/ /j?
^eip DL, Nev. 208. — Posamezna številka 2 din
UHAJA VSAK DAN PONEDELJKA
ATM 1 ODDELEK LJUBLJANA
TELETOM »«
POSTNI ČEKOVNI BACUN LJUBLJANI ŠTEV l-MMl-1
OSLABI PO CENIKU
MESEČNA NABOCNINA
a din
GLASILO
O8V0BODILIB P B O R T B
8 L
B R I
B
Ukaz o preosnovi vlade FLRJ
Po 74. členu 13. točke ustave FLRJ ter na predlog predsednika vlade FLRJ je sklenil Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije:
L Da se razrešijo dolžnosti predsednik Zvezne kontrolne komisije Edvard Kardelj, minister za kmetijstvo vlade FLRJ Petar- Stambolič, minister za zunanje zadeve vlade FLRJ Stanoje Simič in minister za rudarstvo v vladi FLRJ Bane Andrejev.
2. Da se postavijo
za podpredsednika vlade FLRJ in ministra za zunanje zadeve vlade FLRJ Edvard Kardelj;
za podpredsednika vlade FLRJ in ministra za notranje zadeve vlade FLRJ Aleksander Rankovič;
za podpredsednika vlade FLRJ in predsednika Zvezne kontrolne komisije dr. Blago je Neškovič;
za ministra vlade FLRJ Stanoje Simič;
za ministra zia rudarstvo vlade FLRJ Svetozar Vukmanovič;
za ministra vlade FLRJ za vprašanja znanosti in kulture Rodoljub Čolakovič;
za ministra za kmetijstvo vlade FLRJ inž. Mijalko Todorovič;
za ministra — predsed. komiteja za vodno gospodarstvo vlade FLRJ Bane Andrejev;
za ministra — predsednika komiteja za ljudsko zdravstvo vlade FLRJ dr. Pavle Gregorič.
Beograd, 31. avgusta 1948.
Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije Tajnik: Mile Peruničič 1. r.	Podpredsednik: Moša Pijade L r.
Gradišče obvozne proge V. kongresa čaka še več pridnih rok
Gradišče obvozne proge V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije Je eno izmed najbolj priljubljenih gradišč v Ljubljani. Veliki dnevi kongresa so nam še vedno v živem spominu. Tisoči Ljubljančanov so pohiteli na to gradišče, da bi s požrtvovalnim delom na tej važni progi izrazili svoje veliko zaupanje v Partijo. Medkongres-ni dnevi so tudi na tem gradišču ro-ddl velike uspehe ,ki bodo pripomogli, da bo proga zgrajena v določenem roku. Po kongresu je delo malo popustilo. Vzroka temu ni iskati pri prostovoljcih, marveč na drugih ljubljanskih gradiščih, ki po svojem pomenu prav tako zahtevajo pridnih rok naših prostovoljcev. Proga V. kongresa KPJ bo tudi v prihodnje vabila prostovoljce, zato je potrebno, da vsi, ki bomo na njej delali, na kratko spoznamo njen pomen. O tem, da je obvozna proga namenjena izključno tovornemu prometu zavoljo razbremenitve direktne proge skozi Tivoli, ki bo pozneje poglobljena, smo že poučeni. Prav tako vemo, da se bo obvozno proga odcepila v Lazah, sledeč trasi bivše nemške proge do Črnuč, od nje se odcepi na to stran Save in se potem po poti pod Gorenjsko progo in Celovško cesto preko Dravelj in Brda zveže s sedanjo tržaško progo. Gradišča ne zahtevajo izredne požrtvovalnosti in sposobnosti samo od prostovoljcev, ampak tudi od strokovnjakov, ki vodijo gradnjo. Gradišče obvozne proge ima tudi svoje muhe, in te so pripravile odgovorne može, da so delno izpremenili prvotni načrt.
Moderni promet ne dopušča križanja različnih komunikacij v isti višini še zlasti ne, kadar imajo te poti močan promet. Zato se je morala obvozna proga spustiti pod Gorenjsko progo in pod Celovško cesto. Prvotni načrt je določal, da se mora Celovška cesta za nadvoz dvigniti v dolžini 170 metrov. Po natančnejši ugotovitvi pa so prišli strokovnjaki do zaključka, da se obvozna proga lahko še bolj poglobi na tem mestu. Tako se bo Celovška cesta na tem mestu dvignila le za 0.35 mstra. Ta sprememba ne bo prav nič motila prometa z vozili.
Tudi vprašanje pionirske proge je sedaj dokončno rešeno. Po prvotnem načrtu bi obvozna proga tekla ob koncu sedaj zgrajene pionirske proge na nasipu, visokem 2 metra. S tem bi izgubili možnost podaljšanja pionir-ske proge proti Podutiku. Zri premostitev obvozne proge na tem mestu bi morali pionirsko progo dvigniti za devet metrov, in sicer dva metra zaradi nasipa in 7 metrov zaradi višine električnih vodov bodoče elektrifikacije. Zia zgraditev takega nasipa bi se morala pionirska proga vzpenjati že iz Jelenovega žleba, kar pa bi zahtevalo za gradnjo nasipa velike količine materiala in mnogo delovne sile. Pod nasip se pionirska proga tudi ne bi mogla spustiti zaradi talne vode in potoka Pržanca, ki je na tem mestu napoti. Sedaj so vprašanje rešili tako, da se bo nasip obvozne proge dvignil za 5 metrov. S tem bo omogočeno pionirski progi križanje pod obvozno progo. Tudi cesta na Podutik bo s tem dobila možnost križanja v podvozu. Speljana bo vzporedno s pionirsko progo pod Istim mostom. Tudi trasa na Viču je doživela spremembe. Prvotno je bila speljana med Rožno dolino in Vičem, sedaj po pelje čez hrib na Brdu v useku, globokem nad 10 metrov in potem preko Gradaščice mimo Vino-ceta. Tam se priključi tržaški progi.
V splošnem pa gradnja prehiteva načrt. Količki so res že postavljeni vzdolž vse trase, od Črnuč do Viča, vendar narisano še ni vse. Tud! kuba-ture nasipov še niso izračunane, prav tako še ni točno ugotovljeno, koliko kubikov bo nasipa in koliko izkopa.
Ne vemo natanko, ali bo zadostovala zemlja iz vseka za nasip. Kaže pa, da bo tudi to vprašanje kmalu rešeno. Sekcija za trasiranje je s pomočjo študentov tehrjtčne fakultete pridno na delu. \t
Zelo važno je na tem gradišču vprašanje delovne sile. Stalni delavci so navezam predvsem na dela v kovačnici, pri prevozu materiala in podobnem delu. Proga V. kongresa je vezana v glavnem na prostovoljne delavce: na člane sindikalnih podružnic v Ljubljani in na mladinske delovne brigade. Sedaj sta na gradišču dve mladinski brigadi: Vlil. in IX. ljubljanska brigada. Obe delata dopoldne, popoldne pa začno delati ljubljanski prostovoljci. Mladinci končajo delo na progi ob dvanajstih, prostovoljci pa začno praktično delati šele ob četrti uri popoldne, tako da ostane čas od dvanajste do četrte popoldne skoraj popolnoma neizkoriščen.
Zavedajoč se tolikšne važnosti prostovoljnega dela na tej progi, ki ima tako pomenljiv naslov, ni näpak, če se malo ozremo na današnjo organizacijo prostovoljnega dela.
Prostovoljci so z dosedanjim prihodom na to gradišče dokazali v večini primerov, da se dobro zavedajo pomena te proge. Delali so požrtvovalno in dosegli že vidne uspehe. Vse to pa ni dovolj. Ni vseeno, če prostovoljec dela na kraju, kjer je zbranih preveč delavcev, ali pa tam, kjer jih je premalo. Dogaja se, da prostovoljci ne poslušajo navodil nadzornikov. Ne zavedajo se, da ima vodstvo tega gradišča vsak dan delovni sestanek, na katerem ugotavlja uspehe in neuspehe. Prav tako razpravljajo m sestanku o tem, kakšno delo je treba opraviti prihodnji dan. Določijo mesta, kjer je delo najnujnejše, in tudi število prostovoljcev za posamezna delovna mesta. Zgodi pa se, da posamezniki, včasih tudi večje skupine, ne poslušajo navodila z izgovorom, da morajo delati tam, kjer dela »njihov sindikat«.
Vsi ti najbrže ne vedo, da s tem ne pomagajo gradišču do uspehov, nasprotno: zmanjšujejo uspehe. Zavedajmo se tudi, da bomo dobili potrdilo o delu prav tako tam, kjer nismo skupaj vsi člani ene sindikalne podružnice. Delajmo tam, kjer je potrebno in bo imelo tud; potrdilo tisto veljavo, katero zasluži. Prav tako bo značka, ki jo bomo imeli prej ali slej pripeto na prsih, zasluženo priborjena. Neresen je izgovor: delal bom le tam, kjer je »moj sindikat«. Takih izgovorov se moramo otresti! S tem bomo pomagali vodstvu, ki ve, zakaj in kako odloča, in sebi, ko bomo pripomogli, da bo ta proga čim prsj zgrajena.
Razveseljivo je, da na gradišča pripeljejo prostovoljcem prigrizek, ki je cenen in izdaten. Napaka pa je, da kamion, ki pripeije sendviče, obstane nekje na sredini gradišča, ki je dolgo svoje tri kilometre. Prostovoljci hite kilometer daleč po sendviče. Koliko delovnega časa se tako izgubi. S tem pa pade tudi uspeh dela! Zakaj ne bi prigrizkov delili na raznih krajih? O tem naj odgovorni razmislijo.
Na progi je mlad nadzomiški kader, ki pa ima že svoja izkustva z mladinske proge. Razumljivo Je, da v vsem še ne ustreza, je pa voljan in pripravljen resno graditi. Zato bodimo nadzornikom s prostovoljnim delom v oporo, ne pa — teh primerov je sicer malo — da se znašamo nad njimi. Prav tako pa se morajo nadzorniki zavedati, da deber del prostovoljcev še do nedavna ni vihtel lopate in krampa. Z dobro voljo in z zavestjo, zakaj delamo, bomo vaa napake, ki niso tako velike, odpravili; takrat bomo šele spoznali, koliko smo zamudili, ker nismo
razumevanjem in s pripravljenostjo, da bi resnično pomagali drug drugemu pri delu. Zavedajmo se tudi, da proga V. kongresa ni samo važna komunikacijska pot, temveč tudi velika šola za vzgojo novih kadrov — požrtvovalnih prostovoljcev in dobrih nadzornikov.
Kljub vsem težavam in nepredvidenim oviram gradnja obvozne proge kar lepo napreduje. Vsek je zmerom daljši in se bolj in bolj poglablja, nasip se širi in raste v višino. Več tisoč kubikov zemlje je že izkopano in prepeljano na nasip. Poljski tiri na gradišču so dolgi že skoraj dva kilometra in tudi ostala pripravljalna dela lepo napredujejo. Dokončujejo močnejši poljski tir, ki bo v stanu prenesti poljske peme lokomotive. S tem bo zboljšan prevoz materiala, ki je sedaj med glavnimi ovirami hitrejšega dela v vseku. Mala lokomotiva na nafto ne zmore vsega prevoza. V prihodnje bo samo pomagala dvema parnima lokomotivama, ki bosta prevzeli večji del prevoza.
Ko se bo gradišče dovolj razvilo, bo potreba po delovni sili še bolj občutna. Ko bo dovolj tirov položenih v usek in ko bodo prevažale tri lokomotive, bo vsak prostovoljni delavec več kakor, zaklad. Gradišče hiti s temi pripravljalnimi deli v pričakovanju m v veri, da bodo ljubljanski pro-stovoljci odgovorili na te priprave že z večjim obiskom in še z večjim delovnim poletom.
Neporušljivo je naše zaupanje v Partijo in naše državno vodstvo
Delovni kolektiv Cementarne v Trbovljah, ki si je osvojil prehodno zastavico Centralnega odbora ESJ, je imel v proslavo tega visokega odlikovanja in priznanja množično zborovanje, na katerem je obravnaval tudi gonjo proti Jugoslaviji in našemu državnemu vodstvu. Zbrano delavstvo, ki požrtvovalno izvaja planske naloge, je sklenilo, da bo le bolj poglobilo svoje napore, da tako pred vsem svetom izpriča popolno neosnovanost klevet, ki jih lirijo zlonamerno proti našemu državnemu vodstvu in KPJ, s čimer žabjo in sramote ves delavski razred Jugoslavije. Soglasno so sklenili. da napovedo tekmovanje ostalim cementarnam v državi v znižanju stroškov, štednji materiala, poglobitvi delovne discipline in odstranitvi neupravičenih izostankov* Še večji delovni polet in pospešeno izvajanje planskih nalog naj bo odgovor vsem klevetnikom. Z zborovanja so poslali CK KPJ resolucijo, v kateri poudarjajo med drugim:
V najhujšem preganjanju in zapostavljanju v stari Jugoslaviji, ob zverinskih udarcih nemškega okupatorja in domačih izdajalcev smo se kalili ter zvesto in odločno vztrajali v prvih borbenih vrstah. Neomajno smo zaupali vodstvu naše Partije. Kakor takrat, tako je tudi danes naša zvestoba in zaupanje v vodstvo KPJ s tov. Titom na čelu trdno in neporušljivo. Zato vsa neosnovana gonja le še bolj utrjuje našo predanost domovini. Partiji, CK in tov. Titu.
Neupravičeni in krivični napadi ne žalijo samo vse naše narode in naše voditelje, temveč tudi spomin herojskih žrtev, ki so jih dali naši narodi za nacionalno in socialno osvoboditev.
Pozdravljamo modro ravnanje našega partijskega in državnega vodstva in obljubljamo, da bomo še bolj kot doslej zastavili vse svoje sile za zgraditev socializma v naši državi ter se kot doslej odločno borili za enotnost držav ljudskih demokracij s Sovjetsko zvezo na čelu. Globoko smo prepričani, da bomo v bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov prebredli vse težave, ki nas še čakajo.
Resolucija
kovinarjev z Jesenic
Delovni kolektiv jeseniške železarne, ki je bil proglašen za najboljšega v vsej državi, je na svojem množičnem sestanku, na katerem je proslavil svojo veliko delovno zmago in si postavil načrt bodočega dela, je z ogorčenjem zavrnil sramotno in netovariško gonjo nekaterih držav proti KPJ in državnemu vodstvu s tov. Titom na čelu. Zbrani delavci so z ogorčenjem obsodili neosnovane napade, ki hrome solidarnost naprednih in demokratičnih sil
Pred kongresom Enotnih sindikatov
Najboljši delovni kolektiv usnjarske industrije napoveduje novo tekmovanje
Delovni kolektiv tovarne .Standard’ v Kranju je imel doslej velike delovne uspehe. Letos je napovedal tromesečno tekmovanje na čast V. kongresa KPJ vsem tovarnam republiškega in zveznega značaja v LR Sloveniji. Že prvega dne kongresa so presegli normo za 68% in izdelali nekaj tisoč kilogramov usnja več, kakor je bilo v planu. Te dni je tovarna .Standard' prejela prehodno zastavico kot najboljši delovni kolektiv v Sloveniji.
Uspehi so še večji, če pomislimo, da je bila leta 1945 tovarna opustošena, razbita, oropana vseh strojev in naprav, toda delovni kolektiv se je zagrizel v delo in zmagah
Tovarna .Standard’ je ena izmed tovarn, ki se lahko ponaša z brigadnim sistemom. Imajo že štiri bri-
Žade in neprestano formirajo .nove.
•elovna brigada v skladišču surovih kož se je obvezala, da bo med V. kongresom KPJ povišala še za 25% svoje norme, ki jih vsakodnevno prekorači za 10% Odkar so vpeljali v tovarni brigadni sistem, opravljajo delavci isto delo, ki so ga prej izvršili v 9 urah, zdaj v 7, ostali dve uri pa izkoristijo za prostovoljno delo na svojih ekonomijah v Cerkljah in drugod.
Borijo se tudi za znižanje proizvodnih stroškov. Prej so n. pr. delali pri strojih izključno strokovnjaki, ki so za svoje delo zahtevah redno večje plače, računajoč s tem, da so nenadomestljivi. Tedaj pa so se prijavile za strokovni tečaj delavke. ki so po treh mesecih že popolnoma samostojno delale s stroji. Pri tem delu sedaj celo prekašajo svoje moške tovariše. Drugič spet se jim je pokvaril velik sod, ki je potreben za zadnjo stopnjo pri strojenju. Zbrali so se ključavničarji in sodarji ter se vrgli na delo, saj je bil plan v nevarnosti. Ponoči in podnevi »o delali, dokler ni stal nov •od* predelan iz Marega. Pri tam ao
pribranih pol milijona dinarjev. Delo se je nato nemoteno nadaljevalo s še večjim delovnim poletom.
Tudi v kultumo-prosvetnem delu so zelo razgibani. Imajo svojo igralsko skupino, recitacijski krožek, pevski zbor itd. Stalno imajo študijske krožke in tudi strokovni tečaj, kjer kažejo ljudje vehko zanimanje in dosegajo velike uspehe. Pri vsem tem pomaga in tudi mladina, ki ima poleg vsega svoj ping-pog, šahovski krožek itd.
