jLETUdimmu u 226~u DECEMBER 1981 — ŠT. 24 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA________________LETO XXII Dejstvo, da smo letos dobro poslovali, nas ne sme uspavati NA PRAGU 1982. LETA Minilo je naše jubilejno — 95. leto, prvo leto novega petletnega obdobja in prvo leto uresničevanja rezultatov investicije prejšnjega srednjeročnega obdobja. Pokazalo se je, da je bila modernizacija upravičena. Še več! Ugotovili smo, da moramo z razvojem še hitreje napredovati, kot smo sprva načrtovali za novo srednjeročno obdobje. Še nadalje moramo modernizirati proizvodne potenciale, načrtujemo pa tudi razširitev proizvodnih zmogljivosti z visoko produktivnimi tehnološkimi postopki. Na SDS smo že obravnavali idejni načrt nove proizvodne hale. V tem letu so se gospodar- utrdili in stabilizirali gosposke razmere vse bolj zaostro- darski položaj. Ti ostri ukrepi vale. V našem gospodarstvu na področju devizne uskladi-so zahtevale, da je zvezni iz- tve izvoza in uvoza so vplivali vršni svet Jugoslavije z od- tudi na naše poslovanje. Dva lokom izdal ukrepe, ki naj bi meseca pred koncem leta ni- smo mogli z gotovostjo trditi, da bomo lahko normalno delali do konca leta. Šlo je težko — vendar je! (V marsikateri tovarni so takrat že ustavljali obratovanja zaradi pomanjkanja deviz in s tem v zvezi, zaradi pomanjkanja surovin). Morali smo izkoristiti vse sile za povečanje izvoza na konvertibilno področje in zaostriti izpolnjevanje samoupravnih sporazumov o devizni soudeležbi z našimi poslovnimi partnerji; poostrili pa smo tudi odgovornost do dela in discipline delavcev. Rezultati enajstih mesecev kažejo, da smo proizvodnjo enojne preje povečali ne le Nadaljevanje na 3. strani SR€CAO 1982 ■ / \ Izjava novoizvoljenega predsednika delavskega sveta, Mirka Lovšeta Ko prevzemam mesto predsednika v naslednji mandatni dobi, se zavedam velike odgovornosti. Delo ne bo lahko. Z ozirom na izmensko delo. ki ga opravljam, so to za mene še dodatne obremenitve. Do konca leta bomo delali po programu, ki ga je sprejel prejšnji delavski svet. Z novim letom pa bomo sprejeli novi program za 1. polovico leta. Smo v času velike gospodarske krize, kateri se tudi naša delovna organizacija ne bo izognila. Zalo bo naša prva naloga, da še nadalje, preko delegatov DS, posvečamo vso skrb čim smoternejši porabi vseh materialov in kvaliteti izdelkov, da krepimo in izpopolnjujemo samoupravne odnose. Ker je to moja prva tako odgovorna naloga, pričakujem vsestransko pomoč strokovnih služb in sindikata. Zato bo treba več sodelovanja z vsemi poslovodnimi organi. Predsednikom izvršilnega odbora, predsednikom konference sindikata in referentom samoupravljanja. Delavski svet ima v svojem sestavu tudi izvršilne organe in komisije. Te so delavskemu svetu lahko v veliko pomoč. Zato jim moramo dati polno zaupanje in pomoč. Delegati delavskega sveta imajo pravico in dolžnost, da prisostvujejo sejam DS. Na njih razpravljajo in odločajo. Delegati so dolžni obveščati svoje sodelavce v SDS o delu DS, pa tudi prenašati mnenja in pobude iz SDS na DS. Lažje se bomo odločali o posameznih stvareh, če se bomo odločali o imenu skupine, kakor pa samo v svojem imenu. Delo DS bo uspešno le, če bodo vsi delegati DS aktivni pri svojem delu. Z dobrim delom bomo opravičili zaupanje vo-lilcev, ki so ga nam izkazali ob izvolitvi. Štiri desetletja JLA ARMADA, TO SMO VSI Od 22. 12. 