GLAS NARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki
U

&TT. 42.
IfTe-w
8. aprila 1902.
Strogost zakona.
Zaprte gostilne.
Miuolo nedelj) bila je večina newyorlkih gostiln saprta in le mi lo kramarje? »a je upalo gostom pri stranskih vratih žejo ugaaiti. Že v •o bo to po polunoči to policaji are* tirali več gostiloičarjev, kteri niao pravočasno aaprli svojih gostiln, na kar ao tudi oatali krčmarji uvideli, da ae a policijo ni več taliti. Tolika bolje ao pa poalovali posestniki re-stavrantov in hotelov. Tudi mesarji in peki ao morali imeti svoje pro-dajalnioe taprte.
Vrednost obrtnih izdelkov v pejadi niti državah.
Washington, 6. aprila. Urad ta ljudsko Štetje objavlja iskat o vrednosti obrtnega pridelka ualih drla v iu teritorijev. Številke pomenjajo milijone dolarjev: New York..........
Pennsylvania ..
Illinois.......
Massachusetts .
Ohio..........
New Jersey.. ..
^Missouri......
lutl i ana .......
Wisconsin ....
Michigan......
Connecticut ...
California.....
Minnesota.....
Maryland......
Khode Island..
Kansas.......
Iowa.......
2175 1835 1266 1035 832 611 385 378 361
357
358 303 263 243 194 172 165
Kentucky................. 155
Nebraska
Virginia ......
Maine........
Louisiana ... Tt-xaa.........
New Hampshire
Tennessee.....
Georgia.......
Colorado......
North Carolina Washington ...
Alabama......
West Virginia . S uth Carolina
Vermont......
Moutana......
District of Coin
Oregon.......
Delaware.....
Arkansaa......
Mississippi
Florida.......
Hawaii .......
Arisona.......
Utah.........
South Dakota . North Dakota .
Oklahoma.....
New Mexico ...
Wyoming.....
Alaaka........
Idaho.........
Indian Territ.. Nevada .......
ibia ..
144
133 127 121 119 IIS 107 loc
103 95 87 81 75 59 5S 57 48 46 46 45 40 37 25 21 21 -12 9 7 6 4 4 4 3 1
Vedno vet naseljencev.
dvanajst left ni priilo v jeduem dnevu toliko loaseljencev v New York, kakor muuolo soboto. Na Ellis Islandu v nawyorlkej luki it-kroalo se je imenovanega dne nad 7OO0 osob, kteri". vai si žele v Ame-ki vstanoviti n ovo domovje, Večina dožlecev je is Italije, Avatfije, Rasi je in Šveda'loe.
S parni kom ,,Brandenburgoox" ii Bremena prilpo je 1659, s ,,Lu-canijo" is Live rpoola 805, a parni-kom „Giaf Walderaee" ta Hambnr ga 2116, a parnikom ,,Avguste Viotorijo" 629^ „Neuatrijo" 90!) in „Balilijo" lOfJO potnikov medkrov-ja. Večina doAlecev ao mladi krepki ljudje, kteri iskoraj vsi potujejo na sapad. Urad niki na Kllis Islandu pričakujejo *v prihodnjih tednih le več naseljentcev.
Naset^ vanje Grkov.
V no vej Se m času se vedno več Grkov izseljuje v Zjedinjene države V minolem teč lun je odpotovalo is Ptreja to pet 60 0 Grkov, kteri vai ao ae napotili v $ few York. Od 1. j a nuarja doseds j priilo ]• nad 3000 Grkov ? Zj/sd., driave.
Iz delavskih krogov.
Konec Itrajka v Scrantonu.
Scranton, Pa., 0. aprila. Danes ao aluiabuiki ^tukajlnje železnice, kteri ao le od aeptembra Strajkali, proglaaili ttrajk končanim. Štraj-karji ao aprejeli družbene ponudbe Slednja bode sprejela sopet vse slu žabnike v službo in plačevala dosedanjo pla&o, ktero je od pcčetka Itrajka povilala. Druiba ne pripo* sna unije.
Dvanajsturno delo brez odmora.
»Brotherhood of Linseed Oil Mill Workers" v Chicago nazna-nja.
Od 10 februvarija t. 1. nadalje Strajkamo. Due 6 februvarija je tvrdka Wright & Hills v Chicagi, 111 , (Standard Oil Co ) pot-m lepakov nasnanila plačo, ktero bode dajala svojim delavcev ta 12urno dnevno delo in določa koliko mora vsaki delavec vsako uro izdelati. To pomenja, da morajo delavci delati nepreatano 12 ur brez poludan-skega odmora. Delavoi naj kosijo med delom, torej kakor bivli sužnji.
10.000 delavcev bode moralo
počivati. Augusta, (ia., 7. aprila. Kljub temu, da ao posestniki tkalnic v Georgiji zagrozili, da bodo zaprli svoje tovarne, ako prično delavci John Kingove tovarne Strajkati, so slednji danes s delom prenehali. Radi t*ga bodo morali tudi delavci tkalnic v August«, Aiken, Vaucluse, Graniteville, Warrenville, Longley, Bath in Clearwater z delom prenehati, tako da bode deset tiaoč delavcev brez zaalužka. TukajSnj. anije nimajo denarja, da bi podpirale svoje člane. Ako bodo zamogli delavci dalj časa s Itrajkom vztrajati, jim je zmaga zagotovljena, ker morajo tukajinje tovarne izvrftiti velika naročila.
PoviSanje plače. Boaton, Maas., 7. aprila. Povečanje plače, ktero so obljubili posestniki predilnicjužne Nove Anglije svojim delavcem, poatalo je daneB pravomočno. S tem dobi na 50.000 delavcev deset odstotno poviSanje plače. Delavoi tovarn v drŽavah Maine, New Hampshire in v sever-nej Massachusetts niso dobili povečano plačo, radi čeaar ao zelo nezadovoljni. V aevernih državah Nove Anglije baje poali niao tako ugodni, da bi bilo povilanje plače na mestu.
Štrajk v Saginaw.
Saginaw, Mich., 7. aprila. Delavoi tukajlnjih rudnikov že dalj čaaa ttrajkajo; radi tega je umeatno da brezposelni delavoi ne prihajajo tnkajSnje meato, dokler Strajk ni končan.
Načrti za slučaj itrajka premo garjev.
Indianapolis, lad., 7. aprila Odbor premogarske unije, ki obstoji is 23 članov, kteri zastopajo 300 tisoč članov, je danes zboroval, da ukrene, ktere priprave je treba pre skrbeti za slučaj splolnega Strajka premogarjev v okraju trdega pre moga. Unija ne bode isdala ukaza za ttrajk, dokler obravnave med delavoi in delodajalci ne bodo kon čane. Med tem časom bode pa pri tlo najbrže do medsebojnega spo razuma.
Naseljevanje čez kanadsko mejo
Antwerpen, Belgija, 5. aprila
Patrick ohsojev v smrt.
Albertu, J. Patrricku, kteri je bil dne 2G marca Bpoznan krivim umora milijonarja William Marsh Rice, naznanili bo včeraj, dne 7 t m., da bode dne 5. maja na električnem stolu usmrten.
Patrick je bil miren in je povsem mirno poslušal naznanilo o konou svojega življenja.
1'atrickov zagovornik House je proti ysvrSitvi obsodbe vložil ugo vor in predlagal, naj sodiSče razpise novo obravnavo, kar je pa sodiSče takoj zavrnilo.
Pstricka seveda ne bodo dne 5. maja usmrtili, ker bode vložil novi ptiziv. Brezdvomno Se Patrickova zadeva Se par let ue bode končaua.
živahnost na Ellis Islandu.
V naselniSkem poslopju na Ellis Island prenočevalo je minolo nedeljo 1482 naseljencev. Toliko novodo-Slecev na naselniSkem otoku le nikoli ni prenočevalo. Med naselniki je bilo 7*0 Portugalcev, kterih večina potuje v Massachusetts.
Delavski mestni mayor.
Hartford, Conn., 7. aprila. Da-naSnje volitve v mestno zastopstvo končale so se s popolno zmago delavskega kandidata. Mestnim msyorjem je bil namreč izvoljen delavski kandidat Ignatius A. Bul livan. On je dobil 6639 glasov, med tem, ko je republikanski kandidat dobil le 5316 glasov. Delavsko stranko so vstanovili iz rasnih organizacij delavcev. Slednje so pri volitvah podpirali tudi demo-kratje.
Pomanjkanje premoga.
Wilkesbarre, Pa., 5. aprila. Da-ues so morali Sole v Pittstonu zaprti, ker je zmanjkovalo premoga za kurjavo, in ker Šolska vodstva nimajo denarja, da si kupijo premog. V mestecu je pet ljudskih Sol, ktere vse so brez denarja.
Pravda držav Colorado in Kansas.
Washington, D. C., 7. aprila. Državno vrhovno sodišče je zahtevo države Kansas proti Coloradi odklonilo. Državi sta ae pravdali radi izkoriščanja vode iz reke Arkansas. Slednja teče namreč po državi Kansas in prebivalci Colorado bi baje ue smeli rabiti vodo imenovane reke v svrho kanalizacije.
Proti trustu za meso.
Washington, D. C., 7. aprila. Zastopnik Thayer je danes vložil resolucijo proti truBtu za meso. Thayer omenja v resoluciji, da se je združilo Sest bivSih trgovcev mesa, da na ta način dobijo kon trolo nad mesom, in da zamorejo ceno poljubno poviSati in dobiti od železniških družb razne prometne ugodnosti. Resolucija končno zahteva, da vlada proti meanemu trustu ukrene potrebne postavne korake.
Prijet morilec.
Chicago, III., 5. aprila. Danes zvečer so aretirali John Batesa kteri je dne 12. aprila 1895 usmrtil Živingkega trgovca E. R. Hunterja Čudno je, da so pri sodiSčn zginoli vsi preiskovalni spisi o umoru Hunterja.
Angleško taborišče v Missouri.
St. Joseph, Mo., 7. aprila. Blizo 40 milj od tukaj oddaljenega La thropa nahaja se angleSko taborišče. Tam stanujoči Angleži kupu jejo konje, mule in seno za vojsko južnej Afriki. V taborišču je deset
Nesreče.
Nesreča v rovu.
Telluride, Colo., 5 aprila. Ker se je pokvaril velik hidraulični atroj ..Keystone Plaoer Mining Co." ktera družba ima svoje rov.) Štiri milje oddaljeno od tukajSnjeg^ mesta, zadel je vodni tok superint^n-denta družbe S. B. Lundlun a s tako močjo, da je alednjega 6U Sevljev daleč vrgel. Lundlum je bil na mestu mrtev. Rudar Peter Epsevioh je težko ranjen.
Butte, Mont., 5. aprila. Prodor ,,East Catusa" rudnikov, kteri vodi 300 čevljev pod Main Street, se je deloma podrl. Rudarji so se k sreči relili. Prodor vodi ako si pe-Ičeno plaat. Več hi! nad rovom in v okolici je v nevarnosti.
Nesreča v Glasgowu. Glaagow, Anglija, 5. aprila. Pri tekmovanju igralcev na žogo is Anglije in Škotake nabralo ae je na odrih toliko ljudstva, da se je jeden odrov podrl. Pet osob je bilo uamr-tenih, 125 ranjenih.
