Popamesna itevi&ai 1 krono*
km* Jntiim M. šT* tSI
'Številka: 174*
Maribor, četrtek 4. avgusta 1921,
Italijanska logika.
Maribor, 3. Jtrgusta.
Po sestanku novega italijanskega parlamenta smo z radovedno napetostjo pričakovali, kakšno smer bo zavzela iz tega novega parlamenta sestavljena .Vlada v vprašanju zunanje politike, posebno napram nam in napram jadranskemu problemu, ki kljub vsem pogodbam, konferencam in sestankom tudi še do danes ni rešen. Iz zadržanja nove vlade, posebno kolikor je sodelovala pri trgovskih pogajanjih, s l^ite-rimi v zvezi se je razpravljalo tudi o nadaljnji evakuaciji našega ozemlja ter o končnoveljavni rešitvi baroškega .vprašanja ter organizaciji svobodne države Reke, smo, spoznali že na prvi mah, da je verna naslednica svojih predhodnic in da na resen in pošten sporazum z nami ravno tako ne misli, kakor niso mislile druge, čeprav je po njihovem vzorcu — in že to je bilo slabo^ znamenje — obljubljala, največje Prijateljstvo in vzajemnost. Italijan je zahrbten frazer, pa naj pripada že tej ali oni politični struji.
V pondeljek je podal novi italijanski zunanji, minister Della Torretta v *enatu svoj prvi ekspoze o zunanji poli tiki njegove vlade. Kdor je pričakoval da bo slišal v njegovem ekspozeju ka; ■novega, ta je bil za svoje pričakovanje okanjen. Ono kar je povedal Della Torretta, so povedali več ali manj z istimi frazami že vsi njegovi predhodniki. i	svojega eksppzeja je na-
,glasil,, da je Italija, zaščithica pravico im pogodjb. Pogodbe, ki.jih je sklenila, bo ji svete in jih hoče izvesti do pičice. In Italija jih tudi spoštuje! Takoj na to pa se je goapoS Della Torretta potožil, da signatarne države tega nočejo. Seveda je'Smel. tu v prvi vrsti v mislih naso državo, Tu se taoramo’ nehote spomniti rapallske pogodbe, po kateri pripada baroška luka nam. Ker po izjavi Della Torrete Italija spoštuje pogodbe, bi morala spoštovati "torej tudi to; toda iz tega logičnega početka je zašel proti koncu v čisto nelogičen zaključek končujoč z izjavo, »da s sporazumom, katerega je sklenil grof Sforaa (torej z rapallsko pogodbo) usoda Baroša ni kompromitirana ne juridično in ne po (mednarodnem pravu.« Z drugimi be-, sodami m brez fraz poceni to, da Ita-l Uja pogodbe, katepo je sklenil grof bforza kot njen opolnomočen zunanji minister — ne priznava, ali da govorimo s pocetmmi besedami Della Tor-rette, da Italija rapallske pogodbe kratkomalo ne spoštuje, ampak jo smatra le za kos papirja,
„ Logika siuov dvatisočletne kulture ■>e dobila s tem najnovejšim govorom nannovejšega zunanjega ministra no? I .karakterističen primer. Italija spo-stuje^ pogodbe zato ker jih ne spoštuje, drugi (predvsem Jugoslavija) pa jih ne spoštuje zato ker jih spoštujejo! Roda to ni edm primer italijanske lo-gike, kx ga posnemamo iz govora Della Torrette. Poleg tega je podal še druge-sra. k! m mc manj karakterističen. V wem P,"?*1?*5? ® ®Pozeju je govoril ,nafašal, da se bo
2žr*fe ;<Mdl v hod°?0’ akor 86 5» do-
/smp borila za popolno neodvisnost Albanije. Malo za tem pa je rekel, da mora biti ta neodvisnost Albanije talca ua bo odgovarjala — ne interesom Albanije, ali vseh sosedov — nego Inte-N*som Italije. Z drugimi besedami: neodvisna Albanija mora postati italijanska kolonija!
Zaman bi bilo boriti se z italijansko logiko ker je od nase tako različna, da «Porazum izključen; in ako 1 da.3e na ,0giki zgra- ' ^ouanja m notranja politika l
Si&JF40* nam J’e jasno s kakimi i ezkocami so se morali boriti naši di-
Vspeh preiskave proti komunistom.
LDU Beograd, 2. avgusta. Poročilo imunitetnega odseka, ki zahteva izročitev komunističnih poslancev na podlagi akta pravosodnega ministra št. 35.730, s katerim se zahteva, da se predajo sodišču poslanci komunistične stranke in kateremu je priložen akt mestnega sodišča beogra jskega, štev. 16.077, se glasi: Gospod pravosodni minister! V svrho preiskale radi ižvršeA nega atentata proti. Nj, Visočanstvu prestolonasledniku je zahteval podpisani, sodnik mestnega sodišča s svojim dopisom z dne 3<V junija in 1. julija t.. 1. iz razlogov, ki so navedeni v omenjenem dopisu, naj se 'izroče sodišču komunistični poslanci Filip Filipovič, Vladimir Čopič in Nikola. Kovačevič v svrho preiskave radi soudeležbe pri zločinu atentata, Navedeni trije poslanci se nahajajo v preiskovalnem zaporu. Tekom preiskave pa je izjavil atentator Stejič, da so mu dajali navodila razen teh treh še drugi komunistični poslanci. Atentat je povzročilo delovanje vseh kommiističnih poslancev konstituante. V- svojih govorih na sejah skupščine so bili. ti poslanci vedno proti sedanji, obliki države in proti vladarju, na sejah svojega kluba pa. kamor so imeli pristop tudi ugledni člani strpnjke, med. njimi tudi atentator »Steč, so javno'govorili-proti sedanjemu stanju in zahtevali, da se izvrši, nasilni preokret in da se bfvede vse potrebno, da nastopi diktatura prole-
tarijata. Ugotovljeno je, da je atentator Stejič dostikrat prišel v Beograd in da je imel vstop v Delavski dom pr . komunističnih poslancih, da so ga vsi komunistični poslanci poznali in ga : vzdrževali in da je Stejič v Novem Sadu po njihovih navodilih organizira teroristične akcije in zbiral orožje ter da je prihajal na sejo konstituante z i vstopnico, za katero so jamčili komunistični^ poslanci, končno da je bil večkrat prisoten pri sejah kluba. Ugotovljeno je tudi, da je hotel reagirati na obzna.no z atentatom na prestolonaslednika in druge politike in da je imel organizirati ‘tajno teroristično organizacijo v vsej državi. Ugotovilo se je tudi, da obstaja taka tajna, organizacija v vsej državi. V komunističnem klubu se je sklenilo da prevzame izvrševalni odbor ■ stranke nalogo, izvesti atentate na imenovane osebe. Nalog, naj Stojič izvrši atentat, mu je bil dan v klubu. Na tajni seji v Novem Sadu je v prisotnosti komunističnih poslancev bi izdan nalog in določen dan za atentat Na podlagi tega, kar je dosedaj dognala _ preiskava, imam vzroke za to, da pričnem vršiti preiskave proti vsem komunističnim, poslancem in to na temelju člena 88 ustave. Gbsbod pravosodni minister, izvolite zahtevati, da se izroce sodišču ti-le poslanci: (Slede imena 58 poslancev.) Podpis: Preisko-\ tirni «oanif(c Vojftslftv R. A ti 5^,] c- o v i (f*.
Vprašanje ukinjenia carine.
LDU Beograd, •3v*vgmte. Sinoči ie imel finančni odsek svojo se}o, na kateri se je razpravljalo o zakefnskem predlogu glede na splošne doklade. Fin. minister je izjavil, da namerava vlada ukiniti izvozno carino, oziroma ublažiti 10 za mnoge predmete, da se tako olajša izvor. Ker pa je imela vlada dosedai od izvozne carine okrog 150 milijonov din. letnih dohodkov, tedsi izgubi država za-naprej s to naredbo 100 milijonov letno. Fin. minister je predlagal, naj se uvedejo splošne doklade za vse direktne davke razen na dohodninski ft osebni davek. S temi dokladami bi bilo mogoče nadomesti« primanjklaj 100 milijonov, ki ga trpi država vsled ukinjen ja izvozne canne. Ta davek bi imel retroaktivno
; veliavo za leto 1920-1921, to je od 1’ junija 1920 do 30. maia 1921. Doklade so progresivne, tako da se plačuje do 100 dinarjev davka doklada v znesku 15 odstot., za «400 dinarjev davka 20 odstot., za 2000 dinarjev davka 80 odstot., za 5000 din. 34 odstot. za 10.000 din. 37 odstot., za 20 000’’din.