1941 leta so minila štiri vojna leta izpolnjena z neprekinjenimi boji, in šestintrideset let razvoja oboroženih sil Takrat jc bila rojena jugoslovanska ljudska armada. Ko s ponosom , seštevamo uspehe dosežene v krepitvi naših obrambnih vrst, ne moremo mimo zgodivinskega leta 1941, mesta Ruda in prve proletarske enote, naše narodno osvobo-ilne vojske. V tem majhnem bosanskem mestu, je bila, sredi okupirane Evrope, ustanovljena Prva proletarska brigada, brigada bratstva in enotnosti, sposobna za boje na vseh Jugoslovanskih bojiščih. Bila je prednica nove, revolucionarne armade, ki je nastajala in se kalila v bojih. spopadih in ofenzivah. Rojevanje tako silne armade, kot je NOV J, je bil v drugi svetovni vojni izjemen pojav. Človek, pod katerim vodstvom je nastajala in zrasla do tega kar je, tovariš Tito, je večkrat poudaril, da je naša armada delo vseh naših narodov in narodnosti. »Naša armada v miru. je nastajala na svojstven način, ne v kabinetu, ne z dekreti, ne z velikimi denarnimi sredstvi, ne s pomočjo velikih vojaških strokovnjakov, teoretikov. Pri ustvarjanju naše armade so sodelovali od preprostih ljudi, kmetov, delavcev, do pravih ljudskih intelektualcev in inteligence. Vse se je začelo v najtežjih dneh naše zgodovine, -leta 1941. Ljudje, ki so postali temelj naše armade so prišli od plugov, iz tovarn, od šolskih klopi. Prav v tem, da sojo od vsega začetka sestavljali taki ljudje, je moč naše armade. Ti ljudje pa niso bili le vojaki, med njimi so bili tudi pod-časniki, časniki, vse do najvišjih. Tudi jaz sem bil delavec!« Tako je Tito orisal nastajanje in razvoj ljudske armade. Ljudstvo jo je torej ustanovilo, ljudstvo jo je negovalo. V tem je njena največja moč! Od takrat je minilo 40 let. Leta borb, izgradnje, leta varovanja dežele pred napadom sovražnika. Armada je ostala, kot v vojni, tudi v miru, armada bratstva, sloge in enotnosti. Vsaka vojašnica je Jugoslavija v malem. Je moralno-politično, strokovno, kadrovsko in tehnično tako organizirana, da predstavlja ogrodje sistema splošne, ljudske obrambe, kot svojevrstna organizacija Mar-ksovega »oboroženega ljudstva«. Je proces, ki traja. Tako nastajajo pogoji, da v primeru vojne nevarnosti vključimo vse ljudske in materialne možnosti da vsi narodi in narodnosti branimo svojo deželo. Da je vsak zdrav Jugoslovan tudi vojak. Ob neki priložnosti je Tito o tem dejal, da bi se Jugoslavija, če bi bila napadena, zoperstavila sovražniku z armado, ki šteje več kot osem milijonov ljudi. Tega dejstva ne more nihče zanemariti. J. Petrov TANJUG 24. december, občinski praznik naše občine Naš praznik praznujemo v spomin na bitko na Tisju, prvo večjo bitko na našem področju v kateri se je z Nemei spopadel II. štajerski bataljon. To je bilo pred 4(1. leti, 24. decembra 1941. leta. Pred letošnjim občinskim praznikom smo poprosili predsednika skupščine občine Litija, tov. Jožeta Drnovška, da pove nekaj besed našim delavcem. »Kadar omenjamo občinski praznik ali občino nasploh, si mnogi predstavljajo pod tem pojmom le občinsko upravo in manj vse ljudi, ki živijo in delujejo na območju občine. Organizacije združenega dela in druge, dajejo v drug koš. Ne moremo postavljati meje na relaciji občina in delovne organizacije (združeno delo). Žal pa se to vprašanje pojavlja še ob mnogih nalogah, ki jih imamo. Enostavno zamegljujemo to vprašanje, in umetno postavljamo meje. V Litiji je Predilnica največja organizacija združenega dela, in kot taka tudi vodilna ter najbolj odgovorna, da vpliva na ustvarjalno delo in življenje