Kako bi si naš kmet še pomagal? I^an Lapajne. V ob5e je naa slo^enski kmet tako zelo 7 dolgove zabredel, da mu je komaj pomoči še. Ni sicer po^sod enako, in morebiti se kmetu v rodo^itnejših krajih slabse godi, nego 7 krajih, kjer si človek le z velikim trudom svoj 78akdaoji kruh pridobiva. Kako je to, da je došlo z našim kmetskim stanom do takih ne^arnosti? Vzroki so različni. Nekoliko je sam kiiv, nekoliko je zakrivila država, dežela, okraj in občina, ki so kmeta z davkom prenblagale, a ga ne svarile in učile, kako bi si nadumestil velike te svote, ki jib je 7 ja7no blagajuico plače^ati moral. A 87oje sedanje re7Š5ine je kmet do«tikrat tudi sam kriv. So rodovitni kraji, n. pr. spodnji Štajer, Dolenjska, kjer kmetu zemlja 7 dobrih letinah 7«ega do^olj obrodi. Taka letina je bila n. pr. lanska. Kmet mora pa pri takib letinah si nekoliko opomoSi, t. j. dolgo^e prejšnjib let pora^nati ali za bodo6e slabe 5ase si 5esa pribraniti, po lepem hr7at*kem prego^o u, ki veli, da je nbele no^ce treba itediti za 5rne dni". Kmet mora gledati, da spra^i razne pridelke 7 deoar. Ali kdor to po zimi že snede kar si je 7 jeseni pridelal, kdor pridelano 7inee nam popije, kdor izreieno purco sam poh.usta — ta 7 hudih 5a8ib kru.šne skonce imel ne bo. Kmet mora pač rad ali nerad 786 boljše 87oje pndeike 7 denar spra^iti, druga5e se ne more na 87<>ji z«?mlii obdržati. — Po Slo^enskem se dostikrat zgodi, da o5e sinu, kedar mu zetnl.jišče izro5a, pr7o srnrtno rano njego7emu bodo5emu goapodarst7u 7seka. Naši ljudje posebno dan danea 87qja posest^a d^akrat in še 7ečkrat pe^isoko cenijo. Sinu izro5i sicer o5e 87oie posest^o, ali <>b enem mu naloži toliko izplačil za druge otroke, kohkor je morebiti 78a dedščina 7redna. Bratje in sestre hn5ejo pa kinalu drug za drugiua 87oje dote (erbiie) imeti. Kje uaj 8in 7zame? Iz hranilnice težko dobi, in 5e dobi, ga to ra^no toliko stane, kakor 5e gre h kakošnemu oderuhn, ki ma 20 % obresti zaraSuni. Našim ljudem, našemu kmetu bi bilo treba dan za dne7om to istinito na5elo pridigo^ati, da se le nezadolžene kmetije obdržati morejo, in da more ob enem dobiček donaaati le tista nezadolžena kmetija, katero kmet sam a svojimi otroci pridno obdeluje. Pri našem kmeta je tudi to velika napaka, da on pozna navadno le d7a stana, kmetskega in gosposkega; zato pusti ali doma 87ojega sina, da je kmet, kakor je on; ali ga pa da učiti za različnega gospoda. Eno kakor drngo ni pra^o, 7 vsakem slučaju. Ako ga pusti čistu brez poduka, ostane nevedeo, neveden 7 7sem in tudi 7 umnem kmetovanji. Ako ga da pa učiti, zapra^i mu 7 8, 12 a!i 16 letih — 7se premoženje. Sinu je sicer pomagano, postal je morda viaok gospod z mastno plačo; staršeui in drugim otrokom pa gotovo ni, kajti postali so berači, katerim sin le malokedaj kakano drobtimco vrže. Potrebujemo sicer Slo^enci omikanih stano7, potrebnjemo nradnikov, profesorje? in drugih gospodo7, ki so vzeti iz naioda, iz kmetakega stanu; ali kaj, ko se ta gospoda le prevelikokrat narodu izne^eri in na narod pozabi. Zato bi jaz kmeta, ki ima le majhua sredstva, svetoval, naj da 87oje otroke rajše rokodelst^a učiti. Rokodelce7 je še premalo po Slo^enskem, in marlji7emu, poštenemu rokodelcu se še nikdar ni slabo godilo. Nemaki prego^or: nDas Handweik hat einen goldenen Boden" (Rokodelstvo ima zlato dno) je še 7eno resničeu. Ravno tako nam manjka domačih trgO7C67, 78aj je žalibog dozdaj 78a trgovina le 7 nemškib, judovskib in laških rokah. Namesto, da kmet da enega samega sina po 8, 12 in 16 let 7 šolo, naj rajše 3 ali 4 87oje otroke pošilja po nekaj let 7 dobro ljudsko iolo, kjer uaj se nekaj malega, a to temeljito nauče. Potem pa naj jib da, ako jib doma 7seb prerediti ne bo mogel, rokodelstva, trgo7ine in druzega nčiti. Ako se bodo otroci kaj naučili, ložje bodo z majhno doto shajali in naslednik na o5eto7em gruntu naj bo kolikor mogoče čisto brez vseh dolgo7. Le tako mu bode mogo5e zemljišče obdržati in ga na enak načiu sinu izročiti. Da se torej nai kmet ob^aruje pogina, treba je pr7i5 drža^i, deželi in občinam odjengati od 87ojib bremen; drugič je treba ljudst70 podučevati, a ne ga, kakor se dan danes kljnbu tolikiin omikanim stano7om godi, 5isto brez poduka puš5ati. Po mojib minlih je kmet ravno 7 sedanji dobi omike, 87itlob • in svobode še le prav 7 teini.Kajti za piavi, j;<sni podak se nikakor ne skrbi. Učitelj sme namreč le 7 šoli mej štirimi stenami malo, za nauk nekoliko aposobno deco učiti, iu še tej sme le kakšen, najbolj nemški abece, ali pa suhe teorije 7 gla7o ubijati. PraktiSni nauki niso 7 planu, med Ijudstvo učitelj ne sme stopiti, slo7enski ja^no govnriti je celo 7elik greh. Duh<>7niku zopet je odločena naj7e5 le ceike^, kjer seveda je prostor sarno za 7erske ie5i; delo7anje njego^o zunaj ceikve se, kakor pri učitelju, ne dopada dotičaim daho^niškim gosposkam. No, urad- niki pa, ti pa ljudst^o najmanj poduSujejo. Oni le pisarijo in pisarijo — S7ojo ljubeznji^o nemščino, ali pa kregajo kineta, ki želi sloveuski odlok, ali ki se predizne slo^ensko ulogo napra^iti. Tako se pusti kmet revček, kmet davkoplače7alec 7 temi in ne^ednosti. Dokler ne bodo ljudski uSitelji, duhovniki in uradniki pravi učniki našega ljudst^a, katero je poduka tako zel6 potrebno, ni piičakovati boljše piibodnosti.