motnjah razpoloženja. Zaradi slabših kazalnikov je dejaven v severovzhodni Sloveniji, med drugimi tudi v večjih mestih v naši regiji.
kombinacija farmakološkega in nefarmakološkega zdravljenja. »Za akutne stiske je antidepresiv dobra izbira, vendar je samo bergla. Potem se mora človek soočiti s težavami in jih korak za korakom reševati. Tu je izjemno učinkovita psihoterapija. A je žal dostopna le redkim.« V okviru zdravstvenega zavarovanja je teh storitev le za vzorec, medtem ko si samo-plačniško te storitve prav najbolj izpostavljene družbene skupine težko privoščijo ali si jih sploh ne morejo privoščiti.
Dr. Duška Knežević Hočevar (Foto: osebnih arhiv)
»Raje bi imela raka kot duševno bolezen«
Tako tragične izjave naše sogovornice niso slišale zgolj enkrat. Države po svetu imajo različne zdravstvene sisteme in različno dostopno pomoč. Kar je skupno vsem družbam, je stigmatiziranost tega področja. In to je tudi glavni
Dr. Duška Knežević Hočevar: »Duševno zdravje je vso zgodovino od vseh zdravstvenih težav najbolj stigmatizirano. In zato se ljudje še vedno prepogosto bojijo poiskati pomoč.«
razlog, da ljudje tako pozno poiščejo pomoč ali da je včasih sploh ne poiščejo.
»Javno dojemanje duševnih težav je negativna. Zaradi strahu in sramu pred drugimi ljudje javno stigmo ponotra-njimo. In to celo tako zelo, da bi lažje sprejeli hudo bolezen z nizko stopnjo preživetja kot spoznanje, da imamo še tako nedolžno duševno motnjo ali bolezen,« razlaga antropologija dr. Duška Kneže-
vić Hočevar. Pri tem so zelo opazne razlike med vaškim in mestnim okoljem, še bolj med vzhodnim in zahodnim delom države. »Vzhodni del je tudi kadrovsko podhra-njen, ko gre za psihiatre in psihologe, veliko manj je tudi nevladnih organizacij in dostopnih preventivnih programov. Prav zato smo se odločili, da bomo šli na teren. Če bi delavnice organizirali v Ljubljani, pač ne bi bilo niko-
Omra je izdala knjižice z naslovom:
•	Vodič po motnjah razpoloženja - poti iz labirintov
•	Stres in anksioznost
•	Depresija in bipolarna motnja razpoloženja
Informacije o delavnicah in vsem drugem na www.omra.si
gar. Kdor se niti tako ne želi izpostavljati, lahko delavnice in e-učilnico spremlja na spletu.« A osebne izkušnje po razkritju tovrstnih težav običajno ne potrjujejo samo-stigmatičnih prepričanj. »Ljudje imajo redko negativne izkušnje, ko povedo, kaj se z njimi dogaja. Težave imajo običajno prej - ker sodelavci ali nadrejeni ne vedo, za kaj gre, jih v resnici lahko obtožijo izmikanja, lenobe ali česa podobnega.« Če bomo o teh težavah govorili na glas, jih bomo lahko odpravljali prej in predvsem učinkoviteje.
Dr. Liljana Šprah (Foto: osebni arhiv)
sledično tudi v lastni družini težko sprejmemo, da ima kdo na primer depresijo. »Veliko lažje je otroku reči, da je len, da naj se zmiga, naj kaj naredi iz sebe. Pogosto se zgodi, da starši ne zmorejo ali nočejo prepoznati, da ima otrok resne zdravstvene težave in da ne gre zgolj za fazo v odraščanju.«
Marsikdo ima do psihiatričnega zdravljenja odklonilno stališče. Področje psihoterapije je zakonsko še vedno neurejeno. A strokovnjaki se strinjajo, da je pri obravnavi duševnih težav idealna
Dr. Liljana Šprah: »O tem področju ljudje vedo premalo. Mnogi ne vedo, da je bolezen ozdravljiva ali vsaj obvladljiva, da obstaja cela vrsta učinkovitih rešitev. Da ljudje kljub tem težavam lahko živijo normalno in zadovoljno.«
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek (Foto: GrupA)
Duševne težave
dražje kot vojska
»Ko si človek zlomi nogo, natančno ve, kaj mora storiti in kako približno bo potekalo zdravljenje,« pravi psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek. »Ker je duševnih motenj precej več kot zlomljenih nog, si res želim, da bi ljudje to prepoznali in poiskali pomoč. Tako mnogi trpijo leta in leta.«
Duševno zdravje je v redkokate-ri državi na prednostnem seznami. V Veliki Britaniji so prvi izračunali, da jih težave na tem področju stanejo več kot vojska. In temu primerno so tudi prvi ukrepali. Slovenija pri tem ne orje ledine, a se stvari vseeno premikajo v pravo smer. »Od lani imamo nacionalni program o duševnem zdravju. Obudili smo idejo dispanzerjev in tako imenovane skupnostne oblike oskrbe oziroma zdravljenja na domu. Po dobrih zgledih v tujini gre za velik premik. Letos je zagotovljen denar za prvih dvanajst centrov. Prepričana sem, da bomo v desetih letih že zelo blizu zastavljenim ciljem. A se področja, ki smo ga zanemarjali dvajset let, ne da urediti čez noč.« Razmere so trenutno zelo različne tako v regijah kot celo v posameznih občinah.
1 od 3 družin
se sooča z duševnimi težavami
50 odstotkov
vseh duševnih motenj se razvije do štirinajstega leta
ZA ZDRAVJE
35
Zaradi periferne arterijske bolezni možnost srčnega infarkta ali možganske kapi
Ne spreglejte simptomov
Diagnoza periferne arterijske bolezni se lahko opravi s hitro in z nebolečo meritvijo gleženjskega indeksa, ki v minuti izmeri tlak - v žilah ter natančno in
Zdravniki opozarjajo: usoda bolnikov, \ objektivno poda rezul-ki jim niso ustrezno in pravočasno zdravili \ tate o pris°tn°sti periferne arterijske bolezni, je slabša kot pri \ч bolezni. bolnikih z limfomi ali pri bolnicah z rakom dojke. Zato bodite pozorni pri simptomih in znakih, ki jih opisujemo. Periferna arterijska bolezen predstavlja še en obraz ateroskleroze, bolezni, ki povzroča zamašene žile v telesu. Periferno arterijsko bolezen ima vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 55 let. Pri tej bolezni se na steno ožilja spodnjih okončin nalagajo maščobne obloge, kar zmanjšuje pretok krvi in lahko v najhujših oblikah bolezni privede celo do odmrtja tkiva (gangrene) ter amputacije uda. Obloge se nalagajo tudi v žilah srca in možganov, kar lahko privede do usodnih zapletov, kot sta srčni infarkt ali možganska kap.
SIMONA ŠOLINIČ
Kljub tako zastrašujočim podatkom o tej bolezni je dobra novica, da pravo časna diagnoza in ustrezno zdravljenje zmanjšata srčno-žilne zaplete najmanj za polovico. »V zadnjih dveh letih se nakazujejo novi preboji na področju periferne arterijske bolezni z intenzivnim obvladovanjem motenj presnove maščob in s kombiniranim protitrombotičnim zdravljenjem z acetilsalicilno kislino ter majhnimi odmerki rivaroksabana,« pojasnjuje prof. dr. Aleš Blinc, dr. med. in predstojnik Oddelka za žilne bolezni v UKC Ljubljana.
Najpomembnejši dejavniki tveganja za razvoj periferne arterijske bolezni, na katere lahko vplivamo, so kajenje, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in povišane vrednosti holesterola v krvi. Ker večina bolnikov zaradi bolezni nima težav, dokler
V Sloveniji lahko pričakujemo na leto kar do tri tisoč novih bolnikov s periferno arterijsko boleznijo. Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri teh bolnikih dva- do trikrat pogostejša.
ne pride do resnih zapletov, sta bistvenega pomena pravočasna postavitev diagnoze ter preventivno delovanje v smeri zmanjševanja dejavnikov tveganja tako s spremembo življenjskega sloga in navad kot tudi z uporabo zdravil.
»Hitra, enostavna in neboleča metoda za V* ugotavljanje stanja arterijske prekrvavitve nog je meritev gleženjskega indeksa, ki jo lahko opravite pri svojem zdravniku,« dodaja Rok Perme, dr. med. in predstavnik Združenja za žilne bolezni.
Dejavniki tveganja
Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje te periferne arterijske bolezni je kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda.
Močan dejavnik tveganja je tudi sladkorna bolezen, saj so bolezni srca in ožilja pri sladkornih bolnikih dva- do štirikrat pogostejše kot pri osebah brez sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen žile postara za približno 15 let.
Ostali pomembni dejavniki tveganja za razvoj bolezni
V	I	I	I	I • V	V V	•	• V	I	•
so se napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost.
36
REPORTAŽA
novi tednik
Št. 18, 3. maj 2019
Podčetrtek gostil 5. Festival vina in čokolade
Vinska simfonija v čokoladnih sanjah
Kdo je že kdaj slišal, da bi šla vino in čokolada dobro skupaj? Skupaj sodita toliko kot rdeča in zelena barva v modni kolekciji. Morda se je vse skupaj res začelo kot šala, a ko združimo rdečo in zeleno, dobimo božič. In ko si v roko sežeta vino in čokolada, dobimo najtežje pričakovan družinski dogodek leta.