3	Za. 50 000 din- 41 odstot.,
za 100.000 din. 46 odstot.. za 200 000 d,n- 49 odstot., nad 200.000 din. pa Ro o0 odstot. Dolgo časa }e odsek razpravljal o retroaktivni moči davka po-sebno zato, ker je davčna moč fe precej napeta. Seja je bila odgodena, da se morejo klubi posvetovati o tem zakonskem načrtu.
Vprašanje donavskega brodovia.
LDU Pariz, 2. avgusta. Razsodnik za mednarodna vprašanja glede rečne plovbe, ki so navedena v mirovni pogodbi, Valter L. Hynes, je danes podal svoio odločitev glede vprašani o materialu podonavske paroplovbe. Razsodnik smatra, da so zaplembe 1550 objektov, !’vs,eb«jeio 809.000 ton vlačilcev in «40 konjih sil remorkerjev, ki so jih izvršile Francija, Srbija in Romunska, veljavne. Skoro vse to brodovfe ie pre snje avstro-ogrskd vojno ministrstvo uporabl]fclo za vojaške namene. Razsodnik meni, da je treba majhno število ladij, ki so jih uporabliali zasebni lastniki, vrniti lastnikom. Kar se tiče tistega
Volitev predsednika skupščine.
LDU Beograd, 2. avgusta. Na podlagi sporazuma . med radikalci in demokrati se bo volil predsednik zakonodajnega odseka šele jeseni. Dotlej bo vodil seje podpredsednik dr. Žerjav.
Zpmenjava denarja v Dalmgcijl.
LDU Beograd, 2. avgusta. Finančno ministrstvo je, pričelo delovati na to, da se čimprej zamenja denar v tretji coni Dalmacijp, ki pripade po rapallaki pogodbi naši državi.
var	—	w
dela plovbnega materiiala Nemčije, Avstrije m Madžarske, katerega bi bilo treba izročit? zavezniškim podonavskim državam za njihovo upravičena uporabo je razsodnik mnenja, da je potrebam Jugo-goslavije in Romunije zadoščeno v bro-dovju, ki ga imata v rokah iz zaplembe, ki je sedaj potrjena. Razsod. vztraja pri tem da mora Avstrija tf m a dvema deželama jP, U^korlovaški odstopiti nekaj potniških ladij in da morajo Nemčija in Madžarska izročiti Češkoslovaški v razmerju ki ga določi on, 70.000 vlačilcev in 4450 konjskih sil remorkerjev za Češkoslovaški trgovinski promet.
Notranje posojilo.
LDU Beograd, 2. avgusta. Finančni odsek finančnega ministrstva je pričel razpravljati o notraniem posojilu in o finančnem zakonu za leto 1921-1922.
Pariška žitna borza.
LDU Pari z, 2. avgusta. Pariška žitna borza, ki je bila od leta 1914 zaprta, je bila v pondeljek zopet otvorjena.
Popravilo lokomotiv.
LDU Beograd, 2. avgusta. Pro-metno ministrstvo je * rlenilo, dati v popravilo večje število lokomotiv*	j
plomati pri sklepanju rapallske pogodbe in s kakimi težkooami se morajo boriti sedaj pri trgovinskih pogajanjih' in kakšen je boj, ki ga bijejo naši bratje v Primorju. Italijanska logika ja gordijski vozel, ki se«e da razvozlati, katerega je mogoče edinole presekati s mečem in naše razmerje z Italijo bo rešeno res tudi edino takrat, ko ga bo rešil — meč.	>
• 1 11   ■'	—11  ■<
Ob drugi obletnici osvobo-jenja Prekmurja.
"Morska Sobota, 1. avgusta. ,
Naše Prekmurje se pripravlja, Si dostojno proslavi drugo obletnico <y svobojenja izpod tisočletnega madžarskega-jarma, ki je »potisnil slovenski živelj od obal Donave, Rabe in Blatne' ga jezera na majhen kos zemlje o# Muri,« ga vendarle ni zatrl. Težek }4 bil boj te najbolj zapuščene veje naše' ga narodnega drevesa, a no samo ta1 žek. bil je tudi — brezupen, saj se niti maloštevilnim res zavednim rodoljm bom ni nikoli sanjalo, da bodo kdaj združeni z materjo domovino v eni enotno celoto. Vendar, zgodilo se jel Vsemogočna narodna ideja, ki je *ru» šila staro avstrijsko-ogrsko monarhijeji je prinesla odrešenje ,tudi Prekmurjuj ne sicer takoj, skoro leto dni, ko je si^ jalo že povsod solnce svobode, je morej* lo prekmursko slovensko ljudstvo adfi .hovati pod najhujšim nasiljem, šel# avgust L 1919. je prinesel odrešenje,
Sodaj se je približal mesec avgust mesec osvobojenja vdrugič v svobodi in ta drugi, mesec osvobojenja hočfli 'Prskltlttrje proslaviti-na kar najsvečv nejsi način. Na proslavo se že seda| pripravlja. Ustanovili eo se povsod pot sebni odbori, ki bodo vodili proslavo' v posameznih krajih. Izdelan je tudi že ..program za proslavo. Proslava ki m bo vršila v dneh 13., 14. in 15. t. m. bel pričela prvi dan to je 13. t m. v Dolnji Lendavi, se bo nadaljevala naslednjer'
dne v Cer&nsovcih in v Murski So* lotiter 15. t. m. v Turnišču. Pri prof slavi bodo sodelovali župani celeg^ Prekmurja, dalje . prekmursko dija( stvo, vm jaška godba iz Zagreba - te) »Pevska zveza Ljubljana« in še drug# društva in korporacije, • ne glede nM politično prepričanje; ker bo cela slavnost le strogo narodna.
_ Proslava druge obletnice osvobojS nja Prekmurja pa bo imela še drugo velevažno nalogo — ta proslava bd obenem manifestacija za moje pro Madžarski. Kakor znano je bila 26. ju-t lija ratificirana trianonska mirovna pogodba in bo V kratkem posebna razmejitvena komisija pričela z ugotavljanjem definitivnih mej. Dasiravna je Prekmurje po trianonski pogodb! dolpeeno nesporno nam, vendar -nekateri madžarski veljaki Se ne mirujejo ter rovarijo dalje, hoteč s svojim rovar-skim delom doseči znatne korekturi dosedanjih mej. To vejo tudi prekmurski madžaroni ter goje na tihem nad# na zopetno zasužnjen je našega ljudstva. Pa ne samo to, ti ljudje skušajo dobiti med neukim ljudstvom celo pristašev. Proslava druge obletnico, ki bo združena z narodnimi tabori, pa bo povedala tem in vsem enakim, da je velK kanska večina prekmurskega sloven-* skega ljudstva zavedna ter da se ne da zapeljati od brezvestnih agentov. Zavedno prekmursko slovensko ljudstvo ue dopusti, da bi se od dosedanje posesti odtrgal niti" meter zemlje, ampak zahteva, da se prideli našemu Prekmurju in s tem naši.državi tudi momo-štersko ozemlje do Rabe, na katerem prebiva še preko 20.000 Slovencev.
Proslava druge obletnice osvoboje^ nja Prekmurja bo piokazala, da se je to ljudstvo zavedlo svoje narodne pripad-
aosfi in 3a zato zahteva tudi vse ^ Kar mu pripada in kar je po tisočletni posesti njegovo. Pričakovati je torej, da »e bo te proslave vdeležilo tndi zavedno občinstvo iz drugih! delov naše svobodne domovine, posebno pa od bregov Mure in Drave. Upravičeno se smemo nadejati, da se bo posebno naše severno središče, naš Maribor odzval v polnem številu povabilu Prekmurja. Treba je, da se mavežejp med Mariborom in Prekmurjem čimnajožji stiki, saj ni več daleč čas, ko bo Maribor postal se? dež oblasti, kateremu bo pripadalo tudi naše lepo in plodonosno Prekmurje. $Iu svidenje torej ob dneb proslave in manifestacije.	______
Glasbena Matica v Mariboru.
