Primorski SANART dnevnik SOBOTA, 24. DECEMBRA 2011 Št. 303 (20.318) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste Iskali so ga 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € trije... Dušan Jakomin, duhovnik Človeško iskanje in dajanje. Na podlagi poročanja evangeljskih zgodovinarjev. Iskali so ga pastirji, najrevnejši med revnimi. Dobili so namreč res čudno sporočilo. Kje naj bi bila tista družina? In takšno rojstvo! Našli so ga. Mlademu paru so pastirji dali, kar so imeli. »Ubogi smo, a oni še bolj!« Vrnili so se na svoje delo veseli, da so bili tam. Iskali so ga »trije kralji«, učenjaki, smetana tedanje inteligence. Pričakovali so »rojstvo«, saj je bilo večkrat napovedano, in odpravili so se na dolgo in tudi tvegano pot, in ga iskali prepričani, da je tisti otrok nekaj posebnega. Našli so ga, mlademu paru so poklonili dragocena darila, da sta se Jožef in Marija kar spogledala, in se vrnili zadovoljni. Tudi Herod ga je iskal, »da bi ga počastil«. Hinavšči-na pa taka! Nič novega v oblasti! Iskal ga je, a ga ni našel. Sledil je umor nedolžnih otrok. Iskali so ga in mu poklonili svoje darove. Tudi jaz ga iščem. Marsikaj me vznemirja, marsikaj me zelo moti, zato ga tudi jaz iščem. Včasih se niti ne zavedam, da ga iščem. Tudi Koran pravi: »O Jezusu, Marijinem Sinu, odličnem v tem svetu in v drugem in eden izmed najbližjih Bogu. Govoril bo ljudem iz jasli kot odrasel in bo med najboljšimi.« (Sura III 45-46). Da. Moj duh je nemiren, zato ga vedno išče. Njega, neskončnega, a dosegljivega. (Nadaljevanje na 2. strani) italija - Kljub odobritvi Montijevih varčevalnih ukrepov Javni dolg še vedno pod pritiskom trgov Donos obveznic spet čez 7 odstotkov - Monti o drugi fazi ukrepov palača gopčevic - Pobuda Založništva tržaškega tiska Vodnik Kako lep je Trst precej več kot običajen turistični vodnik TRST - V palači Gopčevic je Založništvo tržaškega tiska včeraj predstavilo turistična vodnika Kako lep je Trst v slovenski in italijanski inačici. Predstavitev je uvedel tržaški občinski odbornik za kulturo Andrea Ma- riani (foto KROMA). O vodniku, ki sta ga napisali Poljanka Dolhar in Erika Bezin, je govoril novinar Carlo Muscatello, predsednik deželnega novinarskega sindikata. Vodnik se po njegovem lahko bere tudi kot roman, vsekakor ne gre za običajni turistični vodnik, je poudaril Muscatello. Založništvo tržaškega tiska je na zelo dobro obiskani predstavitvi zastopala urednica Martina Kafol. Na 4. strani RIM - Kljub odobritvi varčevalnih ukrepov je Italija še vedno pod pritiskom špekulacije na finančnih trgih. Donos desetletnih obveznic je včeraj spet presegel kritično mejo 7 odstotkov, razlika z nemškimi pa je dosegla 515 točk. Analitiki ocenjujejo, da ukrepi Montijeve vlade še niso prepričali trgov. Premier poudarja, da so bili prvi ukrepi namenjeni sanaciji bilance, druga faza pa bo šla v smer krepitve gospodarske rasti. O tem se je včeraj pogovarjal z delegacijama Ljudstva svobode in tretjega pola. Na 16. strani Iskanje možnih koalicij v Sloveniji Na 2. strani Tržaški občinski vrtci: spremenjen pravilnik Na 4. strani Socialna bilanca Ad formanduma Na 6. strani Za tržaško kvesturo je bilo to leto naporno Na 6. strani Goričan se na Katinari bori za življenje Na 11. strani OBVESTILO BRALCEM Zaradi božičnih praznikov jutri Primorski dnevnik ne bo izšel. Naslednja številka dnevnika bo spet med bralci v torek, 27. decembra. ul. Carsia, 45, na Opčinah (nasproti gasilske postaje) Tel. 040/213579 - Fax 040/2159742 - info@kralj.it POHIŠTVO VRATA STOPNIŠČA POHIŠTVENI DODATKI MIZARSTVO PROJEKTIRANJE IN OPREMLJANJE NOTRANJIH PROSTOROV Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO Revisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3.5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. c\c praznike / Voščimom vamvesele^ Ibožične praznikeTj 2 Sobota, 24. decembra 2011 ALPE-JADRAN / slovenija - Iskanje možnih koalicij za sestavo vlade Jankovic se pogovarja naprej, v igro vstopila tudi Janševa SDS Dogovor o sodelovanju Liste Virant, SLS in DeSUS - Lista Virant zadovoljna s pogovori z Jankovicem LJUBLJANA - Gregor Virant je včeraj dejal, da je svet njihove stranke v četrtek sprejel zahtevo, da v koalicijo z Jankovicem vstopi tudi SLS, oziroma, da če v koaliciji ne bo SLS, vanjo ne bo vstopila niti Lista Virant. Na odgovor iz SLS ni bilo treba dolgo čakati. Predsednik stranke Radovan Žerjav je poudaril, da ne pristaja na to, da se Slovenska ljudska stranka uporablja kot element pri pogajanjih ene politične stranke za vstop v koalicijo. »To ni korektno,« je bil oster Žerjav. Povedal je, da je SLS glede vstopa v koalicijo z Jankovicem svoje že povedala in ponovil, da so obljubili, da bodo v vsakem primeru pomagali katerikoli koaliciji, da rešijo ključne probleme v državi. Še pred sestankom je Virant izrazil željo, da se oblikuje širša koalicija. Očitno tudi že nastaja neka nova možna koalicija. O tem pričajo pogovori med Vi-rantom, Žerjavom in Erjavcem, ki so se dogovorili, da se sodelovanje, ki je nastalo pred tretjim krogom glasovanja za predsednika parlamenta v sredo, lahko založnJštvo FNSI: Čim prej rešitve za naš dnevnik RIM - Sindikat italijanskih novinarjev FNSI zelo pozorno spremlja dogajanja z našim dnevnikom, ki je v teh dneh predmet preiskave s strani državne agencije za komunikacije Agcom. Predsednik FNSI Franco Siddi izraža pričakovanje, da se bo ta preiskava čimprej končala in da bodo pristojna telesa nato izplačala zaostali državni prispevek edinemu slovenskemu dnevniku v Italiji. Situacija na področju založništva je vse prej kot rožnata. Včeraj je, upamo začasno, prenehal izhajati časnik Liberazione, glasilo Stranke komunistične prenove, ki bo odslej dostopen le v spletni obliki. Siddi se zelo boji, da bo podobna trpka usoda v kratkem doletela še nekatere druge italijanske dnevnike, ki so v glavnem odvisni od državnih podpor za založništvo. Novinarski sindikat glede preiskav, ki zadevajo tudi Primorski dnevnik, upa in računa na aktivno vlogo Carla Malinco-nica, vladnega podtajnika za založniški sektor. FNSI od Malin-conica zahteva tudi, da čimprej pojasni, koliko razpoložljivih finančnih sredstev je ostalo v državnem skladu za založništvo, iz katerega financirajo neprofit-ne časopise, ki jih izdajajo zadruge, politične stranke in narodne manjšine. Novica o razpoložljivem denarja bi omogočila mnogi časopisom, da v pričakovanju državnega prispevka zaprosijo za bančno posojilo. Jankovič zdaj bolj kooperativen nadaljuje. Virant je včeraj tudi potrdil, da je naklonjen tehnični vladi. V stranki NSi sodelovanja med strankami SLS, Desus in Listo Virant ne nasprotujejo. Predsednica NSi Ljudmila Novak je dejala, da stranka k sodelovanju ni bila povabljena. Poslanec Pozitivne Slovenije Jani Moderndorfer pa v tem sodelovanju ne vi- di nič posebnega. »Normalno je, da se stranke med seboj pogovarjajo. Vse dokler ne bo sklenjena koalicija, je takšno pogovarjanje nekaj povsem normalnega,« je dejal. Po drugi strani pa je vodja pogajalske ekipe Liste Virant Janez Šušteršič po včerajšnjem srečanju z Zoranom Janko-vicem povedal, da so na vseh področjih, ki so bila vprašljiva, našli neko pot, da se pogovarjamo naprej. Po besedah Šušter-šiča sta stranki sedaj vsebinsko bližje, svoje predloge pa bodo Pozitivni Sloveniji poslali še v pisni obliki. Dodal je, da so se strinjali, da je dokapitalizacija NLB iz proračuna slaba rešitev ter da dvig DDV ni potreben na začetku mandata. Dejal je še, da je bilo ključno tudi poglavje o korupciji v koalicijski pogodbi, ki ga bodo dodelali z bolj konkretnimi ukrepi. Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovic je po sestanku povedal, da sta stranki na ekonomskem področju našli skupen jezik, sicer pa so predelali vse točke. Pogovor je ocenil kot zelo dober, poudaril pa je, da je z izvolitvijo Viranta za predsednika DZ zadovoljen. Glede sestanka s predsednikom stranke SD Borutom Pahorjem, s katerim se je sestal v četrtek, pa je Jankovic povedal, da je bil pogovor konstruktiven. Po njegovih besedah so reševali posamezne točke programa, njihove pisne pripombe pa so prejeli že prej. »In jaz sem to z veseljem sprejel, te pripombe kažejo, da obstaja želja, da se vlada formira. Ali se bo, pa prepustimo času,« je dejal. Vsekakor pa je vodja poslanske skupine SD Janko Ve-ber napovedal, da bodo socialni demokrati na pogovoru s predsednikom republike podprli Jankovica za mandatarja. Lista Virant, Desus, SLS in NSi pa so od stranke SDS prejele osnutek koalicijske pogodbe, kar je vodja poslanske skupine SLS Franc Bogovič tudi potrdil za oddajo Svet na Kanalu A. V SLS so dejali, da je osnutek koalicijske pogodbe zelo grob dokument, ki je bil očitno pripravljen zelo na hitro. »Zdaj je jasno, da se tudi druga največja stranka v parlamentu zaveda, da lahko, v kolikor uskladi programska izhodišča, sklene tudi koalicijo,« je še dodal. gospodarstvo - Zaradi težav z bankami in krize evra Agencija Moody's znova znižala bonitetno oceno za Slovenijo FRANKFURT - Bonitetna agencija Moody's je v četrtek znižala bonitetno oceno Slovenije za eno stopnjo na A1 z Aa3, ker bo morala država verjetno dodatno do-kapitalizirati največje slovenske banke in s tem obremeniti proračun. Povečujejo se tudi tveganja za Slovenijo zaradi krize v območju evra, ocenjujejo v Moody's in dodajajo, da so tudi napovedi negativne. Opozorili so tudi na nestabilno politično situacijo in na "trenutno nejasne politične večine" za sestavljanje vladne koalicije, kar bi lahko še dodatno zakompliciralo in odložilo sprejemanje gospodarskih in fiskalnih ukrepov. To je novo znižanje bonitetne ocene Slovenije pri agenciji Moody's v zadnjih treh mesecih. Bonitetna hiša je namreč 23. septembra že znižala oceno za državne obveznice z Aa2 na Aa3. Za znižanje kreditne ocene Slovenije so se pri Moody's odločili predvsem zaradi nadaljnjih tveganj in negotovosti za slovenski proračun, ki jih predstavlja bančni sektor. Kot ocenjujejo, skupna sredstva slovenskih bank predstavljajo približno 136 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, "kar je relativno veliko glede na druge sisteme v Vzhodni Evropi". Pri Moody's ocenjujejo, da bodo slovenske banke ob nadaljevanju krize, slabitev kapitala in slabšanja donosov potrebovale več, morda celo veliko pomoči države. Tudi napoved gibanja je negativna, bi pa pomagale vse gospodarske in fiskalne politike, ki bi bile podlaga za znatno in trajnostno izboljšanje proračunskega stanja, torej če bi prišlo do proračunskega presežka, s čimer bi začeli zmanjševati zadolženost, so zapisali v obrazložitvi. Moody's je včeraj znižala bonitetno oceno tudi za štiri slovenske banke - Novo Ljubljansko banko, Novo Kreditno banko Maribor, Abanko Vipa in SID Banko. okolje - Plinski terminali AAG postavlja Potočnika na črno listo LJUBLJANA - Mednarodna nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green je evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika postavila na črno listo za njegovo vlogo pri upravljanju okoljskega konflikta v zvezi s projekti plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Potočnika AAG obenem predlaga v izbor za najbolj neekološko osveščeno osebnost leta 2011. Kot je poudaril predsednik AAG Vojko Bernard, je Potočnik zavestno ravnal proti svoji državi in kršil njeno ustavo. "Potočnik je predlagan za najbolj črno osebo v zvezi z varovanjem okolja pri nas, ker je lagal v zvezi s pomembnim okoljskim problemom, to je umeščanjem plinskih terminalov v Tržaški zaliv," pa je na novinarski konferenci danes v Ljubljani poudaril član AAG in okoljevarstvenik Franc Malečkar. V AAG so pojasnili, da je glavni direktorat Evropske komisije za okolje štiri dni pred obravnavo peticije AAG v Evropskem parlamentu peticijo zavrnil. "Evropski komisar za okolje Potočnik pa o tem evropskih parlamentarcev ni obvestil. Isti dan, ko je bila obravnavana omenjena peticija, je sklical novinarsko konferenco," je pojasnil Malečkar in dodal, da Potočnik na tej konferenci ni omenil, da je peticija blokirana. Komisija je po podatkih AAG Evropskemu parlamentu tako zamolčala novico o blokadi postopka preiskave. Parlament je namreč sprejel peticijo AAG in začel skupno preiskavo kršitev direktive EU o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, do katerih lahko pride zaradi nevarnih snovi (Seveso) in nepravilnosti v procesu za pridobitev gradbenega dovoljenja za terminale v Tržaškem zalivu. Malečkar je pojasnil tudi, da so dokumenti o varnostnih vplivih gradnje terminalov sprva vsebovali podatke o možnostih vžiga v terminalu in širjenja nesreče izven "tovarniškega dvorišča". Ti podatki pa so bili kasneje, po podatkih AAG, ob posredovanju na Evropsko komisijo izbrisani. AAG je preko svojega predstavništva v Italiji (AAG Greenaction Transnacional) že vložil ugovor na zahtevo za blokado postopka za kršitev direktive Seveso in vložilo novo peticijo na Evropsko komisijo za peticije zaradi pomanjkanja enotne študije domino efekta v Tržaški pokrajini. V AAG se sprašujejo tudi o smotrnosti gradnje plinskega terminala v Tržaškem zalivu, kajti Furlanija - Julijska krajina ima po njihovih navedbah že dovolj energije, saj je deset odstotkov izvaža. So pa opozorili, da italijanska vlada omogoča, da četudi investitor v plinski terminal dela z izgubo, to pokrijejo italijanski prebivalci preko cene plina. svet slovenskih organizacij confederazione organizzazioni Slovene Zato tudi slovenska kultura na tem prostoru, ki nam ga je naklonila Previdnost in ki ga zgodovinska logika le potrjuje, bodi še naprej pristna, res naša, prepojena s tradicionalnimi duhovnimi vrednotami slovenskega naroda, obenem pa tudi odprta, pogumna in samozavestna na poti do širše duhovne skupnosti članov velike družine narodov Evrope in sveta. Prof. Andrej Bratuž, 30. let Zveze slovenske katoliške prosvete -Gorica, oktober 1989 Blagoslovljen Božič ter srečno in uspeha polno Leto 2012. Slovenska skupnost želi ob božičnih praznikih in ob vstopu v novo leto 2012 vsem svojim članom, somišljenikom, kandidatom in izvoljenim predstavnikom ter vsem Slovencem v deželi Furlaniji - Julijski krajini veliko uspešnega delovanja pod skupno evropsko streho brez meja SLOVENSKA SKUPNOST Trst - Gorica - Videm V Cankarjevem domu obeležili obletnico plebiscita LJUBLJANA - Včeraj je minilo 21 let od izvedbe plebiscita, na katerem se je prepričljiva večina volivcev odločila za samostojno Slovenijo, rezultate pa so razglasili tri dni kasneje. Osrednji govornik na osrednji proslavi v Cankarjevem domu v Ljubljani je bil predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, spomnili pa so se tudi 20. obletnice sprejema ustave. Plebiscit leta 1990 je sledil demokratičnim spremembam, ki so se začele sredi 80. let prejšnjega stoletja in so aprila tega leta pripeljale do prvih povojnih demokratičnih in večstrankarskih volitev. Volitve, na katerih je zmagal Demos, so bile tudi ključnega pomena pri pospešitvi procesa ustanavljanja slovenske države. Legitimacijo odločitve politike za samostojno Slovenijo je dal prav izid plebiscita. Na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, kar je 88,5 odstotka vseh volivcev. Sinočnja proslava v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti - državni praznik v Sloveniji obeležujejo 26. decembra, na dan, ko so razglasili izide plebiscita - je minila tudi v znamenju dneva ustavnosti. 23. decembra 1991 je bila namreč sprejeta slovenska ustava. S proslavo so sklenili tudi enoletni lok aktivnosti, ki so spremljale 20 let samostojnosti. Interventni zakon sprejet LJUBLJANA - Državni zbor je s 86 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o interventnih ukrepih. Z njim bodo socialni transferji, pokojnine ter plače javnih uslužbencev in funkcionarjev zamrznjeni v prvem polletju leta 2012. Izjema so nadomestila za čas brezposelnosti. Kljub temu, da zakon podpirajo praktično vsi sindikati, pa je Sindikat policistov Slovenije napovedal začetek zbiranja podpisov za referendum, s čimer bi ustavili izvajanje zakona, je zapisano na spletni strani sindikata. Zaradi velikega zanimanja Aleksandrinke spet na TV LJUBLJANA - Dokumentarni film Metoda Pevca Aleksandrinke, ki je bil na sporedu v sredo si je ogledalo povprečno 9,6% ali 177.800 gledalcev, starih nad 10 let, oz. 21% delež vseh gledalcev televizije v času filma. Aleksandrinke je, v časovnem pasu od 20. ure dalje in v primerjavi z vsemi televizijami, spremljalo največ gledalcev. Kdor je film zamudil, si ga lahko ogleda v ponedeljek, 26. decembra, ob 11.30 na 2. programu TV Slovenija. Iskali so ga trije ... Bog je prišel med nas v obliki otroka, ki nebogljen potrebuje veliko ljubezni. Edini otrok, ki se je odločil, da pride med nas. Božič, to je mali Bog. Božič je šola za vsakogar, dan za dnem. Na svoji poti srečujem pastirje, tiste tri kralje, Herode, srečujem ljudi različnih obrazov in različnega stanu. Srečujem ljudi, ki nimajo najnujnejšega, niti lastnega dostojanstva. Božja podoba je najprej v človeku v stiski, v težavah. Zato je za Božič klic k solidarnosti tako aktualen. V duhu stopimo v kraj Božjega rojstva. Oglejmo si jaslice in razumeli bomo, kaj je revščina, kaj je preprostost, kaj je ljubezen, kaj je človek. Zato Božič doživljamo predvsem in najprej v sebi in zato ne moremo preslišati njegovega klica. Naša solidarnost bo prinesla potrebnemu uteho in zavest, da ni pozabljen, zavržen, in da še obstaja ljubezen. Solidarnost in ne samo za Božič. Dušan Jakomin, duhovnik il Frutteto Kotiček "Okusov Krasa" vse leto, z barvami in vonjavami vrtov in sadovnjakov s Trsta in okolice, vino, med, olje in druge sezonske dobrote. II frutteto - Marchesich Claudio Trst - Largo Piave 3, Tel. +39 040360146 e-mail: cmarchesich@yahoo.it pizzeria - bar - gostilna »VETO» DEBENJAK NADA sne TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA peč na drva OPČINE Proseška ulica 35 Tel. 040.211629 ob torkih zaprto BIZJAK BORIS Nabrežina Kamnolomi 63/A • Izkopi - rušenje - kanalizacija • gradbena, gozdna in cestna dela Tri. 040.200103 - Fax.040.2024145 - Mob.335.6939992 impresabizjak@spin.it VODOPIV PROFESIONALNI MEHANIK Edini center tehničnih pregledov v občini Zgonik. 4 Sobota, 24. decembra 2011 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu občina trst - Zadnja seja občinskega sveta pred prazniki S spremenjenim pravilnikom občinski vrtci prijaznejši do tujcev Za spremembe glasovala večina in del opozicije - Sprejeli tudi predhodni načrt za nov pokopališki krematorij Tržaški občinski svet je na včerajšnji zadnji seji pred božičnimi prazniki izglasoval spremembe k pravilniku za občinske vrtce, pri čemer so spremenili oz. odstranili določila, ki jih svojčas vključili na predlog Severne lige v zvezi z omejevanjem števila otrok priseljencev v vrtcih oz. določilom, da za vstop v vrtec mora družina vsaj pet let prebivati v občini. Za spremenjen pravilnik je glasovalo 29 svetnikov, proti so bili štirje, prav tako štirje pa so se vzdržali. Pozitiven glas so tako dali vsi svetniki levosredinske večine, katerim so se iz opozicije pridružili še predstavniki Gibanja petih zvezd, Liste Dipiazza in Prihodnosti in svobode, medtem ko so proti volili svetniki Severne lige in Drugega Trsta, predstavniki Ljudstva svobode pa so se vzdržali. Razprava in glasovanje o spremembah pravilnika je zaobjela ves dopoldan. Začelo se je z uvodnim posegom odbornice za šolstvo Antonelle Grim, ki je poudarila, kako spremembe zadevajo predvsem dva člena, 12. in 14. Pri prvem se določa, da je lahko v posameznem vrtcu največ 40 odstotkov tujih otrok, pri čemer občina prepušča ravnateljem, da preverijo znanje jezika. Občina pa je črtala 14. člen, kjer je bilo za sprejem v vrtec predvidenih vsaj pet let stalnega bivanja na ozemlju občine. Prejšnja desnosre-dinska uprava je namreč upoštevala določila ravno tako desnosredinske deželne uprave, ki pa so naletela na nasprotovanje državne vlade in sodstva. Predlagane spremembe so naletele na kritike dela opozicije, zlasti Severne lige, Drugega Trsta, Ljudstva svobode, Liste Dipiazza in Prihodnosti in svobode. Prvi dve stranki sta zagovarjali stališče, da je glede obiskovanja občinskih vrtcev treba dati prednost družinam, ki imajo že več let stalno bivališče in so integrirani v krajevno okolje, drugi pa so občinskemu odboru predvsem očitali, da več mesecev ni naredil nič, zdaj pa hiti s sprejemanjem sklepov pred koncem leta, poleg tega so zahtevali umik sklepa tudi zaradi nekaterih napak v predloženih popravkih, ki jih je osvojil odbor. Prav tako je bilo več opazk izrečenih na račun negativnega tehničnega mnenja uradov o nekaterih popravkih, ki pa so bili v dobri meri politične narave, desnosredinski opoziciji pa je šel v nos tudi popravek Zveze levice, ki se je nanašal na razpela v učilnicah. V opoziciji pa niso bili vsi tega mnenja: pri Gibanju petih zvezd so npr. menili, da je spremembe pravilnika narekovala zdrava pamet, saj je treba težave družin analizirati in reševati ne glede na to, koliko časa prebivajo v določenem kraju, po mnenju svetnikov leve sredine (Demokratske stranke, Zveze levice, Italije vrednot, Levice ekologije in svobode, Co-solinijeve liste in Občanske svobode) pa se s predlaganimi spremembami zopet vzpostavlja normalnost ter se prihaja naproti konkretnim zahtevam ljudi. Po dveh prekinitvah za sestanek načelnikov svetniških skupin je prišlo do kompromisa z umikom nekaterih popravkov desne sredine ter popravka Zveze levice o razpelih in je glasovanje o ostalih popravkih steklo hitreje, na koncu pa je občinski svet kot že rečeno sklep sprejel z glasovi večine in dela opozicije. Občinski svet je na včerajšnji seji izglasoval še tri sklepe: prvi, ki ga je orisal odbornik za kulturo Andrea Mariani, se je nanašal na konvencijo z Univerzo v Trstu o večernem odprtju zbirke časopisov v mestni knjižnici med 19. in 23. uro, drugega je orisala odbornica za javna dela Elena Marchigiani in se je nanašal na varianto k prostorskemu načrtu o športnem polu pri Sv. Ivanu, s tretjim, ki ga je orisal odbornik za gospodarski razvoj Fa-bio Omero, pa so svetniki sprejeli predhodni načrt za gradnjo novega kremato-rija na pokopališču pri Sv. Ani. (iž) Arhivski posnetek tržaškega občinskega sveta kroma občina - V četrtek na Velikem trgu ob 18.30 Veselje za Eugenia Bona S pročelja županstva so včeraj sneli velik transparent oranžne barve z zahtevo po njegovi izpustitvi Občinska uprava bo priredila praznik za tridesetletnega tržaškega mornariškega častnika Eugenia Bona, ki so ga v sredo izpustili somalijski pirati skupaj z drugimi člani posadke tankerja Savina Caylyn. Praznik bo na Velikem trgu v četrtek, 29. decembra, in bo odprt za vse. Vest je sporočila občinska uprava, ki je včeraj popoldne tudi snela s pročelja županstva velik transparent oranžne barve. Transparent z napisom Osvobodite jih so razobesili septembra z zahtevo po izpustitvi Bona in Francesca Azzaraja (tega so izpustili nekaj dni pred Bonom) ter drugih ugrabljenih mornarjev. Praznika na Velikem trgu se Eugenio Bon žal ne bo mogel udeležiti, je povedal njegov oče Adriano, ki mu je včeraj končno uspelo govoriti s sinom prek telefona. Potrebnih bo vsaj deset dni, preden se bo lahko Eugenio vrnil v Trst, je povedal in izrazil upanje, da bodo skupaj praznovali novo leto. V teh dneh popravljajo motorje ladje Savina Caylyn z namenom, da čim prej pripluje v varno pristanišče. Adriano Bon je vsekakor izrazil veselje, ker je sinovo počutje dobro, čeprav je seveda izmučen zaradi 10-mesečne ugrabitve. zgonik Zupan Sardoč solidaren z ZKB Mirko Sardoč Tudi zgoniški župan Mirko Sardoč, podobno kot kolega iz re-pentabrske občine Marko Pisani, ni prav nič zadovoljen s tratmajem, ki ga je bila Zadružna kraška banka deležna v Vipavi. Sardoč je na občinski seji poudaril, da so ga dogajanja v Vipavi ter stališča o »Italijanih, ki kupujejo našo banko« prizadela, kot so prizadela marsikaterega Slovenca v Italiji. Občina Zgonik od vedno stavi na čezmej-no sodelovanje in na krepitev medsebojnega spoznavanja, na področju katerega, je dejal Sardoč, bo treba očitno še marsikaj postoriti. Zgoniški občinski svet je soglasno odobril obnovitev sporazuma s sosednjo Občino Repentabor o skupnem upravljanju občinskih tehničnih služb. Medobčinska konvencija zadeva pobiranje in odva-žanje komunalnih odpadkov ter pometanje cest, javno razsvetljavo ter vzdrževanje občinskega premoženja. Sardoč je podčrtal, da se je sodelovanje z repentabrsko občinsko upravo zelo dobro obneslo, zato je obnovitev konvencije za 18 mesecev povsem logična stvar. Župan je na zadnji občinski seji v tem letu predstavil svojo dejavnost in dejavnost občinskega odbora v zadnjem obdobju. Med drugim je poročal o hudi nesreči v centru Avalon pri Briščikih ter o požaru v hlevu družine Zidarich v Praprotu, ki se sicer nahaja v de-vinsko-nabrežinski občini. Zgoni-ška uprava je prizadetim ponudila pomoč, s tem, da je dala na razpolago svoja vozila za obnovitvena dela v poškodovanem poslopju. politika - Stari in novi obrazi za krmilom Slovenske skupnosti Močnik tajnik, Merku predsednik V stranki so začeli razpravo Peter Močnik je bil po pričakovanju spet izvoljen za pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti (na tem mestu je že od leta 1994), za novega predsednika strankinega pokrajinskega sveta pa so izvolili Igorja Pavla Merkuja, ki je na tem mestu nasledil Sergija Mah-niča. Zasedanje novega pokrajinskega sveta je pozdravil in začel Igor Švab, kot podpredsednik pokrajinskega kongresa, saj je bil predsedujoči na kongresu, Maurizio Vidali zaseden v tržaškem pokrajinskem svetu. Soglasno so bili izvoljeni za predsednika Igor Pavel Merku, za podpredsednico Eva Fičur ter za tajnika predsedstva Matia Mosenich. Švab je nato prepustil vodenje seje novoizvoljenemu predsedniku Merkuju, ki se je najprej zahvalil pokrajinskemu svetu SSk za izvolitev ter dolgoletnemu predsedniku Mahniču za požrtvovalno in uspešno opravljeno delo. Dal je nato na glasovanje izvolitev pokrajinskega tajnika in tajništva. Za pokrajinskega tajnika je bil soglasno potrjen Močnik, ki se je zahvalil za po- o predlogu za neposredno izvolitve manjšinskega predstavništva novno izkazano zaupanje in voščil vsem, da bi čim složneje sodelovali za dobrobit zbirne slovenske stranke in naše narodnostne skupnosti. Spomnil je, da sta po funkciji člana tajništva deželni svetnik Igor Gabrovec in predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Vidali ter napovedal, da bodo na seje tajništva vabljeni sekcijski tajniki stranke. Močnik je predlagal pokrajinskemu svetu, da bi postali člani pokrajinskega tajništva SSk Maja Lapornik, Marko Milkovič, Aljoša Novak, Tanja Peric, Joži Peterlin, Boris Slama, Tomaž Špaca-pan in Igor Švab, kar je svet stranke tudi soglasno potrdil. Najviški vodstveni organ SSk je nato načel razpravo o predlogu za demokratično izvoljeno predstavništvo manjšine, ki sta ga pred kratkim izne-sla deželna svetnika Gabrovec in Igor Kocjančič. SSk je svoj predlog o tem že objavila in v letih 1995-1996 o tem izvedla anketo. Svet je sklenil, da bo v kratkem pričel razpravo o tej pomembni in aktualni tematiki. Predsedstvo sveta SSk z dosedanjim predsednikom Sergijem Mahničem / PRAZNIČNE TEME Sobota, 24. decembra 2011 5 pokrajina - Tiskovna konferenca svetniške skupine Demokratske stranke o proračunu 2012 Vloga pokrajine strateška Še naprej vlaganje v šolo Simultano prevajanje v dvorani pokrajinskega sveta utrjuje mednarodno vlogo tržaške pokrajine Svetniška skupina Demokratske stranke v pokrajinskem svetu je priredila včeraj tiskovno konferenco, na kateri so poglobili postavke pokrajinskega proračuna za leto 2012. Pokrajinski podpredsednik in pokrajinski odbornik Igor Dolenc, pokrajinska odbornica Adele Pino in pokrajinski tajnik Demokratske stranke Francesco Russo so se na srečanju z novinarji osredotočili na najpomembnejše točke novega pokrajinskega proračuna in poudarili prednostne izbire, za katere so se odločili izvoljeni predstavniki Demokratske stranke. Francesco Russo je v svojem uvodnem posegu podčrtal angažiranost upraviteljev Demokratske stranke na vseh ravneh, od parlamenta do lokalnih uprav, da bi se na težaven gospodarski trenutek nudilo odgovorile preko dveh ključnih izhodišč pravičnosti in razvoja. V trenutku, ko se razpravlja o vlogi in koristnosti pokrajin je Demokratska stranka vložila ves svoj trud, da se na najboljši način izkoristi finančna sredstva te ustanove, ki še vedno ohranja nekatere strateške pristojnosti. Načelnik skupine Demokratske stranke v pokrajinskem svetu Sandy Klun je podčrtal nekaj ključnih postavk proračuna in še predvsem pozornost do šolskih poslopij. V tem smislu bo pokrajinska uprava še naprej zagotavljala velike naložbe, kot je to že storila v preteklosti. Starost šolskih poslopij je zahtevala korenite posege, ki so seveda zahtevalo gmotne investicije. Poleg tega je Klun poudaril ukrepe, ki gredo v smer šolskih polov, prizadevanja za reševanje težav, ki jih je povzročila gospodarska kriza, z oblikovanjem specifičnih ukrepov, pa tudi pozornost do cestnega omrežja in okolja. Dolenc in Adele Pino sta na kratko spomnila na posege, ki jih predvidevata vsak na svojem področju in sta nato prepustila besedo posameznih svetnikom. Predsednik proračunske komisije Luca Salvati je poudaril, da je tržaška pokrajina s tem proračunom dokazala, da je vir-tuozna ustanova. Izziv naslednjih let bo vsekakor povečanje lastnih sredstev preko evropskih skladov, s prodajo nepremičnin ter izboljšavo načrtovanja in racionalizacijo stroškov. Podpredsednica pokrajinskega sveta Maria Monteleone je poudarila neuteme-ljenost kritik na račun obnovitvenih del sedeža pokrajinske ustanove, ki je med drugim stavba pod nadzorstvom zavoda za spomeniško varstvo. Ta stalno preverja stanje, poslopje pa je nujno potrebovalo posege, še zlasti za prilagoditev varnostnim normativom. Monteleonova je glede na polemike, ki jih je sprožila Severna liga na šolskem področju, med drugim spomnila, da je pokrajinska uprava v prejšnjih letih stalno zahtevala od deželne vlade potrebna sredstva. Poleg tega da ligaški deželni odbornik in tržaški deželni svetniki Severne lige dobro poznajo stanje stanje na tržaških šolah, ker so jih obiskovali v mladosti, je dejala Maria Monteleone. Predsednik komisije za delo Matteo Puppi je v tej zvezi opozoril, da je dejstvo, da so se investicije na šolskem področju povišale in ne zmanjšale nezanemarljiva stvar. To velja še zlasti, če se upoštevajo obdobje hude gospodarske krize in zmanjšana finančna sredstva v proračunih. V tem smislu so bili ukrepi na šolskem področju edinstveni, je povedal Puppi. Štefan Čok in Nadja Debenjak sta z zadoščenjem poudarila postopek za odobritev proračuna. Pri tem so bile udeležene občine, ki so se sestale s pokrajinskim odborom v prejšnjih mesecih, a tudi npr. dijaki, s katerimi se je pokrajinska uprava soočila. Čok in Debenjakova sta tudi poudarila pomembnost izbire pokrajinske uprave, da vključi v obnovitvena dela pokrajinske stavbe postavko za namestitev naprav za simultano prevajanje v dvorani pokrajinskega sveta. To ni le končni dosežek dolgoletnih prizadevanj slovenskih izvoljenih predstavnikov, temveč daje tudi pokrajini možnost uporabe koristne in sodobne tehnologije ter utrjuje njeno vlogo v okviru mednarodnega sodelovanja, ki ga pokrajinska uprava vselej spodbuja. Tiskovna konferenca Demokratske stranke je bila na sedežu pokrajinske uprave kroma dolina - Tiskovno sporočilo levosredinskih strank Kdo je bil v Dolini pobudnik spontane nestrankarske skupine? Tajniki levosredinskih strank v dolinski občini so v tiskovnem sporočili poudarili, da »smo vzeli na znanje iz časopisnega članka ustanovitev "spontane nestrankarske skupine" na ozemlju dolinske občine«. Tajniki Demokratske stranke, stranke Slovenske skupnosti, Stranke komunistične prenove in Civilne svobode Emil Coretti, Sergij Mahnič, Igor Ota in Elisabetta Sormani v tem smislu sprašujejo, kdo je pobudnik oz. so pobudniki tega neuvrščenega gibanja, saj ti ni razvidno iz članka in niti iz na občini protokoliranega dokumenta. Na koga naj se torej obrnemo, so vprašali. V demokraciji lahko vsakdo posamezno ali skupinsko izrazi svoje mnenje ali pripravi peticijo, piše v tiskovni noti, a problem nastane, ko te posamezniki ustavljajo po cesti in ti skušajo raztolmačiti, da njihov podpis ni bil namenjen temu, marveč raznim okoljskim pobudam v prid celotne krajevne skupnosti. Mnogi se opravičujejo in ne soglašajo z rabo njihovega podpisa, ki je bil iztrgan v dobri veri, z lažjo in raznimi demagoškimi obljubami. Poudariti moramo, da smo stranke večine z izvoljenimi organi stalno na terenu in skušamo probleme reševati, se nadaljuje sporočilo za javnost. Žal večkrat ni lahko premoščati vseh težav in prejemati popolnih in točnih informacij, saj je treba vedno imeti pred sabo dejstvo, da je občina le eden od tolikih akterjev, ki so soudeleženi pri odločitvah. Sedanja uprava v težkem kriznem obdobju skuša premoščati ovire in reševati vsakodnevne probleme s tistim ma- lim, kar ima na razpolago. Nismo neumni, saj poznamo okolj-ske probleme našega teritorija, ki jih skušamo s pomočjo strokovnjakov rešiti ali vsaj omiliti, ugotavljajo tajniki večinskih strank v občinskem svetu. Peticija se dotika tudi pojma soudeležene demokracije, čeprav gre v bistvu za vprašanje komuniciranja. »Objas-nimo: podpisniki menijo, da nimajo možnosti dialoga z izvoljenimi predstavniki, kar bi privedlo do občutka, da so odločitve sad nečesa, kar je vsiljeno z vrha,« piše v sporočilu. »Tega tolmačenja ne moremo sprejeti, saj smo člani strank in izvoljeni povsem dosegljivi in nadvse odprti na vprašanja, ki prihajajo s strani občanov. Pripravljeni smo na dialog z vsemi občani, ki bi si tega želeli, saj mislimo, da kot predstavniki večinskih strank imamo tudi dolžnost, da obrazložimo razloge za vsako odločitev in da upravo spodbujamo k ustreznemu podajanju informacij v primeru vprašanj, ki zadevajo širšo skupnost. Na drugi strani pa imamo tudi dolžnost, da informacije, ki jih dobivamo od posameznih občanov ali skupin, javimo našim predstavnikom, ki sedijo v občinskem svetu, v odboru ali sami županji,« še piše v tiskovni noti. Tajniki levosredinskih strank zato pozivajo vse, ki so zbirali podpise, da se raje zglasijo pri njih ali pri županji, »namesto da bi mesec dni pobirali podpise in dajali lažne obljube ter zavajali ljudi. Ne skrivamo se, možnosti za srečanja je vsak dan veliko, volje pa za kostru-ktivno sodelovanje ocitno ni«. kmečka zveza Tekoči račun ZKB za pomoč Zidariču Po strahovitem požaru, ki je pred desetimi dnevi razdejal senik živinorejsko-sirarske kmetije Daria Zidariča v Praprotu, so se pri Kmečki zvezi takoj aktivirali, da bi na katerikoli način pomagali Zi-dariču, ki je utrpel ogromno škodo. »Med drugim smo se obrnili tudi na Pokrajino Trst, saj so na zadnji seji pokrajinskega sveta na predlog pokrajinske svetnice Nad-je Debenjak soglasno sprejeli sklep za ureditev solidarnostnega sklada za nabavo krmila za praprovsko kmetijo,« nam je povedal predsednik Kmečke zveze Franc Fabec. Po dogovoru s pokrajinskimi upravitelji je Kmečka zveza v četrtek odprla tekoči račun na Zadružni kraški banki. Kdor želi, lahko na račun IT 98 C 08928 02201 010000031340 nakaže svoj prispevek in na tak način pomaga Zidariču pri ponovnem zagonu dela. Sicer velja opozoriti, da se je Kmečka zveza aktivirala tudi v Sloveniji. Kmetijsko-gozdarska zbornica je na primer zagotovila, da bo spodbudila akcijo med svojimi člani-kmetijami, da bi vsakkdo poskrbel nekaj sena za Zidaričevo kmetijo. Cosolini o Sertubiju Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj sprejel vodstvo družbe Jin-dall Saw Italia (indijske grupacije Jindall), ki je prevzela v najem dejavnost podjetja Sertubi. Namen srečanja, ki so se ga udeležili tudi predstavniki sindikatov, je bilo razpravljati o usodi podjetja in še predvsem 200 delavcev podjetja Sertu-bi, za katere je vodstvo družbe najavilo, da se namerava od 16. januarja leta 2012 poslužiti dopolnilne blagajne. Cosolini je povedal, da namerava Sertubi to storiti zaradi poslabšanja stanja na trgu, zaradi molka javnih institucij in zaradi negotovosti glede usode ške-denjske železarne (delovanje Ser-tubija je vezano na škedenjski obrat). Stanje Sertubija bo župan predočil deželnemu predsedniku Renzu Tondu na srečanju, ki bo 29. decembra namenjeno spremembi dejavnosti železarne. občina - Na srečanju so analizirali opravljeno delo in načrtovane pobude Med glavnimi točkami sta bila ustanovitev občinskega zelenega omizja in izvajanje sporazuma o uresničitvi Prosecco DOC Občinski odbornik za kmetijstvo Umberto Laureni se je včeraj srečal s predstavniki tržaške Kmečke zveze. Namen srečanja je bilo preveriti opravljeno delo in podrobno proučiti načrtovane pobude, ki jih namerava tržaška občinska uprava sprejeti v korist krajevnega kmetijstva in teritorija. Podpredsednik Kmečke zveze Andrej Bole se je zahvalil odborniku za sprejem in prizadevnost, ki jo uprava in odbornik sam izkazujeta do problemov, ki jih je zveza nakazala in ki jih je treba rešiti v korist razvoja kmetijstva. Na srečanju so sodelovali še pokrajinski tajnik KZ Erik Masten, odbornik David Peric in deželni tajnik Edi Bu-kavec. Podrobno so analizirali pobude, ki zadevajo ustanovitev občinskega zelenega omizja, vključitev občinskega območja v konzorcij za kmetijske bonifikacije in melioracije, izvajanje sporazuma o uresničitvi Prosecco DOC, revizijo davka na odpadke, ki zadeva kmetijske obrate, pripravo upravljalskih načrtov za območja Natura 2000 in nenazadnje financiranje in izvajanje načrta za razvoj kmetijstva in teritorija Masterplan, ki ga je konec oktobra pripravil LAS Kras. Odbornik Laureni je zagotovil najširšo podporo in svojo neposredno angažiranost za ugod- Predstavniki Kmečke zveze z občinskim odbornikom za kmetijstvo Umbertom Laurenijem kroma no rešitev težav. V razpravi so prišli na dan še drugi predlogi v zvezi s poenostavljanjem upravnih in birokratskih postopkov, promocijo proiz- vodov, pridobivanjem kmetijskih površin in pripravo posveta o perspektivah razvoja kmetijstva na Tržaškem. -eb- B6 Sobota, 24. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK / fernetiči - Predstavitev socialne bilance socialnega podjetja Ad formandum S podjetniško logiko upoštevajo potrebe skupnosti Povečali število tečajnikov in skoraj izničili osip - Spremenljiva količina javnih sredstev, bilanca ni izenačena V Gostinskem učnem centru na Fernetičih so v sredo zvečer predstavili socialno bilanco podjetja Ad formandum. Socialno podjetje, ki je septembra 2009 na pobudo Slovenskega izobraževalnega konzorcija (Slovik) prevzelo vlogo, uslužbence in dejavnosti Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje (SDZPI), preživlja po besedah direktorja Massimiliana Iacona fazo tranzicije. Rezultati so kljub očitnim težavam, ki so značilne za sektor poklicnega izobraževanja, vsekakor spodbudni in prepričan je, da je pot prava. Predsednik upravnega odbora Roberto Vidoni se je med drugim zahvalil uslužbencem, ki so sprejeli nove izzive in so v zadnjem obdobju aktivno soudeleženi v organizacijskih spremembah. Boris Peric, predsednik Slovika, je razložil, da je Ad formandum podjetje in da je kot tako dejavno na trgu izobraževanja, kjer veljajo pravila konkurence. Po drugi strani pa je za socialno podjetje značilno to, da ne deli dividend v denarni obliki, marveč jih izplačuje v obliki intelektualne vrednosti, se pravi z izobraževanjem. Glavno besedo je imel Massimilia-no Iacono, ki je direktorsko mesto prevzel septembra letos. Prvi italijansko govoreči direktor kake slovenske ustanove je svoj poseg začel s slovenskim besedilom. Povedal je, da je socialna bilanca priložnost za predstavitev podatkov, a tudi razvojnih perspektiv podjetja, ki se na tržišču kosa s konkurenco in je v koraku s časom. Med posegom in pozneje ob robu srečanja je Ia-cono povedal, da je bilo sprejetih 60 odstotkov predstavljenih septembrskih projektov, omenil je predvsem gostinski tečaj in podiplomski tečaj za turistične storitve. Z rezultatom je zadovoljen. »Razpoložljiva sredstva evropskega socialnega sklada zelo nihajo in trenutno ni lahko delati v našem sektorju,« je povedal. Ad formandum posluje tako kot ostale podobne ustanove s pogledom na šolsko leto, bilance pa upoštevajo sončno leto. Iacono nam je povedal, da bo slika čez eno leto bolj jasna, letos pa je razmerje med prihodki in odhodki negativno (za okrog 45.000 evrov), kar je po njegovi oceni posledica krize. »Ena glavnih težav je v tem, da so razpisana javna sredstva zelo spremenljiva,« je poudaril. Zanimanje za tečaje je veliko, pred dnevi je potekala selekcija za 25 mest, zainteresiranih pa je bilo 40 oseb. Prihodnji razpisi bodo na vrsti februarja, direktor in sodelavci pa že razmišljajo o strategijah za šolsko leto 2012-2013. Iacono je poudaril, da je naloga Ad formanduma uresničiti sa- Poročilo direktorja Ad formanduma Massimiliana Iacona kroma nje tečajnikov, tečaji pa morajo odgovarjati potrebam slovenske skupnosti v Italiji. »Če ne upoštevamo teh potreb, tvegamo, da zdrknemo v samoreferenčnost, ki je vedno na preži. Izobraževalne ustanove naj prirejajo tečaje za skupnost in ne zase,« je razložil direktor. Ad formandum je v svoje delovanje uvedel podjetniške poglede, zlasti v odnosu do tržišča in pri izbiranju proizvodov - tečajev. Zelo pozitivni pa so podatki o šolskem osipu, ki ga v bistvu skorajda ni. V kriznem letu 20092010 je znašal kar osem odstotkov, tečajnikov pa je bilo samo 440. V letu 2010- 2011 je bil osip pod enim odstotkom, tečajnikov pa skoraj osemsto. Ad formandum šteje 21 uslužbencev v treh sedežih - v Trstu, Gorici in Špetru. V preteklem letu je organiziral 62 tečajev (obiskovalo jih je 791 ljudi) za skupnih 11.500 ur izobraževanja. Izobraževalni program zaključi kar 98 odstotkov vpisanih. Ad formandum vlaga v svoje dejavnosti 1,6 milijona evrov na leto, 45 odstotkov tega zneska predstavljajo stroški za osebje, preostalo pa stroški za upravljanje in poslovanje. Glavna vira sta javno financiranje iz skladov za temeljno poklicno izobraževanje in iz evropskega socialnega sklada. Iz prvega črpa Ad formandum sredstva za izvajanje gostinskega izobraževalnega programa za mlade, medtem ko z evropskimi sredstvi prireja tečaje iz sklopa vseživljenjskega izobraževanja. V Gostinskem učnem centru se srečanje seveda ne bi moglo zaključiti brez okusne predpraznične večerje, ki so jo za uslužbence Ad formanduma in ostale goste pripravili dijaki pod vodstvom Klavdije Bizjak, strežbo pa je koordiniral Marjan Vrenjak. Vina je podaril konzorcij kraških proizvajalcev. (af) glasba - Koncert, ki je 12. decembra odpadel zaradi nesreče Jovanotti 2. februarja Nastopil bo v tržaški športni palači, v kateri bodo prihodnji teden na delu pooblaščeni izvedenci Italijanski pevec Lorenzo Cherubini - Jovanotti (na sliki Kroma na četrtkovem pogrebu v Trstu) je že prek Twit-terja napovedal, da se bo njegova turneja spet pričela v Trstu. Včeraj sta vest potrdila organizatorja Trident Management in Azalea Promotion, ki sta na svojih spletnih straneh objavila nove datume koncertov. Prvi bo 2. februarja v Trstu, nakar bo nastopil v Bologni (4. 2.), Tarantu (6. 2.), Acirealeju (8. in 9. 2.) itd. Turneja se bo zaključila 28. in 29. februarja v Rimu. Tržaški koncert bo po napovedih v športni palači, katere parket je trenutno sicer še zasežen, saj si bodo tehniki prihodnji teden začeli ogledovati odrsko strukturo, ki se je podrla in pokopala dvajsetletnega Francesca Pinno. Azalea Promotion sporoča, da vstopnice za odpovedani decembrski koncert omogočajo ogled februarske predstave. Kdor se slednje ne bo udeležil, lahko na prodajnih mestih zahteva povračilo denarja, in sicer najpozneje do 15. januarja. (af) leva sredina Nabrežina: februarja primarne volitve V devinsko-nabrežinski občini bodo primarne volitve v levi sredini predvidoma šele sredi ali v drugi polovici februarja. Tako so se včeraj dogovorili pokrajinski in lokalni tajniki strank levice in leve sredine, ki bodo enotno nastopile na spomladanskih občinskih volitvah. Na seji so se okvirno dogovorili o pravilniku izvedbe volitve po zgledu podobne preizkušnje v tržaški občini, ki je potem privedla do izvolitve župana Roberta Cosolinija. Zastopniki leve sredine niso govorili o imenih županskih kandidatov, ki se v javnosti pojavljajo že več dni, če že ne tednov. O kandidatu ali kandidatki Demokratske stranke bo vsekakor odločal strankin pokrajinski svet. Na primarnih volitvah bo morda sodelovala tudi nastajajoča devin-sko-nabrežinska občanska lista. ŠKEDENJ - Tri prijave Policisti prijeli nočne tatiče Policija je v noči med četrtkom in petkom prijavila sodstvu tri mlade, osumljeni so tatvine v obteževalnih okoliščinah in prikrivanja ukradenega blaga. Nekdo je trojico opazil na eni izmed škedenjskih ulic, mladeniči so se z orodjem spravili na parkiran skuter. Očividec je poklical policijo, patrulja pa je prispela pravočasno in prijela enega storilca, medtem ko sta ostala dva bežala. Kmalu pa so ju v bližini ustavili. Med osebno preiskavo in preiskavo avtomobila so policisti naleteli na razno orodje, anteni za avtoradio ter vijake, filtre in druge dele sku-terja. Pozneje so policisti ugotovili, da je trojica nekaj ur pred prijetjem že kradla na območju Sv. Andreja in Sv. Justa. Sredi noči so policisti na parkiranih vozilih pustili pisno sporočilo za prizadete lastnike. Izročili ga bodo Romuniji Mlad romunski državljan se je z avtobusom peljal v domovino, na cesti med Opčinami in Fernetiči pa ga je v četrtek zvečer po kontroli aretirala mejna policija. 