še spremstvu sladici pri kosilu težko najti primerno vino, so se že zdavnaj odpovedali. Praline z vinom in čokoladno
vino so samo nekatere od najbolj pogumnih simbioz. Sicer pa je bilo šest degustacijskih kupončkov, kolikor jih je obi-
skovalec prejel za šest evrov vstopnine - otroci so za dva evra prejeli dva - kar premalo za vse, kar bi bilo vredno poskusiti. Omejitev za dokup kupončkov seveda ni bilo. Za otroka je pralina, ki jo izdela sam, seveda nekaj najboljšega, kar je doslej okusil. Da ne govorimo o čurosih s čokolado in vafljih na palčki. Saj veste, da imamo tudi odrasli otroka še vedno nekje v sebi? Ce kaj, ga na pla-no izvabi čokolada. In Nina Pušlar. Verjetno že dolgo ni
imela koncerta z več oboževalci vseh starosti. Do desetih zvečer - za jubilejni festival se spodobi zabavo malo podaljšati - so za rokerske duše skrbeli člani zasedbe Cover Lover. S čim podobnim nam bodo v Podčetrtku razburkali poletje, še ni jasno. Da so organizatorji prišli na okus, kako ustvariti zmagovito festivalsko kombinacijo, je več kot jasno. Ime so že zaščitili, po zglede dobre prakse pa prihajajo celo iz tujine.
Foto: GrupA
SASKA T. OCVIRK
Ce je praznični dan že treba nekako zapolniti, je med sladkostjo in opojnostjo precej lažje izbrati, kot se opredeljevati do revolucionarnega 27. aprila. V Podčetrtku bo za vsakogar nekaj, si je mislilo staro in mlado ter jo mahnilo v Obsotelje. Menda si je zeleno zapestnico ob vstopu nadelo osem tisoč ljudi. Glede na prometni infarkt pred dvorano in še kakšen kilometer levo in desno od nje možnosti prevoza z dodatnim vlakom iz Ljubljane prav veliko obiskovalcev ni izkoristilo. Ampak kaj bi vihali nos, ko pa so nas že ob vhodu v dvorano zajele nezmotljivo sladke vonjave. Clovek ob tem res ne more biti siten. In tudi širo-kopleči redarji so z nasmeškom na obrazu prenašali otroške vozičke po stopnicah ter dobrodušno kimali otro-čajem, ki so se jim zapletali med noge. Pogled z balkona
je povedal vse. Znašli smo se v čokoladnih nebesih, vina je bilo na pretek. »Zur« pa tudi ni izostal.
Praznik, ki zbudi
otroka v tebi
Tako kot ima svoje štiri stene, ima dvorana tudi svoje omejitve. Precej je zadihala, ker so se organizatorji letos odpovedali klasičnim stojnicam s strešico. Kot prodajni in razstavni prostor so 50 razstavljavcem lepo služile lesene palete. In kot je povedal Boštjan Misja iz Turizma Podčetrtek, si želijo ohraniti butično naravo sejemskega dela festivala. Tako so se tudi letos predstavili v prvi vrsti domačini - Cokoladnica Olimje in Hiša vin Emino sta kraljevali na osrednjem mestu - in med gosti najboljši med najboljšimi. Svoj pridelek je v pokušino ponujalo 33 vinarjev. Predsodkom, da je
Glavni organizatorji in pobudniki festivala, ki so v dogodek verjeli, še preden je navdušil vso Slovenijo.
REPORTAŽA
37
Čokolada ne navdihuje le vinarjev, ampak tudi kuharske šefe.
38
IZ SVETA ZABAVE
novi tednik
Št. 18, 3. maj 2019
Ansambel Petka finalist letošnje polke in valčka
Ansambel Petka je s polko Vse bi storil, sinko moj postal finalist letošnjega festivala Slovenska polka in valček 2019. Polka je delo klarinetista in vodje ansambla Matjaža Vodiška, pod besedilo se je podpisala Vera Šolinc.
»Polka Vse bi storil, sinko moj je nastala po rojstvu mojega prvorojenca Anžeta. Lani je bilo zelo plodno leto pri ansamblu Petka, saj smo kar trije člani dobili sinove. Polka je posvečena mojemu sinu in sinovom članov ansambla ter vsem otrokom tega sveta. Upam, da vam je polka všeč in vam bo segla v srce,« nam je zaupal Matjaž Vodišek, avtor in klarinetist ter vodja ansambla.
Foto: Založba Vox
Ker jim »pašejo«
Marko Vozelj in Mojstri (Matjaž Vlašič, Marko Lednik, Štefan Šarkezi, Samo Jezovšek in Maj Vlašič) so predstavili novo pesem Preprosto pašeš mi, ki je zadnja pesem z njihove zgoščenke Oljke, rožmarin in sol. Avtor glasbe in besedila je Matjaž Vlašič, Marko Vozelj je pripravil besedilo.
Foto: Marko Vozelj in Mojstri
Poskočni muzikanti s Hulapalu
»Kaj je Hulapalu? Vprašanje, ki si ga bo marsikdo zastavil, kot si ga zastavljamo tudi mi v skladbi. Odgovoriti si bo moral vsak zase, ko si bo pesem zavrtel,« pravijo Poskočni muzikanti ob predstavitvi nove skladbe. Zdaj je že več kot očitno, da se ansambel smelo spogleduje s slovensko zabavno glasbeno sceno. Člani pravijo, da bodo v tej smeri vsekakor nadaljevali, pri čemer nikakor ne bodo pozabili na narodnozabavne korenine.
Pod znano istoimensko uspešnico pri naših severnih sosedih se podpisuje glasbeni zvezdnik Andreas Ga-balier kot avtor in izvajalec pesmi, za slovensko različico besedila pa je poskrbela Vera Šolinc. Za aranžma pesmi je zaslužen Miha Hercog, video pa so posneli z ekipo Neo Visuals. V vide-ospotu so sodelovali Plesna skupina Revolution, plesalec David Stojanović, bruhalec ognja Blaž Škrablin, glavna igralka Nina Mom in več kot sto statistov.
Foto: Poskočni muzikanti
od m
DODtBtT
Kralj plaže
»Uživati življenje.« Film Kralj plaže ni zares komedija, temveč neke vrste raziskovanje obstojnosti določenega načina življenja. Recimo da kot film Kar brez skrbi (Happy - go - lucky) Mikea Leigha, a po ameriško. V deželi, kjer prav vsakdo in vse, kar dobesedno in metaforično ni v neposredni povezavi z junakovim penisom, ni pomembno: od potepuha do Trumpa, vsi so tu, da ignorirajo velike dele resničnosti. (Trump je kot kralj plaže, le da se mnogi pretvarjajo, da ima novo obleko.) To ne pomeni, da film ne zmore zbuditi nasmeha - še več kot to, kakšne prve pol ure deluje kot neke vrste poživilo. Toda ponujanje junaka kot nekoga simpatičnega ter odsotnost cilja v zgodbi, ki postane nizanje odlomkov, izničita dobrodošlico.
OCENA: 6 / 10
Prvič
»Zaljubiti se ... prvič.« Moderni fantovski uporniki brez razloga so zares grozni: berejo klasiko. Interpretirajo. In se obenem obnašajo, kot da so padli iz »ljubiča« za neizkušene najstnice. Ne da bi se medtem naučili igrati. Film Prvič je kot deset na slepo napaberkovanih strani klišejev iz najslabših ljubezenskih romanov, posnetih izrazito anemično, obenem pa film, ki izžareva skoraj obupno željo biti načitan.
OCENA: 2 / 10
PETER ZUPANC

PRIHAJA
Drobižki 2
V mirni vasici na jugu Francije pikapolonica po nesreči pade v kartonsko škatlo, ki jo pošljejo na Karibsko morje. Njen oče se poda na reševalno nalogo ... Pomembno: drugi del francosko-kitajske animirane koprodukcije.
Čista zloba
Liz je dolga leta zanikala obtožbe glede svojega fanta Teda Bundyja. Šele na njegovi smrtni postelji so izvedeli resničen obseg njegovih umorov. Pomembno: v biografskem kriminalnem trilerju igra Zac Efron.
Zapelji me, če me moreš
Fred, bresposelni novinar, se odloči osvojiti simpatijo iz otroštva. Toda Liz je ena najmočnejših žensk na planetu . Pomembno: v ameriški komediji igrata Charlize Theron in Seth Rogen.
(PZ)
novi tednik
ŽIVALSKI SVET
39
Psička Lilly je bila navdih za poslovno pot lastnice Maje Kosi
Dijakinja in podjetnica
»Večinoma se za moje izdelke odločajo lastnice psov, a sem imela tudi moške naročnike. Na eni od stojnic mi je ostal v spominu par, kjer je imel gospod glavno besedo pri izbiri ovratnice za psičko.«
Celjanka Maja Kosi ni tipična srednješolka. Vsako jutro najprej preveri, ali je dobila kakšno sporočilo ali naročilo kupcev iz zDa, ki so v spletni trgovini Etsy našli njene izdelke. Zaradi drugačnega časovnega pasu je treba to opraviti čimprej, da kupci ne čakajo predolgo na odziv mlade podjetnice, ki je že v prvem letniku Gimnazije Celje - Center (GCC) zasnovala svojo dejavnost, Zdaj, ko je v tretjem letniku, se lahko pohvali s kar nekaj poslovnimi izkušnjami in predvsem s tem, da njene izdelke nosijo kosmatinci iz vsaj 35 držav sveta.
TATJANA CVIRN
Pravi, da je bilo na njeni dosedanji poslovni poti kar nekaj srečnih naključij, ki so pripeljala do današnjega uspeha, a bistvo je zagotovo v tem, da ima Maja rada nove izzive, da je vztrajna in da se ne boji ničesar vprašati, kadar jo kaj zanima.