Na zadnjem izredno dobro obiskanem občnem zboru nase Glasbene Matic® dne 25, 6. 3321 smo se iz poročil idruštveniK funkcajonarjev prepričali o 'vstrajnem in vspešnean delovanju tega mladega glasbenega zavoda.
• Pred dvema letoma se je ad boe sestavljeni pevski zbor, na čelu mu sodni svetnik Dev, lotil z vsem pogumom dela, ustanoviti v Maribora zavod, ki naj bj Slovencem vzgojil dobre glasbenike, instrumentaliste in pevce. S 3006 K v poki, katere jim je navrgel njihov jprvi koncert dne 21. 6. 1919, so izvršili vsa pripravljalna dela, poklicali iz Češkega 4 profesorje glasbe in imenovali za ravnatelja g. Prana Topiča. Že vsega začetka se je vpisalo- v šolo 150 gojencev. Brez jadernic, brez vseh ipripouiočkov, brez glasbenih šol, brez vsdatnih denarnih pristpekov sopevci-»dbomiki iz vsega početka moj čoln pod vodstvom neustrašenega vodnika jg. dr. Ravnika v borbi s linancijelni-tni in drugimi težkočami vozili skozi .Viharni val morja, ter ga nam bogato opremljenega izročili dne 25. 6. 1921. v padal j no oskrbo z zavestjo, da so sto-ill, kar »e je storiti zamoglo in s proda maj drugi v to poklicani stro-ijaki dograrie, izpilijo, apopolnijo ukrenejo, kar je potrebnega in u-jnestmega. Vse te težkoče, borbe, vspe-fce In napredke nam je g. Dev izčrpno »opisal na tem zborovanju. Veselo je »zvenelo poročilo tajnika g. Grbaca in blagajnika g. Fabjana. Društvo je imelo v pretečenem letu 240 gojencev, 140 Izvršujočih, 900 podpornih in 89 vsta-jporvnih članov, izmed katerih' so sled-’ i% poklonili društvu 51.000 K na usta-minah. Ministrstvo za prosveto je slanilo društvu samo 20.000 K pod-sre, zato pa so drogi rodoljubi daro-ili društvu nad 60.000 K. Dočim je to leto znašal denarni promet K 1,000, ge je leten zvišal na okrog kron 1,000.000, Na zavodu je bilo nastavljenih 11 učiteljev ter požrtvovalni in vestni ravnatelj g. Fran Topič, izboren pedagog, teoretik in dirigent. Poleg klavirja, gosli, čela, solopetja in glasbene teorije, se je poučeval tudi rog,
0ERGES:
Slučaj Loaf.
hnmor#ska). — Prerel: P i k a o n (Dalje.)	(lo)
»Kajti Cujte, čujtel! Sodil« so vzklikali na vseh straneh.
»Rev. Masonu se ta dogodek ni zdel D,ič ‘.sumljiv. Sedaj pa, ko je enkrat srečno odkril, da je bil polkovnikov sin odposlan ob belem dnevu po žganje —■ za koga drugega kot za očeta 1 — ne dvomi, da vsebuje ta sod žganje, Bojimo se, da se vrše v kleteh tega pseudo-jsoštenjaka, volka v ovoji koži, ne-Bramne orgipo. Razumite me, prijatelj Stupid, častitljivi Mason mi je zaupal to le kot skrivnost, tajnost, kajti on je pobožnejši kot svetnik in noče izraziti svojih sumov krivično. To se pa ne jmore skladati z mojo vestjo in zaupam vam, ki ste Sicer pijanec, (kakor vas imenujem antitemperenčnike) ven-daT pa hkratu neomajen poštenjak, to mojo skrivnost. Pojdite, ljubi pijanec, in razkrite, kar je svetu skritega. Saj ete, kakor zatrjujete, detektiv — in poleg tega, kakor vem, poglavar anti-vzdržljivih. Nas pobožne može pa ne vmešujte, kajti pobožni pastor Mason bi me takoj razrešil mojih poslov, ako bi zvedel, da izbrbljam njegove tajnosti. Pokažite torej to najdbo kot rezultat vaše prevejanosti!!   To 60,
gospod govornik in dragi gontlemani, besede profesorja Crowleya, in sedaj
fagot’, trombon, flauta in Karla. Društvo je ilmelo svoj glavni in mladinski orkester, poleg društvenega moškega in ženskega zbora svoj mladinski zbor, Posebno moški zbor pod vodstvom zborovodje Deva je nastopil pri vseh narodnih in državnih prireditvah, povsod s častnim in sijajnim vgpehom. Ta zbor je samo na deželi priredil 7 koncertov.
Društveni orkester pod vodstvom g. ravnatelja Topiča je priredil doslej 2 koncerta, o katerih je bila splošna sodba, da sta bila najboljša od vseh doslej v Mariboru prirejenih orkestralnih koncertov. Dno 27. in 28. 6. se je vršila javna produkcija gojencev, ki je ob obilni udeležbi občinstva nad vse pričakovanje dobro izpadla; druga produkcija s sodelovanjem mladinskega orkestra j.n zbora in solopevcev je imela okvir koncerta. V najlepši harmoniji so so vršile volitve v odbor, pri katerih je bil za predsednika izvoljen sodni svetnik g. Oskar Dev, v odbor naš župan g. Viktor Grčar, naši najboljši glasbeniki: gg. Beran, Druzovič, Herzog, Parma, Trofenik (šolski in artistični odsek), kot nadzornik zavoda g. ravnatelj dr. Tominšek, g. Gerbac, taj-nik^g; Fabjan, blagajnik in gg. Žagar, Križnič, Štefin, Šilih in Hinterleeh-ner.
Ta odbor si je zastavil nalogo, da delovanje društva razširi, izpopolni, vstanovi tako potrebno orgljarsko šolo, izdaja muzikalije, prireja velike simfonične koncerte, kratkomalo, da zavod na zunaj in znotraj tako uredi, da bo odgovarjal vsem zahtevam vzorne in modeme šole. Še je zasebni zavod. Kar ee mora doseči in česar se doslej^ ni moglo doseči vkljub vsem prošnjam in intervencijam v Beogradu, je prevzetje zavoda v državno u-pravo. Prvi institut, ki ima nesporno pravico na državno brigo in podppro, je naša Matica in novi odbor hoče to nalogo izvesti.
Notranja in zunanja politika.
* Klerikalci proti zaščiti države. Da so klerikalci istotako sovražniki države kakor so komunisti, tega menda sploh ni treba dokazovati, ker dokazujejo dovolj že ssmi v svojih listih. Pri glasovanju o zakonu o zaščiti države pa so tudi dejansko dokazali, da so proti državi in seveda tudi proti zaščiti države. Ker je bil novi zakon sprejet, bi bilo sedaj umestno, da bi se uporabil tudi proti njim.
* Hrvatskl blok. Demagoško in protidržavno delo na Hrvatskem se nadaljuje in se zdi, da bo res prišlo do osnovanja »hrvatskega* kluba. Sicer je bilo vprašanje takega bloka izneSeno že pred več tedni, vendar pa prvi poizkusi-niso privedli do zaželjenega us-
prepuščam vam, da presodite o važnosti ali nevažnosti teh razkritij. Govoril sem!«
Mr, Stupid je prenehal in se vsedel. Tudi goapod Silberstein, ki je poslušal zadnje besede svojega detektiva stoje, je zopet zavzel svoj prostor in podprl glavo s komolci. Za par sekund je zavladala nad zborovalci moreča tišina, potem je pa izbruhnila nevihta, kričanje, preklinjanje, besnenje, medklici in priseganje, kot da bi jih ne bilo trideset, temveč tristo mož. Aplavzi in pohvalni klici na dostojanstveno sedečega goapoda Stupida so postali šele takrat slabejši, ko se je mr. Silbemtein ponovno dvignil in prijal za zvonec. Trikratno zvenenje, in vse je postalo tiho.