Ko se je igra v Ibrox parku pričela, bilo je na igrilču kaoih 70.000 gledalcev, dočim se je tudi izven grilča nabrala ogromna množica ljudi. Množica je podrla par ograj priSla na igriSče, kjer je policija ljudi podila proti odrom. Slednji se vsled pritiska podrli. Odri so bili Šestdeset čevljev visoki. Ra-□jenoi in mrtveci so ležali na kupu. ~ reSilnimi deli so takoj pričeli in kaoih 100 ranjencev prenesli na prosto. Večina slednjih ima polomljene nde. Do polunoči je umrlo osob. Dvajset težko ranjenih osob bode umrlo. Oder, kteri seje podrl, bil 100 čevljev dolg in 30 čevljev Širok.
Tukajlnji izselnilki agentje poliljajo »ogrskih častnikov, 20 vojakov revne" izseljenoe navadno v Ka	~
nad sto civilistov. Število sedaj na nado, od kjer se potem podajo čez kupljenih konj znala 5000. Od mejo Zjed. držav. TukajSnji grSki majft 1901 do 5. febr. 1902 nakupili Konzul dobil je obveatilo, da ao ao tukajSnji zastopniki Anglije
agentje poslali 160 ubogih Grkov v Kanado, kteri vai ao prilli kasneje v Zjed. driave.
Indijanci v stiskah.
Denver, Oolo., 6. aprila. Is Phoenix, Aria., ae briojavlja, da vlada med 20.000 Pima- in Marioo-pe-Indijanci v Sacaton rezervaciji veliko pomanjkanje in lakota. Večina Indijancev bode pomrlo, ako jim vlada ne pomaga. Iudijanaki agent Hadley odlel je v Phoenix, da ispcaluje Indijancem sačasno pomoč. Posestniki ranohov v oko-lici rezervacije ao od vodili vao vodo, ktera teče akozi rezervacijo, ua svoja polja, tako da Indijanoem že več meaeoev pomanjkuje potrebna voda za njihova polja.
Muskogee, Ind. Terr., 6. aprila. Tajnik notranjih zadev je dopoalal nadzorstvu teritorija uradni imenik 9018 imen Creek-Indijancev in 4476 imen Creek-Freedmenov (v rod Creek-Indijancev sprejetih belih in zamoroev). Vsi v imeniku imenovani ljudje imajo pravico izbrati ai zemljišče na rezervaciji, ktero bode za vedno ostalo v laati Indijancev in njihovih potomoev. Rezervacijo bodo v par tednih parkirali.
Boj med zamorci in belimi. Wichita, Kans., 6. apr. V mestecu Lawton, Oklahoma, priSloje do bojev med belimi in zamorci. Danes zjutraj ata ae atranki spoprijeli in kaoih 40 zamor.oev je moralo meateca bežati. Zamoroi so prisegli, da ae bodo zopet vrnili in čeprav morajo hoditi po krvi. V Lawtonu ostali zamoroi so se sbra-ti ob progi „Rock Island" želesuice, da pri neisogibnem boju svojim izgnanim tovarilem pomagajo. Nemire so sakrivile oblasti, ker niso dovolili samorcem udeležiti se volitev.
Nezgoda na pouličnej železnici. Vsled neprevidnosti motormenov poulične železnice, ki vodi iz Jersey City v Paterson, N. J , se je dnč 6. 1. m. pripetila sopet nesreča bliso Carlstadta, ob kterej priliki je bilo osob ranjenih. Voz poulične železnice dospel je na tir železnice ,Erie" in bal sredi tira radi pokvarjenega motora obstal. Med tem, ko sta motorman in sprevodnik popravljala motor, priiel je osobni vlak in ae z vao ailo zadel ob vos poulične železnice, tako da ae je slednji popolnoma sdrobil.
Vpitje ranjenih in preatralenih potnikov je bilo daleč slilati in je pravi čudež, da ni bil nihče usmr ten. Le sedem osob je bilo lahko ranjenih. Ranjenci bodo vložili tožbe na plačilo odškodnine proti družhi poulične železnice.
V peči zgorel.
Minolo nedeljo zjutraj, sgorel je v peči za živo apno Edward Dugan, kteri }e bil valužben pri tvrdki zi iganje apna Pat. S. Keeley na 13 ulici Brooklyn Borough v New Yor ku. Mrtveoa so našli delavoi iste ga podjetja na pol aežganega. Dva druga delavca ata pred pečjo ležala nezavestna, vendar sta pa kmalu okrevala. Najbrže je ponesrečeni pred pečjo saapal in ae v spanju ne vedoč približal peči. Mnogo delav cev ob mrzlem vremenu prenočuje blizu peči.
štiri osobe zgorele.
Boyoe City, Mich., 7. aprila Včeraj zvečer zgorela je dr. Boyne jeva hiSa, v kterej sta stanovali dve obitelji. Štiri osobe v gorenjem nadstropju se niso zamogle reSiti in in so zgorele.
Velik požar v Chesteronu.
Cheateron, Ind., 7. aprila. V mi . . . —56	je trgovski del tukajinje
tisoč 852 konj in 10 949 mul. Samo g* mesta deloma sgorel. Tudi polt
v jednem dnevu priilo je v Lathrop 110 poslopje in največji hotel 72 železnilkih vozov konj in mul. razdejan. Škoda saata 9100.000.
Lov na volkove. Kanaaa City, Kans, 6. aprila. Ker so volkovi vso zimo vznemirjali tukajSnjo okolico, je včeraj kaoih 200 farmerjev priredilo splolni lov na volkove, kteri se je pa zelo slabo obnesel. Lovci so prepodili kacih 50 volkov, kteri so pa med grmovjem vili is kroga lovoev. Kaoih osem volkov je sallo na prcato polje. Lovci ao takoj pričeli na volkove streljati, toda le dva ao ustrelili in vsi drugi so vili. Pri Walcottu, kaoih 10 milj severno od tukaj, ao volkovi aamo jednemu farmerju odneali nad 50 ovac.
Carrie Nation poražena. Nebraaka City, Nebr., 6. aprila. Včeraj je prilla znana protialko-holka Carrie Nation v naSe meato in je po avojem običaju takoj obiskala več gostiln. V nekej gostilni jkulala je rasbiti baje nemoralično sliko in par steklenic pristnega alkohola, toda natakar jej je ukazal, da tega ne sme storiti in jo je dva krat po glavi udaril ter je vrgel na ulioo. Kmalu na to ae je vrnila v spremstvu mnozih temperečnih pobožnih dul, na kar jo je neki poli-oaj, kteri alkohol nad vae ljubi, aretiral in odvedel v ječo. Ker je pa obljubila, da bode a prvim vlakom odpotovala, ao je zopet apuatili.
Corpus delicti" tepene soproge.
Kokoma, Ind., 5. aprila. Goapa Florence Mollrath is Honey Greek tožila ie svojoga moža na ločitev zakona. Pri aodilču je naznanila, da je bila tekom avojega sakonakega življenja 208krat tepena. Seboj j« prinesla palioo, s ktero jo je soprog tepel. Vsakokrat, kadar jo je ao-prog pretepel, je napravila na palioo zarezo, tako da je palioa 208krat saresana.
Nemiri na otoku Jamaica.
Kingaton, Jamaica, 7. aprila. V Montego Bay nastali ao minolo soboto veliki nemiri. Po noči je priilo do bojev med izgredniki in polioijo. Mnogo oaob je ranjenih Is Kingatona odilo je vojaltvo t Montego Bay.
Nemiri v južni Ameriki.
Napredek venezuelsklh vstatev.
Willemstad, L Caracao, 7. apr. VstaSi pod vodstvom Sologaia ao dne 3. aprila osvojili luko Tuoa-oas v državi Lara. Dan kasneje so »aaedli tudi Bsrquiaimento, glavno mesto države Lara.
Tekom minolega leta so vatali v iatočnem delu Venezuele zelo napredovali in vlada mora dan za dnevom poliljati vojaltvo v istočne ookrajine, da tako 5uva svoje po-sesti.
Dne 3. aprila ao vstali pri meatu San Agostin porazili vladinega ge-aerala Eiralante in dva brata pred-sodnika Castro. Vstale so vodili vodje Rorando, Penalosa in Du-oharme. Boja se je vdeležilo 850 rladinih vojakov, toda le 350 se jih je vrnilo. Ostali ao bili ali usmr-teni, ali ranjeni ali so ae pa vstalem pridružili.
Položaj v Carupano je Se nespremenjen. Vstali oblegajo mesto Camano.
Položaj venezuelske vlade je popolnoma omajan, kajti pred vaem jej primanjkuje denarja, tako, da ae more plačevati evojih vojakom dnevne plače. Davčni dohodki ao >d dne do dne manjSi.
Položaj v Colombiji.
Colon, Colombia, 7. aprila. Top-aičaraka Zjed. držav, ..Mariette« \e včeraj odpljula iz tukajinje luke v Nsw York. V Colonu je aedaj le te jedua iuozemaka vojna ladija.
Na Panamskej zemskej ožini vlada mir.
Panama, 7. aprila. Governer Salazar je dobil obveatilo, da je oo-lombiaka vlada kupila marokanako topničarsko „Boaer-es-8alam." Ladija bode v kratkem odpljula v Co-tombijo. Nadalje je kupila oolom-biska vlada tudi krilarioo „Presi-dente Pento" od chilenske vlade za $130 000.
Nemiri na Haiti.
Port au Prince, Haiti, 7. aprila. Pred vodatvom generala Nioolaa Baptista ao vstali napadli mesto Jaomel ua južnej obali otoka Haiti, tristo milj jugozapadno od Port au Prince in gospodarili v meatu oaam-inltirideaet ur. V tem času ao oproatili vse poulične jetnike, vieli vse orožje, ktero so samogli dobiti in odSli nazaj v gorovje. V boju pred mestom Jacmel, ata bili le dve osobi umrteni.
Haitska križarka .Crete k Pierrot, je s orožjem in etreljivom odpljula v Jacmel.
Poročilo iz Evrope. Velečaat. gospod Karol Jančigar, župnik v Dobrenčah na Kranjakem, piSe, da v njegovej župniji in oko-lioi mnogo ljudi trpi na bolečinah želodcu, in da je tudi njega U bolezen mučila. Ko je poskuail že vae sdravila in to brez vspeha, spomnil se je na ftudotvorno zdravilno moč Trinerjevega grenkega vina, o kterem je mnogo čital, zato
sklene, da le s istim poskula Vspeh je bil res čudotvoren: „Jas sem ae prepričal, da je Trinerjevo grenko vino resnično izvrtno zdravilo sa želodčne bolezni. Tudi nekterim prijateljem dal pokusiti in vai ao se izrazili, da boljlega zdravila ni" Tako pile gospod župnik.
Vsaki, k ten je poskutal s Triner-jevim zdravilnim grenkim vinom, rad potrdi, da isto prebavljenje popolnoma uredi in vae težave odstrani, ravnotako pa tudi vaako bolezen v drobu, dalje grižo in krt, okrepi livoe, čisti in mnoii kri. prežene glavobol, potrtost in nespa-ueo, aploh okrepi človeka popolno.