Tekmovanje v proizvodnji je znatno dvignilo odstotek povišanja norm, zlasti v primeri z lanskim letom.
Delovni kolektiv tovarne .Standard’ je ob prejemu prehodne zastavice napovedal vsem tovarnam usnja v LR Sloveniji novo tekmovanje od 1. septembra do 31. oktobra t. 1. v čast L kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije. Izmed točk tekmovanja so najvažnejše izpolnitev plana (po količini, finančno in po sortimenti), izdelava kvalitetno najboljšega blaga, najboljši mesečni presežek letnega proizvodnega plana, znižanje polne lastne cene, čim več prostovoljnih delovnih ur, zvišanje števila fizkulturnikov, dvig kadra, čim več ideološke izgradnje itd.
Proglasili so’ tudi nove udarnike, tako da jih imajo sedaj okrog 40. Od teh so nekateri tudi dvakratni in trikratni, tako Brezar Leon, ki presega normo za 58%, Sitar Jože za 60%, Kogej Franc za 51%. Med udarniki je tudi 10 udarnic, ki so se s svojim vestnim in vztrajnim delom posebno izkazale. Debevc Anka, Juhant Ana, Dominič Zlata, Ke» nižaj Terezija, Pangrac Giza, Žumer Marija, Šribar Ana. Mravlek Kati, Fajfar Marija in Strgar Valerija so žene, ki so razumele važnost petletnega plana in se vključile v proizvodnjo ter dosegle, da so danes prve delovne moči v tovarni .Standard*.
vsega sveta. Z zborovanja so poslali CK KPJ naslednjo resolucijo:
Kovinarji železarne Jesenice obsojamo ter z ogorčenjem zavračamo in protestiramo proti neupravičeni in nerazumljivi protijugoslovanski gonji v nekaterih deželah ljudske demokracije, s katerimi imamo prijateljske in zavezniške pogodbe.
Hkrati pozdravljamo in brezkompromisno odobravamo note naše zvezne vlade Madžarski in Romuniji-Odločno zahtevamo, v interesu prijateljskih odnosov in utrjevanja demokratične fronte, da odgovorni funkcionarji teh držav, njihov tisk in radio prenehajo s sovražno gonjo proti Jugoslaviji in njenemu držav, vodstvu. Delovno ljudstvo je s herojsko požrtvovalnostjo dokazalo svojo zavednost in svojo moč s svojimi zmagami pri doseganju plana, s svojim tekmovanjem in svojim delovnim poletom. V predkongresnem tekmovanju v počastitev V. kongresa KPJ je delavski razred Jugoslavije enodušno potrdil pravilnost sklepov kongresa. Tudi nadalje bomo s svojim delom za zgraditev socializma v duhu mark-sizma-leninizma dokazali, da nas ne more nobena žalitev odvrniti od naše prave poti v borbi za zgraditev socialistične države,, za mir in demo kratijo vsega sveta. Z vedno novim tekmovanjem bomo potrdili našo neomajno voljo za zgraditev socializma po poti, po kateri 'nas vodi naša Partija s tov. Titom na čelu.
Mariborski tkalci in prediiničarji obsojajo obrekovalno gonjo
Delovno ljudstvo Maribora protestira na številnih obratnih sestankih in konferencah proti gonji naše države.
V ponedeljek se je zbral delovni kolektiv predilnice in tkalnice, da protestira proti neupravičenim obtožbam,
Na sestanku je govoril Franjo Zorko član, okrajnega sindikalnega sveta, ki je v svojem obširnem referatu orisal pot, razvoj in borbo Partije stare Ju goslavije v narodno osvobodilni borbi, in končno pri graditvi socializma. Poudaril je neomajno voljo našega ljudstva, ki ga nobena gonja ne bo odvrnila od tega, da si bo zgradilo sociali zem. Tov. Ivic, tehnični vodja, tovar ne, je spregovoril o znižanju polne lastne cene in pokazal uspehe, ki jih je kolektiv dosegel na tem področju Z boljšo disciplino bi se proizvodni stroški brez dvoma znatno znižali.
Delovni kolektiv predilnice in tkal nice je nato poslal resolucijo Centralnemu komiteju KPJ. vladi FLRJ. V njej poudarjajo, da hočemo z delom dokazati, da so klevete neosnovane Še z večjim delovnim poletom bodo s škofjeloško predilnico tekmovali čast I. kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije.
Resolucija članov Društva novinarjev LRS
V ponedeljek so se zbrali v mali dvorani doma sindikatov ljubljanski člani Društva novinarjev LRS. To variš Lev Modic, direktor Urada za informacije, je poročal o obreko-valni gonji proti Jugoslaviji, ki jo v ljudskodemokratičnih državah vodijo preko tiska in radia. Po poročilu tov. Modica se je razvila razprava, v kateri so novinarji soglasno obsodili te laži in izmišljo tine. Novinarji so ugotovili tudi naloge, pred katere jih postavlja ta obrekovalna gonja. Po končanem razpravljanju so soglasno sprejeli resolucijo Centralnemu komiteju KPJ in Centralnemu komiteju KPS, ki se glasi:
Člani Društva novinarjev LRS ugotavljamo na svojem zborovanju, da temelji kampanja, ki se razvija v tisku in radiu vseh ljudskodemokratičnih držav že od objave resolucije Informbiroja, izključno na zlobnih izmišljotinah in klevetah, ki so naperjene zoper vodstvo naše Partije in s tem tudi zoper vodstvo naše države. Z obžalovanjem ugotavljamo, da ti klevetniki s tem pripravljajo strelivo, katerega se potem poslužuje imperialistična propaganda, da z njim bije ne samo Jugoslavijo, ampak vso protiimpe-rialistično fronto. Zgražamo se nad tem, da naši nasprotniki to brez-načelno gonjo maskirajo kot marksistično kritiko. Nikdar doslej v zgodovini se marksistična kritika ni posluževala laži. Ko tako imenovana kritika Informacijskega urada nekaterih kompartij omalovažuje vrednost naše osvobodilne borbe in nam očita, da se razvijamo v buržoazno državo, ki hinavsko hvali Sovjetsko zvezo, v resnici pa se že vključuje v Marshallov plan in imperialistični tabor, potem ]e jasno, da take-lažne kritike ne more noben pošten Jugoslovan niti sprejeti, niti ostati do nje ravnodušen. Ob tem se prav mi novinarji zavedamo, da bomo pomagali uspešno graditi socializem tudi s tem, da bomo resnici do kraja zvesti. Naša naloga je, da bomo z obrambo resnice pomagali ^popraviti škodljive posledice, katere je povzročila ta gonja ne samo naši državi, ampak tudi vsemu delavskemu gibanju v svetu in je gotovo škodovala tudi ugledu ljudskodemo- fikoni.
kraiičnih držav. Mi v tej borbi za zmago resnice ne bomo nikdar odstopili od načel marksizma-leniniz-ma, ker bi sicer ravnali kot oportunisti in bi postali nezvesti naprednemu delavskemu gibanju? svoji domovini in velikim borbenim tradicijam naših narodov našega delovnega ljudstva in nase Partije. To zavest hočemo s svojim novinarskim delom krepiti v vrstah delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, ki na-klevete, češ da v naši domovini ne gradimo socializem, na svojih mestih odgovarjajo z velikimi delovnimi zmagami.
Ponosni smo, da pri tako velikih nalogah pomagamo stvari socializma. da lahko pomagamo krepiti demokratično protiim periaiistično fronto, da pomagamo k zmagi resnice in komunistične morale v mednarodnem delavskem gibanju. Ponosni smo tudi, da ima naša domovina in CK naše Partije s tovarišem Titom na čelu to težko, toda v mednarodnem obsegu pomembno nalogo, ki jo bomo brezdvomno tudi uspešno izvedli.
Centralnemu komiteju KPJ pošiljamo plamteče pozdrave in mu zagotavljamo, da bomo vztrajno stremeli za zboljšanjem dela, ki sta nam ga poverila delovno ljudstvo Jugoslavije in naš Centralni komite.
Protestna zborovanja po vsej državi
Kakor v Sloveniji, tako delovni kolektivi tudi v vseh drugih ljudskih repubhkah na množčinih zborovanjih obsojajo in z ogorčenjem zavračajo klevetniško gonjo proti KPJ in našemu državnemu vodstvu. Na velikem mitingu v Titogradu so delovni kolektivi sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo, da bodo odgovorili na te klevete z nadaljevanjem tekmovanja v počastitev V. kongresa KPJ, ki ga bodo izpopolnili še z novimi obveznostmi v počastitev ustanovnega kongresa KP Crne gore.
Protifašistične organizacije na Cetinju so na svojem protestnem zborovanju sprejele resolucijo, v kateri poudarjajo: Razbili bomo to gonjo m z delom dokazali, da je naša pot pravilna, da je resnica na naši strani. Zahtevamo samo to, da nas vsi tako imenovani .učitelji’ marksizma-leninizjma puste na miru, da lahko mirno delamo in ustvarimo socializem v naši deželi.
Rudarji rudnika .Breza’ so v odgovor na klevetniško gonjo sklenib, da bodo letošnji plan izvršili do 20. novembra. Vrhu tega so se zavezali da bodo plan za september in oktober presegli za 10, za mesec november in december pa za 11 %, delovni učinek pa za 12 odm. 15% Rudarji .Titovih rudnikov’ v Bano-vičih so v odgovor na klevete organizirah množično prostovoljno delo pri kopanju premoga.
Delavci tovarne .Rekord’ na Rakovici naglašajo, da bodo še bolj strnih svoje vrste ter povečali budnost proti ostankom kapitalizma, ki žele izkoristiti položaj, ki je nastal zaradi krivične gonje proti naši državi in njenemu vodstvu. Prepričani smo v pravilnost naše poti in bomo dostojno nadaljevali borbo za krepitev socialistične fronte na svetu.
Podobne resolucije pošiljajo CK KPJ delovni kolektivi podjetij in ustanov iz Hrvatske, Srbije. Bosne in Hercegovine. V njih prihaja do izraza ogorčenje delavskega razreda Jugoslavije zaradi zlobnih natolcevanj in rušenja enotnosti antifašistične demokratične fronte ter neomajna volja, da nadaljuje še bolj odločno borbo za zgraditev socializma po poti, po kateri ga vodi avantgarda delavskega razreda Jugoslavije KPJ s tov. Titom na čelu.
Jugoslavija na velesejmu v Plovdivu
Sofija, 31. avg. (Tanjug) V Plovdivu so odprli 12. mednarodni vzorčni sejem. Letos sodelujejo na plov-divskem sejmu razen Bolgarije kot uradni razstavljalti tudi Sovjetska zveza, Jugoslavija, Poljska, češkoslovaška, Madžarska, Romunija in Albanija, neuradno pa posamezne tvrdke Avstrije, Belgije. Velike Bri-tanje in drugih zahodnih držav. Najmočneje je zastopana Bolgarija. V več paviljonih je razstavila proizvode različnih panog industrije, zlasti tekstilne in prehrambene industrije, dalje kmetijstva, obrti, domače obrti itd.
Med razstavljenimi vzorci je v sovjetskem paviljonu posebno letalo, ki ga uporabljajo v kmetijstvu za setev in druga poljska dela.
Jugoslovanski paviljon, pred čigar vhodom je doprsni kip maršala Tita z veliko jugoslovansko zastavo, je odlično opremljen in kaže uspe^ ie jugoslovanskega delovnega ljud-stva. Posebno pozornost obiskovalcev vzbujajo 14.000 kg težka stružnica, različni stroji, industrijski proizvodi, motorni kamioni itd Uspehe, dosežene pri graditvi drža» ve, kažejo različni diagrami in gr a«
fiknni 9	°
Plenarno masedanje goapodarsko-socialnega aveta OEMi
Zahodne velesile onemogočajo vrnitev razseljencev v domovino
Delegacija ZSSR je zaman zahtevala naj se takoj odstranijo vse ovire
za vrnitev razseljencev
Ženeva, 31. avg. (Tass) Komisija za socialna vprašanja pri gospodar-sko-socialnem svetu je obravnavala poročilo generalnega sekretarja o repatriaciji, razseljevanju in emigraciji beguncev in razseljenih oseb.
Delegacija Sovjetske zveze je na plenarni seji opozorila na popolnoma nezadovoljivo delo pripravljalne komisije mednarodne organiza-cje za begunce, ki se bavi namesto z repatriacijo beguncev in razseljenih oseb s tem, da snubi po taboriščih begunce za ceneno delovno silo v nekaterih evropskih in ameriških državah. Sovjetski predstavniki so poudarili, da vodijo v taboriščih za begunce in razseljence zagrizeno propagando proti vrnitvi beguncev v domovino; v taboriščnih uprävah tudi oborožujejo vojne zločince in izdajalce, ki so bili v službi hitlerjevske Nemčije. Delegacija ZSSR je vztrajala na čim hitrejši repatriaciji beguncev in razseljenih oseb in je zahtevala, da je treba takoj odstraniti vse ovire za repatriacijo.
Delegacije anglo-ameriškega bloka
so dokazovale, da je repatriacija v. glavnem že opravljena, češ da se ostali begunci nočejo vrniti v domovino. To stališče anglo-ameriške-
ga bloka se je nanašalo na neuspeh repatriacije in spreminjanje taborišč za begunce v trg za nabiranje delovne sile. Kot nasprotno tezo sovjetski resoluciji so delegacije ZDA, Vel. Britanije, Brazilije in Nizozemske predložile svojo resolucijo, češ da je repatriacija že končana in da je mogoče govoriti samo o razseljevanju beguncev in razseljenih oseb.
Na predlog delegata Danske so glasovali p sovjetski resoluciji po točkah. Angloameriške države so z že preizkušenim načinom glasovale proti sovjetski resoluciji v celoti, po točkah pa sploh niso glasovale. Sovjetska resolucija je bila v celoti odklonjena, čeprav so skoraj vse točke sovjetske resolucije v glasovanju po točkah sprejeli. Komisija je z večino glasov sprejela resolucijo štirih delegacij.
Delegat ZSSR Kulajenkov je grajal resolucijo, ki jo je sprejela komisija in poudaril, da je Sovjetska zveza pošteno in vestno izpolnila svoje obveznosti, ker je že do 1. januarja 1946 repatriirala vse državljane Združenih narodov ter poslala v domovino 991.923 inozemskih državljanov. Nasprotno pa je še vedno v zahodnih okupacijskih co-
nah Nemčije in- v Avstriji mnogo tisoč sovjetskih'-državljanov, ki se ne morejo vrniti v domovino. Končno je Kulajenkov dejal, da so krive za neusp^ repatriacije beguncev in razseljenih oseb vlade Velike Britanije, ZDA, Francije in njihove oblasti v ustreznih conah Nemčije Ln Avstrije, pa tudi komisija mednarodne organizacije za begunce. Delegacija ZSSR je predložila resolucijo, ki so jo prej proučili v komisiji za socialna vprašanja.
Predstavnik Beloruske SSR Kaminski je branil sovjetsko resolucijo in dejal, da je vlada ZDA zelo naklonjena ideji, da bi porabili begunce za rezervo cenene delovne sile in celo tudi sama uporablja begunce v te namene, ker je odobrila, da se bo priselilo v naslednjih dveh letih v ZDA 205.000 razseljenih oseb. Prav to je eden osnovnih vzrokov, da program repatriacije ni uspel. Kaminski je podprl resolucijo, ki jo je predložila delegacija ZSSR.
Več delegatov je znova izjavilo, da soglašajo z nekaterimi točkami sovjetske resolucije, posebno s točko, ki zahteva, naj se preneha propaganda po taboriščih proti posameznim članom OZN, kakor tudi preganjanje beguncev, ki se hočejo vrniti v domovino.
Borba grškega naroda »a svobodo
Van Fiest napaveduje velike Izpremembe v glavnem poveljstvu
Atene, 30. avg. Radijska postaja Svobodne Grčije poroča, da je začasna demokratična vlada Grčije ' izdala zakon, s katerim se ustanavlja vrhovni vojaški svet Grčije. V njegovo pristojnost spada prouče-vanje vojaško-političnega položaja, poveljstvo nad armado in odločanje o vojnih operacijah. Sestavo vrhovnega vojaškega sveta Grčije bodo določili naknadno.
Na področju Rumelije so enote demokratične armade zavzele vasi Velico, Petro, Vromopigo, Ksiko-buno in Hani Ljuljo. V bojih je imel sovražnik 36 mrtvih in 53 ranjenih. Zaplenjene so bile velike količine vojaškega streliva.
Na Gramosu so premične čete demokratične armade nadaljevale z nenadnimi napadi na sovražnika. V Tesaliji so razbile sovražnika v Goti in prodrle na področje Započeti. V borbah je imel sovražnik velike izgube v moštvu in vojaškem ni:i terialu.
Enote demokratične armade, ki nadaljujejo operacije v osrednji Makedoniji, so prodrle v središče mesta Langadas, Uničile policijsko vojašnico, električno centralo in hišo poveljnika monarhofašistične mestne obrambe. Iz mesta in okolice so stopili v demokratično armado številni mladinci. Na istem sektorju so razstrelile čete demokratične armade most med Langadasom in Sahosom ter uničile železniško kompozicijo na progi Seres—Solun.