Prva ovratnica za Lilly
Doma niso podjetniki, da bi jo posebej spodbujali v tej smeri. A od malega je bila ustvarjalna in mama ji je nekega dne predlagala, da bi ji kupila šivalni stroj, s katerim bi lahko mar-
»Včasih me sprašujejo, kako usklajujem vse, a to je postal način življenja.«
Kljub številnim obveznostim najde Maja vedno čas še za sprehod z Lilly.
sikaj izdelala. Maji je bilo všeč in potem ko ji je mamina kolegica pokazala šiviljske osnove, je sama nadaljevala učenje s pomočjo spleta. Poskusila je šivati razne stvari. Tudi za svojo psičko Lilly, predstavnico pasme coton de tulear. Najprej je dobila ovratnico, nato še nekaj oblekic. »Četudi se ni vedno čisto posrečilo, sem nadaljevala. Oblikovala sem svojo FB-stran Majina ustvarjalnica in objavila na njej svoje izdelke. Neko dekle mi je pisalo, če bi naredila komplet ovratnice in povodca za njenega psa. To je bila moja prva stranka,« se spominja Maja. Tako je zasnovala serijo ročno izdelanih modnih kosov opreme in dodatkov za pse. Posebej iskane so rutice, zelo »in« so tudi kompleti povodca in ovratnice v modnih barvah in vzorcih.
Krog kupcev se je najprej širil s pomočjo prijateljev na FB in Instagramu, nato je svojo ponudbo predstavila v spletni trgovini Etsy, ki jo poznajo predvsem ameriški kupci. Slovenske stranke in vse druge najdejo ponudbo na njeni spletni strani Doggy Lilly, ki je v slovenščini in angleščini.
Pomembna
naključja
Kmalu po začetku gimnazijskega šolanja je ugotovila, da na GCC deluje Ustvarjal-nikov start up krožek, ki je bil namenjen zagnanim dijakom, ki so imeli poslovne zamisli podobno kot Maja. Spoznala je mentorja Boštjana Gorenška, ki ji je pomagal z vrsto koristnih nasvetov. »Dobro je, da imaš nekoga, ki te usmerja in ti svetuje, kako se lotiti zadev. Mogoče takrat še nisem povsem razumela vsega, kar je govoril, danes vidim to drugače,« pravi Maja.
Še eno naključje je bilo takrat pomembno, pravi, ko gleda nazaj na prehojeno pot. »Takrat sem pisala
»Dlje ko sem v tem poslu, bolj mi je jasno, česa vsega še ne vem.«
Lilly je tudi manekenka.
Maja in njena psička Lilly
na FB-stran Mojih financ in spraševala, ali lahko pri petnajstih letih opravljam svojo dejavnost v obliki osebnega dopolnilnega dela. Odgovorili so mi pozitivno in tako je nastala spletna trgovina Doggy Lilly. Poleg tega so o meni napisali članek po odprtju trgovine, kar mi je odprlo številna vrata.« Na začetku so ji mnogi govorili, da je trg s temi izdelki že zasičen, a se je izkazalo, da je mogoče z drugačnostjo vedno uspeti.
Letos je imela še to srečo, da se je uvrstila v prvo generacijo štipendistov Fundacije za ustvarjalne mlade, ki deluje v okviru Ustvarjalnika in ima podporo predsednika republike. Na ta način je Maja dobila štipendijo časnika Delo in mentorja Miho Jereba ter s tem številne nove priložnosti.
Ni meja
Maja tako še vedno sama izdeluje vse naročene dodatke za pse, skrbi za spletno trgovino in marketing in še s kakšnimi birokratskimi izzivi se mora kdaj spoprijeti. Pri pošiljanju pošiljk ji na pomoč priskočijo starši, ki jo podpirajo pri delu. Želi, da so njeni izdelki kakovostni, zato blago kupuje v Sloveniji in pazi, da je v skladu z evropskimi standardi. Sponke in trakove naroča iz tujine, ker pri nas ni ustreznih ali so cene ne-konkurenčne. Včasih si kupci zaželijo kaj posebnega, na primer ovratnico z vzorcem banan. »Vsaka takšna želja je zame izziv,« pravi Maja, ki je prvi šivalni stroj morala zamenjati za bolj zmogljivega, prvi pa je ostal doma za spomin na začetke. Največ povpraševanja je po ovratnicah, rutkah in povodcih, v hladnejših dneh tudi po puloverjih za pse. Stranke so s celega sveta, veliko proda v ZDA. Doma na steni ima karto sveta in sproti barva države, kamor na novo pošlje kakšen izdelek. Naštela jih je že približno 35.
J»	• I	•	V I* •	•	v*|t|
»So meseci, ko je noro v šoli in pri naročilih. Decembra sem spala le po tri ure na noč.«
Prihodke iz posla vlaga nazaj v dejavnost, da ta ves čas raste, seveda pa ji ostane tudi za izpolnitev kakšne želje in razbremenitev proračuna staršev.
Za Lilly je vedno čas
Kljub šoli in poslom si rada vzame čas za prijatelje. Tudi sprehodi s petletno Lilly so ji v veselje, saj si je psičko dolgo želela. Pri skrbi zanjo ji pomagajo starši, ki na začetku sicer niso bili najbolj navdušeni nad željo po psu, a je Lilly danes ljubljenka cele družine. »Ko pridem iz šole, greva na sprehod ob Savinji. Nekaj časa sva tudi trenirali agility, a je zmanjkalo časa za to, ovira je tudi Lillyna poškodba noge,« pravi Maja, ki je želela prav to pasmo tudi zaradi značaja, saj so ti psi
vztrajni, lahko tudi trmasti, sicer pa zelo učljivi in vodljivi. »Le tem lepim očkam se lastniki ne smemo preveč podrediti,« pravi v smehu lastnica in dodaja, da se z Lilly povsem ujemata. »Lilly je srečna, če jo peljem na dolg sprehod in tudi če kakšen dan večino časa leži na kavču. Zelo se prilagodi tempu lastnika.« Zato je prepričana, da bo to pasma, ki bo z njo vse življenje. Katero ji bo še dodala, še ni povsem prepričana. Veliko bolj trdno se zdi zasnovana njena karierna pot: ve, da bo študirala ekonomijo, zanima jo marketing, želi si nadaljevati podjetniško pot, ki bi bila povezana s kosmatinci, ki so ji tako pri srcu. Glede na vse, kar je doslej pokazala, bomo o njej zagotovo še brali.
Foto: GrupA
Modni izdelki za pse, ki jih Maja prodaja po vsem svetu.
40
PODLISTEK / BUKVARNA
novi tednik
Št. 18, 3. maj 2019
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
'Ши C, ftifflfcSthwrfcbrik
Tovarniška poslopja Westnovega podjetja pred prvo svetovno vojno
Dr. Milko Mikola
Westni - celjski veleindustrialci (3)
Obrtno podjetje je kmalu preraslo v industrijski obrat
Podjetje je začelo delati 8. oktobra 1894. S seznama zaposlenih je razvidno, da je bilo tega leta v njem zaposlenih samo deset delavcev, od katerih so bili štirje domačini, šest jih je Adolf Westen st. pripeljal iz Nemčije oziroma
iz Knittelfelda na Štajerskem. Slednji so imeli nalogo, da so kot mojstri ostale delavce usposabljali v emajliranju surove posode. Z rastjo podjetja je naraščalo tudi število zaposlenih. Najprej so bili v podjetju zaposleni samo moški, kasneje so se jim pridružili tudi ženske in otroci.
V začetku so delali samo v enem poslopju z veliko delav-
nico, v kateri so bili tri peči ter stroji za prebijanje, stiskanje in obdelovanje kovin. Leta 1895 je Adolf Westen st. dokupil nova zemljišča in na njih postavil dodatne delavnice, kar mu je omogočilo, da je število zaposlenih potrojil in da je surovo posodo, ki jo je dotlej dobival od strica Haardta iz Knittelfelda, začel izdelovati sam. Ker je s tem
Yvette Manessis Corporon: Ko šepetajo ciprese
Vrnitev h koreninam
Daphne je hči grških izseljencev, mlada vdova, ki živi in dela v New Yorku. Tam vodi uspešno restavracijo in je tik pred poroko z bogatim Stephenom. Ima hčer Evie, ki izhaja iz njenega prvega zakona. Ker se želi poročiti v vasici, iz katere izhaja, se z Evie po več letih vrne v Grčijo.
Tam se nastani pri svoji babici. Spomini se vračajo v njene najlepše in tudi najpretresljivejše trenutke v otroštvu. Odstirajo se stare zgodbe, povezane z njeno družino. Skozi to Daphne odkriva, katere so tiste vrednote, ob katerih je zrasla v takšno žensko, kakršna je. Ob tem v njej vedno bolj zori spoznanje, da Stephen morda ni tisti pravi partner, s katerim bi se želela postarati.
Posebnost in dodana vrednost romana je zagotovo prepletanje grške mitologije in zgodovine z zgodbo, o kateri pripoveduje avtorica. Morda se tudi zato roman ne razplete v skladu s pričakovanji povprečnega bralca.
MRL
O avtorici:
Yvette Manessis Corporon je pisateljica in producent-ka, dobitnica nagrade emmy. Pisala in producirala je oddaje najbolj slavnih ljudi v televizijskem poročanju in intervjuvala najbolj znamenite osebnosti ter zvezde našega časa. Poleg nagrade emmy je prejela nagrado silurian za odličnost v novinarski stroki ter nagrado mesta New York za grško tradicijo in kulturo. Poročena je s priznanim fotoreporterjem, imata dva otroka in živita v New Yorku.
www.kamra.si
kamra
njegovo obrtno podjetje začelo preraščati v industrijski obrat, ga je 27. aprila 1896 pri Okrožnem kot trgovskem sodišču v Celju registriral kot posamično firmo pod imenom A. Westen, Email & Blechgeschirr-Erzeugung, Cilli.