26-letnik je bil v Romuniji obsojen zaradi kraje mobilnih telefonov, zdaj pa v tržaškem zaporu čaka na ekstradicijo. kvestura - Predstavitev koledarja policije in obračun kvestorja Giuseppeja Padulana Za sabo imajo zahtevno leto Pomembnejše kriminalistične primere so razrešili - Kvestor pojasnil, da ni nikoli zmanjkalo bencina - Koledar za Unicefov načrt v Kamerunu Predstavitev koledarja, v sredini tržaški kvestor Giuseppe Padulano kroma »Leto 2011 je bilo za nas zelo zahtevno, uspelo pa nam je razrešiti najtežje primere.« S temi besedami je tržaški kvestor Giuseppe Padulano na včerajšnji novinarski konferenci komentiral letošnje delovanje tržaške policije. Predstavil je tudi koledar policije, ki ga tako kot vsako leto prodajajo v dobrodelne namene. Koledar za leto 2012, ki so ga pred časom predstavili v Rimu, je namenjen predvsem mladim. Kvestor je podčrtal, da »fotografije združujejo ironijo, nežnost in resnost policistov ter njihovih prijateljev«. Protagonisti koledarja so namreč poleg predstavnikov posameznih oddelkov tudi znane televizijske in športne osebnosti, na primer Paolo Bonolis, Piero Angela, Bud Spencer, Cristina Chiabotto, Loris Capirossi, Yuri Chechi in Fiona May. Z belo haljo policistov forenzi-čnega oddelka pa se je slikal tudi voditelj Bruno Vespa, ki v svojih oddajah vztrajno »vrta« v odmevnejše primere črne kronike ... Letošnji izkupiček bo policija namenila projektu organizacije Unicef za boj proti otroški podhranjenosti v Ka-merunu. Lani so s prodajo koledarjev zbrali 170.000 evrov za Unicefove dejavnosti v Bangladešu, točneje za spodbujanje osnovnih socialnih storitev za revne otroke. Kvestor Padulano je mimogrede podal krajši letni obračun in poudaril, da je bilo leto 2011 za policijo kar zahtevno. »Najtežje kriminalistične primere pa smo razrešili,« je pristavil. Poleti je imela kvestura najprej opravka s preiskavo o izginotju finančnega posrednika Roberta Menicalija, v sodelovanju s slovensko policijo so nato našli njegovo truplo in tudi domnevna storilca, ki sta se zatekla v Črno goro. »Potem smo se ukvarjali s srhljivim in neverjetnim zločinom na Greti, nazadnje tudi s smrtjo priletnega glasbenika, ki je bil žrtev ropa pri Sv. Ju-stu,« je spomnil kvestor. Policija je ob tem razbila tolpo gruzijskih tatov, ki so bili zelo dejavni v tržaških stanovanjih, pred meseci pa je spretno prijela skupino ban- čnih roparjev iz Neaplja in Trsta. Zelo dejavni sta bili tudi mejna in poštna policija ter policijske patrulje, ki vsak dan tiho nadzorujejo ozemlje. Padulano je omenil tudi številne demonstracije, ki so zaradi težkega trenutka v državi vse bolj pogoste. »Vzpostavili smo dialog z organizatorji protestnih pobud in spremljali dogajanje. Naša naloga ni lahka, saj moramo hrkati zagotavljati pravico do protesta in javni red,« je pojasnil. Kvestura pa veliko vlaga v čim tesnejše stike z občani, »saj moramo vsi skupaj graditi temelje za kakovosten življenjski standard v mestu in okolici«. Na vprašanje, ali policiji res primanjkuje bencin, pa je kvestor odgovoril tako: »Naj jasno povem, da se nismo nikoli znašli brez goriva. Vsak konec leta je čas za pripravljanje obračunov in letos smo bili pred hipotetično nevarnostjo, da bi se količina goriva zmanjšala. Ko bi se to zgodilo, bi delo drugače organizirali, občanom pa moram zagotoviti, da v nobenem primeru nismo omejili dejavnosti na ozemlju«. (af) / PRAZNIČNE TEME Sobota, 24. decembra 2011 7 palača gopčevič - Predstavitev slovenske in italijanske izdaje Vodnik Kako lep je Trst se lahko bere tudi kot roman Prireditev je uvedel občinski odbornik za kulturo Andrea Mariani Vodnika Kako lep je Trst-Com'e bella Trieste sta nekaj več kot turistična vodnika, saj ju lahko beremo tudi kot roman o mestu in njegovi okolici. Knjiga, ki izraža večjezičnost, večkul-turnost in »večdušnost« mesta in ki predstavlja lepo božično darilo Trstu, kot je na včerajšnji predstavitvi dejal novinar Carlo Muscatello, predsednik deželnega novinarskega sindikata As-sostampa-FNSI. Založništvo tržaškega tiska (na predstavitvi ga je zastopala urednica Martina Kafol) je kot kraj predstavitve izbralo palačo Gopčevic v osrčju Trsta, ki pooseblja večjezičnost mesta ter tudi njegovo slovansko kul-turno-umetniško dušo. Vodnik svoje bistvo in svoje namene po Muscatellovem prepričanju odraža že na platnici, ki dejansko pove vse ali skoraj vse. Veliki trg, ki se uradno imenuje Trg Zedinjenja Italije, v ozadju županstvo z Mihcem in Jak-cem ter v ospredju dekle in fant (Roža Počkar in Silvan Mesesnel), ki radovedno prebirata Primorski dnevnik. Naš Mario Magajna je s to fotografijo, ki je bila posneta kmalu po drugi vojni, dejansko povedal že vse, vodnik, ki sta ga napisali Poljanka Dolhar in Erika Bezin pa ta enkraten Mariotov posnetek »le« dopolnjuje. Trst ni bil in tudi nikoli ne bo velemesto, je bilo in bo pomembno mesto, le če bo znalo ceniti ter vrednotiti svoje jezikovne, kulturne in verske posebnosti. Poljanka Dolhar je prepričana, da včasih sami Tržačani (vključno s Slovenci, ki smo tukaj doma) premalo poznajo tržaško okolje in njegove znamenitosti, kar velja tudi za Slovence iz Slo- Predstavitve vodnikov o Trstu v slovenščini in italijanščini v palači Gopčevic se je udeležilo veliko ljudi kroma venije. Parola Trst je naš je imela in ima delno še danes politični prizvok, Kako je lep Trst po citatu iz poezije Srečka Kosovela se ji zdi posrečena izbira za vodnik. Trstu so bili posvečeni že številni turistični vodniki v številnih jezikih, ta knjiga pa je prva, ki turistu-bralcu celovito predstavi tudi slovensko dušo mesta ob zalivu, je dejal Muscatello. Erika Bezin je številnemu občinstvu v konferenčni dvorani Bobi Bazlen podrobneje predstavila vsebino vodnika ter njegove temeljne značilnosti. Tudi ona, kot soavtorica in Muscatello, je prepričana, da so bili tržaški Slovenci na turističnem področju doslej še kar nevidni. Delno tudi po lastni krivdi. Pobuda Založništva tržaškega tiska prihaja pozno, a gotovo ne prepozno. Bezinova si želi, da se bo splošno vzdušje v Trstu še dodatno izboljšalo in da bomo nekoč ob vhodih ter izhodih iz mesta doživeli cestno tablo: Trieste, Trst, Triest. Predstavitev je uvedel občinski odbornik za kulturo Andrea Mariani. Dvojezični vodnik o Trstu in dejansko tudi o Tržačanih se mu zdi zelo koristna in dobrodošla pobuda. Po njego- vem predstavlja dvojezična inačica vodnika tudi neke vrste kažipot za od-borništvo za kulturo ter za ostale mestne institucije. Turistični vodnik torej, nato roman, kot ga je označil Musca-tello, in - če hočemo - še politična knjiga, če politiko smatramo kot tudi kot plemenito in nezainteresirano kulturno poslanstvo. Skratka res lepo praznično darilo Trstu in vsem, ki že poznajo ali hočejo boljše spoznati to posebno, včasih staromodno in konservativno, a res edinstveno mesto. Sandor Tence zgonik - Na OŠ 1. maja 1945 Poglobili so se v stare božične običaje Na osnovni šoli 1. maja 1945 v Zgoni-ku je že nekaj časa v teku projekt o starih običajih. V sklopu slednjega je potekala tudi letošnja božičnica in nekateri dnevi pouka pred njo. Učenci so z učiteljicami namreč obudili stare božične običaje. Začeli so na Andrejevo, ko se začenja adventni čas. Najprej so obiskali kmetijo Žbo-gar v Samatorci, kjer so izdelovali božične okraske, kot so jih nekoč. Nakar so pri Ži-gonu v Zgoniku spoznali, kako se prideluje žganje. Ob sv. Miklavžu so na šoli okrasili božično smreko. Na veje niso obesili barvanih bunk, ampak mandarine in želode, ovite v srebrne papirčke, z učiteljico Zulejko pa so se naučili peti stare božične pesmi. Voščila, ki jih učenci vsako leto pripravijo za starše, so letos sešili, ob tem pa so tudi redno obiskovali knjižnico in prebirali o starih običajih. Pretekli ponedeljek so s pomočjo kuharja šolske kuhinje pekli presn'c oziroma potico (na sliki). Najstarejši učenci četrtega in petega razrega so med poukom spoznali še praznovanje božica okrog po svetu. Tudi združenje staršev se je poglobilo v stare običaje in po pouku priredilo božične delavni- ce v društvu v Saležu, kjer so otroci izdelovali bunke iz blaga. Četrtek pa je bil posvečen modernemu času. Priredili so pravi kino s pokovko. Božičnico so učenci in učitelji zgoni-ške osnovne šole priredili v telovadnici skupaj z ostalimi društvi v občini Zgonik že 15. decembra. Tudi ta je potekala v sklopu projekta starih običajev. Učenci so prebrali, kako so se priprave na božič nekoč začele na Andrejevo in je Miklavž otrokom prinesel le skromno darilo. Zadovoljni so bili že s suhimi hruškami in orehi. Nekoč je bil božič zelo drugačen kot današnji. Otroci so hodili k maši, mame pa so jim obljubljale bogato število fancljev. Drevesce ni bila smreka, temveč brin, ki so ga očetje sami posekali v gozdu. Nanj so obesili sladkorčke v svetlečih ovitkih, bonbone, orehe, rožiče in mandarine, pod drevesce pa so postavili jaslice. Na božično vigilijo so za večerjo jedli pretežno ribe, ker so se ljudje postili, pa tudi božičnih daril niso poznali. Božič je bil le praznik, ki je vzbujal lepe spomine, ki so se prebudili, ko so zaznali vonj po ocvrtih fancljih, kadilu, smoli in mahu, po domačnosti. (and) radio trst a - Drevi z začetkom ob 20. uri I v» v • •■•• Na božično vigilijo bogat radijski spored Za božično vigilijo bo tako kot običajno na valovih Radia Trst A na sporedu priložnostni program do 1. ure. Raznolik spored bo spremljal poslušalce vse do polnoči, ko bodo lahko prisluhnili polnočnici v neposredni povezavi iz cerkve sv. Antona v Borštu. Najprej bodo prišli na vrsto otroci: Katerina Citter bo namreč našim najmlajšim poslušalcem ob 20. uri postregla z otroško radijsko igro z naslovom Pastir Samuel. Avtorica igre je Mariza Perat. Nato bomo lahko prisluhnili spletu otroških misli in voščil na temo To je božič! Ob 21. uri bo na sporedu drugačna podoba božiča oziroma pogovor, v katerem bo beseda tekla o sedanji gospodarski krizi oziroma o najbolj šibkih plasteh naše družbe, o ljudeh, ki so se do pred kratkim dostojanstveno preživljali, danes pa so t.i. novi reveži. Gostje v studiu bodo škedenjski kaplan, monsinjor Dušan Jakomin, prostovoljec pri karitativni ustanovi Karitas v Trstu Dario Filippi, štandreški župnik Karlo Bolčina ter Valentina Battigelli, socialna delavka v okraju 1.1, ki vključuje občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Z njimi se bo pogovarjala Luana Grilanc. Stalnica prazničnega sporeda na vigilijo je zborovski koncert, za katerega je poskrbela Tamara Stanese. Ob 21.55 bo namreč sledil koncert Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki je bil v tržaški stolnici januarja letos. Koncert so oblikovali Otroški pevski zbor Kraški cvet, ki ga vodi sestra Karmen Koren, Mladinska vokalna skupina Anton Martin Slomšek, ki jo vodi Zdenka Kavčič Križmančič, Moški pevski zbor Sv. Jernej z Opčin, ki ga vodi Mirko Ferlan ter združena mešana pevska zbora Mačkolje in Jacobus Gallus iz Trsta pod vodstvom Andreje Štucin in Marka Sancina. Ob 23. uri bomo lahko prisluhnili poročilom, takoj za tem pa še intervjuju, ki ga je Marko Tavčar posnel z gospodom Simonom Prešernom, domačinom iz Ukev, ki že dolga desetletja živi na Trbižu. Gospod Prešeren, ki je novembra praznoval 90 let, je v pogovoru obujal spomine na svoje otroštvo v Kanalski dolini in na svojo dolgo in zanimivo življenjsko pot. V nadaljevanju pa se bo neposredno tik pred polnočnico iz cerkve sv. Antona v Borštu oglasil Ivo Jevnikar. Kot običajno bo spored na božično vigilijo sklenila polnočnica. štivan Na štefanovo tradicionalno žegnanje konj Na štefanovo, v ponedeljek, 26. decembra, bodo člani slovenskega amaterskega konjeniškega društva Skuadra Uoo spet obudili blagoslov konj pri novi cerkvi svetega Janeza Krstnika v Štivanu. Konjeniki se bodo na ta dan zbrali ob 10. uri v Medji vasi, na ranču Moj mir Nadje in Walterja, od tod pa se bodo ob 11.30 podali proti Štivanu, kjer bo ob 12.30 blagoslov konj. V skladu s tradicijo bodo konji dobili košček blagoslovljenega kruha, konjeniki pa podkev, okrašeno s trakcem s slovenskimi barvami, v spomin na dogodek. Po obredu bo poskrbljeno za topel obrok pripravljen na konjeniški način. Slovenske polnočnice na Tržaškem Božična vigilija je dan, ko se katoličani opolnoči zberejo pri t.i. polnočni maši oz. polnočnici, ki je tako prva božična maša, s katero v katoliškem svetu obhajajo rojstvo Jezusa Kristusa. Pri pol-nočnicah se bodo tako jutri zbrali tudi slovenski verniki na Tržaškem, čeprav v mestnih župnijah maše povečini ne bodo opolnoči, ampak pred to uro. Tako bo že ob 20. uri slovenska polnočnica v cerkvi Novega sv. Antona, medtem ko bodo ob 22. uri stekle slovenske polnočnice v Škednju, Rojanu, pri Sv. Barbari in v cerkvi sv. Vincencija v Ul. Pe-tronio ter v Boljuncu, Ricmanjih, na Proseku in Kontovelu. Ob 22.15 bo slovenska polnočna maša v cerkvi sv. Jakoba. Edina slovenska polnočnica v mestnih in predmestnih predelih, ki bo ob 24. uri, bo tista, ki bo potekala v stari cerkvici sv. Janeza in Pelagija v Ul. Capofonte pri Sv. Ivanu. Opolnoči bodo tudi ostale slovenske polnočnice v okoliških župnijah. Kdor ne bo mogel v cerkev, bo lahko slovenski polnočni maši prisluhnil tudi po radijskih valovih: Radio Trst A bo namreč ob 24. uri oddajal polnočnico iz cerkve v Borštu. Slovenski verniki v mestu pa se bodo na Štefanovo v ponedeljek, 26. decembra, zbrali pri tradicionalnem skupnem božičnem slavju, ki bo ob 16. uri v cerkvi Novega sv. Antona. Srbi praznujejo god sv. Spiridona Čeprav se srbsko-pravoslavna Cerkev drži starega julijanskega koledarja, po katerem bo božič praznovala komaj prihodnjega 7. januarja, bodo ti dnevi vseeno praznični tudi za tržaško srbsko-pra-voslavno skupnost, ki bo praznovala god svojega župnijskega zavetnika sv. Spiridona, ki pade prav na jutrišnji dan, 25. decembra. Praznovanja se bodo začela že danes, ko bodo v cerkvi sv. Spirido-na ob 17. uri slovesne večernice z delitvijo blagoslovljenega kruha, pri katerih bo pel tamkajšnji cerkveni zbor, katerega petje bo spremljalo tudi jutrišnjo slovesno liturgijo ob 10. uri. Božični koncert proseške godbe V športnem centru Ervatti bo v ponedeljek, 26.decembra, ob 17. uri pod taktirko Iva Bašiča zaživel tradicionalni božični koncert God-benega društva Prosek. Po intenzivnem poletju koncertov doma in v tujini - glasbeni večeri Zaigrajmo skupaj na Proseku ter nastopi v Sloveniji in San Marinu, so se pro-seški godbeniki jeseni lotili popolnoma novega programa. Raznolika izbira melodij sega od izvirnih skladb za pihalni orkester sodobnih evropskih in ameriških avtorjev do priredb latinskoameriške, filmske in pop glasbe. Ob svetovno znanih zimzelenih temah bo zaz-venela tudi domača slovenska glasba v duhu nepozabnih Avse-nikovih polk in Privškovih popevk. Gostje večera bodo tokrat gojenci Mladinskega orkestra Prosek, ki od leta 2007 deluje v okviru glasbene šole Godbenega društva in ga vodi Irina Perosa. Z božičnim koncertom zaključujejo tudi mladi glasbeniki pestro leto nastopov na Proseku, ko so domačim dokazali, kako glasbeno doraščajo, pa tudi na festivalih mladinskih orkestrov iz Turriaca in miljskega Arcobaleno junior. Godbeno društvo Prosek zaključuje s koncertom na Štefanovo staro in zelo uspešno glasbeno leto, vsem vaščanom, ljubiteljem glasbe in prijateljem pa želi voščiti vesele praznike in nazdraviti novemu letu B6 Sobota, 24. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK / bazovica - Cerkev sv. Marije Magdalene Celoletni niz prireditev ob 150-letnici cerkve Prvi koncert bo na sporedu že v ponedeljek, 26. decembra, osrednja prireditev pa bo 20. maja 2012 Cerkev svete Marije Magdalene v Bazovici bo v letu 2012 praznovala 150-letnico, kar bodo v vasi obeležili s celoletnim sporedom dogodkov, ki bodo potekali pod pokroviteljstvom tržaške pokrajinske in občinske uprave. »Cerkev že s svojo mogočnostjo kaže na veličino Boga. Zvonik nas usmerja proti nebu, zvonovi kličejo in zvonijo ob veselih in žalostnih trenutkih. Ura nam meri ta minljivi zemeljski čas. Lepota fresk in barvnih oken nas razveseljuje in uči verske resnice«, je napisal župnik Žarko Škerlj in njegove besede že uvajajo v raznolikost pogledov in fokusov jubilejnega programa, za katerega med drugimi skrbi domačinka, glasbenica Tamara Ražem Locatelli.» Sam jubilej je naša vezna nit. Želimo, da bi se okrog cerkve stalno nekaj dogajalo skozi celo leto: koncerti, razstave, predavanja. V ta namen smo ustanovili ožji umetniško-or-ganizacijski odbor, ki si je zamislil in bo v sodelovanju z drugimi prostovoljci vodil celotni program. Župnik Žarko Škerlj je glavni pobudnik, z idejami za kulturni spored sva prispevali podpisana in Zdenka Kavčič-Križmančič, tehnično oporo pa nam nudi Boris Grgič. Katere bodo vsebine koncertne ponudbe? »V ospredju pozornosti ne bo samo sakralna glasba, temveč raznoliki koncerti v širšem smislu. Začeli bomo v ponedeljek, 26. decembra, s koncertom, ki bo povezal vse zbore naše župnije v duhu božičnih pesmi. 21. januarja bo že na vrsti prvi instrumentalni koncert z nastopom tria Art, ki ga sestavljamo jaz, flavtistka Tamara Tretjak in klarinetist Branislav Trifkovič. 19. februarja bo z nami mešani zbor Jacobus Gallus, aprila bomo imeli koncert irske glasbe s skupino Girotondo d'arpe, maja pa bo z nami dekliška skupina Bodeča neža. Zborovska glasba bo ponovno v ospredju pozornosti s koncertom furlanskega vodilnega mešanega zbora Portelli iz Mariana. Glasbena matica bo sodelovala z učenci podružnice v Bazovici, ki bodo prihodnje leto oblikovali predbožični koncert, pred tem pa bo večer posvečen izključno domačim glasbenikom. Jubilejno leto se bo zaključilo točno eno leto po začetku, 26. decembra 2012, s koncertom božičnih pesmi. Ob koncertni ponudbi bi omenila še posebno, glasbeno obogatitev nekaterih nedeljskih maš: vokalna skupina Slomšek bo 11. marca pela med mašo in po maši in tako bo tudi 15. aprila z nastopom moške skupine sv. Jernej, tržaška Bazovska cerkev bo v letu 2012 slavila visok jubilej skupina gregorijanskega petja Laetare pa bo oblikovala mašo v srednjeveškem tonu 13. maja in 16. septembra.« Kako bo obletnica vplivala na redne praznike in obrede? »V župniji imamo štiri cerkve (poleg Bazovice še Gropada, Padriče in Pesek) in povsod bomo posebno slovesno počastili praznike zavetnikov. Tudi septembrska maša v spomin na bazoviške junake bo spadala v okvir jubi- lejnega programa in isto velja za druge praznične obrede in procesije, ki bodo nosili pečat 150-letnice. Julija pa bomo imeli sveto mašo v dolini Lipice, kjer se bo obnovila stara navada igre na prostem, pri kateri bo vas združena. Osrednja prireditev ob obletnici bo na sporedu 20. maja, ko bo mašo vodil nadškof msgr. Crepaldi. Nastopil bo zbor Lipa z gosti pod skupnim imenovalcem dolgoletne povezave naše vasi z bratoma Božičnica v vrtcu Ubalda Vrabca Zlobni Gargamel in njegov mačkon Azrael sta Smrkcem (otrokom iz vrtca) odnesla vsa darila in okraske iz božičnega drevesca. Ata Smrk je, kot običajno, pripravil čarobni napoj, vendar tokrat napoj ni bil dovolj učinkovit. Mrcini sta na predbožično noč uspeli vse odnesti. Na božično jutro se je prva zbudila Smrketa. Ta je vsa navdušena želela odvijati darila, vendar pod drevescem ni bilo več polne košare, tudi okraski iz drevesca so izginili. Ata Smrk se je odločil, da Gargamela in Azraela povabi na smrkcevo božično praznovanje z namenom, da bi ju Smrkci naučili spoštovanja, ljubezni in dobrosrčnosti. Čeprav Gargamel in Azrael sta vedno osamljena in sovražita Božič, sta tokrat pristala na povabilo ter se znatno poboljšala. Prav vsi bazovski Smrkci so se res lepo izkazali saj so z bogatim nastopom razveselili številčno publiko staršev, učencev OŠ in znancev. Vzgojiteljici licej franceta prešerna - Pred božičnimi prazniki Boljšji sejem v dobrodelne namene, za zaključek pa tradicionalna božičnica Zadnje dni pred božičnimi počitnicami je na Liceju Franceta Prešerna zavladalo posebno vzdušje, ki je značilno za božične sejme. V veži so namreč dijakinje I. in II. razreda klasičnega liceja pod nadzorstvom profesorice Lidije Rupel postavile bolšji sejem, pri katerem so radodarno sodelovali nemara vsi na šoli. Organizacija bolšjega sejma v dobrodelne namene je poleg prvega srečanja sodelujočih šol druga večja pobuda, ki so jo profesorji in dijaki tretjih in četrtih razredov na Prešernu letos izvedli v sklopu novega evropskega projekta Comenius Believing in Humanity. Izkupiček sejma in prostovoljne prispevke bodo namenili bolnici v Luandi, kjer bodoči zdravniki tržaške otroške bolnice Burlo Garofo-lo nudijo svojo pomoč pri zdravljenju podhranjenih otrok. Bolšji sejem je v sredo sklenila tradicionalna božičnica, ki se zadnja leta odvija med obema glavnima odmoroma v sejni dvorani na Prešernu. Za glasbeni trenutek, ki je tokrat potekal v okviru projekta Comenius pod naslovom ».. a ven- dar ni sreče, če v sreči si sam...«, je tudi letos poskrbel profesor Dario Viviani. Na samem začetku sta ponudili pravo glasbeno presenečenje mladi in obetavni Sara Mikolič in Demetra Malalan z jezikovnega liceja; prva nas je pritegnila s temperamentnim glasom ob izvajanju uspešnice Mariah Carey All I Want for Christmas, medtem ko nas je druga naravnost očarala z občutenim in dovršenim podajanjem Adeline uspešnice Someone Like You. Po enoletnem premoru smo lahko spet prisluhnili kvartetu kitar Santa's Swingin' Sisters, ki ga letos sestavljajo Jennifer Antonini, Petra Carli, Karen Klobas (4.c) in Milena Legiša (3.b). Izvajalke so črpale iz železnega repertoarja angleških božičnih pesmi in nam ubrano zapele Jingle Bells, Frosty the Snowman, We Wish You A Merry Christmas, Rudolf the Red-nosed Reindeer in Sveto noč v več jezikih. Najbolj številčna pevska kupina, pri kateri sodelujejo dijakinje vseh vzporednic, nam je ogrela srca s sporočilom pesmi Tih večer in tradicionalno Adeste fideles. Dijaki višjih razredov jezikovne smeri so po- trdili svojo predanost Beatlesom, tako je Virginia Veronese ob klavirski spremljavi sošolca Igorja De Luise (3.c) in Karen Klobas na kitari ustvarila magično vzdušje z zimzeleno Imagine. Ravno tako magično je zadonela Yesterday v izvedbi Virginie, ki jo je skupaj s Karen na kitari spremljal še Matija Arrighetti iz 1.b razreda. Martina Zerjal iz 4. razreda jezikovnega lice-ja je tokrat izvajala Santa Claus Is Coming to Town in nas ponovno presenetila s svojim izrednim pevskim talentom. Med glasbenimi točkami so Igor Va-lič, Denis De Vecchi in Jakob Terčon, zavodski dijaški predstavniki iz 4.b razreda, podali nekaj svojih misli in iskrena voščila, le-tem so se pridružila voščila ravnateljice Loredane Guštin šolskemu osebju in vsem dijakom in dijakinjam ter njihovim družinam. Profesorica Barbara La-pornik, zagnana koordinatorka projekta Comenius, pa se je ob koncu zahvalila prav vsem, ki so sodelovali pri solidarnostni akciji in pripomogli k uspehu obeh pred-božičnih pobud. prof. Melita Valič Včeraj danes Krt. Člana te družine sta pred nekaj desetletji, pogosto sodelovala z bivšim župnikom pri raznih glasbenih pobudah. Eden od bratov se je nato preselil v Švico, drugi pa v Stranje in oba se še zmeraj ukvarjata z glasbeno dejavnostjo. S svojimi pevci moškega zbora Glattfelden in mešanim zborom Gačnik bosta sodelovala pri liturgiji z izvedbo latinske maše Jakoba Dehana.« Ob glasbi bo tudi beseda ... »Predavanja na teme, ki se direktno ali obrobno dotaknejo cerkvene tematike, se bodo odvijala takoj po nedeljskih mašah. Oblikovali jih bodo v glavnem domači strokovnjaki. Predavatelji bodo spregovorili o stilih v cerkvenem stavbarstvu, o nastanku ikon in fresk, o duhovnikih-pisateljih, o biološki oporoki, o Marijinem čaščenju, o vlogi evhari-stije, o pomenu cerkvene glasbe in o vlogi cerkvene službe kot tudi o načinih po-kopavanja. Med glavnimi pobudami ob obletnici bo izid knjige o naši cerkvi, za katero zbiramo dokumentarno in fotografsko gradivo. Župljani sodelujejo z osebnimi doprinosi, vodilno vlogo pa je v tej fazi prevzel raziskovalec Ravalico. Omenila bi še rastavo domačih ustvarjalcev, ki jo bomo priredili že ob koncu januarja v prostorih Gospodarske zadruge.« (ROP) Danes, SOBOTA, 24. decembra 2011 EVA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 8.39 - Luna vzide ob 7.16 in zatone ob 16.19 Jutri, NEDELJA, 25. decembra 2011 BOŽIČ VREME VČERAJ: temperatura zraka 9 stopinj C, zračni tlak 1024,5 mb raste, vlaga 43-odstotna, veter 6 km na uro, severo-vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,8 stopinje C. OKLICI: Andrea Fratnik in Ada Vanon, Angelo Dalo' in Michela Conti, Michele Gregori in Chiara Kisvarday, Mauro Castorio in Susanna Bandi. □ Lekarne Bolšji sejem je uspel Nedelja, 25. decembra 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 - 040/634144, Ul. Revoltella 41 - 040/941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040/232253, Božje polje 1 040/232253 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 - 040/421040. Ponedeljek, 26. decembra 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Valmaura 11, Campo San Giacomo 1, Ul. Ginnastica 44, Opčine - Piazza-le Monte re 3/2. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Valmaura 11 - 040/812308, Campo San Giacomo 1 - 040/639749, Op-čine - Piazzale Monte re 3/2 -040/211001. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Valmaura 11, Campo San Giacomo I, Ul. Ginnastica 44, Opčine - Piazza-le Monte re 3/2 - 040/211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprte od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 - 040/764943. Od torka, 27., do sobote, 31. decembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Campo San Giacomo 1 - 040/639749, Trg Valmaura 11 - 040/812308, Opči-ne - Piazzale Monte re 3 - 040/211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Campo San Giacomo 1, Trg Valmaura II, Ul. Ginnastica 44, Opčine - Piazzale Monte re 3 - 040/211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 - 040/764943. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. / PRAZNIČNE TEME Sobota, 24. decembra 2011 9 ISKRENA ZAHVALA prijateljem, znancem, sošolcem, staršem, učiteljem, vsem dobrim ljudem, ki so pripomogli s prispevki za izgradnjo invalidskega dvigala. Še posebna zahvala Slovenskemu prosvetnemu društvu MAČKOLJE, kot pobudniku in organizatorju plemenitega dobrodelnega koncerta v isti namen, z nastopajočimi gosti: Mladinski zbor Primož Trubar iz Gorice, domači zbor, harmonikar Marko Manin in socialna delavka Kristina Martelanc ^Matija in družina Smotlak j Bodi srečen na božični dan, Dario, ko praznuješ 70. rojstni dan. Vse najboljše, polno zdravja in veselja ti želimo Carmela, Suzana in Michela z družinama Na tržaški fakulteti za arhitekturo je uspešno diplomiral naš član Diego Umari Iskreno mu čestita Godbeno društvo Prosek ¿j Čestitke Na dan Božička praznuje naš zlati NONO DARIO 70. rojstni dan. Manuel, Nicole in Giulia mu voščimo vse najboljše ter pošiljamo koš poljubčkov. Hfl Osmice FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montec-chi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. Prijatelj mi je rekel: KAR TE NE UPOGNE, TE UTRDI! .. .jaz pravim: Še posebno, če imaš okoli sebe toliko ljudi, ki ti v nesreči nesebično in s srcem ponudijo pomoč in podporo. Najlepša hvala vsem, ki so nam z mislijo, besedo in dejanji pomagali premostiti najtežje trenutke. Dario Zidarič mí Kino Godbeno društvo Prosek vabi na vMv SWTUr Iti»* 1S04 33 ^ koncert na Štefanovo v ponedeljek, 26.12., ob 17.00 v Domu Ervatti pri Briščikih Godbo vodi prof. Ivo Bašič Sodeluje Mladinski orkester GD Prosek pod vodstvom prof. Irine Perosa AMBASCIATORI - 15.20,17.40,20.00, 22.20 »Sherlock Holmes: Gioco di ombre«. ARISTON - 16.30 »The Artist«. CINECITY - 15.20,19.20 »II gatto con gli stivali 3D«; 17.20 »II gatto con gli stivali 2D«; 15.45, 17.55, 20.05 »Finalmente la felicita«; 15.10, 17.35, 20.00 »Vacanze di Natale a Cortina«; 14.30, 17.05, 19.05, 19.40 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«; 15.05, 17.30, 19.10, 19.55 »Capodanno a New York«; 15.00, 17.05 »II figlio di Babbo Natale 3D«; 14.55, 17.00 »Arthur e la guerra dei 2 mondi«. FELLINI - 15.30 »Arthur e la guerra dei due mondi«; 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Midnight in Paris«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.20, 16.40, 18.05, 19.30, 20.55, 22.20 »Emotivi anonimi«. GIOTTO MULTISALA 2- 15.30,17.45, 20.00, 22.15 »II principe nel deserto«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Le idi di marzo«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 17.45 »Alvin in veverički 3«; 17.00 »Arthur Božiček 3D«; 19.10 »Koža, v kateri živim«; 19.30 »Silvestrovo v New Yorku«; 16.50 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 19.00 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«. KOPER - PLANET TUŠ 15.50 »Le kako ji to uspe?«; 12.10, 15.00, 17.00 »Arthur Božiček 3D«; 11.40, 13.50, 16.20, 18.30 »Arthur Božiček«; 12.30, 15.20 »Misija nemogoče 4«; 12.00 »Pisma sv. Nikolaju«; 11.00, 13.00, 15.05, 17.05 »Alvin in veve-rički 3«; 10.45, 13.25, 16.05 »Sher-lock Holmes: Igra senc«. O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. S Izleti NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Vacanze di Natale a Cortina«; Dvorana 2: 15.30, 17.10 »Il gatto con gli stivali 3D«; 18.45, 21.00 »Sherlock Holmes: Gio-co di ombre«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 18.45, 20.20, 22.00 »Il gatto con gli stivali 2D«; Dvorana 4: 15.30, 17.10 »Il figlio di Babbo Natale«; 18.45, 20.30, 22.15 »Finalmente la felicita«. SUPER - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Capodanno a New York«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.10, 19.45 »Sherlock Holmes -Gioco di ombre«; Dvorana 2: 15.30, 17.40, 20.10 »Vacanze di Natale a Cortina«; Dvorana 3: 15.00, 16.45, 18.30, 20.30 »Il gatto con gli stivali 3D«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Finalmente la felicita«; Dvorana 5: 14.45, 16.30 »Il figlio di Babbo Natale«; 18.15, 20.15 »Le idi di marzo«. H Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bodo uradi zaprti ob sobotah: danes, 24., 31. decembra ter 7. januarja. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti ob sobotah: danes, 24., 31. decembra ter 7. januarja. www.oglas.it primerno oblecite in opremite. Informacije: Dušan, 00386-41634750. OGLED JASLIC V LJUBLJANI: Mladinski dom Boljunec in Slomškov dom Bazovica prirejata izlet v Ljubljano v četrtek, 29. decembra. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 14. uri (pri gledališču) s postankom v Bazovici in Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 3358045700 (Albert) ali 040-226117 (g. Žarko). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira silvestrsko novoletni izlet na Moravsko v Češki republiki in Dunaj, odhod 30. decembra in povratek 1. januarja. Še nekaj prostih mest. Informacije: Dušan (+386)41634750 ali elektronska pošta: dusan.pavlica@siol.net SPDT prireja v nedeljo, 1. januarja 2012, tradicionalni novoletni pohod na Medvedjak. Zbrali se bomo ob 14. uri na Poklonu pri restavraciji Furlan na Repentabru. Prisrčno vabljeni. SEKCIJA VZPI-ANPI BOLJUNEC organizira v petek, 13. januarja, izlet na tradicionalno proslavo ubitih partizanov na pragu svobode 13. januarja 1945 na Sveti Ani pri Ložu. Za prijavo in info 333-6843573 Prispevki DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira nočni pohod na Nanos ob ponovnem »rojevanju« sonca in k polnočnici danes, 24. decembra. Zbirališče v Razdrtem ob 19. uri. Pohod bo ob vsakem vremenu, zato se Kam po bencin Jutri bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. V spomin na Verinega očeta Maria Meulo darujejo Neva Ferluga, Bojana Vatovec in Franka Slavec 45,00 evrov za KK Adria. V spomin na nepozabljenega moža Vi-kota daruje žena Milka 50,00 evrov za DPZ Kraški slavček. Kam po bencin V ponedeljek bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Namesto cvetja na grob dragega Lju-bota Grudna darujejo Fani, Miloš, Danijel in Laura Rebula 40,00 evrov za SKD Vigred. Ob božičnih praznikih darujeta Aldo in Elda 30,00 evrov za ŠD Primorec, 30,00 za cerkev Sv. Andreja, 30,00 evrov za SPD Krasje, 30,00 evrov za Godbo Viktor Parma, 30,00 evrov za SKD Primorec, 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk ter 20,00 evrov za Sklad Luchetta-Ota-DAngelo-Hrovatin. V spomin na Renata in Rudija Gom-bača darujeta Lidija in Ervin 15,00 evrov za cerkev Sv. Trojice na Kati-nari in 10,00 evrov za Krut. 45-letniki iz Brega darujejo 65,00 evrov za Center za rakasta obolenja. Ob obletnici smrti Marjana Medveš-čka daruje žena Cvetka 100,00 evrov za Zvezo vojnih invalidov in 50,00 evrov za povratnike taborišč. Ob 50-letnici skupnega življenja, se Ana in Svetko s hvaležnostjo spominjata svojih staršev ter darujeta 50,00 evrov za KD Slovan. Namesto cvetja na grob gospe Milke Calzi vd. Crismancich darujeta družini Križmančič (Jurjevi) 50,00 evrov za združenje Amici del cuore. prej do novice www.primorski.eu1__ ^ Zapustila nas je naša draga Alda Zorzut por. Rossetti Žalostno vest sporočajo mož Flavio, mama Dora, hčerki Lara s Sebo in Letizio in Sara z Giuliom ter ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v torek, 27. decembra, od 10. do 11.20 v ulici Co-stalunga. Pogreb z žaro bo v petek, 5. januarja, ob 10.30 v boljunski cerkvi. Boljunec, 24. decembra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Za drago prijateljico Aldo žalujejo soletniki 1949 ZAHVALA Hvala vsem, ki ste nam bili ob strani, ko nas je zapustila naša draga Milka Calzi vd. Crismancich Še posebej se zahvaljujemo župniku Žarku in MePZ Lipa. Svojci Bazovica, 24. decembra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Severina Buzečan por. Sacolich Iskrena zahvala vsem, ki so počastili spomin naše drage. Posebna zahvala sodelujočim pri pogrebnih obredih v Trstu in v Istri: gospodom Milanu Nemacu, bratoma Marjanu in Jožetu Jakopiču, Francu Prelcu ter pevskima zboroma od Sv. Ivana in iz Sočerge. Svojci Ob smrti moža FABIA FRANCHINA iskreno sočustvujemo z našo Silvo otroci, starši, učno in neučno osebje, sedanji in bivši sodelavci vrtca E. Kralj in COŠ P. Tomažič iz Trebč 10 Sobota, 24. decembra 2011 TRST / KRiT T.I.P. Teater Radoslav Zlatan Dorič SEZONA NAROČENIH UMOROV (komedija) rvH.r frir/mrr tpšn/?t gM ptei s triom Uddtca v soboto, 31. decembra od 21. ure dalje vstopnica: 35 evrov! |W|-il|innli|jj lHj-.iJiii ml pulhilrljLri ilu pi'lLiI z urnikom 10-15 Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com spletna prodaja na www.yivaticket.it v sodelovanju z društvom slovenskih upokojencev v trstu zvezo invalidov podpornim društvom v rojanu prireja tradicionalno SREČANJE OB KONCU LETA v sredo, 28. decembra 2011, ob 17.00 v Slovenskem dijaškem domu "S. Kosovel" ul.Ginnastica 72, Trst Z nami bodo MoPZ Fran Venturini in glasbeni trio, prisluhnili bomo igranju na keltsko harfo. H3 Obvestila KMEČKA ZVEZA poroča, da je na pobudo Tržaške pokrajine odprt solidarnostni račun za zbiranje sredstev za pomoč govedorejskemu obratu Daria Zidariča, ki je utrpel veliko škodo zaradi požara. Številka računa IBAN IT98C0892802201010000031340. ŽEGNANJE KONJ, starodavni slovenski obred, prireja slovensko konjeniško društvo Skuadra Uoo v ponedeljek, 26. decembra, ob 12.30 v Štivanu pri cer- Praznični fotoutrip 2011 Kljub ekonomski krizi, ki neizbežno pogojuje tudi naše kraje, so se na ulicah prižgale praznične lučke, trge pa krasijo osvetljene jelke. Ljudje se, tako ali drugače, pripravljajo na božični čas in prehod v novo leto. Kaj pa vi? Pošljite nam fotografijo - svoj praznični fotoutrip, da bo tudi naša spletna stran nekoliko bolj praznična. Posnetke opremi s komentarjem in pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu ali na elektronski naslov tiskarna@primorski.eu. ;V kvi Sv. Janeza Krstnika. Vabljeni konjeniki, ljubitelji konj in slovenskih običajev. SKD LIPA, AŠD ZARJA IN ZADRUŽNI PAŠNIK IZ BAZOVICE vabijo v ponedeljek, 26. decembra, po božičnici, na srečanje v Bazovski dom, da nazdravimo novemu letu ter predstavimo koledar Bazovica 2012. SLOVENSKO AMATERSKO KONJENIŠKO DRUŠTVO SKUADRA UOO vas prisrčno vabi v ponedeljek, 26 decembra, ob 12.30 v Štivan h cerkvi sv. Janeza Krstnika na »žegnanje konj«. Program za konjenike: 10.00 zbirališče v Medjevasi v ranču »Moj mir« Nadje in Walterja; 11.30 odhod v Štivan; 12.30 blagoslov konj. Za informacije in potrditev udeležbe: Boris Pernarčič, tel. 00386-51691676, e-mail fruske1@alice.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča cenjene člane, da bo tržaški urad zaprt za božične praznike od 26. decembra do 6. januarja. ŠTEFANOVANJE V BOLJUNCU Ob 14.30 tradicionalno lučanje na G'rici v organizaciji Dekliške Boljunec. Ob 18.00 v Mladinskem Domu v Boljun-ci ogled veseloigre Nadje Jakomin »Kunic'a na pu« v priredbi KD Šavri-ni in anka Šavrinke iz Gračišča, pod vodstvom Marije Knez. Sledila bo se zdravica v društvenem baru na trgu. SKD France Prešeren in Dekliška Bo-ljunec vas toplo vabita! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo zaprta od 27. do 30. decembra. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE bo med božičnimi prazniki odprto s sledečimi urniki: 27., 28., 29. decembra ter 4. in 5. januarja od 9. do 12. ure. KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v sredo, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu 5. Kosovel, Ul. Ginnastica 72. Prijave in informacije na sedežu krožka Kruta, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. JUS NABREŽINA vabi člane, vaščane in prijatelje na veselo srečanje in dru- žabnost, ki se bo vršila v četrtek, 29. decembra, od 17. ure dalje na nabrežin-skem trgu. V prijateljskem vzdušju se bomo poslovili od starega leta 2011 in si bomo izmenjali iskrena voščila za novo leto 2012.Za veselo vzdušje bo poskrbela nabrežinska godba. SKD VIGRED sporoča, da se dobijo društveni koledarji v gostilni Gruden v Šempolaju, v kavarni Gruden in v knjigarni Terčon v Nabrežini. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednarodno revijo Primorska poje, 31. decembra. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja, elektronski. Na spletni strani www.zpzp.si je aktivna povezava do spletne prijavnice. TEČAJ ZA NOSEČNICE - ŠC M. Klein obvešča, da se bo predporodni tečaj v bazenu začel januarja in se bo odvijal ob četrtkih zjutraj. Vpisovanje: Ul. Cicerone 8, ponedeljek in petek 9.0013.00, sreda 16.00-18.00. Število mest je omejeno. Info na www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. AŠD SK BRDINA - nadaljuje se vpisovanje glede tečajev smučanja za sezono 2012. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. 340-5814566 (Valentina). V nedeljo, 8. januarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tel. 335-5476663 (Vanja). SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja za osnovnošolske otroke 4., 11., 25. februarja in 3. marca 2012 na Zonco-lanu. Informativni sestanek bo v četrtek 12. januarja 2012, na Štadionu 1. Maj ob 19. uri. Dodatne informacije www.spdt.org,smucanje@spdt.org in tel. št. 339-5000317 od ponedeljka do petka od 19. do 20. ure. BABY BAZEN - ŠC M. Klein obvešča, da se bo tečaj v bazenu za dojenčke in otroke do 4. leta začel v soboto, 14. januarja. Vpisovanja: Ul. Cicerone 8, po- nedeljek in petek 9.00-13.00, sreda 16.00-18.00. Število mest je omejeno. Info na www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri Skladu Mitja Čuk - ponovni začetek tečaja v januarju. Vljudno vabljeni (info: Maša 340-9116828 ali e-mail pra-va.narava@gmail.com) ZDRUŽENJE O.N.A.V. sporoča, da se je začelo vpisovanje v tečaj za pokuše-valce vina, ki bo od 24. januarja dalje vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na www.onav.it, kjer je opisan program tečaja, na tel. št. 3347786980 in 340-6294863. Vpisovanje bo ob ponedeljkih, od 18. do 19. ure na sedežu združenja v Lonjerju. MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA PROMOCIJO TERITORIJA: tečaj na podiplomski stopnji, namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in z bivališčem na območju dežele FJK; trajanje: 80 ur - od februarja do junija 2012. Vsebine: osnove marketinga, analiza tržišča, segmentacija proizvodov in kupcev, marketing mix. Izbor kandidatov: 13. februarja 2012. Za dodatne informacije in vpisovanja: td formandum, Ul. Ginnastica 72, Trst (tel. 040-566360, ts@adformandum.eu). TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v februarju in marcu v prostorih Marija-nišča. Vabljeni so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo od sedmih srečanj bo v sredo, 8. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. TI JE VŠEČ PLES? V Bazovici organiziramo začetni plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa salsa za mlade in manj mlade. Tečaj bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna & Branko in se bo odvijal ob sredah v dveh skupinah: prva ob 20.00 in druga ob 21.00 (urnik po izbiri in največ 13 parov na skupino) v telovadnici športnega centra Zarje. Začetek tečaja je predviden 29. februarja. Info: 346-0192763 -od torka do petka - od 15.30 do 18.30. S3 Prireditve TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC iz celega sveta bo na ogled od 25. decembra do 8. januarja, v nabrežinski župnijski dvorani. Urnik: ob sobotah od 16. do 19. ure in ob praznikih od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Vabljeni! 150 LET CERKVE V BAZOVICI V ponedeljek, 26. decembra, se bo v cerkvi v Bazovici z božičnim koncertom do- mačih zborov pričelo praznovanje 150-letnice cerkve Marije Magdalene. Vabljeni ste ob 18.30 na podoživljanje Jezusovega rojstva v pesmi in besedi. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČKOLJ IN SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabita na koncert božičnih pesmi v ponedeljek, 26. decembra, po sveti maši ob 9.30 v župnijski cerkvi v Mačkoljah. Nastopata MePZ Mačkolje, pod vodstvom Mateja Lazarja, in domača otroška skupina. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na 33. koncert na Štefanovo, v ponedeljek, 26. decembra, ob 17. uri v Domu Ervatti pri Briščikih. Godbo vodi prf. Ivo Bašič. Sodeluje Mladinski orkester GD Prosek pod vodstvom prof. Irine Perosa. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu prireja v torek, 27. decembra, ob 16. uri koncert božičnih pesmi v Domu za ostarele in onemogle ITIS v Trstu (Ul. Pascoli 31). Koncert bo izvajala Mladinska vokalna in instrumentalna skupina Catticoro -Katizbor iz Katinare, ki jo vodi prof. Carlo Tomasi. S Poslovni oglasi VINO KVALITETNO SORTE rumeni moškat, chardonay, sauvi-gnon, cabernet sauvignon in merlot prodam. Cena 1,20 eur. Tel. 33-91-99-7101 SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vošči vsem svojim članom in prijateljem IIJS/T' VESEL BOŽIČ IN T SREČNO NOVO LETO 2012 0 Mali oglasi AVTO FIAT PUNTO S model 55, 100.000 prevoženih km, letnik '98, zelene barve, prodam za 50,00 evrov. Poklicati tel. št. 340-4099209. ENOSOBNO STANOVANJE v Sežani dajem v najem. Tel. št.: 392-4628911. GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot negovalka starejših oseb, trikrat tedensko po 3-4 ure dnevno. Tel. št.: 3470641636. GOSPA s priporočili išče delo v popoldanskih urah. Klicati na tel. št. 3279767632. GRELEC lamborghini-calor za kurilno olje, moč 0,53 KM prodam za 250,00 evrov (novi stane 1.600,00 evrov). Tel. št.: 348-4462664. IŠČEM DELO kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. št. 349-5169954. PRODAMO HIŠO v dolinski občini. Poklicati na tel. št. 392-3842937 od 12. do 17. ure. ŠTUDENTKA išče zaposlitev kot varuška otrok. Tel. 340-2762765. Kriška sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič vošči vsem članom in vaščanom vesel božič in srečno novo leto Pokrajinski odbor VZPI-ANPI vošči bivšim partizanom, aktivistom in vsem antifašistom vesele praznike in SREČNO 2012! svojim dobrotnikom, prijateljem in znancem o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu tržič - Skupina Mangiarotti zgradila obrat pri Moščenicah Januarja bodo v novi tovarni pognali stroje Zaposlenih bo 200 tehnikov, delavcev in uradnikov - Del osebja še iščejo Z januarjem bo v Tržiču začel delovati nov obrat družbe Mangia-rotti, ki je med svetovnimi liderji na področju izdelovanja strojev na pritisk za plinski in naftni sektor ter naprav za jedrske centrale. Po dveletni fazi načrtovanja in zaključku gradbenih del bo torej sodobna tovarna pri Moščenicah, v kateri bo zaposlenih 200 tehnikov, delavcev in uradnikov, končno zaživela. Obrat, ki je prejel posebna dovoljenja za delovanje s strani pristojnih mednarodnih ustanov, je inovativen in edinstven, saj razpolaga z najnovejšimi stroji. Skupina Mangiarotti, ki je že več let prisotna v kraju Pannellia di Se-degliano, je v času dosegla zelo visoko raven tehnološkega znanja. S svojimi kompetencami in novo lokacijo v Tržiču, kjer ima dostop do morja, je dobila zelo pomembna naročila, ki so povezana s pridobivanjem energije iz fuzije (Iter), izrednim vzdrževanjem jedrskih central in varnim shranjevanjem radioaktivnih odpadkov. Te panoge so kljub upadu zanimanja za jedrsko energijo, ki je bil posledica tragičnih dogodkov v Fukušimi na Japonskem, vseeno v razcvetu: obstoječi jedrski obrati bodo delovali še dolgo let, zato jih je potrebno vzdrževati in obnoviti, da bodo čim bolj varni. Tržiško tovarno, kot predvideva dogovor s konzorcijem za industrijski razvoj, so zgradili na površini 4.000 kv. metrov. Selitev strojev iz sedeža v kraju Pannellia se je začela v teh dneh, zaključila pa se bo sredi januarja. Po selitvi strojev bodo na vrsti uslužbenci: podjetje Mangiarotti je leta 2010 zaposlilo 100 ljudi, od katerih je polovica iz Laškega. Gre za visoko kvalificirane figure, od progra-matorjev antropomorfnih robotov do inženirjev in varilcev avtomatskih strojev. Družba Mangiarotti pravzaprav še vedno išče visoko usposobljeno osebje za tržiško tovarno, na Goriškem in v deželi Furlaniji-Julijski krajini nasploh pa teh figur ni veliko. Da bi rešilo ta problem, je podjetje začelo sodelovati s krajevnimi institucijami pri organizaciji specifičnih tečajev, ki so namenjeni usposabljanju bodočih uslužbencev. fincantieri Sindikat FIM zadovoljen, FIOM pa ne Pri sindikatu FIM-CISL so zadovoljni z dogovorom, ki so ga v sredo skupaj s sindikatom UILM podpisali z ladjedelniškim koncernom Fin-cantieri. »Na podlagi dogovora si bo družba Fincantieri prizadevala za ohranitev vseh svojih ladjedelnic in za maksimalno znižanje negativnih posledic na zaposlitveno raven,« pojasnjujejo iz sindikata CISL in opozarjajo, da dogovor predvideva organizacijo izobraževalnih tečajev za delavce ter možnost prostovoljne mobilnosti in dopolnilne blagajne. Kot znano dogovora ni podpisal sindikat FIOM-CGIL, ki opozarja, da je v njem na državni ravni predvidena odslovitev 1.200 delavcev, nobenih zagotovil pa ni za nadaljnjo proizvodnjo v ladjedelnicah v krajih Castellamma-re di Stabia in Sestri Ponente. Odločitev sindikata FIOM, da ne podpiše dogovora z družbo Fincantieri, je včeraj v imenu Združenih komunistov iz Tržiča podprl Alessandro Perrone. gorica - Huda prometna nesreča v Ulici Garzarolli Pod avto na prehodu za pešce • V I • v* ■ • • Gorican se bori za življenje Z zelo hudimi poškodbami se v tržaški bolnišnici na Katinari zdravi 47-letni Goričan P.F., ki je doživel prometno nesrečo včeraj nekaj pred 13.30. Moški je s kolesom ob sebi prečkal Ulico Garzarolli po prehodu za pešce pred pekarno Il Fornaio. Da bi moškemu omogočil prečkanje, je pred črtami pristavil avtomobil tipa Ford escort. Moški se je takoj zatem odpravil čez cesto; ko je prišel čez sredino cestišča na drugi vozni pas, je po Ulici Garzarolli privozil avtomobil tipa Fiat Grande punto, ki je moškega podrl. Voznik avtomobila - 34-letni L.G. iz Gorice -moškega s kolesom baje ni opazil, tako da je bil trk izredno silovit. 47-letni moški je zgrmel na tla in drsel po cestišču kakih petnajst metrov; med padcem se je hudo poškodoval, jopič se mu je strgal, tako da je bil gosji puh razpršen povsod naokrog. Po nesreči je bil poškodovanec v nezavesti; osebje službe 118 mu je prvo pomoč nudilo v rešil- Poškodovanca so prepeljali na Katinaro s helikopterjem (zgoraj); kraj nesreče v Ulici Garzarolli (desno) fotod.r. cu na koncu Ulice Garzarolli, nato so ga s tamkajšnjega travnika s helikopterjem odpeljali v katinar-sko bolnišnico pri Trstu, kjer so ga sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. Na kraj nesreče so prišli tudi prometni policisti, ki so av- tomobiliste preusmerjali na stranski vozni pas, opravili so tudi vse predvidene meritve in zbrali pričevanja očividcev. Po razpoložljivih podatkih naj bi bil moški v smrtni nevarnosti,saj številne poškodbe resno ogrožajo njegovo življenje. gorica - Pokrajina odkupila 10-odstotni delež podjetja UCIT Učinkovitejši nadzor nad delovanjem kurilnih naprav Pravilno delovanje in redno vzdrževanje kurilnih naprav za centralno ogrevanje je pomembno iz varnostnega, pa tudi iz okoljskega vidika. Zato se je goriška pokrajina, ki je na podlagi zakona št. 10/1991 pristojna za nadzor ogrevalnih naprav, odločila za vstop v podjetje UCIT, ki ji bo na tem področju zagotovilo večjo učinkovitost. Pokrajina je za 43.000 evrov odkupila 10-od-stotni delež podjetja, ki je v lasti vi-demske pokrajine in občine; sklep o odkupu deleža, pravilniku ter odnosih med pokrajino in podjetjem je goriški pokrajinski svet sprejel na zadnjem zasedanju po poglobljeni razpravi. »Pravilno delovanje kurilnih naprav je potrebno iz dveh razlogov: za omejevanje škodljivih izpustov in za zagotavljanje varnosti,« je povedala podpredsednica pokrajine Mara Černic in spomnila, da so se tudi na Goriškem pred leti zgodile nesreče, povezane s pomanjkljivim vzdrževanjem kurilnih naprav. »Z letom 2012 se bomo na podlagi sprejetih sklepov tudi v naši pokrajini začeli po- služevati sistema nadziranja, s katerim razpolaga podjetje UCIT. Le-to uporablja računalniško podatkovno bazo, ki jo ažurirajo tehniki-vzdrževalci po vsakem pregledu. Tako zlahka ugotovijo, kdo vzdržuje napravo enkrat letno in kdo ne,« je povedala Černičeva. Po njenih besedah morajo pokrajine po zakonu letno pregledati pet odstotkov vseh ogrevalnih naprav (na Goriškem jih je okrog 35.000), kontrole pa bodo - predvidoma od leta 2013 dalje - opravljali inšpektorju podjetja UCIT. Svoj obisk bodo najavili s priporočenim pismom. »Če bo inšpektor ugotovili, da občan ni poskrbel za pregled ogrevalne naprave, mu bo dal mesec časa, da pokliče tehnika in to naredi. V primeru, da občan ne bo poskrbel za pregled, se bo inšpektor vrnil in mu naložil plačilo 63 evrov.« Pri pregledu, je spomnila Černičeva, plačajo občani vseki dve leti oz. vsaka štiri leta tudi pokrajinski davek, ki je doslej znašal 7 oz. 14 evrov. »Od leta 2012 bo davek nižji, znašal bo 6,50 oz. 13 evrov. Tudi plačilo bo poenostavljeno, saj bomo uvedli sistem nalepk, ki bodo jamčile, da je občan davek plačal. Tehnik bo po pregledu nalepil nalepko na knjižico občana, drugo bo poslal pokrajini, tretjo pa bo obdržal,« je pojasnila Černi-čeva in pristavila, da bo pokrajina za olajšanje prehoda k novemu sistemu sklicala tudi omizje s stanovskimi organizacijami in združenji potrošnikov. (Ale) Sobota, 24. decembra 2011 1 1 APrimorski ~ dnevnik Ponarejen denar unovčevali v igralnici Novogoriški kriminalisti so po več mesecih preiskav v sredo zvečer aretirali Hitovo krupjejko in 55-letnega italijanskega državljana. Dvojica je novo-goriško igralnico Park zapustila z lisicami na rokah. Osumljena sta unov-čevanja ponarejenih bankovcev in velike tatvine. Italijan je pri kriminalnih dejanjih sodeloval s še 66-letnim sodržavljanom, ki je v jeseni tudi unovčil večje število ponarejenih bankovcev. Novogoriški kriminalisti so po obvestilu pristojnih Hitovih služb za nadzor v igralnici že poleti postali pozorni na 55-letnega italijanskega državljana, ki je v igralnici unovčil večje število sto evrskih bankovcev. Z nadaljnjimi preiskavami so ugotovili njegovo povezanost z omenjenim 66-letnim Italijanom. Tudi ta je unovčil večje število ponarejenih bankovcev. Z obema moškima je sodelovala 25-letna krupjejka, doma iz Nove Gorice, ki je v času unov-čevanja ponarejenih bankovcev delala v igralnici. Ponaredke je sprejemala, čeprav je vedela, da niso pravi bankovci. Toda to še ni vse, skupaj s 55-letnim Italijanom je podjetje Hit oškodovala za večjo vsoto denarja, saj mu je kot gostu igralnice neupravičeno izplačala dobitek, čeprav do njega ni bil upravičen. Novogoriški kriminalisti so zoper vse tri osumljence podali kazensko ovadbo, in sicer za tri kazniva dejanja zaradi ponarejevanja denarja in za dve kaznivi dejanji velike tatvine. Krupjejka in 55-letni italijanski državljan sta bila včeraj s kazensko ovadbo izročena pri-stojnemi preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novi Gorici. Na Hitu pa pojasnjujejo, da so uslužbenki, ki je vsa dejanja priznala, včeraj popoldan takoj po prihodu iz pripora vročili vabilo na razgovor, kateremu bo sledila odpoved delovnega razmerja. »Šlo je za usklajeno akcijo naše videokon-trole in kriminalistov. Uslužbenci naše videokontrole enako dosledno nadzorujejo goste kot tudi delo zaposlenih,« pojasnjuje Katja Kogej iz kabineta uprave Hita, kjer so v zadnjih desetih letih že imeli nekaj primerov, ko so njihovi zaposleni poskušali na različne načine ogoljufati podjetje. (km) Muzej odprt dopoldne Muzej sv. Klare v Gorici, v katerem je na ogled razstava »Od pejsaža do teritorija - Umetnost tolmači kraje«, bo danes odprt samo med 10. in 13. uro, jutri pa bo zaprt. Med avtorji so Carra, Sironi, Soffici, Guttuso, Mu-šič, Santomaso, Birolli, Vaccari, La Pietra in Viton. Vodeni ogledi med prazniki V galeriji Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici si bo razstavo »Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori« mogoče ogledati tudi danes med 10. in 13. uro, jutri med 16. in 19. uro z vodenim ogledom ob 17. uri, v ponedeljek, 26. decembra, pa med 10. in 19. uro z vodenim ogledom ob 17. uri. Goriška preteklost na ogled Včeraj so v kavarni HIC v Ulici Don Bosco odprli fotografsko razstavo Armanda Rogantinija. Stare fotografije mesta Gorica bodo na ogled do konca januarja. HO V J GLAS GOSPEL 20U KONCERT VRHUNSKE ČRNSKE DUHOVNE GLASBE EARL BYMUN & AS WE ARE in CORA »SISTER« ARMSTRONG Torek, 27. decembra 2011, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass 20) Vstopnina: redni 10,00 €; znižani 7,00 € Info: Kulturni dom Gorica tel. 0481-33288; email info@kulturnidom.it 1 2 Sobota, 24. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Pri Ad formandumu so se izobraževali vinarji Do ovrednotenja vin s promocijo na spletu Februarja se začenja podiplomski tečaj marketinških strategij Srečanje ob zaključku tečaja o uspešni komunikaciji Osem proizvajalcev vina, 33 ur izobraževanja in izobraževalni zavod, pozoren do potreb teritorija: to je edinstvena realnost. Skupina mladih in podjetnih vinogradnikov iz goriških Brd, ki so se srečali v okviru tečaja uspešne komunikacije, je prejšnji četrtek na Ad formandumu v Gorici pripovedovala o vinskih proizvodih in pri tem uporabljala moderne oblike komuniciranja: spletne strani, Fan Page na Facebooku, Ad Words in vse najmodernejše metode komunikacije za promocijo lastnih kleti in lastnega teritorija so bili predmet izobraževalne poti na goriškem zavodu. Priložnostni in obenem predpraz-nični večer so uvedli pozdravi predstavnikov izobraževalnega zavoda. Predsednik upravnega odbora Ad formanduma Roberto Vidoni je poudaril pomen uspešnega komuniciranja v današnjem času. Ko imamo instrumente, ki nam omogočajo hitro in takojšnje komuniciranje, pridobi na pomenu vsebina sporočila, je dejal. Komunikacija in sporočanje, tradicija in modernizacija: to sta binoma, s katerima so se soočali tečajniki in ki pridobivajo na pomenu v današnjem času, je dejal direktor zavoda Massimiliano Iacono. »Dejstvo, da so se mladi podjetniki odločili, da poglobijo svoje znanje v uporabi najmodernejših instrumentov komunikacije in pri tem ohranjajo pomen tradicije, je izjemnega pomena za valorizacijo teritorija in družbe, ki ji pripadamo,« je zaključil. V svet Facebooka in instrumentov modernega komuniciranja je tečajnike popeljal Enrico Marchetto, izvedenec iz področja spletnega komuniciranja, ki je znal s svojim pristopom posredovati udeležencem tečaja pomen komuniciranja, nastopanja in ovrednotenja bogastva, ki se rojeva z vsakdanjim delom v vinogradih in v kleti. Tečaja uspešne komunikacije so se udeležili mladi vinogradniki iz Brd, in sicer Matej in Robert Figelj iz kmetije Fiegl, Saša Radikon iz kmetije Radikon, Kristjan Keber iz kmetije Edi Keber, Stefano Bensa iz kmetije La castellada, Roman Rizzi - Pie di Mont, Andrea Prinčič iz kmetije Prinčič, Erik Terpin iz kmetije Franko Terpin, Ivan Vogrič iz Števerja-na in Edi Feresin, ki so predstavili svoja vina in kmetije ter ponudili gostom v de-gustacijo svoja vina. Dijaki gostinskega učnega centra Ad formanduma so za to priložnost ustvarili kulinarične stvaritve. Dogodek »AdVinum: Brda v mestu« je bil obenem priložnost za izmenjavo voščil ob prihajajočih praznikih. »Izobraževalna agencija Ad for-mandum je vsestransko občutljiva do po- foto m.h. treb teritorija in s svojimi storitvami pomaga pri razvoju prostora in operaterjev, ki na njem delujejo. V to smer gre tečaj na podiplomski stopnji Marketinške strategije za promocijo teritorija,« pravi koordinatorka goriškega sedeža zavoda Majda Klanjšček. Izvedenec v marketingu analizira tržišče (izdelke, potrošnike, konkurenco), določi »target« potrošnikov in njihove potrebe ter seg-mentacijo porabnikov, opredeljuje najprimernejši marketing »mix« za doseganje izbrane ciljne skupine (kombinacija proizvodov, cen, distribucijskih kanalov in poslovne komunikacije. To so osnove marketinga, ki jih bodo pridobili udeleženci programa na podiplomski stopnji Marketinške strategije za promocijo teritorija. Poleg splošnih osnov bodo udeleženci tečaja imeli priložnost soočanja z operaterji, ki v našem prostoru skrbijo za razvoj in promocijo teritorija in njegovih proizvodov. Tečaj je namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in z bivališčem na območju dežele FJK; izobraževanje traja 80 ur in bo potekalo od februarja do junija 2012. Izbor kandidatov bo 13. februarja: zainteresirani pa se lahko že zdaj vpišejo na tajništvu zavoda v Gorici (Korzo Verdi 51, tel. 0481.81826, go@adformandum.eu). šempeter - Dve donaciji za bolnišnico Sodobna oprema namesto čestitk Kupili so monitor za ginekološko-porodniški oddelek Zvonko Šoštarič, predstojnik oddelka ob najsodobnejšem ultrazvočnem aparatu za preiskave v nosečnosti fotok.m. Šempetrska bolnišnica je včeraj prejela dve donaciji - tako novogoriška mestna občina kot tudi družba Elektro Primorska sta ji ob zaključku leta namenili sredstva, ki bi jih sicer porabili za nakup novoletnih voščilnic in poslovnih daril. Darilni bon v vrednosti 700 evrov je včeraj v bolnišnici izročil novogoriški župan Matej Arčon, medtem ko je direktor bolnišnice Silvan Saksida z zastopnikom družbe Elektro Primorska Darijem Vrabcem na sedežu družbe podpisal donatorsko pogodbo v vrednosti 2.500 evrov. Elektro Primorska je z enakim zneskom obdarila še bolnišnico v Izoli, medtem ko je v vsem letošnjem letu za donacije raznim ustanovam namenila 15.000 evrov. Donacijo novogoriške mestne občine so v bolnišnici porabili za nakup sodobnega televizijskega monitorja vrhunske led tehnologije, ki bo dopolnil aparat za ultrazvočno diagnostiko na ginekološko-porodniškem oddelku bolnišnice. Na omenjenem ekranu bodo lahko nosečnice spremljale štiridimenzionalni prikaz ploda med pregledom. »Tako so opremljene moderne ultrazvočne ordinacije v svetu in Sloveniji,« je povedal Zvonko Šoštarič, predstojnik ginekolo-ško-porodniške službe v bolnišnici. »V teh izostrenih gospodarskih in finančnih razmerah lahko bolniš- nica zagotavlja samo to, kar je nujno za njeno delovanje, za nadgradnje pa žal ne more razporejati sredstev. Zato smo v zdravstvu vedno veseli do-nacij,« je dodal Igor Pavlin, pomočnik direktorja bolnišnice. Šest županov ožje Goriške je zadnjo večjo skupno donacijo bolnišnici namenilo lani marca, ko so ob dnevu žena bolnišničnemu odseku za bolezni dojk predali vrednostni bon za 3.500 evrov za nakup aparata Margin proba, ki omogoča učinkovitejše operiranje raka dojke. S pomočjo »Margin-probe« lahko operater že v operacijski dvorani vidi, ali je bilo rakavo tkivo odstranjeno dovolj v zdravo, tako da odpadejo vse dodatne operacije. Zdaj patologi šele po operaciji lahko ugotovijo, ali je bilo odstranjenega dovolj rakavega tkiva. Ker se je zbiranju denarja za nakup tega aparata odzvala tudi širša javnost, se je že lani nabralo dovolj sredstev zanj, vendar pa ga v bolnišnici še ne uporabljajo. »Aparat proizvajajo v Izraelu. V tem času je bilo treba zanj pridobiti ustrezne evropske certifikate in ostalo dokumentacijo. Računamo, da ga bomo čez tri mesece, marca prihodnje leto torej, lahko imeli v bolnišnici,« pojasnjuje Neda Bizjak, vodja odseka za bolezni dojk v bolnišnici. Katja Munih Kulturni center Danica na Vrhu se je v sredo napolnil z občinstvom: s starši, z babicami in dedki, s sorodniki in prijatelji, z domačini, ki so prisostvovali veseli božičnici. Oblikovali so jo otroci iz vrtca v Rupi (ki so začasno nastanjeni v prostorih Civilne zaščite na Vrhu) in osnovnošolci z Vrha. Skupaj so pripravili prisrčno in zelo sporočilno bo-žičnico, v kateri se je prepletalo petje, ples, besedilo. Predstavile so se ljubke gobice in razne gozdne živalice: volk, medvedi, lisice, muce, miške, zajčki, pa tudi sončni žarki, ki so mednje pripeljali malega Jezusa. Gozd je postajal temačen in pust; njegovi prebivalci so nezado- voljni in se pritožujejo, mnogi so se že izselili. Sončni žarki so se skrili in celo odšli drugam; turisti so pustili za sabo kupe smeti, kurili so kres. Zivalice se nad vsem tem hudujejo, a ne obupujejo. Z dobro voljo, s pogumom, s skupnimi močmi - z akcijo - si spet ustvarijo svoj pravi gozd: počistijo, poberejo smeti, postavijo table za varstvo okolja. Predvsem pa se obvežejo za lepše odnose, za medsebojno pomoč in prijateljstvo. In v tako veselo, prijazno vzdušje gozda se vrnejo sončni žarki, ki s sabo pripeljejo malega Jezusa, da bo ogrel srca vseh. Velika sporočilnost in aktualnost igrice v tem času krize in splošnega pritoževa- nja: zgani se, poboljšaj se, začni pri sebi, stopi k drugemu, pomagaj - pa bo malo več veselja, več sonca v naših odnosih, v družbi. Na božičnici sta spregovorili ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček, ki je vsem zaželela poguma in upanja za naprej, in sovo- denjska županja gospa Alenka Flore-nin, ki si prizadeva za obstoj in nemoteno delovanje šole, vrtca in to je tudi s svojo prisotnostjo potrdila. Otroci so s svojim nastopom ustvarili veselo, sproščeno predbožično vzdušje, ki se je nadaljevalo med zakusko, za katero so poskrbeli prijazni starši. gorica - ACI Prirejajo tečaj o varnosti otrok v avtomobilu Varnosti otrok v avtomobilu oz. primerni uporabi varnostnih sedežev bo posvečen tečaj, ki ga prirejajo na goriškem sedežu italijanskega avtomobilskega kluba ACI v sodelovanju s prometno policijo. Kot so pojasnili na včerajšnji predstavitvi projekta, danes vse več staršev uporablja avtomobilski varnostni sedež, tako da se stanje na tem področju v primerjavi s preteklimi leti občutno izboljšuje. Po drugi strani policisti opozarjajo na zelo velik odstotek tistih, ki sedeža ne uporabljajo pravilno, sploh pa številni starši otrok v sedež naj ne bi nepravilno pripeli. Izvedenci kluba ACI in prometni policisti bodo tako o uporabi varnostnih sedežev spregovorili staršem, kdaj bo pravzaprav tečaj potekal, pa ni še bilo določeno. Iz kluba ACI so namreč pojasnili, da morajo šele navezati stike s partnerji, skupaj s katerimi bi enourni tečaj sploh priredili. Pri klubu ACI zato apelirajo zlasti na občinske uprave, s pomočjo katerih bi lahko tečaj priredili za starše otrok iz jasli in vrtcev. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. decembra 2011 13 gorica - V torek, 27. decembra, prirejata koncert Kulturni dom in KC Bratuž pobudnika gospel večera Nastopila bosta pevec Earl Bynum in zbor As we are »Ko gospel združuje...« je geslo koncerta, ki bo v torek, 27. decembra, ob 20.30, v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici. Nastopila bosta Earl By-num in Cora »Sister« Armstorong z zborom As we are, ki prihajajo iz Virginie v Združenih državah Amerike. Pobudnika prireditve sta osrednja slovenska kulturna hrama v Gorici, in sicer Kulturni dom in Kulturni center Lojze Bratuž. Ustanovi želita ponuditi mestu kvalitetne kulturne dogodke, istočasno pa poudariti, da je Gorica s skupnimi napori in koordinacijo lahko zanimiva tudi za širše območje. Kot dodano vrednost koncerta pa naj omenimo, da je v okviru festivala »GO gospel 2011« uspelo pobudnikom pritegniti k sodelovanju - poleg Kulturnega doma Nova Gorica - tudi vse osrednje slovenske in italijanske medije v Gorici: Primorski dnevnik, Novi glas, dnevnik Il Piccolo in tednik Voce Isontina. Glasbeni gostje iz Virginije Earl By-num in zbor As we are, ki bodo v torek zvečer nastopili v goriškem Kulturnem domu, se lahko ponašajo s posrečenim klasičnim pristopom, ki vsakemu nastopu vtisne pečat pristnosti in izvirnosti. Odlikuje jih močan interpretativni naboj, poudarjena vokalnost, ki se ujema s posrečeno izbiro programa. Njihovo glasbeno zvrst lahko opredelimo Earl Bynum in zbor As we are foto k. d. kot gospel, čeprav je prav gotovo zanje utesnjujoča ta kot katerakoli druga oznaka. Njihovi nastopi so povsod znani po močnem vtisu, ki ga pustijo pri občinstvu. Njihove pesmi so polne optimizma in posredujejo sporočilo ljubezni ter vlivajo upanje. Govorijo o tistih vrednotah, ki jih v tem predprazničnem času zelo radi zaželimo drug drugemu. Informacije za torkov koncert so na voljo v goriškem Kulturnem domu (tel. 0481-33288, e-pošta in-fo@kulturnidom.it, spletna stran www.kulturnidom.it). Vstopnica stane 10 evrov, znižana 7 evrov. Pokrovitelji glasbenega večera so goriška občina in pokrajina ter mestna občina Nova Gorica. gorica - V ponedeljek, 26. decembra, na pobudo ZCPZ Koncert na Štefanovo Nastopilo bo devet pevskih zborov in skupin - Uvodno misel bo podal Dario Bertinazzi Utrinek s preteklih izvedb foto zcpz gorica - V sredo, 28. decembra, predstavitev V sinjo brezkončnost, bratoma Rusjan posvetili knjigo V tiskarni Grafica Goriziana te dni tiskajo knjigo z naslovom »V sinjo brez-končnost - Po poteh zapuščine bratov Rusjan, pionirjev letalstva«. Knjigo je ob stoletnici dogajanja napisal Vili Prinčič, publicist in raziskovalec življenja in dela goriških pionirjev letalstva. Izid knjige je bil napovedan že jeseni 2009, ko so na Goriškem z raznimi odmevnimi pobudami praznovali stoletnico prvega poleta motornega letala lastne izdelave. To je uspelo Edvardu Rusjanu 25. novembra leta 1909 na Malih Rojcah v Gorici. Zaradi težav različne narave pa bo knjiga zagledala luč sveta komaj konec letošnjega leta, natanko sto let po smrti mladega konstruktorja in drznega pilota Edvarda Rusjana v Beogradu, januarja 1911. Knjiga je torej upoštevala tudi to obletnico, tako da so na zadnjih straneh opisane prireditve, ki so zabeležile žalosten zgodovinski dogodek. Knjigo je izdalo Založništvo tržaškega tiska in razdeljena na dva dela. Prvi del je namenjen dogodkom, ki so v zadnjih tridesetih letih skušali postaviti brata Rusjan na mesto, ki jima pripada. Predvsem so opisana naprezanja maloštevilnih navdušencev, med katerimi tudi avtor knjige, ki so z raznimi pobudami skušali pomembnost bratov Rusjan predstaviti tudi širši javnosti, zlasti neslovenski, ki do tedaj o njunih someščanih ni videla ničesar. Ker sta bila Rusjana Slovenca, nista bila deležna zanimanja političnih krogov, ki so v predvojnem in tudi povojnem času imeli močan vpliv pri oblikovanju javnega mnenja. No, zdaj se je to spremenilo in brata Rusjan sta obravnavana kot pomembna meščana posoškega mesta. Pred pokrajinsko palačo v Gorici imata spomenik, na Jeremitišču je občina po njiju imenovala ulico, na hiši, kjer sta živela, stoji spominska plošča, pa tudi časopisje in drugi mediji jim posvečata kar precej pozornosti. Drugi del 255 strani dolge knjige pa je namenjen zgodovini. V tem delu so v glavnem zbrana pričevanja oz. članki iz časopisov izpred stoletja, ki opisujejo takratno dogajanje na vzletnih travnikih Malih in Velikih Rojc, uspešno letenje v Zagrebu in nazadnje smrt Edvarda Rusjana na poizkusnem poletu v Beogradu. Tako prvi kot drugi del knjige sta bogata s fotografijami in drugimi dokumenti, tako da knjiga predstavlja res popoln vpogled na dogajanje pred sto leti in tudi na prizadevanja zadnjih desetletij. Knjigo bodo predstavili v sredo, 28. decembra, ob 18. uri v mali dvorani Kul-turnerga doma v Gorici. Denar za festival Deželna vlada bo zagotovila 100.000 evrov prispevka za organizacijo zgodovinskega festivala eStoria, ki bo potekal v Gorici med 18. in 20. majem prihodnjega leta. Za dodelitev prispevka si je zlasti prizadeval občinski svetnik Gaetano Valenti, ki poudarja, da je goriški zgodovinski festival med najpomembnejšimi kulturnimi dogodki v deželi. Nad dodelitvijo prispevka izraža zadovoljstvo predsednik združenja eStoria Adriano Ossola, ki poudarja, da bodo s finančno pomočjo dežele festival dodatno obogatili. Mobilizacija delavcev Pred tovarno Spei Orion v Šlovrencu so se včeraj zbrali delavci, ki jim je bila v prejšnjih dneh priznana enoletna dopolnilna blagajna, potem ko so se lastniki obrata odločili za njegovo zaprtje. Delavci - skupno jih je 41 - so sicer že šest mesecev v dopolnilni blagajni, še vedno pa upajo, da bi proizvodnjo spet zagnali, čeprav je za to vedno manj možnosti. Dobrodelni motoristi Trideset božičkov na motorjih iz Mo-tokluba Rihemberk bo v družbi petnajstih motoristov iz Italije letos že petič zapovrstjo obdarili otroke v Stari Gori. Na dobrodelno božično pot se bodo odpravili danes ob 12. uri izpred prostorov kluba na Preserjah in pred Mercator center v Kromberk prispeli predvidoma ob 13.15. Tam bodo božički nabrali sponzorska darila po trgovinah v trgovskem centru Mercator in se nato z njimi podala na obdaritev invalidnih otrok v Stari Gori. (km) Odšel brez plačila V četrtek nekaj pred 15. uro je na bencinski servis na hitri cesti pri Vo-grskem pripeljal voznik italijanskega avtomobila tipa Volkswagen passat in natočil 72 litrov dizelskega goriva. Zatem je stopil v trgovino, vzel še en artikel in vse skupaj hotel plačati z bankovcem za 20 evrov. Ko je trgovec od njega zahteval še razliko, je servis zapustil in se z vozilom odpeljal. Policisti so zoper njega napisali kazensko ovadbo. (km) Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica prireja na dan sv. Štefana, v ponedeljek, 26. decembra, ob 16. uri v goriški stolnici Božični koncert. Pobudi je pred več kot petdesetimi leti dal prvi zagon prof. Mirko Fi-lej, ki je začetne nastope vodil sam. Letos se bo dogodka udeležilo devet skupin, tako da bodo zapeli moški pevski zbor Mirko Filej (vodi Zdravko Klanjšček), moški pevski zbor Štmaver (vodi Nadja Kovic), fantovski pevski zbor Anton Klančič-Miren (vodi Zdravko Klanjšček), moški pevski zbor Anton Klančič-Miren (vodi Zdravko Klanjšček), župnijski mešani pevski zbor Šempeter (vodi Ingrid Kragelj), župnijska vokalna skupina iz Rupe in Peči (vodi Damijana Čevdek Jug), mešani pevski zbor Podgora (vodi Peter Pi-rih), mešani pevski zbor Štandrež (vodi Mojca Sirk) in mešani pevski zbor Hrast (vodi Hilarij Lavrenčič). Nekateri med nastopajočimi zbori bodo peli tudi ob spremljavi orgel in drugih instrumentov. Uvodno misel pred začetkom pevskih nastopov bo podal Dario Bertinazzi, predsednik Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Ob zaključku nastopov bo blagoslov, pri katerem bodo peli prisotni zbori. sovodnje - Osnovno šolo obiskala Helena Jovanovič Leto sklenili s pravljicami Avtorica je spregovorila o svoji knjigi in pojasnila, kako se je približala otroški občutljivosti in domišljiji V sovodenjski osnovni šoli Petra Butkoviča - Dom-na so zadnji dan pouka v letu, ki se izteka, zabeležili na poseben način. V četrtek so se vsi učenci zbrali v šolski veži ne le za običajna voščila, temveč tudi, da bi se popeljali v pravljični svet odet v zimsko odejo. Avtorica Helena Jovanovič jim je predstavila pred kratkim objavljeno knjigo »Pravljice za bele zimske dni«, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Otrokom je povedala, kako so te pravljice nastale. Izpovedala jim je enkratni občutek, da je tudi ona v pravljici, medtem ki jo ustvarja. Pri oblikovanju zgodb je sledila tudi dragocenim nasvetom devetletnega sina. Skušala se je približati otroški občutljivosti in domišljiji, obenem je v svoje pravljice ponesla realistične utrinke iz vsakodnevnega življenja otrok. Tako je, na primer, opisala nestrpno pričakovanje božiča in počitnic, napetost pred šolskim nastopom, vezi med dedki in vnuki. Skrivnost božične noči je pričarala v pravljici, ki jo je otrokom prebrala. Pokazala jim je privlačne ilustracije Štefana Turka. Otroke je spodbudila, naj si tudi sami zabeležijo dobre zamisli, iz katerih lahko razvijejo pravljico. Z aktivnim sodelovanjem so pokazali zanimanje in navdušenje. Na koncu je otrokom, ki so njeno komaj kupljeno knjigo prinesli od doma, z veseljem napisala posvetilo in dala avtogram. Srečanje s Heleno Jovanovič bumbaca 14 1 2 Sobota, 24. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / mittelmoda - Praznujejo 20-letnico Modni defile v Gradežu, v Gorici zgodovina revije Modna revija Mittelmoda bo prihodnje leto upihnila dvajset svečk, dosego tega pomembnega cilja pa bo praznovala s tremi dogodki, ki bodo povezali Gorico, Gradež in Milan. Pobude ob pomembnem jubileju je v četrtek na goriškem županstvu predstavil Mat-teo Marzotto, predsednik žirije tekmovanja, ki se ga je v času udeležilo čez 13.000 mladih modnih ustvarjalcev. »Svojo dvajseto obletnico bo revija Mittemoda pričakala v polnem zagonu. Dotaknila se bo treh mest, ki so zaznamovale njeno zgodovino in pripomogle k njenemu uspehu, ki bodo tokrat medsebojno sodelovala: v Gorici bodo potekali dogodki v spomin na zgodovino manifestacije, glavni večer oz. defile pa bo tokrat v Gradežu, ki je naša najboljša obmorska lokacija. Poseben dogodek bo ne nazadnje predsednik žirije Matteo Marzotto pripeljal v Milan na septembrski teden mode,« je uvedel goriški župan Ettore Romo-li, Marzotto pa je poudaril, da bi ra- di s temi tremi etapami praznovanja ustvarili sinergijo med kraji, ki so zaznamovali zgodovino modne revije. »Gorica tako predstavlja rojstvo, Gradež razvoj in upanje za turizem, Milan pa izraža odprtost navzven. Natečaj je namreč namenjen mladim, tisti Italiji, ki ima sveže zamisli,« je povedal Marzotto. Nad tem, da bo defile prihodnje leto potekal v Gradežu, je bil navdušen župan obmorskega letovišča Edoardo Maricchio, ki je poudaril, da bo vsekakor selitev dogodka le začasna. »Romoli je podaril vrednost našemu kraju in za to smo mu zelo hvaležni,« je poudaril gradeški župan, predsednik gradeške plaže GIT Marino De Grassi pa je izpostavil tesno sodelovanje med Gorico in Gra-dežem. »Ponosen sem, da bo nova hala pred toplicami zaživela prav z zaključno revijo Mittelmode,« je dejal. Zadovoljstvo sta izrazila tudi predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata in direktor go-riško-videmske sejemske ustanove Maurizio Tripani. (td) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Razstave V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled skupinska razstava z naslovom »Pravičnost v ljubezni. Umetniki za Karitas«. Na ogled in prodajo pa bodo dela različnih avtorjev, ki so svoje izdelke poklonili v dobrodelni namen. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava goriške slikarke Tiziane Gallina; do 9. januarja 2012 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30, vstop prost. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU SVETA GORA je v kapeli prikazanja v baziliki na ogled 10. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo. S svojimi izdelki sodelujejo tudi otroci vrtcev iz Pevme in Štandreža ter šole Ludvik Zorzut iz Bračana, Alojz Gradnik iz Števerjana in Dobrovo s skupnim izdelkom; od 24. decembra do 2. januarja in od 6. do 8. januarja vsak dan od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure; od 3. do 5. januarja od 14. do 17. ure. POKRAJINSKI MUZEJI sporočajo urnike odprtja sedežev med božičnimi in novoletnimi počitnicami. V grajskem naselju: 24. decembra 9.00-13.00; 25. decembra zaprto; 26. decembra 9.0019.00; 31. decembra 9.00-13.00; 1. januarja 13.30-19.00. Palača Attems: 24. in 25. decembra zaprto; 26. decembra 10.00-17.00; 31. decembra zaprto; 1. januarja 13.00-17.00. Galerija Spazzapan v Gradišču: 24. in 25. decembra zaprto; 26. decembra 15.00-19.00; 31. decembra zaprto; 1. januarja 13.00-19.00. V GALERIJI V DEŽELNEM AVDITORIJU v Gorici je na ogled razstava božičnih razglednic, ki so jih pošiljali od leta 1986 do leta 1918 v Avstroogrski; do 30. decembra od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travniku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava v organizaciji univerze za tretje starostno obdobje (UTE) iz Gorice; do 31. decembra od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15.30 in 19.30. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled samostojna razstava Jožeta Ceja; do 10. januarja od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 16.00-18.00 in ob prireditvah. RAZSTAVA ROBERTA FAGANELA z naslovom »Svetloba in barve« bo na ogled v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici do 20. januarja ob prireditvah in po domeni. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava z naslovom »Le connessioni del-lo stivale«, ki jo ob 150-letnici zedi-njenja Italije prireja goriško združenje Prologo v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji; do 29. januarja od torka do nedelje 9.00-19.00. V soboto, 24. decembra, 9.00-13.00; v nedeljo, 25. decembra, zaprto; v ponedeljek, 26. decembra, 9.00-19.00; v soboto, 31. decembra, 9.00-13.00; v nedeljo, 1. januarja, 13.30-19.00. RAZSTAVA VLADIMIRJA KLANJŠČKA z naslovom »Obzorja« bo do 5. januarja 2012 na ogled v galeriji Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.20 -19.50 »Sherlock Holmes - Gioco di om-bre«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 18.30 - 20.20 »Il Gatto con gli stivali«. Dvorana 3: 15.40 - 17.45 - 20.10 »Va-canze di Natale a Cortina«. 25. IN 26. DECEMBRA V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.20 -19.50 - 22.15 »Sherlock Holmes - Gio-co di ombre«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 18.30 - 20.20 - 22.00 »Il Gatto con gli stivali«. Dvorana 3: 15.40 - 17.45 - 20.10 - 22.20 »Vacanze di Natale a Cortina«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.10 -19.45 »Sherlock Holmes - Gioco di om-bre«. Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 20.10 »Va-canze di Natale a Cortina«. Dvorana 3: 15.00 - 16.45 - 18.30 - 20.30 »Il Gatto con gli stivali« (digital 3D). Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.00 »Finalmente la felicita«. Dvorana 5: 14.45 - 16.30 »Il figlio di Babbo Natale«; 18.15 - 20.15 »Le idi di marzo«. 25. IN 26. DECEMBRA V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.10 -19.45 - 22.20 »Sherlock Holmes - Gio-co di ombre«. Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 20.10 - 22.15 »Vacanze di Natale a Cortina«. Dvorana 3: 15.00 - 16.45 - 18.30 »Il Gat-to con gli stivali« (digital 3D); 21.00 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Finalmente la felicita«. Dvorana 5: 14.45 - 16.30 »Il figlio di Babbo Natale«; 18.15 - 20.15 - 22.15 »Le idi di marzo«. 26. DECEMBRA V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 »Il Re Leone«; 18.00 »Anche se e amore non si vede«. H Čestitke Ob rojstvu malega PETRA čestitajo družini Šemecprijatelji iz Jamelj. 4 Koncerti proizvodov in kupcev, marketing mix. Izbor kandidatov: 13. februarja 2012; informacije in vpisovanja: Ad for-mandum, Korzo Verdi 51, Gorica (tel. 0481-81826, go@adforman-dum.eu). Ü3 Obvestila BOŽIČNI DOBRODELNI KONCERT v spomin na Mirka Špacapana bo v nedeljo, 8. januarja, ob 19. uri v župnijski cerkvi Sv. Justa v Podgori. Priložnostni govor bo imel Marjan Terpin, kulturni spored bodo oblikovali Angelica Špa-capan, bariton Nikolaj Pintar, gledališki igralec Bine Matoh in MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom dirigenta Hilarija Lavrenčiča. Izkupiček koncerta bo namenjen društvu »Paliativna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno« iz Vidma. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: v petek, 30. decembra, ob 20.45 koncert orkestra Balkan festival, nastopata violinist Stefan Tarara in so-pranistka Silvia Martinelli; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske ponudbe: otroški vrtec Ringa Raja v Ul. Brolo v Gorici v torek, 17. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 24. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Pika Nogavička v Štandrežu v ponedeljek, 23. januarja, ob 17.30, otroški vrtec Pikapolonica v Pevmi v sredo, 11. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Kekec v Števerja-nu v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri in otroški vrtec Mavrica v Bračanu v ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v otroškem vrtcu Ringa Raja v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 18. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 25. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v torek, 24. januarja, od 11. ure do 11.45, v otroškem vrtcu Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 12. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Kekec v Šte-verjanu v torek, 24. januarja, od 10.30 do 11.30 in v otroškem vrtcu Mavrica v Bračanu v sredo, 18. januarja, od 10.30 do 11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe v osnovni šoli Župančič v Gorici v sredo, 18. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v torek, 17. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Abram v Pevmi v četrtek, 19. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v četrtek, 19. januarja, ob 17. uri in v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v osnovni šoli Župančič v Gorici v petek, 20. januarja, od 8.30 do 9.30, v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v sredo, 18. januarja, od 8.30 do 9.30, v osnovni šoli Abram v Pevmi v sredo, 25. januarja, od 8.30 do 10.00, v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v sredo, 25. januarja, od 8.30 do 9.30 in v osnovni šoli Zor-zut v Bračanu v ponedeljek, 23. januarja, od 10.30 do 12. ure. MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA PROMOCIJO TERITORIJA: tečaj na podiplomski stopnji, namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in bivališčem na območju dežele FJK; trajanje: 80 ur - od februarja do junija 2012. Vsebine: osnove marketinga, analiza tržišča, segmentacija OBČINA SOVODNJE vabi na tradicionalni Novoletni koncert, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 15. januarja, ob 18. uri. Nastopajo Škofjeloški oktet, Mestni pihalni orkester Škofja Loka in ženska vokalna skupina Grudnove Šmikle iz Železnikov. Sledi skupna zdravica. BREZPLAČEN AVTOBUSNI PREVOZ DO TRŽIŠKEGA KINEMAXA bo do 8. januarja na voljo vsako soboto in ob praznikih na krožni ronški progi (»Circolare Ronchi destra«) in na progi rajona Panzano. Potniki bodo avtobus prepoznali po rdeči tabli z napisom Kinemax, po vkrcanju pa bodo morali šoferja vprašati za posebno brezplačno vozovnico, s katero se bodo lahko peljali do tržiškega multiki-na. GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA v Novi Gorici obvešča, da bo danes, 24. decembra, zaprta. GORIŠKA PISARNA SKGZ bo za praznike zaprta do 8. januarja. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) obvešča, da bo zaprta od torka, 27. decembra, do četrtka, 5. januarja. SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bodo 22., 29. januarja ter 5. in 12. februarja potekali nedeljski smučarski tečaji v Forni di Sopra, 26. februarja pa bo društveno tekmovanje. Organiziran bo avtobusni prevoz, prijave 4., 11. in 16. januarja na društvenem sedežu v KB centru v Gorici od 18. do 20. ure. Sodelovanje na tečajih je vezano s članstvom v društvu. SSO obvešča, da bo goriški urad zaprt od torka, 27. decembra, do četrtka, 5. januarja. VIDEMSKA UNIVERZA v Gorici sporoča, da bodo vsi sedeži zaprti med 24. decembrom in 1. januarjem in med 6. in 8. januarjem. Med 2. in 5. januarjem bosta sedeža v palači Alvarez v Ul. Diaz 5 in v Ul. Santa Chiara 1 odprti med 8. in 14. uro, Hiša Lenassi v Ul. IX Agosto med 8.30 in 14. uro, Palača Filma na Travniku bo zaprta med 24. decembrom in 8. januarjem. Knjižnica v Ul. Santa Chiara bo zaprta do 8. januarja. ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da bodo okenca CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču med 27. in 30. decembrom delovala s skrajšanim urnikom do 15. ure. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednorodno revijo »Primorska poje« 31. december 2011. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja elektronski, na spletni strani www.zpzp.si; aktivna je povezava do spletne prijavnice. ZSKD obvešča, da bo goriški urad zaprt za božične praznike od 27. decembra do vključno 5. januarja. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno ponedeljka, 2. januarja. ZSKD organizira delavnice o družinskih postavitvah v nedeljo, 15. januarja, od 15. ure do 18.30 v KB Centru, na Korzu Verdi, 51 v Gorici (v 3. nadstropju v Tumovi dvorani). Organizatorji so zbrali nedeljo, da bi omogočili vsem tistim, ki delajo od ponedeljka do sobote, da spoznajo metodo Berta Hellingerja. Delavnico vodi terapevtka Silvia Miclavez, več informacij o njej na www.alcicostel-lazioni.it. Na razpolago so tudi darilni boni za obisk delavnice družinskih postavitev; informacije in prijave na gorica@zskd.org ali po tel. 0481-531 495 (327-0340677). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, da bo v sredo, 28. decembra, odpeljal v Pineto pri Gradežu avtobus št. 1 ob 15. uri iz Gorice s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri telovadni palači in v Štandrežu na Pi-lošču, pri Kulturnem domu Andreja Budala. Avtobus št. 2 pa bo odpeljal ob 15. uri iz Sovodenj pri lekarni in občini, nato s postanki na Vrhu pri spomeniku, Poljanah in v Doberdobu pri cerkvi. Organizatorji priporočajo točnost. DRUSTVO GORIŠKIH UPOKOJENCEV vošči članom in prijateljem novoletne praznike! DVOJEZIČNI LITERARNI NATEČAJ »GLAS ŽENSKE - VOCI DI DONNA« prireja goriška pokrajina na temo »Neizrečene besede, odvečne besede«. Natečaj je razdeljen na dva dela, udeležijo se ga lahko do 6. februarja viš-ješolke z obeh strani državne meje oz. ženske nad tridesetim letom starosti; več na www.provincia.gorizia.it. Prireditve ZADRUGA KRAS DOL-POLJANE priredi v sredo, 28. decembra, ob 20. uri v zadružnih prostorih na Palkišču družabni večer ob koncu leta na temo: »Skrivnostne poti Doljanov do Madgaskarja«. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici prirejajo srečanje ob prehodu v novo leto z naslovom »Glasbe in tišina duše. (Le musiche e il silenzio dell'anima)« v soboto, 31. decembra od 23. ure do 0.30. Srečanje bosta vodila Susanna Beira in Marco Bertali; vstop prost. Prispevki V spomin na zelo cenjenega dolgoletnega ravnatelja Glasbene matice v Gorici, prof. Silvana Križmančiča, daruje Fiorenza Ozbot 50 evrov za Društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Gino Dane-lon (iz Tržiča) v cerkvi Srca Jezusovega in na glavnem pokopališču. DANES V PEVMI: 12.00, Livio Coder-maz (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. O Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 V ponedeljek, 26. decembra, bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man- zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 24. decembra 2011 15 SLOVENIJA TA TEDEN Trojanski in konji kar tako Vojko Flegar Zoran Jankovic, kot relativni zmagovalec četrtodecembrskih predčasnih parlamentarnih volitev najverjetnejši mandatar za sestavo naslednje slovenske vlade, niza neuspeh za neuspehom. Bolj ali manj vse, česar se je lotil od prvega povolilnega dne, ko je odhitel na pogovor s poslovodečim predsednikom vlade v odhajanju Borutom Pahorjem, se mu je ponesrečilo. Za vstop v koalicijo ima le načelno pripravljenost Pahorjevih socialnih demokratov in Desusa, a je za večinsko vlado to zdaleč premalo. Pa še oba omenjena partnerja sta nezanesljiva, saj se je tudi z njima javno sporekel. Vrhunec dosedanjih Jankovicevih napačnih potez je bilo nedvomno konstituiranje novega sklica parlamenta z izvolitvijo prvega med poslankami in poslanci. To mesto po nenapisanem pravilu pripada drugi najmočnejši stranki bodoče koalicije, v tokratnem primeru socialnim demokratom. Ti so se namreč, navzlic javnemu nasprotovanju in svarilom svojega predsednika, da je Jankoviceva Pozitivna Slovenija zanj neprimeren partner in da stranki ne priporoča vstopa v koalicijo, odločili drugače in Pahorja nazadnje vendarle celo prepričali, da je vložil kandidaturo za predsednika parlamenta. Pač v skladu s tradicijo. Toda besede, ki jih je prejšnje dni izrekal Pahor, so očitno hudo užalile Jan-kovica. Dan pred konstitutivno sejo poslanskega doma je odpovedal dogovorjene pogovore s socialnimi demokrati in - napovedal lastno kandidatko za predsednico. Večina političnih opazovalcev, presenečenih že zaradi Pahorjevega zasuka, je osupla zajemala sapo. Je mogoče, da se bosta stranki, ki sta se na- čeloma že odločili za koalicijsko sodelovanje, naslednji dan »pobijali« med seboj v veliko veselje verjetne bodoče opozicije? Je mogoče, da je osebni prestiž pomembnejši od vsega drugega ali gre morda vseeno za »kaj več«? Povsem zanesljivo na drugo vprašanje (še) ni mogoče odgovoriti, toda Jankoviceva lista in Pahorjevi socialni demokrati so se v sredo res merili preko volilnih skrinjic v parlamentu. V dveh krogih sta kandidatka in kandidat dobila enako število glasov, prva 28, kar pomeni le glasove »matične« liste, drugi 31, saj je zanj glasoval tudi del opozicije, potrebovala pa bi jih 46. Za tretji krog glasovanja Pahor kandidature ni več vložil, a je kandidatka Jankoviceve liste dobila novega tekmeca v Gregorju Virantu, predsedniku na volitvah četrtouvrščene stranke. In medtem ko so socialni demokrati tokrat glasovali z Jankovicevo listo, so vsi drugi poslanci dali glas Virantu. Edina koalicija, ki je tako slabe tri tedne po volitvah razvidna, tako ni vladna oziroma parlamentarna, ampak koalicija 52 glasov za Viranta. V njej je pet parlamentarnih strank, tudi Desus, ki je sicer pripravljen iti v Jankovicevo vladno koalicijo ter seveda Virantova lista, brez katere te vladne koalicije ne more biti. Razočarani Jankovicevi poslanci so se nemudoma zatekli v teorijo zarote. Ker je Virantovo kandidaturo podprla tudi SDS bivšega premiera Janeza Janše (v njegovi vladi je bil Virant, ki ni bil nikoli član stranke, minister), so obudili tezo o trojanskem konju. Po tej naj bi bila Janša (ki je med predvolilno kampanjo sovjemu nekdanjemu ministru očital verolomnost in koketiranje z Jankovicem) in Virant v resnici »zmenjena«, da gresta narazen; prvi naj bi pobiral glasove »desno« od desne sredine, drugi pa na sredini - ne zase, ampak za Janšo. Dokazov za to tezo ni nobenih, nasprotno, Janša je še po volitvah oba Vi-rantova pogovora z Jankovicem (ki nista prinesla nobenega zbližanja) označil kot uresničevanje že prej dogovorjene igre na - levici. Z drugimi besedami, medtem ko je Virant za leve paranoike trojanski konj Janše, je za desne trojanski konj Jankovica. Toda v sredo je Janša Virantovo kandidaturo za predsednika državnega zbora podprl, zato so trenutno spet bolj glasni levi paranoiki. To, da se je državni zbor navsezadnje konstituiral, pa je novim poslancem omogočilo, da so včeraj na predlog odhajajoče vlade zadnji hip pred iztekom leta vendarle sprejeli interventni zakon, ki ga prejšnji sklic parlamenta dvakrat ni mogel. Sprejeta inačica je milejša od prvotnih, saj plače javnih uslužbencev, socialni transferji in pokojnine ostajajo zamrznjene za pol leta (ne za celo leto). To naj bi zadostovalo, da bo nova vlada pripravila celovite ukrepe za sanacijo proračuna oziroma znižanje zadolževanja države. Toda najprej je vlado treba imeti: Jankoviceve možnosti za sestavo koalicije so po epizodi s predsednikom parlamenta bistveno manjše in odslej si ne sme privoščiti nobene napake več. Še več: do premierskega položaja lahko pride le z vrhunsko modrostjo in spretnostjo, ki mu je po tem, ko se ni izkazal niti s povprečno, mnogi ne pripisujejo več. Nemalo preudarnosti pa bo potreboval tudi predsednik države Danilo Turk, ki je po ustavi pristojen za imenovanje mandatarja. zanimivosti - V Postojnski jami bodo že dvaindvajsetič po vrsti V času praznikov marsikje zanimive uprizoritve živih jaslic Za božič bodo po večini slovenskih cerkvah na ogled postavili jaslice, že tradicionalno pa bodo ponekod praznike bogatile uprizoritve živih jaslic in razstave umetniških jaslic. V Postojnski jami bodo žive jaslice letos uprizorili že dvaindvajsetič po vrsti. Božično zgodbo v Postojnski jami si bodo obiskovalci tudi letos ogledali ob sprehodu skozi najlepše kapniške prostore, ki se bo sklenil v koncertni dvorani, kjer bodo zapeli slovenski in zamejski pevski zbori. Glasbeni repertoar bosta popestrila zmagovalka oddaje Slovenija ima talent Julija Kramar s skladbo Ave Maria in finalist te oddaje Peter Vode, ki bo zapel Gruberjevo Sveto noč. Predstave bodo med 25. decembrom in 6. januarjem. 6. januarja bodo ob jaslicah zapeli tudi praški filharmonični otroški zbor in Deški pevski zbor Bonifantes iz Češke. Za praznično vzdušje bosta poskrbela še največja podzemna jelka na svetu, božični sejem ter veselo rajanje na ploščadi pred vhodom v jamo. Jaslice si bo Žive jaslice v Postojnski jami mogoče ogledati 25., 26., 29. in 30. december 2011 ter 1., 2. in 6. januarja 2012 ob 14., 15. in 16. uri. Vstopnina za ogled Postojnske jame s predstavami živih jaslic znaša 17 evrov za odrasle in 9 evrov za otroke. PISMA UREDNIŠTVU Cosolini: Na Opčinah je bila Občina Trst prisotna Ne vem, če je šlo za pomanjkljivo informacijo ali kaj drugega, toda tisto, kar je gospod Spetič zapisal v pismu uredništvu v zvezi z domnevno odsotnostjo Občine Trst na nedeljski proslavi na Opčinah, ni resnično. Občino je v imenu župana zastopala odbornica Antonella Grim. Zato so brezpredmetne tudi vse domneve o razlogih za odsotnost, ki je ni bilo. Take domneve naj- lažje demantira tudi stalna in pomembna pozornost, ki jo župan, odbor in večina, ki vodi to upravo, kažejo v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti, kar je jasno razvidno tudi v teh dneh. Roberto Cosolini, župan Trsta arhiv Tudi letos bo med 25. decembrom in 2. januarjem (ob 16., 17., 18. in 19. uri) na ogled božična prireditev v ledenem kraljestvu v soteski Mlačca v Mojstrani. Prireditev se začne s sprehodom po kraljestvu Snežne kraljice, ki ga med drugim krasijo v led odeta drevesa, brvi, vodomet. Temu sledi uprizoritev živih jaslic. Predstava, ki je letos bolj plesno obarvana, vsebuje dve zgodbi. Sodobna izpostavlja težave današnjih družin, osrednja zgodba pa ostaja svetopisemska. V Studenicah (pod Bočem pri Poljčanah, na avtocesti Ljubljana - Maribor izvoz Slovenske Konjice in Poljča-ne) bo pri živih jaslicah sodelovalo kar 100 ljudi in 50 živali. Prireditve bodo danes ob 22. uri, jutri in 26. decembra ob 17. uri, 7. januarja pa ob 10. uri. V Ljubljani bodo ob tradicionalnih jaslicah v stolni in frančiškanski cerkvi, od 25. decembra do 2. februarja, jaslice postavljene tudi v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Jaslice postavljajo v sodelovanju z župnijskim uradom sv. Jakoba, letos so to umetniške, več kot 100 let stare jaslice neznanega avtorja. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Da bo božič vesel! Božič je čas, ko lahko otrokom prikažemo, kaj je to strpnost. Nikomur ne oponašajmo prepričanja: brezbožniku ali kristjanu dopustimo biti to, za kar se je odločil. Tako strpno razpoloženje naj bi zrele generacije prenesle na otroke. Ljudje smo si med seboj drugačni, zaradi tega pa ni nihče več ali manj vreden. Človek vse bolj občuti pomanjkanje miru in časa zase in za družino. To nelagodje še najbolj občutijo otroci. O božičnem času pa se vsi dobri nameni obudijo. Revni in potrebni pomoči so nam bližji, solidarnost se izraža. Dobrodelne pobude se vrstijo. Mnogi zadovoljno primaknemo svoj dar za boljše počutje drugih in včasih le s tem potešimo svojo vest. Zdi se pa, da je za mnoge glavna smuka, potovanje v tople dežele ali vse to, kar si človek še lahko privošči ob ekonomski "krizi". Kristjani pa doživljajo božič v duhovni in religiozni polnosti. Če ne obiščejo božjega hrama in ne prisostvujejo obredju je praznovanje božičnih praznikov bistveno obubožano. V malem Detetu vidijo simbol upanja, rojstvo odreše-nika, ki je premagal smrt za novo življenje. Novo (cerkveno) leto so začeli že s prvim adventnim dnem in se sedaj pripravljajo, kot ostali ljudje, še na začetek novega sončnega leta. Leta, ko bodo - tako kaže - morali biti napori vseh podvojeni, saj bo razglašena kriza zahtevala od najmanjših nove velike in dolgotrajne žrtve. Drugi, ki jim je vera, verovanje in zaupanje v Boga tuje, iščejo v božiču sledi svojega otroštva, družinske tradicije in občutja skupnosti. Občutki so včasih negotovi. Če izbrišejo vse svetnike in verske praznike, jim ostanejo le počitniški dnevi. Vendar pa je tudi med nereligioznimi ljudmi veliko takih, ki se izogibajo potrošništvu in skušajo iz božičnih dni narediti nekaj posebnega, še zlasti za svojo družino in za otroke. Po zimskem enakonočju se začne dan daljšati, človek dobiva vse več luči v svoj vsakdanjik. Kristjani iščejo svojo luč v novorojenem Bogu, drugi pa se veselijo napovedi daljših in toplejših dni. Za vse pa je občutek prenovljene luči v srcu pomemben kot odraz nove energije. V sedanjem kritičnem trenutku si vsakdo želi vsaj nekaj miru in spokojnosti. Enim daje gotovost novega upanja osamljeno Dete v jaslicah, rojeno daleč od človeške topline in sprejetosti, na slami med osličem in volom. Ko z otroki postavljajo jaslice, jih starši opominjajo tudi na vse tiste ljudi, ki so revni kot otročiček v jaslicah, zapuščeni, sami in obubožani ter potrebni pomoči. V božičnem času, ki ob ena-konočju nakazuje začetek nove dobe, pa lahko svojo čuječnost do sočloveka povečajo tudi oni, ki jim sicer ni do vere. Nekaj več časa za poslušanje drugih, večja dovzetnost za reševanje tujih problemov. To je čas, ko lahko v svoj notranji mir vnesemo novo spokojnost. Mnogi si za to pomagajo tudi s tehnikami, ki jih poznajo iz vzhodnih kultur in se z njimi bojujejo proti hektiki sodobnega življenja. Otroci so v tem času v veselem pričakovanju, pripravljeni na radost. Že to, da mama in očka nista tako napeta in sta se znebila začasno svoje "poslovne zamišljeno-sti" jih lahko osrečuje. Lahko družinski rituali zadihajo v prenovljenem vzdušju in se pretopijo v novo skupno doživetje. Starši si morajo le vzeti čas za svoje otroke. Ob praznovanju pomagajo simboli; tako je duhovna podoba otrokom bolj predstavljiva. Krasijo se božična drevesca in se postavljajo jaslice. Bistveno je, da vsaj v tem času ubežimo plehkosti, ki je tako značilna za naše, sodobno vsakdanje življenje. V njem išče sod- obni človek uspešnost, prestiž, bogastvo, družbeni položaj ... , ob čedalje bolj neusmiljeni notranji lakoti po pravih človeških odnosih, globljih stikih, po bližini in pono-tranjenosti. Največ svojega časa posvečamo strojem: računalniku, televiziji in podobnim napravam, ali pa nas sodobna družba s svojimi posebnimi pritiski in zahtevami popolnoma prevzame, v škodo družinske skupnosti. V božičnem času prisluhnimo pozivu o predrugačenju in o novem upanju. Božič je lahko le otroško, družinsko praznovanje v odsotnosti božjega. Drugi pa v spominu na božje rojstvo z zaupanjem zavihajo rokave in nadaljujejo svojo naporno življenjsko pot. Božično oznanilo o skromnosti, človeški vzajemnosti, ljubezni in sprejetosti je lahko vsem spodbudno, če je sprejeto kot oznanilo upanja in premagovanja malodušnosti. Zato ni razloga, da bi ga otrokom kratili. Tudi neverni lahko prebirajo svetopisemsko zgodbo o Jezusovem rojstvu in odkrijejo v njej spodbudo. Ne dopustimo, da bi potrošniška hrepenenja po vedno dražjih darilih, vedno prestižnejših smučarijah in čedalje ekskluzivnejših potovanjih in križarjenjih, skalila božično pričakovanje našim najmlajšim. Otroci bodo morebiti spraševali, ali je Jezus resnično živel. Verujoči in neverujoči starši bodo dali različne odgovore. Vendar mimo dejstva, da je Jezus dejansko živel in da mnogi ljudje mislijo, da je bil poseben človek in Božji sin, ne bodo mogli. Kakor tudi ne mimo njegovega nauka o ljubezni do bližnjega, ki je za vse, tudi za neverujoče, enako spodbuden. In če bo otrok nevernih staršev vprašal, zakaj njihova družina na božični dan ne gre v cerkev, bo pač treba povedati, da se takrat prav dobro počutijo doma, četudi ne gredo v cerkev, lahko pa bi obredje obiskali, če si otrok želi videti, kaj se tam dogaja. Številna božična voščila sedaj obkrožajo svet v pričakovanju lepše, veselejše in bolj zdrave dobe. Za mnoge pa je prav ta čas obdobje največjih depresij: človek se sooča s svojo osamljenostjo, odtujenostjo, preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, ki ni vedno rožnata. Statistike znajo razkriti, da se prav v tem času zgodi največ samomorov. Tudi zaradi tega obvarujmo svoje otroke pred medlostjo in zmešnjavo, ki jo vnaša v ta praznik potrošniška mrzlična vsiljivost. Otrok še dobro ni preživel Miklavža, pa ga že oblegata v rdeče odeti Božiček, ponekod še dedek Mraz in druge pojave... Nič več ni tihega pričakovanja in tiste rahle bojazni, da nisi bil dovolj priden, pač pa le še zahteve in pretenzije... Pogled na hlevček v jaslicah nam danes zastira pretirano velik kup daril. Tudi prevelika nestrpnost do verujočih in posmehljivo izražanje o nazadnjaštvu ovirata pot k medsebojni strpnosti. Taka nespoštljiva drža je lahko v vzgoji osnovna napaka. Prav je, da svojega otroka naučiš strpnosti, spoštljivosti in sprejemanja (tudi verske) drugačnosti. Ne dovolimo torej, da bi božič postal le tema potrošniških pogovorov in trgovskih ponudb ali da bi nam čar božiča znale priklicati le še komercialne božične melodije v velikih trgovskih središčih. V svojih otrocih vzbujajmo željo po iskanju tistega, kar človeka povezuje s človekom. V božičnem času, ki je za ene bolj prežet s tradicijo, za druge pa z vero in molitvijo, poiščimo razlog, da postanemo in učimo mlajše biti bolj človeški, bolj sprejemljivi za drugega, bolj solidarnostni in razumevajoči. (jec) B6 Sobota, 24. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK / finančna kriza - Kljub odobritvi Montijevega varčevalnega paketa Italijanski javni dolg še pod pritiskom trgov Donos obveznic spet čez 7 odstotkov - Monti s strankami načrtuje drugo fazo ukrepov RIM - Kljub dokončni odobritvi svežnja varčevalnih ukrepov je Italija še vedno pod pritiskom špekulacije na finančnih trgih. Razlika z nemškimi desetletnimi obveznicami je včeraj spet krepko poskočila in dosegla 515 točk, kasneje pa se je ustavila na 508 točkah. Donos je tako spet presegel kritično mejo 7 odstotkov, dosegel najvišjo stopnjo 7,09 odstotka in se ob zaprtju borznega poslovanja znižal tik pod kritično mejo na 6,9 odstotka za desetletne in 4,9 odstotka za dvoletne obveznice. Analitiki ocenjujejo, da ukrepi Montijeve vlade očitno še niso prepričali trgov in da je pritisk na Italijo še velik, zlasti z ozirom, da bo morala država v naslednjih mesecih refinancirati kar 350 milijard evrov svojega javnega dolga. Vlada je imela včeraj dopoldne zadnjo sejo pred božičnimi prazniki, na kateri so med drugim sprejeli večnamenski odlok, ki podaljšuje veljavnost vrste določil in finančnih postavk, ki bi sicer zapadli ob koncu leta. Poleg tega so tudi podaljšali vojaške misije v tujini. Seja je trajala štiri ure, to pa zato, ker so ministri detajlno analizirali posamezne ukrepe. »Odlok "milleproroghe" je postal "poche-proroghe"« je ironično komentiral minister Riccardi. Med drugim je vlada dovolila zdravnikom v bolnišnicah, da do konca leta 2012 nadaljujejo z zasebno prakso izven javnih struktur, dežele pa bodo morale za te dejavnosti zagotoviti ustrezne javne prostore do leta 2014. Vladni varčevalni odlok, ki ga je v četrtek dokončno odobril senat, je še isti večer podpisal predsednik republike Giorgio Napolitano. Ukrepi bodo začeli veljati z objavo v uradnem listu. Guverner Banke Italije Visco je ocenil, da se bo z varčevalnimi ukrepi, ki kar 90-odstotno slonijo na poviških davkov, davčni pritisk dvignil na skoraj 45 odstotkov dohodka. Analitiki te dni ocenjujejo, kako bodo ukrepi bremenili družine. Mimo podaljšanja delovne dobe in drugih predpisov, ki bodo sicer boleči za prizadete državljane, ne bodo pa bistveno vplivali na državni proračun, so v varčevalnem paketu nekatere postavke, ki bodo državi zagotovile izdatnejši priliv denarja. Največji bo iz novega davka na nepremičnine IMU, ki naj bi prinesel 10 milijard evrov. Prvo stanovanje bo obdavčeno za 4 tisočinke, ostale nepremičnine pa za 7,6 tisočinke. Upoštevati gre tudi kar 60-odstotno povišanje katastrskih rent. Za prvo stanovanje je predviden odbitek 200 evrov, ki se poviša še za 50 evrov za vsakega otroka do največ 400 evrov. Dober vir prihodkov je tudi podražitev goriva, ki je že v veljavi in naj bi državi prinesla 5 milijard letno. Po izračunih združenja potrošnikov Codacons bo poln rezervoar stal avtomobiliste do 13 evrov več. Dodatni dve milijardi bo državi prinesla zamrznitev prilagajanja pokojnin preko 1400 evrov rasti inflacije, še dve milijardi pa povišanje deželnega dodatka na davek Irpef za 0,33%. Ukrep je retroaktiven: v mesecu maju bodo s plač odvisnih delavcev odbili celotni znesek razlike za leto Mario Monti ansa 2011, že marca pa bo treba plačati 30-od-stotni predujem na povišek za leto 2012. Upoštevati gre tudi, da se deželni dodatek Irpef izračuna na celotni plači in se ne upoštevajo odbitki na primer za odvisno delo in družino. Še 3,2 milijarde priliva naj bi prineslo povišanje količnikov davka IVA (z 21 na 23 in z 10 na 12 odstotkov). Stopilo bo v veljavo oktobra vendar le, če vlada ne bo medtem s selektivno odpravo davčnih odbitkov zagotovila enakih prihodkov. Po teh gotovo težkih ukrepih, ki so po Montijevih besedah nujni za sanacijo državne bilance, naj bi nastopila druga faza ukrepov s ciljem krepitve gospodarske rasti. Premier, ki se je o tem že dan prej pogovarjal s tajnikom DS Bersanijem, je včeraj sprejel delegaciji LS, ki jo je vodil Angelino Alfano, in tretjega pola (Casini in Ru-telli). Po srečanju so predstavniki Ljudstva svobode povedali, da je bil govor o reformi trga dela, liberalizacijah in odnosih z Evropo, od katere je v veliki meri odvisna bodočnost Italije. Glede liberalizacij LS nasprotuje sprostitvi konkurence za doslej zavarovane lobije, kot so na primer lekarnarji ali taksisti, podpira pa privatizacijo energetike, prevozov in lokalnih javnih storitev. zavod istat - Najnižja rast plač v zadnjih 12 letih Inflacija letos dvakrat večja od rasti dohodkov zaposlenih Alfonso Papa spet prost NEAPELJ - Sodniki neapeljskega sodišča so včeraj sprejeli prošnjo branilcev za preklic hišnega pripora za poslanca Ljudstva svobode Alfonsa Pape. Papa je bil že od junija osumljen raznih kaznivih dejanj v okviru preiskave o aferi P4, tajni skupini vplivnih osebnosti, ki naj bi v navezi s poslovnežem Luigijem Bisignanijem izsiljevale in protizakonito vplivale na poslovanje javnih uprav in podjetij. Papa je bil v zaporu od 20. julija, potem ko mu je poslanska zbornica na zahtevo sodnikov odvzela imuniteto, kasneje pa so mu zapor nadomestili s hišnim priporom. Vatikan ne namerava omejiti obiskov Sikstinske kapele RIM - V Vatikanu zaenkrat ne nameravajo omejiti števila obiskovalcev znamenite Sikstinske kapele, ki jo krasijo Michelangelove freske. Kot je povedal direktor Vatikanskih muzejev Antonio Paolucci, so prepričani, da številni obiskovalci, njihovo število vsako leto še narašča, ne predstavljajo grožnje temu biseru italijanske kulturne dediščine. V Sikstinski kapeli na leto zabeležijo štiri milijone obiskovalcev. Po Paoluccijevih besedah trenutno delajo tudi na izboljšanju klimatskih sistemov, saj želijo znižali vsebnosti škodljivih elementov v zraku. Večina olivnega olja je MILAN - Gospodarska kriza je v letu 2011 in še posebno v zadnjih mesecih močno prizadela denarnice italijanskih državljanov. To, kar sami vsakodnevno občutimo, je od včeraj podkrepljeno tudi s statističnimi podatki zavoda Istat, ki je ugotovil, da je bila v zadnjem letu rast cen več kot dvakrat večja kot pa rast plač. Cene so na letni ravni poskočile za 3,3 odstotka, plače pa le za 1,5. Skupaj z enakim odstotkom oktobra 2010 je to najnižja rast plač vse od leta 1999. Kupna moč povprečnega državljana je torej padla za 1,8 odstotka, kar je tudi največje nazadovanje od leta 1997 dalje. Istat ugotavlja, da je bilo minulo leto za spoznanje boljše za uslužbence v zasebnem sektorju, kjer so plače zrasle za 1,9 odstotka, medtem ko so dohodki zaposlenih v javni upravi ostali v bistvu nespremenjeni z le redkimi izjemami, kot so na primer gasilci, ki so z novo delovno pogodbo dosegli 3,1-odstotni povišek, kar je vsekakor še vedno pod stopnjo inflacije. V mesecu novembru je 4,1 milijona zaposlenih čakalo na obnovo 30 zapadlih kolektivnih delovnih pogodb, od teh je 16 pogodb v javni upravi za približno 3 milijone uslužbencev. Močno se je v zadnjem letu podaljšal tudi rok čakanja na obnovitev delovnih pogodb in sicer s 13,4 na kar 23,9 meseca. Statistični zavod tudi ugotavlja, da je močno upadlo zaupanje potrošnikov, kar spričo navedenih podatkov sploh ne preseneča. Splošni indeks zaupanja je v decembru padel za skoraj pet točk, od 96,1 na 91,6, kar je najnižja raven od leta 1996, se pravi, odkar pri Istatu vodijo tovrstno evidenco. Manjše zaupanje beležijo v vseh segmentih raziskave tako glede splošnega gospodarskega stanja (od 83,1 na 77,2), glede osebnih perspektiv vprašanih (od 101,6 na 97,3) in kratkoročnih pričakovanj (od 88,9 na 82,9). mesamca s poceni i RIM - Štiri od pet steklenic dragega ek-stra deviškega "italijanskega" olivnega olja je v resnici mešanic italijanskega olja s poceni tujimi olji iz Grčije, Španije, Maroka in Tunizije, poroča časnik La Repubblica. S tem proizvajalci olivnega olja zaslužijo pet milijard evrov na leto. Sumljive posle mešanja olivnega olja sta že vzeli pod drobnogled carinska uprava in davčna policija. Problem naj bi bil, da so proizvajalci in izvozniki tujih olivnih olj večinoma podružnice podjetij, ki nato ta olja uvažajo v Italijo in jih tu prodajajo. »V prehranskem sektorju obstaja močna skupina, ki ustvarja premoženje na nezakonit način s pomočjo uvoza in neizsledljivih mešanic olivnega olja,« je zatrdil Stefano Masini iz kmetijske skupine Coldiretti. »Čas je, da začnemo govoriti o 'agromafi-ji' za olivno olje,« je dodal. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV El País: Italija z Montijevo vlado ponovno prevzema svojo vlogo na evropskem prizorišču Sergij Premru Res je, da je Italija pričakala božič z zvrhano mero tegob in težav, pa ji je prinesel vsaj eno lepo božično darilo: tuji tisk ne piše več prezirljivo kot v času, ko je vlado vodil osmešeni Berlusconi. »Vuelve Italia« piše El Pais, to se pravi, da se Italija vrača: z nastopom premiera Montija je namreč Italija zaživela, vrnil ji je ugled in jo spet postavil v Evropo, kamor spada. To je bilo očitno že na prvem srečanju s francoskim predsednikom Srakozyjem in z nemško kanclerko Merklovo, ko se je izkazalo, kako drugačen je od svojega predhodnika. Berlusconi je zaviral rešitev italijanske krize in s tem evropske, saj je obljubljal bilančne reforme in jih takoj zatem izničil in se proslavljal z vulgarnimi izjavami, n.pr. na račun Mer-klove, tako da predlogov »velikega šarlatana« ni nihče jemal resno. Montije-vi predlogi pa izpadejo utemeljeno na evropski in na italijanski ravni. Urejena Italija koristi tudi nemško-francoski lokomotivi, vsej Evropi in seveda sami Italiji, ugotavlja dnevnik iz Madrida. Die Zeit pa meni, da so Montije-ve reforme ambiciozne in, čeprav ne manjkajo kritike, na koncu pa jih ne bo nihče preprečil. Po pisanju tednika iz Hamburga je novo vzdušje bilo zgovorno prikazano na predstavitvi reforme pokojninskega sistema, ko je ministrici za delo Fornerovi zmanjkalo be- sed in je pred novinarji bruhnila v jok. Solze so neobičajne v državi, kjer je politična konfrontacija predvsem hrupna, a očitno se je nekaj spremenilo. Jokala pa se ne bo samo ministrica, napoveduje nemški tednik. Montijev manever bo namreč terjal velike žrtve, če pa bo obenem spodbudil gospodarski razvoj, se bo Italija pobrala iz krize, kar že nakazuje pozitivnejši odnos mednarodnih investitorjev do italijanskih obveznic. Zaenkrat ne bo posebnega davka na velika premoženja, pač pa samo porast davkov in pristojbin, pa tudi podaljšanje delovne dobe pred upokojitvijo. Sindikati protestirajo, pa tudi združenje in-dustrijcev ni zadovoljno. Vendar na tej podlagi nastaja nova Italija in verjetno ne bo nihče metal Montiju polena pod noge, kot bi se zgodilo z Berlusconijem, saj se vsi zavedajo, kako veliko tvega Italija, ugotavlja Die Zeit. "Veliki brat" proti davčni utaji. S tem naslovom Le Télégramme uvaja dopis iz Rima o novem super računalniku, s katerim bo finančna uprava preverjala davčne prijave. »Gre za slabo novico za davčne utajevalce v državi, ki je evropski prvak davčnega utajevanja,« piše dnevnik iz francoske Bretanje. Montijeva vlada je izkopala bojno sekiro in odpravila bančno tajnost, tako da bodo odslej banke sporočale davčni upravi podatke o tekočih računih. No- vi računalnik bo preverjal 22 tisoč podatkov na sekundo, med drugim tudi podatke o stavah, o članstvu krožkov in o plačilih elektrike in plina, kot tudi o lastništvu jaht in luksuznih vozil, in izsledil morebitne nedoslednosti s prijavljenimi dohodki. »Razen v primeru, da denar hranijo pod posteljo in sprejemajo izključno plačila v gotovini, Italijani imajo odslej manj možnosti, da svoje dohodke utajijo davčni upravi,« piše Le Télégramme. Specializirani Solar Daily poroča, da je Italija letos prehitela Nemčijo in postala vodilni svetovni trg za fotovol-taično proizvodnjo električne energije. V Nemčiji so namreč postavili nove panoje v skupni moči 5.9 gigawatov z 20-odstotnim upadom v primerjavi s prejšnjim letom, v Italiji pa je 6,9 GW novih panojev, kar je skoraj podvojilo rezultat prejšnjega leta. V resnici je postavljanje novih panojev zastalo v drugem polletju, izredni dosežek prvega pa je vseeno zadostoval za rekordni celoletni rezultat, piše kalifornijski bilten o sončni energiji. Na tretje mesto so se uvrstile ZDA z 2,7 GW, na četrto pa Kitajska z 1,7 GW. V zadnjem letu so se cene panojev za domačo rabo znižale, navaja Solar Daily. V II. stoletju si je rimski cesar Ha-drijan zgradil vilo pri Tivoliju, da bi se odmaknil od rimskega hrupa in smra- da. Prav gotovo ni mislil, da bo nekega dne rimska nesnaga oblegala njegovo rezidenco, piše The Guardian. Ker so deponije okrog Rima napolnili z odpadki, nameravajo urediti novo odlagališče blizu Hadrijanove vile. Pojavil pa se je plemič, princ Urbano Barberini, potomec papeža iz 17. stoletja, ki vodi protest proti načrtu. Z deponijo v neposredni bližini starorimskih ruševin, ki jih ščiti UNESCO, bi se namreč turisti odločali o času obiska kompleksa Ha-drijanove vile na podlagi smeri, iz katere piha veter, pravi princ. Vendar predsednica deželne uprave Polverini kljub protestu ne namerava odstopiti od načrta, piše londonski dnevnik, saj okrog prestolnice ni več drugega prostora za odlaganje odpadkov. Italija je istočasno svetovna prestolnica mode in cest, tlakovanih s kockami, piše The Huffington Post. Gre za protislovje, saj tlak povzroča nemalo težav elegantnim italijanskim ženskam z visokimi petami. Končno so se v Rimu odločili, da bodo na novo tlakovali nekatere ulice v mestnem središču in tako zagotovili »večjo varnost ženskam z visokimi petami«. Ne-wyorški internetni dnevnik poroča, da je rimski župan Alemanno zagotovil, da novi tlak ne bo spremenil tradicionalne podobe ulic v zgodovinskem središču Rima, saj bodo kocke slonele na betonski podlagi in bodo torej zravnane in tako zagotovile varnejšo hojo elegantnim italijanskim ženskam. Od kod izvira božični običaj jaslic? Na vprašanje odgovarja revija Swide Magazine, ki jo izdajata italijanska modna kreatorja Dolce & Gabbana. Ponazoritev Jezusovega rojstva v betle-hemski revni staji ima globoke korenine in je med drugimi ponazorjena v milanskem Duomu in v Palatinski kapeli v Palermu. Verjetno je prve jaslice priredil sv. Frančišek leta 1223 v kraju Grecce v Umbriji, da bi izpostavil verski značaj božiča v nasprotju z navado materialističnega poklanjanja daril, ki se je uveljavljala že takrat, piše revija dvojice ustvarjalcev materialističnega potrošništva. Jaslice je svetnik iz Assisija uredil v jami z živimi statisti in šele okrog leta 1280 so se pojavile jaslice s kipci, kot jih poznamo danes. Najstarejše poznane jaslice so delo Arnolfa iz Cambia v Toskani in so še danes na ogled v rimski cerkvi Santa Maria Maggiore. V 18. stoletju so se jaslice iz srednje Italije, kjer so nastale, razširile najprej v Neapelj na pobudo burbon-skega kralja Karla III, potem pa po ostali Italiji. V 60. letih prejšnjega stoletja je nekaj časa prevladala severna navada božične jelke, po Italiji pa so danes spet na prvem mestu tradicionalne jaslice, piše modna revija. / PRAZNIČNE TEME Sobota, 24. decembra 2011 17 sirija - Prvi samomorilski napad od začetka vstaje proti režimu V Damasku odjeknili bombi, ubitih 50 civilistov in vojakov Sirske oblasti obtožujejo »teroriste«, ki naj bi se skrivali za protirežimskimi protesti DAMASK - V sirski prestolnici sta se včeraj razstrelila dva samomorilska napadalca in po podatkih sirskih oblasti ubila najmanj 50 ljudi, 100 pa jih ranila. Gre za prvi tovrsten napad v Damasku od začetka vstaje proti režimu predsednika Bašarja al Asada, za katero oblasti že ves čas trdijo, da je v resnici maslo teroristov in oboroženih tolp. Kot je poročala sirska državna televizija, ki jo povzema ameriška tiskovna agencija AP, sta avtomobila bombi v razmaku le nekaj minut eksplodirala pred poslopjema državne varnosti in obveščevalne službe v Damasku. Po poročanju televizije je bilo pri tem ubito večje število vojakov in civilistov. Prve ugotovitve preiskovalcev, zbrane takoj po napadih, kažejo na to, da za eksplozijama stoji mednarodna teroristična mreža Al Kaida, je še poročala televizija. Varnostne sile so takoj po eksploziji zaprle glavne ceste, ki vodijo do prizorišča tega krvavega napada. Oblasti pa so tudi že prijele več ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Namestnik sirskega zunanjega ministra Fajsal Mekdad, ki je v spremstvu opazovalcev Arabske lige obiskal kraj eksplozij, je podobno poudaril, da je napad podkrepil trditve vlade, da so nemiri, ki od marca pretresajo državo, delo teroristov. "Od začetka smo trdili, da gre za terorizem. Ubijajo vojsko in civiliste," je poudaril Mekdad. Po zadnjih podatkih ZN je bilo v devetih mesecih vstaje proti režimu al Asada ubitih več kot 5000 ljudi. Sirske oblasti pa so v četrtek sporočile, da je nasilje v tem obdobju terjalo življenja 2000 pripadnikov varnostnih sil. V Sirijo je v četrtek prispela predhodnica opazovalne misije Arabske lige, ki bo na terenu nadzirala izvajanje mirovnega načrta za končanje devet mesecev trajajočega nasilja v državi. (STA) Pokriti posmrtni ostanki žrtev enega izmed dveh samomorilskih napadov ansa češka - Ikone boja proti komunizmu se je spomnil tudi papež Benedikt XVI. Na pogrebnih slovesnostih za Vaclavom Havlom številni visoki gosti iz vsega sveta PRAGA - Z minuto molka in donenjem cerkvenih zvonov so se včeraj v Pragi začele pogrebne slovesnosti za ikono žametne revolucije, prvim predsednikom Češke po padcu komunizma in dramatikom Vaclavom Havlom. Maše zadušnice v katedrali sv. Vida se je udeležilo kakih tisoč ljudi, poleg Havlove družine in prijateljev tudi številni visoki gosti iz vsega sveta. V prvi vrsti ob krsti, prekriti s češko zastavo, so sedeli Havlova vdova Dagmar, drugi družinski člani pokojnega ter sedanji češki predsednik Vaclav Klaus. Mašo je vodil praški nadškof Dominik Duka, ki je bil v času komunizma enako kot Havel politični zapornik. Za razliko od žalnih slovesnosti v minulih dneh včerajšnja maša ni bila odprta za javnost, vendar pa jo je na tisoče žalujočih Čehov spremljalo na velikih zaslonih v Pragi in drugih večjih mestih po vsej državi. Poleg tega je dogajanje v živo prenašala televizija. V katedrali so žalujoče nagovorili predsednik Klaus, češki zunanji minister Karl Schwarzenberg in na Češkem rojena nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright. Klaus je svojega predhodnika, s katerim sta bila sicer politična nasprotnika, označil kot "veliko osebnost naše zgodovine", Albrightova pa kot "edinstvenega človeka", ki se je svojim ječarjem zoperstavil z resnico in za katerega "je bil boj za svobodo vedno le sredstvo za nekaj višjega, za resnico". Kot je dejala, ga bodo "grozno pogrešali in nikoli pozabili". Schwarzen- Madeleine Albright ter Hillary in Bill Clinton ansa berg se je Havlu zahvalil za "besede, s katerimi nas je vsake toliko prisilil k razmisleku". "Še naprej se bomo borili za resnico in ljubezen. Lahko se zaneseš na nas," mu je obljubil. Pri tem je imel v mislih sloviti Havlov slogan iz časov žametne revolucije leta 1989: "Resnica in ljubezen morata premagati laži in sovraštvo". Ikone boja proti komunizmu se je včeraj spomnil tudi papež Benedikt XVI., katerega sporočilo so prebrali na maši. Papež je med drugim spomnil na Hav- lovo "vizionarsko vodstvo, ki je po padcu prejšnjega režima odprlo pot novi politični realnosti", ter na njegov pogumen boj za človekove pravice. Pogrebnih slovesnostih so se sicer udeležili številni visoki gosti iz vsega sveta, med njimi tudi slovenski predsednik Danilo Türk in bivši predsednik Milan Kučan. V Pragi so se tako med drugim zbrali francoski predsednik Nicolas Sarkozy, britanski premier David Cameron, ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in njen soprog Bill Clinton ter predsedniki Avstrije, Črne gore, Estonije, Finske, Gruzije, Hrvaške, Kosova, Latvije, Litve, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Romunije in Slovaške. Italijo je zastopal predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. Ko je častna četa krsto s Havlovim truplom nesla iz katedrale, jo je s ploskanjem pospremila ogromna množica ljudi. Obenem je z bližnjega Petrinskega griča zadonelo 21 topovskih salv. Kasneje bodo pokojnega v krogu družine in prijateljev upepelili, pokopali pa ga bodo predvidoma po božiču v družinski grobnici na praškem pokopališču Vinohrady, ob njegovi prvi soprogi Olgi, ki je umrla leta 1996. Vaclav Havel je po dolgi bolezni v starosti 75 let umrl v nedeljo zjutraj v spanju. Nekdanjemu strastnemu kadilcu so decembra leta 1996 zaradi rakavega tumorja odstranili tretjino pljuč, od takrat pa je trpel zaradi kroničnega bronhitisa. (STA) Erdogan Franciji očita genocid v Alžiriji Ankara/Praga, 23. decembra (STA) -Turški premier Recep Tayyip Erdogan je Francijo včeraj obtožil, da je izvedla genocid v Alžiriji, saj je v tej državi od leta 1945 pobila več kot 15 odstotkov populacije. Obtožbe na račun Francije je izrekel dan po tem, ko je spodnji doma francoskega parlamenta glasoval za zakon, ki kriminalizira zanikanje genocida nad Armenci. Erdogan je francoskemu predsedniku Nicolasu Sar-kozyju tudi sporočil, da lahko o genocidu v Alžiriji povpraša svojega očeta Pala, ki je v 40. letih prejšnjega stoletja služil v legiji v Severni Afriki in mu bo imel gotovo veliko povedati. Obenem mu je očital, da skuša s podpihovanjem sovraštva do muslimanov in Turkov pridobiti točke pri volivcih. Oster odziv Ankare na četrtkovo potezo francoskega parlamenta je medtem komentiral Sarkozy in ob tem pozval k vzajemnemu spoštovanju stališč. "Spoštujem stališča naših turških prijateljev - to je velika država, velika civilizacija - in oni morajo spoštovati naša," je dejal v Pragi, kjer se je udeležil pogreba Vaclava Havla. Ukrajinsko sodišče zavrnilo pritožbo Timošenkove KIJEV - Kijevsko prizivno sodišče je včeraj zavrnilo pritožbo nekdanje ukrajinske premierke Julije Timo-šenko zoper sedemletno zaporno kazen, ki ji jo je 11. oktobra odredilo okrajno sodišče. Sodišče jo je spoznalo za krivo zlorabe oblasti pri sklepanju pogodbe z Rusijo o uvozu zemeljskega plina leta 2009, ko je zasedala premierski položaj. Prizivno sodišče je odločilo, da je okrajno sodišče Timošenkovo upravičeno spoznalo za krivo zlorabe oblasti in potrdilo njegov sklep, da je njeno ravnanje Ukrajino prikrajšalo za skoraj 150 milijonov evrov potencialnih prihodkov. Ruski satelit po izstrelitvi padel nazaj na Zemljo MOSKVA - Ruski komunikacijski satelit Meridian je včeraj kmalu po vzletu z izstrelišča Pleseck na severu Rusije padel nazaj na Zemljo. Gre za zadnjega v vrsti spodrsljajev ruskega vesoljskega programa v zadnjem času. Satelit so izstrelili po načrtih, ob 15:08 po srednjeevropskem času. A potem se mu iz doslej še nepojasnjenih razlogov ni uspelo vstopiti v Zemljino orbito. Nato je Meridian padel nazaj na Zemljo, so sporočili z ruske vesoljske agencije. Natančnih podatkov o tem, kam je padel neuspešno izstreljeni satelit, še ni. Po poročanju ruske tiskovne agencije RIA Novosti naj bi satelit Zemljo dosegel v bližini zahodnosi-birskega mesta Tobolsk. zda - Potem ko so se sfižile alternativne izbire Michele Bachmann, Ricka Perryja, Hermana Caina in Newta Gingricha Nekdanji guverner Massachusettsa Romney na dobri poti za osvojitev republikanske predsedniške nominacije NEW YORK - Nekdanji guverner Massachusettsa Mitt Romney se po letu dni iskanja alternative republikancem spet kaže kot najboljša izbira za predsedniškega kandidata, ki se bo novembra 2012 na volitvah pomeril z demokratom Barackom Obamo. Potem ko so se sfižile alternativne izbire Michele Bachmann, Ricka Perry-ja, Hermana Caina in nazadnje Newta Gingricha, se Romney spet vrača na vrh in nabira podporo uglednih strankarskih veljakov. V sredo ga je podprl nekdanji predsednik George Bush starejši, ki je v pogovoru za Houston Chronicle dejal, da je Romney najboljša izbira, ker je stabilen, izkušen in načelen. Bush je sicer povedal, da ne gre za uradno podporo, ker ima rad tudi svojega teksaškega guvernerja Perryja, katerega kampanja pa na žalost teče v prazno. Kot zadnja možna alternativa se v anketah Iowe, kjer bodo že 3. januarja strankarska zborovanja republikancev, kaže teksaški kongresnik Ron Paul, ki je v vodstvu ali tik za Romneyjem. Vendar pa ansa je Paul preveč nekonvencionalen republikanec in prenevaren za "establišment", da bi mu dovolili osvojitev nominacije. Dokaz je objava Paulovega glasila iz leta 1993 v republikanski reviji Weekly Standard. Paul je v pogovoru za CNN vsebino glasila zavrnil in dejal, da ga nikoli ni niti prebral, nato pa jezno odkorakal z intervjuja. Glasilo med drugim opozarja na nevarnost rasnih vojn v velikih mestih, trdi, da so črnci v Los Angele-su prenehali z nemiri leta 1992, šele ko je prišel čas, da dvignejo čeke socialne podpore, obsoja homoseksualce in iz- raelski lobi, ki "igra na kongres, kot na poceni harmoniko", in podobno. 76-letni Paul je za predsednika že kandidiral, vendar pozornost vzbuja šele sedaj, ko so Američani zaradi krize hudo jezni na Washington in iščejo drugačne odgovore. Nekdanji ginekolog ponuja revizijo in ukinitev centralne banke, prehod iz monetarnega na zlati standard, prenehanje tujih vojn in preselitev porabe z vojske k pokojninam ter obuja svarila nekdanjega predsednika Dwighta Eisenhowera pred vojaško-in-dustrijskim kompleksom. Obljublja znižanje davkov za kor-poracije, obenem pa tudi njihove državne subvencije. Ukinil bi pet zveznih ministrstev (za izobraževanje, notranje zadeve, stanovanja, trgovino, energijo), pomoč ZDA tujini, odpravil finančno in zdravstveno reformo in si znižal predsedniško plačo s 400.000 na 40.000 dolarjev letno. Problem je v tem, da je preveč dosleden in v četrtek je na primer izgubil podpornico v Iowi, ko ji je odvrnil, da ne more prisiliti zavarovalnic, da jo zavaru- jejo, če ima raka. Poslal jo je v dobrodelne ali cerkvene zdravstvene ustanove ter jo primerjal z osebo, ki se zavaruje proti orkanu, ko je ta že pred vrati. Podobna "načelnost" škodi tudi nekdanjemu predsedniku predstavniškega doma kongresa Gingrichu, ki je homoseksualnemu volivcu naročil, naj kar voli za Obamo, ker sam njegovega glasu ne potrebuje. Gingrich se je začel uničevati tudi z izjavami, kot je ta, da bo aretiral zvezne sodnike, ki ne bodo sodili tako, kot želijo republikanci. Trenutno kaže, da se bodo republikanci zadovoljili z Romneyjem ne glede na to, da ga nimajo za iskrenega konservativca, ker je v preteklosti podpiral zdravstveno reformo in ni vodil križarske vojne proti homoseksualcem. Glede zdravstvene reforme si je sedaj premislil, vendar pa je glede homoseksualcev načelen in jih ne napada. Ima enako stališče kot Obama - diskriminacijo zavrača, obenem pa tudi homoseksualne poroke. Romney je v anketah Iowe skupaj s Paulom pri vrhu, vendar se tam in na nacionalni ravni s povprečno podporo okrog 25 odstotkov ne more odlepiti od skupine kandidatov. Zmaga v Iowi in pričakovana zmaga na strankarskih volitvah v New Hampshireu pa bi ga po 10. januarju 2012 verjetno ponesla proti končnemu uspehu. Romney doma napoveduje politiko po meri stranke, to je nizke davke in povečana poraba za obrambo. Glede zunanje politike pa poudarja zavezništvo z Izraelom, nevarnost islamskih skrajnežev, Irana, Rusije in Kitajske. Guantanama ne bi ukinil, povečal bi proizvodnjo bojnih ladij, pospešil delo na protiraketnem ščitu in poslal letalonosilke v Perzijski zaliv. Skušal bi podaljšati arabsko pomlad, potrdil bi posebne odnose z Veliko Britanijo in se bolj vpletal v zadeve držav Latinske Amerike. Zelo malo ali nič ne govori o odnosih s tradicionalnim zavezniškim območjem Evropo. Obamo pa bo skušal premagati tudi s kritiziranjem umika iz Iraka, če se bodo uresničile črnoglede napovedi in bo država zapadla v kaos. (STA) OSTEH I A BORIS ob ponedeljkih /apno Mavhinjc 1 Td. 040 299449 IMMOBILIARI OZiC Mira Bole Restavracija Diana Opčine - Narodna 11 tel. 040211176, 040211646 Restavracija miden Sempolaj 49 Teh 04Q.2GDI51 Zaprto ob ponedeljkih in torkih KAVARNA GRUDEN Jostilna \fííU BOŽ/c kavarna GBUDfN Oferdan teL 040 922Q2S6 <~ [flrfnttfdin^Jfrailioni PcsiLk, ŠL 7 - HO 18 [hilina fTS) Vošči vsem gostom in prijateljem vesele praznike vsem voščimo vesel in topel Boac ter srečno teto M&tdM, t Diesel goriva 6 Kurilno olje za ogrevanje t Dostava na dom drvi in pelleta t Peči in štedilniki na drva in pellet Vesel Božič! • yger GOSPODARSKA . ^ M ^ VOZILA ^ SERVISIRANJE IN AVTOKAROSERIJA OBRTNA CONA "ZGONIK" Ul. Proseška Postaja, 29/a TT040 225343 - email: assistenza@gustin.volkswagengroup.it Vsem strankam vesele božične in novoletne praznike! Hotel Restavracija KRIŽMAN SARDOC I REPEN 76 Tel 040.327115/327002 Fax 040.327370 http:\\www.hotelkrizman.eu e-mail: info@hotelkrizman.eu zaprto ob torkih (cel dan) in ponedeljkih (za kosilo) I C Vasči vesele božične praznike 3.; PREČNIK 1/b upuf ftmjojtV cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodaja TRST Ul. Cicerone 8, Tel. 040 662111 Fax. 040 634301 www.immobiliarepuntocasa.i WSinüliEM La Combustibile s.r.i. TRST-DONIJO 38 Til 040820331-010252 BAR - BUFFET - PIZZERIA RINO« Tel. 040 226786 ul. Igo Gruden 35, Bazovica ob nedeljah zaprto KOSILA - VEČERJE PIZZE OPOLDNE IN ZVEČER _ . . 