Trinerjevo adravilno grenko vine priljublja se povaod vedno bolj ker je saradi avojega prav sigurnega vspeha izpodrinilo vsako konka-renoo. Dobi ae t veeh lekarnah in pri tovantičaiju. Joe. Triner. 79§ South Ashland Ave., Chica««/ IU.
•:.. .j,.. _____J
.. .. ... ,:. . i.ti
itnd January 13, 190S, u second-clan Po>t Office at New York, N. Y„ Act ei CongTCi at March 3d, 1879.
ft"
»Glas Naroda'".
Liat slovenskih delavcev v Ameriki. Iada}atelj in urednik:	Published by:
FR. SAKSER, to* Greenwich Street, New York, City.
Ma leto velja list xa Ameriko------...$3.—1
aa pol leta......................... i-S°>
Za Evropo za v* leto..........gld. 7.50,
.. » pol leta..........gld. 3.75
„ „ „ četrt leta......... gld. 1.80
V Evropo poiiljamo list skupno dve Številki.
.Glas Naroda'
izhaja vsak torek, četrtek in soboto.
„QLAS NARODA"
(,,Voick or THB PaOPLl") W1U be Issued every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription yearly >3.

Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plače 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne.na-•Uaejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da K nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poliljatvam naredit? nsslev:
„GLAS NARODA",
109 Greenwich Street, New York, City. Telefon 3795 Cortlandt.
Prihodnost Filipinov.
Ob prihodnjih predsedniških volitvah bodeta sopet dva vpraSanja glavnega pomena, in sicer takoxva-np tarifarifino vprašanje ter ono, kaj naj se zgodi s Filipinskim otočjem, osiroma, kako rasmerje naj vlada v bodoče med Zjedinjenimi driavami in Filipini. Prvo vpra-teoje v nadalje ne bode več onega pomena, kakor je bilo dosedaj, kajti ono se bode spremenilo — v kolikor se Že ni dosedaj — v sploino, proti trastom naperjeno politiko, ktera naj omeji premofi velicib korporacij, kajti tarifarično vpra ianje in trasti je dandanašnji vprašanje, ktero je sa nafio repn bliko glavnega pomena. Omejitev poslovanja i a vse mogočnosti truitov potom oarinarskih določb bode vlada morala iiposlovati, ako si *eli zagotoviti svoj obstanek. Ako aa povsem ne motimo, bode ob pri hodnjih volitvah navedeno vpra Aanje prvo in odločilno in njega pomen bodemo skoraj gotovo že o priliki letošnjih jesenskih volitev ▼ kongres opasili.
Drugo glavno vprašanje in pogoj končnega isida volitev pa bode, kakino bode prihodno rasmerje med Zjedinjenimi driavami in Filipini. O tej točki naše domače politike niti repnblikanoi sami še niso jedi-ni, dasiravno moramo baš od njih pričakovati odločilno smer. Del republikancev je mnenja, naj ae otočje sa vedno sdruii s Zjedinjeni mi driavami in naj postane naša kolonija po evropejskem nsorn. Gojitelji te misli so naši jingoti, kteri te sa ustavo ne smenijo ali pa nečejo vedeti o prvotnem namenu naše republike. Zopet drugi republikanci hočejo rešiti filipinsko vprašanje tako, da se kasneje pri* druži Filipinsko otočje Zjedinjenim driavam kot driava. Tacih idealistov imamo sicer le malo in mi pristavimo: k sreči jih je le malo. Prebivalstvo Filipinov je po svojem Aivlju in rodu od naših državljanov povsem različno, tako da nas mora ie nama misel o tej zadevi isnena diti. In vendar tudi te misli ne smemo pustiti iz vida ako hočemc stvar pravilno sapo pasti ter izvajati posledice, ktere samorejo nastati, ako ostanejo Filipini sa vedno v posesti Zjedinjenih držav.
Tretji del republikancev pa trdi, da bodo Filipinci kmalo sposobni aa vstanovitev samostojne in neod visne vlade. Admiral Dewey je na primer vedno trdil, da imajo Fili pinoi ono isto pravico do samostoj noati in neodvisnosti, kakor Ku banoi. Slednji del republikanoev p« še ni določil, naj li z adobe Filipinci popolno ali nepopolne avobodo in neodvisnost ako bi bil} T resnici sposobni sa samostojne vladanje in upravo svoje domovine Brasdvomno bi pa tozadevna izjava od atrani naše vlade že davno ato rila konec prolivanju krvi na Filipinih in tadi filipinsko vprašanje bi bilo ie davno rešeno.
Do sedaj o takoj isjavi ni bilo ničeear slišati, vendar ao pa v novejšem času pričeli demokrate to-
zadevno razmotrivati. V poročilu manjšine filipinskega odseka našega senata raspravljajo demokratje filipinsko zadeve dovolj natančno Demokratje ne priporočajo takojšnjo osvoboditev Filipinov ne glede na njihovo osodo, kajti oni so uvideli, da je to dandanašnji nemogoče, dasiravno bi v teoretičnem smislu bilo pravilno. Vendar pa nameravajo vsako nadaljno politiko Zjedinjenih držav na Filipinih preprečiti in s tem storiti konec vsem tamošnjim nemirom. S Filipini naj *e sgodi ono, ka se je zgodilo a Kubo. Kakor hitro se waahing-tonska vlada prepriča, da samore Filipine prepustiti njihovej osodi, naj sadobi tudi tamošnje prebivalstvo narodno neodvisnost. Zjedi-njene države naj Filipinoem jamčijo neodvisnost, ne da bi s tem prišle v mednarodno navskrižje z ostalimi velesilami. Zjed. države aaj si pridrže nekako pokroviteljstvo nad otočjem, sa kar naj jim filipinska vlada odstopi nekoliko mornarskih in premogovih postaj.
To je bodoča filipinska politika, ktera, ako se obistini, bode brez-dvomno storila konec nemirom na Filipinih, ne da bi bila protislovna s ustavo naše republike in a zdravim aazorom ameriškega ljudstva.
Naša neutraliteta.
Državno sodišče v New Orleansu, La., je že v aprilu minolega leta, ko so generalni konsul republike Oranje in več druzih sastopnikov boerskih republik prosili washing-tonsko vlado, naj prepovi prodajo konj in mul Angležem, razsodilo, da s tem uiti Anglija, niti Zjed. države ne kršijo zakone mednarodne n^utralitete ali nspriitranoBti. Iz vseh dosedanjih razlaganj ne-utralite potom ljudskega prava je razvidno, da neutralna vlada še nikakor negrafii proti zakonom ne priitr&nosti, ako dovoli svojim državljanom prodajati vojskujočim se drŽavam vojne potrdbščine. Ako pa ktera vojskujočih se strank za dobi v neutralnej deželi pravico ustanoviti popolni in stala i urad za redno nakupovanje omenjenih potrebščin, potem zadobi vaa stvar seveda drago lice. Mimogredo&a in celo ponavljajoča se kupčija s prebivalci neutralne dežele s nje no vlado nima kaj opravi'i; ako pa vlada, ktera vodi vojsko proti kterejkoli državi, ustanovi imenovane urade v neutralnem inozemstvu, ne da bi dotična inozemska vlada temu ugovarjala, pomenja to, da posluje slednja vlada v soglasju a prvo. Vsekako je goveraer driave Louiaiane mnenja, da je Ang'ija gr .Sila proti doliuoBtin, ktere je dolžna spolnovati pr ti našaj neutraliteta kar je tudi predsedniku Rooseveltu znano.
K temu pa mcr&mo pripomniti, da se angleški kupci, otir_>ma v Zjedinjenih državah poslujoči vla-dini angleški agentje skrbno ogibajo, da ne pridejo z naši a: i kazen skimi zakoni v navskrižje. Oni tudi na našem ozemlju ne nabirajo prostovoljcev sa angleško vojsko. Toda neki boeraki general potrnje že večkrat izraženo trditev in trdi, da samera neovrgijivo dokaia'i, da Angleži po naroČilu svoje vlade, potom zvijače ali pa a silo jrimo-rajo ameriške gonilce konj, da slednji, prišedši v južno Afr.ko, vstopijo v angleško vojsko. To službo opravljajo celo angleški častniki, česar izvestno ne storč iz lastnega nagona ali patr.jctizma. Navedbe bo*r»kega generala so bresdvomno resnične, kajti tudi v rasnih evropskih deželah so pro-našli več nabiralcev prostovoljcev sa angleško vojsko, kteri zo na skrivaj nabirali vojake. Toda tudi tako postopanje angleške vlade ne moremo smatrati sa krienje naših zakonov, kajti Angleži tudi v tem oziru niti proti ljudskemu pravu niso grešili. A gleška vlada nabira inosemce izven njihovih dežel in ceraj tudi izven Zjedinjenih držav, kterj slednje temu ugovarjati n* morejo.
Kljnb temu je pa nujna potreba, da stori vlada samolastnemu po« stopanja Anglije v Louisiani konec Državljani, kteri so sprem ijali kupljene konje v južno Afriko,
imajo tudi v inozemstvu pravico sahtevati varstvo naše države, oso-bito še v slučaju, ako se jim godi krivica po d rektnej krivdi ptuj° vlade. Ako Angleži samo radi tega nabirajo gonilce konj na naših tleh, mora to vlada na vsaki način preprečiti, in ako tega ne stori, potem greši sama proti neutraliteti. Naravno, državnega tajnika Haya, kteri je iakreni prijatelj Anglije, o temu ne bode mogoče prepričati; toda v republiki, v kterej bi državljani, čeravno ne pravično, vendar pa raje kršili neutraliteto v prid Boercev, nego v prid Angležev, tam ne sme odločevati osobno prijateljstvo pojedinih državnikov, kteri bo prijatelji nekdanjih sovražnikov republike.
Ako je na našit tleh stalno angleško taborišče, in ako Angleži prisilijo naše državljane, da poata-nejo angleški vojaki, potem ravna naša vlada proti Ijudakej volji.
Iz našiti not kolonij
Brzojavna zveza s Filipini.
San Francisco, 7. aprila. Predsednik „Comercial Cable Ccmp George G. Ward prišel je danes semkaj, da najde primerni prostor za zgradbo postaje za brzojavno zvezo s Filipinskim otočjem in Kitajsko. Imenovana družba bode z gradenjem brzojavne zveze pričela, ne da bi pričakovala odloka vlade Pred vsem bode družba zgradila brzojavno zvezo med San Francis-com in Honolulu na otočju Hawaii, ktero delo bode do oktobra končano. Brzojavno žico je družba naročila v Angliji.
Kolera v Manili.
Manila, 7. aprila. Do danes je zbolelo v Manili 175 osob za kolero; 173 osob je umrlo.
Anglo-boerska vojna.
Angleži sopet poraženi.
London, 5. apr. Vojnemu uradu se brzojajvlja iz Pretorije, da ae je dnč 1. aprila pri L9euw Kop vršil boj, pri kterem so Boerci usmrtili 22 Angležev, dočim je bilo 5(5 Angležev ranjenih. V boju dnč 31. marca, kjer je padlo 160 Angležev, so Boerci zgubili 137 mož.