»Gentlememd«, je vzkliknil mr. Sil-berstein z ganjenim glasom, »na vsak način, ste takoj izprevideli, kako nepregledne, naravnost gorosta&ne vrednosti je za nas to odkritje, ako je seveda, kar upam, resnično, kar se mene tiče, sem naravnost zmeden, shooked, dumbfoun-dod. Prosim vas, da pozabite, da je oni veliki rrjpž, spoštovani mr. Stupid moj detektiv — saj veste, da sem vedno nepristranski. Predlagam vam, da vzkliknete gospodu Stupidu za njegovo pridnost trikratni »živio«. Kedor ni proti temu, naj se dvigne. •— Ah! vbI gentlemeni ste mojih misli. Bravo! To-raj naš strankin brat mr. Stupid — —* Živio! Gospoda! Zahvaljujem se vam.
peha, ker so bile težnje poedinlh dt-magoških skupin prerazlične. Kekor poročajo zagrebški listi pa se je v nedeljo vršila v Zagrebu konferenca zajedni* čarjev, radičevcev, frankovcev ter bosanskih hrvatskih težakov, na kateri je baf« prišlo do sporazuma. Po tem sporazumu bi prevzeli radičevd vodstvo hrvatskega bloka. Namen tega bloka bi bila borba za hrvatskl separatizem. Rovarjenje raznih temnih elementov na Hrvatskem, o katerem se je zadnje čase zdelo, da je zašlo na mrtvo točko, se torej znova probuja. Čudno je le, da vlada, ki se sedaj ni vstrašila nastopiti odločno proti komunistom, mirno trpi to delo. Po našem mnenju to ni oportuno. Pokret teh elementov, osobito radičevcev, bi bilo treba zatreti istotako kakor pokret komunistov, ker koncem koncev je cilj enih kakor drugih isti — zrušenje naše države in obstoječega reda.
* Izgoni komunistov. SubotiSke oblasti so izgnale preko meje 26 madžarskih komunistov, med njimi tudi ravnatelja subotiške okrajne bolniška blagajne Evgena Kolmarja. Temu izgonu bo baje. sledilo še več drugih.
* Pasja vročina In poslanci. Pri izrednem zasedanju parlamenta se opaža, da j« vročina, ki vlada ravno te dni znatno razredčila vrste poslancev. Ogromno število poslancev se pozivu predsedstva ni odzvalo, tako da je število prisotnih poslancev znatno manjše kakor je bilo običajno. Predsedstvo je radi tega poslance, ki se boje vročine znova pozvalo v Beograd ter se splošno govori, da se bo zasedanje za par dni odgodilo, ker se upa, da se bo med tem nekaj odsotnih poslancev vendar odločilo ze pot v Beograd. Pri prejemanju dijet pa seveda poslancev prav nič ne moti vročina.
• Izgredi proti protldržavnlm elementom v Osijeku. V pondeljek zvečer so sklicali osiješki rodoljubi velik protesten shod proti komunistom, na katerem je govorilo več govornikov raznih struj za «mn8jostrejši nastop proti komunistom. Govorniki so pozivali zbrane množice, naj ostanejo mirne ter naj se razidejo, kar pa ni veliko pomagalo. Večje trupe so se po zborovanju razšle po mestu, koder je potem prišlo do izgredov proti komunistom ter je neko krdelo demoliralo tudi Delavski dom. Ker so se v demonstracije vmešali tudi nekateri zajedničarji in klerikalci zavzemajoč se za komuniste, jih je razjarjena množica pretepla. Zajedničarji in klerikalci se seveda sedaj delajo nedolžne, kakor vedno ter skušajo celo zadevo naslikati v čisto drugi luči, kar se jim pa seveda ne bo posrečilo,
• Iz Albanije. Dežela večnih vstaj je ravnokar zopet v plamenih. Boji, ki so m vueli med miriditskimi vstali in pristaši tiranske vlade so, kakor poročajo iz Prizrena, zavzeli najkrutejš« lice.
Sedite, gospod Stupid, sedaj ni nikaike-ga časa za govore. V vsej naglici vara razložim načrt, ki bo gotovo našel razumevanje. Brez odlašanja moramo ugotoviti, ako se žganje še nahaja v polkovnikovi hiši. Pri negativnem rezultatu moramo iskati drugo Sled, ako se nam pa posreči iztakniti žganje, tedaj je uničen mr. Laof z vsemi somišljeniki vred tn mi slavimo lahko veli-kanski triumf. V tej točki zahtevamo torej najpreje jašnoetil!«
»Kako vendar! Je H to sploh' mogoče!« ec je vzklikalo od vseh strani.
»Zelo enostavno,« je odgovoril govornik. »K polkovniku pošljemo depu-taeljo naše stranke, ga seznanimo z obdolžitvijo, ne da bi imenovali imena in zahtevamo naj se brani, ako mu je kaj na eksistenci!«
»Imenitno! Krasno! Divuo zamišljeno!«
»Pustite me, da nadaljujem. Po mojem mnenju je dolžnost polkovnika, da stavi deputacijt hišo na razpolago — me razumete — zahtevali bodemo hišno preiskavo in on v njegovem lastnem interesu tega ne bo smel braniti ker gre za ugotovitev njegove krivdo ali nekrivde. Ne gospoda moja, vidim na vaših obrazih, da ste mojega mišljenja; določimo takoj potom žrebanja, kedo se iuvoli v deputacljo. Tekom ene ure morajo'hiti naši odposlanci pri polkovniku, da ne bo iimel prilike siora viti sumljivih! predmetov na str,
Tiraoovci $o pod vodstvom Bejrama Cure popolnoma uničili in požgali večino miriditskih vasi, prebivalstvo pa, kolikor ga ni zbežalo, postreljali in poklali.
* Trocklj p vspehu apela na Evropo. Kakor poroča »Polltiken* je Trockij baje izjavil, da ne veruje v vspeh apela na Evropo, naj pošlje stradajoči Rusiji Živila. Po njegovem mnenju je rešitev mogoča edino na ta način, da se vdari z vojsko na Evropo ter da ae ji s silo vzame živila. Predvsem, je rekel Trockij, bo treba napasti' Poljsko iu Romunijo. Kakor poročajo iz Varšave in iz Bukarešta se tudi res opaža znatno ojačanje boljševiških čet ob mejah. Oba vladi, poljska in romunska, sta vsled tega odredili močnejše za-straženje mej proti Rusiji.
* Boljševlškl zločin. Včeraj smo v uvodniku v glavnem označili katastrofo, ki je zadela ruski narod pod vlado »vse odrešujočega* boljševizma, sedaj pa prihajajo preko Revala iz Rusije nove po* drobnoati o strašni katastrofi, ki je še mnogo večja, nego se je domnevalo. Del gledajočega prebivalstva, broječ kake 4 milijone ljudi, se je napotil, ko je zapustil svoje domove, katere je požgal,1 proti Moskvi, kateri se vedno bolj približuje, uničujoč vse, kar doseže na potu-Boljševiški mogotci v Moskvi so se tega prodiranja glaaujočih vstrašili ter poslali proti njim rdeče čete, da jih zadrže, kar se pa tudi ni obneslo, kajti rdeči gardisti,; v strahu pred kngp in kolero, ki jo liri ib begunci, trumoma dezertirajo. Kolera in kuga sta se razširili med begunci tako zelo, da leže mrliči, umrli za to boleznijo, kar na tisoče ob potih in cestah. Umrljivost je strašna, od obolelih jih umit povprečno 95 odst. Vslad t« strašne katastrofe so boljševiški mogotci v silnih akrbeh ter so se večinoma preselili v vojašnice, ker se zunaj ne počutijo veS varne. Zdi pa se, da polagoma uvidavaja; da ni več rešitve, kajti podjetja, ki so jih socijallzirali, izročajo sedaj zopet V, roke prejšnjih lastnikov. Koliko Časa se bo zsmogla ta situacija še vzdržati, je vprašanje, dolžnost civiliziranega člove* Štva pa M bila, da bi poseglo vmes. '
Zanimivosti.