0pC'N,f Dunajska c. 11/A Tel. 040 213821 Cvetličarna Nadja Cvetje za vsako priložnost! Prosek 1 JI - Tel. 040 225450 COK! SESLJAN CONAD Bossi Alessandro Sesljan 24/H Tel. 040 291496 0PCINE CONAD NOVA srl - Dunajska 61 Opčine, Tel. 040 215433 Društvena prodajalna Ul. Alpini 95 - Opčine PRAZNIČNE TEME Sobota, 24. decembra 2011 19 Ob sklepu podnebne konference ZN v Durbanu je bila minulega 11. decembra predsedujoča zasedanju, južnoafriška ministrica za mednarodno sodelovanje Maite Nkoana-Mashabane (na sredi), deležna ovacije, kljub temu pa mnogi dvomijo v resnični uspeh konference ansa Podnebne spremembe ogrožajo življenje na našem planetu Pogovor z dr. Lučko Kajfež Bogataj ob nedavni konferenci Združenih narodov v Durbanu Martin Brecelj /- V dneh od 28. novembra do 11. decembra letos se je v Durbanu v Južni Afriki odvijala 17. konferenca držav pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. V središču zasedanja je bilo slej ko prej vprašanje, kako na globalni ravni omejiti podnebne spremembe, ki vse bolj ogrožajo življenje na našem planetu. Ka-šen je bil izid konference? Kakšne podnebne spremembe se nam pravzaprav obetajo, če se nadaljuje sedanji trend? Kakšne posledice bi te spremembe imele za obstoj in razvoj življenja ter same človeške vrste? In kako bi jih mogli omejiti? Da bi se nekoliko poglobili v ta vprašanja, smo se obrnili na dr. Lučko Kajfež Bogataj, ki je na Slovenskem duša prizadevanj za vzdržne podnebne razmere. Naša intervjuvanka je doma z Jesenic, kjer se je rodila leta 1957. Po maturi na gimnaziji v Kranju je leta 1980 diplomirala na Fakulteti za matematiko in fiziko, doktorirala pa na Biotehniški fakulteti v Ljubljani ter se nato še izobraževala na Švedskem in v ZDA. Od leta 1997 je redna profesorica na Univerzi v Ljubljani. Predava na Biotehniški fakulteti in na Fakulteti za matematiko in fiziko. Od leta 1996je vodja Centra za biometeorologijo na Biotehniški fakulteti. V letih od 2002 do 2008 je bila članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe v Ženevi, ki je leta 2007prejel Nobelovo nagrado za mir. Od leta 2006je članica komiteja Globalnega klimatskega opazovalnega sistema (GCOS) pri Svetovni meteorološki organizaciji (WMO). Ukvarja se z raziskavami na področju klimatskih sprememb in aplikativne meteorologije ter vodi tako nacionalne kot evropske znanstvene projekte. Objavila je okrog sto znanstvenih, kakih petsto strokovnih in poljudnih člankov ter leta 2008 Imjigo Kaj nam prinašajo podnebne spremembe? Za svoje delo je poleg že omenjene skupinske Nobelove nagrade za mir prejela še vrsto priznanj doma in po svetu. Kakšna je vaša splošna ocena nedavne podnebne konference Združenih narodov v Durbanu? Pričakovala sem, da zaradi finančne krize, zaradi prihajajočih ameriških volitev in zaradi že zdavnaj preživelega načina delovanja Organizacije Združenih narodov na pogajanjih ne bo posebnega uspeha. Kljub temu me je končni rezultat razočaral. V Durbanu je namreč postalo jasno, da so politiki podnebne spremembe odrinili v skupino nerešenih svetovnih problemov. Na tem seznamu so zaradi pomanjkanja politične volje že terorizem, revščina, nepismenost žensk, kršitve človekovih pravic in še kaj. Ta generacija z Durbanom sporoča naslednjim, da segrevanja ne bo omejila na še relativno varni 2 stopinji Celzija in da smo zdaj na poti v vsaj 4 stopinje Celzija toplejši svet z vsem, kar to pomeni. Durban ne prinaša zmagovalcev, ampak same poražence, med katere je treba prištevati tako ZDA kot Kitajsko, tako bogate kot revne. Poražena je znanost, poražen je tako opevan princip previdnosti. Čakanje na leto 2015 ali celo na leto 2020, kot predvideva sklep konference v Durbanu, je pač nedopustno in nevarno. Po razširjeni oceni je konferenca v Durbanu dokončno pokopala kjotski protokol iz leta 1997. Kaj je botrovalo prerani smrti tega nekoč tako obetavnega dogovora? Kjotski sporazum je pokopalo to, da svetovno gospodarstvo ni pripravljeno na V Durbanu je postalo jasno, da so politiki podnebne spremembe odrinili v skupino nerešenih svetovnih problemov. Na tem seznamu so zaradi pomanjkanja politične volje že terorizem, revščina, nepismenost žensk, kršitve človekovih pravic in še kaj. spremembe, da državni politiki nimajo doma nacionalnih konsenzov za kaj takšnega in da so imele mnoge podpisnice očitno figo v žepu. Kjoto umira, ker se politika ne meni za globalne interese, ampak le za to, kako ohraniti posamične nacionalne interese. In da je stvar še bolj ironična, o vsebini nacionalnega interesa posameznih držav, kljub opevani demokraciji, odloča le peščica vplivnežev in politikov. Zadnje žeblje v krsto pa so zabile Japonska ter fosilni velesili Rusija in Kanada. Slednja je že izstopila iz protokola, verjetno pa bosta tudi ostali dve. EU je kjot-ski sporazum na tiho že itak nadomestila s podnebno-energetskim paketom. Čemu je sploh potreben dogovor, kakršen je kjotski protokol? Dogovor je potreben zato, da omejimo vsebnost toplogrednih plinov v ozračju, zlasti gre za ogljikov dvokis (CO2). Dviga globalne temperature ozračja v zadnjem stoletju namreč ni mogoče pojasniti z naravnimi vzroki — tektonskimi, astronomskimi ali s spremembami Sončeve aktivnosti, ampak je skoraj gotovo posledica človekovega delovanja, ko z uporabo fosilnih goriv ter z drugimi dejavnostmi sprošča v ozrač- je CO2 in druge toplogredne pline. S tem spreminja sestavo ozračja in posredno energijsko oziroma sevalno bilanco zemeljskega površja. Države udeleženke konference v Durbanu so sprejele načrt, ki ga je predlagala EU, da bi do leta 2015 oblikovali obvezujoč sporazum za vse države sveta, ki naj bi začel veljati leta 2020. Smemo trditi, da novi načrt v zadostni meri upošteva negativno izkušnjo s kjotskim protokolom? Gre za papirnat dogovor, brez vsake fizikalne in gospodarske podlage. Nekaj takšnega kot pismo otrok Božičku. Prav nobenega zagotovila nimamo, da si že prihodnje leto ne bodo recimo ZDA premislile. Ali pa da ne bi Indija postavila novih zahtev glede upoštevanja njene nerazvitosti in zgodovinskih krivic. Mnogi politični analitiki namigujejo, da če Obama ne dobi še enega mandata, do dogovora sploh ne more priti. Se je po vašem sploh mogoče učinkovito spopadati z globalnimi izzivi, kakršne so podnebne spremembe, brez vzpostavitve svetovne oblasti »super partes«? Verjetno res ne, a svetovna okoljska politična oblast je zaenkrat čista sanja. Da bomo lahko sprejeli alternativne modele znotraj družbeno-ekonomske znanosti, ki bodo spoštovali omejenost planeta, bo potrebna preobrazba naše spo-znavnosti, gospodarstva, politike in norm, skratka potrebna bo prenova civilizacije in naše kulture. V ospredje bo morala stopiti kakovostna in ne več količinska rast. Je s časovnico, ki jo predvideva dogovor v Durbanu, še mogoče doseči prvotni cilj, da bi segrevanje ozračja na globalni ravni do leta 2100 omejili na 2 stopinji Celzija? Mislim, da ne. Če bi želeli omejiti dvig temperature na še varno raven, torej pod 2 stopinji Celzija, bi morale emisije CO2 doseči vrh leta 2015 in potem bi bila nujna zmanjševanja za najmanj 2 do 3 odstotke na leto, v globalni skali. Če pa čakamo do leta 2020, potem bomo morali zniževati emisije toplogrednih plinov za že kar 5 do 6 odstotkov letno. To je pa skoraj nemogoče in časa zmanjkuje. Naj povem preprosteje. Vzemimo, da moramo priti na Triglav v enem dnevu. Če gremo na pot še sredi noči, bomo pot lahko prehodili z zmerno hitrostjo in brez problemov. Če pa se podamo iz doline popoldne, nam bo kljub hudim naporom zmanjkalo dneva. Kakšne bi bile posledice na globalni ravni, če bi se ozračje do konca stoletja segrelo za 4 stopinje Celzija, kot nekateri napovedujejo? Tako velik dvig globalne temperature bi bil izjemen, saj bi se zgodil tudi zelo hitro. Zelo težko je predvideti vse učinke, saj bi se recimo posamezni predeli ogreli tudi za več kot 10 stopinj Celzija. Zanesljivo bi se močno dvignila morska gladina, vremenski vzorci pa bili zelo drugačni. Na kopnem bi bilo mnogo več sušnih območij, ogroženi bi bili vsi gozdovi zmernih širin, kmetijstvo pa v velikih težavah. Tudi ekstremnega vremena vseh vrst bi bilo več, torej tudi škode in izgubljenih človeških življenj. Ocenjujejo, da bi kar tri milijarde ljudi imelo omejen dostop do pitne vode, več Družba se mora glede razvoja učiti iz delovanja ekosistemov in preseči stanje, ko v ekonomiji in politiki prevladuje doktrina nenehne gospodarske rasti. Zapoved neomejene rasti na planetu z omejenimi viri ni niti fizikalno smiselna, z družbenega vidika pa za zdaj ne odpravlja revščine in nas niti ne naredi srečnejše. sto milijonov ljudi pa bi postalo klimatskih beguncev. Kako pa bi bilo konec tega stoletja v naših krajih, če bi se povprečna temperatura zraka na globalni ravni dvignila za 4 stopinje Celzija? Za Slovenijo pomeni dvig povprečne globalne temperature zraka za 4 stopinje Celzija ogrevanje za tudi do 8 stopinj. To pomeni slovo od naših gozdov, vsaj takih, kot jih poznamo danes, in tudi od vseh drugih naših ekosistemov. Pomeni mile zime brez snega in zelo vroča poletja. Kako bi pridelovali hrano, lahko samo ugibamo. Brez namakanja že ne. Raje ne bi razmišljala naprej, saj do tega enostavno ne sme priti! Bi nam vsaj v grobem opisali ukrepe, ki bi bili potrebni za zadovoljivo omejitev segrevanja ozračja? Globalni ukrepi bi lahko šli v štiri smeri: 1. zaustavljati rast svetovne populacije, 2. zmanjševati gospodarsko aktivnost (manjši bruto domači proizvod na osebo), 3. zmanjševati energijsko intenzivnost gospodarstva in 4. zmanjševati ogljikovo intenzivnost virov. Zlasti prvi dve smeri sta vedno naleteli na silovit odpor. Zmanjšana rast bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca je pri politiki zelo nepopularna zaradi splošnega prepričanja, da je to, kar je večje, tudi boljše. Vendar ne bogatimo tako hitro, kot se zdi glede na rast BDP, saj gre ta na račun naše blaginje prek slabšega stanja okolja. Sprememba življenjskega sloga v razvitem svetu bi namreč lahko povečala kakovost življenja, četudi bi se BDP zmanjšal. Tudi v Sloveniji so bili učinki gospodarske rasti večkrat v senci naraščajoče neenakosti, degradacije okolja in zmanjševanja kakovosti življenja. Tretja opcija je bolj obetavna, saj ima lahko gospodarstvo od nje takojšnje koristi. Gre za povečanje učinkovitosti pri pretvarjanju energije v končno obliko ter za učinkovitost končne rabe energije. Četrta smer pa so zamenjave nafte in premoga s plinom, oz. fosilnih goriv z obnovljivimi viri ali z jedrsko energijo. Svetovna politika se mora resno ukvarjati z vsemi zgoraj naštetimi vzvodi in jih ne sme obravnavati ločeno, saj se med seboj dopolnjujejo. Več znakov kaže, da se naš planet vsekakor bliža izredno kritični fazi. Najbolj črnogledi scenariji govorijo celo o kolapsu biosfere, ki bi postavil na kocko samo preživetje človeške vrste. Koliko so po vašem takšni scenariji verjetni? Zal so še kako verjetni in se skoraj že uresničujejo. Eksponentna rast človeških aktivnosti ustvarja izjemne pritiske na biofizikalne sisteme Zemlje, ki je omejen planet. Dosegli smo stopnjo rasti, ki v nekaterih pogledih že presega skrajne biofizikalne točke zmogljivosti našega planeta, znotraj katerih lahko naša civilizacija deluje brez nevarnih pritiskov na okolje. Zelo kmalu bomo dosegli meje varnega območja na področju rabe pitne vode, spremembe rabe tal, zakisljevanja oceanov in fosforjevega cikla. Močno pa smo že presegli mejo varnega na področju podnebnih sprememb, dušikovega cikla in zmanjšanja biodi-verzitete. Čim prej bo treba upoštevati omejitve. Družba se mora glede rasti in razvoja učiti iz delovanja ekosistemov in preseči stanje, ko v ekonomiji in politiki prevladuje doktrina nenehne gospodarske rasti. Zapoved neomejene rasti na planetu z omejenimi viri ni niti fizikalno smiselna, z družbenega vidika pa za zdaj ne odpravlja revščine in nas niti ne naredi srečnejše. Jl ¿ à srf, ■ MR SladfrLedari ^'¡r ^w-Jr f UVlV ^^ 4IM UHUlWfVlt w PEKARNA - SLAŠČIČARNA To/'te fio ttofoA/lu Bazw^cEi - Ul. Igo Ofuden, 64 -Tel. (J40,£i6M? ZGONIK 3/A Tel. 040.229123 www. gustintrattoria.com/info@gustintrattoria.com PLESKARSTVO • FASADNI IZOLACIJSKI SISTEMU DEKORACIJE "iT UCCO VE N EZI ANO** $1$TE«U Z M-AVfN IMI PLOif AH I VITAL Servisi za podjetja in privatnike za tržaško in goriško pokrajino GOSTILNA GÜSTIN Obrtna cona Nabrežin-a tel. 347 Wüü+6fi www.piïHiMiioni-grtideniom P£$ËK 42 ¡J414-9 - Obziru Dohna Tel. Q40 22ÇSBS Fax 04-D He 791 emsil: vitslc£KJp@'inil Intoißfviteiwop.ntt wfjw rtlilçoop.nçl UDI J J Obrtna cona 7gonik"jlica Pro seSka postaja, 29/E ZGONIK (TRST) tel. 040 2529399 ^^ fax.040 2529428 hotel - restavracija GOSTTT.NA REPNIC 3 - Tel. 040229178 AVTOMEHANICNA DELAVNICA Redni vzdrževalni pregledi na avtomobilih in avtodomih vseh znamk Priprava vozil za tehnični pregled Pooblaščena Ford delavnica Opčine - Bazoviška ul. Via di Basovizza 60 tel. 040.214618 PIAGCIO I ! ! gnidtwni iiiíiE^tíjú CELESTINO DANIELI OpCiK - j>j(i¡i>tot*My mi. Til JT¿\. (HOftlttS PÍOlAClJSKI MAI ËftIAL - SReûSÏVA (»ftOTl VIAG I VODNI lÎOLAÏOkJI - iAMOlNI MAI L RIAL - ODTOČNI: Cl VI TRST-Ul. Sv. Frančiška, 20 Tel. 040635954 OPČINE-Proseškaul., 13 TRŽAŠKA KNJIGARNA w.010214510 branje - duhovni-praznični užitekj PIPAN Lastna proizvodnja Aluminijaste zasteklitve Obdelovanje železa Aluminijasto-lesene zasteklitve Inox ograje Ifurlan wMsàw 2012 vesel božič OBRTNA CONA NABREZINA NABREŽINA KAMNOLOMI 44/E1 Tel.: 040/200329 - Fax.: 040/2025392 Mob.: 347/3205989 email: lnfo@plpan.lnfo GfflHiNAPRI VODNJAKU AL POZZO KO ■ Tel. OJO : Ji : I ] ■ IA PETO ÜB < TTHTKIH TRGOVINA tu. hi-Fi. gospodinjski stroji tudi aa ugradnjo NABREŽINA CENTER - TEL 040200123I •BAR •SLADOLEDI •POSLOVALNICA TOTOCALCIO DIRKA TRIS SUPERENALOTTO BETTER Igrate lahko tudi ob NEDELJAH PROSEK 140 -Tel. 040/2252861 Restavracija, Pizzeria Časopisi, Tobakarna HOTEL JÍÍilijy od leta 1883 BRIŠČIKI87 -10, tel. 040.327330 www.ristobargrotta.it ZAPRTO OB PONEDELJKIH * POTOVALNI URAD _ _ Aurora viaggi TRST - ul. Milano, 20 - tel 040631300 fax 040365587 ■ www.auroraviaggi.com ¿ < •A G od 1954 na vašo razpolago V • ,v «me Giorgio in Amalija Scabar ■ voščita vsem klientom vgščte božične praznike Ui. Erta S. Anna 63 VrRST -Tel. 040.810368 /i/ïtfjsjff , , fáv'l&'rsT/vrí/ . r/jf/rr LI Kosovel ii BAZOVICA tt. Tel. 040LHÄI71 ■ tíbUtíti 'j í EDIL CARS(L www.edilcarso.it e-mail: ediicarso@libero.it GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZG0NIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 Faks 040.2529521 Mob. 348.5211656 Certificirani po standardih ISO in člani konzorcija KARST Restavracija AVTOPRALNICA BAR-BIFE GORIVO Slavko Adrici ADRIAENERGY - 0MV - ZRAVEN OBRTNE CONE "ZG0NIK" - II. 040-225007 Bar Maketam veóef?é< v v xyzAC widtecfw 2012 Kontovelšt453^eL0402253931 £U£HMEL ■ REGISTRATORI Dl CASSA ■ PRODAJA IN SERVIS PAR0VEL S. & SAIN A. SAS UI. S. Francesco 11 - TRST Tel. 040.370802 Med prazniki vam priznamo še dodatni 10% popust ob nakupu nove blagajne s predstavitvijo tega odrezka. i uliti 113 ■ Dpčirih M îiMSH&'l fax: MÍ12NS9 email: JlueaHäßgnull.GMn Vesel Božič in Srečno novo leto MAKADAM SNC DI HUSU TAMARA & C. PROSEK - PROSECCO 1 - Tel. 040 251043 MARKET KUKANJA VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! \ es RAR ® ■ NABREŽINA 106/B »Tel. 040,200172 Trgovina s prehranskimi dopolnili, | olji in kozmetičnimi izdelki znamke planet zdravja planet of health h I ^ Vi vam želi VESEL BOŽIČ in srečno (Vida Legiša) NOVO LETOl Sesljan, 54/D, tel. 040 299314 (ob trgovini koles Motorbike, blizu hotela Ai sette nani). MESNICA DA FUFO SVflC MESO IK SPECJAL17ETE ZA ¿AR PROSEK - Ul. S. Nazario 46 - TRST - Tel. 040 2528145 Vesel Božič ¿U^ ¡fe $ čedief Uoiel ■ vi, 194 diufan, 45 BlU^i?« [tih Tli. J Ji fljjl iJfl lhfv4«llhfli0lJllJl www.cfrtrrfiLi1tl.lt * PREHRAMBENI V * + ^ -Ar äi DISKONT * EURO * ^ MIMA IË Cnr * Spin* ¿(»Vi 1 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE! FERNETJČI 2' 1 REPENTABOR TEL. 040.2 176B32 Želimo vam vesel Božič in srečno novo leto 2012! Dunajska cesta 48 - OPČINE (Trst), Tel. in fax 040 211022, brundula@inwind.it, Odprto: 8.30 -12.30 /15.30 -19.30 Ob ponedeljkih zaprto B6 Sobota, 24. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK / Leta 1946 je britanski premier Winston Churchill v znamenitem govoru dejal, da »se je od Ščečina na Baltiku do Trsta na Jadranu nad celino spustila železna zavesa«. S hladno vojno je namreč nepremostljiva ločnica razdelila Evropo na dva dela: na zahodu kapitalistične države, na vzhodu pa socialistične. Minilo je 65 let, železne zavese ni več, a spustila se je nova zavesa - tokrat ni železna, ampak železniška, in ločuje Trst od njegovega zaledja. Pred kratkim, 10. decembra, so namreč ukinili še zadnjo potniško povezavo proti vzhodu, vlak Benetke-Budimpe-šta. Odslej se iz Trsta lahko peljemo do Tržiča in potem proti Benetkam ali pa mimo Gorice v Videm. Nikakor pa ne proti vzhodu, v Slovenijo in naprej, in niti proti severu, v Avstrijo in naprej, ker niti iz Vidma ni več čezmejnih vlakov, od kar so ukinili vlak Benetke-Dunaj. Z vidika železniških povezav je severno in vzhodno od naše dežele zazijala popolna praznina. Bilo je 20. julija 1857, ko je iz Ljubljane prispel v Trst prvi poskusni vlak. Lokomotivo z dvema vagonoma je pričakala navdušena množica Tržačanov. Še bolj navdušeni so bili teden pozneje, ko je 27. julija 1857 ob 10.30 prisopihal okrašeni »hlapon«, kot so pravili parni lokomotivi. V štirih vagonih so se pripeljali cesar Franc Jožef v spremstvu vseh habsburških nadvojvod, številnih ministrov in drugih visokih predstavnikov avstrijskih dežel. Cesarja so pričakali z godbo in s topovskimi salvami, praznovanje pa je trajalo do večera. Ze sam seznam uglednih potnikov, ki so se pripeljali s prvim vlakom, dokazuje, kako je bila nova železnica pomembna za celotno avstro-ogrsko cesarstvo, saj je povezala srednjeevropsko zaledje z njegovim naravnim pristaniščem, s Trstom. Prvi redni vlaki so začelivoziti konec oktobra, iz Trsta na Dunaj so vozili trikrat dnevno, hitrejši vlak je prispel v prestolnico 17 ur po odhodu iz Trsta. Tržaško pristanišče se je iz ribiškega por-tiča začelo razvijati v pravo trgovsko pristanišče sredi 18. stoletja, potem ko je leta 1719 cesar Karel VI. dodelil Trstu pro-stocarinski status. Z razvojem industrijske revolucije je v 19. stoletju Trst postal pomorski terminal Avstrije, Češke in drugih razvitih predelov dvoglavega cesarstva. Takrat še ni bilo modernega pristanišča: jadrnice so raztovarjale na bregovih kanala pri Rusem mostu in šele po letu 1860 so na območju med Terezijan-sko četrtjo in nekdanjim Rojanskim zalivom začeli urejati »novo pristanišče«, ki mu danes pravimo staro. A že pred začetkom gradnje štirih, za takratne čase modernih pomolov in valobrana so do Trsta pripeljali železniško povezavo. Gradnjo nekaj več kot 550 kilometrov dolge proge od Dunaja do Trsta, t.im. Južne železnice (nem. Südbahn, it. Meridionale) so odredili z dvornim dekretom leta 1841. Gradnja se je začela naslednje leto in je bila še posebej zahtevna na prelazu čez Semmering, kjer se je izkazal glavni načrtovalec inž. Carl von Ghega. Proga se je vila naprej do Gradca in potem čez Maribor do Celja. Prvi vlak je zapeljal po slovenskem ozemlju julija 1846, v Ljubljano pa je pripeljal 18. avgusta 1848, na cesarjev rojstni dan. Tudi proga do Trsta je bila zahtevna. Na ljubljanskem barju so bile težave zaradi močvirnatega terena. Pri Borovnici so zgradili viadukt, ki je s svojimi 561 metri dolžine in 38 metri višine dolgo veljal za največji zidani most v srednji Evropi, a je bil uničen med drugo svetovno vojno. Proga se je nato vila po hribovitem in zaraščenem območju do Postojne, naprej po vijugasti in zamudni trasi mimo redkih kraških vodnih virov, pri katerih so se »napajale« parne lokomotive. Po Divači, Sežani, Opčinah in Proseku ježeleznica pri Nabrežini zavila po 646 metrov dolgem in 19 metrov visokem viaduktu in se spustila po bregu med Krasom in morjem vse do barkovljanskega mostu. Po krajšem predoru pod Greto je končno pripeljala do postaje, prednice današnje glavne železniške postaje, pred katero je bil zastekljen nadvoz, s katerim so želeli potnike zavarovati pred morebitno okužbo iz bližnjega rojanskega lazareta. Kot »stranski proizvod« nove železnice je Trst pridobil novi vodovod, ki je nadomestil dotedanji nezadostni vir pri Sv. Ivanu. Parnim lokomotivam potrebno vodo so do nabrežinske postaje črpali iz Brojence pod Križem, ker pa je bila voda pitna in v veliki zalogi, so skupaj z železniško progo do mesta speljali tudi vodovod. Pol stoletja pozneje, na začetku 20. Godba za cesarja Nekoč so železniške proge iz Trsta peljale v vse smeri Sergij Premru stoletja, je iz Trsta vozilo po tej progi na Dunaj šest direktnih potniških vlakov na dan. Takrat so se v Trst stekale tri različne železniške povezave. Ze leta 1860 so uredili novo povezavo Nabrežina-Gorica-Videm, od koder je en krak peljal proti Benetkam in v notranjost kraljevine Italije, od leta 1875 pa še drugi krak do avstrij-sko-italijanske meje pri Tablji in tri leta pozneje prek Trbiža do Beljaka po t.im. Rudolfsbahn, Rudolfovi železnici proti Salzburgu. In končno so speljali še znamenito Bohinjsko progo (nem. Wocheinerbahn, it. Transalpina). O alternativni železniški povezavi do Trsta so začeli razmišljati že v 70. letih 19. stoletja, da bi neposredno in po krajši poti povezali industrijsko območje gornje Avstrije in Češke s tržaškim pristaniščem. Železniška povezava je že tekla od Prage prek Lienza, ki je bil povezan z bavarskim Münchnom, vse do Beljaka oz. Celovca, kjer se je začela prava Bohinjska proga. Graditev 158 km dolgega odseka je bila skrajno težavna. Pod Karavankami so zvrtali skoraj 8 kilometrov dolg predor do Jesenic, pa še 6 km dolg predor z bohinjske strani do doline Bače. Zahtevna je bila tudi graditev številnih predorov in mostov po Soški dolini, med katerimi je izstopal velikan pri Solkanu, s kamnitim lokom v razponu 85 metrov, ki velja za največji železniški kamniti most na svetu. Manj težav je bilo od Gorice čez Vipavsko dolino in Kras mimo Repentabra do Opčin, kjer se je nova trasa križala z Južno železnico. Z razliko od »stare« železnice je nova proga peljala skozi predor pod Trstenikom in po obronkih nad mestom do Vrdele, po predoru do Rocola in pod Sv. Jakobom do Sv. Andreja, kjer so uredili železniško postajo, ki je s svojo obokano zastekljeno streho nad peroni veljala za eno najlepših v srednji Evropi. Promet po Bohinjski progi je stekel 19. julija 1906 v navzočnosti prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Kljub zahtevni vožnji po hribovitem območju, se je Bohinjska proga kmalu uveljavila in uspešno konkurirala z Južno železnico. Tako je v letih pred prvo svetovno vojno po tej progi od središča srednje Evrope do Ja- dranskega morja vozilo dnevno celo 70 vlakovnih kompozicij, v glavnem tovornih. Poleg omenjenih glavnih železniških povezav sta iz Trsta peljali še dve manj pomembni progi. Od leta 1902 je ozkotirna Parencana vodila iz Trsta v Istro do Po-reča, pet let pozneje pa je iz nastajajočega novega pristanišča pri Sv. Andreju stekla železnica prek Magdalene in po dolini Glinščice do Hrpelj in od tam proti Pu-lju oz. Divači. Moderne in učinkovite železniške povezave so bile odločilnega pomena za razvoj tržaškega pristanišča, ki je leta 1900 doseglo milijon 800 tisoč ton pretovora, leta 1913 pa 3 milijone in 500 tisoč ton. Uvedli so preferenčne tarife za železniški prevoz do tržaškega pristanišča. Tako je s t.i. jadransko tarifo vagon steklenih izdelkov iz Prage do Trsta plačal 195 kron, medtem ko je redna tarifa znašala 1331 kron. Trst je predstavljal glavno pristanišče ene od velikih evropskih držav, habsburškega cesarstva, ki je obsegalo dobršen del industrijsko razvite srednje Evrope, dunajska vlada pa se je zavzemala za razvoj »svojega« pristanišča. Potem je izbruhnila prva svetovna vojna in - »finis Austriae«. V okviru italijanske kraljevine je Trst postalo obrobno mesto, za katerega v Rimu niso imeli (in še danes nimajo) posebnega interesa. Pod Italijo je pristanišče izgubilo svojo vlogo in životarilo, kot dokazuje dejstvo, da se je rekordnemu pretovoru iz leta 1913 približalo šele tik pred začetkom druge svetovne vojne. Zadeva je pač taka: Trst je bil na začetku 20. stoletja drugo najpomembnejše pristanišče Sredozemlja, danes pa je glede pre-tovora zabojnikov na desetem mestu v Italiji, morda celo nižje (in daleč za Koprom). Pred nekaj leti sem sledil gospodarski misiji tržaške Trgovinske zbornice v Budimpešti. Tukajšnji gospodarstveniki so prepričevali madžarske partnerje, naj upoštevajo prednosti, ki jih nudi prevoz madžarskega blaga skozi Trst. Sledilo je nekaj vljudnih priložnostnih odgovorov gostov, eden od madžarskih špediterjev pa je novinarjem »off records«po-vedal, da je varianta skozi bolj oddaljeni Hamburg cenejša in hitrejša, saj od Du- naja naprej peljejo kontejnerje po železnici visoke hitrosti in zmogljivosti, pa tudi v nemškem pristanišču so hitrejši pri pretovarjanju. Trst naj bi torej konkuriral Hamburgu z železnico iz polovice 19. stoletja, primerno za hlapone? Skladno s temi dejstvi se je tržaški občinski svet pred kratkim daljnovidno opredelil proti gradnji nove in sodobne hitre železnice: logika pa taka, da bogpomagaj. V ta nespodbudni okvir spada tudi ukinitev zadnjega mednarodnega potniškega vlaka, ki je iz Trsta peljal proti Srednji Evropi. Danes ni več niti vlaka z Op-čin do Sežane! Pač pa se iz Sežane lahko peljemo na Dunaj: prvi vlak odpelje ob 5.15 in pripelje na Dunaj ob 13.28, zadnji ob 19.50 in pripelje na dunajsko Westbahnhof naslednje jutro ob 7.32. Z več vmesnimi prestopi je možno potovati tudi do Budimpešte, vendar se vožnja vleče nemogoče dolgo. Na Dunaj se lahko peljemo tudi z novogoriške postaje, in sicer po stari Bohinjski progi do Jesenic, potem pod Karavanke in naprej do avstrijske prestolnice. Potovanje traja 8 ur, nekaj več pa trajajo variante skozi Salzburg oz. čez Zidani Most. Ko so pred časom italijanske železnice ukinile vlak Benetke-Dunaj, so avstrijske železnice uvedle avtobusno povezavo, ki pelje iz Benetk skozi Videm in potnike pripelje do Beljaka, kjer prestopijo na vlak za Dunaj. Potovanje iz furlanskega mesta do avstrijske prestolnice traja dobrih 6 ur. Posodobljenje infrastrukturnih povezav zastaja že nekaj desetletij. Tudi glede avtoceste smo na psu, saj še razpravljajo o tretjem pasu na odseku Trst-Benetke, ko pa je bilo že sredi 90. let prejšnjega stoletja jasno, da je dosedanja dvopasovni-ca nezadostna za močno povečan promet iz vzhodne Evrope. Medtem je bilo načrtov še in še. Kot peti koridor Barcelona-Kijev, ki je verjetno zamrl in bo ostal v knjigi sanj. Na papirju je ostal tudi fantastični načrt za plovni kanal od Tržiča po Soči in Vipavski dolini, nato po predorih in sistemu zapornic do Ljubljane, Save in Donave, kot je bilo predvideno v Osim-skih sporazumih iz leta 1975. Niso uresničili niti razmeroma manj zahtevnih načrtov na krajevni ravni. Ko sem bil novinarski pripravnik, je takratni župan Marcello Spaccini, sicer železniški inženir, predlagal inovativno zamisel. Bilo je v letih, ko so vrtali železniški predor od novega pristanišča do glavne železniške proge pod Greto, po kateri tečejo vlaki s pristaniškimi tovori. Dela za 5 km dolg predor so trajala od novembra 1959 do konca 1980, torej 21 let, kar je več kot za ureditev celotne proge od Dunaja do Trsta, ki so jo gradili »samo« 15 let ... Vsekakor, v Rojanu, pri Ul. Kandler in na DAnnunzievem drevoredu predor teče tik pod cesto in inž. Spaccini je predlagal, da bi tam uredili dohode za potnike in s sorazmerno manjšo investicijo pridobili mestno podzemsko železnico, metro od Barkovelj do Sv. Andreja z vmesnimi postajami. Od železniškega križišča pod Sv. Jakobom bi se lahko povezali s progo, ki pelje mimo Rocola, Lonjerja in Vrdele, gornjega dela Scale Sante in Opčin, pa tudi do Sežane. Seveda iz tega ni bilo nič. Potem je bil govor o železniški povezavi s Koprom. Tiri so že speljani od novega pristanišča mimo Škednja, skozi Val-mauro in industrijsko cono po predoru do ravnine pri Orehu. Zamisel, da bi to sko-rajpopolnoma opuščeno progo z novim predorom pod miljskimi hribi preuredili v tovorno povezavo med tržaškim in koprskim pristaniščem je nerealna, saj bi jo bilo treba usposobiti za tovorni promet, kar ni mogoče sredi gosto obljudenega predmestja. Posodobitev tirov za potniški promet pa bi bila neprimerno manj zahtevna. A tudi iz tega ni bilo nič. Večkrat je bilo rečeno, da železnica teče samo nekaj sto metrov od izhoda letališča v Ronkah in da bi z manjšo postajo lahko zagotovili hitro povezavo do Trsta. Pa se tudi to ni uresničilo. Torej, veliko lepih besed o lepih načrtih, storjenega pa praktično nič. Medtem so se prometni tokovi iz srednje Evrope razvili in se ustalili na smernicah proti Hamburgu in Rotterdamu, pa tudi prek Brenerja do Benetk. Trst ostaja lepo in prijetno mesto, a je vedno bolj odrezano od sodobnega sveta. Tudi modni udobni in prilagojeni kraji ROSAT! .OVRfNC Ptikr^inikü pfi WZttO poäjetjt AzîçnAa Pnii'iHfiiiif Trrtjjujrti iz Gorite vosïï Vesele praznike it) uspešno leto 2012 V K H SVETEGA MIH A FI, A lit Ts;J. 04HJ.HH24H» "1870 www.devetak.com OKUSNE DOBROTE DOMAČE ZEMLJE iti I rivr 111/*fi/t ft&Sffiottf' ti ,£ii/ttijif/r čotova družina vošči vsem Btagostovljene {Bo£ične pravnike in srečna ${pv& Četo ÖQBERPW, U, Mirti« 1 W 0431/7WJÎ V- v OZJIC LA MAGIJA ŽENSKA OBLAČtLA TRŽIČ ulica Roma 58 Tel. 0481790074 NADALJUJE SE VELIKA PROMOCIJSKA\ PRODAJA ZIMSKIH KOLEKCIJ S POPUSTI OD 20 DO 50% ^ PELLETTERIE TOMAN~)^ OtOMlA > D4K5 > ma > ClVfSS > MOSCHINO > GMNflMMTO ffflKf G OMCA KorzO Vrni L Ht Tel. 04KJ SÎ6797 frjMAfeJ MuH PRODAJA BARVNIH IN NEBARVMH KOVIN » . f Vesele praznike! Ul. Grada 64 - TRŽIČ (GO) zraven Kinemaxa TH. 14 hx IH& 1-40570 1 uiww.p^Kïf.H 1 frmjil: irie@pahSr.( lBlUlirA\TéT|ll tMlAlRTlfO I nopiove za ff^evaije eiekiritro napeljava OGLASE ZBRALA IN P«IPRAVELA AGENCIJA AW9 O O -R t C A Tel. 04S1.53Ü02 fnüit: Uwe.it^tin . il Gostilna «FRANC» Pri Francetu liamofa kuhinja Zapito oh ntdtljah in ponafctjkib SOV VONJE OB HOd (t¿O) Prv&mafska ttfi. lùlpfAn 0-ttii .tttt2031t oLd | kupimo zlato, srebro, 11 m m mi te ¡11 ure. pLiCiiino v gotov ini TeL 0432*730932 t i uri ca ulica Gtrlu Fmlti Ift Ctdad I n licii MlHttStero MB£ginrc 22 urnik: [Hinudi-ljil: 1.1 Jil ■ |7J0 «i EwiadDpttkK IftiW - LTJi ■dlKlÈ! 1MI- I.1JI» ■. . JJ ■. 11 ■: 1: 11111 ■-. i: I ■! i ■ LL r ■ 11L11. L [ AGRITURIZEM DOBERDOB ZA CERKVIJO Tel. 0481 73125 www.kOvit.il-lnfcKgJk0viif.it OKUSNA IN ZDRAVA HRAMA TUOI ZA M A DOM Odprte ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih iTHERmQTRADE rlbert soïql VMtortdt» in pNntktr Mdhfl - radiiKwsîicvj "t \abirya Ktmn rmprJVP in- ftvAirro črpata ■ WûiTiMiifcv Rof.'df ™ prtu RUOTYIOO^D rn dJ-Fi-twTTiM-pikiri - ^urn^ in ptoHali a^ri^r IrtrMrlorp "T ¡cJir.-iira .iveiov.in/f. ... od vsega, najbolj primerno.... u I TfiA VttiK 2K34t70 Gorim - entsH; ttmm6@fnwtoti. rt - ftJ lai 53JW7 I MAXI Discount (gxij gco. VfL OOPOwraucADOttTKAi JO-U »Ti »-IM0 - M S0«ït*Mr*f™®i*wa ( ÎO-flM Dfltvts pod «rima vsciti feu.^ttkw, ^x/ezfiiö! B6 Sobota, 24. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK / Razdalja ni pomembna. Če je druščina prava, je lepo tudi na domačem vrtu. Pet dni smo preživeli v sončni (in vročinski oazi) in zajemali znanje z vonjem po morju, okusom po soli, skozi prijazno besedo mentorjev in predavateljev s koreninami v Istri, ki je pestra, bogata, čarobna in polna presenečenj, kot vsaka zemlja, ki ti nudi toliko več svojega posebnega, izvirnega in pristnega, kolikor niže se skloniš k njej. Že samo zbiranje, v ponedeljek, 22. avgusta v zgodnjih dopoldanskih urah, je bilo nekoliko neobičajno in nenavadno. V Kongresnem centru - kjer se je v prijetno ohlajenih, udobnih prostorih in v dvorani »Amerigo Vespucci« odvijal strokovni del seminarja - nas je pričakala naša seminarska mati Andreja Duhovnik, višja svetovalka za slovenske šole v Italiji ZRSŠ OE Koper. Kmalu je prišla tudi predstojnica ZRSŠ Območne enote Koper Alica Prin-čič Rolher in vsakega posebej prisrčno pozdravila. Uradni dvojezični pozdrav političnih oblasti je udeležencem izrekel podžu-pan/vicesindaco Občine Piran-Comune di Pirano Bruno Fonda, pripadnik italijanske skupnosti, znana in cenjena osebnost ne samo med Italijani v Sloveniji, temveč tudi med Slovenci v Italiji. Govoril je tudi v imenu župana Občine Piran Petra Bossmana. »Tudi sam izhajam iz učiteljskih krogov, saj sem dolga leta poučeval na gimnaziji z italijanskim učnim jezikom v Kopru in Piranu. Kot pripadnik italijanske narodnosti pa prav tako dobro razumem pomen delovanja slovenskih učiteljev na narodnostno mešanem območju ... Občina Piran slovi kot najbolj turistična občina v Sloveniji. Zato vas ob tej priložnosti vabim, da si vzamete nekaj časa in uživate v čudovitem poletnem soncu in morju. Želim vam uspešen seminar, prijetno bivanje v naši občini ter vas vabim, da se še kdaj vrnete k nam kot turisti. Hvala! Grazie e buon lavoro!« Nato je povzela besedo predstojnica OE Koper Alica Prinčič Rolher in predstavila šolsko strukturo v Območni enoti, ki jo vodi. Že v samem uvodu je predstojnica izpostavila, da je to »narodnostno mešana enota«, ki sega na Obalno-Kraško in Notranjsko-Kraško regijo ter meji s Hrvaško in Italijo. Enota je specifična, ker v svojem okolju delovanja združuje tudi delovanje izven slovenskih meja. Prvo predavanje v popoldanskem razpoloženju, se je glasilo »Posodobljeni pouk slovenščine kot prvi in drugi jezik (v šolah z italijanskim učnim jezikom)« Predavateljica Mira Hedžet Krkač je povedala, da je posodabljanje pouka sestavni del šolskega sistema. Posodabljanje nakazuje tudi Svet Evropske skupnosti, ko priporoča, da je treba razviti temeljno izobraževanje kot osnovno učenje za kasnejše izobraževanje v življenju. Izobraževalni sistem se mora sproti odzivati na potrebe sodobne družbe in uveljavljati nove koncepte znanja, ki omogočajo razvoj posameznika za vseživljenj-sko učenje. V naslednjem predavanju je Neva Še-čerov posvetila nekaj podrobnejših pogledov na »Posodabljanje pouka italijanščine«. K predmetu svojega razpravljanja se je spustila z evropske perspektive SEJO - skupnega evropskega jezikovnega okvira. Ta okvir vsebuje temeljna izhodišča sodobnega pouka tujih jezikov v Evropi. Italijanščina je na narodnostno mešanem področju lahko mišljena kot tuj jezik ali kot drugi jezik, nekoč se je temu reklo jezik okolja. Neprestanim spremembam se mora učitelj/profesor prilagajati z novimi vsebinami, pristopi in oblikami dela. »Na sodobne izzive pripravljeni učitelj s premišljeno izbiro dejavnosti, z individualizira-nim pristopom in z njim povezano diferenciacijo učnih vsebin ustrezno usmerja učni proces.« Kako se je uveljavljalo učenje italijanščine v šolah z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji, nam je zelo nazorno prikazal Sergio Crasnich. Veliko pozornosti je posvečene študiju jezika, književnemu izobraževanju in specifičnosti. Glede na velike spremembe zadnjega desetletja se je spremenil tudi način učenja, predvsem pa pristop do rabe jezika in kakovost učenja in obvladovanja jezika. Obenem pa je neizpodbitno tudi dejstvo, da so učenci in dijaki vpleteni v neko okolje, ki je večkulturno in večjezično in predstavlja torej veliko spodbudo za učenje. Napore prvega dne je sklenila slavnostna večerja. Dobili smo tudi ugledne Solni cvet, v njem je ujeto morje ... Seminarski utrinki s Pirana Boris Pangerc Piran: seminarski narod v zavetju sv. Jurija Andreja od Alenke: »Cvetje hvaležno sprejemam« Seminarski oddih od zgoraj obiske: svoj pozdrav sta prinesla Roman Gruden kot odposlanec ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča in predstojnik za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu Furlanije Julijske krajine Tomaž Simčič. Po toplih in prijaznih uvodnih besedah sta se s svojima kitarama oglasila Rudi Bučar in Zdenko Cotič. Tako smo slišali »pu istrjansko« zapete pesmi, ki so nastale med istrskimi ljudmi kmečkega porekla, Rudi Bučar pa jih tudi je ovekovečil na svojih zgoščenkah. Po mirnem počitku je napočil torek, 23. avgusta. V prvem jutranjem predavanju sta nas vzeli v klešče predstojnica Ali-ca Prinčič Rolher in njena sodelavka Sandra Mršnik. Predmet razprave: Spremembe ob uvajanju fleksibilnega predmetnika. Namen fleksibilnega urnika (teorija prihaja iz Finske in Švedske) je razbremenitev učencev, lažja organizacija pouka in možnost šole, da sama razporedi predmete v časovnih obdobjih. Manj predmetov na dan olajša učencem in učiteljem način dela. V drugem dopoldanskem srečanju je sledil primer iz šolske prakse. Skupina učiteljic je predstavila praktičen primer reše- vanja problemov. V svojem koordiniranem posegu so izmenično nastopile: Nataša Olenik in Nadja Baša z OŠ Antona Žni-deršiča v Ilirski Bistrici ter Nada Nikolič in Tamara Grbas z OŠ Vojka Šmuc iz Izole. Prikazale so učno enoto »Reševanje problemov pri matematiki« na podlagi treh šolskih ur. Enoto so prepletle z ostalimi šolskimi predmeti, v prvi vrsti z zgodovino in italijanščino. Za iztočnico so si izbrale matematično vsebino s področja geometrije v 8. razredu. Popoldanski del seminarja smo zadihali na prostem. V najhujši sončni pripeki nam je Andreja tako naprožila, da smo si ogledali (antološko) slikarsko razstavo Sijajni pop art, ki jo je Občina Piran postavila v palači Trevisini v Piranu. Pod prijetnim in duhovitim strokovnim vodstvom Polone Senčar smo občudovali najbolj prestižna in najbolj pomembna dela umetnikov pop arta. Gibanje se je pojavilo v Veliki Britaniji v petdesetih letih prejšnjega stoletja in začelo prikazovati potrošniško družbo, ki je vzniknila v tistem času. Desetletje kasneje pa se je močno razmahnilo v Združenih državah Amerike, kjer je pop art - popularna kultura - tudi dosegel višek. Največji predstavniki te umet- nosti so: Andy Warhol, Tom Wesselman, Roy Lichtenstein, James Rosenquist, John Chamberlain (še živi) in Robert Rauschenberg (še živi). Ko smo izstopili iz prijetno hladne veže, nas je na Trgu Tartini že čakal Luka Mrdakovič, mlad turistični vodič, a izjemno podkovan in zelo slikovit v svojem zagnanem pripovedovanju o lepotah in posebnostih Pirana, kar je izdajalo veliko ljubezen do rodnega mesta. Ena od razlag pripoveduje, da je Piran svoje ime dobil po grški izpeljanki besede za ogenj. Ko so Grki jadrali ob naših obalah, so za boljšo vidljivost ukazovali prižigati ognjene grmade; grški pir je sčasoma postal *piran, današnji Piran po slovensko in Pirano po italijansko. Priljubni Luka nas je v pasji vročini popeljal na 39 m visok grič; Na vrhu, v senci mogočnega masiva cerkve, nam je povedal naslednjo resnično zgodbo: »Morje spodjeda cerkveno obzidje in erozija grozi, da se bo cerkev zavalila v morje. Zato je potrebno vsako toliko let zidne oboke utrditi. Pri zadnji obnovi so v osrčju obzidja našli steklenico, v kateri je bila listina s podatki o Piranu in s podpisi delavcev, ki so opravljali utrje-valna dela. Listino je župnik prebral pri slovesni maši v cerkvi, nato so jo ponovno vzidali v obnovljene oboke; zraven so priložili listino s podatki o današnji Občini Piran in s podpisi delavcev, ki so tokrat obnavljali cerkveno obzidje.« Nato smo se spustili v mestno jedro in pristali na Trgu 1. maja, ki je najbolj slikovit predel mesta. »Tu je bilo posnetih veliko filmov - najbolj znan je 'Poletje v školjki'. Na tem znamenitem trgu stoji veliki kamniti zbiralnik iz 17. stoletja, ki je v preteklosti oskrboval z vodo prebivalce celega mesta. To je po Tar-tinijevem najvažnejši trg v Piranu. Imamo primer na tem trgu, ko je bilo potrebno zaradi obnove neko hišo zrušiti do tal; in še sreča, da je bilo tako. V temeljih so našli prave zaklade: prešo za stiskanje oljk iz rimskih časov, denar, posodo in še veliko drugih dragocenosti.« Živahni naš turistični vodič Luka Mrdakovič si je prislužil topel in iskren aplavz, nato smo se razšli vsak v svojo smer. Izza istrskega predgorja je naslednjega dne vzniknila sreda, 24. avgusta. Ekskurzija. Prva smer - Sečoveljske soline. Na vratih solinarskega muzeja stoji, naslonjen na podboje, mladi solinar Matjaž Klun, ki je prava zmes simpatije, duhovitosti, na-vihanosti in odličnega poznavanja soli-narske obrti, pa tudi zgodovine. »Sečoveljske soline so stare osemsto let, strunjanske pa tisoč dvesto. V preteklosti so bile vir bogastva Pirančanov. Soline še danes pregleduje rudarski inšpektor. Ker se pač sol pridobiva tudi iz rudnikov, je ta praksa ostala takšna. Sol žanje-mo v kavedinih, v katere z vetrnicami pre-črpavamo zelo slano vodo, da ne zbeži v morje. Različna barva soli pomeni različno kakovost. Slanica je rumenkasta, ker izloča mangan in magnezij. Na slanici se tvori solni cvet, to je prava sol, skorja na vodi. Pod Benetkami je bilo tvorjenje solnega cveta prepovedano, ker se je pod skor- / PRAZNIČNE TEME Sobota, 24. decembra 2011 25 jo voda segrevala in je umirala petula; to je alga, ki živi v blatu in so jo prinesli s Paga pred sedemsto leti; petula je bistvena za pospeševanje tvorjenja soli; potrebuje tri do štiri leta, da se obnovi. Sečoveljske soline sestavlja šest bazenov, vsak ima po šest kavedinov, in pet servidorjev, zadnji je povezan z morjem. Sol žanjemo od aprila do konca septembra ali oktobra. Prva sol se tvori 15. maja. En bazen da približno 100 kg soli. Na dan bi morali pobrati tri tone soli, odvisno od burje in vode. Nekoč je imel Piran osem skladišč soli. Na solinah pa je bilo 250 ka-žunov, solinarskih hišic. Čez pomlad in poletje se je preselilo na soline 3.500 ljudi, tako rekoč cel Piran in se je tu ustvarilo posebno življenje, posebne socialne vezi, značilne samo za solinarje. Pozimi pa so prihajali pregledovat polja in opravljat vzdrževalna dela. Vse delo - takrat in danes - delamo ročno. Tudi orodje, ki so ga uporabljali takrat, ga uporabljamo še danes. Zdaj sva tukaj samo dva.