Vojno ministeratvo išče potom londonskega časopisja izu&ene stre-žaje bolnikov, kteri bodo imeli po 5 šilingov dnevne plače.
Lorenzo Marquez, 5. aprila. General Botha je b avojimi Boerci na potu k natalskej meji. Ic Dnrbana se poroča, da je promet severno od reke Tugele ustavljen, in da je via da pozvala milico is Dundee, Newcastle in Ladysmith pod orožje.
Pretoria, 5. aprila. Boji dnč 31. marca vršili so se blizo Doornbal farme, par milj dalje od onega mesta, kjer so Boerci vjeli generala Methuena.
Amsterdam, 5. aprila. Dr. Kuy-per, nizozemski ministerski predsednik, prišel je v Berolin, da naprosi nemško vlado za posredovanje v Bvrho miru v južnej Afriki.
Pomoč za Boerce.
Chicago, HI., 6. aprila. Meščanski odbor, kterega je imenoval governor Yates v decembru 1901 v svrho nabiranja prostovoljnih prispevkov v pomoč boerskim ženam in otrokom v reconcentrado taboriščih, doposlal je včeraj predsedniku Rooseveltu svoto $5000. Odbor je naprosil predsednika, naj on dopošlje imenovano svoto v južno Afriko. Predsednik je odborovej prošnji ugodil in odposlal denar generalnemu konzulu Zjedinjenih držav v Cape Town. Odbor bode tudi v nadalje nabiral denar za Boorce.
Krvoloini Angleži.
Liverpool, Anglija, 7. aprila. Neki bivši angleški vojak, kteri se je vrnil is južne Afrike, pripoveduje, da so bivši avstralski častniki usmrtili 36 do 40 osob. O njihovej krvoločnosti naj zadošča naslednje poročilo: Neoega dne «o prišli v avstralsko taborišče trije boerski otroci, dva brata od 10 do 12 1st stara in njuna mala sestrica, da
tam prosijo kruha. Avstralci so pri čeli takoj na nedolžne ctroke stre ljati tur so ranili mlajšega dečka in L.j'g;vo s atrico. Nj-gov brat, ki ni bil ran pn( vi^l ranjenca na rame in hotel bežati, toda v tem hipu so vojaki oba dečka ustrelili. Dnkletce je tudi kmalu kraj svojih mrtvih bratov umrlo.
Amsterdam, 7. aprila. Boerski general Delarey poroča predsedniku Kiiigerju, da augleški vojaki navadno v bojih rabijo boerske žene sa ščit, da tako Boerci ne streljajo na nje. Angleži so mnogo Boercev pomorili zgolj iz krvoločnosti. Na povelje generala Methuena so angleški vojaki tekom zadnjih 12 mesecev neprestano zasledovali soprogo generala Delareya in nesrečnica mora s svojimi otroci bežati od kraja do kraja Delareyovo mater, ktera je 83 let stara, so Angleži iz Klerksdorpa izgnali in jej vkradli vso živino ter požgali njeno do-movje. Gospo Fourie in goBpicc Diedricks so Angleži ustrelili, kc sta sedeli na verandi svoje hiše.
London, 7. aprila. Kitchener poroča, da je bilo od 31. marca nada lje usmrtenih 17 Boercev, 6 je bile ranjenih in 107 vjetih. Boerskt zgube v bojih ob Harts River k Boshmons Kop niso vpoštete v imenovanem poročilu. BoerBkega vodjo Erasma so dne 3. aprila usmrtili.
London, 7. aprila. Lord Kitchener javlja vojnemu uradu, da je vojno sodišče boerskega vodjo Kri-tzingerja oprostilo, in da bodo Angleži ž njim sedaj postopali kakor z navadnim jetnikom.
Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo*
Barbare ^
Pennsylvania?
v Forest City,
ODBORNIKI:
John Deašler, predsednik;	johs Telban, I^Uinik7
Alojz Krkb, podpredsednik;	Anton Trklc, II. ta nik-
Makttn Mhhič, blagajnik.	'
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: JefaF Zalar, JeisF Bucenel, John Žigos, Jakob TerčmT
Dopisi naj m pošiljajo I. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City,ftu
__Glasilo „GLAS NARODA".
Dopisi.
Grand Forks, B. C , 31. marca
Na več vprašanj naznanjam rojakom tem potom in jih prosim opro-ščanja, da jim na vsako pismo posebej ne odpišem, ker to bi mi dalo preveč posla. Rojaki, ki so čitali moj dopis v 26. štev. .Glas Naroda', □aznanjam, da tukajšnja livarna res dobro posluje in je bilo dosedaj dosti dela, kako bode pa v bodoče, pa ne vem jaz, ne nihče drugi; bosi pravijo, da Brno z naročili kmalu pri kraju. Delamo tnkaj v livarni po 10 do 12 ur na dan; zaslužek je različen kakor tudi delo, najmanjfia plača je 82 50 do 83 in tudi 84; rudarji zaslužijo po 83 50 za OBemurno delr.; rokodelci (tpsarp) dob6 po 83 50 do 84, pa tudi samo $3, kR-kor je delavec, dela ae po 10 ur. Bnsinessmens pa najbolje storč, a- o si sami kraj ogledajo in na mestu yse potrebno pozved6 Nekaj rojakov mi tudi piše, da ne morejo do gem kupiti vožnja listke, to je res, tiket se mora kupiti do meje, potem pa naprej do sem; prvi tiket ie toraj kupiti do North Port, Wash., potem do Rosland, B. C. Nespametno pa je, ko mi nekteri rojaki pišejo, da bi ie sem prišli, ako bi jim jaz jamčil stalno delo. aaj še sam zase ne vem, kaj prihod-ajost prinese. SloveLske hiše za atanovanje in hrano ni tukaj, in ni dosedaj na to misliti, jaz ne poznam nobenega Slovenca tukaj, ne v okolici; sam nemam drusega kakor obširno stanovanje v najemu, Ui hrane ne dajem nikomur. Jedna železnica iz Grand ForkB do Republic, Wash., dolga 35 milj, je že dograjena, na drugi daljši progi Great Nothern pa Bedaj pokladajc pragove in relse, toraj je ta proga tudi skoraj dogotovljena. Dalje pa naznanjam, da sam odpotujem od tu, ker mi več ne dopade in bi bil vedno tako osamljen, brez tace ga znanca, in tega sem naveličaj. Srčni pozdrav rojakom.
Joe Pirnaner.
Umorili bogato vdovo.
Austin, Texas, 6. aprila. Danes so našli v nekem potoku blizo njene hiše truplo bogate vdove Ernestine Levi. Pred par tedni je hiša pokojnioe zgorela in prvotno se je domnevalo, da je tndi posestnica zgorela. Bresdvomno so nepoznani lopovi gospo umorili, kajti njeno truplo je bilo s kamenjem obteženo, da je tako obstalo na dnu vode.
Naroftujte se in priporočaj* i, GLAS NAROD A".
Volitve v Clevelandu.
Cleveland, O , 7. aprila Pri današnjih volitvah v mestno zastopstvo, kterih so se vdeležile tudi ženske, bilo je oddanih manj glasov, nego običajno. Šolskim ravnateljem je bil izvoljen demokrat Cad-wallader. Demokratje so isvolili Sest mestnih svetnikov, dočim je republikancem ostalo le 5 sedežev, tako da imajo demokratje večino.
V	šolski svet izvoljena je tudi neka Ž9nska.
Umor na povelje.
Salt Lake City, Utah, 5. aprila.
V	nižini Bell's Hollow, miljo iztoč-ao od ,,Warm Springs'4, našli »o včeraj truplo Btarega Samuel Col-( linsa. Glava je bila od trupla skoraj popolnoma odresana. Danea je oaznanil 141etni Clyde Felt, da je on starčka na njegovo lastno proš njo in p velje zaklal. Starček je ua dečka zelo vpljival in ga je večkrat proBil, naj mu prerežd vrat.
Hitra obsodba.
Sunterville, Fla., 6. aprila. V prisotnosti velike množice ljudi so Včeraj obesili zamorca H. Wilsona, kteri je umoril m!adega Lee Cre-shama.
Morilca so pr^d desbt'mi vjeli. Obravnava seje pričela mi-□oli torek in štiri dni na to so UBmrtili moriica. Da obvaruje morilca pred linčanjem, pustil se je aodnik Bullock e umorom skupaj zvezati in je tako odftel v spremstvu dvanajaterih policajev v ječo. Wil-Bona bi brezdvomno linčali, ako bi smrtno obsodbo tako hitro ne izvršili.
Vesti iz Alaske.
Vancouver, B. C , 7. aprila. Potniki parnika „Princess May", kteri je prišel včeraj iz Skaguaya, Alaska, v tnkajSnjo luko, poročajo, da je mnogo slatoiakalcev odpotovalo v Muah Creek, kjer so nedavno našli novo zlato polje. V Alaski pričeli vfcti pomladni vetrovi; sneg pri-ftel se je žs topiti.
Potres v Panami
Panama, 7. aprila. Včeraj je.bil
tukaj potres, kteri pa ni napravil Skcda.
Zvito. Soproga: „Ne hodi aedaj k otroku, sedaj spi." — Soprog : „Toda jas ga hočem videti.44
—	Soproga: ,,Počakaj po noči, ko ae prebudi, ga samoreš toliko časa uositi, da sopet zaspi."
Pravilen odgovor. Mla denič: ,,Milostna gospica, ali st* že videli rudečo opico?" — Gospi ca: ,,Ne, toda bad Bedaj, ko ste me nagovorili, videla aem — zelene opico."
Zvito. Ona: „Predno se poročiva, mi moraš obljubiti, da nt rjodeš več cigarete kadil.4' — On: ,,Jaz ti obljubim." — Ona: ,,Ali ti ne b- da težko odvaditi se?" — On : ,,Oj kajše, kadil bodem lulo."
N edolžno dekle (prišedši prvič v meato služiti) moralo je oditi po sdravnika, ker je gospa ibolela. — Dekle: „Gospod zdrav nik, prosim pridite hitro k nam, g spa je zelo sbolela. 4 — Zdravnik: ,,Ž3 zopet, jaz vem, da jej ničesar ne manjka.41 — Dekle: „Da, da, gospod doktor, bo lesen je selo ne varna, kajti gospa je sgnbila lase in sobe; oboje sem našla danes na mizi."
Po domaČe. 8odnik:: „Ako ste prišli s poštenim namenom v hišo, čemu ste pa sesuli čevlje?'4
—	Tat: n Nekdo mi je povedal, da je v hiši bolniki"
Naravnostna črta med
ST. LOUIS in PUEBLO
znana kot
COLORADO KRATKA ČRTA.
Izborna postrežba in hitra vožnja.
Vsak dan Tožita po dva vlaka.
Prodaja vožne listke za izlete. Natanineja pojasnila so dobiti pri:
W. E. HOYT, Gen. Eastern Pass. Agt, 361 B'way, New York
WM. HOGG,
Pass. & Ticket Agent, Pueblo, Colo
H. C. TOWN SEN I),
Passenger & Ticket Agent, St. Louis, M».