Cena žensk padla, Nedavno smat poročali, da je angleška vlada moraN izdati za neko afriško pleme makslmalnej cene za ženske, ker so cene, ki so jih zahtevali razni z Evinimi potomkinjam* oblagodarjeni očetje že preoderuškej Severni prebivalci zemeljske krogi« Eskimi pa sp uvideli, da ženske niso tako redka stvar na svetu, da bi se splačala 2 njimi verižiti, pa 60 cene tej »robi* znatno znižali. Tako lahko n. pr. v La$ Pasu v Manitobi dobil štiri »boljše polovice* za funt čaja in »pakel* duhana. Pri Eskimih sploh prodaja in zamenjava žen ni nič izvanrednegav
Kakor Je določil govornik, se je tudi izvršilo. Po nekaj minutah je bilcf izvoljenih sedem zborovalcev in k sre* čl sta bila med njimi tako gospod SiJ.4 berstetn, kakor tudi mr. Stupid, ki mn imela pred vsemi prednost in Čast, so-! delovati pri ekspediciji. Operacijski] načrt, ki ga je razložil mr. Silberstein? pred odhodom svojim prijateljem, jd bil sledeč: Bi se 11 gospod polkovni# protivil hišni preiskavi, tedaj bi se naJ povedlo popoldne novo zborovanje, kar bi veljalo tudi v slučaju brezuspešne revizije. Posebno je polagal mr. Silber-1 stein svojim tovarišem na srce, najj hišo prav posebno natančno preiščejo; odpre naj se vsak zaboj in skrinjo, kaj* . ti ako dovoli obdolženec preiskavo, mo« ra Mti nedolžen ali pa ima iskani predmete v varnem skrivališču. Ce bi! se našlo žganje ali pa le sledove, B& morata podati dva člana depilacije v! največji naglici k vsem uovinskira u-Vodništvom mesta in sporočiti pod jamstvom strankinega premoženja najdbo, nadaljna dva k najuglednejšim osebnostim temperančne stranke in slednja dva k generalnemu poveljniku milico Kansas Oityja. Triumf hi bil najpopolnejši tu obdolžencu se ne bi smelo prizanesti. Zadnji mož, in ta je bil mr. Stupid, premeteni detektiv, je prevzel nalogo, da položi pri policiji in pri sodnemu dvoru .poročilo, na katero bi se zamrteel eventualno tu,di zapriseči.
'.(Dalje priE.^
Neka tamošnia lepotica — torej nekaj navadnega, ampak že bolj specijaliteta
je bila v kratkem času šestkrat prodana. Dvakrat za funt čaja, dvakrat za dozo kondenziranega mleka, enkrat za zavojček dubana, a enkrat celo za kožico slanine! Pri nas pa se že vsaka prezirljivo namuzne, Če si jo drzne vpra-Sati za roko mož, ki nima ravno polnih vreč zlata in ni najmanje bankir 1
immmmmmmmm
V nedeljo, dne 7. t. m. vsi Ha planinsko veselico v Ruše!
mmms i
Dnevna kronika.
Maribor, 3. avgusta.
— Obisk gospoda ministra in Kraljevega namestnika v Mariboru. Gospod minister pokrajinski namestnik Ivan Hribar obišče, kakor smo 2e po-
' J0Č»li, v petek, dne 5. t. m. Maribor. Od 9. ure naprej sprejema v predsed-sedstveni pisarni okrajnega glavarstva deputacijf. Predsedstvo okrajnega glavarstva prosi vse one korporacije,adru-stva, zadruge itd., ki nameravajo odposlati deputacije, da jih prijavijo do najpozneje 12. ure v četrtek, 4. t. m. okrajnemu glavarstvu, da se lahko od-redi vrstni red,
— Mariborsko gledališče. Bivši ravnatelj g. Hinko Nučič je pod tem naslovom odgovoril v podlistku »Slovenskega naroda* na moj Članek v ;»Taboru“ od 23. julija. V odgovoru skuša izpodbiti moje trditve z zavijanjem besed, kar se mu pa seveda ni posrečilo. Ako bi hotel odgovarjati na ;njegov odgovor, bi moral zaiti na prelec osebno in intimno polje, kar bi se p« ee strinjalo t mojimi nazori, kajti družinskih in zasebnih stvari, čeprav So v zvezi z javnimi funkcijami, ne «že vlačiti na solnce. O ostalem pa bom morda še spregovoril, ko bo pri-“*a prilika za to. Radivoj Rehar.
—- Objektivni klerikalci. Ali je to iploh mogoče? Neverjetno in vendar je ftsnično. Zadnja »Murska Straža* piše gsmreč o Sokolskem zletu v Gornji Radgoni 24. pr. m. ter pravi med dru-sledeče: ,V nedeljo 24. t. m. smo Imeli tukaj Sokolski daB, ki ima za nas Jcot obmejne Slovence pomen. Udeležba 19 bila srednja, pričakovati je bilo več. Hvalevredno se mora omeniti splošno prijazno razpoloženje napram tujim strankam. Prireditev ni imela strankarskega obeležja. Posamezne telovadne točke so nudile precej užitka za oko pravega telovadca. Podobne kritike ne prinašamo: prvič, ker na« ni za to nihče pooblastil, drugič, ker bi nas utegnili nekateri dati »na index*. Obmejna prireditev, ki je imela značaj iskrene družabnosti nam je klic k narodni slogi ob mejil* Kako objektivna sodba in kako Iskrene besede, le žal, da se jih tisti, ki Bo jih napisali, niti sami ne drže, kajti v isti številki »Murske Straže* je na orugem mestu polno napadov na Sokole. *— Najemnike, ki žive od stalne |ce ali od pokojnine in katerim so sni gospodarji povečali najemnino Štirikrat, opozarjamo na člen 5. Uredb » s!?_novaniih, izdanih v Uradnem listu It. 77 z dne 6. julija t !., ki se glasi: ■»Pri ekonomsko slabotnejših najemnikih, med katere spadajo tudi oni, ki live pretežno ob.stalni plači ali pokojnini, se sme osnovna najemnina pomnožiti največ s številom tri * Po tem tlenu Uredbe o stanovanjih smejo torej hišni posestniki povišati stalno nameščenim in penzijonistom predvojno najemnino samo na trikratno višino.
— Tobačne cene. Od početka naše jdržave so cene naših tobačnih izdelkov iVedno rasle, tako da so postale zadnji čas že naravnost neznosne. Sredi te tobačne dfaginje nas je nedavno razveselila vest nekaterih beograjskih listov, ,«38 namerava uprava monopolov znižati tobačne cene z* 25 odstod. Ta vest se nam je zdela v sedanjih časih skoro prelepa, da bi ji mogli verjeti in sedaj prihaja na to prerano veselja i* Beograda res druga vest — mrzel tuš —
tobak se zaenkrat ne bo pocenil, ker lo režijski stroški predelsv« preveliki ia
ker so tudi cene surovini previsoke. Vest pi končuje s tolažbo in z obljubo, da se bo uprava potrudila, da čim prej mogoče res zniža cene tobačnih izdelkov in mi kadilci sedaj zopet lahko živimo v upanju na boljše Časa.
— Salamonova razlaga. V zadnji »Murski Straži* je napisal neki modri Salamon v poročilu o samostojnem shodu v Sv. Jurju ob Ščavnici tako modro razlago o avtonomiji in o visokih davkih, da je vredna, da jo zabeležimo. Salamon pravi: »Ati veste, ljudje božji, kaj je to centralizem in avtonomija? Centralizem pomeni nadvlado Beograda, avtonomija pa samostojnost Slovenije. Zdaj pa sami izberite, kaj se vam zdi boljše 1 Mrmolja je zdelaval Kranjce, češ, po centralistični ustavi se bodo Štajerci vladali sami. V resnici,pa je tako: po centralistični ustavi vam Štajercem res ne bodo vladali Kranjci, pač pa vam bodo obojim vladali — Srbi Stavili ste resolucijo proti davkom. Ali oa veste, zakaj so davki tako visoki? Zato, ker držaja potrebuje na stotine milijonov za podkupovanje turških in samostojnih poslancev in pa za sokolske izlete." Odkril si novo luč nam . . .
— Kje je zdravstvena oblast? Za Franzovim mlinom v Einspielerjevi ulici se vsled odtoka pare, ki prihaja skozi cev iz mlina, zbira v dolgi, polovico ulice obsegajoči jami nesnažna tekočina, ka nima odtoka in sedaj ob vročini razširja neznosen smrad, ki je nevaren vsej bližnji okolici. Kje je zdravstvena oblast, da bi prisilila tega milijonarja, da napravi prepotreben kanal, da se bo mogla nesnaga odtekati? Upamo, da ta poziv ne bo zaman.