Neuspeh monarhofašistične ofenzive na Gramosu je povzročil veliko nezadovoljstvo ameriških krogov v Atenah z monarhofašistični-mi vojaškimi voditelji. Kakor poroča United Press, je izjavil šef ameriške vojaške misije v Grčiji
general van Fleet, rda bodo zaradi iega velike izpremembe v glavnem poveljstvu. Predvsem bo zamenjan generalni major Demetrios Lijaos, poveljnik XV. divizije, ker mu ni uspelo zapreti klešč okrog enot demokratične armade. Nadalje bo zamenjan tudi poveljnik II. armadnega zbora generalni poročnik Kanos Harogeropulos.
Atensko naglo sodišče je obsodilo na smrt 13 grških domoljubov, med njimi 3 ženske; 7 antifašistov so obsodili na dosmrtno robijo, 11 pa na kazni do 15 let zapora.
Državni tožilec v Atenah je zahteval oprostitev 41 sodelavcev okupatorja, ki so med okupacijo denuncirali Nemcem veliko število komunistov.
Pirova zmaga na Gramosu
London, 31. avg. Dopisnik Tanjuga poroča:
Časopis »Dally Worker« objavlja z naslovom »Pirova zmaga« članek Dp-ganisa o borbah na Gramosu. Dogaiiiš piše, da so imeli monarhofašisti na Gramosu nad 22.000 mrtvih, ranjenih in ujetih nad četrtino skupnih sil, ki so jih poslali v boj. Glavnina demokratič-ne armade je zadala v sijajni obrambni bitki na Gramosu sovražnim silam največje izgube, nakar se je prebila skozi sovražnikove vrste in se poia-vila v njegovem zaledju. Enotam demokratične armade v drugih delih Grčije je uspelo, izkoriščajoč izčrpanost sovražnika na Pindu, v tem času osvoboditi skoraj ves Poleponez, znova vkorakati v Rumelijo, razširiti osvobojeno ozemlje v Tesaliji in osvoboditi velika ozemlja v Epiru. Demokratična armada obvladuje danes znatno večja področja kot pred sovraž nikovim napadom na Gramos.
Ustanovitev enotne zveze češkoslovaške mladine
Praga, 31. avg. (Tanjug) Na zasedanju centralnega odbora zveze češke mladine so sprejeli predlog predstavnika slovaške mladinske zveze o ustanovitvi enotne zveze češkoslovaške mladine.
Osebje sovjetskega veleposlaništva v republiki Čile se je vrnilo v Sovjetsko zvezo
Moskva. 30. avg. (Tass) V soglasju s spora rumom, doseženim a posredovanjem argentinske vlade, je osebje bivšega sovjetskega veleposlaništva v republiki čile, katero je čilenska vlada po prekinitvi diplomatskih odnošajev v oktobru 1947 neopravičeno radrievala, odpotovalo 28. avgusta iz Santiaga in prispelo 29. avgusta pod vodstvom veleposlanika Žukova v Buenos Aires.
Istega dne je odpotovalo osebje bivšega čilenskega poslaništva iz Sovjetske zveze in prispelo v Helsinki.
Izredno zasedanje Sobranja
Sofija, 30. avg. (Tass) V ponedeljek se je začelo izredno zasedanje Velikega sobranja. Podpredsed. Traj-čo Kostov je v svojem kratkem govoru izjavil, da je bilo sklicano zasedanje Velikega sobranja zaradi razpravljanja o številnih nujnih osnutkih zakonov, med njimi o reorganizaciji visokih šol, o državnih tajnostih, o sodnem postopku itd.
Delegacija čeških in slovaških kmetov na potu v Moskvo
Praga, 30. avg. (ČTK) V Moskvo je odpotovala na povabilo vlade ZSSR delegacija čeških in slovaških kmetov, ki jo vodi minister za kmetijstvo Julius Djuriš. V delegaciji sta tudi slovaški poverjenik za Kmetijstvo N. Faljuan ter predsednik odbora za kmetijstvo češkoslovaškega parlamenta J. Smrkovski.
Poljska proizvodnja premoga na prvem mestu v Evropi
Varšava. 31. avg. (PAP) Evropski gospodarski komite OZN je sporočil, da je dosegla Poljska v juniju in juliju rekordno proizvodnjo premoga in tako zavzela prvo mesto v Evrojii. na drugem je Nizozemska, na tretjem pa Velika Britanija.
Francosko ljudstvo zahteva sestavo vlade demokratične enotnosti
Berlinsko delovno ljudstvo odklanja sahotersko politiko mestne uprave
Berlin, 30. avg. (Tanjug) .Berliner Zeitung* komentira zadnje množične demonstracije delovnega ljudstva proti saboterski politiki berlinske mestne uprave in piše. da je postala ta uprava resna ovira za normalizacijo položaja v Berlinu.
Uvedba dvojnega denarja, ustavitev dela v industriji, brezposelnost, propadanje trgovine in obrti, razkol v policiji ter drugih mestnih organih so posledica sodelovanja reakcionarne- večine mestne uprave z zahodnimi okupacijskimi oblastmi.
Časopis piše o vzrokih množičnih demonstracij in poudarja, da so berlinske množiffe morale prevzeti pobudo, ker ni bilo nikakršnih zna-
kov, da se namerava reakcionarna večina mestne uprave odreči svoji uničevalni politiki. Socialni demokratski in krščansko demokratski predstavniki v mestni upravi so večkrat zapustili seje brez vsake resne utemeljitve.
Časopis navaja nato naslednje zahteve delovnega ljudstva za rešitev krize, vzpostavitev enotnosti v upravi in preskrbi, odvzem zahod-no-berlinske marke iz prometa in ukinitev zračnega mosta*. Berlinsko delovno ljudstvo vseh predelov mesta, končuje časopis, ne bo čakalo prekrižanih rok in zahteva odstranitev izzivačev ter saboterjev enotnosti.
Pariz, 31. avg. (AFP) Bivši minister za zunanje zadeve v Marieovi vladi Robert Schuman je sprejel mandat za sestavo nove vlade in je v zvezi s tem sklicana seja narodne skupščine za 31. avgust.
Vladna kriza je izzvala nov padec irancoskih vrednostnih papirjev na pariški borzi, francoski frank je padel a približno 10°/o.
Predsednik republike Vincent Auriol prejema še nadalje brzojavke iz vseh krajev drž-ave, v katerih zahtevajo sindikalne in druge demokratične organizacije sestavo vlade demokratične enotnosti. Brzojavke so med drugimi poslale Zveza francoske republikanske mladine, federacija bivših deportirancev ter internirancev in druge organizacije.
Kriza vlade ni zaustavila gibanja enotnosti akcij francoskih delavcev. Danes popoldne so ustavili delo vsi kovinarji v Nantesu in okolici, ki so na poziv generalne konfederacije deia in drugih sindikatov priredili skupen sprevod in manifestirali enotnost pri poudarjanju svojih zahtev.
Zveza sindikatov generalne konfederacije dela v departementu Loire je pozvala vse delavstvo ne glede na njihovo sindikalno pripadnost, na s krajšimi protestnimi stavkami manifestirajo željo za oblikovanje vlade, v kateri bi bil delavski razred dostojno zastopan.
Sekretar generalne konfederacije dela Alain Lepaz je izjavil, da je prišlo do vladne krize pod pritiskom enotne akcije delavskega razreda, ki je nezadovoljen zaradi padanja njegove kupne moči in zaradi vedno večje brezposelnosti. Razen tega so nezadovoljni tudi drugi sloji prebivalstva in je pro-tidelavska politika prejšnjih vlad posledica neupoštevanja želj vsega ljudstva. Francosko ljudstvo se dobro zaveda, da vlada popušča pod pritiskom tujine. Sedaj je ljudstvu docela jasno, kakšna nevarnost se skriva za »Marshallovim načrtom«.
Lepaz je nato poudaril pravilnost linije generalne konfederacije dela in je dodal: »Nič se ne more napraviti brez delavskega razreda, še-manj pa zoper njega«.
Osvobodilna vojna na Kitajskem
Bliža se dan, ko ho ljudska vojska zavzela tudi Nanking
Severni Sens), 30. avg. Agencija Nova Kitajska poroča: Predstavnik kitajske narodnoosvobodilne armade je dal dopisniku agencije izjavo, v kateri je poudaril obupni gospodarski položaj Kuomintanga. Tako imenovana »valutna reforma« je brezuspešen poskus onemogočiti še večjo inflacijo.
V vojaškem pogledu je Kuomintang očividno sprejel načrt ameriških imperialistov za bombardiranje mest v severni Kitajski. Ob letalskem napadu na Šihčijačuang so metalF tudi letake, s katerimi grozijo z neprestanim bombardiranjem« kitajskih mest podnevi in ponoči. To so poskusi divje zveri, ki je zašla v past, vendar tudi taki poskusi ne bodo preprečili poloma reakcionarne vlade Ćangkajška, ampak še pospešili njen propad. Prav tako tudi fišistično divjanje ne more odvrniti neizbežne usode kitajsko - ameriškega reakcionarja Čanghajška. Čete narodnoosvobodilne vojske so trdno odločene, boriti se do končne zmage in iztrebljenja sovražnika. Bliža se dan, ko bo narodnoosvobodilna armada zavzela Nanking in ujela-Čangkajška živega; za svoja grozodejstva nad ki-
tajskim ljudstvom bo prejel zasluženo
kazen.
16 Čangkajškovih brigad uničenih v juliju
Severni Šensi, 29. avg. Agencija Nova Kitajska poroča, da so enote narodnoosvobodilne armade Kitajske, ki operirajo v vzhodnem Hopeju, v napadu zavzele okrožno mesto Fen-kijang, 6evernozahodno ob premogovnega središča Tankšuana.
Glavni štab osvobodilne vojske poroča, da je bilo v mesecu juliju popolnoma uničenih 16 kuomintangovih brigad oziroma 300.000 mož, od katerih je bilo 200.400 ujetnikov, 92.430 pobitih in ranjenih, medtem ko je ostanek prestopil v edinice osvobodilne armade. Enote narodnoosvobodilne armade so v tem času osvobodile 73 mest. Med ujetniki je 62 generalov, 7 generalov pa je padlo. V borbah sta bila uničena ava štaba armadnih skupin, pet divizijskih štabov in trije brigadni štabi. Zaplenjene so bile 'tudi velikanske količine vojaškega materiala.
PRED GOZDARSKIM TEDNOM
Veliki skladi lesa čakajo v gozdovih pridnih rok
V Komendi so ustanovili prvo kmečko obdelovalno zadrugo na Gorenjskem
V nedeljo 29. avgusta je bil ustanovni občili zbor kmečke obdelovalne zadruge v Komendi pri Kamniku. To je prva zadruga te vršite na Gorenjskem sploh in bo zato imela pionirsko nalogo, da s svojim delom pokaže drugim krajem na Gorenjskem velike prebosti skupnega obdelovanja, najboljšo pot k rekonstrukciji našega kmetijstva.
Ob 9. dopoldne so se v komendskem domu zbrali kmetje, ki so sklenili, da bodo vstopili v zadrugo. To so predvsem štirje kmetje, ki imajo okrog 60 lia zemlje, od tega čez 35 ha obdelovalne. Ustanovnega občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki ljudske oblasti, med njimi ljudski poslanec LSS tov. Tomo Brejc, zastopnik ministrstva za kmetijstvo tov. Kom lan c, podpredsednik okr. lj. odbora Kamnik tov. Bešter, org. sekretar okrajnega komiteja KPS Kamnik tov. Jakob Zen in zastopniki ostalih množičnih organizacij in zadružništva. Občnemu zboru je prisostvovalo tudi precejšnje število domačinov in ljudi iz okolice.
Iniciator zadruge tov. Lovro Lukan je vodil občni zbor in dal besedo zastopniku okraja tov. Demovšku, ki je dejal, da bodo lahko v zadrugi kmetje še veliko več prispevali k naporom za zgraditev socializma na vasi. Za njim je govoril zastopnik ministrstva za kmetijstvo LRS tov. Komlanc, ki je v obrisih nakazal delovanje kmečkih obdelovalnih zadrug. Zlasti je poudaril, da bo morala nova zadruga opraviti veliko nalogo kot pionir kmečkih obdelovalnih zadrug na Gorenjskem, ker je to prva zadruga na tem področju. Govoril je o tem, kako skušajo nasprotniki delovnega ljudstva zavreti naš razvoj. Tega razvoja pa ni mogoče zavreti, ker se ljudje zavedajo, da si na ta način gradijo boljše življenje.' Po teh govorih je občni zbor začel z delom. Za delovnega predsednika je bil izvoljen tov. Lovro Lukan. Zadružniki, ki jih je sedaj 11, so sprejeli sklep, naj bo to zadruga I. tipa. Delo se bo plačevalo po načelu: kolikor truda vloži zadružnik, toliko od zadruge prejme, brez razlike na velikost posestva, ki ga je odstopil zadrugi, za kar prejm 1*/« najemnine. Glede deležev so se zmenili, da bo osnovni delež za 1 ha zemLje 100 din, tako da bo tisti zadružnik, ki ima več zemlje in ima s tem možnost večjega zaslužka, vplačal v zadrugo toliko deležev po 100 din, kolikor hektarov zemlje ima. Ko so bila pravila zadruge sprejeta, so sklenili, da si zadruga lahko najame 500.000 din obratnega kredita in 200.000 din investicijskega kredita. Zadruga bo nosila ime »Dan vstaje«. Kakor je bil kamniški okraj med prvimi v vstaji proti okupatorju, tako hoče z ustanovitvijo prve obdelovalne
Elpr ^ jJsovJETSKE
Razvoj lahke industrije v Armenski sovjetski socialistični republiki
Zenske zavzemajo v Sovjetski zvezi mnoga vodilna mesta po državnih ustanovah. Med njimi so tudi take, ki so na čelu ministrstev, kakor n. pr. Viktorija Oganesjan, minister za lahko industrijo v Armenski SSR.
V spodnjih vrsticah prinašamo razgovor z Viktorijo Oganesjanovo o razvoju lahke industrije v Sovjetski Armeniji.
Lahka industrija Sovjetske Armenije je dosegla za sovjetske oblasti velike uspehe. K temu so največ prispevale slatinske petletke. V prvi petletki (1928 do 1932) je bila hkrati z razširjenjem starih podjetij zgrajena tovarna za šivalne stroje v Erivanu. V drugi petletki je začelo obratovati še šest tovarn: tovarna za šivalne stroje v Lenjinakami, tovarna za krzno v Kirivikanu, erivan-aka in lenjinkanska tovarna za izdelovanje čevljev in tovarna za usnje. V tretji petletki je bilo postavljenih še šest podjetij.
Za sovjetske oblasti se je proizvodnja lahke industrije desetkrat povečala.
Hkrati z ustanavljanjem industrijskih podjetij je bilo zgrajenih veliko stanovanjskih hiš za delavce in nameščence kakor tudi mnogo dečjih jasli.
Med domovinsko vojno so delavci lahke industrije delali požrtvovalno za Ironto. Izdelali so več milijonov parov perila, na sto tisoče parov oblek itd.
Po vojni so začeli z velikim poletom povećavati proizvodnjo blaga za množično potrošnjo. Povojni petletni načrt določa znatno povečanje proizvodnje v lahki industriji. L. 1950. bo izdelano skoraj dvakrat več blaga kakor 1.1940 Do tedaj bosta postavljeni še dve tovarni za trikotažo, ena tovarna za čevlje, popolnoma pa bodo preurejene tovarne trikotaže in čevljev v Lenjinakanu.
Armenski delavci si energično prizadevajo 'izpolniti petletko pred rokom-Letos je bila že popolnoma obnovljena predvojna raven proizvodnje. Načrti za 1.1947. so bili delno že preseženi.
Glede na plan se je storilnost dela po-

Pogled z Volge na osrednji del mesta Kujbtševa
večala za 14,5V» in sorazmmo s tem se je zvišal tudi delavski zaslužek.
Najboljša delavca Sušik Bagdasarjan in Viktorija Varbanjan sta si priborila zaupanje naroda in sta bila izvoljena za poslanca Vrhovnega sovjeta v Armenski SSR.
V borbi za izvedbo planov pred rokom prevzemajo delavci, inženirji in tehniki pobudo in predlagajo veliko zbolj-ševalnih predlogov. Glavni tehnik Gajk Išhanjan je predložil na primer 15 zboljševalnih predlogov za mehanizaeijo in racionalizacijo tehnoloških procesov Vsi ti predlogi so bili sprejeti in so imeli velik učinek v proizvodnji. Za svojr-predloge je dobil Išhanjan denarno na grado.