« Potem smo se spustili po kavedinih. Matjažev sodelavec je vzel »gavero« in začel nabirati sol in jo zlagati na kup. Cvetka, ki ne more držati križem rok, če vidi nekoga, da dela, se je kar samodejno oprijela strgala in tudi sama žela sol. Nažela je je za kar zajetno gomilo in olajšala solinarju delo. Za kaj več ni bilo časa; avtobus je že trobil ... V Svetem Petru nas je sredi prijazne istrske vasi že čakala vodička, domačinka, Marija Bažec, ki nam je odklenila vrata v Tonino hišo, svojevrsten spomenik stare kmečke hiše, kakršne so bile v Istri nekoč običajne domačije. Stara je tristo let. Zidana je iz kamna. V pritličju je torklja, vrhkletna stavba pa je prekrita z dvokap-no streho pod katero se razprostira »ba-ladur«. V tej torklji so stiskali domače oljke ta zelene belice in jih mleli še s konjem. Pridobivali so neverjeno domače olje, ki mu danes pravimo ekstra deviško oljčno olje, in so ga uporabljali kot zdravilo. »Torklja je delala tristo let«, je s ponosom povedala gospa Marija. Po ogledu še gornjih prostorov smo ubrali pot proti Hrastovljam. Obisk hra-stovske cerkve je vedno zelo privlačen. Cerkev je iz 12. stoletja, sezidana je v romanskem slogu; ima namreč tri ladje. Obzidje pa je iz 16. stol. Prijazna vodička z bogatim znanjem, Rozana Rihter, nam je strnjeno, a nazorno raztolmačila starodavno vsebino cerkvenih sten, ko ljudje še niso znali brati in so se svetega pisma učili s podob, naslikanih na notranjih cerkvenih zidovih. Cerkev je poslikal Ivan iz Kastva in delo dokončal leta 1490. Kasneje so zaradi kuge stene prebelili z apnom in vedenje o freskah se je izgubilo. Akademski slikar Jože Pohlen je leta 1949 med restavriranjem zidov poslikave ponovno odkril in jim vrnil nekdanji lesk. Iz Hrastovelj smo se odpeljali na kosilo v znano restavracijo ob vhodu v Rižansko dolino. Pravo presenečenje pa nas je še čakalo. Ko smo se v koprskem pristanišču vkrcali na ladjo »Laho«, nas je minila vsa poobedna lenoba in smo na polna pljuča in počaščeni z odlično travarico občudovali lepote slovenske obale. Na misel mi je prišel latinski pregovor »Parva sed apta mihi - Majhna, vendar primerna zame«; najbrž smo pluli počasneje, zato da smo dobili vtis, da je obala daljša ... Vendar, pogled z morja proti kopnemu pod kristalno čisto kuliso živo modrega neba brez oblačka, s soncem visoko v zenitu, ki je v daljavi zarisovalo ostre robove med sencami in osvetljenimi predeli zelenih preprog, rjavih previsov, strnjenih naselij in zmesmi mestne urbanistike, do pravljično nagrmadenega starinskega Pirana okrog ponosne cerkve in zvonika, ki se pne na visokem krnu nad mestno stisnjenost-jo uličic in trgov, me je potegnil vsega vase, da sem lebdel na morski gladini kot eno samo veliko ribje zrklo. Ves ta pogled z morja, med pozibavanjem na modrih slano vonjivih valovih, ti razgrne pred očmi biser, ki mu ni para. To je naša slovenska obala, kratka, strnjena, a bogata, raznolika, pisana, živahna - z morske strani. In se res počutiš tako, kot da je čisto po meri zate, ker je tvoja. In s te obale lahko od-pluješ na široko morje in se spojiš z oceanom, prav tako kot vsakdo drug, ki je doma z morja, in mu je morska obala z leve in z desne določena v nedogled. Ko odrineš od obale, smo vsi enaki. Če ga spoštuješ, ti je morje družabnik in prijatelj, če ga izzivaš, in se z njim nespoštljivo obnašaš, postane nevarno in se lahko pred tabo odpre in nad tabo za vedno zapre. Ni važno, koliko imaš obale, pomembno je, kakšen odnos imaš do morja, ki jo obliva. Kajti, valovi prihajajo do nje vedno s širo- kih prostranstev in se izlijejo na točko, kjer sediš ti in čakaš na val, ki se usuje k tebi, da ga zajameš v svoje prgišče. V tistem prgišču so vse obale sveta, je morje, ki je svoje širne razsežnosti zgostilo na površino tvojih dlani. Ko smo se izkrcali, smo bili za dan bogatejši, za dan, ki nam je razgrnil in učvrstil novo spoznanje - lepota nima razsežnosti ... V četrtek, 25. avgusta je bil dopoldan posvečen obiskom. Razdelili smo se na skupine in se razblinili po prostoru. Cvetka se je podala v Vrtec Mornarček Piran, rala udeležence seminarja. Najprej je za »kateder« sedel naš stari znanec, priljubljeni prof. Silvo Fatur. »Istrska književnost je danes slovenski literarni fenomen, ki se je razvil iz skoraj brezupne zaostalosti izpred 50 let prejšnjega stoletja«, je dejal uvodoma. Renesansa slovenske Istre se je začela, ko so v letih po drugi svetovni vojni zrasli prvi domači izobraženci, ki so postali nosilci preroda v družbi in v kulturi. Takrat je polno zaživela tudi istrska književnost. Peruti so ji dali pesniki kot Alferija Bržan, ali pa pisatelji »forešti« kot na primer Mar- Pogled na slovensko obalo ki ima pet oddelkov in vanj zahaja 150 otrok, Vrtec vodi ravnateljica Tanja Tomič. Vrtec Mornarček Piran je že od leta 2006 član Unesco, izvedel pa je že dva projekta, leta 2006 projekt »Naš kraj - Njegova kulturna in naravna dediščina«, leta 2009 pa »Mornarčki o barčicah« in »Od Pirana do Sečovelj«. Zelo prisrčen in domače sproščen sprejem smo doživeli na osnovni šoli »Vin-cenzo e Diego De Castro« z italijanskim učnim jezikom v Piranu. Toplo dobrodošlico nam je izrekla ravnateljica Helena Ma-glica Susman, tako elegantna mlada gospa in mamica, da bi šla skozi šivankino uho. V prijetno hladni zbornici - zunaj je še vedno razsajala pasja vročina - so okrog mize z nami posedele Mojca Železen Repe, ki poučuje slovenščino (kot drugi predmet), Dolores Bressan, razredna učiteljica, Nadia Gigante, razredna učiteljica in Massimo Me-deot, profesor zgodovine. V pogovoru s kolegi so prišle na dan mnoge stične točke med manjšinsko (italijansko) šolo v Sloveniji in manjšinsko (slovensko) šolo v Italiji. Vendar oboji prisegamo na bogastvo dveh kultur, na medsebojno sodelovanje in razumevanje in na spoštovanje različnosti. Do polne uveljavitve teh idealov je morda še dolga pot, vendar gotovo bo veliko manj nesporazumov in razumevanje bo dosti globlje in trajnejše, ko bo vsak Italijan znal slovensko in vsak Slovenec italijansko; naši kolegi manjšinci v Sloveniji so pri tem v veliki prednosti in so tudi prehodili že veliko daljšo pot do cilja, kajti vsi, brez izjeme, odlično obvladajo slovenščino, oziroma so perfettamente bilin-gui/popolnoma dvojezični, kar jim dela seveda veliko čast in kar je izzvalo tudi naše občudovanje v zbornici, kjer je lahko vsak govoril v svojem jeziku in ga je sogovornik perfettamente razumel in mu odgovarjal v svojem jeziku. Od tu dalje se lahko pogovarjamo o multikulturnosti kot vrednoti ... Popoldansko tlako sta vestno izpolnili Zdenka Vodeb in Milenka Oštir Uhelj. Razvili sta temo: Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Otroci s posebnimi potrebami so otroci, ki so moteni v telesnem in duševnem razvoju. Bela knjiga iz leta 1996 je prinesla konceptualno spremembo, ko se je uveljavilo drugačno pojmovanje: otroka je treba spremljati od najnižje starosti, do mladostne dobe in naprej v odraslost. Otroka je treba spremljati celo življenje in program je treba prilagajati glede na stanje, ki se v razvoju spreminja. Po predavanju smo se prepustili individualnim programom, večer, ki se nam je obetal, je bil spet imeniten in pester. Na obisk so prišli pevci Okteta Škofije, pod vodstvom Vladislava Korošca, ki so s svojo ubrano pesmijo in priljubnim hudomušnim nastopom zapeli nekaj takih viž, ki pogrejejo srce in razvedrijo dušo. In napočila je zadnja noč in dvignil se je poslednji dan seminarja, petek, 26. avgusta. Zadnji strokovni dopoldan nam je nudil dva izredna predavatelja, ki sta oča- Cvetka gradi piramido soli »Gremo! jan Tomšič. Največji in danes občepriznani bard slovenske Istre pa je pesnik in narodni buditelj, duhovnik in začetnik prave književnosti Slovenske Istre Alojz Kocjančič (1913-1991). Vzporedno s Tomšičem so ustvarjali Vlado Šav (1945-2009), Edelman Jurin-čič (1952) in pa Bert Pribac (1933), ki je moral iz političnih razlogov v Avstralijo, kjer je objavil prvo slovensko pesniško zbirko na tej celini Bronasti tolkač, 1962. Prof. Fatur je omenil tudi revije, med njimi revijo Fontana, ki jo že 25 let vztrajno krmari Danilo Japelj. Veliko vlogo je s svojimi izdajami odigrala založba Lipa, po njenem propadu pa je v središču literarnega dogajanja s svojo dejavnostjo knjigarna Libris v Kopru. Združenje književnikov Primorske (1989) pa je povezalo besedne ustvarjalce na obeh straneh meje. V publicistični dejavnosti je najbolj prisoten Milan Gregorič. Predavatelj je svoj literarni sprehod po Slovenski Istri sklenil z nekaterimi vseslovenskimi pesniškimi imeni, ki so Istro izbrali za svoj drugi dom. Najbolj znan med njimi je pesnik »štirih« Tone Pavček (1928-2011). Za poslednjo zgodbo na letošnjem seminarju je na predavateljski prestol sedel direktor Inštituta Jožefa Stefana dr. Jadran Lenarčič. Zajeti v besede bistrost tega uma in ognjeniško vrvenje tega značaja, njegove izjemne intelektualne in človeške razsežnosti, bi bilo enako kot z golimi dlanmi zaustaviti pošastno vodno gmoto, ki se usodno premakne, ko se zruši jez. Dr. Lenarčič je znanstvenik, ki živi z navdihom, kajti - pravi: » Niti ene same stvari nisem naredil brez Muze. Če se Muza ne prikaže, ne naredim nič! Navdih in dvom v lastno delo je osnova. Če si zado-vljen s svojim delom, ni napredka.« V Ljubljani se je vpisal na elektrotehniko. Prelomnica se je zgodila v 4. letniku, ko se je zaposlil na Stefanu. Delal je na teoriji in se posvetil robotiki. Postal je popularen v svetovnem merilu. »Ugotovil pa sem, da sem sam, nisem imel kon- frontacije, z nikomer se moja mnenja niso kresala. Kakor da v mojem delu ne bi bilo napredka. Pa sem prišel na idejo, da povabim v Ljubljano 22 ljudi, vrhunskih znanstvenikov z vsega sveta. To je bilo leta 1988, v času vladanja Milke Planinc. Odgovorilo mi je 21 ljudi, ki so prišli na 1. konferenco o problematiki idej v robotiki. Tisti, dvaindvajseti, ki ni odgovoril, se še danes kesa, a ga nisem več vabil. Konferenca je izjemno uspela; ideja je dala idejo in začeli smo odpirati nove znanstvene ideje, o katerih se sploh še ni govorilo. Začeli smo se obiskovati, in sicer smo se dobivali vsaki dve leti. Danes nas je 80; na znanstvenem področju pa so se začele pojavljati stvari, ki so spremenile svet, ki spreminjajo zgodovino človeštva. Rodil se je ARK - Advances in Robot Kinematics (Napredki v robotski ki-nematiki), združba prijateljev, katerih prijateljstva so se razvila po celem svetu. Med vojno v Sloveniji, leta 1991, so me vabili naj pridem k njim, da bom na varnem. A jaz sem ostal doma; tu je bilo moje mesto v ključnem trenutku slovenske zgodovine.« Toda za Slovenijo, pravi, da zadnjih 20 let ni naredila nobene razvojne napake, ker ni naredila nobenega razvoja. Premnogo stvari je bilo v Sloveniji zavoženih. V Sloveniji ni kulture napredka: kako priti od ideje do rezultata. Karkoli je človeštvo naredilo dobrega, je začelo z idejo, vizijo in ustvarjalnostjo. Domišljijo vodi kreativnost in dvom v tisto, kar počneš. Dobre odločitve so rezultat izkušenj, dobre izkušnje pa so rezultat slabih odločitev. »S svojim nastopanjem želim ljudi motivirati za razmišljanje. Vsak izmed nas naj naredi nekaj dobrega za razvoj. Eno minuto na dan posvetimo našemu razvoju, da damo idejo zanj. V slabih razmerah se pojavljajo ustvarjalni, uspešni ljudje. Potrebni so ljudje, ki verjamejo v razvoj in napredek in znajo nekaj narediti. Naša generacija je odgovorna za preživetje te države. Ustano- viti bi morali gibanje za razvoj. Mislim, da Slovenija potrebuje ministrstvo za ideje. V življenju so pomembni tisti dnevi, ko niste zadovoljni s svojim delom. Takrat ste naredili korak naprej.« Korak naprej - iz neslutenih intelektualnih višin v trdo realnost naših razredov, naše šolske resničnosti v skrajno izzivalnem in obenem skrajno napornem okolju. Korak naprej v boju z mlini na veter... Dr. Jadrana Lenarčiča smo hvaležno pozdravili z dolgim, toplim aplavzom ... res doživetje, ki še močneje podčrtuje paradoks, v kakršnega padeš, ko se sklene seminarski lok in se odprejo šolska vrata; tista prava ... Kakor je pisatelj in alpinist Duško Jelinčič iskal pod Everestom bisere pod snegom, kajti, kdor jih najde, bo srečen, tako smo mi v Portorožu iskali solni cvet, srž zdravja, da bi lahko s pridobljenim znanjem še dolgo darovali šoli svoje najboljše moči. Nismo seveda mogli prej odjadrati iz Portoroža ne da bi se prisrčno zahvalili direktorici seminarja Alici Prinčič Rolher in da nismo naši seminarski materi Andreji posvetili lepo istrsko »laudo« v toplo, iskreno in prisrčno zahvalo za njen trud in njeno zavzetost. »Doste se se zmantrela z name, mertaš an bešek ne ret - su rekle stare -ma ku te kunsemjeremo zdej, ka bo usta-lo ze drugo leto? Ma mi, ke smo toje fansle, jen ke te štemamo doste, molimo boga de be te dou zdravje jeno anka ano malo pamete, de nes be mogla še ano malo šoportjeret . Ben, cara mama Andreja, doste hua-la ze use jen: SAKO DOBRO! rečemo Istr-jane." Prav takšno kot je bilo seminarsko vzdušje, je bilo tudi slovo: iskrivo in igrivo. Prihodnje leto pa - z modrih morskih planjav v zelene prekmurske ravnice: Murska Sobota, ku caš al pej ku neceš, mi bemo ten, in naša Andreja tudi! B6 Sobota, 24. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK Nemčijo in Tunizijo pa Italija vse bolj drsi proti severnoafriški državi. Če bi evolucijo našega ekonomskega modela opazovali s filtri, s katerimi se fotografira nek biološki ciklus ali ciklus življenja nekega proizvoda, bi bili razlogi za naše polževo napredovanje bolj jasni. Kot je znano, ciklus ži- Še aktualno Pasolinijevo svarilo O krizi priča tudi statistika. To, kar pripovedujejo ali celo vpijejo ekonomske in socialne številke, je, da se je izgubila duša, kolektivnost. In tudi individualnost, ego brez duše trpi, saj ne najde več smisla. Številke nakazujejo, kje je treba / vrednote, ko jih povezuje smisel pripadnosti. Odporna in krhka podjetja Nekaterim se bo tak način pojmovanja ravnovesja med individualiz-mom in kolektivnostjo morda zdel kot stilna vaja, sicer pravilna definicija, a nizacijski inovativnosti in skrbi za zaposlene. V odpornih podjetjih se vrednost realizira s konsenzom in z osmišljanjem vsega tistega, kar se vrti okrog podjetja -od dejanj podjetnika in delavcev vse do končnih potrošnikov. Številke nam ne dajejo gotovosti (in tega tudi ne bi mogle) o tem, ali se je v (... če bi lahko jedel idejo, bi naredil svojo revolucijo) Ne moremo izhajati iz drugega, kot iz mednarodnega scenarija. Statistični podatki, ki jih je objavil Mednarodni denarni sklad (IMF), neusmiljeno fotografirajo stagnacijo, ki je zajela italijansko gospodarstvo. Če vzamemo v poštev vse države sveta v zadnjih desetih letih, je samo Haiti - ki ga je prizadel katastrofalen potres - zabeležil nižjo stopnjo rasti buto domačega proizvoda (BDP) od Italije. In če pogledamo naprej, nam napovedi za prihodnjih pet let obetajo scenarij, v katerem bo italijanska gospodarska rast višja samo od tiste, ki jo bodo beležili na Portugalskem, v Grčiji in Venezueli. Lahko bi se ustavili tukaj, saj že te številke zadostujejo za opis države, ki vsaj 15 let ne raste več in ki pred seboj ne vidi perspektive, ki bi šle dlje od preprostega životarjenja, krmarjenega s prostim očesom. S kolesom ali avtomobilom? Možna je tudi drugačna ponazoritev razmer. Če se bo Italija v dveletju 2011-2012 premikala s hitrostjo 30 kilometrov na uro, bo Nemčija drvela s 87 kilometrov na uro, svet s 142, Kitajska in Indija pa z več kot 250 kilometrov na uro. Če bi šlo za hitrostno tekmo, bi morala Italija na kolesu tekmovati z dirkalnimi motorji in avtomobili formule ena. Nemogoča kom-peticija, brez možnosti za uspeh. V svoji počasnosti se država premika kompaktno. Furlanija-Julijska krajina je rahlo hitrejša s 37 kilometri na uro, a se oddaljuje od sosednjih regij, kjer zahodna Slovenija napreduje s 180 kilometrov, avstrijska Koroška pa s 195 kilometrov na uro. ^ Na našo srečo hitrost premikanja ni vse, bolj pomembna je kondicija, v kateri pridemo na cilj. Če pustimo metaforo ob strani, ugotovimo, da BDP -čeprav ostaja temeljni termometer za merjenje zdravja neke ekonomije - ne izraža vseh vidikov razvojne poti neke države, ne pove nam, ali gospodarstvo raste na zdrav način in trajnostno, tako, da na svoji poti ne pušča žrtve in ranjence. Po drugi strani pa ne moremo prezreti, da je potovanje z avtomobilom udobnejše kot s kolesom, o posledicah pritiskanja na pedala zgovorno pričajo številke. Dovolj bo opozoriti na dve. Med Nemčijo in Tunizijo Konec 80. let je bil naš dohodek na prebivalca višji od današnjega povprečja držav območja evra. Od takrat se je začelo upadanje, ki se je od leta 2000 naprej spremenilo v pravo pravcato prosto padanje. Danes je naš BDP na prebivalca približno 13 odstotkov nižji od povprečja držav območja evra. Aldo Bonomi, sociolog, pozoren na ekonomske dinamike, trdi, da se Italija nahaja med Nemčijo in Tunizijo, s čimer seveda ne misli samo na geografsko umestitev. Podoba, ki jo potrjujejo podatki: naši življenjski stroški so enaki, če ne še višji kot v najbolj razvitih evropskih državah, medtem ko prejemamo znatno nižje mezde in plače. V Nemčiji stane življenje v povprečju okrog 10 odstotkov manj kot v Italiji, medtem ko so nemške plače v povprečju enkrat višje kot italijanske; v celoti vzeto je kupna moč nemškega državljana za 65 odstotkov višja od kupne moči Italijana. Podobno se dogaja, čeprav z različnimi dinamikami in intenzivnostjo, tudi pri primerjavah s Francijo, Veliko Britanijo, Španijo ... Če želimo najti državo, kjer je kupna moč državljanov nižja kot v Italiji, se moramo ozreti na Grčijo; v razponu med vljenja nekega proizvoda predvideva tri glavne faze, ki gredo od rojstva prek rasti do zrelosti. Prodaja, ki je kazalnik zdravstvenega stanja nekega proizvoda, med to potjo zariše gibanje, ki ga lahko grafično ponazorimo s krivuljo v obliki črke S: počasna rast v začetni fazi, postopno pospeševanje rasti v času uveljavitve proizvoda in upočasnje-vanje z možnostjo upada v dobi zrelosti. Če upoštevamo številne ekonomske spremenljivke - tako tiste, ki se nanašajo na podjetja, kot tiste, ki so vezane na ozemlje v celoti -, ugotovimo, da reproducirajo natanko krivuljo v obliki črke S in da se danes nahajajo v zadnjem delu krivulje, torej v fazi zrelosti. Kadar nek proizvod preide v svojo fazo zrelosti ali zatona, ga ni več mogoče oživiti z majhnimi popravki. Treba ga je radikalno na novo premisliti, ustvariti nov proizvod, ki zareže realno diskontinuiteto s preteklostjo, kot se je npr. zgodilo pri prehodu od mobilnega na pametni telefon. Če je analogija z življenjskim ciklusom nekega proizvoda pravilna, si je treba za ponoven zagon faze rasti izmisliti iPhone, nov model, ki je označil resničen prelom s preteklim. Denar, ki proizvaja denar Morda uporaba izraza model ni najbolj ustrezna. Kajti govoriti o modelu prikliče v spomin nekaj mehanskega, sistem, ki se po predefiniranih pravilih giblje na avtomatičen način. To je učinkovalo v preteklosti, ko je do sprememb prihajalo postopoma in je za ponovno vzpostavitev ravnovesja zadostovalo od časa do časa spremeniti katero od pravil in vnesti majhne popravke. V sistemu stalnega preoblikovanja, kakršen je postal naš, bi se morala tudi pravila stalno spreminjati, ker se sicer pojavljajo distorzijski učinki. Evolucija namreč nikoli ne poteka na linearen način, ampak po ciklusih in s prelomi. Pomislimo npr. na delovanje trga v zadnjih desetletjih in na degenera-cije, ki jih je povzročil. Zgodilo se je, da so s pravili uravnavani avtomatiz-mi postali pravila sama. Cilji so se pomešali s sredstvi za njihovo dosego, profit pa se je iz sredstva in merila ekonomske učinkovitosti prelevil v svoj lasten namen. Po mnenju sociologa Maura Magattija je imela gospodarska rast v zadnjih dveh desetletjih kot edini cilj nediskriminirano večanje individualnih priložnosti - s predpostavko, da je to povečevanje dobro samo po sebi -, ki jih je treba zasledovati na vsak način. Gospodarstvo pa je vzporedno izgubilo socialno dimenzijo in občutek za »smisel«, torej kakršnokoli vrednotenje - v socialnem, političnem ali moralnem smislu -, ki ni izrazito tehnično, ki ga ne narekujejo av-tomatizmi. Ni bilo malo in ni malo poskusov umika iz te sheme, poskusov postavljanja pravil za ponovno pridobitev smisla, za zaviranje egoistične težnje po golem bogatenju in za njeno utirjenje v meje proizvodne fiziologije. Od tod izhajajo etični kodeksi, socialne bilance, »družbeno odgovorno« obnašanje, ki ga delimo znotraj in sporočamo navzven. Pa vendar zadostuje porast na borzi, da se špekulativni nagon po »denarju, ki proizvaja denar« prebudi in prevlada, pri čemer pomete s pravili, vrednotami in etičnimi kodeksi. Enron v ZDA, Parmalat v Italiji ... seznam bi lahko bil žalostno dolg. Če bi se opredelili za »žrtve« modela bi bilo seveda hinavsko, saj gre za telo brez duše, za avtomatizem, ki je popolnoma neobčutljiv in ni odgovoren za rezultate, ki jih proizvaja. Kriza, ki jo preživljamo, ima veliko globlje korenine, ki gredo daleč čez mehaniko avtomatizmov. Sedanja kriza ima entropični značaj, fotografira končni del krivulje na S oziroma sistema, ki je tik pred kolapsom zaradi implozije. Še prej kot gospodarska, je to kriza smisla, razumljenega kot izguba smeri in tudi kot izguba smisla bivanja in delovanja. ukrepati, svetujejo uravnovešenje dejavnikov, za katere se zdi, da silijo v nasprotne smeri: ekonomska sfera je ločena od socialne, trg od demokracije, proizvodnja bogastva od dela. To ni nova tema, Pier Paolo Pasolini je že leta popolnoma ločena od realnosti in torej neuporabna za naš razvojni model. Še enkrat se bom zatekel po pomoč k številkam in njihovi govorici, da bi razumeli, kakšne so pravzaprav stvari. V nedavni študiji sem analiziral ši- odpornih podjetjih res ustvarilo ravnotežje med egom in dušo, vendar dajejo sklepati, da avtomatizmi, ki vodijo k mak-simiziranju učinkovitosti razpoložljivih resurzov, ostajajo pomemben dejavnik, vendar ne več zadosten. Sodba o izbirah Proti koncu nekega modela? 1973, sredi hude naftne krize, kritiziral neravnovesje med razvojem in napredkom, razhajanje med individualnim in kolektivnim interesom. Pasolini je čutil, da brez antropološke meta-morfoze ne bo mogoča rešitev kolektivnosti, ampak le individualnosti. Preživeli bi bil v tem primeru brodolo-mec, potopljen v morju nafte. Čeprav ni prišlo do nobene antropološke metamorfoze, je model po Pasolinijevem svarilu nadaljeval s proizvajanjem bogastva še vsaj drugi dve desetletji. To pa zato, ker cilji podjetij - največja profitnost in čim večja učinkovitost razpoložljivih resurzov - v sedemdesetih in osemdesetih letih niso bili v navzkrižju z ambicijami ljudi, in to tako v njihovi vlogi delavcev kot državljanov. Ob tem se je treba zavedati, da je egoistična težnja po bogatenju vedno obstajala, le da je bila v preteklosti sprejeta in spodbujana, ker je jamčila razširjeno bogastvo in blagostanje - že omenjeni rdeči niti. Iskanje smisla Dokler sta rdeči niti držali, so svarila, kot je bilo Pasolinijevo, padala na neplodna tla, danes pa so - kot dokazujejo številke - postala neizogibna nujnost. Če želimo spet najti smisel, je treba usklajevati individualne in kolektivne interese, kajti bližnjic ali alternativnih poti preprosto ni. Kako uresničevati to potrebo v sedanjih razmerah, ne da bi se skrivali za etičnimi kodeksi ali socialno odgovornim ravnanjem, ki jim je usojeno, da bodo odpihnjeni ob prvi ugodni sapi? Kako priti na plano s strategijo »win-win«, kjer ne individualna ne kolektivna stran ne bosta poraženki? Za družbene vede, še posebej za trenerja in svetovalca Roberta Diltsa, je ravnovesje med individualnimi in kolektivnimi interesi mogoče doseči takrat, ko so legitimne osebne ambicije (kaj želim zase?) skladne s širšo, k drugim usmerjeno vizijo (kaj želim ustvariti za druge s pomočjo mojega prispevka?). Poleg tega mora biti vloga, ki si jo ustvarimo za realizacijo svojih ambicij (kakšne vrsta oseba moram biti za utelešenje moje ambicije), skladna in funkcionalna tudi za realizacijo kolektivne vizije (misija, kakšen je lahko moj razločujoč prispevek za to, da se lahko vizija uresniči?). Ta definicija ravnovesja velja za posameznike, za podjetja, za organizacije, za ozemeljske sisteme. Seveda bi morala biti povezava teh štirih komponent - ambicija, vizija, vloga in misija - naravno dejanje, ni ga namreč mogoče vsiliti od zgoraj in še manj vključiti v nek model in ga upravljati po mehanskih pravilih in s popravki. Nikogar, ne posameznika ne podjetja, ni mogoče prisiliti, da bo etičen in odgovoren, da bo imel ambicije, ki bodo skladne s celovito vizijo. To namreč postane naravno dejanje, ko je kolektivnost tista, ki nagrajuje etična ravnanja in kaznuje tiste, ki gledajo samo osebne interese. To pa se zgodi takrat, ko kolektivnost postane skupnost, ko nastane skupina ljudi, ki so jim skupni cilji in rok izbor kazalnikov, ki se nanašajo na posamezna podjetja iz severovzhodne Italije, nato pa sem jih razvrstil v skupine glede na gospodarske rezultate v zadnjem triletju in glede na njihovo sposobnost ustvarjanja delovnih mest. Podjetja, ki so v obravnavanem obdobju povečala dohodke in zaposlenost, sem imenoval odporna, podjetja, ki so zabeležila upad dohodka in števila zaposlenih, pa krhka. Pripadnosti tem skupinam ne določata dimenzija in niti področje dejavnosti. Tudi majhna podjetja in tista, ki delujejo v zrelih sektorjih, so lahko odporna. Skupni imenovalec odpornih podjetij je namreč sposobnost izdelave neke vizije in njenega izvajanja s strategijami na srednji in dolgi rok. To nam postane jasno, kadar gledamo na inovacijo in internacionalizacijo. Tri četrtine odpornih podjetij vlaga v inovacijo, številna tudi veliko. Toda najbolj zanimivo je, da ne vlagajo toliko za izboljšanje ali spremembo proizvodov in niti procesov, po katerih jih proizvajajo. Odporna podjetja vlagajo v organizacijo, ciljajo na izboljšanje svojega notranjega funkcioniranja, popravljajo svoj podjetniški ustroj in stavijo na usposabljanje in tudi na dobro delovno počutje svojih uslužbencev. Stimulans za inoviranje nastaja prav z vključevanjem zaposlenih. To so podjetja, ki so močno zakoreninjena v svojem okolju in manj selijo svojo proizvodnjo drugam. Več kot polovica jih izvaža, in sicer tako, da se na tujih trgih ne predstavlja improvizirano, ampak na dobro strukturiran način, predvsem z odpiranjem podružnic in komercialnih predstavništev na svojih izvoznih trgih. Ne nepomembno je ob tem tudi dejstvo, da gre za podjetja z mlajšim menedžmentom. Krhka podjetja ne vlagajo, a če to delajo, je njihov cilj izključno zmanjšanje stroškov in prilagajanje konkurenci. Dve tretjini takih podjetij izvaža, a to dela na improviziran način, s priložnostnim ravnanjem, katerega cilj je pridobitev takojšnje prednosti, ne zanima pa jih vzpostavljanje stabilnega odnosa. V skupini krhkih podjetij najdemo dve različni tipologiji, ki ju družijo slabi ekonomski rezultati. Na eni strani so tista podjetja, ki so pred pomembnimi spremembami, kot so tiste, ki jih je prinesla kriza, ostala nepremična, nesposobna (ali strukturno neustrezna) odzivanja. Na drugi strani pa so podjetja, ki so se odločila za nasprotno ravnanje, ki se gibljejo, pa čeprav na zmeden način in s prioritetnim ciljem zmanjšanja stroškov in izboljšanja ekonomskih rezultatov. Na svoj način skušajo ta podjetja pretrgati s preteklostjo. Pomen vizije Če se vrnemo k prejšnjim razmišljanjem, lahko zatrdimo, da je za številna odporna podjetja smisel določen z vizijo, ki jo zasledujejo s široko zastavljenimi strategijami. Prelom s preteklostjo je treba še prej kot v ravnanju navzven iskati znotraj samih podjetij - v generacijski zamenjavi menedžmenta, v orga- in o akcijah ni več omejena na ekonomsko sfero in na kriterij profitnosti, ampak prihajajo v igro ocene, ki zadevajo pomen, smisel, pripisan delovanju in osebnim ambicijam (podjetja in posameznih uslužbencev), kot tudi njihovi skladnosti s celovito vizijo. To je gotovo nov način razumevanja in merjenja konkurenčnosti podjetja, kjer profit spet postane merska enota dobrega funkcioniranja podjetja, ne pa zadnji cilj. Tak način gledanja na odporno podjetje spominja na podobo podjetje-skupnost, kot jo obujajo nekateri ekonomisti, med njimi Zamagni in Rullani. Skupnost, ki jo sestavljajo ljudje, katerim je skupen smisel (ambicija/vizija) in ki s svojim delom izvajajo neko funkcijo (vlogo) in sprejemajo odgovornost (misija). Vendar konsenz znotraj skupnosti-podjetja ne zadostuje, potrebno je priznanje in potrditev od zunanjih subjektov, s katerimi ima podjetje opravka. Priznanje s strani družbe, ki ne izhaja iz tega, v koliki meri je podjetje sposobno ustvarjati bogastvo - kot se dogaja danes - ampak iz njegove sposobnosti odgovarjanja v interesu širše skupnosti - civilne družbe - ki je tudi sama na poti iskanja smisla. JAZ in MI Korak od podjetja-skupnosti do ozemeljskega sistema-skupnosti je kratek. Skupnost, ki postavlja v središče ljudi in njihove sposobnosti, da v odnosu z drugimi proizvedejo novo. Skupnost moških in žensk, ki jim je tako kot podjetju skupen smisel in ki s svojim prispevkom izvajajo neko funkcijo in prevzemajo odgovornost. Skupnost, ki se pred težavami in nerešenimi problemi odloči, da bo prevzela to breme na kolektiven način. Skupnost, ki ni ekskluzivna in izločujoča, ampak jo priznavajo in legitimirajo zunanji subjekti, s katerimi se sooča. Girogio Gaber je pel: »L'appartenenza non e' lo sforzo di un civile stare in-sieme / non e' il conforto di un normale voler bene / L'appartenenza e' avere gli altri dentro di se. /... /Sa-rei certo di cambiare la mia vita sepotessi comin-ciare a dire NOI.« (»Pripadnost ni prizadevanje za civilno sobivanje / ni prijetnost normalnega imeti nekoga rad / Pripadnost je imeti druge v sebi. / ... / Gotovo bi lahko spremenil svoje življenje, če bi lahko začel govoriti MI.« V tem je vse, resnični indikator, tisti, ki nam lahko pove, kaj nas čaka v prihodnjih letih. Je število oseb, ki bodo začele praviti MI. direktor Študijskega centra zveze trgovinskih zbornic Unioncamere Emilija-Romagna Guido Caselli* - uredila in prevedla Vlasta Bernard B6_Sobota, 24. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK / Trojčki v mestu vrtnic, • V 1 • V *1 v priče različnih časov Gorazd Vesel /- Trojčki v Novi Gorici. Tri zgradbe, tri različne namembnosti. Tudi tri različne starosti; to se vidi na prvi pogled. Takšni se mi prikazujejo, ko se s kolesom tja pripeljem na jutranji žur. Pred 62 leti sem stal prav na tem mestu, kjer sem posnel priloženo fotografijo. Stal med cipresami in topoli, na trati, kjer je tu pa tam ležal obdelan kamen, ostanek nekdanjega pokopališča. Stal pred zgradbo, ki so ji takrat rekli frnaža in jo še kdo pozna pod tem imenom: bila je dotrajana in zanemarjena. V spodnjem prostoru so kasneje odprli trgovino z električnim materialom, zgoraj uredili nekaj stanovanj, zadaj pa postavili barako, nekakšno kuhinjo. Po sklenitvi mirovne pogodbe so na tem kraju zasnovali novo mesto, ki naj nadomesti izgubo Gorice, središče naravnega zaledja. Urbanisti, arhitekti, gradbeniki so se lotili uresničevanja zamisli takratnih politikov, državnikov in občanov, razočaranih zaradi krivične meje, a polnih volje in moči, da nadomestijo izgubljeno. Uresničevati so začeli politično odločitev v še danes vidnih besedah ob maketi pred skupščino: »Zgradili bomo nekaj velikega, lepega in ponosnega, nekaj kar bo sijalo čez mejo ...« Delovne brigade so si zavihale rokave. Njihovo delo so nadaljevali in nadgradili. Postopoma in vztrajno. Tako »palček«, nekdanja frnaža, danes govori o preteklosti, palača Hit, ki stoji za njim, o hitri rasti mesta, dograjena in že letos vseljiva palača Eda v ozadnju, imenovana po letalu pilota Edvarda Rusjana, ki ima spomenik tik palače, pa predstavlja višek ustvarjalne sposobnosti. Tako palača Eda morda že postaja ikona mesta vrtnic. Njegov neverjeten vzpon ni ostal neopazen. Nanj je prejšnji mesec opozoril grof Attems, ki je za nekaj dni s Koroške prišel na obisk v Gorico. Rekel je, da Gorica nazaduje, Nova Gorica pa napreduje. Zaradi te izjave je v Gorici za-vršalo.Začeli so izpodbijati njegovo izjavo in poudarjati, kako prav sedaj postaja lepša. Lahko bi se polepšala že pred desetletji, ko je imela milijonsko množico nakupovalcev in so imeli prodajalci milijardne dobičke. Toda to je že druga, zastarela zgodba. Graditelji Nove Gorice niso dovolili rušenja frnaže, sedaj evropske hiše in sedeža krajevne skupnosti. Če bi se to zgodilo, bi bilo mesto osiromašeno za pomembno pričevanje. Nič ne moti , če stoji na tistem mestu. Na-sprotno.V središču Tokia sem videl pritlično hišo tik nebotičnika: bila je paša za oči in motiv za fotko. Sicer pa je bila frnaža upravno poslopje opekarne, ki je davno od tega za svoje izdelke kopala ilovico pod vznožjem Škabrjela, za sedanjo občinsko palačo in Bevkovo knjižnico. Do prve svetovne vojne je bilo v bližini frnaže glavno goriško pokopališče, kjer so, med drugimi, pokopali številne ugledne slovenske meščane. Na tem kraju se je zaključilo veliko zanimivih in pozabljenih zgodb. Ko bi se našel nekdo, ki bi s pomočjo porumenelih fotografij, slik, spomenikov in zapisov, skritih v zasebnih zbirkah in v redkokdaj odprtih omarah, pred pozabo rešil nekdanji utrip mesta ob Soči, bi naredil lepo delo. Povedal bi nam , da so po kostanjevem drevoredu, ki je mesto povezoval z okolico nekdanje frnaže, mrtve na pokopališče vozili s konjsko vprego. Le redki pogrebci so pokojnega spremljali z avtom. Veliko je bilo kočij, takšnih, kakršna je razstavljena v županstvu, največ pa pešcev. Življenje se je odvijalo v okoliških vaseh, ki so bile samostojne občine, predvsem pa v Gorici, na Travniku , v Gosposki ulici, na Senenem trgu. Kakšna sreča bi bila, torej, če bi se našel pisec, ki bi vdahnil življenje avstrijski Ni-ci, kakor so jo takrat imenovali, opisal življenje naših prednikov jim položil v usta besede in opisal dejanja, ki jih ne poznamo, opozoril na njihov življenjski stil, da bi zaživeli pred nami. Opisal njihova shajanja v gostilnah, ki so bile v lasti naših ljudi, se dotaknil pogovorov, ki so takrat še imeli mittelevropski navdih, da bi nam, radovednim potomcem, predstavil njihov življenjski stil. Prijateljske vezi. Spore in zamere. Vzpone in padce. Pa ljubezenske doživljaje. Kulturna in politična dogajanja. Tudi njihove sanje, kajti brez njih zagotovo niso živeli. Ki so se marsikdaj izjalovile. Kdo ve, kaj vse bi se našlo v arhivih, v javni in zasebni lasti. Te plati življenja ne poznamo. Pa nam manjka. Kako za- nimivo bi bilo izvedeti kaj več o prijateljskih stikih očeta Janeza Stanovnika, ki je prijateljeval z odvetnikom Engel-bertom Besednjakom, rimskim poslancem. To vest navaja Janez Stanovnik, oče domovine Slovenije, v nedavno objavljenem zborniku »Vstala Primorska... « Vsi navedeni si bili krščanski socialisti in so pripadali skupini Edvarda Kocbeka, ene od vodilnih osebnosti našega osvobodilnega boja. Sicer pa bi knjiga o naši preteklosti in ljudeh, ki so zapustili sled, bila zanimiva in bi se lepo brala. Vsaj toliko, kot je bil zame zanimiv in bralen opis Trsta, avstrijskega okna v svet, nekdanjega trgovskega in vojaškega oporišča velikega cesarstva, kakršnega je prikazala angleška časnikarka in pisateljica Jan Morris. Za knjigo »Trst in kaj pomeni nikjer«, takšen je njen v slovenščino preveden naslov, je uporabila gradivo, ki ga je našla v arhivih. Zagotovo se je po-služila še živih prič in ljudi s poznavanjem zgodovine.V njej je predstavila znamenite osebnosti, ki so živele v mestu, polnem protislovij, nekdaj mogočnem in svetovljanskem, v svetovnem merilu danes komajda omembe vrednem. Njegovi prebivalci so poslušali izvajanja Toscaninija in Mahlerja, sreča-vali Freuda, Joycea, Napoleonove sorodnike in toliko drugih znanih osebnosti. Oboževali so Wagnerja in Ibsena. Le kako je avtorica prišla tudi do našega pesnika Tomaža Šalamuna, tega si res ne morem predstavljati. Tudi on je posvetil v skrit kotiček nekdanjega Trsta. Pesnik je doma morda v rahli začasni pozabi in se o tem tudi piše (pred časom je odšel v svet), zato pa je pod žarometi v Ameriki. Uporabila ga je, Morriso-va, za opis meščana v tržaški kavarni za časa Avstrije. Šalamun ga je takole predstavil: »Bil je mož počasnih kretenj, z brki...Vse življenje fantast, čeprav bančnik.« Preprost in hkrati izčrpen opis. Pojdite danes iskati bančnika -fantasta. Ne boste ga našli, našli boste lopove. Onkraj luže so nam zakuhali se- danjo krizo. Namenoma, za svoj žep. V idiličnem, urejenem , skromnem kraju, s po svoje zadovoljnim večjezičnim prebivalstvom, ki je morda bolj slišalo za Gorz kot za Gorizio, zagotovo pa bolj za Gorico kot za ostali dve ime-ni,čeprav je vedelo tudi za furlansko ime Guriza, v tem kraju je na vsem lepem zaropotalo. Nanj in na okolico so se po ukazu francoskega maršala Joffreja ki je po italijanski zamenjavi zaveznikov prevzel poveljstvo soške fronte, vsule italijanske granate, ki so rušile hiše in prisilile prebivalstvo k umiku. Padale so tudi na mestno pokopališče in razmetavale trupla, ker se v ilovici niso razkrajala. Kot piše general Gradnik v svoji knjigi Krvavo Posočje, je maršal Joffre ukazal rušiti mostove, bolnišnice, cerkve in pobijati ljudi ... Od tistih časov sta od nekdanjega kostanjevega drevoreda, kjer so se pomikali pogrebi in se danes imenuje Erjavčeva ulica, ostali samo dve drevesi; tako so mi povedali. Toda ob tej ne- kdanji pokopališki poti, po kateri so morda peljali tudi Simona Gregorčiča v njegovo zadnje bivališče, je nastal pantheon na prostem, posejan z doprsnimi kipi slavnih in zaslužnih goriških Slovencev, politikov v rimskem parlamentu, literatov, podjetnikov, akademikov; tudi mučenik iz fašističnega časa je med njimi. Večji del teh osebnosti je živel v avstrijski Gorici in ji vtisnil pečat. V začetku 70-tih let je nanje opozoril Klub starih goriških študentov. Spomenik so najprej postavili pisatelju in naravoslovcu Franu Erjavcu, takoj za njim pa pesniku Simonu Gregorčiču. Erjavec je dal tej aleji tudi ime. Oba si ogledujeta »trojčke«. Stojita v parku pred igralnico. Zadnji doprsni kip je dobil pater Stanislav Škrabec, zaslužen za slovenski jezik. Živel je v samostanu na Kostanjevici. Za časa življenja vseh teh velikih mož je bila Gorica središče velikega zaledja, z dolinami in hribi, morda od vseh najbolj slovensko mesto. Normalno bi bilo, da bi ti kipi bili v tem mestu, kjer je večina od njih tudi živela. Toda kaj je normalnega v Gorici ostalo po razpadu Avstro-ogrske? Zaradi strašnega klanja in mrtvih je postala Santa Gorizia. Pomembna pridobitev za Italijo, spodbuda za fašistično retoriko in priložnost za zanikanje naše prisotnosti. Se vam zdi normalno, da so v Štandrežu, nekoč povsem slovenski vasi, ulice poimenovali po vojaških enotah, ki so sodelovale v bojih za Gorico? In ta imena so še vedno tam. Dosti vode se je moralo preliti po Soči, v svetu pa se izvršiti tektonski premiki, da se je pokazal prvi rahel znak, ki namiguje, da se z velikimi težavami vzpostavlja normalno stanje v duhu Združene Evrope. Postavitev spomenika Simonu Gregorčiču v Ljudskem parku je eden od sadov takšnega spoznanja. Sicer pa se z Gorico v zadnjem času res marsikaj dogaja. Očinska uprava je sklenila, da jo polepša. Odprla je nove peš cone in načrtuje njihovo širjenje. Celo Verdijev korzo nameravajo zapreti za promet. Vzporedno s tem podjetni in predvsem mladi odpirajo trgovine v krajih, kjer si obetajo večji promet, pa nove lokale s kakovostno gastro-nomsko ponudbo. Čez dan dajejo središču mesta pečat univerzitetni štu-dentje.Teh je neverjetno veliko. Pod večer, ko zaprejo trgovine in urade, pa zaživijo lokali, ki so jih odprli na Travniku, v Raštelu, v peš conah, na dvoriščih, za katere nikoli nismo vedeli, danes pa se z njimi odkrivajo arhitektonsko zanimivi kotički, kjer od dobri kapljici in prigrizku tudi duša pride do svojega. Dodati je potrebno, da se imena naših gostincev pojavljajo v osrednjih slovenskih dnevnikih. Navajajo, med drugimi, izvrstno restavracijo Rosenbar Petra Lo-viščka v Ul. Duca D' Aosta v Gorici ter uveljavljene mlade briške vinogradnike. Kako pomembnei so gostilne. vinotoči. osmice ali krčme, te svojevrstne inšti-tucije, ki jih v zadnjem času pri nas res ne manjka, je davno tega najbolje vedel moj znanec Mario Gallas, nekdaj funkcionar Trgovinske zbornice. Po po-vratku iz Sovjetske zveze je rekel, da ta država ne more preživeti, ker nima gostiln. Ni se zmotil. Novi čas, ki je za nas nastopil z vstopom Slovenije v EU, za moj okus najlepše simbolizira v deblo stesan prijateljski stik dveh rok, sicer skromen spomenik z daljnosežno sporočilnostjo, postavljen na Trgu Evrope pri sve-togorski železniški postaji. Da bo ta simbol postal tudi odraz splošno sprejete politike in torej bolj ali manj odraz normalnega stanja, bo potrebno odstraniti predsodke, ki so sad dolgoletne fašistične in šovinistične politike. Pozabiti bomo morali na mejo, ki je še vedno prisotna predvsem v glavah ljudi, ki živijo v preteklosti. Verjamem, da se to najraje dogaja nam, ki smo v letih. Osebno, vsaj tako sodim, ne spadam mednje, ker sem zaradi poklica in tudi zaradi značaja vedno živel na meji in ne ob njej, doma sem se počutil na eni ali na drugi strani. Zato mi je preskakovanje »meje« tako domače, kar se morda občuti tudi v tem izdelku. In prav zato že slutim možnost, da bodo nove generacije postopno uresničevale idejo »dve Gorici eno mesto«. Res , veliko gradiva ponuja »avstrijska Nica«. Zaslužila bi si, da bi jo opisovali »po dolgem in počez«, kot bi rekel gledališki igralec in kantavtor Iztok Mlakar. (Oktober 2011) B6 Sobota, 24. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK N enormalno grozno je, če si Rom,« mi je pred desetimi leti dejal znani romski jazz glasbenik, s katerim sem hotela govoriti o težavah Romov v Sloveniji. »Sploh nočem več premišljevati o tem in ne bom se o tem pogovarjal niti s teboj. Ti greš domov, pozabiš na vse skupaj, mene pa vso noč tlači mora. Če hočeš pisati o meni, piši o moji glasbi. Ne prenesem fotografov, etnologov, novinarjev, vseh vas, ki se ukvarjate z našo bedo. Kako me živcirajo razstave podob iz vsakdanjega življenja v romskih naseljih. Kar zmrazi me, ko si predstavljam elegantne obiskovalke galerij, ki visijo pred fotografijami zanemarjenih otrok in govorijo: Poglej, kako ima lepe oči. Pa kako je luštkan. Vraga luštkan. Njegov oče ga dne- ve in dneve pije, mama, ki ima največkrat prvega otroka že pri štirinajstih, sploh ne dojema življenja. Ko otrok začne obiskovati šolo, ga v začetku mogoče še veseli. Počasi ne sledi več pouku, ker so starši nesposobni, da bi mu pomagali, sošolci se norčujejo iz njega, ker je umazan, učitelji se ga naveličajo in ga posadijo v zadnjo klop.« »Koliko časa misliš, da zdrži?« me je še vprašal, čeprav odgovora ni počakal. Dialog s prebivalci romskega naselja nam je po tolikih letih omogočila Jerneja Turin, delavka nevladne organizacije Amnesty International. Ko je pripravljala poročilo o romskih bivalnih razmerah na Dolenjskem, je redno obiskovala družine, se seznanjala z njihovimi težavami, jih beležila in jim predvsem pri birokratskih zapletih tudi pomagala. Samo zaradi nje so sprejeli fotografa in samo zaradi nje so sprejeli mene. Življenje v segregiranih naseljih Natančne ocene, koliko je Romov v Sloveniji, ni, poznavalci menijo, da jih je od 7.000 do 12.000. Njihova naselja, teh naj bi bilo nekaj več kot 100, veliko je še vedno ilegalnih, so v glavnem na Dolenjskem, v Po-savju in Beli krajini ter v Prekmurju. Dr. Jernej Zupančič s Filozofske fakultete v Ljubljani v raziskavi Romska naselja kot poseben del naselbinskega sistema v Sloveniji (2007) ugotavlja, da je dobra polovica romskih naselbin dejansko zaselkov in malih naselij z manj kot 50 prebivalci. Le 7 jih ima več kot 200 prebivalcev, Pušča v Prekmurju celo več kot 500, po nekaterih podatkih pa je tako številno tudi Brezje - Žabjek pri Novem mestu. Dvanajst naselij ima 100 do 200 prebivalcev. / Doma pri Romih na Dolenjskem besedilo: Meta Krese - fotografije: Arne Hodalič Prof. Zupančič meni, da je za številna povsem upravičena oznaka etnični in socialni geto, po svoji fiziognomiji, strukturi in tudi funkciji pa so izraziti »slumi«. »Že zato, ker živijo v segregiranih naseljih, so jim kratene človekove pravice,« pojasnjuje Jerneja Turin, ko smo se vzpenjali po blatni poti proti vrhu romskega naselja Žabjek, ki je le nekaj kilometrov oddaljeno od Novega mesta. Bilo je hladno. Veter je neprijetno pihal, kazalo je na sneg. Mlake so bile zaledenele, vendar to ni oviralo otrok, da se ne bi goli podili med hišami. Hišami? Ne, večinoma so to lesene ali pločevinaste zanikrne barake s stenami, nagnjenimi na vse, gnilimi zaradi dežja in snega, prepere-limi od sonca. Enoprostorci, če uporabimo avtomobilsko izrazoslovje, v katerih se stiska osem-, deset... kdo ve koliko... članska družina. Na vrhu vzpetine se je valil dim iz razmajanega dimnika, ki je štrlel iz rdečkaste podrtije. Šele ko sem se znašla tik ob njej, sem ugotovila, da gre za znameniti Mach- tigov plastični kiosk za prodajo časopisov in tobaka, ki je konec 60. let prejšnjega stoletja osvojil jugoslovanske mestne ulice. Ne-venka Brajdič, mati s tremi otroci živi v njem, sem zvedela kasneje. Brez elektrike, brez vode. Stranišče imajo za prvim grmom. Vstopila sem v tujo deželo, deželo bede, revščine, stigmatiziranih ljudi. Številne razpadajoče kolibe se skoraj ne razlikujejo med seboj. Najpogosteje ni v njih takorekoč ničesar: na ilovnatih tleh umazana posoda, v enem kotu gašperček, v drugem kup cunj, to pa je tudi vse. »Nekako velja, da so se Romi pri nas nomadstvu začeli odpovedovati v 70. letih prejšnjega stoletja, zares pa že dosti prej. V okolici Črnomlja so se ustalili okrog leta 1890. Res pa je, da je bila država tista, ki jih je prisilila, da so opustili potovalni način življenja, in so jih pogosto občine usmerile, kam naj se naselijo,« je razložila Jerneja Turin. Zaradi nasprotovanja prebivalcev in tudi zaradi ekonomske preračunljivosti so jih naseljevali na manj zanimiva odročna področja, ki pa so bila povečini nezazidljiva. V Jugoslaviji je to bila družbena lastnina, vendar občinski uradniki vseeno niso poskrbeli za legalizacijo njihovih zemljišč; zaradi nezakonitosti pa so Romi kaznovani. Silva in Zvonimir Hudorovac živita v Mihelji vasi na številki 29. Rdeča hišna številka na zasilni stavbi iz opečnatih zidakov je pravzaprav obešena zgolj v posmeh njenim prebivalcem. Njun dom, v katerem živita skupaj z najstniško hčerko, je namreč en sam prostor, ki sicer ima vrata in okna, vendar smo se v njem zaman ozirali po kopalnici in stranišču. Črna gradnja je, zato nimajo vode in ne elektrike. O, saj se znajdejo. Po vodo gredo na pet km oddaljeno pokopališče. Res je, da pozimi, ko je hud mraz, upravitelj zapre vodovod, da ne bi popokale cevi, ampak saj se mraz druži s snegom, mar ne? Le stopiti ga je treba, pa je. Tudi do elektrike se dokopljejo. Samo generator vključijo. Drobna težave je sicer v tem, da je ta pogolten in da v nekaj urah pokuri precej goriva. Ker družina živi z nekaj več kot 200 evri na mesec, ga pač bolj redko zaženejo. Zato ne potrebujejo pralnega stroja, prav tako se jim ni treba obremenjevati z zalogami hrane: brez hladilnika, zamrzovalne skrinje bi z njimi lahko hranili le podgane in ščurke, teh pa je že tako ali tako dovolj. »Slovenskim sodržavljanom hočemo povedati, da vsi Romi ne želijo živeti v izoliranih naseljih,« je dejala Jerneja Turin. »Marsikdo se sicer ne bi hotel seliti, ker pravi, da tam živi že vse življenje. Gotovo pa se ne bi nihče branil boljših življenjskih razmer. Veliko si jih tudi ne želi neprofitnih stanovanj, saj bi se v njih počutili omejene. Ampak to ne pomeni, da številni ne bi v hipu zapustili naselja. Nekateri se bojijo nasilja sosedov, drugih Romov.