v občini. Funkcija predilnice Litija se odraža skozi delegatski sistem na vseh področjih. Njeni delavci imajo izjemno možnost, da se pojavljajo v celotnem delegatskem sistemu. Iz Predilnice prihaja veliko pobud, ki so v večini upoštevane in sprejete. Plod tega je gotovo notranja organizacija, izraz, notranjega mehanizma samoupravljanja. Čuti se, da delujejo v$č' družbenopolitične organizacije in organi samoupravljanja povezano. Drugod je to manj razvito. Ob letošnjem občinskem prazniku, ker je pač tak običaj, napravimo tudi inventuro o dosežkih v minulem letu. Navadno merimo uspehe le z. objekti, ki smo jih zgradili v določenem obdobju. Danes tega ne želim postavljati na prvo mesto. Rad bi kot uspeh izpostavil dejstvo, da je, kljub težki situaciji, proizvodnja v celotni občini potekala v redu: osebni dohodki so bili v porastu: ni bilo socialnih napetosti. Dosežek v tem obdobju je tudi to, da smo se opredelili za nadaljnjo pot v naslednjih petih letih. In vendar naj omenim tudi objekte, ki smo jih zgradili v tem času. H koncu gre največja naložba na področju komunalne dejavnosti, to je nov, dodatni, litijski vodovod iz Sitarjevca. Uresničili smo naloge iz 2. samoprispevka in pričeli izvajati J. samoprispevek. Končana je tudi gradnja poslovno-stano-vanjske zgradbe, v kateri je že odprla nova trgovina Slivna. V tovarni usnja Šmartno so sredi gradnje nove skladiščne hale in v Kovini Šmartno so pridobili nove upravne prostore. Ob tem, ko govorimo o težkih ekonomskih pogojih, mo- ramo vedno izpostavljati jasne cilje. Vsak mora videti cilj, sicer so vsi ukrepi jalovi. Ljudem moramo plastično prikazati, da se danes odpovedujemo zato, da bomo končno stali na trdnih tleh. Ob občinskem prazniku iskreno čestitam vsem delavcem Predilnice Litija in drugim občanom ter jim želim veliko delovnih uspehov.« Nova vodstva osnovnih organizacij zveze komunistov Komunisti delovne organizacije so se pretekli teden sestali na programsko volilnih konferencah osnovnih organizacij. Ocenili so delo preteklega mandatnega obdobja svojih vodstev, opozorili na še nerealizirane naloge in probleme in sprejeli programe za nadaljnje delo. Zavzeli so se za nadaljnjo tesno povezanost in akcijsko enotnost komunistov vseh petih osnovnih organizacij pri razreševanju vseh problemov, v demokratičnem dialogu v delovnih sredinah ter samoupravnih in političnih telesih. Izvolili so nova vodstva, sekretariate in sekretarje osnovnih organizacij. Sekretarji osnovnih organizacij za prihodnje mandatno obdobje so: za osnovno organizacijo predpredilnica: Franc Borišek; za osnovno organizacijo predilnica: ing. Franc Lesjak; za osnovno organizacijo sukalnica: Jože Prijatelj; za osnovno organizacijo vzdrževanje: Janez Hauptman: za osnovno organizacijo skupne službe: Vera Bric. M. K. Plan predilnice Litija za leto 1982 Tudi s planom poslovanja naše delovne organizacije za leto 1982 sledimo osnovnim izhodiščem sprejetimi s temelji plana za tekoče srednjeročno obdobje, le da so vrednostni pokazatelji vrednoteni nominalno, torej gredo vsa vrednostna povečanja na račun povečanih prodajnih cen, večjih cen reprodukcijskega materiala in ostalih materialnih stroškov. NA PRAGU 1982. LETA Nadaljevanje s 1. strani v odnosu na prejšnje leto, temveč tudi v odnosu na plan (v bombažni in sintetični predilnici za 12%, kar je 5 % več od planiranega). Povečali smo tudi proizvodnjo prej, katerih izkupiček je večji (česana bombažna preja za 48% in