11111111:1 !■■:•
i -M I l I I i I I-I-fr
Josip Losar
v East Hei ena, Morri
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tndi OBLEKO, OBU VALA sa možke, ženske in otroke. Dalje: VINO FINE RMOD"E m ŽGANJE in KUHINJSKO OFKAVO-V»e or^aiam no nainUHi a^ i „ <11 11 I I 1 I I I I I I MI 1111111»
Rastreseno. Profesor (pride k brivca): „Dobro jutro 1 Sedaj grem ie h knjigotriou, proeim, da me v torn tem namafete s milom 114
Kretanje parnikov.
V New York doipeli .
„Arcadia" 5. aprila iz Hamburga s 1121 potniki.
„Graf VValdersee" 5. aprila iz Hamburga
z 3133 potniki. ,,Auguste Victoria" 5. aprila iz Genove s 717 potniki.
Louis" 5. aprila iz Southampiona s O9S potniki.
,,L Aquitaine" 5. aprila iz Havre s 1160 potniki.
„Lucania" 5. aprila iz Liverpoola s 1150. potniki.
„Vaderland" 7. aprila iz Antwerpena s 1025 potniki.
Dotpetl iaijoi
„Trave" iz Genove. ,.Amsterdam" iz Rotterdama. „Friedrich der Grosse" iz Bremena. ,,Deutschland" iz Hamburga. „Germanic" iz Liverpoola. ,,Palatia" iz Hamburga. ,,Philadelphia" iz Southamptona. ..Statendam" iz Rotterdama. „La Champagne" iz Havre. ,,Aller" u Genove. ,,Anchoria" iz Glasgowa. ,,Saxonia" iz Liverpoola. „Willehad" iz Bremena. , Kaiser Wilhelm der Grosse" iz Bremena. „Kensington" iz Antwerpena.
O d p 1 j a 11 a 01
,,Kronprinz Wilhelm" 8. aprila y Bremen. Od pl jali b od 01
ftSouthwark" 9. aprila v Antwerpen. ,,Majestic" 9. aprila t Liverpool. ,,St. Louis" 9. aprila v Southampton. ,,L'Aquitaine" 10. aprila v Havre. „Brandenburg" 10. aprila v Bremen. ,, August e Victoria" 10. aprila v Hamburg. „Graf Waldersee" 12. aprila v Hamourg. ,,Lucania" 12. aprila v Liverpool. ,f Amsterdam" 12. aprila ▼ Rotterdam. ltAstoria" 12. aprila t Glasgow. ,,Vaderland" 12. aprila ▼ Antwerpen. »fPalatia? 16. aprila v Genovo. ,,Germanic" 16. aprila v Liverpool. „Philadelphia" 16. aprila v Southampton. „Friedrich der Grosse" 17. aprila v Bremen. „Deutschland" 17. aprila v Hamburg. „Sajtonia" 19. aprila v Liverpool. tlStatend&m" 19. aprila v Rotterdam.
,,Kaiser Wilhelm der Grosse" od-pljuje is New Yorka v Bremen r torek dne 22. aprila ob 10. ari, kar naznanimo na ved vpračanj. Listki ■o dobiti pri Fs.Sakbxb, 109Greenwich St., New York.
\ Jugoslovanska Katoliška Jednota. j| |
Inkorporirana dne 24. januvarija 1901 t državi Minnesota.
Sedei ▼ ELY, MINNESOTA.
URADNIKI : Predsednik; John Habjam, Box 303, Sly, Minnesota; Podpredsednik: John Globokab, Box 871, Bly, Minn.;
I.	tajnik: JoixF Aohič, Box 266, Bly, Minnesota ;
II.	„ John Lovšim, Box 291, Kly, Minnesota; Blagajnik; Ivan Govt«, Box 105, Kly, Minneeota;
NADZORNIKI:
Ivan Patiž, Box 278, Kly, Minn.;
Mix« Zukič, 481-7th St., Calumet, Mioh.;
Josip GobiIbx, 5136 Ruby St., Pittsburg, Pa.
POROTNI ODBOR:
John Kkržišnik, predsednik, Box 138, Federal, Pa. John Gebh, 1103 Cherry Alley, Braddook, Pa. Fbanb Vlahovič, 1202 8. 13th St., Omaha, Nebr.
Dopisi naj ae blagovolijo pošiljati na L tajnika: J o e A g n i 6. Box 266, Kly, Minn., po svojem sastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, lily, Minn., in po svojem zastopniku.
Drufitveno glasilo je „GLAS NARODA".
Evropejskc in drage festi.
Berolin, 5. aprila. Pruska policija je včeraj iignala 28 dijakov vseučilišča v Charlottenburgu is nemSkega ozemlja. Uzrok izgonu je ta, da so dijaki večinoma poljske in ruske narodnosti, toraj ,,nedo-brodoSli inozemoi".
Berolin, 7. aprila. Cesar Viljem namerava v septembru tekočega leta obiakati avstrijskega cesarja Fran Joaipa na Dunaju.
Petrograd, 7 aprila. Znani ruaki pisatelj Makaim Gorki, kterega je vlada radi njegovih svobodoljubnih apiaov izgnala ua Krim, je amrtnc zbolel.
London, 7. aprila. Iz Moakve s* poroča, da je razun 95 dijakov, ktere so radi zadnjih nemirov izgnali v Sibir in 500 druzih, kteri so mo Tali v Arhangelj, je v Moskvi §• mnogo dijakov zaprtih. Dne 2. aprila obiskala je ženska deputacij* amerižko poslaništvo, kjer so ma tere in sestre izgnanih dijakov prosile, naj ameriški poslanik, kot zastopnik ,.prostega" ljudstva pc srednje pri c&ru za oprostitev dijakov.
Berolin, 7. aprila. Iz Petrograds se poroča, da je minolo nedeljo dn< 6. t. m. zopet nekdo zkuSal generala Trepova usmrtiti. General in po licijski prefekt mesta Moakve Tre-pov, ae je peljal po ulici, ko je nekdo, očividno dijak is dežele, skočil na vos in skuSal Trepova zaboati. Mesto generala je pa dijak ranil le policaja, kteri je Bedel kraj Trepova Napadalca so zaprli.
PeSavur, Indija, 7. marca. Hada Mulah, kteri je odSel na čelu 5000 oboroženih mož v Kabnl, Afgani* atan, priSel ja tjakaj dne 23. marca in čeatital novemu afganskemu emiru. Vsled tega je poročilo, da je v Afganistanu pričakovati vstajo, neutemeljeno.
Umrli kardinal je globoko posegel v vse slovensko narodno, politično in gospodarsko življenje in bil po-četnik prepirov in nasloge na Kranjskem. Naj ga drugi hvalijo kakor hočejo, njegovo srce ni bilo za naž narod. Pa dovolj, o mrtvih ne govorimo slabo. Naj v miru počiva 1
* * *
Požar. Na Goleku pri Leskovcu aa Dolenjskem so pogorela gospodarska poslopja nekemu posestniku. Zgorelo je vse; v kleti je bil sod, poln vina, izteklo je 30 veder.
Zažgal je domač otrok.
* * *
Za nižjo drža vae gimnazijo v Ljubljani je postavljenih letos Se posebej v proračun 4000 kron za
učna sredstva.
• •
*
Iz ječe so pobegnili v noči od 18 aa 19. marca zaprti Jan. Laberl, Jak. Sledic, Martin Trol in Vine. Pelko. Nahajali so se v zaporu okrajnega sodiSča v Rogatcu, kjer so izpodkopali zid in si poiskali prostost.
* » *
Sairt iz pijanosti. Dne 15 marca so naSli kočarja Jaooba Vojska, iz Sloncev mrtvega na stelji pri posestniku S Šašerkotu. Ležal je na trebuhu in se takozaduSil. V Ptuju
se je bil močno opijanil.
* •
Drobnosti.
Kardinal Missia Knezonadžkof goriSki, kardinal, Jakob Missia je 23. marca ponoči umrl. Zvečer je že veselo večerjal, ob ^1. ponoči pa je izdihnil. Bolehal je že dlje časa; tudi ko je bil Se v Ljubljani, se je večkrat čulo, da je bljuval kri. Missia je bil rodom is Spodnjega Štajerskega. Rodil se je 30. julija 1. 1838. v kmetski hiii, na Moti v župniju Sv. Križa pri Ljutomeru. Njegov brat, duhovnik gražke Škofije, ga je apravil v deSko semeniSČe v Gradec, kjer je bil Misaia tudi jedno leto bogoaloveo in od koder je priSel v Rim v ..Collegium Ger-manicum". V Rimu je ostal Misaia ieat let, potem pa se je povrnil v Gradec, kjer je služil najprej kot prefekt v deSkem semenišču, potem postal žkofa Zwergerja dvorni kaplan in pozneje kanoelar. Leta 1879. je bil imenovan kanonikom graSkim, po smrti dr. Gogoie pa 24 januvarija leta 1884 škofom ljub* 1 janakim. Tam je ostal do 1. 1897 _ ktero leto je postal naslednik goriškega kneaonadškofa dr. Zorna ic bil leta 1899 imenovan kardinalom
Razmere v avstrijski vojski. Poslanci Hibeš, Danielak, Daszynski n Klof&5 so razgrnili pred parlamentom strašno sliko o razmerah v avstrijski vojski. Postopanje orož-aiStva ponekod je divjaško. Ljudje so v ječah in na poti v zapor pobiti, ustreljeni ali pohabljeni, a Welaer-heimb je zavrnil vae pritožbe radi opetovanih slučajev orožniške surovosti s frazo, da so ,,preiskave i teku". Razmere pri 10. kom, če gar poveljnik je Galgotzy, pa kriče v nebo. Tekom enega leta se je v tem koru usmrtilo 80 vojakov in 12 častnikov. Letos pa se je od 1. do 27. januvarija uamrtilo že 20 mož in 6 častnikov: torej v 27 dneh 26 osob 1 Rasen teh žrtev pa ima Gal gotzy na veati še: 70 pohabljencev 44 zblaznelih, 13 invalidov, 400 dezerterjev in 970 obaojenih voja kovl V Avatriji ae usmrti sploh štirikrat več vojakov kot v Nemčiji Takega trpinčenja in toliko aekatur ni v vojaštvu nikjer 1 To so povedali poslanci v parlamentu. Vspeha ne bo nobenega, kajti Welaeraheimb je odgovoril, da mečejo ti poslanci ob pečino aode a črnilom, ki oma dežuje pa le nje 1 Rasmere vavstrij «ki državi ao ponekod grozne, a upanja ni, da ae izboljšajo. Saj parlament gledč vojake nima ničesar govoriti. Da, govori ae celo, da postane vojni minister — Galgotzy 1
cijo, ako ae predloži jezikovni načrt, ki ne obsega nemškega državnega
jezika. Končal je s tem, da je z ozirom na poziv k redu, ki ga je prezident grof Vett-*r dal posl. Eiseukclbu radi Djegovega, avstrijska patrijotič ia čutila žalečega proslavljanja Hohenzollernov, za-klical: ,,Heil und hoch Hohenzollern". Vsenemški poslanci so mu hrupno pritrjevali in ponavljali njehov klic, druge nemške stranke, takoimenovane ,,državne stranke", so na to nečuveno veleizdajsko demonstracijo molčale kakor grob. Čehi, Poljaki in Jugoslovani so ogorčeno protestirali in upili na prezidenta grofa Vetterja kako da kaj takoga trpi. Končno pa je priSel grof Vetter vendar toliko k zavesti, da je Schonererja poklical k redu, na kar so Vsenemci zopet kakor obsedeni začeli kričati. Stein je pa upil ,.Hurrah Hohenzollern". Ko se je povrnil mir, je dr. Kramar po zasluženju ožigosal nastop Vse-nemcev kot očitno veleizdajBtvo. Danes — je zaklical dr. Kramar — se je pokazalo, kaj pomeni nemSki državni jezik, da pomeni nemSki državni jezik vladanje Hohenzollernov. Kraitar je potem ostro bičal Korberja in povdarjal, da je vsenemško veleizdajstvo posledica vladne kapitulacije. Govoril je potem Se Hortis, na kar se je zaključila generalna dehata. Poročevalec Kathrein je v svojem zaključnem govoru šibal Schuaererja, na kar so Vsenemci odgovarjali s klici ,,Heil Hohenzollern ! Hurrah Hohenzollern 1 Es lebe Kaiser Wilhelm!" Hotelo se je končno, naj bi se takoj vrSilo tretje branje proračunskega provizorija, a v to treba navzočnosti dveh tretjin poslancev. Ko je prezident preštel glasove, se je izkazalo, da ni mogoče tretje branje. Korber je silno razjarjen vstal ter odSel iz zbornice. — Pri debati o šolah ae je oglasil Piantan, ter za hteval slov. univerzo v Ljubljani; za isto ne zadenejo države poBtstui troSki, ker je dežela Kranjska dolo čila svoto 500.000 K za njo. Slo venci ne prenehajo prej potezovat; se za univerzo, dokler je ne dobijo. Berks je žigosal znano Stii'gkhovo resolucijo.