Z razvojem industrije rastejo tudi kadri v Armenski republiki. Navedli bi lahko vrsto primerov, kako so se preprosti armenski delavci izurili za izvrstne mojstre, tehnike, inženirje in ravnatelje podjetij. L. 1925. je na primer prišel v lenjinakansko tovarno kot učenec Hačik Garibjan. Sposobnega delavca so poslali v Moskvo, kjer je dokončal tehnično šolo. L. 1936. se je Garibjan vrnil domov v svoje mesto, kjer je bil postavljen za glavnega inženirja v tovarni za trikotažo, a 1 1941. pa za njenega nad zomika. Prav tako je postal bivši učenec v gospodarstvu A. Aleksanjan direktor kožarne, bivši tkalec A. Mazmar.jan pa ravnatelj tovarne za trikotažo. Glav-
ni inženir lenjinakanske tovarne za nogavice je C. Kagramanjan, ki je bil nekdaj vajenec v oddelku za popravila te tovarne.
Truhanov otok bo postal narodni park
Na Dnjeprn je pri Kijevu Truhanov otok, ki ga bodo, kakor je sklenila via da Sovjetske Ukrajine, uredili za narodni park s površino 450 ha.
Kijevsko prebivalstvo bo samo opravilo vsa dela. Pred vojno je bila na otoku naselbina, ki so jo hitlerjevci porušili do tal. Očistiti bodo morali pri bližno 500.000 m* zemlje, zasuti protiletalske jarke m zasaditi nove sadike. Že letos bodo zasadili 150.000 dreves in grmov. Na otoku bodo zgradili letno gledališče, kino, knjižnico, restavracijo in posloipja za trgovska podjetja. V parku bodo vse postaje za športe na vodi vseh športnih društev ukrajinskega glavnega mesta.
Nova ovčja pasma
Znanstveni gojitelji živine v altajskem kraju so vzgojiK s kolhozniki novo, ve-leproizvodno pasmo tenkodlakih ovac. Znanstveniki in delavci so porabili več kakor 20 let, da so vzgojili to pasmo, ki lahko prenaša ostro sibirsko klimo in daje po 12 kg tenke svilnat^ volne.
zadruge na Gorenjskem dokazati svojo borbeno tradicijo. Za predsednika zadruge je 'bil nato izvoljen tov. Franc Košir, dosedaij mali kmet, za tajnika pa tov. Nande Vode. Po izvolitvi je predsednik pozval vse zadružnike nove zadruge. naj sodelujejo in mu pomagajo pri delu, kajti le v sodelovanju bo zadruga pokazala dobre uspehe.
Ob zaključku občnega zbora se je oglasil k besedi še tov. Tomo Brejc, član IO Enotnih sindikatov Jugoslavije. Tov. Brejc je med drugim dejal: »S tem, da ste vstopih v zadrugo, ste stopili na pot v. boljšo bodočnost. Vstopanje v obdelovalno zadrugo je najbolj pravilna in progresivna pot- Nova obdelovalna zadruga bo orala ledino na Gorenjskem. Z vašim delom boste drugim kazali pot, da se pri nas na vasi čimprej zgradi boljše življenje, tako življenje, kakršno so imeli v mislih borci, ki so žrtvovali svoje življenje za -našo svobodo.« Nadalje je dejal: »Ce boste dosledno izpolnjevali svoja zadružna pravila, potem boste drugim služili za zgled.« Dotaknil se je še mednarodnih političnih dogodkov in sklepov V. kongresa KPJ. Poudaril je, da je ustanovitev zadruga konkretno izpolnjevanje nalog kongresa. Ob koncu pa je pozval zadružnike: »Bodite čvrsti,, trdni in enotni ,svetel primer kmetom, kako se mora v državi, ki gradi socializem, razvijati moderno kmetijstvo. Delavci vas bodo podprli, skrbeli bodo za vas, dajali vam bodo najboljše stroje, gnojila in vse, kar izdelujejo za vas, da boste čimprej tudi na vasi dosegli lepše življenje — socializem.«
Po govoru tov. Brejca so zadružniki sprejeli resolucijo, naslovljeno na CK KPS, ki se glasi:
»Člani kmečke obdelovalne zadruge »Dan vstaje« Komenda-Križ, vam pošiljamo s svojega ustanovnega občnega zbora borbene pozdrave. Odločili smo se prostovoljno, da se združimo za obdelavo naše zemlje in tudi v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju. Tako nam bo prihranjeno mnogo truda, na drugi strani pa bomo na ta način lahko nudili veliko več našim tovarišem delavcem, ki v industriji gradijo socializem.
Obljubljamo vam, da bomo z vztrajnim delom izpopolnjevali organizacijsko in gospodarsko našo zadrugo ter tako z zgledom vplivali na okoliške vasi in kmete, da se nam pridružijo v našem dedu za dokončno zgraditev socializma na vasi.
Naj živi organizator borbe za zgraditev socializma v naši državi, tov-Tito!
Naj živi CK KPS pod vodstvom tov. Mihe Marinka!
Naj živi KPJ, avantgarda vsega delovnega ljudstva Jugoslavije!«
Popoldne je bila v okviru slovesnosti ustanovitve obdelovalne zadruge mladinska kulturno umetniška revija. Revijo js obiskalo nad 800 ljudi. Nastopilo je čez 150 članov kulturno prosvetnih aktivov in društev.
Tako je Komenda ne samo ustanovila prvo obdelovalno zadrugo na Gorenjskem, ampak tudi častno proslavila ta dan, ki je v resnicš »Dan vstaje« v našem kmečkem gospodarstvu v kairmi-škel okraju, kakor tudi vse Gorenjske.
Sg.
Tekmovanja za 9. september se v tovarnah in podjetjih Varne udeležuje nad 22.000 delavcev in nameščencev. Kovinarji so izpolni?! proizvodni načrt 103,4*/«, pristaniški delavci in železničarji pa so dosegli vidne rezultate pri prekoračenju postavljenih nalog v proizvodnji.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje dne 31. avgusta: Vsa zapadni srednja In Južna Evropa Je v območj visokega zračnega tlaka z dvema izra zltlma jedroma: nad Azori ln nad Sn deti. Zato Imamo Izredno lepo. sončn vreme v vsem tem območju. Od severe zanadnega atlantlka pa prodirajo btadn
Folarne zračne mase. ki povzročajo n sinodu in na škotskem slabo vreme. Vremenska napoved za sredo 1. see tenih*—: Sončno In toplo; zjutraj megl po dolinah ln kotlinah- proti večer manjka naoblačenost.
Organizacijska vprašanja OF
Obvestila I00F Slovenije organizacijam OF
V tem tednu bodo delegati ministrstva za kmetijstvo obiskali okraje
LRS, kjer bodo obravnavali vprašanja semenske službe. O trenutnih nalogah semenske službe razpravlja članek »Dve nalogi semenske službe«.
Z današnjim dnem pričnejo mnoge mladinske delovne brigade po opekarnah Izdelovati ddnu opeko ut zadružne domove. Od izdelave zadostnega števila zidakov je odvisna Izpolnitev plana gradnje zadružnih domov. Okrajni ln krajevni odbori OF naj pomagajo pri organizaciji dela.
Zaradi brezhibne organizacije študija je potrebno takoj določiti okrajni Instruktors ki aktiv. JPrvo temo študija bo prenesel na okrajni ln»traktorski aktiv centralni predavateljski aktiv IOOF v dneh 11. in 13. t. m. Treba je izvesti organizacijske priprave !n ukrepe za pomoč pri študijo v vaških in krajevnih organizacijah OF.
Rok za dostavo vseh statističnih poročil je 10. v mesecu. Za mesec julij še niso poslali statističnih poročil na IOOF Slovenije naslednji okraji: Celje okolica, Črnomelj, Jesenice, Gorica, Grosuplje, Kamnik, Ljubljana okolic^ Maribor, Maribor okolica, Postojna ln Trbovlje še niso poslali obrazca SOF 3. Okraji Črnomelj, Dravograd, Grosuplje, Jesenice, Kamni!:, Kranj .Ljubljana, Ljubljana okolica Maribor, Maribor okolica, Poljčane, Postojna in Trbovlje še niso poslali obrazca SOF 8. Okraji Celje okolica, Črnomelj, Idrija, Ljubljana okolica, Ljutomer ia Mozirje pa niso odposlali obrazca SOF 6.
Dve važni nalogi semenske službe
Preskrbeti kmetu dobro semensko blago je trenutno eden najvažnejših ukrepov za povečanje pridelka. Kmetijske zadruge, državna posestva in kmetijske obdelovalne zadruge so se letos potrudile, da so preskrbele dovolj semenskega blaga za novo setev, ki se bo v najkrajšem času začela
Lokalna zamenjava semen
Množične organizacije so letos vložile mnogo dela, da so pridobile kmetovalce, ki so imeli dobro semensko blago, za sklenitev pridelovalnih pogodb. Uspeh ni izostal: pri kmetijskih zadrugah so že sedaj zbrane precejšnje količine semenskega blaga dobre kakovosti. Pri prevzemanju so ljudski odbori skrbeli, da se ni odkupovalo slabo seme. Pridelovalci, ki so imeli slabše posevke ali pa so seme slabo omla-tili in očistili, so bili zavrnjeni in je bil njihov pridelek odkupljen za prehrano pri trgovskih zbiralnicah. Pri letošnjem načinu zbiranja semenskega blaga je torej nemogoče, da bi se ponovile napake prejšnjih let, ko je bilo razdeljeno kot semdRsko blago tudi slabše žito, kakršno je pač bilo na razpolago. Glede kvalitete zagotovljenega semenskega blaga je letos semenska služba napravila precejšen korak naprej.
Nujno potrebno je, da zadovoljivo rešimo zaključno nalogo semenske službe, to je, da razdelimo kmetovalcem zbrano seme. Dosedanji potek razdeljevanja je že odkril pomanjkljivosti. Prepustili smo naročanje semen kmetom samim, ki so navajeni, da vprašajo po semenu v zadnjem trenutku pred setvijo. Pri organizirani semenski službi, ki skrbi za množičen dvig proizvodnje je takšna praksa nesprejemljiva. Tudi kmetijske zadruge, ki so iz tehnič-nih ozirov zbrale seme iz širšega okoliša, to je s področja par sosednih kmetijskih zadrug, brez podpore množičnih organizacij, niso kos svoji nalogi.
Zaradi omenjenih pomanjkljivosti je nevarnost, da bo kvalitetno semensko blago obležalo v zadružnih zbiralnicah. Skoda bi bila dvojna: prvič bi kmetje ne izkoristili boljšega semena, kakor ga imajo^ sami, drugič pa bi bil prispevek države v obliki višje cene, po kateri je bilo seme odkupljeno, zaman investiran.
Kako se bomo lotili reševanja prve naloge — razdeljevanja zbranih semen? Kmetovalce je treba na zadružnih sestankih seznaniti z zadevo. Množične organizacije naj poskrbijo, da se bodo sestankov' udeležili vsi kmetje iz območja zadruge. Na široko razpravljati o tem, kaj zanje pomeni dobro seme ni treba, pač pa je treba pojasnjevati, na kakšen način je bilo letos sejne konr trahirano in s kakšno strogostjo pri odkupu prevzeto. Če je le mogoče, naj si zadružniki sami ogledajo odkupljeno semensko blago. Zadruge, ki so od zbiralnice oddaljene, naj na sestanku določijo kmete, ki bodo pogled , kakšno seme je v sosednji	družni zbiralnici na razpolago.	v v nepoučenosti, v neute-
meljen h sumničenjih glede kvalitete zbranega semenskega blaga je poleg omenjenega olajšanja — glavni vzrok, da se kmetje ne poslužujejo semenskega blaga, da se ne poslu-
žujejo lokalne zamenjave svojega semena za zbrano boljše seme v zadružnih zbiralnicah.
Razmnoževanji sortnega žita
Za pridelovanje žita je Slovenija razdeljena v pet rajonov. Tako je na primer predvideno, da se bodo v II. rajonu, kamor spadajo okraji Ptuj. Maribor. Poljčane, Celje in Krško, pridelovale naslednje sorte pšenice:	Prolifik, Tasiio, osiješka
U1, bavarska kraljica, beltinska št. 277 in Kolonija. Od rži so za ta rajon določene: Dregerjeva, Petkuška in Meljška.
Sortna žita dajejo sigurno večji pridelek, kar dokazujejo letošnji donosi na državnih in zadružnih posestvih. Drž. posestvo Maribor je n. pr. pridelalo 34 g, drž. posestvo Ormož 26 g, drž. posestvo bizeljsko 29 g osiješke pšenice U 1 na hektar. Dobro se je obnesla beltinska pšenica štev. 277 na drž. posestvu Jeruzalem, kjer je vzlic slabi zemlji dala 22 g pridelka na ha. Nadvse zadovoljiv pridelek zaznamujemo tudi pri rži. Na posestvu Maribor je znašal donos Dregerjeve rži 26 g, na posestvu Zavrč pa 22 g na ha. Glede pridelka sortnega semena pa ne zaostajajo tudi kmečke obdelovalne zadruge. Zadruga Osojnik pri Ptuju je pridelala 29 g Dioseške pšenice, Kungota 20 q osješke pšenice U 1 in zadruga Vrbje 19 g pšenice Prolifik na ha.
2e iz navedenih podatkov je razvidno. da se pridelovanje sortnega semena izplača; potrebno ga je pospeševati v interesu večjega hektarskega donosa pri vseh pridelovalcih. Državna in zadružna posestva imajo Premajhne površine, da bi sama oskrbela s sortnim semenom vse pridelovalce v zasebnem sektorju. Zato bomo letos sprožili akcijo za pridelovanje izboljšanega sortnega semena raznih vrst žita v večjem obsegu tudi v okviru splošnih kmetijskih zadrug. Izvesti je treba akcijo v takem, da bomo pridelali toliko sortnega semena, kolikor ga potrebujemo za setev na eni četrtini površine, posejane z žitom. Po tem načrtu bi lahko v prihodnjih štirih letih izmenjali v Sloveniji vse slabo žitno seme, ki donaša le malo pridelka.
Da izvedemo to važno akcijo z večjim jamstvom za uspeh, bo organizirana proizvodnja sortnega žitnega semena na strnjenih kompleksih. Vsi pridelovalci na področju enega krajevnega ljudskega odbora naj bi sejali seme sarno ene sorte, ki je za dotični okoliš po rajonizaci-ji določena. Na ta način bi proizvodnja posameznih žitnih sort osredotočena na gotove predele, kar bo olajšalo ocenjevanje semenske vrednosti posevkov med vegetacijo, kakor tudi zajetje in distribucijo na teh teritorijih pridelanega semena.
Pridelovalcem bo sortno seme odkupljeno pod najugodnejšimi pogoji; imeli bodo od razmnoževanja sortnega semena dvojno korist: večji pridelek in višjo ceno.
Akcijo razmnoževanja sortnih semen naj podpro ljudski odbori, množične organizacije in kmetijske zadruge, ker vodi najuspešneie k uresničenju planskih nalog.
Okrajne zveze kmetijskih zadrug, skrbite za svoj bodoči kmetijski kader! — Kmetijske zadruge, pošiljajte svojo mladino v kmetijske šole!
Is Francij« Ja vrnilo
218 izseljencev
Včeraj dopoldne se le pripeljala na Jesenice nova skupina izseljencev Iz Francije. Vrnilo se jih je 218 izseljencev. Na Jesenicah jih je sprejela množica ljudstva, predstavniki oblasti pa so jih pozdravili z željo, da bi se čim lepše počutili v domovini. Ljudstvo jih je obdarilo z cvetjem in drugimi darili. Po pogostitvi, med katero je igrala jeseniška godba, so se odpeljali v Ljubljano, kamor so prispeli ob 15.45.
V	Ljubljani je izstopila mladinska delovna brigada — 58 po številu — ki je prišla iz Francije, da pomaga naši mladini pri gradnji avtomobilske Ceste bratstva in enotnosti, ostali pa so se odpeljali v Kamnik v bazo za repatriacijo, kjer bodo nekaj dni počivali, nakar bodo odšli po želji na delo ali pa na domove.
Vrnitev mladinskih brigad iz Nove Gorice
Včeraj popoldne so se vrnile iz Nove Gorice tri mladinske delovne brigade: brigada »Kajuh«, brigada »Mihe Marinkah in brigada »Bogdana Osolnika«. Vse tri brigade so postale na tem pomembnem- gradišču dvakrat udarne.
V	Ljubljani jih je pričakala na glavnem kolodvoru množica ljudi in jih prisrčno pozdravila. Ob prihodu vlaka je igrala armijska godba vesele ko-lačnice. Mladina ie s pesmijo prišla na zborno mgsto, kjer jih je pozdravil zastopnik mladine Ljubljane, v imenu GO LMS pa tovariš Leo Kovačič. Govorniki so izrekli priznanje in zahvalo vsem trem brigadam, ki so dosegle velike delovne uspehe na gradišču Nove Gorice. Mladina je z vzkliki Partiji in Titu ponovno odločno povedala, da obsoja vse klevete, ki jih mečejo v svet ljudje, katerim ni všeč, da gre Jugoslavija naglih in zanesljivih korakov v socializem. Mladinske brigade so odposlale tudi resolucijo Centralnemu komiteju KP Jugoslavije z zagotovilom, da ne bodo niti za korak odstopile od našega državnega vodstva in da bodo v bodoče še bolj napele svoje moči za čim večje gospodarske uspehe. Po končanem zboru so mladinske brigade odkorakale na trg pred železniško postajo, odtam pa po ljubljanskih ulicah, kjer jih je pozdravljalo ljubljansko ljudstvo.