sintetična za 13%, v primerjavi z letom poprej). V zadnjem četrtletju pa se je, kot je znano, zatikalo v su-kalnici. Tu je bilo dosti več zastojev kot v predilnici, predvsem zaradi velikega števila bolniških izostankov in zaradi nedoseganja proizvodnje posameznikov; to zadnje pa zaradi zajemanja podatkov po števcu. To slabost smo odpravili, saj v sukalnici že tehtamo proizvodnjo, in po prvem mesecu so bili individualni rezultati dokaj različni in drugačni kot navadno, vendar ob realnih povprečnih dosežkih. Kljub omenjenim zastojem smo uspeli izpolniti dobavo kupcem, za katero smo se obvezali, za to pa je koristila tudi pomoč režijskih delavcev, ki so prostovoljno delali pri avtomatih v sukalnici, ob sobotnih popoldnevih, ko sicer delo v tovarni miruje. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za srednjeročno obdobje zahteva, da vsako leto povečujemo izvoz, kar je tudi pogoj za vrsto ugodnosti, med drugim tudi: prednost nakupa surovin namenjenih za izvoz, hitrejše povečevanje osebnih dohodkov, itd. Za letošnje leto ocenjujemo, da bomo izvozili 26% ton preje več kot lani. Za 44% smo povečali izvoz mikane preje, česane bombažne preje smo v tujino prodali za 12% več, medtem ko smo izvozili nekoliko manj sintetične preje, in sicer za 6%. Prihodnje leto to ne bo zadoščalo. Ne moremo se zanašati na devizno soudeležbo domačih kupcev — ampak moramo stati na svojih nogah. Drugega izhoda ni, čeprav se moramo zavedati, da prodaja polizdelkov v tujino ni v prid narodnemu gospodarstvu. V polizdelkih je pač premalo udeleženega dela, ki ga vnovčuje-mo za devize. Dejstvo, da smo letos dobro poslovali pa nas ne sme uspavati. S prihodom novega leta se težave ne bodo končale. Nasprotno! Pričakujemo še bolj zaostrene pogoje poslovanja. Stabilizacijski ukrepi, katere smo bolj ali manj uspešno izvajali nam morajo priti še bolj v kri in meso. Ni dovolj, da se jih zavedamo, ampak jih moramo s konkretnim delom uresničevati. Pisali smo že o varčevalnih ukrepih konkretno, za vsak oddelek posebej. Ali jih ne bi mogli še vestneje izpolnjevati? Sedaj ne velja več, da moramo delati če želimo zaslužiti, ampak, če želimo delati in s tem zaslužiti, moramo še bolj in več delati. Le z večjim in vestnejšim delom si lahko danes zagotovimo delo in s tem tudi zaslužek. Razlaga tega je preprosta. Če želimo s čim delati, moramo surovino kupiti, večino z deviznimi sredstvi. Da dobimo te, pa moramo prodajati tudi v tujino, ob tem pa ne moremo zanemarjati domačih, stalnih kupcev. Izhod je le v večji produkciji s tem pa seveda v še večjem izvozu tudi na novih tržiščih. Kolikor naj bi več izvozili, moramo več ustvariti. V našem jubilejnem letu smo zadovoljivo izpolnili zahtevne naloge. Ponovno pa poudarimo, da nas v naslednjem letu 1982 čakajo še težje naloge, ki bodo zahtevale od nas velike napore, veliko truda in marljivosti. Zavedajmo se tega, ko bomo nazdravljali novemu letu. M. Malenšek Ker mora biti plan naše proizvodnje usklajen s planom prodaje, ki jo moremo v celoti prodati, ju formalno enačimo. Plan prodaje, torej proizvodnje gotovih izdelkov pa je najosnovnejši, ker je osnova za izdelavo vseh ostalih delnih planov, zato se seznanimo najprej s planom proizvodnje in potrebami po delovni sili za tolikšno proizvodnjo. Z rezultati prodaje celotne proizvodnje torej z glavnimi postavkami iz planirane razdelitve celotnega prihodka oz. dohodka, kot izhodiščnega cilja celotnega planiranja pa sc bomo seznanili