* *
Novice. — Z britvijo je prerezal kamenosek Pelz na Dunaju svoji ženi vrat. V BudimpeSti pa je arhivarni vodja pri poštnem ravnateljstvu M. Toth prerezal vrat svoji 161etni hčerki, potem pa Se sebi. Oba sta mrtva. — Posestnik Balika v Lugosu na Ogrskem se je maščeval nad svojim tekmecem Balanom na način, da ga je privezal h kolesom svojega voza ter pognal konje. Cesta je bila vsa krvava, koder je vlačil nesrečnika. Ko so ljudje ustavili voz, je bil privezani is mrtev. — V Oseku je zadela srčna kap 61etno hčerko krojača Mrkviča. — Ravnatelj berolinskega kreditnega zavoda Duenfold je poneveril 150.000 kron. — Dne 27. marca je nastal požar v hotelu „ Waldorf Semeringu vsled električnega
Ljadsko štetje 1900. C. k. statistična centralna komisija na Dunaju je izdala ravnokar natančne številke, zadevajoče ljudako štetje 1. 1900. Is porodila posnemamo aledeče: Oehoalovanov je 5,959 825 in sicer v češkem kraljestvu 3 930.071, na Moravskem 1,728.130, v Šleziji 146.382, v Spodnji Avstriji 135 477, v ostalih avstr. deželah 19 785. Nemcev je 9,167 898, Poljakov 4,250 961; Malorusov 3,343-323; Slovencev 1,192 750; Srbov in Hrvatov 711.439; Lahov 727 084; Rumunov 230.962; Madjarov 9512. Je torej 15 622 000 Slovanov. Seveda to je po občevalnem jesiku; nam pa je prav dobro znano, da so vsi Slovenci, ki stanujejo v nemških rodbinah, v raznih samostanih, zapisani za Nemce.
Darovi.
Za cerkev sv. Ane v Ribnici crr^ prejeli $22. S5 is Butte City, Mol t pošiljalec je g. Frank lic Darovali so: Frank lic $5 , George Mihelič $2; Mike Turk $1 50; Frank Duša, John Klun, Frank Muhič, John Peršina, John Žagar po $1; John Zobec, Jožef Skube, Gcerge Špehar, Josip Radmelič, Jožef Ščinkovo, Ignacij Kalan, George Stepan, Neža Milar, Valentin Deraaja, John Turk, Jakob Ivanovič, Marko Kra-Soveo, John Barič po 50 ct.; Marija Zupan in Neimenovan po 30 ot.; Albert Maričič, Martin Gruden Štif Mihelič, Mike Simonič, John Stepan, Jožefa Prijatelj, Neimeno van, Pavi Tomažin, Neimenovan po 25 ct.
Iz Ely, Minn., smo prejeli svoto $88.50, nabrala sta jo rojaka Frank Lesar in John Prijatelj. Darovali so: Frank Lesar, John Prijatelj in John Govže po $2; Frank GovŽe, Jožef Znidaršič, Frank Šmolc, M Petek, Gregor Smalc, Frank Lozar, Frank Pucel, Jožef Šarabon, Luka Kožar, Anton Rua, Vinoenc Levstik, Matija Dejak, John Bartol, Matija Pogorele, John Lovšin, J Globokar, Karol Gorše po $1; Fr. Dražen, Frank Dražen. Jožef Šile John Košir, Frank Govže, Frank Skerbec, Jakob Veael, John Mihelič, Ignacij Levstek, Frank Žagar, John Martinčič, Rudolf Košmerl, Jožef Dražen, Andrej Gregorič, A.
Anton Cavar, John Novak, John Ar ko, Jakob Majerle, Štefan Ba-noveo, John Habjan, Mat. Kapo, Anton Tekavec, John Gornik, Jos. Lovšin, Jož-f Arko, Peter Petrič, Mike Žale, Jurij Lovšin, Matija Petrič, John Debelak, Tomaž Lu-žin, Jernej Ponikvar, Fr. Čampa, Frank Čampa, Peter Krže, Frank Čampa, Frank Stupca, John Arko, Marko Šobar, Frank Hren, Lazar Terhlen, John Mihelič po 25 ct.; Jožef Bevka, John Telič, Anton Zaje, George Milkovič, Fr. Svigel, Frank Peterlin, John Drobnič po 20 ct.; Anton Knap 30 ct.; Ant, Dejak 15 ct.; Luka Jerman, Ant. Pakiž, Jakob Mrak, Frank Š >rjak, John Brimaek, Matija Lozar po 10 centov.
Vsem darovalcem izrekamo srčno aahvalo.
Dosedaj smo sprejeli za cerkev sv. Ane $116.13, za šmiheljako cerkev pri Žužemberku pa $16.50.
Kin.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov sa poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Kje je ?
Jakob Polanšek, doma iz Spitaliča pri Kaoiniku; pred dvemi leti je prijel ▼ Ameriko in pred osmimi meseci je bil » Chi-I cagi, 111. Njegov naslov bi rad rvedel njegov brat: John Polanšek, P. O. Bo* 42, Frontenac, Kansas.	[10 ap)
KjejeP
Martin Novak, doma iz vasi Kranc, okraj Trebnje, preje je bival v Clevelandu, Ohio. Njegoy naslov bi rad ivedel: John Novak, Forest City. Pa.
Kje je?
Janez Prime, doma izpod Ljubna pri Toplicah, okraj Novo Mesto. Pred letom je bil pri meni na hrani in mi še precej ostal na dolgu, za kar se nič ne zmeni. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli jaznanitj Frank Hrovat, 4010 Willow St., Pittsburg, Pa.	[!5ap]
Kje je?
John Brnhart, doma iz Marenberga, okraj Slovenski gradeč, pred desetimi leti je prišel v to deželo. Za njegov naslov bi rad zvedel: Payl Kolar, Box 367, Bridgeville, Allegheny Co., Pa.	iSap]
Math. Grahek,
DRUŠTVO SV. TROJICE,
It. 82 N. HL Z., ▼ PUEBLO, OOLO.,
ima svoje redne «eje vsako nedeljo po 15. dneva ▼ meseca. Odborniki: Anton Pleie, predsednik; De-aiel" Badatovič, podpredsednik; Marko M. Stepan. I. tajnik; Marko Rfclič, EL tajnik; Martin Geriič, blagajnik; John Plat, predsednik bolniškega odbora, Kanuje iS 19 So«lh Saata Fč Avenue, Pueblo, Colo.
Naravna kalifortiijaka
vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 60 ot.
galon s pc sodo vred. Dobro belo vino od 60 do TO ot galon s posodo vred.
Izvrstna tropavica od $2.5&-$3.Q8
galon s posodo vred. Manj nego deset galon naj nihte ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno i n*» rodilom naj gg. naročniki dopoikfo denar oairoma Money Order.
Spoštovanjem:
Nik. Radoiricik,
702 Vermont St. San Francisco,CtL
Podpisani naznanjam, da sem aa Ely, Minn., otvoril svoj
v kterem vedno točim izvrstno pivo, fina vina in whiskey, prodajam tudi domače in importirane smodke.
Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje v staro domovino in sem v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku; rojake tudi rad postrežem v druzih zadevah glede vožnjik listkov, posebno ako kdo želi koga sem vzeti, ali potuje v staro domovino. Z vele&tovanjem
Ivan Govže,
saloonar.
Marsikomu je mano, da se velike tovarne Westinghouse Works nahajajo v East Pittsbnrgn, Pa., tam pa ima podpisani lepo urejeni
St. Charles Hotel,
7 kterem toči izvrstno pivo, vino n whiskey, kakor tudi prodaja fine domače in importirane smotka.
Ako kdo v ta kraj pride, naj me obišče.
Cbas. Božič,
posestnik St. Cbarles Hotela, East Pittsburg, Pa.
1201—1203I0or. Mesa in Santa Fee Ave., PUEBLO, COLORADO, čampa, Frank Kočevar, Frančiška j priporoča slovenskemu in hrvatske-PetriC, Matevi Levstik, John Mer har, Matija Grahek, Fr. Zbasn'k,
NAZNANILO.
Slovenoem in Hrvatom priporočam moj
SALOON
Avstrijski državni zbor. V seji ine 18. marca je bil na raspravi tadgetni provisorij sa meseca april in maj. Sohoaerer je na dolgo in aa široko raspravjal o jesikovem vprašanju. Očitaje drugim nem škim strankam malomarnost gledč nemškega državnega jezika je isjavil . fde sečno Vsenemci takoj a obatruk-
na
toka. Zgorel je ves zelo veliki hotel. — Iz Trsta ubeglega anarhista Spillerja je prijela žandarmerija v Rostoku. — Iz tržaškega brzovlaka je skočil v Kottingbrunu neznan, elegantno oblečen gospod. Vlak ga je razmeBaril, da ni mogoče trupla izpozDati. — Za spomenik pok. cesarici Elizabeti je kupil dunajski dvor v Ženevi prostor. Kip bo izdelal Chiattone iz mramorja. — 60 stotov smodnika je zletelo v zrak smodnišnico v Bingenu pri Ko-linu. Tri osobe, ki ao se peljale v bližini po Reni so nevarno ranjene. Vinogradi do RiideBheima so opustošenj. — V Medni v Bosni je umrl 102 let stari pravoslavni duhovnik Simo Berte, ki je bil posvečen v 22. letu tvoje starosti. — V Kečke-metn se je ustrelil 14ietni sin davčnega uradnika Loszonczy. V Ers sebet falvi se je ustrelil Jul. Ssedly iste starosti. — Na amrt obaojen je bil v Oaeku kmet Ostavac, ki je usmrtil zapeljivca svoje lene in hčere.