Ker je Adolf Westen st. za nadaljnji razvoj svojega podjetja potreboval kapital, ki ga sam ni imel dovolj, se je leta 1896 odločil ustanoviti ko-manditno družbo, v katero so poleg njega vstopili še ravnatelj štorske železarne Franc Dula ter celjska veletrgovca Julij Rakusch in Gustav Sti-ger. Družabniška pogodba je bila podpisana 23. decembra 1896, podjetje je bilo 27. av-
gusta 1897 v trgovski register pri Okrožnem kot trgovskem sodišču v Celju vpisano pod imenom Adolf Westen & Commandite-Emailwarenfa-brik, Gaberje bei Cilli, nato pa 23. decembra 1897 pod imenom Commandite Gesellschaft A. Westen.
Vsak od družabnikov je v podjetje vložil po 12.500 goldinarjev. Leta 1901 je Franc Dula iz družbe izstopil, Rakusch in Stiger sta svoje deleže povečala, in sicer Rakusch na 40.025 kron in Stiger na 48.842 kron. Ker je podjetje dobro poslovalo, je Adolf Westen st. leta 1904 Juliusa Rakuscha in Gustava Stigerja izplačal in tako ponovno sam postal njegov edini lastnik. S tem je njegovo podjetje spet dobilo značaj posamične firme (tvrdke), ki je bila pri Okrožnem kot trgovskem sodišču v Celju vpisana 5. avgusta 1904, in sicer pod imenom A. Westen, Cilli, Stanzwerk und Emailblechgeschirr Fabrik.
Da je Adolfu Westnu st. uspelo v tako kratkem času iz obrtnega podjetja ustvariti industrijsko podjetje, dokazuje, kako uspešno je njegovo podjetje poslovalo oziroma kako sposoben podjetnik je bil. Do smrti leta 1942 je ostal
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
samec in je živel le za svoje podjetje, v katerem je delal od zore do mraka. Osnovna dejavnost njegovega podjetja je bilo izdelovanje emajlira-ne posode, poleg katere je že leto pred začetkom prve svetovne vojne začelo izdelovati tudi pocinkano, brušeno in pokositrano posodo. Pred prvo svetovno vojno je We-stnovo podjetje 30 odstotkov proizvedene posode prodalo na domačem tržišču, to je na območju Avstro-Ogrske, kar 70 odstotkov pa jo je izvozilo na tuja tržišča, in sicer v Rusijo, Turčijo, Egipt, Italijo, Španijo, Grčijo, Albanijo, Srbijo, Bolgarijo, Romunijo in celo v Ameriko, Indijo ter na Kitajsko.
Za potrebe svojega podjetja je Adolf Westen st. že leta 1910 postavil lastno elektrarno s parno turbino moči 700 konjskih sil, ki je proizvajala tolikšne viške elektrike, da so jo od leta 1913 lahko 50.000 KWh oddajali Mestni občini Celje za potrebe mestne razsvetljave. Po prvi svetovni vojni je Westnovo podjetje električni tok dobivalo iz elektrarne Fala, v rezervi pa je še vedno imelo svojo parno turbino z močjo 270 konjskih sil.
Se nadaljuje ...
ALBUM S CELJSKEGA
Prvoobhajanka, 1971
Fotografija je spomin na prejem prvega svetega obhajila v župnijski cerkvi sv. Jožefa nad Celjem. Prvoobhajance je na ta sveti dogodek pripravila sestra usmiljenka, katehistinja Marija Andolšek.
Prispevala: Manja Rozman, roj. Krolo
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-17-00 (Srečko Maček), vir: www. kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
BRALCI POROČEVALCI
41
Srečanje po
petdesetih
etih
Dijaki nekdanjega Rudarskega šolskega centra Velenje so se 12. aprila srečali ob petdeseti obletnici konca šole. Srečanja se je udeležilo 24 nekdanjih dijakov, pridružila sta se jim tudi dva učitelja.
Za spomin sta prejela »bergmandelj-ca« - rudarski simbol - dijaki pa DVD, na katerem je posnet film iz leta 1968, ko so bili na tridnevnem izletu na Pli-tvičkih jezerih. Bilo je ganljivo, veselo in zanimivo. Po uvodnem pozdravnem govoru Iva Hrastnika je spregovoril učitelj Borut Jenko, ki se je v imenu obeh učiteljev zahvalil za vabilo in darilo ter se malo sprehodil po preteklem obdobju. Zanimivi so bili prvi stiki po tolikih letih, klepet in obujanje spominov na šolske klopi, na prakso in na različne vragolije, ki so jih počenjali, in seveda na osem že pokojnih sošolcev. Druženje se je končalo v poznih večernih urah z obljubo, da se kmalu spet vidijo.
AP
Katja Skoflek Kumer in njen model Valentina	£ -		
			
НЦЦ v тавтјвшттш? т—w j		Шљ ttfiU mJMs И	
в * ^Н IL' 'fl ■ jH	(Л 1 NS»	ш јИ!	
	Iv \ k toS® 1 - •• \ члИ Г j*' * ^ffljffij	:f Bajt j	
Druga nagrada za ličenje
Na Sejmu kozmetike in lepote v Ljubljani je bilo konec marca prvič tudi tekmovanje v ličenju, primernem za nastop na rdeči preprogi. Udeležila se ga je tudi Katja Škoflek Kumer iz salona Beauty by Katka v Žalcu. »Priznam, bilo me je strah, ker sem precej kritična in od sebe pričakujem veliko. Ko sem začela vihteti čopiče, je strah minil. Prav uživala sem, ko sem ustvarjala,« pravi Katja. S svojim delom je bila zelo zadovoljna, saj je v približno uri ustvarila videz, za katerega je povprečno treba vložiti uro in pol dela. Zasedla je drugo mesto, pri čemer se je počutila kot zmagovalka, saj je premagala strah in si dokazala, da zmore vse, le verjeti mora vase. Foto: Anina Photography Slovenia
Čistilna akcija v jamah
V nedeljo, 14. aprila, sta jamarska kluba Tirski zmaj in Podlasica izvedla čistilni akciji v jamah. Mnogi se še danes ne zavedajo, da so jame glavni vir pitne vode v Sloveniji. V Sloveniji je ogroženih več kot tisoč jam.
Nekateri so prepričani, da je tokrat izbral jamo Tinetovo
je z odmetavanjem smeti v jame zgodba z odpadki končana, saj se smeti ne vidi tako, kot če bi jih odvrgli za kakšen rob. Jamarski klub Tirski zmaj
brezno pod Semprimožem 2, ki se nahaja pod cesto iz Bočne proti Semprimožu nad Gornjim Gradom. V jami so jamarji našli starejše smeti,
med katerimi so bili embalaže od olja, deli motocikla, staro delovno orodje, puška dvocevka, odpadne baterije, folija ... Šaleški jamarski klub Podlasica je očistil Pasjo jamo v Tešovi v občini Vransko. V jami so našli predvsem živalske kadavre v vrečah umetnih gnojil, kar jim je onemogočalo razkrajanje. Poleg tega so bile še druge smeti, kot so baterije, čistila, olje ... O tem so obvestili tudi Občino Vransko in
zavod za varstvo narave, saj je v bližini vodohran, iz katerega pijejo vodo prebivalci celotnega naselja Tešova.
Jamarji smeti odnesemo do bližnje ceste, kjer jih po dogovoru prevzame komunala. Javnost želimo obvestiti, da se skrb za zdravo in pitno vodo še zdaleč ne začne pri izviru. Jamarji se čistilnih akcij lotevamo prostovoljno.
MATEJA MAZGAN, foto: Lea Pavrič
Presenečenje za rojstni dan
17. aprila je 40. rojstni dan praznoval Marjan Klinar iz Prožinske vasi. Ker je velik ljubitelj živali, predvsem krav in kokoši, so mu prijatelji ponoči pripravili presenečenje. Iz bal so izdelali kravo in kokoš, ki sedaj krasita kmetijo in razveseljujeta mimoidoče. Idejna vodja je bila Jožica Klinar, ki ji ne zmanjka zamisli.	JZ
42
MLADI ZA MLADE
novi tednik
Št. 18, 3. maj 2019
Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje se je od 14. do 18. aprila udeležil 17. mednarodnega festivala pevskih zborov v Budimpešti, na katerem je sodelovalo 36 zborov iz 15 različnih držav. Tekmovanje, katerega organizator je Meeting Music, se uvršča med zahtevnejša tekmovanja pod okriljem Inchoral International Choral Events.
Kakovost petja posameznih zborov je bila na izredno visoki ravni. Tekmovanje je bilo organizirano za 13 različnih kategorij (po starosti in stilih, od otroških, odraslih, popa, džeza, musice sacre ...) z zaključnim tekmovanjem grand prix. Naši pevci so se pod vodstvom zborovodkinje Andreje Ocvirk odlično predstavili in zelo dobro zapeli tekmovalni program. S pevci je ves čas tudi Boštjan Korošec, ki skrbi za vokalno tehniko zbora in sodeluje pri pripravi na različne dogodke. V kategoriji G3 - mešani mladinski pevski zbori
so dosegli visoko srebrno diplomo, nivo 8, kar je zelo lep dosežek. Zahteven tekmovalni program je obsegal naslednje skladbe: The Word Was God (Rosephanye Powell), Libera me (Bärdos Lajos), Abschied vom Walde (Felix Mendelssohn Bartholdy) in Ta na Solbici ali Tako plešemo v Reziji (Samo Vovk). Pevce je ocenjevala 5-članska komisija. Umetniški vodja tekmovanja je bil madžarski dirigent Gäbor Hollerung, ki so ga pevci Šolskega centra Celje že spoznali na Malti, ko je vodil nepozabno skupno petje sodelujočih zborov.
Prvi dan sta pevce čakala vožnja do Budimpešte in poslušanje otvoritvenega koncerta, na katerem so sodelovali profesionalni solisti, zbori in orkester. Prisluhnili smo skladbi Afriški Sanctus skladatelja Davida Fanshawea. V ponedeljek dopoldne so se pevci pripravljali na tekmovanje, popoldne pa so imeli oglede. V torek so se odpravili na akustično vajo
v prireditveni prostor, imenovan Budapest music center, kjer so kasneje tudi nastopali. Popoldne je zbor čakal še en koncert. Sreda je bila rezervirana za nekaj ogledov.