prihodnjič. Plan proizvodnje V tekočem letu ocenjujemo, da bomo presegli fizični obseg proizvodnje enojne preje za 12,7% gotovo na račun predenja nižje povprečne številke 29,6, od povprečno planirane 33,8. Tudi za leto 1982 načrtujemo višjo proizvodnjo kot v srednjeročnem planu, vendar zopet pri nižji povprečni številki 30,3 (ne pa 33,8), ki je malenkost višja od ocenjene za tekoče leto. Pri teh odstopanjih je torej pomembna povprečna številka predenja, zato ne spre- PROIZVODNJA minja zastavljenih ciljev srednjeročnega plana. Tako planiramo za prihodnje leto proizvodnjo 7.314 ton enojne preje v asortimanu in strukturi, ki odstopa od letošnje le za kilograme manj načrtovane v letu 1982. Proizvodnjo v količini in sestavi, kot je razvidna iz spodnje tabele, načrtujemo z upoštevanjem normalnih pogojev gospodarjenja. Vemo pa, da živimo glede oskrbljenosti z re-promaterialom, v veliki negotovosti, ker nimamo nikakršnih osnovnih zagotovil s kolikšnimi količinami deviznih sredstev za uvoz osnovne surovine, predvsem bombaža, bomo razpolagali. Ravno zaradi teh vprašanj bomo gotovo morali tudi našo proizvodnjo prilagajati razmeram, ki se bodo pojavile, kar bo zahtevalo od vseh nas še več dobro premišljenih odločitev, ki bodo najboljše v takšnih situacijah. V sukalnici in previjal niči, kot moremo razbrati, povečujemo produkcijo na račun zamenjave 2—4 sukalno previ-jalnih strojev z novimi. V sukalnici efektnih sukancev pa je količinska proizvodnja izredno odvisna od vrste efekta, to je od števila faz proizvodnje. Nadaljevanje na 4. strani Obdobj e od I. - XII Indeks Opis 1980 Ocena Plan Ocena 1981 Plan 1982 1981 1982 1980 Ocena 81 PREDILNICA Mikana preja 6.062 6.706 6.642 111 99 česana preja 464 672 672 145 100 SKUPAJ 6.526 7.578 7.514 115 99 0 Nm JI,9 29,6 50,5 ASORTIMAN - količina Mikana bombaž, preja 5.142 5.545 5.512 106 99 Česana bombaž, ureja 464 672 672 145 100 Mikana stanična preja 55 91 - 165 - Mikana sint. preja 2.865 5.270 5.550 114 102 SKUPAJ 6.525 7.578 7.514 115 55 ASORTIMAN - struktura Mikana bombaž, preja 48 46 45 Česana bombaž, preja 7 9 9 Mikana stanična preja 1 1 - Mikana sint. preja 44 44 46 SKUPAJ 100 100 100 SUKALNICA Sukana preja 2.551 2.474 2.580 105 104 9 Nm 54,1 52,5 55,0 PREVIJALNICA Previta preja 5.585 6.059 6.646 115 110 Enojna previta preja 5.101 5.669 4.086 118 111 Sukana previta preja 2.282 2.590 2.560 105 107 0 Nm 52,9 50,5 50,4 Efektni sukanci 277 552 550 120 105 Volilna konferenca 00 ZSMS predilnice Litija V četrtek, 10. 12. 1981 so mladinci naše delovne organizacije izvolili novo vodstvo. V naslednjem mandatnem obdobju bo usmerjala in vodila delo mladinske organizacije Mojca Stritar, namestnica predsednice pa je Joža Ceglar, tajnik Grom Vera, blagajnik Sonja Remec. Ostali organi v naši osnovni organizaciji pa so: predsednica I. aktiva Ferida Kozarac; predsednik II. aktiva Ivan Žičkar; predsednik III. aktiva Franc Stopar; predsednik IV. aktiva Andrej Krhlikar. Komisija za izobraževanje, vzgojo in kadrovska vprašanja: Jože Prijatelj — predsednik, Franc Grom — namestnik predsednika, Matilda Jerina, Franc Boldin, Marjana Bartol. Janez Skubic, Mirko Dolinšek — člani. Komisija za MDA, SLO in DZ: Vlasta Grom — predsednica, Andrej Štritof — namestnik predsednika, Janez Remec. Joža Poznajelšek, Matjaž Premk. Marija Vodenik, Karel* Komotar — člani. Nadaljevanje s 3. strani Plan delovne sile in delovnih ur Vse količine proizvodnje bomo mogli realizirati ali celo preseči, če