Kani s denarjem ? V Italiji ni bilo tri leta manevrov. Zdaj pa si je državna blagajna ie nekoliko opomogla in je sa letošnje manevre še sklicanih 89 000 rezervistov, na ktere se pripravlja v paradni boj 12 vojnih korov.
Gregor Prijatelj, Jožef Zobec, Job. Rub, Frank Maležič, Alojzij Petek, Frauk Petek, Jakob Štrukel, Mike Peterlin, Katarina Vovk, J.Butala, Marija Iudihar, Marija Benko, A. Klun, John Gnidica, Matija Štajer, Andrej Boitc, Jožef Jaklič, John Grebene, Mihael Žugel, John Zu pančič, Alojzij Petelen, Marija Vidervol, Andrej čampa, Frank Lovšin, Jakob Primožič, Ana Smuk, Anton Žlindra, Jakob Geršič, Jos. Plut, John Plut, Mike Brunskel, Jožef Rožič, Jožef Kramar, Jožef Stari ha, Valentin Madiši, John Murgel, Anton Seliškar, Fr. Bun-der, Jožef Derčar, Lovrenc Lozar, Matija Kožar, Anton Kožar, John Mihelič, Frank Terlep, F. Mišmaš, Alojzij Virant, Jakob Pogorelo, J. Lovšin, Mihael Tanko, J. Hrovat, Frank Stritar, Alojzij Lozar, Ant Jankovič, Frank Hribar, Johana Matkovič, Jož-f Mantel po 50 ct Elizabeth Smrekar, Martin Belaj, Jožef Seliškar, Jožef Henikman, John Zbašnik, Jožef Ule, J. Dejak, John Gerše, Frank Ahačevič, J Vouk, John Klun, John Zakrajšek, Fr. Zgonc, Jožef Ivšič, J. Gačnik, Anton Znidaršič, Martin Gregoršič, John Leaar, Jakob Majerle, John Bukovic, Štefan Agnič, M. Bahar, John Zorman, Joa. Globokar, John Palčar, Jožef Palčar, Fr. Rupert, John Jankel, Lovreno Tomšita, Fr. Kmet, Frank Ogrio, Frank Lunka, Anton Grum, John Želesnikar, J. Jakič, Frank Močnik, Alojzij Plat, Frank Kocjan, Blaž Zakrajšek, Peter Vider, Frana 0?en, Jožef Rožič, Frank Groa, Frank Doleno, Frank Pernšek, Frank Slavec, J Žiberth, John Rifel, Mat. Drenik, John Tekavec, John Smrekar, J 8 tem bo v, Matevš Tomašin, An to d Žaidaršič, Anton Centa, J. Klan čar, Marko Marolt, John Pintar, John Turk, Jožef Lovšin, Alojzij Pogorele, Karol Klan, Ant. Pogorelo, John Moharič, Alojsij Petek, B*nedik Arko, Fortanat Ambroiič^
mu občinstvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vrste, kakor tudi svojo bogato zalogo 1202S.13thSt., Omaha,Neb.,
pcerijsfcega Map
in železnine; v zalogi ima tudi Tri nerjevo grenko vino.
Pošiljam denarje v staro domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakserjem v New Yorku.
Za obilen obisk sc priporoča
MATH. GRAHEK, lastnik. •ii 111111 ++ + *+ ni m 11 a
v obilen pooet. Zagotavljam vaem obiskovalcem izvrstno postrežbo s izborno pivo, izvrstnim domačim in californškim vinom, dobrim whis< keyem in izvrBtnimi smotkaml. Priporočam se tudi rojakom potujočim, skozi Omaho, kterim preskrbi m vožnje liBtke do Ljubljane. Kdor pride na kolodvor, naj mi telefonira, moja številka je 2172 in takoj pridem po njega. S spoštovanjem
JOSIP PEZDIRTZ,
laofi ^th 13th Street, Omaha.
•	e ve "i
Fine virzinke
ako se nam znesek
prodajamo ioo komadov za $2.50, poštnine prosto, naprej pošlje po Money Order.
A. LOGAR & CO.,
326 Eaat 72nd Strni, NEW YORK 0ITY
Naravno rudeče vino
iz Concord grozdja
galoia velja 33 ct, ako se kupi sod od 50 {al.
To vino je povsem naravno in ni ponarejca^ ali zbrozgano.
Uzorce pošiljam na zahtevo. Moj naalov je:
ADAM BECKER, 440 Greenwich Si. N §w York.
Sahalinski beguni.
(Spisal V. Karolenko.)
(Dalje.)
Jedep vojakov mnil je proti meni t bajonetom in me lahko ranil na nogi; jai sem se ipodtaknil, padel — on na mene. Na njega je padel MakaroT.... Potem aem Čutil na obrain nekaj toplega : jas in Makarov «ya vitala, vojak je oble-Aal na tleh....
Ko aem vatal aem pogledal krog tebe: dva naiih ata odila na aka-lotje — apredaj je atal Saltanov, poveljnik vojaške posadke. On je bij po vaem Sahalinn znan, cel« doaaftini ao ga pozuali. Mungona iih ljudi je lastnoročno namrtil. . Sedaj ae to ne bode ponovilo — kajti bil je zgubljen.
Z nami ata heiala dva ("srkeia, hrabra in junaška, ter vitka kakor ma&ke. Prvi je pohitel proti Salta-novuin aredi akaleata prišla skupaj. Saltanov je iz revolverja ustrelil na darkest, toda slednji ae je pravo ftasno priprgnil — in oba ata padla; drugi C^rkez je mialil, da je njegov rojak mrtev in je beano hitel na skalo. Mi niti vedeli nismo, kaj se je prav za prav na akali pripetilo, ko je (^rkez s Saltanovim lastnim mečem poveljnikn odaekal glavo....
Zmagovalec je vatal in ae oddahnil : v roki je držal glavo poveljuika. Mi smo strmeč in nehoi^ obstali na mestu, f^rkez je nekaj zakričal v svojem jeziku, njegov glas je odmeval med drugim skalovjem. Potem je zavihtel a odsekano glavo nad ■vojo lastno in je vrgel v morje.
Mi amo obatali tihi na mestu boja in ališali, kako je nekaj padlo v morje — bila je Saltanova glava.
Tudi zadnji vojak na skalovju je stal tiho in mirno. Potem je vrgel svojo puško na tla, pokril svoje obličje z obema rokama in pričel bežati. Mi mu niamo aledili. ,,3»'»g te pomiluj, refii ae!" On je bil zadnji vojak, kteri je oatal živ v kor-donu, kajti poaadka je štela le dvajset mož: trinajst vojakov od-▼ealalo je na amurako obrežje, da si nakupijo jeatvine; oni radi neugodnega vetra še niao prišli nazaj, in šeat mož amo mi umorili.
Vae je bilo že končano, vendar se pa še vedno nismo zavedali in smo ae apogledovali ter plašno drug druzega izpraševali: ,,Kaj je to bilo? Je li bila resnica ali smo sanjali?'4 Za nami se je zaslišalo stokanje; bilje Burjan.
Prva kroglja je njega smrtno zadela. Mučil se je le še malo čaaa; ko je solnce zaftlo, je tudi njega življenje ostavilo.
Mi smo stopili krog njega. Sedel je pod jelko, roko je držal na prsih, ▼ njegovih očeh so bile solze. Po tem je poklical mene: ,,Ukaži lju dem, da mi izkopljejo grob. — Vi sedaj itak še ne morete odpljnti, temveč morate počakati noči, ds na morju ne srečate vračajočih se ▼ojakov. Pokopi j ite me toraj preje — sa božjo voljo 1"
„Kaj pa govoriš, dragi Burjan," dejal sem nesrečniku. ,,Xaj li kopljemo Živemu človeku grob? Mi U vsamemo seboj na ono atran in potem te bodemo nesli.... Kako ti misliš?"
„Ne, osodi ae nihče ne izogne," odvrnil je atari; „meni je bilo ao jeno, da ležim na tem otoku — dobro toraj — moje arce je to pri-čakovalo.. . . Vae moje življenj« sem hotel priti is Sibira v Ruaijo, ah, da bi mogel aedaj aaj na aibir skej zemlji umreti, aamo ne na ten otoku!'4
Burjanu aem ae moral čuditi — postal je povsem drugačen. Govoril je razumljivo in pametno; njegov* oči so srle jaano, ssmo njegov gla» je bil slab. Poklical nas je vae k sebi in nam podal svoje zadnje na svete: „Čujte prijatelji," dejal je „kaj vam bodem povedal in obdrži ta moje nasvete dobro v spominu sedaj bodete morali iti bres mene \ gibir in jaz bodem moral tuka estati. Vaša atvar alabo kažo, zel« slabo — slabje radi tega, ker at umorili Saltanova. Naznanilo » umoru vojakov se bode hitro razši rilo in ne le samo do Jakutskat ne. t«di ▼ Rusiji bodo o tem svedeli.
V Nikolajevsku vai bodo skušali zasačiti. Slušajte me prijalelji, bodite previdni; trpite lakoto in žejo, toda ogibajte se vaai in meat. Domačinov ae ne bojte, oni vam ne bodo škodovali. Sedaj ai pa zapomnite, kaj vam bodem povedal o potu. Pred meatom Nikolajevakim |a veliko goapodaratvo; tam stanu je naš dobrotnik, oakrbnik trgovca Terhanova. V prejšnjih čaaih je kupčeval tukaj na Sahalinu z domačini. Nekoč je prišel aemkaj v gorovje in je s svojim blagom v gozdu zašel. Z domačini pa ni bil prijatelj in oni ao ga sovražili. Ko •o alednji videli, da je zašel v ne ugodno pokrajino, ao ga napadli in •)i ga gotovo uamrtili, ako bi mi takrat alučajno ne prišli memo, ko •mo bežali iz Sahalina. . .. Takrat sem prvič bežal.
Ko amo v gozdu ališali ruake kli ce na pomoč, hiteli smo na meBto d kjer je prihajal glas in smo oprostili oskrbnika. Od takrat nam vrača jednako z jednakim. „Do konca mojega življenja moram biti hvaležen ljudem iz Sahalina!" tako je takrat dejal, in rea, od takrat nadalje je mnogim našim ljudem pomagal. Poiščite ga toraj, on bode tudi vam pomagai."
Tako nam je stari naznanil vsa pota in dejal: „Sedaj pa bratje -noji ne gubite čaaa. Ti Vazilij uka-i\ ljudem, da izkopljejo na tem mestu moje zadnje atanovanje ; tukaj ie bolje. Tukaj bode aaj vetrič, ki prihaja iz Sibira, vel nad mojo gomilo in valovi, ki prihajajo od tam na tukajšnjo obrežje, ae bodo razbijali ob mojem grobu.
Ne obotavljajte ae, ljudje; na delo toraj."
Mi smo ga poslušali.