Iz Budimpešte so odhajali polni lepih vtisov, bogatih glasbenih doživetij in z zadovolj-
stvom, da so lahko bili del velikega mednarodnega dogodka, ki jih je vzpodbudil za nova glasbena ustvarjanja. Vse pohvale pevcem tudi za prijetno druženje in vzorno zastopanje šole.
AO, TV
Po vrnitvi z Madžarske je zbor v torek, 23. aprila, v Narodnem domu pričaral nepozaben letni koncert z naslovom Pesem povezuje. Najprej so pevci zapeli koroško ljudsko So še rožce v hartl'nu žavovale, nadaljevali pa s skladbo Jacobusa Gallusa Vos, qui nulla datis, sledila je pesem Johna Rutterja Glej, ta naš svet. Ljudski pesmi Pleši, pleši črni kos in Jabolko rudeče, ki ju je priredil Jakob Jež, sta poskrbeli za sproščeno in veselo vzdušje
v dvorani. Sledil je kratek filmček o tekmovanju v Budimpešti, nato smo prisluhnili zahtevnemu tekmovalnem programu. Občinstvo je bilo navdušeno in pevci so poželi bučen aplavz. Poslovili so se od četrtih letnikov in jim podarili glasbene vilice v dar. S pesmima Shallow in Love of my life so se spomnili na film Zvezda je rojena, sledili so zvoki nepozabnih Queenov. Občinstvo je bilo več kot zadovoljno in z aplavzom je želelo še več, zato so pevci ponovno zapeli Ta na Solbici ali Tako plešemo v Reziji.
V Preboldu smo spet brali
V petek, 5. aprila, je bila v naši šoli 5. noč branja. Glavni voditelji smo bili devetošolci, ki smo se poglobili v vsebino dveh zajetnih knjig: Hobit in Gospodar prstanov. Ta fantastična tematika je pritegnila kar 27 učencev od 6. do 8. razreda, ki smo jih z žrebanjem razdelili v štiri skupine: hobiti, vilini, škratje in ljudje.
Najprej je vse pozdravila glavna organizatorica noči branja, učiteljica slovenščine Vesna Kumer, sošolka Laura nam je predstavila urnik in kratke odlomke iz obeh filmov. Pred začetkom delavnic je Yllza s pomočjo učiteljice Nuše Gorjanc izvedla kviz o obeh knjigah v angleščini.
Ob 18. uri so se začele delavnice. Laura in Tajda sta vodili delavnico risanja fantastičnih zemljevidov, pri Manci in Lani so izdelovali meče, krone in prstane, pri gospe Bojani Hrovat in Rebeki so muzicirali na orffove inštrumente, Zarja in Gruša sta imeli prevajalsko delavnico v vilinščini. Jo poznate? Sploh ni težka! Mi smo celo reševali sudokuje v vilinščini.
Med polurnimi odmori smo tiho brali. Vsak je s sabo prinesel knjigo s fantastično vsebino. Takrat je po celi šoli zavladala tišina.
Ko so nas želodčki začeli opozarjati, da je čas za hrano, smo iz sosednje picerije naročili zdaj že tradicionalne družinske pice. Po večerji nismo zadremali. Napočil je čas za lov na zaklad, ki ga je pripravil Jaša. Vse štiri skupine so se zagrizeno borile vse do zadnjega, na koncu so se z glavno nagrado sladkali - najpametnejši in najhitrejši - škratje.
Ponovno je sledila urica branja, v gospodinjski učilnici pa je med tem nastajalo presenečenje, za katerega ni vedel nihče. Nikito in Katjo je usmerjala učiteljica Metka Leskovšek. Pripravile so pravi pravcati polnočni piknik v biološki učilnici, okrašeni z bršljanom. Na tleh ob svečkah smo se pozno ponoči pogovarjali in se mastili s sveže pripravljenimi browniji in posebnim vilinskim napitkom. Bilo je res lepo!
Sledil je počitek. Nekatere je takoj odneslo v miževo deželo, drugi so s svojimi lučkami brali še dolgo v noč.
Devetošolke, OŠ Prebold
MLADI ZA MLADE
43
Debatno srečanje
V četrtek, 11. aprila, je bilo v II. OŠ Žalec 2. debatno srečanje učencev OŠPP z naslovom Ustavi misel, povej naglas. V lanskem šolskem letu je bila II. OŠ Žalec pobudnica 1. deba-tnega srečanja OŠPP, da bi učencem osnovnih šol s prilagojenimi programi ponudili enakovredne možnosti, kot jih imajo učenci rednih osnovnih šol v otroškem
parlamentu, in sicer z željo, da je tudi njihov glas slišan in da njihovo mnenje šteje.
2. debatnega srečanja so se udeležili učenci in mentorji devetih šol: OŠ Glazija, OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice, VIZ III. OŠ Rogaška Slatina, CVIU Velenje, OŠ dr. Slavka Gruma Zagorje, OŠ Dragotina Ketteja Novo mesto, OŠ V parku Slovenske Konjice, Dom Antona Skale Maribor in II. OŠ Žalec.
Na uvodnem delu prireditve sta prisotne pozdravila ravnateljica Petra Petrovič Pražnikar in Matej Pinter, predstavnik Občine Žalec. Sledil je kratek program, na katerem sta nastopila mlajši pevski zbor in plesna skupina II. OŠ Žalec. Sledilo je kratko predavanje Franje Gros iz podjetja Logout na temo Pasti spleta.
Sledila je razprava o izbranih tematikah po skupinah. Glavna tema letošnjega de-batnega srečanja je bila Pasti mladostništva - odraščanje. Učenci so sodelovali v de-
lavnicah Pasti spleta, Higiena in odraščanje, Odnosi, prijateljstvo, ljubezen in Ko odrastem, želim postali. Izvedeni sta bili dve delavnici Pasti spleta, saj je bilo veliko zanimanje za izbrano tematiko. V posameznih skupinah so delavnice vodili mentorji, v vsaki skupini je tematiko predstavil tudi izbran gost. V posameznih skupinah so sodelovali gospa Franja Gros iz podjetja Logout, Franci Rogač (pravljičar), Daliborka Novaković (ZD Žalec), Staša Derča (UPI Žalec), Mojca Ku-
čer - Dimnik (II. OŠ Žalec) in nekdanja učenka II. OŠ Žalec Lotti Dobnik. V posameznih skupinah so po razpravi učenci strnili svoje misli na plakate, ki so jih predstavili na zaključnem delu srečanja. Pri tem so bili kritični in so dokazali, da zmorejo tudi oni prepoznati pasti interneta in se jim, vsaj v določeni meri, izogniti. Na zanimiv način so povedali svoje doživljanje prijateljstva in prve ljubezni, jih prepletli s širšimi odnosi, vmes pa so se dotaknili tudi skrbi za lastno telo. Z resno-
stjo in odgovornostjo so iskali poti do izbranega poklica. Ob koncu so učenci prejeli pohvale za sodelovanje in darila, ki sta jih prispevala podjetje Vivapen in tiskarna LINEA-AV, za kar se jima iskreno zahvaljujemo.
Učenci so izbrali temo prijateljstva za 3. debatno srečanje, ki bo naslednje šolsko aprila. Ob koncu so izrazili zadovoljstvo nad srečanjem in obljubili, da se bodo naslednje leto ponovno srečali v Žalcu.
NINA VOUK
Mednarodno glasbeno tekmovanje v Beogradu
8. marca so se v Beogradu na mednarodnem glasbenem tekmovanju pomerili mladi glasbeniki, ki igrajo trobila. Tekmovanje je priredila Glasbena šola Davorina Jenka, večinoma pa so se pomerili glasbeniki iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Slovenije in s Hrvaške. Med številnimi tekmovalci iz Slovenije je nastopil tudi mladi rogist iz Celja Tristan Vengust. Že poldrugo leto igra v glasbeni šoli MMC Celje pod mentorstvom profesorja Tadeja Kopitarja. Tristan je žirijo z odigranim Šarmantnim poetom P. I. Čajkovskega in Beethovnovo Odo radosti tako očaral, da je v svoji skupini prejel srebrno priznanje.
SČ
Tekmovanje Poliglot
V Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje je bilo v soboto, 6. aprila, 14. državno tekmovanje iz angleškega jezika za strokovne in poklicno-tehniške šole. Na tekmovanju, imenovanem Poliglot, se je v znanju angleškega jezika pomerilo 112 najboljših dijakinj in dijakov iz 45 slovenskih šol.
Državno tekmovanje organizira šola, katere dijak je zmagal na državnem tekmovanju leto prej, in tako je letos čast pripadla ravno Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC. Kot vsako leto so tudi tokrat sodelujoči pokazali izjemno znanje angleškega jezika, a vendarle je zmagovalec lahko samo eden. Najboljša med najboljšimi je bila tokrat dijakinja III. gimnazije Maribor Danijela Korošec, ki je poskrbela, da se bodo najboljši »Angleži« naslednje leto na 15. državnem tekmovanju iz angleškega jezika pomerili v štajerski prestolnici.
Mag. SIMONA BREČKO, vodja organizacijskega odbora
Uspešni na
različnih
tekmovanjih
Na državnem tekmovanju iz fizike je Jaka Vrhov-nik osvojil zlato priznanje (le ena točka ga je ločila od prvouvrščenega), Luki Horjaku pa je do zlata prav tako manjkala le ena točka.
Na državnem tekmovanju iz finančne matematike in statistike za gimnazijce sta
Zala Kotnik in Tijana Krutil osvojili srebrno priznanje.