bomo imeli boljšo surovino, načrtneje vzdrževali in čistili stroje, pravilno usklajevali proizvodne faze dela in dobro organizirali delo. Občutno moramo zmanjšati tudi pretrge, sicer planiranih rezultatov ne bomo dosegli. Pod temi pogoji bomo mogli ostati pri povprečno planirani številki zaposlenih v letu 1982, to je 1.037 delavcih, ali po glavnih fazah proizvodnje, kot PRODUKTIVNOST je razvidno iz spodnje tabele. Tako zopet zmanjšujemo število zaposlenih v prihodnjem letu na 1.037, kot jih nekako zaposlujemo danes. Zmanjšanje števila zaposlenih pogojuje tudi večjo produktivnost, ker ne zmanjšuje število efektivnih ur. Tako računamo na povečano produktivnost v vseh proizvodnih fazah za 5,1 % v odnosu na oceno tekočega leta. Toliko produktivnost pa bomo poleg že naštetih pogojev dosegli le, če bomo skrčili na minimum tudi bolniške izostanke in ostale izgubljene ure, sicer bomo podrli tudi ves planirani poslovni uspeh, ki ga bomo spoznali v prihodnji številki Pre-dilca. 1 OCENA I, - XII. 1981 PLAN I. - XII. 1982 Oddelek produkcija nfSri produkcija efekt. na uro Indeks Predli. 7.378.000 864.651 8,33 7.314.000 825.538 8,86 103,9 Sukal. 2.474.000 194.808 12,70 2.580.000 186.520 13,83 108,9 Prev. 6.059.000 123.279 48,36 6.646,000 125.498 52,95 109,5 Efek.s. 332.000 60.691 5,47 550.000 62.946 5,56 101,6 ŠTEVILO ZAPOSLENIH Oddelek Povpr.štev. zaposlenih 1981 Plan povpr.št. zaposlenih 1982 Indeks Predilnica 485 479 98,8 Sukalniča 177 175 97,7 Previjalnica 75 74 101,4 Efektna suk. 57 58 102,7 SKUPAJ 772 764 99,0 Ostali 276 275 98,9 SKUPAJ 1.048 1.057 99,0 Komisija za informiranje, kulturo in šport: Lidija Skubic — predsednica, Egon Vovk — namestnik predsednika, Bojan Tišler, Berto Kos. Zlato Žlabrovec, Nada Premk, Majda Škarja — člani. Volilne konference so se udeležili tudi predstavniki občinske konference ZSMS Litija in družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije, žal pa se nekateri vabljeni našemu vabilu niso mogli odzvati. Udeležba na volilni konferenci ni bila takšna, kot smo pričakovali. Gotovo je eden glavnih vzrokov izmensko delo. Kljub vsemu, pa se je volilne konference udeležilo precejšnje število mladincev iz neposredne proizvodnje, medtem ko mladincev iz »režije«, kljub temu, da vemo, da niso bili službeno zadržani, na volilno konferenco ni bilo. S tem je tudi potrjen dvom, da so mladinci v režiji »previsoki« za delo v mladinski organizaciji. ZEHAŠ VjmMii]/ Na volilni konferenci so mladinci kritično ocenili delo v preteklem mandatnem obdobju. Ugotovili so, da je bila njihova prva naloga, v delo mladinske organizacije pritegniti čimveč mladih. Kljub naporom, je delo mladinske organizacije ostalo predvsem na predsedstvu oz. predsedniku, kljub temu, da so za vsako področje dela imeli posebno komisijo in so na različne načine poskušali oživeti tudi delo aktivov. V začetku so bili veliki optimisti, toda kasneje so se pričeli srečevati z raznimi težavami. Po raznih analizah pa so ugotovili, da je zaradi načina dela in strukture mladincev le-te težko pritegniti v delo mladinske organizacije. Veliko mladincev oz. mladink nima končane osnovne šole, so iz drugih republik, večina je žensk, ki morda zaradi težkih delovnih pogojev niso zainteresirane za delo v raznih aktivnostih. Predsednica je v svojemu poročilu poudarila, da se mladinci aktivno vključujejo v delo v samoupravnih organih in drugih družbenopolitičnih organizacijah (sindikat, ZK) in tam uveljavljajo