V Prekmurju se je začel odkup krompirja
2e v nedeljo so kmetje murskosoboškega okraja na množičnih sestankih začeli sklepati prve pogodbe o prodaji krompirja. Odziv kmetov pri kontrahiranju krompirja je zelo ugoden. Kmetje v vasi Lipovci so že prvi dan kontrahirali velike količine krompirja in prekoračili orientacijski plan za njihovo vas za 81 %. Vaščani iz vasi Tešanovci so kontrahirali nad dva vagona krompirja, kmetje iz vasi Salamencl pa nad en vagon. Med najboljšimi vasmi v okraju so glede sklepanja pogodb po prvih poročilih tudi Predanovci ln Brezovci.
Na vseh množičnih sestankih izražajo kmetje svoje zadovoljstvo nad uredbo o kontrahiranju in odkupu krompirja, ki ravno prekmurskemu kmetu nudi velike ugodnosti a tem, da prejme ža določene količine kon-trahlranih presežkov krompirja nakazila za nakup koruze po Izredno ugodnih pogojih. Kmetom v Prekmurju, kjer koruza slabo uspeva, nudi ta uredba velikansko pomoč, ker bi jim sicer koruze primanjkovalo. H. K.
PLAVALNO PRVENSTVO JUGOSLOVANSKE ARMADE
Od 26. do 29. avgusta Je bilo v Zagrebu plavalno prvenstvo Jugoslovanske armade. Tekmovali so najboljši plavalci ln waterpolistl lz vse države, ki trenutno služijo vojaški rok. Na prvenstvu so se pojavili novi talenti, med katerimi Je treba zlasti omeniti podporočnika Liljana Zuvelo, ki je zmagal v plavanju na 400 ln 1500 m ter odločilno pripomogel k zmagi šta-tete Novega Sada na 4x200 m. Poleg njega se je odlikoval tudi Josip Ka-loper lz Splita, ki Je v plavanju na 50 m v vojaški obleki ln s puško dosegel odličen čas 44.2 sekunde. Neugodno hladno vreme Je vplivalo na dosežene čase v finalnih tekmovanjih, sicer bi bili rezultati še znatnp boljši. Ičljub temu pa je bilo na tekmovanju opaziti veliko požrtvovalnost nastopajočih, ki so se v vseh točkah vztrajno borili za čim boljši plasman svoje ekipe. V plavalnem in waterpolo prvenstvu Je premočno zmagala garnizija iz Splita, ki je imela v svojih vrstah najboljše zastopnike plavalnega športa. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, čeprav je moralo vodstvo .premagati nekatere tehnične težave.
V	plavalnih disciplinah Je zasedla
prvo mesto garnizija iz Splita z 11.241 točkami. Na drugem mestu je garnizija iz Novega Sada z 9525 točkami, na tretjem Ljubljana s 7633, na četrtem-Zagreb s 65 68, na petem Niš s 6405, na šestem Beograd s 6968, na sedmem Zemun s 5367, na osmem Skoplje s 5269, na devetem KNOJ s 4164 in na desetem mestu garnizija Sarajeva s 2970 točkami.
V	vaterpolu je prav tako zasedla prvo mesto garnizija iz Splita, ki je v finalni tekmi premagala Novi Sad, tretje Niš, četrto Beograd, peto Ljub-
ljana, šesto Zagreb, sedmo Zemun, osmo Skoplje, deveto Sarajevo ln deseto KNOJ.
Najboljše uspehe so na prvenstvu dosegli naslednji tekmovalci:
1500 m prosto:	1. Zuvelja Ljiljan
(Novi Sad) 23 :17.6 min., 2. Sušlč Branko (Niš) 23 :53.6, i. Bakotlč Splro (Novi Sad) 25:28,	4 Radonlö Božidar
(Ljubljana) 25:66.7, 6. Dobrovlč Nikola (Beograd) 25:59.2 ;
400 m prosto:	1. žuvelja Ljiljan
(NS) 5:40.i. 2. Duvnjak Stjepo (Split) 5:42.2,	2. Pleskovič Ivo (Zemun)
5:43.3, 4 Sušlč Branko (Niš) 6:00.7, 5. llatutinovič Pero (Split) 6 :18.7 ;
100 m hrbtno: 1. Puhar Anton (Beograd) 1:23.3. 2. Pavlčevič Daro (Split) 1 :28.4,	3. Vidovič Badivoje (Bgd)
1:28.9, 4. Bonlč Ivan (Zgbj 1:30.1. 6. Silič Stjepan (Lj.) 1:31.5 ;
3x100 ni mešano: l. Split 4:06.5. 2. Novi Sad 4:16.0. 3. Beograd 4:19.9, 4. Ljubljana 4 :23.5, 5 Skoplje 4 :31.8 ;
200 m prsno: 1. Gril Bruno (Split) 8 :14.b, 2. Kibica Djuro (Split) 3 :16, 3. Matošič Dane (Split) 3 :16, 4. Bektaš Slavko (NS). 3 :23.2, 5. Sekulič Miroslav (Zemun) 3:23.4;
100 m prosto:	1. Duvnjak Stjepo
(Split) 1:07.8, 2. Pljeskovič Ivo (Zemun) 1:11.4,	2. Sivić Stjepan (Lj.)
1:12,4.	4. Matuhinovlč Pero (Split)
1:14.2, 5. Ucovič Nikola (NS) 1:14.6;
150 n» mešano:	1. Ucovič Nikola
(NS) 2:14, 2. Pavlčevič Daro (Split) 2:15.6,	3. Pavlovič Stevo (KNOJ)
2:26.9. 4. Demovič Vlado (LJ.) 2:27.4. 5. Bektaš Slavko (NS) 2:28.4;
4x200 m: 1. Novi Sad 11:50.1. 2. Beograd 11:57.2, 3. Split 12:04.8, 4. Ljubljana 12:27, 5. Niš 12:43.6;
50 m v obleki s paško: 1. Kaloper Josip (Split) 44.S sekunde (v predte-
ku 44.2) 2. Svojinovič Zoran (Zemun)i 49. 3. Žurkovlč Danilo (KNOJ) 49.6, 4. škunca Ivan (Split) 60.2, 5. König Stjepan (Skoplje) 51.
V tekmovanju za vsearmadno prvenstvo je po tekmah v streljanju, nogometu. odbojki, košarki in v plavanju na prvem mestu še vedno garnizija iz Ljubljane, ki si je lani osvojila naslov vsearmadnega prvaka. Na drugem mestu Je garnizija iz Novega Sa da. na tretjem pa garnizija iz Niša
Atletsko prvenstvo JA 3.-5. sept. v Ljubljani
Od petka 3. septembra do nedelji _i. septembra bo na Stadionu v Ljub ljani prvenstvo Jugoslovanske armad, v atletiki. Tekmovanja se bodo udele žili najboljši predstavniki te športn panoge iz garnizij: Split, Novi Sat Ljubljana, Beograd. Zagreb, Niš, Zi mun, Skoplje, Sarajevo In tekmovali KNOJ-a. Tekmovalni spored obseg vse olimpijske discipline. Svečan otvoritev prvenstva bo v petek ob 14 etkmovanje pa se bo nadaljevalo v sc boto ob 9. ln ob 16. ter v nedeljo o-9 dopoldne.
Prvenstvo Jugoslovanske armade -atletiki bo ena najbolj množičnih pr reditev v tej športni panogi, na kate-bodo nedvomno dosežen! tudi kval tetni rezultat!, Ker so vojaška tekm< vanja znana po svoji dobri organiz. ciji. bodo obiskovalci prireditve nt dvomno prišli na svoj račun.
Tretji nastop italijanskih plavalcev
V ponedeljek «večer «o v centralnem ljudskem kopališču v Ljubljani tretjič nastopili plavalci Italijanske mladinske reprezentance. V prijateljskem srečanju so se v vseh disciplinah, razen v prostem plavanju na 209 m uveljavili naši tekmovalci. Rezultati go bili naslednji:
260 in hrbtno: 1. Flnzi (J) 2:50.2, 2. Pelan (J) 2:51.6, 3. Ceccarinl (1) 2:55.2,
4.	Nikolič (J) 3:03.9, 5. Guldotti (I) 3:01;
200 m prosto: 1. Grugnola (1) 2:33.6, 2. Matejtč (J)	2:37.1,	3. Pricker (J)
2:40.2, 4. Rinaldi (1) 2:44; .
3x100 mešano: 1. Jugoslavija (Flnzi, Korpes, Stipetič) 3:14.8, 2. Jugoslavija U- (Pelan. Plavšič, Pelhan) 3:46.5, 3. Italija I. (Ceccarinl, Gasparini, Venturi) 3:56.4, 4. Italija II. (Guidotti, de Pitta. Buonacore) 3:58.2.
Izven dvoboja so bile naslednje plavalne točke: 200 m prosto ženske: 1. Ivkovič 3:04, 2. Slmatovič 3:05 (Juvan-čičeva ln Modiceva sta bili pri 100 m izločeni od tekmovanja, ker sta očitno dogovorjeno plavali nenavadno počasi. Preti obema bo uveden disciplinski postopek in sta zato do nadaljnjega suspendirani od vsakega nastopa. Ta njuno nešportno dejanje je vsekakor vredno obsodbe); 100 m prsno ženske: 1. Jamnik 1:34 2. Kuhar 1:35,5, 3. Pelan 1:38.4; 3x50 m mešano ženske: 1. Pelan, Kuhar, Ivkovič 2:03.2, 2. čurlln, Jamnik, Simatovič 2:14.2.
WATERPOLO
ITALIJA : JUGOSLAVIJA 5:2 (2:0)
Oficielna waterpolo tekma za ^dvoboj med reprezentancama Italije in Jugoslavije Je bila v ponedeljek zvečer, ker je delegat Italijanske plavalne zveze Am-broglo Casalone zahteval za tekmo mednarodnega sodnika in je bilo sporazumno z našim vodstvom sklenjeno, da se v nedeljo odigra prijateljsko srečanje, naslednji dan pa v enakih postavah tekma za dvoboj. Isti princip bo veljal pri. hodnje leto na povratnem srečanju v Italiji.
Mladinska waterpolo reprezentanca Italije Je upravičila sloves, ki ga uživajo Italijanski zastopniki te športne panoge v svetu. V živahni igri Je premagala mladinsko reprezentanco Jugoslavije z rezultatom 5:2, Že v prvem polčasu so si Italijani zagotovili prednost dveh golov in tudi po odmoru se jim Je trikrat posrečilo spraviti žogo v mrežo, medtem ko je bila naša reprezentanca samo dvakrat uspešna s streli na gol. Odločitve sodnika Valleja so sicer vplivale na rezultat, vendar je bila zmaga italijanskega moštva zaslužena.
Dvoboj mladinskih reprezentanc Italije In Jugoslavije v plavanju in waterpolu se je torej končal neodločeno 38:38 točkam.
četrtina glavne premije dahi srečka, prodana v Ljubljani
Včeraj se je končalo žrebanje III. razreda 9. kola srečk državne razredne loterije, ki se je začelo 6. avgusta v Beogradu, nato pa nadaljevalo in končalo v Ljubljani. V dvorani doma sindikatov, kjer je bilo žrebanje, se je zbralo ob 15. precej gledalcev, ki so z zanimanjem opazovali žrebanje. Napeto so sledili dvema mladincema, ki sta iemala iz dveh velikih bobnov listke s številkami in dobitki, poslušali tov. Milico in Slavko, ki sta napovedovali izžrebane številke in dobitke in opazovali ves postopek. Pri žrebanju so sodelovali poleg funkcionarjev državne razredne loterije tudi uslužbenci našega finančnega ministrstva in organizacije vojnih invalidov.
Že takoj v začetku je bila izžrebana prva premija, ki ie padla v smislu pravil na prvi izžrebani dobitek.-Številka 2763 je zadela poleg dobitka 2000 din tudi premijo v znesku 300.000 Dve četrtini srečke s to številko sta bili prodani v LR Srbiji, ena četrtina v LR Hrvatski in ena četrtina v Vojvodini.
Potem ko so med dolgo vrsto dobjtkov po 600 din izžrebali tudi nekaj večjih dobitkov — tako je številka 69.751 zadela 50.000 din — je v bobnu ostal še zadnji dobitek v znesku 4000 din. Prav kmalu je bil izžreban tudi ta, in sicer na številko 27.216. V smislu pravil je na ta dobitek odpadla tudi najvišja premija v znesku 600.000 din. Tri četrtine srečke s to številko so bile prodane v LR Srbiji, a ena četrtina v LR Sloveniji.
Takoj v začetku septembra se bo začela prodaja srečk I. razreda 10. kola. Emisija srečk bo povišana od 75.000 na 100.000, dobitki pa se bodo povečali od 29.346.200 din na 39.262.600 din. Razredna loterija postaja vedno bolj popularna in si pridobiva splošno zaupanje. To prav gotovo tudi zasluži. saj gre dve tretjini vsega denarja, ki ga dobi s prodajo srečk, za izplačilo dobitkov, 10 % odpade na organizacijo vojnih invalidov, drugo pa dobi država, ki ga porabi za najkoristnejše splošne namene.
Po predhodnih dogovorih med Flzkul-turno zvezo Jugoslavijo In Plavalno zvezo Italije bi moralo na dvoboju sodelovati mošba in ženska reprezentanca. Ker pa je Imela Italija svoje najmočnejše predstavnice v plavanju v Trstu, ki je zdaj pod samostojno upravo, nl mogla poslati enakovrednih nasprotnic našim tekmovalkam ln Je bil zato dvoboj izveden le v moških disciplinah. Večina plavalcev italijanske reprezentance je bila iz Milana, Firenz, Napollja in Bi
Šenetk.
Prvenstvo Slovenije v nogometu
V	nedeljo se je začelo tekmovanje za nogometno prvenstvo Slovenije. Razen tekme med Kladlvarjem ln Poletom- ki je bila preložena zaradi gostovanja Po-letovega moštva na Češkoslovaškem, so bile odigrane vse tekme I. in II. skn-plne. Izidi nekaterih srečanj so bili presenetljivi, ker so se nepričakovano uveljavila podeželska moštva. Kakor vse kaže, bo letošnje nogometno prvenstvo Slovenije v tem oziru prineslo še marsikatero presenečenje. Rezultati tekem so bili naslednji:
I.	SKUPINA:
V	Dolnji Lendavi:	Železničar (Mrb)
proti Nalta 5:1,
v Murski Soboti: Sobota : Železničar (Lj.) 1:1,
v Trbovljah: Rndar : Udarnik (Kranj)
5:1;
II.	SKUPINA:
V	Zagorju: Proletereo : Škofja Loka
1:1.
v Postojni: Postojna : Predllee (Liti ja) 2:1,
v Tržiču: Tržič : Krim 6:9,
na Jesenicah: J. Gregorčič : Gorica 4:6. #
Nogometna zveza Slovenije sklicuje, v zvezi z ustanovno skupščino Nogometne zveze Jugoslavije, ki bo dno 8. septembra v Beogradu, za petek 3. septembra ob 18. uri v sejni sobi na Taboru širši sestanek, katerega se morajo udeležiti vsi zastopniki poverjeništev in ligaških društev. Ker bo na sestanku razprava o predlogih in volitev delegatov za to skupščino, je navzočnost za vse omenje ne tovariše obvezna.
Nova planinska pot na Prisojnik
Na Vršiču, med Sočo in Savo, pod sil. nlml stenami mogočnega Prisojnika in lepo izoblikovane Mojstrovke sa se združile delovne In podjetne roke jeseniških kovinarjev ln gorjancev lz naše klasične dežele planinstva — Trente. Zgradili so edinstveno plezalno pot z Vršiča skoz! Okno na Prisojnik.
Gradnja nove poti je delala veliko te žav, ali predani gorniki lz Trente ln i Jesenic se niso plašili naporov za korist planinske sknpnosti. Vsi so po svojih močeh prijeli za delo ln prispevali, da se je zamisel čim prej uresničila. Premostili so začetne težave in prvega av-gusta so zopell svedri pod stenami Prisojnika, TrentarjI so začeli z delom. Zabili so nad 156 klinov in napeli preko 200 metrov žične vrvi, ki bo služila za varnost premnogim planincem na tej poti z nepopisno lepimi razgledi in ple žalnimi nžltkl.
Jeseničani pripravljajo v zvezi z otvo. rltvljo nove noti poseben planinski praznik. Pripravili so vse, da bo bivanje na Vršičn v soboto ln nedeljo 4. in 5. t. m. posebno prijetno.
Drobne zanimivosti
Bolgarski atleti bodo nastopili na bal kansko. srednjeevropskem prvenstvu v
atletiki. Bolgarska atletska zveza je poslala fizkulturni zvezi Jugoslavije seznam tekmovalcev, ki bodo sodelovali na balkansko-srednjeevropskem prvenstvu v lahki atletiki v Beogradu
Prvenstvo Jugoslavije v košarki bo \ Beogradu. Po prvotnem razporedu bi mo ralo biti prvenstvo FLRJ v košarki za moške in ženske od 8. do 12. septembra letos v Novem Sadu. Iz tehničnih razlogov bo prvenstvo v omenjenem času Beogradu.