Maturantka Špela Polak je bila tudi letos članica 4-član-ske slovenske ekipe, ki se je udeležila Evropske dekliške matematične olimpijade, kjer je Špela osvojila pohvalo. Olimpijada je bila v Kijevu. Državno tekmovanje iz
fizike je bilo 6. aprila na II. gimnaziji Maribor, državno tekmovanje iz finančne matematike in statistike pa dan prej v Vipavi.
Na državnem tekmovanju iz matematike se dijaki I. gimnazije v Celju že tradicionalno izvrstno odre-žejo. Tudi letos so dosegli izjemen uspeh, osvojili so 11 zlatih priznanj. Nagrajenci so Luka Horjak (1. mesto, 1. nagrada), Jaka Vrhovnik (3. mesto, 3. nagrada), Blaž Čerenak (4. mesto, pohvala), David Zakšek (5. mesto, pohvala), Beno Učakar (6. mesto, pohvala), Tilen Sket (5.
mesto), Nejc Amon (9. mesto), Lovro Drofenik (9. mesto), Špela Polak (10. mesto), Vanessa Vrečič (18. mesto), Kamil Wahibi (19. mesto).
Državno tekmovanje je bilo v soboto, 13. aprila, v ŠC Celje, Gimnazija Lava. Udeležilo se ga je - enako kot lani - 28 kajuhovcev.
Na državnem tekmovanju iz latinščine je dijakinja I. gimnazije v Celju Ela Grasselli osvojila srebrno priznanje. Tekmovanja, ki je bilo v petek, 15. marca, na Gimnaziji Poljane, sta se udeležila tudi Jure Preložnik in Larisa Ravnjak.
NP
Sen kresne noči
V petek, 29. marca, smo si pri angleščini še posebej prizadevni učenci Osnovne šole Vransko-Tabor ogledali mu-zikal Sen kresne noči v izvedbi English studenttheatre II. gimnazije Maribor.
Pri predstavi mi je bilo zelo všeč, da so igralci uporabljali mimiko obraza, da so peli, hodili med občinstvo. Všeč mi je bilo, da je predstava imela zaplet in razplet. Bila
je zares lepa izkušnja. Tajda Pikel, 7.b
Nad muzikalom sem bil navdušen, ker je predstava profesionalna. Nastopajoči so govorili in peli v angleščini, tako da je zvenelo, kot da bi poslušal prave Angleže. Glasba je bila poslušljiva, scene so bile čudovite. Andrej Vian Vertovšek, 7.c Muzikal mi je bil zelo všeč, saj je bil smešen in je bilo veliko glasbe. Ana Zupančič, 7.c Vsi smo se zabavali ob plesu, glasbi in dogajanju. Spektakel mi je bil zelo všeč zaradi vsebine zgodbe, prepričljivega in odličnega igranja igralcev. Domov sem odšla vzhičena in presenečena nad osupljivo predstavo. Nika Granda, 8.a Mislim, da bi se morali večkrat odpraviti na takšne predstave, da bi lahko izhajali iz tega in nato to prenesli na naše šolske prireditve. Filip Roter Zajec, 8.b
Muzikal mi je bil zelo všeč. Nastopajoči so zelo dobro odigrali zgodbo. Všeč mi je predvsem to, da je bil v angleščini in sem s tem utrjevala znanje angleščine. Nadja Žuna, 8.b
44
VRTNARIMO
novi tednik
Št. 18, 3. maj 2019
Zasadimo korita in ozelenimo terase
Pisano cvetje ali sadje, zelišča in zelenjava?
Balkone in terase v največji meri še vedno krasimo s cvetjem. Poenotene domače potaknjence v koritih že nekaj let nadomeščajo barvno bolj ali manj usklajene mešane cvetlične zasaditve. Mlajše generacije brez obotavljanja v balkonska korita zasadijo zelišča, paradižnik ali solato. Menda ni prav nobenih ovir, da ne bi na balkonu gojili celo breskev, malin ali mandljev.
SAŠKA T. OCVIRK
			
			
Biopripravki iz kopriv, preslice, česna in drugih naravnih virov krepijo naravno odpornost rastlin.
Ste pomislili, da bi naslednjič na obisk namesto kave in čokolade nesli skledo lepo razraščenih zelišč?
Črni ribez, peteršilj in solata v koritu za ozadje žaru na domači terasi.
Ne glede na to, ali bomo zasaditev prepustili profesionalcem ali bomo rokave zavihali sami, ostajajo osnovna načela enaka kot pri vsem drugem v življenju. Kolikor daš, toliko dobiš. »Zasaditev mora bolj kot modnim smernicam slediti legi in osenčenosti prostora ter času, ki ga imamo na voljo za zalivanje in dognojevanje. Predvsem pa bodo najlepše uspevale rože in kombinacije, ki so nam všeč,« pravi Branka Valner iz vrtnarstva Valner iz Vodruža pri Šentjurju. »Pri sodobnih hišah je ljudem pomembno tudi to, da prebujna rast rastlin ne umaže fasade ali tla-kovcev, barva zasaditve pa je pogosto usklajena prav z barvo fasade in s slogom zunanje ureditve.«
Cvetoče bogastvo
od pomladi do
jeseni
Če ne sadimo v nova korita, je najpomembneje, da posode pred ponovnim sajenjem temeljito očistimo in razkužimo. Lahko uporabimo belilo ali kar vročo vodo, detergent in krtačo. Lonci morajo nujno imeti odcedno odprtino, sicer pa poskrbimo za dre-nažno plast na dnu posode. Uporabimo lahko glinopor, pesek ali stare črepinje. To je še posebej pomembno, če bodo nasadi na prostem, kjer jih lahko dlje časa moči dež. Izberimo kakovosten substrat, kakršnega uporabljajo vrtnarji. Pri sajenju zemljo pognojimo s dolgo-topnim gnojilom, ki rastline
oskrbi za prvih nekaj tednov. »V nadaljevanju rastline do-gnojujemo enkrat tedensko oziroma po potrebi, pri tem pa prav tako bolj kot tekoča gnojila priporočamo profesionalna gnojila v praških,« pravi sogovornica. Obvezno sadimo dobro zalite rastline, korenine pa razpredemo, da se dobro povežejo s podlago. »Več kot je substrata in prostora v koritu, več rastlin lahko kombiniramo, bolj zdrave bodo in lepše bodo cvetele. Pri koritih z vodnim zalo-govnikom moramo rastline obvezno vsaj poldrugi mesec zalivati z vrha, ker nam sicer zaradi preobilice vode in premalo razraslih korenin lahko zgnijejo.«
Sadovnjak na
balkonu
Če smo se zeliščnih nasadov v balkonskih koritih in na terasah že navadili, se večjemu koritu ob žaru na terasi prav lepo podata tudi kakšna solata ali paradižnik. O tem, da lahko na balkonu celo leto obiramo sadeže malin, robid ali ribeza, pa doslej morda nismo razmišljali. »Cepljene breskve in marelice lahko z rezjo oblikujemo do želene velikosti, pozimi jih ni treba umikati v hišo, plodovi pa nam bodo zelo popestrili poletje,« prednosti drevesnih zasaditev v koritih našteva Valnerjeva. Če bomo nekam ob stran obesili še kakšno posodo ali dve sladkih jagod, bo domač balkon postal raj za vse generacije.
Foto: SHERPA
ZELENI VAL
45
Med dišečimi in zdravilnimi rastlinami
Dobre volje je na vseh izletih obilo.
Z Zelenim valom Radia Celje na izlet in spoznavanje zdravilnih zelišč ter druženje
Čez zelene trate
Oddaja Zeleni val se na valovih našega radia ziblje že dvaindvajseto leto. Izlet pod okriljem naše medijske hiše bo letos že sedemnajsti po vrsti. Čeprav letnici nista okrogli, sta toliko bolj zgovorni. Kaj vse se skriva v nepreštetih oddajah, ki so na sporedu (razen v poletnih mesecih) vsako sredo dopoldne, je težko strniti med pričujoče vrstice. Brez dvoma gre tu za veliko veselja, poljudnega in strokovnega znanja, nekaj ga je zbranega tudi v naši knjigi Kuharske bukve, zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice (2006), ki je brez sodelovanja s poslušalci ne bi bilo.
MATEJA PODJED
Med pričujočimi vrsticami in fotoutrinki z minulih druženj na izletih je tudi prvi od štirih kuponov za izlet z Zelenim valom, ki bo 8. junija, ko bomo z avtobusom krenili najprej v posodobljen in razširjen vrt zdravilnih in aroma-tičnih zelišč v Žalcu, kjer nas bo vodila mag. Nataša Ferant, in nato na zelene trate Celjske koče. Veselo druženje ob spoznavanju zdravilnih rožic in zelišč po novo urejenem »divjem doživljajskem vrtu nad mestom« bo trajalo do poznega popoldneva. Z nami bosta tudi naša najbolj zvesta sodelavca zeliščarka Fanika Burjan in Janez Tasič, dr. med.
Zato izrezujte - odpotujte z nami! Če boste poslali več kuponov, boste imeli ob žrebu 29. maja v času oddaje Zeleni val več možnosti, da se pridružite naši zeleni karavani. Zadnji od štirih kuponov bo izšel 23. maja. Dan ali dva zatem bo morda ravno pri vas poštar »pozvonil dvakrat«. Odprite vrata na stežaj! Tako kot jih za dobrodošlico ob koncu oddaj Zelenega vala z izletom odpiramo mi. Imena izžrebanih potnikov bomo nato 6. junija objavili še v Novem tedniku. Ne spreglejte!
Zeleni utrinki
Ni jih bilo malo. Kot biseri na ogrlici so se nizali iz oddaje v oddajo, iz leta v leto, od izleta do izleta ... z naključnih srečanj s poslušalci, s katerimi se večinoma poznamo le preko radijskih valov. A je prijetno, če te kdo na ulici ali v trgovini pocuka za rokav in reče: »Vi ste pa Mateja iz Zelenega vala, kajne?« Ali če
upoštevali. Kajti naša pravila, kako ravnati v naravi pri nabiranju zelišč, se pri boleznih posvetovati z zdravnikom ali s farmacevtom, so že dolgo in vsem znana. Naj vas spremljajo tudi to poletje. In še dlje.