stališča mladinske organizacije. Mladinci pa so vključeni tudi v delegacijah za zbor združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih občine. Uredili so kadrovsko evidenco članstva in evidenčne liste poslali tudi na OK ZSMS. V letu 1980 so organizirali tudi sprejem v mladinsko organizacijo za tiste mladince, ki še v ZSMS niso bili sprejeti. Uvedli so mesečno članarino din 10,00, katero odtegujejo od osebnih dohodkov in jo nakazujejo na njihov žiro račun. Vključevali so se tudi v delo na OK ZSMS, pri tem so mislili predvsem na udeležbo na različnih tekmovanjih, pohodih in mladinskih delovnih akcijah. V letu 1980 je njihova ekipa sodelovala na kvizu »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«, v okviru O K ZSMS in se uvrstila na regionalno tekmovanje, kjer je tudi dosegla 1. mesto, na republiškem tekmovanju pa je dosegla 4. mesto. Svojo ekipo so imeli tudi na kvizu »Razvoj splošne LO od NOB do danes«, ki je tudi dosegla 1. mesto. 1. mesto pa je dosegla tudi ekipa na šampiona-tu »Tito-revolucija-mir«; dva predstavnika naše delovne organizacije pa sta se uvrstila tudi na republiško tekmovanje. Sprejeli oz. predlagali so mladince prostovoljce v enote TO in sodelovali s svojo ekipo na tradicionalnem pohodu na Tišje. Pristopili so k samoupravnemu sporazumu za združevanje sredstev in zagotavljanju pogojev za izvajanje mladinskih prostovoljnih akcij. Opravljen pa je bil tudi razgovor z mladinci, ki prejemajo kadrovske štipendije v Predilnici glede MDA, vendar niso uspeli navdušiti niti enega mladinca. V tovarniškem glasilu Litijski predilec so uvedli svojo rubriko GLAS MLADIH; čeprav je bil prispevek mladincev zelo skromen, so se trudili, da k dopisovanju pritegnejo čimveč mladincev. Mladince so o svojem delu tudi sproti obveščali po dnevnih informacijah. Litijskem pre-dilcu, na sestankih, posluževali pa so se tudi ustnega obveščanja. Ni pa bilo prenosa informacij na relaciji predsedstvo — aktivi. S prispevki so sodelovali tudi v Glasilu OK ZSMS Litija. Skupno s strokovnimi službami so poskušali organizirati dopolnilno izobraževanje za tiste delavce, ki nimajo končane OŠ. Vendar so ugotovili, da to ni mogoče, suj je večina mladih delavcev zaposlena po izmenah in ne bi bilo možno te delavce odtegniti od delovnega procesa, kar bi povzročilo zastoj, pa tudi sama zainteresiranost mladih v proizvodnji ni bila velika ali pa je sploh ni. Prav tako tudi ni bilo zainteresiranih mladih delavcev iz drugih republik glede tečaja slovenskega jezika. Mladinska organizacija je tudi sodelovala na vseh prireditvah v delovni organizaciji. Sodelovali so pri izvedbi zveznega tekmovanja predic, ki je bil"v naši delovni organizaciji, ob tovarniškem prazniku pa so tudi pripravili kratek kul-turno-zabavni program na srečanju upokojencev in jim tudi obljubili, da je to njihova stalna naloga. V letu 1980 so organizirali tudi začetni plesni tečaj, katerega je obiskovalo 20 mladincev, čeprav je bilo v začetku prijavljenih 46 mladincev. Nadaljevalnega plesnega tečaja kljub nekaterim željam niso organizirali, ker ni bilo dovolj interesentov. Mladinci pa so se vključili tudi v stabilizacijski program delovne organizacije. Sklenili so, da bodo skušali po svojih močeh prispevati k boljši disciplini in boljšemu izkoristku delovnega časa in s tem k boljši produktivnosti. Organizirali so dve udarniški akciji v sukalniei na avtomatsko previjalnih strojih v prostem času in s tem prispevali k zmanjšanju