« Sedeli smo za mizo pri Liljani Grm in Milanu Novak. Brajdič se je pisal včasih, pa se je preimenoval, da bi laže našel službo oziroma se sploh dokopal do pogovora za službo. Jerneja je pregledovala uradna pisma najvišjih državnih ustanov, ki so si podajale Li-ljanino prošnjo, naj družini vendar pomagajo do spodobnega stanovanja, naslovljeno na urad predsednika republike, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstva za delo družine in socialne zadeve, Ministrstva za zdravje ••• Vsi so ji zaželeli, najbrž iz srca, če smo nekoliko sarkastični, da bi se stanovanjske težave njene družine čim prej rešile, in jo napotili na njeno občino, občino Škocjan. Položaj Romov v Dobruški vasi je še toliko bolj absurden, ker je prav občina bila tista, ki je naselila prvo romsko družino. Na nezazid-ljivo zemljišče, seveda. Zato je nerazumljivo, zakaj se občinski možje niso nikoli potrudi- li, da bi uredili formalnosti. Ker Romom ves čas visi nad glavo grožnja, da jim bodo bivališča rušili, jih ne izboljšujejo, dograjujejo • »Vedno se končna na občini,« je zagrenjeno rekla Liljana. Občina pa nima ne-profitnih stanovanj. To Novakovi že dolgo vedo. »Mislite, da bi vam kdo oddal stanovanje v občini Škoq'an? Potem so možnosti, da bi vam neko obdobje občina subvencionirala najemnino,« je pojasnjevala in spraševala Jerneja Turin. Sredi pogovora je Liljana nenadoma vstala in začela oblačiti Kristjana, petletnega sina. Na glavo mu je poveznila kapo, ga obula v zimske škornje, ogrnila z debelo bun-do. Začudeno sem pogledala. Dan je bil ples-niv, neprimeren za igranje na dvorišču. Megla je pokrajino zavila v prezgodnji mrak, zrak je bil zasičen z vlago. »Na stranišče ga peljem,« je pojasnila. »Srce mi začne razbijati, ko samo pomislim na kopalnico.« Klasična zgodba. Družina Novak živi v prijetni, lični baraki, a še vedno baraki, v kateri lahko Liljana in Milan vzdržujeta red le z neznansko voljo. Mednarodni standardi določajo, da mora imeti vsak človek dostop do pitne vode, ne glede na to, ali živi v nelegalnem naselju. »Pri nas morajo lastniki zemljišč najprej imeti gradbeno dovoljenje, dobijo pa ga lahko šele, ko je naselje legalizirano. Ker imajo Romi prebivališča v glavnem na kmetijskih zemljiščih, bi morali najprej prepričati birokrate, naj spremenijo namembnost zemljišč, jih odkupiti, potem zaprositi za gradbeno dovoljenje in šele nazadnje za dostop do vode. S tem pa so po mednarodnih zakonih kršene njihove osnovne človekove pravice,« je pojasnila Jerneja. Kristjan in njegov starejši brat David imata srečo, saj bi njuni starši naredili vse na svetu - in naredijo res skoraj vse - da bi spodobno hodila v šolo. Edino upanje vidijo v njunem izobraževanju. Zato Liljani ne zmanjka iznajdljivosti, moči, vztrajnosti, pravzaprav trme, da bi dosegla »nemogoče«: svojima otrokoma dala možnost, da bi se enkrat, enkrat • iztrgala iz primeža stigmati-ziranega okolja. V kolibi, mogoče sto metrov oddaljeni od prebivališča Grm Novakovih, je izsušena in izmučena žena - le katera ne bi bila po devetih porodih - pestovala smrkavega otroka. »Napačne tablete sem imela, sploh nisem vedela, da sem noseča,« je pojasnila, čeprav ji ne bi bilo treba. Medtem ko sem jo poslušala in poslušala, kaj vse jo pesti, sem opazila moškega, kako je z otroško stekleničko zajemal vodo v bližnjem potoku, ki je hkrati zbiralni jarek za odplake celotnega naselja, jo zamašil z dudko in ponudil tri ali štiri leta staremu otroku. »Sosedova punčka ima pamperčke, moja jih nima nikoli,« je potožila gospa. Čeprav nimajo niti vode niti elektrike, čeprav so njeni predšolski otroci res umazani, pa so starejši popolnoma urejeni. »V šoli se že ne bodo norčevali iz njih,« je rekla. To je Slovenija, sem se morala marsikdaj prepričevati, ko sta mi Jerneja Turin in njen sodelavec odpirala vrata romskih domov. Janez Pezelj, generalni sekretar Rdečega križa Slovenije, je povedal, da si skoraj 50 let zastavlja vprašanje, zakaj živijo Romi v tako nedostojnih bivalnih razmerah. Jean-Paul Sartre je nekoč dejal, da ni dovolj, če se rodiš kot buržuj; če hočeš biti buržuj, moraš ves čas živeti kot buržuj! Če parafraziramo njegovo misel, bi morda lahko rekli: ni dovolj, da se rodiš Rom, če hočeš biti Rom, moraš ves čas živeti kot Rom. In to v Sloveniji najpogosteje pomeni, da romski otroci nimajo toplega, pravemu domu podobnega okolja in da bodo tudi njihovi otroci prikrajšani zanj. V vodnih imenih sled slovenske prisotnosti Ime vasi Bistrigna v občini Štarancan je slovenskega izvora (zgoraj); Mucille so močvirnato območje pod kraškim robom v Selcah (desno) foto d.r. PRAZNIČNE TEME Sobota, 24. decembra 2011 29 Tržiški kanal Est-Ovest, v ozadju dimnik termoelektrarne in navtični privezi (levo); na enem bregu kanala ribiči lovijo ribe, na drugem v navtičnih delavnicah gradijo luksuzne jahte (desno); pozimi v kanal priplavajo jate cipljev (spodaj) foto danjel radetič Sredi industrijske cone Ližerc zimski magnet za ciplje in ribiče Danjel Radetič doku in preizkusil svojo ribiško srečo. Čeprav sem ribolovu lahko posvetil le nekaj deset minut, sem bil včasih uspešen in ujel kakega ciplja,« pojasnjuje Alfredo, ki s prijateljema lovi ribe ravno pred navtičnimi privezi, ob katerih je privezana jahta. Ob kanalu Est-Ovest ima svoj sedež več navtičnih podjetji. Ob koncu kanala je lani zgradila svojo tovarno slovenska družba Seaway, ki pa je letos zaradi negativnih učinkov gospodarske krize in upada naročil svoje hale oddala podjetju Monte /- Petinšestdesetletni Gigi, štiri leta mlajši Alfredo in »komaj« dvainštiri-desetletni Mario se pogosto srečajo ob kanalu Est-Ovest v industrijski coni Ližerc pri Tržiču, kjer skupaj s številnimi drugimi ribiči iz vse dežele in tudi iz bolj oddaljenih krajev lovijo orade, brancine in še zlasti ciplje. Ravno zaradi slednjih so kanali v Tržiču in okolici znani med ljubitelji ribolova iz vse severovzhodne Italije, saj nikjer drugje ni toliko rib kot tu. Za jate rib predstavlja pravi zimski magnet topla voda, ki se izteka v kanal iz termoelektrarne družbe A2A. Vodo za hlajenje kurilnih peči črpajo iz kanala Valentinis in jo z nekaj stopinj višjo temperaturo vračajo v kanal Est-Ovest, ne da bi bila pri tem onesnažena. Zaradi tople vode velja v začetnem delu kanala prepoved ribolova, v njegovem nadaljevanju pa je postavljenih več velikih mrež, v katerih gojijo mladice orad. »Jeseni ciplji zaplavajo v kanale, v katerih se mešata slana in sladka voda, potem pa tu ostanejo do pomladi. Ko ti pride jata pod trnek, lahko v eni uri uloviš tudi do pet kilogramov rib, kar je največji dnevni vplen po pravilih deželnega zavoda za zaščito ribolova ETP. Tržiški kanali so namreč obravnavani kot sladkovodne vode, zato pa je za ribolov v njih potrebno ribiško dovoljenje,« pravi Gigi in pojasnjuje, da se sam odpravi na ribolov tudi večkrat na teden, saj je v pokoju in ima veliko prostega časa na razpolago. »Nikoli ne lovim edino ob nedeljah in sobotah, saj je takrat ribičev toliko, da se gnetejo eden blizu drugega. Danes je ponedeljek (op.pis. zadnji v novembru), vseeno pa je ribičev kar nekaj, tako da so bila najboljša mesta zasedena že ob 9. uri, ko je bilo še precej hladno,« nadaljuje svojo razlago Gigi, medtem ko Alfredo pojasnjuje, da na ribolov ci-pljev prihajajo v Tržič tudi številni Furlani. O tem se je mogoče prepričati s sprehodom po bregu kanala, kjer je vsakih par metrov slišati, da se ribiči med sabo pogovarjajo v fur-lanščini. Njihove pogovore začini tudi marsikatera kletvica, kar še posebej velja, ko jim ciplji utržejo pred-vrvico in po krajšem boju spet zaplavajo v kanal. Gigi in Alfredo sta zelo zgovorna, medtem ko je Mario tišji. »Danes ni še ujel niti ene ribe,« pojasni Gi-gi, kmalu zatem pa tudi Mario doživi prijem, ujame tristogramskega ci-plja in je že dobre volje. Mario je mlajši od obeh prijateljev, kaj kmalu prizna, da ima veliko časa na razpolago, ker je trenutno v dopolnilni blagajni. Njegovo podjetje je zašlo v krizo, sam pa ne ve, kdaj se bo vrnil na delo. Gigi in Alfredo sta pa oba že več let v pokoju. »Zaposlen sem bil v ladjedelnici Fincantieri, kjer se sem med pavzami za kosilo večkrat odpravil do kanala od ladjedelniškem Na območju med Sočo, Timavo in Krasom, ki ga poznamo s slovenskim imenom Laško in italijansko različico Bisia-caria, je cel kup ledinskih imen slovenskega izvora, kar nedvomno dokazuje, da je pred tisoč in več leti slovenski naselitveni prostor vključeval tudi ravnico, ki pod kraškim robom sega do Soče. Z imenoslovjem se že veliko let ukvarja raziskovalec Mauri-zio Puntin, ki se s posebno pozornostjo posveča preučevanja podatkov o slovenski prisotnosti ravno v prostoru med Krasom in Sočo. Puntin je ledinskim imenom v Laškem posvetil dve knjigi, ki sta ju izdali slovenski društvi Jadro in Tržič skupaj z dokumentacijskim centrom Leopoldo Gasparini iz Gradišča. V svojih knjigah Puntin opisuje tudi številna vodna imena slovenskega izvora, ki so razpršena po raznih občinah tržiškega mestnega okrožja. Vodna imena dokazujejo, da je Laško izredno boga- to z vodnimi viri, saj se na tem območju nahajajo številni izviri, iz katerih pricurlja na dan tako voda iz kraškega podzemlja kot iz podtalnice, povezane s Sočo. Prva vodna imena slovenskega izvora segajo v šesto stoletje po Kristusu, ko so se prva slovanska plemena naselila v Laškem in nato na etnično mešanem območju sobiva-la s prebivalstvom, ki je govorilo neolatinski jezik pod vplivom furlanščine. Številna slovenska ledinska imena se v arhivih pojavljajo vse do konca 15. stoletja, ko se je sestava prebivalstva iz Laškega popolnoma spremenila. V Tržiču je takrat razsajala kuga, zaradi katere je pomrl večji del prebivalstva; poleg tega je leta 1420 Tržič z okolico prešel pod Beneško republiko in zatem ostal ločen od Krasa, ki je spadal pod avstrijsko oblast. Benetke so Laško naselile s prebivalci iz Veneta, saj je baje večji del prejšnjega prebivalstva pomrl. Novi pri-šleci so pokrajini dala nova imena, prev- zeli pa so tudi številne slovenske toponi-me, ki so se tako ohranili do današnjih dni. Kar se tiče vodnih imen, v bližini Selc, katerih ime je ravno tako slovenskega izvora, najdemo Mucille (v slov. Močile). Ime izhaja iz slovenske besede močilo, ki je vezano na prisotnost izvirov tik pod kraškim robom. Med Tržičem in Štaran-canom (katerega ime je slovenskega izvora) se nahaja vas Bistrigna. Izvor njenega imena je po vsej verjetnosti vezan na prisotnost bistrega potoka, sploh pa je Bistrica zelo razširjeno vodno ime v vsem slovenskem prostoru. Tik ob Bistrigni je vas Dob-bia, ki izhaja iz slovenske besede dobje, kar dokazuje, da je bil na tem območju hrastov gozd. Med zanimivimi krajevnimi imeni v bližini Bistrigne je tudiSchiavetti. Toponim je vezan na prisotnost zadnjih slovenskih prebivalcev v 17. stoletju, ko je bil proces venetizacije območja v polnem teku. Veliko slovenskih vodnih imen je tudi na območju industrijske cone Ližerc, kjer imamo vodotoka Lokovac in Mošče-nico, kraški rob Robac in potok Studenc. To ime je mogoče zaslediti še v Pierisu in Škocjanu, kjer sta nekoč tekla Studensa. V raznih krajih so razširjena vodna imena, ki izhajajo iz slovenske besede kaliči, majhni kali: v Pierisu Calichie in Calicci, Carlo Yacths. Poleg nje so na severnem bregu kanala še Marina Lepan-to in nekaj drugih navtičnih delavnic, kjer servisirajo in popravljajo jadrnice, motorne čolne in jahte. Povsem nova jahta je tako privezana nasproti ribičev, ki s težavo pridejo do konca meseca. Večina izmed njih je upokojencev, nekaj je tudi delavcev, ki si take ladje nedvomno ne morejo privoščiti. »Kdor ima kak evro več kot mi, si kupi kvečjemu motorni čoln, dolg kakih pet do šest metrov, in se odpravi na morje na lov orad in bran-cinov, mi pa tukaj čepimo in čakamo na ciplje, z lovom katerih pa se vsekakor zabavamo. Za vabo je dobra zmes med kruhom, sirom in ribjo moko, včasih ciplji primejo na morske črve. Za lov cipljev uporabljamo od šest do osem metrov dolge palice brez mlinčkov, ki so povsem nepotrebni, saj lovimo le par metrov pred bregom. Kanal so izkopali v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bo-nificirali celotno območje Ližerc, kjer je bilo dotlej močvirje,« poudarja Alfredo in pojasnjuje, da v tržiške kanale pozimi zaplava več vrst cipljev. »Nekateri dosežejo tudi nekaj kilogramov teže in so zelo okusni, poleg tega nam omogočijo, da z njihovim ulovom prihranimo nekaj evrov pri nakupu hrane,« zaključuje Mario, eden izmed vse številnejših ribičev, ki dandanes ribe lovijo zaradi hrane, ne pa zaradi užitkov, ki jih zagotavlja športni ribolov. v Škocjanu Calici. Da so nekoč ob potokih rastle vrbe, pa dokazujejo imena Ver-bicia picola in Verbizzie v Tržiču, Verbi-cie pa v Turjaku. Zelo razširjena so imena, ki izhajajo iz beseda mlaka: Mlaca v Tržiču, Mlacca v Pierisu, Mlacca della na-vela v Škocjanu, Mlacha v tržiškem rajonu Marcelliana, Mlaca pri San Polu in Mlache pri Casseglianu. (dr) 3 0 Sobota, 24. decembra 2011 PRAZNIČNE TEME / Režija in poveljstvo nacističnega uničevalnega stroj a Muzej topografije terorja v Berlinu Bojan Brezigar Na fotografiji levo:poljski judovski deček z dvignjenimi rokami, eden simbolnih posnetkov preganjanja Judov; desno: skupina gestapovcev v Jesnicah, peti z leve je komandant Clemens Druschke, ki je po vojni končal na seznamu vojnih zločincev Wiesenthalovega inštituta; spodaj: obiskovalci muzeja si ogledujejo celice, zadaj ostanki berlinskega zidu. Pravkar sem prebral italijanski prevod knjige Auschwitz Denisa Aveya. Gre za zgodbo angleškega vojaka, avtobiografsko Pripoved Aveya, ki je bil zajet med drugo svetovno vojno v Afriki in kot vojni ujetnik prepeljan v Auschwitz, kjer je preživel več kot tri leta. Seveda ne v taborišču, v katerem so bili zaprti Judi, ampak v »privilegiranem« ujetništvu zajetih vojakov, ki pa so jih Nemci prisilili, da so delali v veliki tovarni, ki je proizvajala umetno gumo za vojno industrijo, ramo ob rami z judovskimi zaporniki. Avey je bil vseskozi avanturist, do mere, da je dvakrat celo zamenjal svojo angleško vojaško uniformo z jetniško obleko judovskih deportirancev in z njimi preživel dve noči v taborišču Auschwitz III. Pripoved je grozljiva, tako, da se človeku ježijo lasje, ko to bere. Čeprav knjiga nima nobene literarne vrednosti, saj je besedilo dokaj suho in je videti, da ga je obdeloval novinar, vajen vsakodnevne kronike, pa je vsebinsko zelo zanimiva. Še zlasti tisti del, ki zadeva povojna leta, kako so Angleži z nezaupanjem obravnavali vojne ujetnike in kako pozno so v javnost prodrle informacije o uničevalnih taboriščih. Medtem ko smo v državah, kamor so se vrnili preživeli iz taborišč za ta dogajanja vedeli že desetletja, je bilo velikemu delu sveta vse to nepoznano. To velja tudi za Nemčijo, kjer je v zahodnem delu države sicer prišlo do velike denacifikacije, vendar neke globalne slike tragičnih medvojnih dogajanj tudi Nemci dolga leta niso imeli. To se pravzaprav dogaja šele v zadnjih dveh desetletjih, ko se tudi odpirajo najpomembnejši muzeji, ki razgaljajo grozote nacizma, marsikje pa tudi grozote komunizma, predvsem Stalinovega časa. Kraj, kjer je raziskovanje nacističnih grozodejstev doživelo višek, je zagotovo Berlin. Tu je pred leti nastal velik judovski muzej, pred kratkim pa tudi muzej Topografija terorja, ki stoji v središču mesta, na kraju, kjer je nekoč stalo osrednje poveljstvo Gestapa, SS in Hitlerjeve varnostne službe. Poslopje je bilo med bombardiranji ob koncu druge svetovne vojne porušeno, ostala je samo še vrsta kletnih celic ob cesti, ob kateri so po vojni zgradili berlinski zid. Oboje še danes stoji, vrsta celic, ki si jih obiskovalci lah- ko ogledujejo, in ostanek berlinskega zidu, ki ga na tistem mestu niso porušili. Oboje v spomin in opomin. Kjer je nekoč stala palača, v kateri je bila režija nacističnega terorja, stoji danes muzej, velika, vendar nizka zgradba. To je muzej posebne vrste. V njem ni eksponatov, ni muzejskih zbirk, so samo fotografije s kratkimi napisi, ta špar-tanska postavitev pa gotovo še povečuje utesnjenost obiskovalca, ki vstopa v poslopje in se po njem pomika od panoja do panoja, od slike do slike. Gre za dolgo pripoved, ki te vodi od začetkov nacizma do konca vojne in nurnberškega procesa kot logičnega epiloga vsega, kar je tu prikazano. Začne se torej leta 1933, ko nacisti prevzamejo oblast. Komaj mesec dni potem izkoristi Hitler požig Reichstaga za množične aretacije nasprotnikov režima, napove nove volitve in utrdi oblast. To se je lahko zgodilo, ker so Nemci videli v Hitlerju človeka, ki bo zajamčil red v državi po dejanskem razpadu Weimarske republike. To pa je bil tudi že začetek nasilja, tako nad socialdemokratsko opozicijo kot tudi nad Judi. Zemljevid nazorno prikazuje nastajanje zaporov, v katere so zapirali predvsem politične nasprotnike, fotografije pa že kažejo začetke terorja, nasilje policije, aretacije in prve deportacije. Tu je tudi nastanek Gestapa s Himmler-jevo izjavo, da je pripadnost politični policiji posebna čast in da v Nemčiji mrgoli sovražnikov, tudi takih, ki dvigajo roko v nacistični pozdrav. Teh vidimo na fotografijah na tisoče, ljudi, ki pozdravljajo, častijo in naravnost obožujejo Hitlerja in celo romajo v njegovo rojstno hišo. Z mm fiJ.t i rjgs • " i,- [ifcu^ilPDHl' din- W ÖW+»■ * LÍi 1 ■ ■ t J f-W ^ i- tr-aio tí im «uH ti* Giáupa -cnflttfi -aH-sc n Jcae^rb«. ílattr k tflhM *■ r1 """p-TT*ítTÍ-. DKtftfefr-IMl. dvignjeno roko postrojene mladenke in tudi otroci pozdravljajo Hitlerja. Režim je vzpostavljen, prevzel je absolutno oblast in glavnina Nemcev mu sledi, ker v njem vidi vzpon iz sramote po porazu v prvi svetovni vojni. Z naslednjim panojem vstopa razstava v živo, to je v tematiko, po katerem nosi naslov. To je prava »topografija terorja«, z natančnim opisom, kako so nastale enote, ki so sejale strah med prebivalstvom v zasedeni Evropi. Tu so podrobni opisi o nastanku in delovanju oddelkov SS, Gestapa in tajne policije SD, o njihovih voditeljih in o njihovih zadolžitvah. Tu dobimo že prvo sliko uničevalnega stroja, ki ga je ustvaril nacizem in s katerim je dolga leta teptal večji del Evrope. Vendar v tem delu še ne dobimo prave slike o posledicah tega terorja. Tudi fotografije, v glavnem propaganda režima, kažejo zelo urejena koncentracijska taborišča, lahko bi rekli skoraj nor- malne zapore in pa prijetno življenje policijskega in vojaškega osebja; med drugim je kar nekaj posnetkov iz koncentracijskih taborišč, ki so v tistem času veljala za nekakšen preventivni zapor, zelo pomenljive pa so tudi fotografije iz letovišča Sola-Hütte, kakih 30 km od Auschwitza, kjer je osebje tega uničevalnega taborišča preživljalo prosti čas. Posnetki nasmejanih in razigranih nemških policistov v družbi živahnih deklet so iz leta 1944, torej iz časa, ko je bilo uničevalno taborišče na višku svoje smrtonosne dejavnosti. Tragedija, ki jo je nacizem povzročil v Nemčiji, se začne na naslednjem panoju. Tu je prikaz terorja, preganjanja in uničevanja na ozemlju tretjega rajha. Začne se s podatki o deportacijah Judov in o aretacijah političnih nasprotnikov, ki so jih zapirali prav v celice, ki so še danes vidne kot pomnik pred to muzejsko stavbo. Političnih nasprotnikov je bilo na stotine in fotografije, ki so izpostavljene v muzeju, so le skromen vzorec, primer, kako je nacizem obravnaval drugače misleče. Veliko več prostora so namenili preganjanju Judov. Tu je nazorno prikazano delo propagandnega stroja, ki je najprej ustvaril splošen odpor do judovskega prebivalstva, kar je nato omogočilo uničevalno politiko. Tu je vrsta fotografij, ki gredo od policistov, ki kupcem preprečujejo vstop v judovsko trgovino, do pro-tijudovskih člankov. Je tudi fotografija požiga sinagoge v Ober-Ramstadtu leta 1938, fotografija, ki prikazuje kopico radovednežev, ki gledajo, kako gori sinagoga in na las spominja radovedneže, ki so 18 let prej mirno gledali, kako je gorel Narodni dom v Trstu. Seveda so tudi posnetki številnih aretacij in deporta-cij. Sledijo Romi, prav tako z masovnimi aretacijami in deportacijami, med drugim s podatkom, da so jih samo v taborišče Auschwitz Birkenau prepeljali 22.600, od teh so 5.600 ubili v plinskih celicah, 13.000 pa jih je umrlo zaradi lakote in bolezni. Potem je tu še preganjanje »asocialnih elementov« in homoseksualcev ter pobijanje bolnikov, nazadnje pa še izkoriščanje vojnih ujetnikov in prisilnih delavcev z grozljivo fotografijo skupinskega obešanja prisilnih delavcev kot svarilo prebivalstvu. Naslednji pano pa je namenjen državam, ki so jih nacisti okupirali. Začne se s Poljsko in tu je znana forografi-ja dečka z dvignjenimi rokami, simbolna fotografija preganjanja poljskih Judov. So tudi prizori javnih usmrtitev, javnega ponižanja Judov, deportacij, aretacij, požigov, javnega obešanja. Nadaljuje se s Sovjetsko zvezo z množičnimi grobišči, streljanjem civilistov, obešanjem partizanov, aretacijami žensk in otrok. Sledijo posnetki iz srednje Evrope, med drugim z množičnim pobojem prebivalcev Lidic, nedaleč od Prage; nato Norveška, Nizozemska, Danska, Belgija in Francija. Prostor je namenjen tudi Srbiji s fotografijami iz Beograda, med katerimi je tudi omizje Gestapa na Jesenicah, s pripisom, da je to v Sloveniji. In v nadaljevanju še Grčija, Madžarska ter prav na koncu Italija s sliko srečanja med Hitlerjem in Mussolinijem pri Salzburgu aprila 1944. Zadnji del razstave je namenjen dogajanjem po koncu vojne, z osvobajanjem jetnikov koncentracijskih taborišč in aretacijo krvnikov, med drugim skupine ženskega osebja oddelka SS v taborišču Bergen Belsen, žensk, ki jim z obraza seva sovraštvo. Tudi tu aretacije, procesi in nekatere usmrtitve. Skratka, muzej je grozljiv prikaz početja uničevalnega aparata Hitlerjeve Nemčije, je prikaz najbolj tragičnega obdobja evropske zgodovine dvajsetega stoletja, je tudi prikaz majhnih tragedij milijonov evropskih družin, zbranih v eni sami veliki tragediji, v poslopju, ki simbolno stoji na kraju, kjer sta bili nekoč režija in poveljstvo nacističnega uničevalnega stroja. Ogled še zdaleč ni prijeten, je pa zelo poučen. Vse več ljudi bi moralo ta muzej obiskati. / PRAZNIČNE TEME Sobota, 24. decembra 2011 3 1 azijska sočasno država javljanje z gl. mestom podobnega maskat razvoja slovenski pevec pestner angleški igralec, humorist (peter) vrsta mamila uspešna popevka zdravilna foto rastlina slosport italijanska __reka (orig.) beri gospodarski primorski razcvet, dnevnik hiter razvoj tuje moško podlahtični ime živec priljubljena sorodnica primorski domača per- dnevnik, nata žival tvoj poraz dnevnik v boksu italijansko žensko ime kmetijski strokovnjak delavec na kraj pri pokopališču ankaranu štiri izžrebane številke privlačnost, čar kajetan kovič zbiranje podatkov v določen namen tovor, breme (star.) evropski veletok kofi anan ameriški raper, dr. ... jaz, ti, . pristanišče, morski pristan letovišče pri kopru puccinijeva opera beograjski nogometni klub evr. inter-netna mreža ravnatelj goriškega kd dolg, ozek kos blaga unija italijanov ameriški pevec king cole nekdanji direktor ferrarija fr. igralec majhen dirkalni avtomobil ozn (medn.) laurence olivier spodnji del posode delovna vnema prodajni predmet poklon predjamski vitez lev tolstoj lojze abram francoski šroi™ pisatelj društvo (boris) IrnamuseT stranski poganjek dreves bel alkoloid grški bog pastirjev narodno -osvob. boj izdelovalec zidakov delstatev, ravnačica pomožni duhovnik, namestnik jurij uršič italijanska pevka pavone otok v jadranu staro mesto babilonije knežji naslov v arabiji nekdanja japonska prestolnica polifemov tekmec, galatejin ljubimec kraj pod fruško goro v sremu na hrvaškem kos sukanca jokav otrok, kisla jera anton novačan plod fotografska enota ital. igralka (franca) osebni zaimek slikovit kraj v grčiji nekdanji francoski nogom.as (zinedine) organske kemične spojine mark twain tina turner spisek cerkvenih praznikov škrat, palček kilogram elizabeta (krajše) egiptovski pisatelj naša pritrdilnica trak iz nabojev širne ravani v tropskih deželah najvišja gora v turčiji vida albreht zdravstvena zapora nekdanji borov koš. trener (mario) / majhna italijanska podmornica SLOVARČEK - ANANA = egiptovski pisatelj iz 13. stoletja pred našim štetjem • BUT = slovenska pisateljica • DIN = enota za občutljivost fotografskega materiala za svetlobo • DRE = popularni ameriški beatmaker in raper, pravo ime André Romell Young • ILOK = kraj pod Fruško goro na Hrvaškem • NARA = stara japonska prestolnica • OSDINA = kraj v Grčiji • VIAN = francoski pisatelj REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV 3 2 Sobota, 24. decembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu košarka - Po dvomesečni stavki se bo začel redni del severnoameriške poklicne lige Liga NBA kot božično darilo Italijan Danilo Gallinari (desno) se je vrnil čez lužo ansa po izboru bbc Športna osebnost leta je kolesar LONDON - Britanski kolesar Mark Cavendish je bil izbran za športno osebnost leta 2011 po izboru britanske televizijske in radijske mreže BBC. Cavendish je na dirki po Franciji osvojil pet etapnih zmag, postal pa je tudi svetovni prvak. Po letu 1965 in Tommyju Simpsonu prvi Britanec z naslovom svetovnega prvaka v kolesarstvu Cavendish, doma je z otoka Mana, je letos osvojil tudi zeleno majico najboljšega sprinterja na Touru, kjer ima že 20 etapnih zmag. Cavendish je ugnal golfista Darrena Clarka, na tretje mesto pa se je prebil Somalijec z britanskim potnim listom atlet Mo Farah. Številka 1 svetovnega tenisa Srb Novak Dokovic, ki je v iztekajočem se letu osvojil tri turnirje za veliki slam od štirih, je bil izbran za tujo športno osebnost leta, najboljša ekipa pa je postala angleška reprezentanca v kriketu. Božič je obdobje daril in lepih presenečenj. Letos pa bo božič za ljubitelje najkakovostnejšega košarkarskega prvenstva, severnoameriške lige NBA, tudi dan, ko bodo lahko znova gledali tekme tega prvenstva. Po več kot dvomesečni stavki se bodo ravno jutri začele tekme skrajšane sezone, ki bo dodelila neuradni naslov svetovnega klubskega prvaka. Redni del bo zaradi zamude pri začetku sezone trajal »le« 66 tekem, ne pa običajnih 82. Od 26. decembra do 26. aprila si bo vsaka ekipa poskušala izboriti najboljši izhodiščni položaj za končnico, v katero se bo uvrstilo 16 najboljših ekip (po osem z Zahod in Vzhoda). TAKO DOSLEJ - Več kot polovica vseh do zdaj dodeljenih naslovov je bila domena dveh ekip. Najbolj zmagovita ekipa so s 17 naslovi Boston Celtics, katerim manjka naslov od leta 2008, po naslovu, ki so ga osvojili lani pa so se jim Lakersi (zdaj iz Los Angelesa, a že prej so domovali v Minneapolisu) približali na zgolj en naslov. Celticsi in Lakersi so torej skupno zbrali 33 naslovov, zlasti ekipa Kobeja Bryanta pa je tudi letos med kandidati za osvojitev slovitega prstana, ki je lani pripadel Dallasu (prvič v zgodovini kluba). SOUTHWEST DIVISION - V jugozahodni diviziji igrajo branitelji naslova Dallas Mavericks, ki so lani nekoliko presenetljivo pometli z ostalo konkurenco. Nosilec igre ostaja Dirk Nowitzky. Že v tej skupini se bodo morali paziti ekipe Memphis Grizzlies. Napoved: 1. Dallas; 2. Memphis, 3. San Antonio, 4. Houston, 5. New Orleans. NORTHWEST DIVISION - Oklahoma City Thundersi so v tej diviziji nesporni favoriti, dobre možnosti pa naj bi imeli tudi za osvojitev prvega mesta na zahodu. Mlada, a nazadnje izkušena ekipa z lider-jem Durantom in dolgo klopjo bo marsikoga lahko presenetila. Za petami bi jim lahko bili Nuggetsi iz Denverja, čeprav je to ekipo zapustil zvezdnik Carmelo Anthony. Napoved: 1. Oklahoma City, 2. Denver, 3. Portland, 4. Urtah,5. Minnesota. PACIFIC DIVISION - Clippersi so se zelo okrepili z nakupom Chrisa Paula in po dolgih letih bi lahko ogrozili mestnega tekmeca, ki so ga pred dnevi na pripravljalni tekmi že premagali za kar 19 točk. Vseeno je trojica Bryant-Gasol-Bynum še vedno sanjska in zagotavlja vsaj uvrstitev v finale na zahodu. Napoved: 1. LA Lakers, 2. LA Clippers, 3. Sacramento, 4. Phoenix, 5. Golden State SOUTHEAST DIVISION - Miami Heat je glavni favorit za naslov, premoč pa bi morala biti še bolj očitna na vzhodu, kjer nimajo pravih konkurentov. Toliko manj v tej skupini, kjer se bo bil boj izključno za drugo mesto z Atlanto Hawks Tracyja McGradyja, ki naj bi izpodrinila Orlando Magic. Napoved: 1. Miami, 2. Atlanta, 3. Orlando, 4. Charlotte, 5. Washington. CENTRAL DIVISION - Biki iz Chicaga so se že lani uvrstili v konferenčni finale, kjer so morali priznati očitno premoč Miamija. V Chicagu niso veliko spremenili, tako da je soliden rezultat na vidiku, morda pa manjka nekaj, da bi lahko ciljali na odmeven uspeh; a če se Derrick Rose dodatno izboljša, potem postane Chicago res nevaren. V tej skupini se bodo morali biki paziti pred Pacersi iz Indiane. Napoved: 1. Chicago, 2. Indiana, 3. Milwaukee, 4. Detroit, 5. Cleveland. ATLANTIC DIVISION - Za Kelte je morda zadnja priložnost, da se s sedanjo generacijo igralcev povzpnejo na sam vrh NBA. Allenu, Garnettu in Pierceu se počasi začenjajo poznati leta, a morda jim bo prijala letošnja skrajšana sezona. Letos želijo Celticsi osvojiti petič zapored Atlantsko skupino. Edini, ki bi jim lahko to preprečili, so New York Knicksi. Napoved: 1. Boston, 2. New York, 3. Philadelphia, 4. Toronto, 5. New Jersey. POBIRALCI STAV - Kako pa gledajo na letošnjo NBA pobiralci stav? Lanski prvak Dallas je šele peti, medtem ko je na papirju vrhunska zasedba Miamija, ki je (z majhnimi razlikami v kotacijah) v prednosti za vse pobiralce stav. Kotacije pred začetkom sezone: Miami Heat 2.50, Los Angeles Lakers 5.50, Chicago Bulls 6.00, Oklahoma Thunder 8.00, Dallas Mavericks 10.00, Boston Celtics 12.00, San Antonio Spurs 20.00, Orlando Magic 22.00. Sledijo ostale ekipe. (I.F.) po tv koper Po Športelu z Brumnom o mlajših trenerjih Na božičnem oziroma Štefanovem Športelu, v ponedeljek ob 22.30 na TV Koper Capodistria, bo voditelj športne oddaje Igor Malalan gostil dekana trenerjev Petra Brumna in mlajše trenerje Karin Malalan, Erika Pic-cinija in Marka Švaba. Govorili bodo, kako se skuša otroke uvajati v šport preko športnih šol ter preko sodelovanja na osi športna društva - šola in o težavah trenerjev nekoč in danes. Svoje mnenje je izrazil tudi Andrej Vremec, mentor številnih mladih trenerjev. reprezentanca Selektor Prandelli in etični kodeks GUBBIO - Selektor italijanske nogometne reprezentance Cesare Pran-delli je za poštenost in pogum nogometaša B-ligaša Gubbia Simoneja Fari-no, ki se je uprl poskusu podkupovanja v stavniški aferi, nagradil z vpoklicem v državno izbrano vrsto. SLABOST - Predsednika Triestine Sergia Alettija so včeraj zjutraj zaradi slabosti s pridržano prognozo sprejeli v bolnišnico. NAJBOLJŠI AFRIČAN - Reprezen-tant Slonokoščene obale in član angleškega Manchester Cityja Yaya Toure je najboljši afriški nogometaš leta 2011 po izboru afriških selektorjev. Prestižne naslove so podelili v prestolnici Gane Akri. Toure je šele drugi nogometaš iz Slonokoščena obale s tem naslovom po napadalcu Chelsea-ja Didierju Drogbaju. Toure je prejel več glasov od nekdanjega soigralca pri Barceloni Malijca Seydouja Keita in Ganca Andrea Ayewa, ki igra za Marseille. TANJA ROMANO - Nekdanja svetovna prvakinja v umetnostnem kotalka-nju Tanja Romano bo nocoj (ob 20.30) in jutri (ob 18.30) po vsedržavni televiziji Rai-Sport1, ki bo kazal posnetke z ehsibicijskega nastopa International Roller Cup. Nastop je bil na začetku decembra v Modeni. EVROLIGA - V drugi del Top 16 košarkarske evrolige so se uvrstili: Barcelona, CSKA Moskva, Real Madrid, Fener-bahče, Panathinaikos, Maccabi, Monte-paschi, Olympiacos, Efes Istanbul, Unics Kazan, Unicaja, Bennet Cantu, Ea7 Milano, Žalgiris, Galatasaray in Bilbao. Žreb bo v torek ob 13.00. □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno ponedeljka, 2. 1. 2012. SPDT sklicuje informativni sestanek za tečaj smučanja v četrtek, 12. januarja 2012 na Stadionu 1. maja ob 19. uri. Za dodatne informacije www.spdt.org, smucanje@spdt.org in telefonska številka 3395000317 od ponedeljka do petka od 19.00 do 20.00 ure. AŠD SK BRDINA - nadaljuje se vpisovanje glede tečajev smučanja za sezono 2012. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. 3405814566 (Valentina). V nedeljo, 8. januarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tel. 335-5476663 (Vanja). AŠD MLADINA obvešča, da se bodo tečaji smučanja začeli v nedeljo, 15. januarja 2012. Po potrebi organiziran avtobusni prevoz. Informacije na tel. št. 347-0473606. ŠZ Dom: športniki vseh sekcij pokazali, kaj znajo Prejeli smo Božična akademija Doma je za mlade športnike goriškega združenja vsako leto priložnost za prikaz veščin in spretnosti, ki so jih usvojili v prvih mesecih sezone. Tako je bilo tudi v četrtek, ko so se v telovadnici Kulturnega doma predstavile vse društvene sekcije. Prvi so nastopili malčki športnega vrtca pod vodstvom profesorja Bernarda Hrovatina in pomočnice Mateje Fajt, sledila pa je prva točka najmlajših košarkarjev, ki so uprizorili krajšo tekmo. Skupino vodi profesor in državni inštruktor mini basketa Andrej Vremec, ki mu pomagata Martina Dellisanti in Ivan Bernetič. V nadaljevanju je pozornost občinstva prevzela mlajša skupina Cheerleading. Nova dejavnost, ki jo ponuja ŠZ Dom, je namenjena osnovnošol-kam, nastala pa je iz lanske ritmične sekcije. Skupino vodita Ana Vukoje in Bernard Hrovatin. Nato je bila na sporedu ekipa mladih košarkarskih upov U12, ki jo trenira Vremec s pomočjo Davida Abramija in Mateja Zavadlava. Po njihovem prikazu vadbe s kolebnico je bil čas za nastop navijaške skupine Doma Stardust elite Cheer. Skupino deklet, starih med 11 in 14 let, trenirata Nikol Križmančič in Stefano Ber-netti. Dalje so s poligonom ponovno nastopili najmlajši košarkarji, sledili pa so jim igralci skupine U12 s krajšo tekmo. Z zahtevnejšo zaključno točko je postregla skupina Stardust, nakar so otroke obdarili. Izvedbo akademije so omogočili Lintech, Banca di Cividale, Mark medical in Kulturni dom. ŠZ Olympia: nastopile so ritmičarke in telovadci Prejeli smo ŠŽ Olympia je v Gorici organizirala telovadno božičnico, na kateri je nastopilo 80 športnikov in športnic goriškega društva (ritmične sekcije, orodne telovadbe, predšolske telesne vzgoje in športnega plesa). Najmlajši skupine Gymplay so pod vodstvom trenerjev Damijane Češčut, Mihe Vogrinčiča ter pomožnih vadite-ljic Gioie Innocenti ter Marije Jussa prikazali krajšo vadbeno uro z žogami, poligon in štafeto. Starejša skupina ritmičark je uvedla večer s točko »trakovi in kolebnica« ob spremljavi gospel glasbe »Kum-ba-ya«. Mlajši dečki in deklice športne gimnastike so staršem pokazali kratek prikaz dela, talno akrobatiko, preskok in trampolin, starejša - tekmovalna ekipa pa je prikazala vaje na bradlji in drogu, parterju, preskoku in preskoke na kanvasu. Program sta jim pripravila trenerja Miha Vogrinčič in Matija Komel. Dekleta Show dance skupine so se predstavila s točkama »Bad Santa Claus«, »Space Jam« (mlajša skupina), »Charlot« in »Angelčki in hudiči« (starejša skupina). Za zaključek sta vse v imenu društva pozdravila predsednik Mihael Cor-si ter športni direktor Andrej Vogrič. Telovadno božičnico do posneli po TV postaji Fvg Sport Channel (kan.113). / RUBRIKE, PRIREDITVE Sobota, 24. decembra 2011 33 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI »V žganjarno gospoda Bonifačiča v ulici Ghega je prišel človek, ki se mora čutiti velikega bojevnika pred materjo Italijo za - italijanstvo Trsta. Najbolj ga opravičuje do te ponosne zavesti že njegov priimek. Saj se piše za - Jablonske-ga!! Jel je silno rentačiti proti Slovencem in gorje njim, če bi vrli Jablonski to mogel, kar bi hotel! Šment je namreč ta, da - kakor je sam priznal -ne more. Ko bi bil on gospodar Trsta - tako se je junačil - bi nemudoma vse Slovence pognal iz Trsta. In če bil bi on lastnik hiše - pa ima zopet to smolo, da tudi ta dobrota mu ni usojena - ne bi principijelno dal stanovanja nobenemu Slovencu. Tako se je mož in veliki Italijan bahatil z junaštvi, ki jih - ne more izvršiti! Da so padale vmes najsočneje žaljivke na račun Slovencev in njihove narodnosti, to se umeje že samo ob sebi. Sreča njegova je bila, da je bil gospod Boni-fačič, ki ima narodne zavesti v srcu, tople krvi v žilah in pa krepkih mišic, sam in preveč zaposlen, da ni imel časa za primeren obračun z bojevitim Italijanom s slovanskim priimkom. Tako je juna-čenje Jablonskega minolo brez - občutnih posledic. Ali že stari pregovor pravi: kar ni danes, se utegne jutri. In zgodilo se je res naslednjega dne. Prišel je zopet in zopet rentačil, žalil Slovence in jih izganjal iz Trsta. Slučaj pa je hotel, da je bilo navzočih nekaj ljudi, ki ne puščajo žaliti sebe in svoje narodnosti, še manje pa goniti se iz Trsta. Konstituirali so se v „naglo sodbo" in so tudi takoj izvršili eksekucijo. Padlo je nekaj trda pest na razgretega vele-Italijana. In efekt je bil tako imeniten, da je veliki Italijan že pod prvim udarcem prišel v malce neprijetne stike z materjo zemljo. In potem so ga - limali! Gospod Jablonski sedaj ve, da je žaljenje in izganjanje Slovencev iz „italijanskega" Trsta rokodelstvo, ki ni brez vsakega rizika!" TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Med številnimi komemoracijami drugega tržaškega procesa je izstopala proslava, ki jo je na stadionu Prvi maj priredila slovenska mladina. »Proslavo je priredila Mladinska iniciativa s sodelovanjem članov Slovenskega gledališča, ki so nastopili v dra-matiziranih prizorih in z recitacijami. K vsemu temu so dodali še glasbene vložke in skioptične slike, tako da so res živo prikazali delo in življenje padlih junakov. Proslave se je udeležila velika množica ljudstva, med katero je bilo zlasti mnogo mladine. Navzoči so bili tudi mati in sorodniki narodnega heroja Pinka Tomažiča, konzul Kovačic v imenu generalnega konzula FLRJ v Trstu, ter predstavniki Neodvisne socialistične zveze, Slovenske kulturno-go-spodarske zveze, Prosvetne zveze, federacije Komunistične mladine Italije, federacije KPI in PSI in okrajnega odbora Ljudske mladine Slovenije iz Kopra. Prišli so tudi številni obsojenci s procesa in tovariši, ki so bili skupno z njimi dolgo v zaporu ter nato konfinirani. Že začetek proslave je napravil na vse navzoče zelo globok vtis. Proslava se je pričela z Internacionalo, nakar je član gledališča recitiral, kot bi govoril Pinko Tomažič, „Našo pesem". Sledil je prizor, v katerem je Silvij Kobal v uniformi fašističnega miličnika prebral takratno obsodbo vseh šestdesetih obsojencev, medtem ko je donela z magnetofonom „Giovinezza" in savojska himna. Nato je B. Samsa, tajnik Mladinske iniciative, orisal tedanje razmere, proces, lik Pinka Tomažiča, njegovih tovarišev in drugih borcev, vmes pa so se na steni prikazovale njihove slike in so člani gledališča prebrali Pinkova pisma staršem, dekletu in tovarišem komunistom ter pismo Simona Kosa staršem in sestri. Še posebej so prikazali prizor, kako je stal Ivančič pred fašističnim sodnikom, kako je Pinko Tomažič sestavljal svoj program, medtem ko so njegovi tovariši pisali na pisalni stroj in razmnoževali s ci-klostilom ter tragični prizor, ko je vseh petero obsojencev sedlo na stolice na strelišču ter omahnilo pod streli.« FILMI PO TV Nedelja, 25. decembra, Rete 4, ob 23.35 Piccole donne Režija: Gillian Armstrong Igrajo: Winona Ryder, Susan Sarandon, Trini Al- varado, Kirsten Dunst Ena najbolj priljubljenih povesti vseh časov, s katero je že avtorica Louisa May Alcott, dosegla neverjeten uspeh, je v začetku devetdesetih let dobila tudi novo filmsko obdelavo, pri kateri sodeluje cela vrsta priznanih ženskih igralk. Pripoved pa je v resnici vedno ista in življenje štirih sester Jo, Meg, Amy in Beth ostaja vedno enako privlačno. Ponedeljek, 26. decembra, Rai 1, ob 21.10 La sirenetta Risanka Na svoj 16. rojstni dan si sme najmlajša princesa med morskimi deklicami končno ogledati svet nad morjem. Zagleda veliko ladjo, na kateri prelep mlad princ proslavlja svoj 16. rojstni dan. Ko nevihta razbije ladjo, ga reši in pripelje na obalo. Mala morska deklica se je pripravljena odpovedati vsemu, da bi bila s princem, čeprav se mora v zameno za noge odpovedati svojemu prekrasnemu glasu. Torek, 27. decembra, Premium cinema, ob 21.15 The American Režija: Anton Corbjin Igrajo: George Clooney, George Clooney, Violante Placido, Thekla Reuten, Paolo Bonacelli, Bruce Alt-man, Filippo Timi. Američan Jack oz. Edward je poklicni morilec, ki se hoče umakniti iz tega posla in zaživeti drugače. Po vrsti trupel, ki jih pusti na Švedskem, se umakne v majhno mestece v Italiji, kjer ga čaka še zadnji posel - pripraviti mora posebno puško za mlajšo kon-kurentko Mathilde. A v mestu se ne drži zase, temveč se spoprijatelji z duhovnikom in se zaljubi v mlado Claro in najde nov smisel življenja. Vendar pa preteklost ne more biti pozabljena in s tako imenovanim «normalnim življenjem» Jack izziva usodo. Sreda, 28. decembra, La 7, ob 14.05 Parenti serpenti Režija: Mario Monicelli Igrajo: Alessandro Haber, Maria Confalone, Cin- zia Leoni in Pia Velsi Priletna zakonca predlagata svojim otrokom, da bi ju gostili v času božičnih praznikov in jim ^/jJik iTvv^^ obljubita celotno * » V premoženje. Sinovi in hčerke pa bi se staršev radi čimprej znebili, pri čemer pa se ne mislijo odpovedati njihovemu imetju. Ironični film, ki se v marsičem navezuje na legendarne prvine italijanske komedije, skriva v sebi tudi kar nekaj temnejših plati sedanje družbe. Četrtek, 29. decembra, Canale 5, ob 21.10 Il bambino con il pigiama a righe Režija: Mark Herman Igrajo: Asa Butterfield, Jack Scanlon, David Thew-lis, Vera Farmiga, Sheila Hancock, Richard Johnson in Rupert Friend Bruno ima 8 let. Njegov oče ima v nacistični vojski visok položaj in zaradi nepredovanja se družina iz Berlina preseli na neko podeželje blizu koncentracijskega taborišča, za katerega si Bruno razlaga da je to velika kmetija. A tudi njegova mama in sestra ne vesta, da je koncentracijsko taborišče in kaj se tam dogaja. Bruna pa velikanska kmetija zelo zanima, zato začne raziskovati okolico in nekega dne pride do ograje taborišča. Tam sreča na drugi strani žice judovskega dečka Shmula in se z njim takoj spoprijatelji. Četrtek, 29. decembra, Rai 3, ob 23.35 Nightmare before Christmas Režija: Henry Selick Zamisel in produkcija: Tim Burton Nekega dne Jack odkrije Božično mesto - čudovite svetlikajoče lučke in bleščeče pakete. Očaran nad njegovo lepoto se odloči, da bo na novo odkriti praznik dal svojim prijateljem, čemur sledi cel kup norih dogodkov. Ta čudovita in drugačna božična fantazija odpira vrata v nov in skrivnosten svet, poln neverjetnih presenečenj in očarljive glasbe. (Iga) GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti V torek, 10. januarja 2012, ob 21.00 / Donna Juanita" od Rosarija Gallija in "Patriottismo orizzontale" od Marije Letizije Compatangelo: »Spie« / Režija: Irene Noli / Ponovitve: od srede, 11. do sobote, 14. ob 21.00 in v nedeljo, 15. januarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio -La Contrada V petek, 13. januarja, ob 20.30 / Donald Lee Coburn: »Gin game«. / Režija: Francesco Macedonio / Nastopata: Valeria Valeri, Paolo Ferrari / Ponovitve: v soboto, 14. ob 20.30, v nedeljo, 15. in v torek, 17. ob 16.30, od srede, 18. do sobote, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. januarja, ob 16.30. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V četrtek, 29. decembra, ob 17.00 / Ot- fried Preußler, Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. / Ponovitve: v petek, 30. decembra, ob 11.00. V petek, 30. decembra, ob 19.30 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V soboto, 31. decembra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. Mala dvorana V torek, 27. decembra, ob 20.00 / Ernst S s Xy-V"V Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V sredo, 28. decembra, ob 20.00 / Jean Anoulith: »Orkester«. V četrtek, 29. decembra, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. V petek, 30. decembra, ob 20.00. / Via Negativa, Via Nova 2011 »Mandic-Stroj«. V soboto, 31. decembra, ob 20.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. Spodnja dvorana V torek, 27. decembra, ob 19.30Mat- jaž Pograjc »Ljubezen na smrt«. / Ponovitve: v sredo, 28., v četrtek, 29. in v petek, 30. decembra, ob 19.30. Stara pošta V sredo, 28. decembra, ob 21.00 / Vinko Moderndorfer: »Šumi« / Režija: Peter Božič / Ponovitev: v četrtek, 29. decembra, ob 21.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V soboto, 31. decembra, ob 17.00 / »Concerto di fine anno« / Nastopa orkester gledališča Verdi. BAZOVICA Cerkev Marije Magdalene V ponedeljek, 26. decembra, ob 18.30 / 150-letnica cerkve / Božični koncert domačih zborov za praznovanje 150-le-tnice cerkve. GORICA Kulturni dom V torek, 27. decembra, ob 20.30 / go- december prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu spel koncert z ameriško skupino iz Vir-ginije »Earl Bynum As we are« in »Co-ra Sister Armstrong«. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V soboto, 31. decembra, ob 18.00 Koncert: »Ohne sorgen: senza pensieri!« / Strauss Festival Orchester / Dirigent in solist: Willy Büchler - violina. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 26.decembra ob 20.00 / Novoletni koncert - The Beatles revival. KOMEN Športna dvorana OŠ Komen Jutri, 25. decembra, ob 20.00 / Boži-čno-novoletni koncert Pihalnega orkestra Komen / Solisti: Otom Vrhov-nikom - saksofon, Dušan Sodja - klarinetu in Matijo Tavčar - tolkala ter Mladinski pihalni orkester. LJUBLJANA Cankarjev dom Linhartova dvorana V torek, 27. decembra, ob 19.30 / balet / Cirkus Cirkör Švedska: »Nosi jih kot krono«. / Režija: Tilde Björfors / glasba: Rebekka Karijord. / Ponovitve: v sredo, 28. in v četrtek, 29. ob 19.30 v petek, 30. ob 18.00 in v soboto, 31. decembra, ob 19.30. Gallusova dvorana V sredo, 28. decembrra, ob 20.00 / balet / Herman Severin Loevenskjold: »Sifilda«. Koreografija: August Bour-nonville / dirigent: Marko Gašperčič / Ponovitve: v četrtek, 29. ob 16.00, v petek, 30. ob 20.00 in v soboto, 31. decembra, ob 19.00. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Narodni dom: še danes, 24. decembra, je na ogled razstava Deziderija Švara pod naslovom »Marine«.Urnik: 10.00 -12.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travniku 62 - vhod skozi trgovino obutev Ko- sič):bo danes, ob 11.00 je odprtje razstave iz načrta in programa UTE (Univerze za tretje starostno obdobje) iz Gorice. Razstava bo na ogled do 31. decembra: od torka do sobote med 9.00 in 12.30 in med 15.30 in 19.30. Kulturni dom(Ul. Brass, 20): je na ogled samostojna razstava priznanega slikarja Jožeta Ceja z naslovom:»Poklon umetniku ob njegovem življenjskem jubileju«. Razstavo prirejata Kulturni dom Gorica in Slovenska kulturno gospodarska zveza, v sodelovanju s Kulturno zadrugo Maja iz Gorice. / Razstava bo odprta vse do 10. januarja 2012 po sledečem urniku: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: 20. januarja 2012 je na ogled razstava del goriškega umetnika Roberta Faganela ob njegovem življenskem jubileju. Razstava bo odprta do 9. 12. 2011 od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. Do 20. 1. 2012 pa ob prireditvah ali po domeni. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni last- niki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ KOZINA Knjižnica: do konca decembra je na ogled Božično-novoletnega bazarčka, ter razstava Podobe knjig Jerneje Rodica (knjižna oprema) in Tinke Volarič (ilustracije). TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Prvo preddverje: do 2. januarja, 2012, je na ogled »World Press Photo 2011«. Gre za fotografsko razstavo nagrajenih del istoimenskega mednarodnega fo-toreporterskega tekmovanja. B6 Sobota, 24. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kralji ulice 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Da Da Da 6.30 Variete: Unomattina in famigli 9.55 Aktualno: Settegiorni 10.50 Aktualno: ApriRai 11.00 Reportaža: Dreams Road 201011.40 Vera: Pietrelcina come Betlem-me 12.10 Glasb.: Božični koncert 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Buon Natale con Frate Indovino (v. M. Giletti) 16.00 Glasb.: E' quasi Natale 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Pas-saggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti - Speciale Natale (v. F. Frizzi) 21.55 Božična maša 0.00 Vera: A Sua im-magine 0.15 Glasb.: Canto di Natale ^ Rai Due ^ Rai Tre del cinema 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Il cow-boy coll velo da sposa (kom., ZDA '60, r. D. Swift, i. H. Mills) 23.55 Film: The Blues Brothers (kom., ZDA, '80, r. J. Landis, i. J. Belushi) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 9.05 Film: Il miracolo di Natale di Jonathan Too-mey (dram., V.B'07, r. B. Clark 11.00 Film: Jack Frost (kom., ZDA, '98, r. T. Miller) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resn. show: Grande Fratello 12 14.15 Film: La vigilia per farli conoscere (kom., ZDA'08, r. N. Ganatra) 16.00 Film: Tre bambini sotto l'albero (kom., ZDA'09, r. D. S. Cass) 18.00 Film: Fuga dal Natale (kom., ZDA'04, r. J. Roth) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 0.35 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio in E. Iacc-hetti) 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.00 Film: Tril-li e il tesoro perduto (ris., ZDA, '09) 10.15 Rubrika: Sulla via di Damasco 10.45 Vremenska napoved 11.05 Aktualno: ApriRai 11.15 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Film: Natale di ghiac-cio (fant., Kan., '10) O Italia 1 15.00 Film: Santa baby - Natale in peri-colo (kom., i. Jenny McCarthy Kan., '09) 16.30 Film: La notte prima della notte di Natale (kom., Kan., '10) 18.00 Film: Mira-colo a Manhattan (fant., Kan., '10, r. M. Scott) 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Glasb.: Božični koncert (v. L. Bianc-hetti) 23.30 Film: Eloise a Natale (kom., ZDA '03, i. S. Vassilieva) 1.10 Film: Nick e l'amnesia di Natale (kom., '08, r. M. Rosman, i. T. Cavanagh) 7.35 Film: L'albero di Natale (dram., Fr., '70, r. T. Young) 9.10 Aktualno: PaeseReale 10.15 Glasba: Il gran concerto 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.50 Aktualno: Tv Talk 16.40 Dnevnik - L.I.S. 16.55 Film: Sabrina (kom., ZDA, '54, r. B. Wilder) 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Show: 35° Festival del Circo di Montecarlo 23.40 Film: Il grande Joe (pust., ZDA, '98, r. R. Underwood) 1.30 Rubrika: Fuori orario u Rete 4 7.55 Nan.: Zorro 8.15 Film: Le nuove av-venture di Pippi Calzelunghe (pust., ZDA '88, r. K. Annakin) 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo (i. A. Lansbury) 13.50 Variete: Il tribunale di Forum 15.05 Film: In Natale di Poirot (krim., V.B. '95, r. E. Bennett) 17.00 Nan.: Psych 18.00 Dok.: I miti ^ Tele 4 Glasba: Sms Solo Musica e Spettacolo 23.00 Nočni dnevnik 23.30 Aktualno: Stoa' 21.10 Film: Mrs. Doubtfire (kom., ZDA '93, r. C. Columbus, i. R. Williams) 0.00 Film: La fabbrica del Natale (kom., Kan., '06, r. R. Oliver, i. M. Keena) 7.00 9.55, 12.20 Risanke 8.45 Film: Il magico sogno di Annabelle 9.50 Film: Due fra-telli (pust., Fr., '04) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Film: Il Grinch (kom., ZDA, '00, r. R. Howard) 15.25 Show: Ice Cristmas Gala (v. C. Chiabotto) 17.35 Glasb.: Michael Buble 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Risanke 19.10 Film: Santa Clause (pust., ZDA, '94, r. J. Pasquin, i. T. Allen) 21.10 Film: Fred Claus - Un fratello sotto l'albero (kom., ZDA'07, r. D. Dobkin, i. V. Vaughn) 23.25 Film: Sweeney Todd - Il diabolico barbiere di Fleet Street (glasb., ZDA '07, r. T. Burton, i. J. Deep) 1.45 Mediashopping 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Borgo Italia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Film: Angelo 12.00 Dok.: Patrimonio dell'Unes-co 13.00 Dok.: Luoghi magici della terra 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Dai nostri archivi 14.50 Šport: Ski Magazine 15.30 Dok.: Italia da scoprire 16.00 Variete: 80 Nostalgia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Aktualno: Videomotori 19.20 Aktualno: Fede, perche no? 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.00 Dok.: Dolomiti Doc 20.30 Dnevnik in Deželni dnevnik 21.00 La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.50 Film: Ardena (dram., It., '97, i. L. Barbareschi) 10.10 Film: Il bianco, il giallo, il nero (western, It., '74, r. S. Corbucci) 12.25 Aktualno: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: I Muppets alla conquista di Broadway (ris., ZDA '84, r. F. Oz) 16.15 Film: Kazaam - Il gigante Rap (kom., ZDA'97, r. P.M. Glaser, i. S. O'Neil) 18.10 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Italialand Remixata!!!! (v. M. Crozza) 21.10 Film: Surf'up - I re delle onde (ris., ZDA, '07, r. A. Brannon, i. C. Buck)) 23.05 Film: La storia infinita (fant., Nem., '84, r. W. Peterson, i. N. Hathaway) 1.10 Film: Sciuscia (dram., It., '46, r. V. De Sica, i. F. In-terlenghi) Jr Slovenija 1 6.00 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.20 Nočko II 7.35 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 8.20 Otr. serija: Ribič Pepe 8.35 Iz popotne torbe 8.55 Ris. nan.: Smrkci 9.15 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.00 Igr. nan.: V dotiku z vodo 10.35 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 14.30 Film: Pravi Božiček 16.05 O živalih in ljudeh (pon.) 16.25 Na vrtu - odd. Tv Maribor 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 1.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, Utrip, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Film: Sanja 21.40 Dok. oddaja 22.35 Božični koncert Simfonikov 23.50 Polnočnica, prenos iz ljubljanske stolnice 1.05 Ozare (pon.) 1.10 Film: Pisma za očeta Jakoba (t Slovenija 2 8.30 Skozi čas 8.40 Pogledi Slovenije (pon.) 10.05 Posebna ponudba (pon.) 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednik (pon.) 12.55 Kraji in običaji 13.25 Slovenci v Italiji (pon.) 13.55 Circom Regional 14.20 Knjiga mene briga 15.15 Magazin v alpskem smučanju 15.40 Dok. odd.: Anka Tasmanka 16.30 Film: Pridanič 18.05 Nad.: Zgornji in spodnji 19.00 Nad.: Starši v manjšini praznujejo božič 20.00 Operni film: G. Puccini: La Boheme 21.50 Dok. serija: Žeželj nas Vinico 22.15 Na lepše (pon.) 22.40 Film: Gospodična Potter 0.10 Brane Rončel izza odra (pon.) 2.00 Zabavni infokanal (T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.10 9.40, 21.30 Žarišče 8.2010.25, 13.50 Beseda volilcev 8.50 Studio City (pon.) 9.40 21.30 Žarišče 10.10 Evropski premislek 12.35 Prava ideja (pon.) 14.00 Poročila Tvs115.40 Tedenski pregled 16.20 20.30 Na Tretjem 17.30 18.00 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Satirično oko Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Glasb. odd.: Boben 15.20 Nautilus 15.30 Ciak Junior 16.20 Arhivski posnetki 17.10 23.20 Vsedanes - Aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 21.50, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je Božič - verska odd. 20.10 Tednik 20.40 Koncert: Soul Circus Gospel Choir 21.05 Glasb. odd.: Stil Quartet 22.05 Božič: Slovenske jaslice 22.50 Koncert: Bertas & Corale Canepa 0.25 Čezmejna TV pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 Risanke 10.15 Živalski fenomeni (mlad. serija) 10.35 Nan.: Beverly Hills 90210 11.25 Nan.: Razočarane gospodinje 12.15 Nan.: Dobra mačka 12.45 Film: Najlepši čas leta 14.25 Resnič. serija: Prenovimo kopalnico 14.55 Resnič. serija: Kuharski mojster 15.50 Dok. serija: Kamera teče 16.20 Kuharska odd.: Jamie kuha za božič 17.15 Film: Nori božič (ZDA) 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Škrat 21.50 Film: Oceanovih 12 (ZDA) 0.05 Film: Zgodba o Kristusovem rojstvu (ZDA/Kan.) 2.00 24UR (pon.) 3.00 Nočna panorama Kanal A 7.50 Tv prodaja 8.05 Nan.: Merlinove pustolovščine 8.55 12.20 Nan.: Zoey 101 9.15 Film: Božična pesem družbe Looney Tunes 11.20 Mojstri iluzije 11.50 Družina za umret (hum. nan.) 12.50 Film: Ameriška pita 7 (ZDA) 14.25 Nan.: Merlinove pustolovščine 15.20 Film: Kloniranka (ZDA) 17.00 Nan.: Top Gear 18.00 Svet: Povečava 18.30 Volan - odd. o avtomobilizmu 19.05 1.25 Zabavna serija: Navihanci iz Benidorma 19.30 Pazi, kamera! 20.00 Film: Čudež na 34. uli- ci (ZDA) 22.00 Film: Božič na ulici (ZDA) 23.30 Film: Doc Hollywood (ZDA) 0.05 Šola seksa (dok. serija) 1.00 Nan.: Navihanci iz Benidorma 1.50 Nočna ptica RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Istrska srečanja; 11.30 Tedenski intervju Studia D; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Tanja Rebula - Ozvezdje Orion -radijska igra, režija Franko Žerjal; 20.00 Božični večer na Radiu Trst A; 23.00 Kratka poročila, sledi Svetovečerni pogovor; 0.00 Pol-nočnica iz cerkve sv. Antona puščavnika v Bor-štu, sledi zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol; 12.00 Kulinarični kotiček: dobrote iz drobnice; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Du jes -humoristična oddaja; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez, glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Posnetek koncerta zasedbe Atlanta gospel choir; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi radio in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Collezione musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'Italia e fatta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Etnobazar; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.00 Heroji za vse čase - poklici; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Sobotni operni večer; 21.40 Slovenski koncert; 23.00 Prišel je čas okrog božiča; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.0018.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.0012.00 Mozaik (105,5 MHZ). / RADIO IN TV SPORED ZA NEDELJO Sobota, 24. decembra 2011 BS Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Božične zvezdice 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Božični koncert, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due Rai Tre 6.00 Aktualno: Da da da in musica 6.30 Aktualno: UnoMattina in famiglia 9.30 Dnevnik L.I.S. 9.35 Glasba: Magico Natale (v. V. Maya) 10.30 Aktualno: A Sua immagine, Prenos svete maše, božično voščilo in blagoslov Urbi et Orbi 12.30 Božični koncert iz Bazilike sv. Frančiška v Assisiju 13.30 Dnevnik, vremenska napoved in Focus 14.00 Gledališče: Aladin 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Film: Una fi-danzata per papa (kom., ZDA, '63, r. V. Min-nelli) 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti (F. Frizzi) 21.30 Nan.: Tutti pazzi per amore 3 23.30 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Film: Lassie (pust., '05, r. C. Sturridge) 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Applausi 7.30 Dok.: Michelangelo 8.20 Dok.: Parco nazionale del Circeo - Estate 8.55 Reportaža: Storie di confine 9.30 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Mela-verde 14.00 Dok.: Donnavventura 15.00 Film: Sette spose per sette fratelli (glasb., ZDA, '54, r. S. Donen) 16.50 Film: Super-fantagenio (kom., It., '86, r. B. Corbucci) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Nan.: Downton Abbey 23.25 Film: Piccole donne (dram., ZDA, '94, r. G. Armstrong, i. W. Ryder, G. Byrne) 1.45 Nočni dnevnik 2.30 Film: I diavoli volanti (kom., ZDA, '39, r. E. Sutherland, i. S. Laurel, O. Hardy) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Dok.: Tibet ed Himalaya, viaggio in Nepal 7.00 7.55 Risanke 8.45 Film: Topolino e la magia di Natale (ris., ZDA, '99) 9.40 20.00 Kratkometraža: Masha and the Bear 10.00 Prenos božične sv. maše 11.00 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik, Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Film: Il gobbo di Notre Dame (ris., ZDA, '96) 15.10 Film: Trilli e il grande salvatag-gio (ris., ZDA, '10) 16.20 Film: Chicken Little - Amici per la pelle (ris., ZDA, '05) 17.45 Variete: Art Attack 18.10 Film: Snow dogs - 8 cani sotto zero (kom., ZDA, '02) 19.45 Risanke: I classici Disney 20.30 Dnevnik 21.00 Kratkometraža: Lanny&Wayne 3 (ris.) 10.15 Film: Willy Wonka e la fabbrica di cioccolato (fant., ZDA, '71, r. M. Stuart) 12.45 13.40 Resnič. show: Grande Fratello 12 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Show: Opera on ice 16.30 Film: La citta del Natale (kom., Kan./ZDA, '08, r. G. Erschbamer) 18.30 Film: Una tata magica (kom., ZDA, '09, r. M. Scott) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.00 Show: Paperissima Sprint 21.30 Film: La sacra famiglia (ver., It., '06, r. R. Mertes, i. A. Gassman, A.C. Morariu) 23.50 Film: Tutti insieme a Natale (kom., ZDA, '08, r. J. Parkin, i. J Duffy, D.O. Stiers) v Italia 1 6.50 Nan.: Fantaghiro 7.40 11.30 Risanke 8.40 Film: Niko, una renna per amico (ris., '08) 10.25 Film: Angeli (kom., ZDA, '94, r. W. Dear) 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 14.00 Risanka: Simpsonovi 13.30 Film: The Polar Express (ris., ZDA, '04) 21.20 Film: Bolt - Un eroe a quattro zampe (ris., ZDA, '08) 23.00 Film: Conciati per le feste (kom., ZDA, '06, i. D. DeVito) 0.35 Nočni dnevnik 0.55 Variete: Protestantesi-mo 1.35 Film: Trovate John Christmas (kom., ZDA, '03) 2.55 Film: Quando gli angeli scendono in città (fant., ZDA, '04, r. A. Wolk, i. T. Blanchard, B. Chula) 6.00 Fuori orario - Cose (mai) viste 7.30 Nan.: La grande vallata 8.20 Glasba: Božični koncert - Coralità di Montagna 9.15 Film: Scrivimi fermo posta (kom., ZDA, '39) 10.55 Aktualno: Tgr EstOvest 11.15 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.40 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Aktualno: Tg3 Te-leCamere 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Glasba: Božični koncert 15.40 Dnevnik L.I.S. 15.45 Dok.: Alle falde del Kili-mangiaro 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik 20.00 Glasba: Il gran concerto (v. A. Greco) 21.05 Film: L'ultima legione (voj., Fr./VB/ZDA, '07, r. D. Lefler, i. C. Firth, B. Kingsley) 22.50 Dnevnik in deželni dnevnik 22.55 Film: La première étoile - La prima stella (kom., Fr., '09) 0.25 Nočni dnevnik 0.35 Aktualno: TeleCamere Salute 1.30 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste 2.00 Film: La Divina Commedia (dram., Fr./Port., '91) 15.25 Film: Balto (ris., ZDA, '95) 17.00 Film: Balto 2 - Il mistero del lupo (ris., ZDA, '01) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.20 Film: Che fine ha fatto Santa Clause? (kom., ZDA, '02, r. M. Lembeck, i. T. Allen, E. Mitchell) 21.30 Variete: Zelig Off 23.50 Show: Pokerlma-nia - Christmas Stars for Charity 1.50 Film: La vita e un miracolo (kom., Fr./Yu, '04, r. E. Kusturica, i. S. Stimac, V. Trivalic) ^ Tele 4 Borgo Italia 12.00 1.00 Šport: Ski magazine 12.10 Aktualno: Sky Magazine 12.45 Dok.: Borgo Italia 12.35 Dok.: Agrisapori 13.10 Variete: Camper Magazine 13.30 Talk show: A tambur battente 14.25 Božični koncert 16.45 Variete: 80 nostalgia 17.30 Risanke 19.30 Variete: Sms Solo Musica e Spettacolo 21.00 Aktualno: Dai nopstri arc-hivi 21.00 Dnevnik 21.20 Film: Grand Champion (kom., i. B. Willis) 23.00 Nedeljski dnevnik 23.00 Dok.: Dolomiti Doc 23.20 Film: Angelo (dram.,/kom., i. M. Dietrich) La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.30 Dnevnik 7.50 Film: Fifa e Arena (kom., It., '48, r. M. Mattoli, i. Toto, I. Barzizza) 9.35 Film: Little Nicky - Un diavolo a Manhattan (fant., ZDA, '00, r. S. Brill, i. A. Sandler, P. Ar-quette) 11.30 Film: Dracula e morto (kom., ZDA, '96, r. M. Brooks, i. L. Nielsen, P. Ma-cNicol) 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Ma anche no 17.10 Film: Quei temerari sulle loro pazze scatenate, scalcinate carriole (pust., VB, '69, r. K. Annakin, i. Bourvil, L. Buzzanca) 20.00 Dnevnik 20.30 2.05 Show: Italialand - Remixata!!! (v. M. Crozza) 21.40 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.40 Dnevnik 23.55 Film: Blade Runner - The final cut (fant., ZDA, '07, r. R. Scott, i. H. Ford, R. Hauer) 3.15 Aktualno: La7 Colors {p Slovenija 1 6.40 Ozemlje na prepihu (pon.) 7.00 Risanke 10.00 Evangeličansko božično bogoslužje 11.00 Božična pravljica 11.15 Obzorja duha 11.55 Urbi et orbi 12.35 Zvočnost slovenske duše 13.00 Prvi dnevnik 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Koncert: Boš videl, kaj dela Dolenc 15.10 Film: Sneženi božič 16.35 Prvi in drugi 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Film: Najdenček 18.15 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Dok. film: Pedro Opeka 21.40 Dok. film: Pedro Opeka 21.40 Nad.: Moja družina 22.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Ars 360 Jr Slovenija 2 7.30 Skozi čas 7.55 Globus (pon.) 8.45 Univerza (pon.) 9.15 Turbulenca 9.45 Ave Maria - Panis Angelicus 10.10 Prisluhnimo tišini 10.45 Film: Prijateljica 13.05 Dok. odd.: Gospa pisateljica 14.00 Veliki božični koncert Gimnazije Kranj 2011 15.45 Tv priredba: Andrej Rozman Roza - Najemnina 17.00 Migaj raje z nami! (pon.) 17.00 Koncert: A. Bocelli in D. Foster 17.50 Dok. odd.: Sadovi narave 18.30 Nad.: Zgornji in spodnji 19.50 Žrebanje lota 20.00 Nad.: Mali širni svet 21.00 Film: Upanje ob božiču 22.30 Balet SNG Opera in Balet Ljubljana (t Slovenija 3 6.05 8.05, 21.30 Žarišče 7.30 15.50 Iz svetovnih agencij 9.30 16.40 Na tretjem... 11.40 Pogledi Slovenije (pon.) 13.30 Poročila Tvs1 14.00 Posebna ponudba (pon.) 17.30 Poročila Tvs1 18.15 21.45 Satirično oko 19.00 TV Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski pregled kronike 20.50 Zrcalo tedna (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.30 Tednik 15.00 »Q« trendovska oddaja 15.45 Koncert: Bertas & Corale Canepa 16.10 Dok. odd.: Božič 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.15, 0.50 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Božični koncert iz Rima 22.30 Čezmejna Tv - Koncert 23.30 Glasb. odd.: SMS 1.05 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 9.00 Variete: Muk-ko Pallino 9.30 Nad.: Maria Maria 10.50 Aktualno: Balla coi lupi 2011 11.40 Dok.: 6.00 Tv prodaja 6.30 Risane serije 10.35 Beverly Hills 90210 (nan.) 11.10 Radovedni George (ris. serija) 11.20 Nan.: Razočarane gospodinje 12.45 Film: Mladi očka 14.25 Resnič. serija: Prenovimo kopalnico 14.55 Resnič. serija: Kuharski mojster 15.55 Dok. serija: Kamera teče 16.25 Film: Božiček 3 (ZDA) 18.15 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Bitka za božič 21.40 Film: Beseda za besedo (ZDA) 23.35 Film: Srečnež (ZDA) 1.55 24UR (pon.) 2.55 Nočna panorama A Kanal A 7.50 TV prodaja 8.0514.05 Nan.: Merlinove pustolovščine 8.55 12.25 Nan.: Zoey 101 9.15 Film: Zgodba o Kristusovem rojstvu 11.00 19.05 ŠKL, mladinska oddaja 11.55 Hum. nan.: Družina za umret 12.50 Film: Nori božič (ZDA) 15.15 Film: Gremlini (ZDA) 17.00 Top Gear 18.00 Norci na delu 18.30 Naj reklame 19.05 ŠKL 20.00 Film: Poljub za lahko noč 22.00 Film: Izgubljeni ključi noč (ZDA) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: ANA-TOMI-JA, piše Maja Gal Štromar; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Mariza Perat: Pastir Samuel, otroška radijska igra, sledi To je Božič!, otroške misli in voščila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Drugačna podoba Božiča: ko kriza zareže v socialno tkivo; 17.30 Božični koncert; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.0012.00 Božični dan z Nevo Zajc: Pravljični svet skozi ilustracije, gostja Ančka Gošnik Godec; 10.30 Poročila; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30 Napoved prireditve Športnik Primorske; 16.30 Obletnica smrti župnika iz Komna Bo-humila Nemca, žrtve fašizma; 15.30 DIO; 17.30 Božični koncert Slovenskega komornega zbora; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer ve-čnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fon-ti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei venti; 14.00 Classici Ita-liani; 15.00-17.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijska koncert; 13.00 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalnoinstru-mentalna glasba; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Pred vami so prijetni dnevi. Doma boste znali pričarati praznično razpoloženje in nasmeh na obrazih. Na ljubezenskem področju se samo od sebe ne bo nič premaknilo. m^l BIK 21.4.-20.5.: Slabo počutje bo posledica vašega neprimernega prehranjevanja. Po praznikih poskrbite za boljšo hrano in več fizične aktivnosti. Na čustvenem področju bo za vas precej razburljivo. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.:Po padcu razpoloženja v začetku tedna vas čaka vzpon. Za novo leto lahko pričakujete, da boste polni pozitivne energije, zato bo zadnja letošnja zabava za vas še toliko bolj vesela. RAK 22.6.-22.7.: Ne bodite «« preveč egoistični in večkrat prisluhnite bližnjim in njihovim skritim željam ob koncu leta. Potrudite se in jih uslišite, saj boste tako osrečili ljudi, ki vam pomenijo največ. LEV 23.7.-23.8.: V prihodnjih (^^r dneh se boste srečevali z veliko težavicami, ki vam bodo počasi jemale energijo. Za vas bo najbolje, da se poskušate čim manj obremenjevati z njimi, saj bodo počasi izginile. DEVICA 24.8.-22.9.: Pred va-^^ mi je obdobje preizkušenj in izzivov, za katere boste potrebovali močno voljo. Postavite si visoke cilje in naredite vse, da jih boste izpolnili. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Vaše ^ ^ razpoloženje bo v prihodnjih dneh boljše, za praznike boste veliko časa posvetili svoji družini. V novem letu si zadajte nove cilje, med njimi tudi bogatenje medsebojnih odnosov. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V domačem okolju se boste počutili sproščeni in sprejeto, s prijatelji pa se v prihodnjih dneh ne boste najbolje ujeli. Imeli boste nekaj finančnih težav zaradi prazničnih daril. Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Med kratkimi počitnicami se napolnite z delovno energijo, predvsem pa se odpočijte od obveznosti, ki so za vami. Po novem letu se bodo lahko pojavile težave na delu. KOZOROG 22.12.-20.1.: Hoteli boste sprejeti neko ponudbo, o kateri se boste pogovarjali med prazniki. Preden prehitro sklenete dogovor, se posvetujte z osebo, ki ji zaupate. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Ne nasedajte sladkim besedam nekoga, ki vas je že v preteklosti poskušal pretentati. Teden, ki sledi, bo intelektualno naporen, vendar se boste pred najdaljšo nočjo v letu sprostili. RIBI 20.2.-20.3.: Pazite na svoje finance, ki bodo zaradi praznikov precej obremenjene. Če ne boste brzdali svojih želja, boste zašli v precejšnje denarne težave. Večkrat se spomnite na najboljšega prijatelja! B6 Sobota, 24. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Žogova božična pesem 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Miroslav Košuta: »Štirje fantje mu-zikantje« - Skupina O'Klapa, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 8.20 Risanke: Cartoon flakes 6.50 Film: Un Natale australiano con i fratelli Koala (ris., Avstral., '03) 7.40 Film: I saurini e i racconti della fonte magica (ris., It., '11) 9.10 Risanke: I clas-sici Disney 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Film: Un angelo, un amore (kom., Nem., '09) 15.45 Film: Ballo di nozze (kom., ZDA, '09, r. M. Jean) 17.10 Nan.: L'Africa nel cuore 17.50 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Film: Luna di miele con fantasmi (kom., Nem., '11) 20.30 Dnevnik earth la nostra terr 21.05 Film: Earth - La nostra terra (dok., VB/Nem./ZDA, '07, r. A. Fothergill, M. Linfield) 22.40 Dnevnik 22.55 Talk show: Medjugorie: i messaggi di Maria 0.30 Aktualno: Protestantesimo 1.05 Film: Miss Marple al Bertram's hotel (krim., VB, '07, r. D. Zeff) 2.35 Film: Il profumo della paura (triler, Kan./ZDA, '06) ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik in vremenska napoved 7.30 Dnevnik L.I.S. 8.00 Dnevnik in Focus 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: I Tg della Storia 9.30 Dnevnik Flash 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Dnevnik Focus 14.10 Aktualno: Da da da 14.45 Film: L'uomo che ca-valcava nel buio (dram., It., '09) 17.00 Dnevnik 17.15 Film: Il commissario Rex - Regalo di Natale (pol., Avstr./Nem., '96) 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.15 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Film: La Sirenetta (ris., ZDA, '89) 22.45 Dnevnik - kratke vesti 22.50 Film: Zanna Bianca, un piccolo grande lupo (pust., ZDA, '91, i. E. Hawke) 0.40 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.20 Aktualno: Sottovoce O Italia 1 ^ Tele 4 / 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Film: La figlia un po' speciale di Babbo Natale (kom., ZDA, '06, r. R. Underwood) 9.25 Film: Tuttototo - Toto ye ye (kom., It., '67, r. D. D'Anza) 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.10 Dnevnik - kratke vesti 11.15 Nan.: Doc Martin 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Le storie - Diario italiano 12.50 17.40 Dok.: Geo & Geo 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Film: La sbornia (kom., ZDA, '30, r. J. Par-rott) 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: C'eravamo tanto amati (dram., It., 74, r. E. Scola, i. N. Manfredi, V. Gassman) 23.20 Nočni in deželni dnevnik ter vremenska napoved 23.35 Film: Sognando Becham (kom., VB/Nem., '02, i. P. Nagra) 1.35 Film: Mon cas (dram., Fr./Port., '86) (J Rete 4 7.00 Dnevnik - kratke vesti 7.50 Film: Su-perfantagenio (kom., It., '86, r. B. Corbuc-ci) 9.40 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 15.00 Film: Il Dottor Ziva-go (dram., ZDA, '65, r. D. Lean, i. O. Sharif) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Tewas Ranger 21.10 Film: Trappola di cristallo (akc., ZDA, '88, r. J. McTiernan, i. B. Willis, A. Rickman) 23.55 Film: Kiss kiss bang bang (kom., ZDA, '05, r. S. Black, i. V. Kilmer, R. Downey Jr.) 1.50 Nočni dnevnik 2.15 Film: Stanlio e Ollio nel paese delle meraviglie (kom., ZDA, '34, i. S. Laurel, O. Hardy) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Film: Mi sposo a Natale (kom., ZDA, '06, r. M. Zinberg) 9.30 Dnevnik in vremenska napoved 10.55 16.40 Resnič. show: Grande Fratello 12 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.40 Film: L'ultimo Babbo Natale (rom., ZDA, '10, r. K. Connor, i. C. Taylor) 17.10 Film: Hook - Capital Uncino (fant., ZDA, '91, r. S. Spielberg, i. R. Williams) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.30 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Resnič.: Grande Fratello 12 (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.10 Nan.: Fantaghiro 7.15 Risanke 8.50 Film: Anastasia (ris., ZDA, '97) 10.35 Film: La storia infinita 3 (fant., ZDA, '95, r. P. MacDonald) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Film: Prancer, una ren-na per amico (fant., Kan./ZDA, '01, r. J. Butler, i. G. Fink) 16.25 Film: Astro Boy (ris., H.K./Jap./ZDA, '09) 18.15 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Film: Dennis, la mi-naccia di Natale (kom., ZDA, '07, r. R. Oliver, i. M.P. Cotton) 21.10 Film: Mi sono perso il Natale (kom., ZDA, '06, r. P. Feig, i. L. Black, T.J. Williams) 23.00 Film: Appunta-mento sotto il vischio (dram., Kan., '06, r. G. Mendeluk, i. J.R. Newman, M. Shanks) I.00 Variete: Modamania 1.35 Aktualno: Poker1mania 7.00 8.30 Dnevnik 7.35 Aktualno: Doma-ni si vedra 8.00 Aktualno: Lezioni di pittu-ra 9.00 Dok.: Piccola grande Italia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Nan.: The F.B.I. 12.00 Variete: Camper magazine 12.50 Vi-deomotori 13.05 Aktualno: Dai nostri arc-hivi 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ... E se domani 14.35 Aktualno: Mukko Pallino 15.45 Šport: Ski magazine 16.10 0.50 Aktualno: Balla coi lupi 2011 17.00 Risanke 19.15 Koncert: Spettacolo in arancione 20.35 Film: The incredible Mrs Ritchie 22.10 Koncert: Voci dal ghetto 23.30 Božični koncert La 7 pop pop TV rina izbira 12.30 Najboljši čarovniki sveta 2009 14.00 Resn. serija: Čista hiša 14.55 Nad.: Moji dve ljubezni 15.50 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.30 Dnevnik 7.50 Film: Buck e il braccialetto magico (akc., It./ZDA, '97, r. T. Ricci, i. J. Alexander, M. Arnone) 9.40 Nan.: Ultime dal cielo 11.30 Resničnostni show: SOS Tata 12.25 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Rubrika: Speciale I menu di Benedetta 16.15 Dok.: Atlantide 17.30 Košarka: Bennet Cantu - Emporio Armani Milano (DP, prenos) 19.30 0.40 Variete: G' Holiday 20.00 Dnevnik 20.30 1.15 Show: Italialand - Remixata!!!, v. M. Crozza 21.10 Film: Il grande dittatore (kom., ZDA, '40, r.i. C. Chaplin, i. P. Goddard) 23.55 Aktualno: InnovatiON 0.30 Dnevnik 1.55 Dok.: La7 Colors |r Slovenija 1 6.10 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Take božične pesmi Janeza Bitenca 8.00 Risanke 10.10 Risani film: Božična dogodivščina (pon.) 11.20 Film: Karlin božič 12.00 Poročila1 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Prvi in drugi (pon.) 13.45 Na lepše (pon.) 14.10 Obzorja duha (pon.) 14.50 Film: Hit poletja 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 0.45 Duhovni utrip 17.40 Dok. odd.: Pozabljeno bogastvo 18.00 Dok. odd.: Soča, življenje ob reki 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 20.55 Dok. film: Generacija 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.30 Glasbeni večer 0.50 Duhovni utrip (pon.) (T Slovenija 2 8.10 Pozdrav iz Notranjske: Pihalni orkester Logatec 8.25 Državna proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti 9.15 Dok. odd.: Tu sem doma (pon.) 10.35 Ljudje in zemlja 11.25 Dok. film: Sodobni Božiček (pon.) 14.45 Videozid (pon.) 15.25 Dok. odd.: Stik 16.15 Sobotno popoldne (pon.) 17.20 Dober dan, Koroška (pon.) 17.50 Hum. nad.: Pri Pearsonovih 18.10 Ars 360 (pon.) 18.45 Peklenski izbor 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Dediščina Evrope 21.45 Dok. odd.: Zgodba o baletu Hrestač 22.50 Film: Pokrajina Št. 2 (t Slovenija 3 6.05 21.30 Žarišče 6.30 Evropski premislek 7.30 Tedenski pregled 8.40 Tedenski pregled kronike 11.25 Iz svetovnih agencij 13.30 Prvi dnevnik Tvs115.05 16.40, 20.40 Na Tretjem 15.50 Svet v besedi in sliki 17.30 Poročila TVS117.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 19.55 Sporočamo Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Čezmejna Tv - Koncert 16.30 Vesolje je 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.25 Naj igralec, naj strelec 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Risanka: Mala Nell 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 21.00 Meridiani - aktualna tema 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.15 Presek 23.50 Čezmejna Tv - TDD 20.00 Film: Asterix na olimpijskih igrah(ZDA) 21.50 24UR Zvečer 22.10 Nan.: Razočarane gospodinje 23.10 Nan.: Mentalist 0.00 Nan.: Beg iz zapora 0.50 24UR (pon.) 1.50 Nočna panorama A Kanal A 7.35 Nan.: Obalna straža 8.20 Risane serije 10.10 16.10 Nan.: Teksaški mož postave (pon.) 11.00 Film: Beseda za besedo 12.50 Tv prodaja 13.20 Vsi županovi možje (hum. nan.) 13.45 Film: Bitka za božič (pon.) (ZDA) 15.40 Nove pustolovščine stare Christine (hum. nan.) 18.00 Svet 18.55 Nan.: Policisti New Yorka 19.45 Svet 20.00 Film: Večna uspešnica (ZDA) 21.55 Film: Nevarnost v Bangkoku (ZDA) 23.50 Nan.: Will in Grace 0.30 Film: Čistilec trupel (ZDA) 1.55 Love TV 3.55 Nočna ptica 6.50 9.00, 10.10, 11.30 Tv prodaja 7.20 16.45, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 8.10 Nan.: Beverly Hills 90210 9.30 Nad.: Larina izbira 11.00 Levji kralji 12.00 17.50 Nad.: La- RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.25 Dobro jutro: napovednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D: 11.15 Posameznik in družba (dr. Martina Flego); 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radio brez meja: 20-letnica samostojne Slovenije; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Vian - Pena dni, 17. nad.; 18.00 Poklon Slavističnega društva prof. Mariji Pirjevec 2. del; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 8.10, 19.45 Kronika; 8.00 Noč in dan; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.30 Nova nacionalna enciklopedija Slovenika; 11.00 Dokumentarni portret Cirila Zlobca; 12.30 Primorski dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Pogovor s kapetanom Splošne plovbe Portorož; 15.30 DIO; 16.30 Pogovor z dr. Martinezom iz izolske bolnišnice; 17.30 Božično-Novoletni koncert Obalnega komornega orkestra; 18.55 Pesem tedna; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appunta-menti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Sto-rie di bipedi umani e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.3512.28 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.40 Anteprima classi-fica; 14.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.3022.30 Glocal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Et-nofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.00, Ime tedna -kandidati ; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35, 14.20 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Ex-spress; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Twit na i; 17.10 Povzetek imena tedna; 17.35 Obvestila; 18.00 Telstar; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Cede-rama; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evro-radia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. VCAK DAN IMA NOVO PODOBO. VSArvUMlN _ Novak-grafični opereten Marko Hussu, Igor Pertot, Nikolaj Kovačič, Ivan Zaupajte nam. Potrdite naročnino za leto 2012. Naročnina ostaja nespremenjena: 215,00 evrov, kar pomeni, da vas bo vsak izvod časopisa stal le 0,70 evra! Če še niste naročeni, naročite se čimprej: Primorski dnevnik boste do konca leta 2011 prejemali brezplačno! Dostava na dom Primorskega dnevnika je za vse naročnike brezplačna! Brezplačno boste tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki pa bodo prejeli knjigo "Spomini na leto 1945" darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižano naročnino za leto 2012 se lahko plača do 31.1.2012: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun St. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 0548412401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 0 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu A Primorski " dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji grofica gûnziono Ñikúr n m g nousi Kra} Monte 22 Krmin (GO) Tetnlon- 0^31 &6S31 www.lasubitla.it FIEGL 05LAVJE GORICA Zaselek Lenzunlo Bianca 1 TíLC491.547103, CMfil 31072 www.fieglvjni.cont info^heg Ivini.com OGLASE ABRALA IM PRIPRAVILA AGENCIJA AW S ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tabaj F.lli s.n.c. Miloš tn Rajmune STAXDRLZ - GORICA, llI. A. Gregorčič 24 TeL itffíí Cortea til, Trini? iü, Tei{HHÍS2W98 * III l& leí +39 0481 221- fat +39 0J&1 22079 «■moil inFQ©£)rtï1içcQOiirûf>Q.CQm GOS I IL.\ A UL> TRIVIGIANO 15 STANDREŽ $81/21366 IJF*- PROIZVODNJA Sai tr~é~im INŠTALAC|JA MULLI KLEPARSTVA MARIO MUCCI S.R.L. Ulíca A. Gregorčič 7012 - 34170 GORICA Tel. 04»fí2 I «8 » Fax Q48IH24457 infü@muccil¿ttDrbári«.cúm » www.muccilattûnc rie,earn Standfež Goric íi Tr^r S. Andrea I ] TeL 04S1.2185Í zaprto ob nedeljah PRAZNIČNE TEME Sobota, 24. decembra 2011 39 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 Dolžina dneva 8.39 ''"lunine MENE ^ Luna vzide ob 7.16 in zatone ob 16.19 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Zvečer bo splošna obremenitev ponehala, vendar bodo nekateri bolezenski znaki še okrepljeni. PLIMOVANJE Danes: ob 3.36 najnižje -9 cm, ob 9.20 najvišje 54 cm, ob 16.20 najnižje -73 cm, ob 23.18 najvišje 35 cm. Jutri: ob 4.29 najnižje -7 cm, ob 9.59 najvišje 47 cm, ob 16.56 najnižje -68 cm, ob 23.08 najvišje 28 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............1 2000 m...........-8 1000 m...........-3 2500 m .........-11 1500 m...........-5 2864 m .........-13 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 1. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER AAA A. AA A A AAAA AA A^ AHNQ DELLO ££AMBlG fflJLTUWLC ITALIA ■ RUSSIA s Kako izgleda tematska zbirka? V prejšnjih zapisih o tematskih zbirkah smo že omenili, da so te zbirke sestavljene kot članki s številnimi ilustracijami. Namesto slik najdemo znamke, žige, pisma in razglednice. Ko se je zbiralec odločil za temo svoje raziskave, je moral zbrati kar največ filatelističnega materiala, da ga ima na razpolago, ko se bo lotil sestavljanja strani svoje zbirke. Vsaka zbirka mora imeti najprej svoj naslov, ki z nekaj besedami zaobjame vsebino razstavljenega materiala. Imeti mora svoje kazalo, iz katerega se že razbere, kako je zbirka sestavljena, zato morajo biti vse strani oštevilčene in imeti navedeno tudi ime poglavja, približno tako kot v knjigah. Velikost zbirke je seveda zelo različna. Tudi o tem odloča vsak razstavljalec sam. Lahko imajo samo 12 strani, lahko pa tudi 100 in več. Na vsaki strani je lahko prikazanih več elementov, morajo pa biti tako razporejeni, da je stran pregledna. Na prvi strani je navadno nekaj več teksta, ker avtor z njim prikaže vsebino svoje zbirke, potem pa so potrebni le krajši vezni teksti po nekaj vrstic in podnaslovi pod raznimi razstavljenimi elementi, ki morajo bralcu oz. gledalcu povedati, zakaj sta tista znamka ali žig razstavljena in kaj je pri tem zanimivega. Za zbiranje filatelističnega gradiva so na razpolago razni državni in svetovni katalogi, obstajajo pa tudi že tematski katalogi, ki tudi s sliko prikazujejo razne znamke. Danes pa si zbiralci še najbolj pomagajo z internetom, kjer so na razpolago raznovrstne tematske strani (check-lists), ki nudijo izjemno veliko informacij. Avtor zbirke si navadno pomaga tudi z raznimi enciklopedijami, saj smo v tej rubriki že velikokrat zapisali, da fila-telija služi predvsem širjenju osebnega kulturnega obzorja. Zato jo pogosto priporočamo kot koristno in uspešno vzgojno sredstvo v šolah in pri mladini nasploh. Zelo koristen za sestavljanje tematskih zbirk je tudi ogled raznih fi-latelističnih razstav, kjer se obiskovalec vedno nauči kaj novega in vidi kaj zanimivega. Take razstave v glavnem delimo v dve skupini. To so razstave z različnimi tematskimi zbirkami in razstave na eno samo temo. Taka monotematska razstava je bila recimo pred dnevi v Tolmeču (7.-11. dec.) v palači Frisacco na temo Božič v umetnosti. Razne države namreč vsaklo leto za božične praznike izdajajo znamke na to temo in zelo pogosti so prikazi znanih umetniških slik velikih avtorjev. Tudi Italija je letos izdala znamko z znano sliko neznanega umetnika iz 16. stoletja Marija z detetom in granatno jabolko. (Slika 1) Zadnje letošnje slovenske znamke Kot napovedano, je Slovenija 25. novembra izdala letošnjo zadnjo skupino znamk. Izšle so štiri serije in dva bloka. Najprej bi omenili božično in novoletno serijo, ki jo sestavljata dve znamki. Na božični je prikazan obredni kruh poprtnik, na novoletni pa štiriperesna deteljica. Obe imata dve vrednosti A in C (za notranji in mednarodni promet), sta samolepilni in sta izšli tudi v praktičnih zvežč-kih. V seriji Z žlico po Sloveniji sta izšli dve znamki. Na prvi je prikazana tipična dietična jed iz Škofje Loke z imenom loška smojka. Na drugi pa je prikazana zelo znana in cenjena blejska kremna rezina, s katero se zelo radi postavljajo na Bledu pred domačini in turisti. Letos se zaključuje dolgoletna serija Arheološka odkritja v Sloveniji. Znamka, ki je izšla v bloku, prikazuje motiv bronaste pasne sponke iz starejše železne dobe, ki so jo našli na 2011 ITALIA; '"'v 'ifVvVSr v v-iy-.j- - Molniku pri Orlah, vzhodno od Ljubljane. Slovenija pa je začela novembra z izdajami dveh novih serij znamk, ki bodo izhajale v prihodnjih letih. Prva je namenjena slovenskim naravnim parkom. V tej seriji je letos na vrsti znamka o sečoveljskih solinah in je izšla v bloku z vrednostjo 0,77 €. (Slika 2) Druga serija pa je namenjena dosežkom slovenskega industrijskega oblikovanja. Prva na vrsti je znamka o vrsti mikrofona MKS - Exclusive, ki ga je leta 1988 izrisal oblikovalec Marko Turk. Težave italijanske pošte V tej rubriki moramo, žal, pogosto pisati o nenapovedanih spremembah pri izdajanju italijanskih poštnih znamk. Povedali smo tudi, da so za zbiralce datumi izdaj zelo pomembni, ker so vezani na poštne žige prvega dne izdaje. Slovenija in Avstrija sta na primer že izdali svoje filatelistične programe za prihodnje leto z določenimi datumi izdaj. V Italiji takega programa še ni in bomo morali nanj še nekaj časa počakati. Letos je italijanska pošta v svojem programu napovedala izdajo dveh blokov s štirimi znamkami v okviru proslav ob 150-letnici zedi-njenja Italije. Znamke naj bi prikazovale kraje spomina vezane na ta dogodek. Vse kaže, da do konca leta te znamke ne bodo izšle. Nenapovedano pa je poštna uprava izdala znamko Italija - Rusija posvečeno Letu kulturnih izmenjav med obema državama. Znamka ima vrednost 0,75 € in je izšla 10. decembra, a že pred izidom so na svoji spletni strani napovedali, da jo bodo začeli prodajati šele 16. decem-bra.(SIika 3) V resnici pa je znamka naprodaj v Trstu že od 10. decembra, čeprav je še deset dni kasneje na spletni strani italijanske pošte ostalo objavljeno opozorilo v rdeči barvi, da je prodaja te znamke zaenkrat prekinjena. Prisrčno voščilo Ker je ta rubrika zadnja v letošnjem letu, vam drage bralke in bralci, dragi filatelisti in drugi prijatelji iz srca voščimo prijetne, srečne in vesele božične praznike, v novem letu pa veliko uspeha pri delu in zabave v prostem času. Vsem, ki se kjerkoli udej-stvujete na družbenem področju v korist naše narodnostne skupnosti pa želimo, da bi s svojim prizadevanjem nadaljevali tudi v novem letu. S Po-stiljonom se bomo oglasili spet v drugi polovici januarja. Srečno! (Slika 4) I.T. ZKB 1908 credito cqoperatftfl dei carso j^dmina kraikj banka 9 Doberdob Sovodnje