In pika
Z našimi oddajami, »od pike do vala«, smo v vseh teh letih orali in zorali ledino. Bili smo eni redkih ali med prvimi, ki smo dali medijski prostor zeliščarstvu, tako stroki
kot ljubiteljstvu, za kar imata največ zaslug Janez Tasič, dr. med. in zeliščarka Fanika Burjan. Skupaj smo širili znanje med poslušalci v mestih, na podeželju in še dlje. Tudi z druge strani luže smo kdaj pa kdaj dobili kakšen odmev.
Pred koncem mojih snidenj s poslušalci gre v prvi vrsti zahvala za sodelovanje njim in naši medijski hiši z vodstvi in uredniki ter vsem nekdanjim in zdajšnjim sodelavcem. Tudi tistim manj vidnim in slišnim:
prodajalka šopkov na tržnici v pogovoru pravi: »Saj vas poznam. Po glasu sem vas spoznala. Zelo rada poslušam vašo oddajo.« Takšni in podobni utrinki so največja nagrada za dobre pol urice kramljanja ob glasbi, ki jo, če se le da, izberemo glede na vsebino oddaje. Pa saj je o rožicah, travah in soncu skoraj toliko popevk in pesmi kot o ljubezni. Naša se nagiba v zeleno in k zdravju. Skozi vse štiri letne čase. Tako vas za poletne sprehode po travnikih in gozdovih ali ob morju, z nasveti, kaj nabirati, kaj raste v tem času, katere so strupene rastline, kako pravilno sušiti zelišča ... in z drugimi zdravstvenimi nasveti, pripravimo do konca pomladi. In zanesemo se na vas, da jih boste v večini
Lansko druženje na Celjski koči
Ob 20-letnici oddaje Zeleni val leta 2017 je direktorica NT&RC Anica Srot Aužner podelila priznanja vsem, ki že ves čas skrbijo za oddajo, na prvem mestu je to zagotovo voditeljica Mateja Podjed.
ekipi marketinga za stike s terenom, radijski ekipi tehnikov, posebno Mitji Tatareviču, ki je poskrbel za večino studijskih in terenskih oddaj. Tudi Minji
Bajagiću, avtorju zelenega znaka v obliki cveta, ki ga je oblikoval že pred 22 leti in ga bomo z veseljem nosili tudi letos. Hvala vsem!
Foto: arhiv NT (GrupA)
Z Zelenim valom na izlet
Oddaja Zeleni val, ki jo vodi in pripravlja Mateja Podjed, letos praznuje 22 let. Prisluhnete ji lahko vsako sredo ob 11.15. Tudi letos bomo pripravili izlet v zeleno, na katerega bomo povabili tudi štirideset izžrebanih potnic in potnikov. Izbrali jih bomo s pomočjo kuponov, ki jih bomo objavljali v Novem tedniku. Javni žreb bo junija v studiu Radia Celje. Potniki se bodo 8. junija odpravili na Celjsko kočo. Če torej želite na izlet, izpolnite kupon in nam ga pošljite na spodnji naslov.
Kupon št. 1	i
Ime	
Priimek	
Naslov	
Telefonska številka	
Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom.	
Z Natašo Ferant v vrtu zdravilnih in aromatičnih zelišč v Žalcu
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljavec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Posameznik lahko kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
46
RAZVEDRILO
novi tednik
Št. 18, 3. maj 2019
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Najlepše
»Kje je najlepše?« je vprašal učitelj učence.
»V postelji z lepo žensko!« se je oglasil Mihec.
»Da te ni sram!« je vzrojil učitelj. »O tem bom obvestil tvojega očeta,« je dejal in mu v beležko napisal, kaj se je zgodilo.
Ko je Mihec naslednji dan prišel v šolo, ga je učitelj vprašal: »In kaj je rekel tvoj oče na tvoje včerajšnje obnašanje?«
Mihec: »Moj oče se strinja z menoj. Rekel mi je tudi, da če ste vi drugačnega mnenja, naj se vas pazim!«
Nikoli ni v redu
Vstal je tri ure prej. Pomil je posodo, opral perilo in ga obesil, očistil in narezal zelenjavo za kosilo ter pripravil meso. Hodila sem po stanovanju in iskala, kaj bi bilo narobe, samo da bi mu lahko rekla: »To se ne dela tako!« Pa je naredil vse, tako kot je treba, samo da me je razjezil.
Kot prava ženska
Pilot sporoči potnikom, da na letalu pušča rezervoar za gorivo in da ga v destih minutah ne bo več. »Medtem bom skušal prisilno pristati,
Šale nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega.
V	toplicah
V	toplicah se starejša gospa Zofka pohvali: »Če ne bi imela snahe, ne bi nikoli videla toplic.«
In jo vpraša ena od bolnic: »Vam je vse to ona plačala?«
Zofka ne: »Ona me je po stopnicah porinila.«
Po britju
Janez vpraša Štefana: »Kaj si daš ti na obraz, potem ko se obriješ?«
»Obliže.«
Radoveden
Pride Štefan v gostilno in si naroči pivo ter si ogleduje lokal in nato vpraša natakarja: »Kdo je tisti moški za mizo?«
»To je urednik časopisa.«
»In kdo je tista lepotica poleg njega?«
»To je pa sobotna priloga,« reče natakar.
Prava ženska
Štefan se odloči, da se bo oženil, in išče nevesto po vseh krajih. Potem odide k prijateljem v mesto in jim zaupa svojo težavo. Povedo mu, da vedo za pravo žensko zanj.
Štefan: »Pa bo dobra za mene?«
Prijatelji: »Veš kaj, če je bila za vse nas, bo tudi za tebe.«
i Je to človek? j	/ Ne, to je \ strašilo.
A*	T" A
kar bo težko, ker letimo nad gorovjem,« jim sporoči.
V	letalu nastane tišina. Vstane lepo dekle, se sleče in zakliče: »Če že moram umreti, bi se pri tem rada počutila kot prava ženska. Je tu kakšen pravi moški, ki bi mi to lahko omogočil?«
Janez vstane, stopi k njej, sleče srajco in ji nežno reče: »Evo, zlikaj jo.«
Odličen sluh
V	puščavi leži Indijanec sredi ceste na trebuhu in z ušesom na asfaltu. Mimo se pripelje možakar in ker ve, da Indijanci dobro slišijo, ga radovedno vpraša, kaj sliši.
»Avtomobil ...«
»Res sliši!« je navdušen možakar.
»Rover serije '89.«
»Neverjetno, še na znamke se spozna!«
»Približno pet kilometrov stran je.
»O, še oddaljenost lahko določi!«
»Vozi ga tip s temnimi očali in klobukom.«
»Se ti ne zdi, da malo pretiravaš?« nejeverno reče možakar. »Ne moreš vedeti, kdo ga vozi!«
»Lahko, malo prej me je povozil, prasec.«
»Kako dolgo že nosiš tangice?« »Odkar jih je moja žena našla v avtu in sem rekel, da so moje.«
Kakšna je razlika med denarjem in leti življenja? Ni razlike, zapravili ste denar in leta življenja, a ne veste, kje in zakaj.
Nova kolekcija čevljev za »selfije«!
Izobraževalni sistem
Oven
Tehtni ca
Do ponedeljkovih večernih ur bo Merkur, ki je zadolžen za delo, potoval po ovnu, kar maksimalno izkoristite za miselno zahtevnejše delo, dogovore, sestanke in podobno. Težko lahko pričakujete večje spremembe na zasebnem področju, če se ne boste pripravljeni pogajati, a tudi prilagajati. Dobro voljo boste mogli pokazati prav vi, saj ste trenutno v podrejenem položaju.
3\k

Dvojčka
Rak
lev

Devica
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Vaša vladarica Venera potuje po ognjenem levu, zato vam ne bo primanjkovalo strasti in zanosa pri delovanju. Kar nekaj novih predlogov vam bodo nanizali ljudje, ki imajo močno voljo in vizijo. Najprej boste dvomili in nikakor ne boste mogli verjeti, da je vse skupaj celo možno uresničiti. Pristopite k delu, uspeh se nasmiha. Obeta se kar nekaj prijetnih srečanj.
škorpijon
Čas po nedelji bo odličen za nove začetke, uresničevanje novih idej, ki bodo imele podporo ob rastoči luni. V ponedeljek bo Merkur vstopil v bika, kar bo odlično za delo. Vse vaše zamisli bodo odvisne od tega, s kom se družite. Verjetno se ne boste zavedali, kako velik vpliv imajo v tem času na vas drugi ljudje. Vendar boste znali prevzeti dobro, medtem ko vas bo slabo zaobšlo.
Predlogi, ki se bodo nanizali, bodo zanimivi, vendar se vam bodo zdeli težko uresničljivi. Z vsako nalogo se spopadajte korak za korakom. Ko boste opravili z notranjimi strahovi, boste začeli dobivati pravo samozavest. Z njeno pomočjo bo vse dosegljivo. Nekdo vas bo skušal posnemati, vendar mu ne bo uspelo. Ne boste se skrivali za masko brezbrižnosti. Prav obratno.
Strel ec
Začetek novega delovnega tedna bo izredno zanimiv, veliko se bo dogajalo zaradi Lune v vašem znaku. Vaš planet Merkur bo v ponedeljek spremenil znamenje, vstopil bo v bika, zato boste izredno premišljeni in dosledni. Ker vas zanima ogromno različnih stvari, boste znali ohraniti otroka v sebi. Kljub stresu boste ohranili pozitiven predznak. To vas ohranja zelo mladostne.