Prvenstvo Vojvodine v telovadbi. V
Novem Sadu je bilo preteklo neleljo tekmovanje za posamezno ln ekipno prvenstvo Vojvodino v urodni telovadbi Tekmovalo je okrog 120 tekmovalcev.
KULTURNI PREGLED * *
France Slokan: Nova povest o stari pravdi
(Založba Mladinske knjige, strani 200)
Slokanova »Nova povest o stari pravdi« je poskus, prikazati naš kmečki problem tako kakor ga je treba reševati v sodobni, napredni socialistični državi.
France Slokan si je zadal precej težavno nalogo, da v preprosti besedi, na kar najbolj zanimiv način pove vse, kar pričakujemo po petletnem planu od našega kmetijstva: Pri tem se ie dotaknil vseh važnejših gospodarskih panog od gozdarstva, poljedelstva in'živinoreje pa do sadjarstva in vinogradništva ter skušal nakazati vse pomembnejše probleme na tem področju. Da bi snov čim bolj poživil, jo je razdelil na sedemnajst poglavij, ki nosijo živahne in zelo obetavne naslove kot v napetem romanu. Vsa poglavja so razdeljena še na poglavja, tako da je obsežno gradivo razčlenjeno na prav zanimive kraiše ses'avke, pri merne za vse bralce, ki jih sicer le težko spraviš h knjigi. Pisatelj pri-
znava, da si je pri obdelavi snovi vzel za vzor način obravnavanja kot ga uporablja sovjetski pisatelj Iljin Vsekakor se mu ie to prav dobro posrečilo.
Knjiga v širokih potezah nakazuje zapleteno problematiko, ki jo mora rešiti naše kmetijstvo v najbližji bodočnosti, če nočemo, da bo v svojem razvoju daleč zaostalo za napredkom v industriji in s tem povzročilo nesoglasja v socializaciji naše družbe. Pisatelj prikazuje številne objektivne težave, ki ovirajo napredek našega kmetijstva — med njimi so najtežje zaostalost našega kmeta, razdrobljenost kmečke posesti, nizka stopnja mehanizacije, predvsem pa nezaupljivost kmečkega človeka ki ie bil tisočletja izko-iščnn m tudi danes rie more verjeti, 'a bi mu kdo hotel zares nesebično '•omagati. Zato je razumljivo, da se "'sat-eli obrača predvsem na -kmečko mladino, čeprav se zaveda, da bodo
morali vsi — tudi starejši — trdo poprijeti, če naj uresničijo cilje petletnega plana v kmetijstvu.
Knjiga -vsebuje tudi napotke, kje je treba zgrabiti najprej, da se premagajo začetne težave, in v kateri smeri se moramo predvsem prizadevati, da nam bo zagotovljen uspeh. Seveda se pri tem pisatelj ni mogel spuščati v podrobnosti, temveč se je omejil na nakazovanje, kako se ie treba lotiti reševanja številnih nalog in kako odstranjevati neštete ovire. Zato se zna zgoditi, da kljub preprostemu slogu odgovori na razna vprašanja ne bodo vselej docela razumljivi vsem bralcem.
Zadnje poglavje nosi naslov »Vsa nota vodijo v zadrugo« in s tem nakazuje dokončno rešitev našega kmečkega vprašanja. Pisatelj se zaveda, da je prav zadružništvu posvetil zelo malo prostora in da je na tem področju ostalo še marsika terc vprašanie odprto. Mogoče ie to storil zavestno, kajti Prav o kmečkem zadružništvu bo potrebno še yehko temeljitega in podrobnega študija, preden bo mogoče daja!' hraktične napotke, ki bodo razum 5 ji vi in spreiemliivi tudi za na:bai Preprostega vaščana. Nič bi ne biR odveč, če bi pisatelj temu probleme po*v*Ul novo knjigo.
Vso knjigo preveva zdrav optimizem in neugnana volja, premagati vse težave, ki se pojavljajo pri reševanju odgovornih nalog v našem kmetijstvu. Knjiga nima namena nuditi strokovnega znanja, pač pa pri-iemijivo in v sodobni luči približati probleme našega kmeta vsakomur, ki se z njimi ukvarja ali ki se zanje sploh zanima. Zato ne bo pretirano, če postavimo zahtevo, da mora »Nova povest o stari pravdi« najti pot v vsak kmečki dom. v vsako knjižnico, vsak mladinec in mladinka ter vsi, ki želijo posvetiti svoje sile napredku našega kmetijstva, naj jo preberejo kot uvod v strokovni študij in kot pobudo za čimbolj ustvarjalno delo. Priporočamo jo pa tudi delovnim ljudem, ki nimajo neposrednega opravka s kmetijstvom, ker lahko v znatni meri pomaga k boljšemu razumevanju sodobne-kmečke Problematike pri nas in s tem k poglobljenemu sodelovanju med mestom in vasjo, kar ie nujen pogoj za uspešno reševanje nalog našega nerietnena plana.
S-t-rrmno zunanjo opremo ie oskrbi Rudolf GorUip. Posebej naj orne rimo r.-enVdnn stvarno kazalo, ki 6o H Kro sbižjlo začetnikom v mo-de-ni kmetusk' vedi. lezik ie preprost in razumljiv, vendar bi si vča-
sih želeli malo več sočnosti iz za kladnice kmečkega izrazoslovja, kar bi knjigo močno približalo kmečkemu človeku.	N. J.
Nove knjige in revije
Prejeli smo:
Aleksander Rankovič: Poročilo o orga mzacijskem delu Centralnega komiteta KPJ na V. kongresu. Izdala Cankarjeva, založba. Strani 52. Ljubljana 1948-
Boris Kidrič: O graditvi socialističnega gospodarstva FLRJ. Referat na V. kongresu KPJ. Izdala Cankarjeva založla. Strani 57. Ljubljana 1948.
Brazda, časopis za književnost in umetnost. Štev. 7—8. Leto I. Sarajevo 1948.
Obzornik. Mesečnik za ljudsko prosveto. Štev. 7—8. Lelo III. Ljubljana 1948.
Elektrotehniški vestnik. Strokovna revija. I^eto XVI. Štev. 4—5. Ljubljana 1948.
Nov den. Spisanje za umetnost, nauka i opštestveni prašanja. štev. 6- Let. IV. Skopje 1948.
Zbornik oddelka za arhitekturo na univerzi v Ljubljani. Uredila -ing. arh. Marijan Mušič in stud. arh. France Ivanžek. Založila Državna založba Slovenije. Strani 133. Ljubljana 1948.
Mladinska revija. Izredna številka. Izdaja Mladinska knjiga. Uredil Dušan Zeljeuaoif, Strani US, Lato 1948.
Opozorilo
VSEM OKRAJNIM ODBOROM —
POVERJENIŠTVOM ZA SOCIALNO SKRBSTVO IN ZDRAVSTVO
V uiadnem listu FLRJ št. 68 z dne 1 avgusta 1948 je objavljena obvezna r«. laga. čl lt» zakona o vojaških vojnih i vaiiitdiii. Po tej razlagi imajo pravico » roditeljske invalidnine tudi starši posv-jenih in nezakonskih otrok ter očmi . mačehe, toua samo, če je njihov pad umrli ali pogrešani otrok, oziroma p storek živel z njimi v hišni skupno, do odhoda v vojsko in če so skrbeli . njegovo vzgojo in vzrejo ali jih jo pa*. vidrževaii.	, ..	»
Ce je kdo, ki je po prednji raziš-upravičen do invalidnine, dobil na sv< prijavo od Invalidske komisije negat. no (odklonilno) oJločbo', naj na in v ali sko komisijo pri armiji v Ljubljani vi. vič vloži prošnjo za priznanje inval nine, če ni bil odklonjen iz drugih n logov. Prošnji naj priloži dokaze, da -po in j uje pogoje, ki so navedeni spree, in navede številko odklonilne odločbe
Kdor pa se sploh še ni prijavil, pa i se prijavi Invalidski komisiji pri arm v Ljubljani po okrajnem invalidski referentu svojega bivališča, pri kater« bo dobil predpisane tiskovino za prija -in potrebne informacije.
Iz pisarne
Ministrstva za socialno skrbst'
Novincem, ki se nameravajo vpise, na univerze izven Ljubljane
Študentje., ki se IkhIo letos vpisali v letnik fakultet in visokih šol v Zagrel Beogradu ali Sarajevu, se bodo glede -plan vpksa mogli v piša. ti samo na pr lagi poprejšnje prijave pri ministrst za prosveto LRS.
Zato naj v vpisnih dneh od 6. do 1 septembra 11)18 pošljejo ministrstvu prosveto LRS. oddelku za visoke šo prijavnico za vpis v I. semester, ki dobe pri vratarju ljubljanske univer. in overovljeni prepis spričevala o 's šjem tečajnem izpitu.
Na podlagi teh prijav bo ministrstvo : prosveto LRS do 15. septe(mbfa obvesti prizadete, da se lahko definitivno vj šejo. seznami v avli univerze, so čas. pa bo poslala spiske novincev na ustre ne fakultete v Zagrebu, Beogradu Sarajevu. Na podilagi tega so bodo n vinci tam lahko vpisali.
Ministrstvo za prosveto LE
Objava
Vsak reflektant. ki želi štipendijo, r Srednji kmetijski šoli v Mariboru, Sre nji veterinarski šoli v Ljubljaui in Dv tetni mlekarski šoli v Kranju, naj čin prej vloži prošnjo za štipendijo na Upr. vo zadevne šole. ki jo namerava obisk' vati. Prošnji je priložiti: 1. Iskaz o pr. moženjskem stanju, katerega potrdi pr stojni KLO; 2 Življenjepis; 3. »Vpraša no polo« (kolikor jo še ni poslal ob vp. su na šolo). — Ministrstvo za kinetijstt LRS.
& VESTI
KOLEDAR
Sreda, 1. septembra: Egidij, Mladen. Četrtek, 2- septembra: Maksima, fitefan SPOMINSKI DNEVI
1. IX. 1939. — Napad Nemčije na Polj sko — začetek druge svetovne vojne-1. IX. 1286. — V slovenskem jeziku ume ftčen, na Gosposvetskem polju grot Maj nar d za koroškega vojvodo.
1. IX. 1928. — Začetek prve gospodarskt pct-letke v Sovjetski zvezi.
1. IX. 1944. — l*o splošni ljudski vstaji se zbere v osvobojeni Banski Bistric. Slovenska narodni rada (Slovanki ljud-. ski svet) na prvo zasedanje. Vsa Slovanka jo svobodna in ljudski odbor: so prevzeli oblast.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromost je, Marijin trg. St ft.
•
URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ima v 37. štev V. letnika z dne 31. avgusta 1948 tole vsebino:
197. Odločba o ureditvi odkupa hmelja! po vezani ceni. Popravek.
«
Esperantsko društvo »Ljubljana«, Cankarjevo nabrežje 7/1, odpre dne 6. septembra šest tedenski te^aj mednarodnega jezika »Esperanta« Vpisovanje vsak dan. od. Ö. do 13. ure. Samouki, naročite si učbenik esperanta l Po pošti stane samo 45 dinarjev.	1634_n
Obvestilo hišnim pomočnicam mesta Ljubljane. Vse hišne pomočnice rajona Center, ki spadajo v poiružnicošt. 3, se obveščajo, da so je sedež podružnice preselil iz Delavskega doma na Stari trg št. lla. Za mesec september se bo potrjevalo potrošniška potrdila v novih podružničnih prostorih vsak dan od 16. do 19. ure počenši od 1- septembra do zaključno 9. septembra razen sobote in nedelje. Za rajon Bežigrad—Šiška podružnica št- 4 se potrjujejo potrošniška potrdila na sedežu podružnice v Medvedovi ulici št. 28 v dneh 1-, 2. in 3. septembra od 16 do 19. ure. Za rajon Ra-kovnik-Vič v podružnici štč 2 se bo potrjevalo potrošniška potrdila v Srednji tehnični šoli na Aškerčevi ulici, v četrtek 2. septembra 1948 od 16. ure dalje». Poleg potrošniškega potrdila, katero mora biti izpolnjeno in podpisano od delodajalca, naj prinesejo s seboj prijavnico o socialnem zavarovanju, s katerim dokažejo, da so socialno zavarovane in sindikalno knjižico ali izkaznico. — Odbori podružnic.	1710-n
Rafinerija dragih kovin obvešča stranke, da bo odprta od 1. septembra dalje za stranke od 9. do 12. urei.	1712-n
Pionirji - brigadirji pozor! Dno 2- septembra je obvezen zbor za vse plenirje-brlgcdirje, ki 99 sodelovali na akcijah za nabiranje zdravilnih zelffič. Tu bo smotra za pionirsko parado, ki bo
5.	septembra 1J4H. Na smotri bodo podeljena vsem brigadirjem značke, pohvaljenim in udarnikom pa diplome. Zbor bo na dvorišču učiteljišča ob 16. url.	1711-flP
Mežakljčani! ^hor brigade v sredo ofc 8, zjutraj prej kolodvorom. — Štab-
Ministrstvo za imovino in preskrbo LRS
obveščaš
OPOZORILO
la razpoložljivih količin maščob razpisujemo za mesec avgust tretjo delitev maščob in sicer prejmejo potrošniki delavskih kart razliko od celotnega obroka, medtem ko prejmejo ostali potrošniki le še delno kritje razlike.
Ker bo prihajalo v maloprodajno mrežo poleg kvalitetnega olja, ki je namenjen predvsem za delavske karte, tudi manj kvalitetno olje, opozarjamo potrošnike, da to olje takoj dvignejo pri maioprodajalclh in da ga tudi takoj uporabijo. Pripominjamo, da je to olje najbolj primerno, da se uporabi pri pripravljanja hladnih jedil.
Okrajne in mestne ljudske odbore vnovič opozarjamo, da dodeljene količine olja takoj dvignejo v kolikor ga še niso dvignili, da si ga morejo potrošniki takoj nabaviti in tudi takoj uporabiti. Pri prevzema je paziti, da je embalaža popolnoma Čista. — (Iz pisarne MTP)
PRESKRBA
KURIVO
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča gospodinjstva, da si lahko nabavijo kurivo na odrezke »K« nakazni o na naslednje odrezke: Kil prm drv (pol prm na odr. fit. 3, pol prm na odr. fit. 4;
K 2 1 in pol prm drv (1 prm na odr. fit. 3. pol prm na odr. št. 4);
K3 2 prm drv (1 prm na odr. fit- 3, 1 prm na odr. št- 4);
K4 2 in pol ptrm drv (1 in pol prm na odr- št 3, 1 prm na odr. št. 4);
K5 3 prm drv (2 prm na odr. fit 3. 1 prm na odr. fit 4);
K6 3 in pol prm drv (2 prm na odr. fit 3, 1 in pol prm na odr. št 4).
Trgovska podjetja opozarjamo, da se kurjava po razpisu izdaja samo za potrošnike mesta Ljubljane, torej le na nakaznice z žigom KLO. KLO mesta Ljubljane.
Navedeni odrezki stopijo v veljavo z dnevom objave ter zapadejo 29. decembra 1948.
DELITEV MAŠČOB ZA MESEC AVGUST 1948 Poverjeništvo za trgovino in preskrbo
MLO v Ljubljani obvešča po trošni ke, da •i lahko nabavijo ostanek maščobe za mesec avgust od 1 do vključno 19. septembra t. 1. na odrezke živilskih nakaznic za mesec avgust.
SVEŽE MORSKE RIBE Danes bodo v vseh običajnih poslovalnicah in v mestni ribarnici na Pogačarjevem trgu naprodaj sveže morske sardele.
Šolstvo
Splošna strokovna šola se je preselila
Iz osnovne šolo v Mostah v prostore bivše osnovne sole Center v Nunski ulici št. 2. Vpisovanje za vse razrede bo 3. septembra od 8- do 12. in od 15. do 18. ure. Popravni izpiti bodo 6. septembra o>o 8. uri dopoldne. Pričetek rednega pouka bo 16. septembra ob 8. uri. Uprava.
Na strokovni nadaljevalni šoli za lesne obrti v Mariboru, Mladinska ulica 13, bo vpisovanje 2. in 3. septembra od 16. do lb. ure. Popravni in drugi izpiti bodo 6. in 7. septembra ob 15. uri. Podrobnosti na oglasni diski v fioli. Reden pouk se fcačae 16. septembra 1948 ob 14. uri. — Upravi tel jstvo.	1709-n
Na šoli učencev v gospodarstvu mehanično tehnične stroke Maribor, Žolgarjeva ulica 4, bo vpisovanje v vse razrede 2. in 3- septembra od 14. do 18. ure. Ponavljalni izpiti bodo 6. in 7. septembra. a privatni in zaključni izpiti 7. in 8- septembra. Podrobnosti na oglasni deski. — Uprava.	170S-n
Na Industrijski šoli »Iskra« v Kranju se začne redni šolski pouk v novem šoiskem letu 1943/49 v ponedeljek 13-septembra ob 6-45 uri zjutraj. Opozarjamo vso dijake, da pridejo določeni čas v šolo.	1704-n
Kinematografi
LJUBLJANA, UNION, angieški film: »Sedma tančica«, obzumik 25 — MOSKVA: sovjetski film »Gajči«. tednik. — SLOGA: sovjetski film 3Obveščevalec«, tednik. — Predstave ob 18.30 in 20.30. — LETNI TIVOLI:	češki film »Ukra-
dena meja«, tednik. — Predstava ob 2o.3l)	— KODELJEVO: sovjetski film
»Zvesti Djulbars«, tednik. — Prestava ob 20.