Stari je sedel pod jelko in mi smo mu z našimi nožmi kopali grob. Ko smo bili z delom gotovi, smo molili. Stari je aedel mirno in kimal z glavo; po licah bo mu t'jkle aolze.
Ko je s^luce zašlo za gore, bil j<> mrtev, iu ko je zavladala tema smo ga pokopali.
Ko smo odrinili na morje, izšel ie mesec s svojo milo avetlobo. Mi mo pričeli gledati krog nas in odkrili naše glave Za nami so Be razprostirale Sahalinove gore in i a bregu Be je majala v vetru Burjano-uova jelka.
(Dalje prihodnjič.)
Frank Gule,
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N.Y.,
priporoča rojakom svoj
HOTEL FLORENCE,
▼ kterem vedno toči sveže ameriško in plzensko pivo, najboljša domača kakor tudi importirana vina, iz-vrstne smotke največjih tovarn. Nadalje ima na razpolago jako lepo
KEGLJIŠČE.
Za obilen obisk se priporoča
FRANK GULE.

Jacob Stonich
89 £. Madison St., Chicago, 111.
SlHta predstavlja uro za gospodeSize)
t dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakomu znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole-sovje je Klgin ali Waltham in stane s
7 kamni $15^ 15 kamni $18.
Rojaki, kteri želite kupiti dobro uro, "Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti do-"bro uro za male denarje.
Za obile naročbe se priporofcam z vsem spoštovanjem	^
Jacob Stonich, t
89 B. Madison St., Chicago, 111.
MATIJA POGORELO,
PRODAJALEC
ar, verižic, uhanov in drug* zlatnine.
Bogata laloga raznih knjig.
Cenik knjig pošiljam po i t n i n e pro al o. Piiite po-nj!
Cene uram so naslednje :
Nikel ure 7 Jewels $6.00 Boss case 20 let garancije 15 Jewels Waltham $9.00 16 size 7 Jewels $15.00 Srebrne ure z enim	„15 ,, $18.00
pokroyom - (12.00 Boss case 25 let garancije z 2 pokrovoma $16.00 16 size 7 Jewels $25.00 >n višje.	,, 17 ,, $30.00
Slovenska Pratika 10 centov, velika 15 centov.
Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgir ali Waltham, kakoršnega kdor želi. Blago pošiljam po Express C. O. D.
BV Vs« MOJE BLAGO JE GARANTIRANO!
V svoj i saloffl mam tudi
Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvah.
cena:
V	kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15
V	škatlji 2 ducata,, „ $0.35 0.60 0.75
Math, Pogorele,
920 N. Chicago St., Joliet, 111
109 Greenwich St., New York.
Edini oficijelno autoriz. slovenski agent.
Bremenskega Lloyda, Generale Transatlantiqne, Holland America Line, Red Star Line
prodaja parobrodne listke po izvirnih cenah.
Vsacega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani natančno prihod v New York, to je po kteri /.eleznici in kedaj pride, ga čaka naš človek na kolodvoru in k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to nič ne velja, to je velike vrednosti in ni iz oči spustiti. Ako ste v zadregi pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki želez nični p>staji in pokličite številko 3795 Cortland, ali angleško: three seven nine five Cortland, potem z nami po domače govorite in pride eden po Vas, tO velja zelo malo in je velike vrednosti.
Daiie Vas opozorujemo glede pošiljanja
denarjev v staro domovino.
Nik jer ne bodete tako ceno, brzo in vestno postrežem kakor pri meni. Deseto leto že poslujim, a ni ga rojaka, da bi zamogel tožiti o zgubi.
John Venzel,
30 King St., Cleveland, O., ixdelovalec kranjskih in nemških
MtfBMQA'IK
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene ao primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cena trivrttnih od $22 do $45, ploS6e bo iz najbolj-Sega cinka; izdelujem tndi plošče iz aluminija, nikel ji ali medenine, cena trivratnim je od $45 do $80. Več iu natančno pov6.
JOHN VE H ZEL,
SO Kine Street,	Cleveland, Ohio.
Slovencem in Hrvatom, poaebnc delavcem pri dogah v gozdovih Miaaieaippia, Arkanaaaa, Teneaaea itd. priporočam avoj	t
St. Nicholas Hotel
Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn.
Pri meni bode vedno dobiti čedne in ceno atanovanje in hra-d a, dalje aveže pivo, vino in vhiikey kakor tndi fine a m o d-k a, vae po nizki ceni. K obilnemn obiakn ae priporočam Slovencem Ui Hrvatom a apofitovanjem A BLAŽ, TURK
« KNJIG Ep
ktere imamo v naii zalogi in jih odpoSljemo poitniue proato, ako ae nam zneaek naprej poSlje:
je denarje pošiljati po po sredovanju F. Sakseh, 109 Greenwich St. Nrw York, ker to stori Mjkitnji ia »sje*lid-
NAJBOLJE
Molitvene knjige:
Fino vezane z imitacijo Blonove koati, ali v finem usnju in z zlato obrezo:
Spomin na Jezusa 45 ct., 35 ct. Rafael, platno 75 ct.
„ nanje 85 ct. Kruh angeljaki, 65 ct. Vrtec nebeSki, 65 ct. 45 ct. Duhovni atudenec, 65 ct. Vodnik v nebeBa, 65 ct. Rajski cvet, 65 ct. JezuB prijatelj otrok, 60 ct. Hvala božja, 60 ct. Evangeliji, 50 ct.
Drnge knjige:
Pavlinov BlovenBko - angleški alo-
varček, nova izdaja, 50 ct. Hitri računar, 40 ct. Pratika, mehko vezana, 10 centov, A.becednik za alov. mladei, 20 ct. Slovensko-nemški besednjak 90 ct. Drnga nemška vadnica, SO ct. Prva nemška slovnica, 35 ct. Pavlinov alovenako-nemški alo-
T&rčok 40 ct KOLEDAR za leto 1902, 40 ct. Hubad pripovedke II. zvezek 20 ct. Sveto pismo stare in nove zaveze z
razlaganjem — 6 zvezkov $6. Zgodbe b v. piama mala izdaja 30 ct.
" " 14 velika " 50 ct. Bleiweia Blovenaka kuharica $1 HO Dimnik avBtrij. junaki vezane 90 ct
" " " broširane 75 ct Slovenski šaljivec 30 ct-Velike sanjske bukve, 30 ct. Boerska vojska 30 ct. Mrtvi geatač 20 ct. Admiral Tegetthcf 30 ct. Marjetica 50 ct. Sv. Genovefa 18 ct. Vrtomirov pratan 20 ct. lainjivi kljukec 20 at. Stoletni pratika, 80 ct
Vojaka na Turškem 38 ct. Naš dom I. in II. zv., po 20 ct. Gozdovnik, L in II. del, oba 50^ct. Strelec, 25 ct.
Eno leto med Indijanci, 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Najdenček, 20 ct. Mirko Poštenjakovič, 20 ct. Izidor pobožni kmet, 25 ct. Šaljivi Slovenec [zbirka kratko-
časnic itd. J 90 ct. Nezgoda na Palavanu, 20 ct. Izanami, 24 ct. V domačem krogu, 25 ct. Potovanje v Liliput, 20 ct. Kako je izginol gozd, 20 ct. Doma in na tujem, 20 ct. Razne knjižice za mladino, po lOct. Tiaoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.60 Prešernove poezije, vezane 75 ct.
n 1, broširane 50 ct. Spominski liati iz avatrijake zgodovine 20 ct. Narodne pripovedke 25 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Mlinarjev Janez 40 ot Poalednji Mohikanec 20 ct. Stezosledec 20 ct. Naseljenci 20 ct. Repoštev 20 ct. Črni bratje 20 ct Maršal grof Radecky 30>t. Pod turškim jarmom 20 ct. May Erie — amerikan. po?ast 20ct Nikolaj Zriniky 20 ct. Na Preriji 20 ct. Hirlanda 20 ct. Hildegarda 20 ct. Z preatola na morišče 20 ct. Vstajenje 30 ct. Zemljevid celega aveta 25 ct Zemljevid Zjedinj. državah 26ot. Baron Raubar 20 ct. Knai Orni Jurij 20 ot
BABI
telefon kadar doapeš na kako postajo v New York in .
veš kako priti k Fr. Sakserjd. Pokliči številko 3795 Uortlandt in govori alovenako.
Compagnie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-ŠVICO-INNSBRUK LJUBLJANA
POŠTNI PARNIK^EO:
na dva vijaka....................................,2.000	tonj
»i »» 11 -----------------------12.000	,,
» »i >» .......................10.000	,,
«» »« »» ...............................10.000	,,
............................................8.000	„
............................................8.000	„
■..........................................8.000	,,
,,La Lorraine", ,,La Savoie", „La Touraine'", „ t.L'Aquitaine", ,,
,,La Bretagne",......
,,La Champagne",.... ■ ,La Gascogne",_____
25.000 konjskih muči. 25.000
12.000 „ „ 16.000 ,, „
9000
9-000 „	„
9.000
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob xo. uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North Rivnr, ob Morton Street
• 1 1 a . fi •	...rv	_______...
L'Aquitaine
^a Champagne *La Touraine
lii Gascogne "La Savoie
10. apr. 1902. 17. apr. 1902 24. apr. 1902. 26. apr. 1902 1. maja 1902
'L'Aquitaine *La Lorraine *La Touraine *aL Savoie *L'Aquitaine
S. maja 1902. 15. maja 1902. 22 maja 1902. 20. maja 1902. 5. jun. 1902.
fc^ Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Gl»m agencija t 3« BROADWAY, NEW YORK.
RBD STAR Iv/iVB
(prekomorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda")
New Yorka v Antwerpen Philadelphia v Antwerpen
vozi naravnost iz
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:
VADERLAND.'na dva vijaka	SOUTHWARK na dva vijaka
i2ooo^ton.	3607 ton.
ZEELANO ........ . .... 12000*t0n.
KENSINGTON na dva vijaka ' FRIESLAND............
8669 ton.	7116 ton
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščino, dobra hrana,
najboljša postrežba
Pot Čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike Iz ali V Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatske,
Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola Št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILA DELPHI JE vsako drugo aredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na :
International Navigation SCompany
IZ Broadway, NEW T0BI. — 0or. Dearborn & Washington Strs., OHIOAGO. — 30 Montgomery St., SAN FROOISOO- — Third & Pine Stra., ST. LOUIfl, ali na niene zastopnike.
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) ¥0zl kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med
New Yorkom in itotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.
NOOROAM, parnik z dvojnim vija 1STATENDAM, parnik z dvojaim kom, 13.000 ton.	vijakom, 10.500 ton.
RYNDAM, parnik z dvojnim vija ROTTERDAM, parnik z dvojnim kom, 13.000 ton.	vijakom, 8.300 ton.
POTSDAM, parnik z dvojnim vija	Parniki:
kom, 13.000 ton. MAASDAM in AMSTEFDAN.
Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarna v
Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasae Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo:
Iz ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA v 1 a k o soboto ob 10. uri zjutraj.
HOLLAND AMERIŠKA ČRTA,
M Bratfway, ME« YORK,	se U Sill* St., CHICAGO, ILL