— Tihotapstvo „Kaufm. Gesangve-reln In Marburg". (Iz Sv. Jurija na Pesnici.) Oddelek finančne kontrol* v Sv. Juriju na Pesnici ima zaznamovati iz zadnjih dni pač enega najlepših uspehov pri razkritju zanimivega tihotapskega čina, ki so ga hoteli izvršiti člani omenjenega društva. Kakor znano, se je vršila dne 17. julija 11. v Wildonu vsenemška slavnost, pri kateri je bilo zastopanih okrog 80 društev z zastavami, 30 društev brez zastave, med temi zadnjimi tudi zastopstvo »Kaufm. Gesangverein in Marburg* pa — v osuplo začudenje udeležencev — brez zastave in drugih svetinj, ki bi morale pri slavnosti (najbrže bi bila zastava ovita s črnim žalnim trakom) izzvati največji »heil* neodrešenemu Marburgu; toda zahrbtne, tihotapska in protidržavne namene je pristrigla finančna kontrola v Sv. Juriju. V Vrhovcih pri Sv. Juriju je zaplenil v noči 16. na 17. jul. 11. fin. pripravnik Topolovec sledeče dragocene spomine, namenjene za iztihotapljenje: društveno svileno zastavo z drogom, kelih, nemško trobojnico (frankfurterco), s srebrom okovan? rog In 23 društvenih slik. Posestnik Rudolf Schragl iz Wildona ima svojo viničarijo v Vrhovcih. On je bil Izbran, da izvede tihotapstvo. Najprej je spravil blago do Sv. Jurija, vse dobro zavito in spravljeno. K Sv. Juriju je poslal svojega viničarja in viničarko z nalogo, da ponoči preneseta blago mimo viničarije čez Vrhovec v Avstrijo, tako, da bo naslednjo nedeljo vse v Wildonu. Finančna straža, izvršujoč nočno službo ravnotam, pa je izvohala tihotapca ter jima sledila do doma, ki je tik meje. 'Onadva sta šla v hišo, medtem pa je straža zunaj poslušala ter slišala, ko je rekla žena možu; »No, zdaj sva že dobra in lahko greva naprej, samo glej, da boš za to zahteval 100 jugosl. kron in ne avstrijskih I« Po teh besedah sta se napotila dalje, a straža ju je 2* čakala pri meji. Pri zadnjem koraku v Jugoslaviji je zagrmelo iz grma: »V imenu zakona stojte 1* In res sta obstala kakor kamna. Oddelkovodja Steiner je uvedel takoj natančno preiskavo in nabrano gradivo predal politični oblasti. Komu je predal »Kaufm. Gesangverein* svoje premoženje, ko se je društvo razpustilo, kdo so oni Iz Maribora, ki so zastopali društvo pri omenjeni slavnosti v Wildonu skoro ob istem času, ko ao mariborski Nemd šli izražat lojalnost in udanost kralju, kdo so oni na slikah, ki se danes izdajajo za zavedne Slovence, kdo so pravi krivci, tihotapci — vse to bo dognala še-le policija.
— Na celjskem trgu se Je pojavilo zadnje dni prvo grozdje, ki pa je seveda tudi timu primarno — slano.
— Španhakl umrl. V soboto je umrl v javni bolnici na želodčnem raku skoraj vsakemu Mariborčanu znani Španhakl, »vicežupan v Melju«, kakor se je sam nazival. Bil je to čudak svoje vrste. Rojen v Mariboru 1. 1851, je ostal svojemu mestu vedno zvest. Za delo ni maral, temrajo pa je gledal v čašo, hodil od gostilne do gostilne ter prepeval gostom razne pesmi iz lastne torbe. Bil je hudomušne?, in jo marsikomu rad ponagajal. Pred vojno je bil vedno vesel, vojna pa ga ju popolnoma potrla. Čedna obleka se ga ni držala, hodil je vedno razcapam, a v' njegovi zapuščini so naši? 15.000 K.
— Mariborska koča. Opozarjamo ponovno, da sprejema priglasitve za bivanje v Mariborski koči samo trgovina z železnino Pinter & Lennrd, Aleksandrova cesta, tel, 282. Pisma za goste se naj odda v manufakturni trgovini Franjo Majer, Glavni trg. V koči se ne ■sprejemajo priglasitve za postelje ali sobe ter se naj tudi gostje, ki grejo samo za eno noč v kočo, priglasijo pravočasno pri zgoraj omenjeni tvrdki, da se jim izroči nakazilo, ker je koč« domala popolnoma zasedena. Odboru se je posrečilo pridobiti znanega vinogradnika, kateri nalaga- kočo z najboljšim vinom. Ako se do 22. ure nalrazil-nega dneva ne pride v kočo, se postelje oddajo naprej ter zapade tudi predplačilo.
— Za Jugoslovensko Matico, podružnico v Mariboru je nabrala o priliki sokolske priredbe pri Sv. Jakobu gojenka mariborskega Sokola Ljubica Zingerle znesek'854 K. Mladi rodoljub-kj izreka odbor najiskrenejšo zahvalo!
— Pekersko narodno izobraževalno društvo za Pekre in okolico, vabi na veliko koncertno veselico, ki se bo vršila dne 11. septembra v prostorih gostilne g. Živca v Pekrah, Obenem tudi naprošamo vsa ona pevska društva, ki bi bila pripravljena sodelovati, naj se prijavijo do konca avgusta. Člani sodelujočih društev plačajo polovično vstopnino.
— Po zgledu mariborske, je dobila te dni tudi celjska policija kratke sablje.
— Vsi, ki se zavedajo važnosti sokolske organizacije, si morajo nabaviti srečke sokolske loterije v Novem mestu. Glavni dobitek 60.000 K. Žrebanje nepreklicno 20. avgusta 1921. Cena srečke 1 (eden) dinar. Dobe se tudi v uprav-ništvu »Tabora*.
Zagrebško gasilno društvo praznuje 15. L m. svojo 50 letnico. Ob tej priliki bo priredilo svečano proslavo, na katero vabi vse gasilce naše države, Gasilci, ki se bodo vdeležili te proslave bodo imeli na železnicah razne ugodnosti.
— Aretirani sta bili radi tatvine neka M. R. in Katarina Jovanovič. Obe sta oddani državnemu pravdništvu.
— S Tezna. Prihodnjo nedeljo nastopi tukajšnje pevsko društvo. Mariborčani pridite! G. učitelj Luknar je z resnim delom dosegel v tem nekdaj tako zagrizenem nemškutarskem gnezdu res velike uspehe, treba je le, da mu pomagamo.
-- Iz Zrkovc. Včeraj je zapriseglo občinsko starešinstvo. Priljubljeni g. Sel nastopi tako 24. leto svojega županovanja. N8še najsrčnejše častitke. Uresničil se je torej tudi pri nas rek: Vsaka sila do vremena.
— Suša. Vročina zadnjih dni je za Ptujsko polje usodna. Ajda ne vshaja, koruza se suši, krompirja ni, listje sadnega drevja je porumenelo in odpada kakor navadno v pozni jeseni, studenci so.odrekli, otave in, paše ni. Kaj bo?
— Okraden trgovec. Trgovcu Antonu Weissmannu iz Zagreba je ukradel neznan tat v psebnem	vlaku med
vožnjo med postajama Maribor—Grobelno usnjat ročni kovček, v katerem se je nahajalo 15.200 K, dalje več perila ter obleka. Tatu	niso mogli
izslediti.
— V Rogaški Slatini je bil izvoljen za župana g. Vilko Bizjak, pristaš Ju-goslovenske demokratske	stranke, za prvega svetovalca pa g. Slavko Hvalec, tudi pristaš demokratske stranke. Cast zavedni občini*
— Stavka mizarskih delavcev v
Ljubljani, ki je trajala cele tri tedne, je sedaj končala tako, da se je dosegel med uslužbenci in delodajalci sporazum. Uslužbenci so dosegli 12 odstotno povišanje mezd.
— Solnčarlca na Benečanskem. Is
Benečije poročajo mnogo slučajev smrti vsled solnče kapi, ki jo povzroča vročina.
— Bakterije na bankovcih. Znano
ie, da se na bankovcih širi zelo mnogo raznih bakterij, od katerih se po največ dobivajo kožne, pa tudi nevarnejša bolezni. V Italiji so pred kratkim preiskali več. eno- in dve-lirske bankovce ter ugotovili, da je na vsaki povprečno 1Q0 do 150 milijonov bakterij.. Nevar-" nost okužemja je danes tem večja, kgr je izključno skoraj samo papirnati denar v prometu. Zato je priporočljivo, da si ljudje, ki imajo mnogo opravka z denarjem, pred vsako jedjo umijejo roke.
— Nesreča v kopališču v Nemčiji,
V nekem nemškem kopališču ob Renu se je podrlo leseno tno&tišče, na katerem se je nahajalo mnogo Qtrpk, kj 30 padli v 4 m globoko vodo. Dasiravpo je priskočilo vse na pomoč, piso mogli vseh rešiti. Deset otrok je utonilo. Neka mati je bila priča nesrečne smrti vseh svojih štirih otrok. 35-le.tna hčerin je utonila v objemu svojega 4-letneg* bratca.