MARIBOR ESPLANADE: sovj. poljudno znanstveni barvni film »Skrivnosti narave... tednik GRAJSKI: sovjetski film »Deček iz predmestja«, tednik. — Predstave ob 18.30 in 20.30- — LETNI MARIBOR: sovjet film »Prva rokavica«. tednik.
CELJE METROPOL: sovjet film. »Igralka«, tednik. — DOM:	sovjetski film
»Pozdravljena Moskva«, tednik.
KRANJ MESTNI: sovjet, film »Stenj&a Razin*. tednik.
KAMNIK:	sovjet, film »Mikluho Ma-
klaj«, tednik.
PTUJ:	sovjet filmska pravljica »Na
ščukino zapoved«, tednik.
Radio Ljubljana Maribor in Si. Primorje
SPORED ZA SREDO
5.30 Vedro melodije; 5.40 Napoved časa in poročila; 5.50 Jutranja telovadba; 6-00 Operetna glasba; 6.30 Ples in balet; 7-00 Rctclijski koledar, poročila in objave; 7.10 Vesela narodna glasba; 12.30 Napoved časa in poročila; 12 40 Zabavna glasba, mali ogiasi in objave; 13.00 Pester opoldanski spored; 13.40 Koncert violista Giu-6la Oappone-a. pri klavirju Pavel Sivic; 14 00 C. A. Pizzini:	Pesem Dolomitov;
14.15 Slovenske narodne poje R- Petrovčič, spremlja A. Stanko; 14.30 Napoved časa poročili in objava večernega sporeda; 14.45 Johannes Brahms — skladatelj, ki ga v tem tednu poslušate; 18.30 Igra goiiba na pihala Doma JA. p. v. Lcjza Smrekarja; 19-00 Radijski dnevnik; 19.10 Otroške pesmi poje Rezika Lipu-fičtk-Koritnik, pri klavirju Pavel Šivic; 19.30 Napoved časa in poročila; 19-40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave; 20.00 Fizkultumo predavanje; 20.15 Petar Stojanovič:	Klavirski trio v C-duru.
Izvajajo: Nada Jeivdjenjevič-Brandlova, Hilda Lobe in Ksenija Ogrin; 20-45 Pesmi iz sovjetskih filmov; 2L00 Simfonični koncert s plošč, na sporedu dela sovjetskih skladateljev; 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.30 vokalne skladbe slovanskih skladateljev; 23-00 Plesna glasba; 23.30 Zaključek oddaje.
IZID ŽREBANJA
DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE v dneh 27. in 30. avgusta 1948 (objavljeni so samo zneski nad 1000 din)
Po	1000	din	so	Wie	izžrebane
29.341, 54.220, 56 966, 8493, 15.179, 43.741, 26.422, 9598, 11.416, 37.728, 38.694	14.026,	68.554,	69.873,	21.766,
46.454	32-486.	36.788,	67.326,	68.059,
20.119,	26.989,	27.081,	33.990.	40255
65.851,	67.906,	22313,	22156.	24.693,
28.780.	10-984,	35.571,	45.003,	47.926,
23.503.	26.343.	27.771,	57.482,	65.885,
69.126, 23.120, 49.177, 1176, 35.064, 12.845,	73.416,	1981, 32 139.	48.989.
Po 2000 din so bile izžrebane: 567, 25.764, 28.656, 9028, 38.623, 43.123, 21.636. 69.672, 8247, 34.432, 38.246. 58.143,	37.958,	37-302,	62.895,	65.949,
45.874, 74.986, 49.038, 2605 56.841, 57.387. 61.744, 54.537, 10.245, 3279, 7095. 60.579, 39.163, 40 988, 18.429, 56.662, 7726, 32572, 34.868	61.884,
71.271.
Po	4000	din	so	bile	izžrebane;
10.589,	30.384,	59.763,	59.479,	24-487,
38.221.	27.182.	45.574,	32.639,	27.491,
12321. 45.326, 46.728, 952,	52 596,
52346, 59.020, 39.403, 40.572,
Po	5000	din	so	bile	izžrebane:
50.138, 58.866, 15.243, 2225, 15.197, 57.173. 66 761. 64.705, 74.474.
Po	6000	din	so	bile	izžrebane:
47.548. 42.560, 67.009, 23.695, 8485, 16339, 9128, 35.675.
Po	8000	din	so	bile	izžrebane:
54.988.	45.576,	46.577,	54-928,	20.691
1573. 63.929.
Po 10.000 din in več (vsota v okle. paju) so bile izžrebane: 5496 (30.000), 55.966 (30.000), 33.388 (40.000), 59-876
(30.000)	. 60.989 (10.000), 18.512 (20.000), 47.827 (20.000). 41.351 (10.000) 21.016 (12000). 53.189 (12000), 34.091 '(25.000), 3963 (20.000), 29.766 (60.000), 7914
(12.000)	, 39.484 (16.000), 39.656 (30.000) 66.084 (10.000), 42.947 (16.000) 30.880
(20.000)	, 13.551 (10.000). 52.924 (12.000), 31.692, 34.355 (12.000), 59.105 (10.000) 16.555 (16.000), 45,103 (40.000) 52.924
(12.000)	, 31.692 (12.000).
žHa/ioqfajsi
ZASLUŽEK
PISARNIŠKO DELO ali podobno, — iščem na dom. Naslov v oglasnem oddelku.	25657-4
KDO POPRAVI POČENE celuloid punčke naj sporoči Peterlin — Hubadova 3.	25685-4
POSTREŽNICO sprejmem. —' štrukelj, Rožna dolina, Cesta V-33.	25669-4
POSTREŽNICO, nekajkrat tedensko dopoldne, iščem. Groharjeva 21, srednji zvonec.	25574-4
TESARJA ali tovariša, ki se razume na tesarstvo iščemo za popoldanske ure Reklamservis, Frančiškanska ul. št. 3.	25599-4
DEKLE, vajeno vseh gospodinjskih del, želi zaposlitve nekaj ur dnevno pri dobri družini Ponudbe pod Mirna na oglasni oddelek.	25639-4
VZGOJITELJICO-usmiljenko ali sestro, drugega reda sprejmem k štirim otrokom od 5 do 9 let starosti. Ponudbe na ogl. oddelek pod Ljubiteljica otrok.	25641-4
PRODAM
LEPE CRNE usnjene čevlje s polno peto. plutovina, št. 38—39. prodam. Naslov v ogl. odd.	25568-5
4 m KRASNE SIVE SVILE, predvojno blago zamenjam za temnomodro ali rjavo vzorčasto Naslov v oglas, oddelku	25567-5
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK prodam. Gosposvetska 10T. hodniik.	25613-5
+ Potrti v globoki žalosti sporočamo vsem, da nas je za vedno zapustil moj ljubljeni mož, nag oče, stari oče. tast In svak
MIHAEL FILIPEC
drž. upokojenec
Blagega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v četrtek 2. septembra ob 17. z žal. iz kapelice sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 31. avgusta 1948. žalujoča rodbina Filipec, in sorodniki.
+ Vsem sorodnikom prijateljem in znancem naznanjajmo žalostno vest, da nam je umrla naša draga sestra In teta
TEREZIJA PANCE
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 2. septembra ob 5. popoldne iz hiše žalosti. Cesta na Brdo št. 28. na viško pokopališče.
Ljubljana, 1. septembra 1948.
Žalujoči ostali
DIRKALNO SOLO. «sfero oh Tanjeno pro. «am. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca Celje.	25622.5
NOVO SPALNICO, čregnjevo, moderno prodam Ponudbe po« Spalnica na pod-ružndoo SP Celje.	25623-5
MOTORNO KOLO, 500 cem g prikolico, takoj uporabno, prodam alt zamenjam za 6 cevni radlio. Naslov v podružnici Slovenskega poroč Trbovlje. 25628-5 ŠPORTNI VOZIČEK, odlično ohranjen prodam. Naslov v ogl. odd. 25658-5 »HENSOLD« doljnogled ln moške nove lakaste nizke čevlje, prodam. Naslov v ogl. odd	25659-5
ŽELEZNI ŠTEDILNIK, dobro ohranjen. na dve In pol plošči, prodam.
Škofja 17, pritličje, desno. 25674-5 ZLATO za zobe (18 gr.) ln Zeisov daljnogled prodam. Naslov v oglas, oddelku.	25675-5
DVE TEHTNICI, nosilnost 300 kg — prodam. Naslov v ogl. odd. 25680-5 4 m MODREGA ZAMETA — krasno predvojno blago, za zimsko obleko, prodam. Naslov v ogl. odd. 25686-5 2 PARA MOŠKIH In 2 para ženskih čevljev, dobro ohranjenih, prodam. Ogled pri vratarju Slov. poročevalca od 6. do 12. ure.	25687-5
RADIO Marelli, štiri cevni, ugodno prodam Polje 109.	2568S-5
ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv, prodam. Na ogled Sv. Petra cesta 51, pri krojaču	25660-5
GLOBOK VOZIČEK z žimnico, lep. odlično ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	256GI-5
ZLOŽLJIV SPALNI FOTELJ, velik umivalnik z marmorjevo ploščo ln brušenim ogledalom, uporaben tudi kot komoda, in veliko kopalno kad prodam. Naslov v ogl. odd. 25663-5 VIOLINO prodam. Na ogled v popoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku.	25665-5
KUHINJSKO KREDENCO — ugodno prodam. Poglajen. Kolodvorska ulica št 18.	25667-5
ELEKTRIČNI KUHALNIK s ploščo — prodam Naslov v ogl. odd. 25644-5 MOTORNE PLAŠČE in zračnice, rabljene, 70—80%. veličine 3.00xl'9 — 3.25x19, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	25648-5
ŠKOLJKO-UMIVALNIK ln gramofon s ploščami prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	25649-5
SINGER ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom naprodaj. Naslov s ceno v oglasnem oddelku	25650-5
DEŽNI PLAŠČ za 16—18 letno deklico ln ženske letne čevlje št. 38 prodam. Ogled od 14.30 do 16. ure. Naslov v oglasnem oddelku.	25651-6
NOTE ZA GLASOVIR komplet, operete od Franc Leharja, Kalmana 1. dr. ter zimski temno moder plašč fine kvalitete prodam. Naslov v ogl. oddelku.	25588-5
LESTENEC, luksuzni, velik prodam.
Selenburgova 6-1,, Pegan. 25586-5 MIKROFON, namizni, raztegljiv »Ge-loso«, prodam. Pegan, Selenburgova štev. 6-1.	25585-5
PISALNO MIZO, kavkaski oreh, prodam. Selenburgova ulica številka 6-1, Pegan.	25584-5
ŠKORNJE št. 43, dobro ohranjene in temnorjavo zimsko obleko za srednjo postavo prodam. Naslov v oglas, oddelku.	25583-5
PRAŠIČA. 35 kg, za rejo prodam. — Naslov v ogl. odd.	25579-5
VOZ-TEŽAK prodam. Ogled samo dopoldne. Ocvirk, Povšetova 38. 25576-5 DOBRO VIOLINO prodam. Miklošičeva 19-IV, desno.	25600-5
ROČNO URO, moško, švicarsko, na 15 kamnov, novo in lepe oblike, prodam. Ogled od 15. do 18. Naslov v ogl. odd.	25601-5
MANJŠO LESENO POSTELJO z vložkom na vzmeti prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	25602-5
MOŠKO KOLO. dobro ohranjeno, prodam. Poizve se: Lepodvorska 33-1, Šiška.	25603-5
ZLATO VERIŽICO z uro, še novo. deške 38 in ženske čevlje prodam. Naslov v ogl. odd.	24838-5
RADIO Philips, 5 cevni, 3 valovne dolžine, z magičnim očesom, lepe oblike — čist glas. prodam. Naslov v ogl. oddelku.	25606-5
PREPROGE, garnitura za spalnico, čista volna, dve manjši eden večji' naprodaj. Povšetova 58. Moste — Simon.	26608-5
ŽENSKE ČEVLJE, zelen kroko. krasne št. 38—39 In 4.5 m vzorčaste svile, prodam. Tavčarjeva 3-III, stanovanje 7.	25609-5
2% kg PRAVE KAVE, nepražene — prodam. — Salendrova štev. 4. pritličje, levo.	25610-5
RADIO, 5 cevni, prodam. Ogled od 18.
do 20. Naslov v ogl. odd. 25611-5 VOZ na peresih, dobro ohranjen, proda Neža Kos, — Sneberje 28, pošta Polje.	25598-5
PLINSKI ŠTEDILNIK prodam. Naslov v ogl. odd.	25591-5
MAHAGONI SPALNICO, navadno posteljo ,z žično vlogo, omaro, francosko posteljo, stroj za pletenje nogavic, ev. klavir prodam. Pojasnila in ogled pri Jurjevčič, Muzejska ulica 5-1, 2. septembra od 15 do 18.
25592-5
KOBILO, 8 let staro. 5 mesecev brejo, prodam. Kofol, željne, pošta Kočevje.	25632-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, rabljen, z vložkom, poceni prodam. Cankarjeva 4-III. desno.	25637-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, krem, ugodno prodam. Kraljič, Parmova 48, Bežigrad.	25638-5
KLAVIR po zelo nizki ceni, prodam.
Naslov v ogl. odd.	25640-6
BAS KITARO, prvovrstno, prodam. — Glinška št. 6, pritličje, vhod zadaj z dvorišča..	25653-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, lep, prodam. Majdič, Gajeva 10-VI. — ogled popoldne.	25654-5
MOŠKO KOLO naprodaj Miklošičeva cesta 5, Vidrajs.	25655-5
ŽELEZNIŠKA DELAVNICA v Mariboru nujno potrebuje 11 elektromotorjev jačine od 1.00 do 1.2 kw — 220/380 V, 50 period, 1400 obrt/min. Motorji so lahko rabljeni, vendar morajo biti dobro ohranjeni. Ponudbe je poslati na Delavnico drž. žel. v Mariboru — planski oddelek. Ev. zamenjamo navedene elektromotorje za nove elektromotorje jačine 1.6 kw — 2820 obrt/min.	25528-6
KMETIJSKA ZADRUGA RAZKRI2JE kupi srednjo količino oglja za likanje. Ponudbe s količino in ceno javiti na gornjo naslov.	25616.6
KUHINJSKI STEP IT .NIK kupim Virant Franc, Radeče 194.	2S620-6
FDLHOVE KOŽICE aa plašček dveletnega otroka kupim. Ponudbe na podružnico Slovenskega poroč. Hrastnik pod Plašček	25625-6
LINOLEJ velikost 3X4m, feupjm. Ponudbe na podružnico Slovenskega poročevalca Trbovlje.	25628-6
MOŠKO KOLO, trpežno, z dobrimi gumami, kupi Lovrenčič, Dobrunje številka 41.	25671-6
PLAŠČE ZA KOLO, tudi rabljene, 26‘/i in 28.11/2, kupi Lovrenčič, Dobrunje 41.	25672-6
4 ODEJE, tudi rabljene, kupim ali dam protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. pod Odeje.	25673-6
GEOGRAFSKI ATLAS kupim. Ponudbe pod Svet na ogl. odd. 25681-6 OGRODJE KOLESA kupim. Ponudbe s ceno pod 2500 na ogl. odd. 25682-6 MAGNET dinamičnega zvočnika kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Permanentni.	25689-6
MLEKO V PRAHU, amerlkansko — (whole milk) kupim. Geržinič, Rožna dolina. Cesta V-35.	25668-6
FOTELJE kupim. Ponudbe pod Udobni na ogl. odd.	25582-6
ŠIVALNI STROJ In žensko kolo kupim. Ponudbe pod Dober šivalni stroj na ogl odd.	25597-6
RADIO-ŽARNICO CY 2 kupim. Bajt Jože, Bethovnova 15, Menza. 25594-6 DVE POSTELJI in dve posteljni omarici, kupim. Vprašati: Strel Frane — Hrenova 7.	* 25589-6
SUH AKACIJEV, orehov ln hruškov les. kupimo. Ponudbe na »DOM« — Ljubljana, Mestni trg 24.	25633-6
ODEJE, kakršne koli, kupim. Ponudbe na ogl. odd pod Zima.	25634-6
GLOBOK OTROKI VOZIČEK, tapeciran, nov ali dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglas. odd. pod Dobra cena.	25636-6
ZAMENJAM
KUPIM
ELEKTRIČNO DVIGALO nosilnost 500 kg, enostransko, z motorjem ali tudi brez, dobro ohranjeno, kupimo takoj Tovarna hranil-pražama. Ma-ribor-Košakl.	25527-6
ČRN IN RJAV SEMIŠ po 1 kvadrat kupim. Naslov v ogl. odd. 25571-6
USNJENE JERMENE za pogon strojev (širina 4 cm. obseg 4.85 m, 4.20, 3.75. zamenjam za usnjene podplate event, prodam jermene in kupim podplate, Naslov v ogl. odd. 25569-7 KAVO zamenjam za koruzne Izdelke.