Dobro ste vse skupaj premislili, vendar kljub temu ne bo šlo vse gladko. Majhni problemi lahko načenjajo vaše živce. Zaradi tega boste zanemarili celoto in se osredotočili na podrobnosti. To je napačno dojemanje situacije, saj ste od začetka lepo napredovali. Z Venero v sorodnem ognjenem znaku boste neustavljivo privlačni in zanimivi za okolico. Izkoristite to in si pridobite simpatije.
Kozorog
Dnevi bodo minevali konstruktivno, delovno, vsemu se boste posvečali z veliko mero odgovornosti. Več časa in energije za dom, domača opravila, nego rož in opravila na vrtu boste imeli v sredo. Iskanje novih pristopov pri navezovanju stiskov z drugimi vas bo zelo navdihovalo in bo izboljševalo tudi vaše razpoloženje. Čutili boste, da je zapihal nov, svež veter, kar vam bo zelo všeč.
Teden bo prinašal raznoliko energijo, ves čas se bo treba prilagajati. Polno nasprotij boste doživljali, energija bo precej nihala. Na koncu ne boste več vedeli, ali bi bili zadovoljni ali razočarani. Bistveno je, da si ne boste dovolili v nobenem primeru pasivnega odnosa. Predlog, ki je bil še pred kratkim nezanimiv, bo lahko popolnoma spremenil vaš pogled. Posvetite mu čas.
Vodnar
Četrtkov praznični dan bo lahko izjemno zanimiv, zato se potrudite, da ga boste preživeli čim bolj dejavno, in sicer v družbi in naravi. Če še samevate, se lahko prav v tem času vžgejo iskrice. Tokrat se boste lahko ukvarjali s tistim, kar vam je všeč. Če stvari doživljate zelo intenzivno, vas njihova uresničitev sploh ne bo presenetila, saj se vam bo zdela popolnoma logična.
Zelo dejavno, delovno in zanimivo obdobje je pred vami. Obveznosti vam ne bodo dovoljevale mirnega spanca, včasih boste morali biti na več koncih hkrati. Kljub temu svojega zasebnega življenja ne boste postavili v ozadje. Z dobro organizacijo poskrbite, da bo zadoščeno vsemu. Neko prijateljstvo bo lahko na preizkušnji. Ne pozabite, kakšno je bilo vaše prvotno mnenje.
Ribi
Konec tedna bo precej umirjen. Zadnji čas je, da si privoščite nekaj sprostitve in razvajanja ter da čas preživite po svoji izbiri. Prijalo vam bo. V tednu, ki prihaja, boste lahko zavihali rokave. Razpoloženje se vam bo spreminjalo hitreje, kot boste pričakovali. Sicer pa o tem sploh ne boste razmišljali. Verjetno vas bo na to opozoril kdo od bližnjih, a ga ne boste jemali resno.
Iz dneva v dan boste postajali neposrednejši, dejavnejši in uspešnejši. To vam bo dalo dodaten polet. Preteklost morate pustiti za seboj in odpreti vrata novostim. Nasvet osebe, ki jo cenite, bo prišel v pravem trenutku. Veliko novih doživetij vas čaka. Vaša želja po dejavnem preživljanju prostega časa bo povzročila zelo zanimivo dogajanje. Spoznali boste nekaj novih ljudi.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SUDOKU 359
		7					2	1
		2		1		8		
		1		7	5			
6								
9						7	1	3
5			9	3				
				5	7			4
	4					3	7	
	3				8	5	6	
SUDOKU 50
				5		3	4	
1	9							
			6	9	2			
		5			6			
						7	3	
3		6	9	2	4			
						2	1	8
9	4							
	6		7	3	8			
REŠITEV SUDOKU 358
REŠITEV SUDOKU 49
3	1	4	8	7	9	5	6	2
7	9	2	3	5	6	4	8	1
6	5	8	4	2	1	3	9	7
4	2	5	1	6	8	7	3	9
1	7	3	2	9	4	6	5	8
8	6	9	7	3	5	1	2	4
2	4	6	9	1	3	8	7	5
5	8	7	6	4	2	9	1	3
9	3	1	5	8	7	2	4	6
8	5	9	2	1	4	3	6	7
4	2	6	7	5	3	9	8	1
3	1	7	6	9	8	4	2	5
7	8	1	9	3	5	6	4	2
5	6	2	8	4	7	1	3	9
9	4	3	1	6	2	5	7	8
1	3	8	4	7	9	2	5	6
6	7	4	5	2	1	8	9	3
2	9	5	3	8	6	7	1	4
novi tednik
Vddm г илто?ј /
Nagradni razpis
1. nagrada: darilni paket Rocky rolls in What snack, ki
ga podarja podjetje Knaus, ter mehčalec za perilo NT&RC
2.	nagrada: darilni paket Rocky rolls in What snack, ki ga podarja podjetje Knaus
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
Ime: Priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Kontaktna telefonska številka:
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 7. maja.
Geslo iz številke 17: Vsak po sebi vatle meri.
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni paket Rocky rolls in What snack, ki ga podarja podjetje Knaus, ter mehčalec za perilo NT&RC, prejme: Simona Žlender iz Celja.
2.	nagrado, darilni paket Rocky rolls in What snack, ki ga podarja podjetje Knaus, prejme: Branko Očko iz Laškega.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Nika Palir s Teharja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.

48
RUMENA STRAN
novi tednik
Št. 18, 3. maj 2019
Vesela glasbenika ob »zlatu« za glasbenike
Na druženju po nedavni slavnostni podelitvi celjskih grbov sta bila očitno nadvse prešerne volje Matjaž Brežnik (levo), učitelj v Glasbeni šoli Celje in dirigent šolskega mladinskega simfoničnega orkestra, ter Srečko Erjavec, lastnik uspešnega grafičnega podjetja in mestni svetnik CŽL, sicer pa nekoč zelo dejaven glasbenik, ki je več let nastopal tudi v tujini. Kajpak za glasbenika po duši in srcu ne more biti lepšega, kot če domača glasbena šola, ki je poskrbela za toliko rodov uspešnih glasbenikov, prejme zlati celjski grb.
Foto: GrupA
Z leve stojijo Boris Vrščaj, Valter Ernst, Mičo Bundalo, Janko Remic, Slavko Ivezić, Aco Turnšek, Rudi Čajavec, Marko Jugovič, Vlado Novak in Andrej Šušterič, sedijo pa Mile Zupančič, Štefan Jug, Rado Petru in Tone Turnšek. Poleg pokojnega Mira Požuna na fotografiji manjkata Vlado Privšek in Rado Pantelič.
Osvojili Evropo, zbrali so se v Ameriki
Prejšnji teden je minilo petnajst let od zmagoslavja celjskih rokometašev v ligi prvakov. 24. aprila so se v gostišču Amerika zbrali tedanji vodilni možje Celja Pivovarne Laško. Prej so se vsako leto dobili in pokramljali v zadnjih decembrskih dneh. Potem je legendarni trener Miro Požun predlagal snidenja na datum osvojitve evropskega naslova. Njegova ideja je padla na plodna tla, lani je še bil 24. aprila s svojimi nekdanjimi sodelavci, letos pa žal ne več ...
Foto: GrupA
»Za kristalne smo že prepozni, ampak ...«
Sicer ne več rosno mladi, a zato še vedno zelo mladi po srcu so bili na »after partyju« po podelitvi celjskih grbov dobro razpoloženi (z leve) Miran Gracer ml., mestni svetnik Neodvisne liste in direktor še enega uspešnega tiskarskega podjetja v Celju, Sonja Majcen, direktorica Celjskega mladinskega centra (MCC), ki je nekaj dni po prireditvi v Narodnem domu v tem istem prostoru prejela pohvale mestih svetnikov za uspešno lansko poslovanje centra, ter dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje, ki je pred tremi leti obeležil jubilejnih 60 let delovanja. Vsak od njih je uspešen na svojem področju, zato bo morda čez nekaj let, ko bo šlo za celjske grbe različnih žlahtnosti, aktualna kultna pesem Đorđa Balaševića Računajte na nas. Zagotovo ji vsi trije kot mladi po srcu še vedno radi prisluhnejo, v maju, mesecu mladosti, pa ji bodo še prav posebej.
Foto: GrupA
Lobirati ali ne lobirati?
Vodilna predstavnika Hiše kulture Celje, dramaturginja Nuša Komplet Peperko, ki je tokrat lahko malo bolj sproščeno spremljala podelitev celjskih grbov, saj ji ni bilo treba režirati prireditve, in Matija Kovač, mestni svetnik Levice, sicer uspešen arhitekt, sta morda v sproščenem ozračju kakšno rekla tudi o morebitni kandidaturi Celja za projekt EPK 2025. Predvsem z vidika, ali bi se splačalo lobirati med svetniki in ostalimi mestnimi pomembneži za malo več navdušenja za ta projekt v knežjem mestu, potem ko so se za kandidaturo odločili v Lendavi, Novi Gorici, na Ptuju, Obali in kajpak tudi v Ljubljani. Da velike zagretosti za EPK med mestnimi svetniki ni, smo lahko opazili tudi na aprilski seji mestnega sveta, ko v okviru gradiva o kulturni politiki v mestu do leta 2025 razprave o tem projektu ni bilo.
Foto: GrupA
Kramljala sta Tone Turnšek (desno) in Valter Ernst, tudi o izjemni zamisli o gradnji nove športne dvorane. Zasnoval jo je arhitekt Ernst, v njej so celjski rokometaši prišli do neslutenih višav, pred njo jih je v noči s 24. na 25. april 2004 pričakala dvajsettisočglava množica.
Prisrčno sta se pozdravila Mile Zupančič (levo) in Štefan Jug, ki sta bila zelo opazna rokometna akterja že v Jugoslaviji. Zupančič je bil predsednik zveze, Jug pa z Jegličem vodilni sodniški par.