— Kradljiva milijonarka, čudni
nagon je pokazala francoska milijon narka mrs. Etta Hell v Chicagu. Prii prosto op rabljena je stopila y služho pri bogatih družinah, pokradla oprema in dragocenosti ter na to zginila. Kom-ono jo je policija ujela in predala sodišču. Izjavila je, da jo je k teanu tiral nepremagljiv nagon. Njen mož je seveda vso škodo povrnil. Med drugim je samo eno družino okradla za 14.000 dolarjev. Sodišče jo je. poslalo v opazovalnico.
Sokolstvo.
o Vaditeljski zbor Sokola v Mariboru ima v četrtek, 4. t. m. ob 20, ur! zvečer v Narodnem domu redno mesečno sejo, na katero se vsi člani vabijo. Zdravo 1	Načelnik,
o Za trgovski In obrtni naraščaj Sokola v Mariboru je nabral dan naraščaja Cilenšek na veselici v Pesnici 683 kron, nadalfe je darovala gosp.«!, prof. Cotičeva 200 kron, gospa notarjeva Ašičava 60 kron, sestra Peričeva;! 10 kron in g. Ivan Novak, brivec f Mariboru 20 kron. Odbor Sokola M vsem darovalcem najiskrenejše za-' h valju je.
 „ ------------------------------------
Vreme.
Vremenska prognoza za drugo po* Iovlco letošnjega leta. Po dneh nezno*^ ne vročine bi bilo dobro malo de.ževj& Računajoč s činitelji, ki povzročajo dežj izgleda, da ga bomo tudi res kmalu imelij Dnevi med 3. in 6. avg. obetajo spremenljivo vreme z nekolikimi močnimi deževji. Tretjega avgusta fe bil mesec V znatni bližini zemlje — 357.239 km. Ob takih prilikah, seveda ne vedno, nastop pajo močne nevihte, izbruhi vulkanov ter včasih tudi potresi. Poleg zgoraj na*' vedenih dni nastopi spremenljivo vrema lahko tudi še 20. avg. September obeta dež v treh perijodah: od 1. do 3. sept.! (osobito 2. in 3.), okrog 17. ter okrog
29. septembra. Z deževjem 1. oktobra «e bo družil oni od 29. sept. Premenljivo vreme bo od 15. do 17. ter od 27. d«
30. oktobra. Pomračenje mesca 1. okt pri nas ne bo vidljivo, dočim bo pomračenje 16.—17. oktobra deloma vidljivo Pričetek pomračenja bo 16. oktobra ob 10-30, sredina 17. oktobra ob 12-10, f konec ob 1-59. November in decembei bosta precej suha. Računati se more samo na krajevno deževje, oziroma mord? tudi na sneg, vendar pa le v slabši mer! in to v novembru 11., 15., 24. in 29., a v decembru 8., 14., 21. in 29. Izgledi so torej, da bomo imeli blago zimo vs* do početka 1922. leta. Nastopanje lepegr ali slabega vremena se od te prognoze ne bo moglo mnogo razlikovati, kvečjemu, da bodo tu in tam nastopile izpre\ membe dan ali dva poprej, nikakor M n* nozaelc*
ttrM 4
T A B
Maribnr. 4. avgusta 192?
Šport.
. ; Tekmo v plavanju in skoku za prvenstvo Jugoslavije priredi Športna zveza v Ljubljani v zvezi s Plivačko sekcijo J. O. O. v Zagrebu dne 21. avgusta na Bledu, hotel Petra n. Program: Dopoldne; začetek točno ob 10. uri; 1. 50 m za začetnike, 2. 50 m juniori, 3. 50 m dame, 4. 50 m sprint, 5. 100 m hrbtno, 6. 100 m prsno, 7- 200 m dame poljubno, 8. 100 m sprint, 9. 1500 m, 10. skoki dam; S) naprej na glavo, b) nazaj na glavo, c) poljubno. Izven programa; U.tekma plavačev s čolnom, 12. boj gusarjev. Popoldne; začetek tpčno ob 15. uri; 13. potapljanje, 14. skoki začetnikov: a) naprej na glavo, b) salto naprej, c) salto nazaj, d) ooliu ben, 15. olimpijska štafeta (100 X 200 X 300 X 400), 16. skoki za seniorie:
A. skoki z deske 3 m; a) naprej, b) nazaj na glavo, c) salto naprej, d) salto nazaj, e) delfin, f) auerbach.g) auerbach-salto, h) vijak, i) sveder, j k) 2 poljubna;
B. skoki z deske 6 m: Im) 2 poljubna,
17. Waterpolo-tekma. Izven programa:
18. tekma s čolni (poroma). Ob 18. uri razdelitev nagrad v Zdraviliškem domu; nato ples in prosta zabava. Pri vseh prireditvah igra zdraviliška godba. Zmagovalci dobe nagrade za prvenstvo Jugoslavije, in sicer pri kategorijah do 5 prijav prvi, pri kategorijah s 5 prijavami prva dva, pri onih z več prijavami prvi trije. Prijavnina se določi na 10 K za vsako točko in osebo. Prijave morajo poslati klubi skupno s prijavnino najkasneje do 15. avgusta, in sicer klubi r Sloveniji na »Športno Zvezo", ostali pa na naslov Reč, Sušak, Hotel Klotilde. Po tem roku dospele prijave se upoštevajo le z dvojno prijavnino.
Gospodarstvo.
Borza 2. avgusta.
Zagreb: Berlin 218*5-219-25, Italija 756—770, London 634—635.00. NewYork 177—178, Pariz 1360—1365, Praga 224 do 225.50, Švica 2915—2925. Valute: Ameriški dolarji 173-50—175, avstrijske jkrone 19—19.50, carski rublji 20—23, češkoslovaške krone 230—0, francoski franki 1325—0, napoleond. 595—597, nemške marke 218—220-00, romunski «1 222—225, souvereigni 690—0; ftalij. lire 745—758, turške lire 590.
Dunaj: Ameriški dolarji 984—988 nemške marke 1193—1199, angleški funti 3475—3517, francoski franki 7490 jdo . 753p, italijanske lire 4140—4160. {jugoslovanski dinarji 2182—2202, poij-Ske marke 47.00—49.00, švicarski franki 16.085—16.135, češkoslovaške krone 1312—1336, madžarske krone 246,— do 249.—.
C uri h: Berlin 747-50. New York 610. London 2175, Pariz 4655, Milan 2590, Praga 770, Budimpešti 155, * Zagreb 350, Varšava 0-30, Dunaj 0-69, avstrijske žigosane krone 0.65.
1 nabavila skoro vsaka družina. Nov izum je spojenje stereoskopa s Kineina-! tografom, Cela priprava jo zelo enostavna. Dosedanji običajni stereoskop je prirejen tako, da se slike ne stavlja-jo vanj ena za drugo, kakor doslej, ampak filmi z dvojnimi slikami, kate-: re premice poseben stroj, ki se regulira z roko. Filmi ne bodo negative, ka-; kor za pravi kinematograf, ampak prave tiskane slike, ki se bodo gledale
Bol|še gospode ali ?ospo difne se spre-me na hrano. Kaslov v upravi. 1096 2—1
dajo obrazcev pooblaščeno osebe morajo naročevati obrazce neposredno pri upravi državne tiskarne v Beogradu.