Ponudbe poslati na ogl. odd. 25684-7 ENOTNO ali koruzno moko zamenjam za jajca. Naslov v ogl. odd. 25607-7 ZAMENJAM kompleten dinamo s svetilko za krmilo, široko, ravne oblike in branik za verigo ali kupim krmilo blatnike in branik. Naslov v ogl. oddelku.	25618-7
NEPREMIČNINE
HIŠO. novejšo, eno. ali dvostanovanjsko, z vrtom, v Mariboru, Ljubljani al. Primorju kupim. Ponudbe pod Solidna na oglasni oddelek. .	25614-&
V NAJEM
LOKAL, večji ali dva manjša vezana za obrt Iščem.. Naslov v oglasnem oddelku.	25677-9
SOBE - STANOVANJA
DIJAK TSŠ z lastno posteljnino Išče popolno oskrbo v bližini tramvajske postaje, po možnosti s souporabo klavirja. Sostanovalec — dijak lesne stroke zaželen. Plačam v gotovini vnaprej irl prispevam v živilih. Ponudbe pod: Miren sostanovalec na oglasni oddelek.	25261-10
KDO SPREJME srednješolko-gjroto na stanovanje z lastno posteljo in omaro, tar z uporabo šivalnega stroja za družino. Ana Kamnikar. Trbovlje, Retje številka 24.	25627-10
OPREMLJENO SOBO v Ljubljani iščeta sestri-visokošolki z lastno posteljnino. Plačata lahko deloma v naturalijah KOLOŠA. Kopališka 3, Murska Sobota.
25631-10
TRISOBNO MODERNO STANOVANJE v Št. Vidu zamenjam takoj z enakim v Ljubljani — v centru proti šiški. Ponudbe na telefon 724.	25656-10
TRISOBNO STANOVANJE s sobo za služkinjo In kopalnico na lepem kraju v Ljubljani zamenjam za enako v Celju. Naslov v ogl. odd. 25670-10 DIJAKINJA tšče opremljeno sobo, gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe pod Dijakinja na ogl. odd. 25678-10 OPREMLJENO SOBO s perilom ali brez, išče visokošolec. Najrajši v bližini univerze. Ponudbe pod Nagrada na ogl. odd.	25541-10
URADNICA išče opremljeno sobo. Ponudbe na oglasni oddelek pod Mirna 3.	25683-10
ZAKONCA Iščeta prazno sobo. Ponudbe pod Sobo na ogl. odd. 25679-10 V LEPO OPREMLJENO SOBO, eno postajo od Ljubljane, 7 minut od kolodvora, sprejmem mirno, solidno osebo, najraje ves dan odsotno. Lastno perilo zaželjeno. — Naslov v oglasnem oddelku.	25664-10
INTELIGENTNA NOVOPOROČENCA Iščeta opremljeno sobo s kuhinjo — brez perila, ali opremljeno sobo. Plačata po dogovoru in nekaj živeža. Naslov: Peršin Antonija, Moste, Ci-glarjeva ulica št. 30.	25666-10
LEPO ENOSOBNO STANOVANJE na Vrhniki zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 25642-10 ENOSOBNO STANOVANJE, suho in čisto, nova hiša, prvo nadstropje, na Savski cesti, zamenjam za dvosobno kjer koli. Pojasnila pri Foto »Justi«, Dunajska cesta 6.	25647-10
UČITELJ defektne dece Išče sobo. — Lastno perilo. Eventualna protiuslu-ga vzgaja gluhonemega ali defektnega otroka. Naslov v oglasnem oddelku SP.	25190-10
SOSTANOVALKO mlado, samo za spanje, z lastno posteljnino In s souporabo kopalnice, sprejmem. Ponudbe pod »Poštena« na ogl. odd. 25587-10 SOBO IŠČEM za 2 dijakinji z ali brez postelje v centru ali bližini tramvaja. Ponudbe na ogl. odd. pod Ekonomski tehnlkum.	25578-10
OPREMLJENO SOBO brez perila Išče študent; po želji tudi Inštruira. Ponudbe na oglasni oddel. pod Tehnik.	25572-10
DIJAKINJA Išče sobo. gre tudi kot sostanovalka k dobrim poštenim ljudem. Ponudbe pod Mirna dijakinja na ogl. odd.	25577-10
SOBO oddam 2 študentkama. Ponudbe pod Z lastnima posteljama na ogl. ' oddelek.	25596-10
ENOSOBNO STANOVANJE mesto hišnika. zamenjam za dvosobno stanovanje s pritiklinami. Ponudbe na oglas. odd. pod Takojšnja zamenja-va.	25590-10
SHRAMBO (skladišče) kamor bi začasno shranil pohištvo, Iščem. Dopise na oglas, oddel. pod Dobro plačaj-	25593-10
STANOVANJE, enosobno s kabinetom, zamenjam za veliko dvosobno event, s kabinetom. Naslov v oglas, oddelku.	25635-10
ŠTUDENT TEHNIKE Išče opremljeno sobo. Ima svojo posteljnino Plača tudi v naturalijah. Ponudbe 'na ogl. odd. pod Banačan	25652-10
RAZNO
RAZGLAŠAM za novelj avTJO izgubljena Andikailmjo knjižnioo jadiano v Ljubljani podružnice Prešerna. Šinkovec Ma" rica, Litija.	25615.14
ZAPESTNO URO sem našel v Celju cd čatnove žage do Bukovžlaka. Dobi se pri Štorman Francu, Celje, Bukovžlak SteWI ka 46	2562U4
POŠTENEGA NAJDITELJA paketa z moško obleko, blazino in mladinsko značko, izgubljene na postaji Celje dne 6. t. m., prosim, dia proti nagradi vrne na naslov; Potočnik Marija, Podgradje, p. Ljutomer.	25624-14
Opozorilo
Vse, kj se pismeno obračajo na nas s prošnjo, naj jim sporočimo naslove malih oglasov, prosimo, da navedejo številko oglasa in priložijo & din za odgovor.
APNENICE KLO ZAGORJE
kupujejo
ZA PREVOZ GORIVA IN APNA dobro ohranjen
TRAKTOR
Ponudbe je poslati na
opravo Državnih gospodarskih podjetij KLO Zagorje.
Gosoodarska podjetja KLO Zagorje
kupujejo
10 do 20 dobro ohranjenih
transportnih sodov
v izmeri 400 do 600 litrov.
Nadalje kupujejo
kotel za žganjekuho
v izmeri 160 do 200 litrov ter različne kletarske potrebščine. Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravo Državnih gospodarskih podjetij v Zagorju.
RAZGLAŠAM za neveljavne izgubljene gospodinjske nakaznica. Jelen Anton, Trbovlje. Loke 280.	25629-14
IZGUBIL šem denarnico, z orožnim listom, lovsko karto, okrog 3.500 din. na ime Remenih Martin. Pošten najditelj dobi dobro nagrado V nasprotnem razglašam listine za neveljavne 25630-14 TOVARIŠ, ki je 28. VIII. 1948, zvečer na glav. kolodvoru posodil nalivno pero. ga dobi pri Jenko Jožetu, žel. delavnica, šiška, montaža. 25676-14 RAZGLAŠAM za neveljavno na poti v Ljubljano Izgubljeno osebno Izkaznico na ime Pogorelčnik Jože. roj. 19. IX. 1929, sedlar iz Slovenjgrad-ca, Glavni trg 4.	25643-14
NAJDITELJ naj 26. avg. izgubljen moder nahrbtnik z obleko in odejo vrne proti nagradi Železnik Stanko, Aleševčeva, podaljšek 44.	25581-14
RAZGLAŠAM za neveljavno kolesarsko knjižico št. NM 017760 na lms Brdovnik Franc.	25573-14
UŠLA je v četrtek popoldne papiga (zeleni samček). Najditelj naj ga proti nagradi vrne na naslov dr. Jože Jakše, Kongresni trg številka 8-II.	25575-14
ZLAT UHAN sem Izgubila v Ciril Metodovi ulici. Najditelja prosim, da ml ga proti nagradi vrne v oglasnem oddelku.	25604-14
OSEBA, ki je 30. VIII. 1948 zvečer večerjala v restavraciji »Slamič« in Ji je natakar vrnil od tisoč dinarjev ne da bi jih od nje vzel, je izrabila priliko in odšla. Ker je poznana, naj denar vrne pri blagajni v restavraciji »Slamič«, sicer bo policijsko iz-tlrana.	25612-14
OSEBA, ki je v septembru 1947 v baru Nebotičnik pogrešila svojo volneno jopico, naj se javi na naslov v ogL oddelku.	25605-14
IZGUBIL SEM 28. VIII. na Opekarski cesti listnico z nekaj gotovine, osebno, sindikalno in kolesarsko izkaznico vse na ime Leban Alojzij, Zvezna 8. Prosim poštenega najditelja, da mi dokumente vrne, denar pa obdrži kot nagrado. V nasprotnem primeru jih razglašam za neveljavne.	25595-14
Internat Industrijske kovinarske šole Titovih zavodov »Litostroj« —
kupi več dobro ohranjenih
MANDOLIN,
MANDOL,
KITAR,
BAS KITAR,
vseh vrst PIHAL, TROBIL iu TOLKAL
Ponudbe je poslati na naslov: Industrijska kovinarska šola Titovih zavodov »Litostroj«, št. VU> Gunclje nad Ljubljano.
Osebni avto DXW,
jeklena karoserija, dobro ohranjen — zamenjam za ZIDNO OPEKO.
Ponudbe pod: NUJNO IN URADNO na oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca«.
ZAHVALA. — Vsem, ki ste našo nepozabno drago mamo, babico in prababico
MARIJO SENČAR
spremili na njeni poslednji poti v tako lepem številu, jo obsuli s cvetjem, ki ga je tako ljubila, izrekamo našo toplo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo č. proštu g. Grajfu za njegove globoko občutene poslovilne besede in vsem, ki so na kakršen koli način počastili spomin blagopokojnice.
Ptuj, 30. avgusta 1948.
Žalujoče rodbine: Senčar, dr. Senčar, Lasič, Mrevlje, dr. Mrgole, dr. Kruljc.
URAD ZA REGULACIJO GLAVNEGA MESTA LRS, LJUBLJANE, sprejema vsak torek in p e t e k od 10. do 13. ure - in sicer! samov službenih zadevah.
ZAHVALA. — Ob težki izgubi drage sestre, tete
FILI MILIČEVIČ-SUPANČIČ
se najiskreneje zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo zdravnici dr. Merljakovj za ves trud, ki ga je imela z bolnico, in vsem darovalcem vencev in cvetja. Ljubljana, 31. avgusta 1948. Družina Ciuha in ostalo sorodstvo.
Poziv potrošnikom žarnic!
Pozivamo MLO-je in OLO-je, naj čimprej naročijo ŽARNICE ZA CESTNO RAZSVETLJAVO. — Prav tako naj naročijo ustanove In podjetja žarnice za vso zimsko sezono 1948-49, tako da bomo mogli naročila pripraviti in jih pravočasno odprem iti. — Zato je v interesu potrošnikov, da nam naročila čimprej pošljejo.
Pri naročilu je treba navesti točen naslov prevzemnika, način odpreme ter številko bančnega računa.
»ELEKTROTEHNA«, elektrotehnično podjetje, LJUBLJANA
ZAHVALA. — Ob težki Izgubi našega ljubljenega sina, brata, strica in svaka
RUDITA ŠTUCINA
Izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako obilnem številu spremljali na njegovi zadnji poti. obsuli njegovo prerano gomilo z venci in s cvetjem ter z nami sočustvovali, iskreno zahvalo.
Še posebno zahvalo izrekamo Tajnikovim prijateljem in sodelavcem iz Postojne, ki so prihiteli na njegov pogreb in prinesli s seboj vence, gasilski četi iz Cerkna, pevskemu zboru za ganljive žalostinke kakor tudi vsem organizacijam za obilno udeležbo in lepe vence.
Cerkno. 29. avgusta 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
Ivan Ribič ■ Stojan:
Ljudje onkraj reke
Roman	224
»Bojim se, da je kurir padel.«
»Ga poznaš?«
»Kaj ga ne bi poznal! Že jeseni, ko je Tomaž prišel k nam, sva se spoznala. Toda zanj ne skrbi; srečo ima, kakor malokdo.«
»Na srečo pa se le ne zanašaj preveč! Nemci dobro vedo, kaj pomeni Drava — Za nas in za nje. Pet obveščevalcev sem že poslal, da bi poizvedeli, kako je s četo. Vsi so padli, še preden so prišli čez reko.«
»So tudi bregovi zastraženi?«	*
»Pa še kako!« Odvrgel je ugaslo cigareto in jo pohodil. »In vedno bolj bodo, verjemi. Posebno še zdaj, ko se morajo pretepati s štirinajsto ...«
»Štirinajsta divizija? Na Štajerskem, kaj ne? Slišal sem že o njej. Menda se strašno bijejo.«
»Nič čudnega! Besni so. Vise načrte smo jim zmedli... Namesto varnega zaledja,« trudno se je nasmehnil, »partizanske puške — v Vajhu ...«
»V rajhu?« Andrej se je zaničljivo namrdnil. »Na Slovenskem!«
»Po njiliovem, menim.«
»Mhm.« Resnobno je prikimal.
»Tako.« Komandant se je ozrl po izbi. »Zdaj veš, kaj je tvoje delo, ne? Saj preden boš šel čez Dravo, bova še govorila — No, zdaj pa je čas, da leževa, kaj?« Odpel je pas, vzel plašč s klina in ga pogrnil na klop. Orožje je položil na stol, tako, da je bilo v dosegu roke.
»Jaz pa bom kar šel,« je rekel Andrej.
»Zakaj? Odpočij se; jutri pa boš šel s kurirjem.«
Komandant je legel in položil torbo pod glavo.
»Luč privij, Andrej!« je še tiho naročil in umolknil.
Andrej je ubogal. V polmraku je šel h klopi, kjer ga je prej premagal spanec. Toda trdno zaspati ni več mogel. V rahli dremavici, ki ga je prevzemala, je razločno slišal globoko, enakomerno komandantovo dihanje. Zunaj so se še vedno oglašali zamolkli stražarjevi koraki. V okna se je zaletaval slaboten veter ... Premetaval se je na trdem ležišču in se kmalu čisto zdramil. Strmel je v strop in misel za mislijo ga je spreletavala. Še en mesece, največ dva, in spet bo videl pasterkovino, domača polja, gozdove, ljudi... Zamislil se je, kako bo neke noči potrkal na domača vrata... Le kaj poreče oče? Nehote se je spomnil vsake dobre besede, ki mu jo je rekel mrki, piolčeči starec. Prej ni nikdar razmišljal o tem; zdaj pa mu je bilo prav, da nista bila z očetom siprta. In Folte... A, ne bo se prepiral z njim. Brat je
pač — brat. Razumeti ga je treba. Samosvoj človek je, pač. Slab pa ni. Prav gotovo se bosta pobotala, ko bo videl, da je imel on prav. Kaf nenadoma se mu je močno stožilo tudi po Folteju.
Že zdavnaj zbledeli spomini in pozabljene misli so oživljale v nočni samoti in ga navdajale z drhtečim nemirom. Iz teme so vstajali znani obrazi in polja in hoste okrog pasterkovine, in ga vabili z naraščajočo silo hrepenenja po ljudeh in krajih onkraj reke . . .
Ura na steni je odbila dve čez polnoč.
Prevalil se je na bok, zaprl 6či in se trudil, da bi zaspal. Toda tisto noč prebujeno domotožje je bilo močnejše, kakor utrujenost. Dolgo je bedel z zaprtimi očmi. Ko pa je naposled zdrsel v sen, je pred njim spet vstala slika domačega kraja. Med košatim zelenjem sadovnjaka so se belili zidovi; okno njegove kamre je vabljivo mežikalo v soncu'... Stekel je proti hiši. Po nekaj korakih pa je zabredel v vodo... Temni, grozeči valovi dravskih voda so se z divjo naglico valili proti njemu. Zgrabil je za vrbovje, ki se je sklanjalo z brega. Doseči pa ga ni mogel... Voda je neprestano naraščala. Že mu je segala do pasu, do prsi — Z obema rokama je segel po visečem vejevju. Vrbe pa so se vedno bolj umikale njegovim rokam. Na vso moč je kriknil. In njegov krik se je stoterno ponovil. Pluskajoč trušč brodečih nog je preglasil zlokobni šum valov.
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva uit ca ft. 6JU Telefon uredništva m uprave St 85-22 do 55-26, telefon uprave ra ljubljanske na ročnike St. 38-23 — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni
"«rednik One Kranle