Ob enem z naročilom morajo poslati denar za naročeno blago. Za provizijo set dovoljuje 10 odstotkov, katero je takoj odbiti pri pošiljatvi denarja. Spe-dicjjške stroške pri pošiljanju vzorcev nosi tiskarna. Vzorci se smejo prodajati samo po označeni ceni in jih morajo imeti prodajalci vedno dovolj v zalogi. Vsi oni, ki želijo prodajati te obrazce, naj se obrnejo na «•* '-'urnieo.
g Produkcija svile v naši državi. V južni Srbiji se je pridelalo letos okoli 30.000 kokonov svilene bube. Največ se jih je nabralo v Gjovgjeliji, navzlic
temu, da so bil?1 tamošnji murvini na- fražlm stan ,eane sadi po vojni skoraj popolnoma uničeni.
g Slive v Bosni In Hercegovini
vkljub veliki suši dobro kažejo. Računa se, da se bo pridelalo okoli 1200 do 1400 vagonov suhih sliv. Marmelade se bo malo izdelovalo, ker so dosedanje države-odjemalke zabranile uvoz in se j.v pri nas le malo porablja. Pač pa se bo zelo mnogo kuhalo žganja. Ostalega sadja, kakor jabolk, hrušk in orehov bo malo.
g Železni nar ji za povišanje carine na železne izdelke. V Beograd je dospela te dni deputacija. železninarjev iz cele države ter zahtevala, da se poviša uvozna carina na železne izdelke v svrho zaščite domače industrije. —
Povišanje naj se uvede na ta način, da se poviša »aggio« na uvoz dotičnih artiklov iz inozemstva. Finančni minister bo stavil ministrskemu svetu tozadevne potrebne predloge, kako bi se
pri dnevni' svetlobi in bodo poleg tega tudi plastične. Te novo stejo-kinema-tograve sta dala izumitelja že patentirati in se tudi že izdelujejo. Zanimivo je, da bodo zelo ceni, posebrjo pa filmi, ki bodo stali v dolžini 200 m. komaj ono češkoslovaško krono.
Glavni urednik: Radivo) Rehar.
| Odgovorni urednik: Rad o Irt Ozim.
Mala oznanila	H B—B
Trgovski sofrudnik
sobe.
Doma plafia. Eventualno stan i op-krbu. Ponu>le molim na upravu pod br. 1092.	1092
Štiri hiše, vsaka posamezna s Stiiimi stanovanii. v mestu, se takoj prodajo. Naslov v upravi	1087 4—2
Jetika! Znani Specijalist za pljučne bolezni dr. Pečnik ordimra od 5. avvusta v«aki torek in petek (d 14. do 16. ure v Mariboru, Razlagova ulica SL 21. I. nadstropje	1046 5—4
Pranje oblek In perila se
vzame na dom. StrOismajer-jeva ulica SL 3/	*	„
Proda se več lesenih zabojev. Marib. tiskarna d d.	*
g Cene mesa v Ljubljani so v zadnjem času znatno padle. Goveje meso stane kg 20—26 K, telečje po IS—20 K.
g Tvornica za poljedelsko orodje. Miuisterstvo za agrarno reformo namerava na zadružni podlagi osnovati v Djakovem tvomico za poljedeljsko o-Jvdje*
f g Dobava eferad za pokrivanje železniških vagonov. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje polom javnega natečaja dobavo 300 komadov plaht za pokrivanje železniških vagonov. Zapečatene, pravilno kolkova ne ponudbe je poslati na Direkcijo Državnih železnic v Sarajavu najkasneje do 20. avgusta t. 1.12. ure opolndne. — Dobavni razpis, vsebujoč podrobne pogoje in risbe plahte je v pisarni trgovske in obrtniške zborhice v Ljubljani na vpogled, ki pa nima na razpolago, prepisov, ki bi jih mogla interesentom j izročati.
g Prodaja monopoliziranih' carinskih obrazcev. Da se olajša nabava carinskih in drugih monopoliziranih o-brazcev, ki se tiskajo samo v državni tiskarni v Beogradu, se bo prodaja istih podelila s posebnim dovoljenjem poedmim trgovcem ozir. osebam, ki se nahajajo v kraju carinarnice. Za pro-
zašeitila domača železna industrija prfed tuio konkurenco.
g Padanje bolgarskega leva. Katastrofalno padanje bolgarskega leva je povzročilo veliko razburjenje v gospodarskih in financijelnih krogih. Prva posledica tega je naraščanje cen živež- , nili potrebščin, ki jih v Sofiji čim bolj primanjkuje. Za enkrat ni nobenega upanja, da bi se bolgarska valuta dvignila, pač pa je pričakovati, da bo še nadalje padala. Bolgarska vlada nima | nobene odpomoči.
g Svetovna banka v Ameriki. Ameriški senator Hitchoock je predlagal, da se osnuje v Zedinjenih državah svetovna banka s sedežem v Newyor-ku. Temeljna glavnica bi znašala 2400 milijonov dolarjev. Vsak denarni zavod na svetu brez izjeme lahko ima delnice te banke. Ce ameriška vlada ta zakon ne bi sprejela, bo Hitcjioosk ta. projekt izvedel skupno z glavnimi a-meriškimi zavodi.
g Delovanje angleških prcinocoko-
P^v ugodno vpliva na trgovino in industrijo. Promet na železnicah se ho kmalu vršil v onem obsegu, kakor pred stavko rudarjev. Livarne železa pa se še niso popolnoma opomogle od posledic stavke.
g Plavajoča italijanska izložba
vzorcev. Italija je uredila na jahti »Trimacria« izložbo vzorcev. Ta jahta pluje od pristanišča do pristanišča, koder se potem sklepajo kupčije.
g Kriza italijanske avtomobilne industrije. Znana tvornica avtomobilov »Fiat« jo odpustila 4000 delavcev, ker je produkcija večja, kakor pa prodaja. Tudi druge tvornice so znižale svoje delavstvo. Mazzoni in mnogo drugih je svoje obrate popolnoma ustavilo.
g Mednarodna razstava v Rigi. V Rigi se vrši od 31. julija do 28. avgusta mednarodna razstava poljedeljskih in industrijskih strojev. Na tej razstavi bo zastopana tudi naša država.
Ljudska knjižnica
Narodni dom, I. nadstr.
posluje ob nedeljah od Va10-—Vjll- ure in ob četrtkih od V?19.—V220. ure
Plzenski izvor
V sredo 3. In soboto 6. av g usta ob 19. url 1094
I
Najfinejši
•v
najboljša hrana za otroke, se zopet dobi prh
Adolf Radi
Aleksandrova cesta 40
1093 2—1
Predno si nabavite
čevlje
oglejte sl bogato novo do-Slo zalogo vseh vrst čevljev za otroke, deklice, moške in ženske po zelo znižanih cenah pri tvrdki Jos. Martinz, Maribor. 4095
špecerist-detajlist, dobra moč,
  se^sprejme. Ponudbe na .........
MILOŠ OSET, MARIBOR
Aleksandrova cesta 43.	1085	2-2
12!
Sokolska efektna loterija v Novemmestu
Glavni dobitek 60.000 kron Srečka 1 dinar tM9
Žrebanje nepreklicno 20. avgusta t. I.
Efekti razstavljeni
r trgovini brata Šoštarič aa Aleksandrovi cesti,
Srečke na prodaj pri g. Zlati Brišnik, Slovenska ulica in v trgovini Šoštarič, Aleksandrova cesta*
Podpirajte slovenske''tvrdke!
T 1	,	,!__I
Pozor!
Na otroke!
Pozor)
Nahrbtniki
za planine v raznih velikostih iz .jadrovine odroma gumiranega platna, gurte za rold, trakovi za žaluzije, mreže za konje, žoge za nogomet, gonilni Jermeni itd pri
Iv. Kravos, Maribor
Aleksandrova e. 13.
1065 6—2
v.. za<JovoIiim° mnogoštevilno izraženi želji ni-sin odjemalcev, prodajamo naše svetovnoznane
krasne remonfoir-ure za gospode
$obro uravnane, 28-ur idoče, z dveletno garancijo za neprimerno nizko ceno komad po 125 dinarjev, proti na plačilu 45 dinarjev na mesečne obroke po 8 dinar-iev. Pošilja te v sledi takoj po sprejemu naplačila pri-poročeno. Cenj. odjemalci naj nam blagovolijo na* znamti svoj naslov. Pri takojšnjem plačilu 5 odstotkov popusta.	r 1075 4.2
Skladišče ur Adolf Mith	/
Zagreb, Samostanska ul. 4.	^
* Razno.
^ — Nov izum na polju kinematografije. Dva Čeha Kriegerbeck' in Bane sta iznašla nove vrste kinematograf, ki bo silno cen in katerega si bo lahko
»■■.■■■•■m.,...........
1073 3-3
Preselitvena objava.
1H NI
se nahaja odslej Gosposka lil. 20
v nekdanji trgovski hiši PIRCHAN
Največja zaloga pohištva in posteljne oprave po najnižjih cenah, — Provinčna razpošiljatev.
Cenilii brezplačno.	MT	Svoboden	ogled.
Lastnik m izdajatelj: .Konzorcij Tabor*. Tiska:,Mariborska tiskarna d. d.