zalog v sukalniei. Obeh akcij se je udeležilo 56 mladincev prostovoljcev. Sodelovali so pri oceni individualnega poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili. Pregledali pa so tudi finančno poslovanje v preteklem mandatnem obdobju. Po podanih poročilih se je razvila razprava, iz katere je bilo razbrati, da je potrebno najti pot, ki bi povezala vse mladince naše delovne organizacije. Ugotovili so tudi, da interes mladih v proizvodnji za delo v mladinski organizaciji je, samo da jih je potrebno k delu pritegniti. Ugotovili so tudi, da je bil program mladinske organizacije v celoti realiziran. Novo izvoljena predsednica pa je podala tudi smernice za delo mladinske organizacije v naslednjem mandatnem obdobju. Poudarila je, da je prva naloga v delo mladinske organizacije pritegniti čimveč mladih. V sedanji gospodarski situaciji je ena glavnih nalog mladih, vključiti se v stabilizacijski program v naši DO. Predvsem bodo morali povečati samodisciplino. Predlagala pa je, da bi takoj Novoizvoljena predsednica prcdilniškc mladine Mojca Stritar pristopili k analizi disciplinskih prekrškov mladincev, katere je obravnavala disciplinska komisija in bi poskušali ugotoviti vzroke in jih odpravili. To pa bi dosegli le tako, če bodo večjo pozornost posvetili reševanju socialnega in ekonomskega položaja mladih v naši delovni organizaciji. To naj bi bile glavne naloge, seveda pa bodo vse naloge mladinske organizacije še naprej opravljali, pri tem je mislila predvsem na zadolžitve, katere je mladinska organizacija opravljala do sedaj in so bile razvidne iz poročila. Predlagala je tudi, da na prvi seji predsedstva sestavijo podrobnejši program dela za leto 1982. Po končani volilni konferenc so organizirali družabno srečanje, kjer je bilo vzdušje zelo prijetno, mladinci pa so izrazili željo, da bi podobnih srečanj priredili še več. Mladinci, vključite se v delo v mladinski organizaciji. NOVI KREDITNI POGOJI O ukrepih Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana za uresničevanje srednjeročnega plana v letu 1981 — na področju kreditiranja stanovanjske gradnje, smo vas že delno obvestili. Danes pa o tem nekaj več. Novi sklepi in usmeritve, ki se nanašajo na področje stanovanjskega kreditiranja družbe-nopravnih oseb lahko razvrstimo v tiste, ki pomenijo uveljavitev določil družbenega dogovora o standardni stanovanjski površini ter o največji možni višini posojil, tiste ki se nanašajo na nove kreditne pogoje iz novih vezav sredstev in tiste, ki preurejajo možnost pridobivanja posojil iz sredstev, ki so jih družbenopravne osebe doslej vezale v banki. Do sedaj je bila praksa naše delovne organizacije, da smo vedno vsa sredstva oplemenitili (vezali) in šele te namenjali za kredite. S tem smo dosegli, da smo imeli več sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj naših delavcev. Delavec mora zagotoviti od 40% (za individualno hišo) do 20% lastnih sredstev med katera se všteva le privarčevani znesek (iz namenskega varčevanja), vezani znesek delavca za pridobitev posojila po bančnih pravilnikih in druga lastna sredstva. Banka bo le po preveritvi določil o zagotavljanju lastnih sredstev lahko odobrila posojila na podlagi vezanih sred-sredstev. Za pridobitev kredita, ki ga delovna organizacija prenaša na svojega delavca veljajo dodatne omejitve, t. j. obvezno predhodno 18-mesečno namensko varčevanje ter stanovanjske standarde iz družbenega dogovora (krediti samo v višini povprečne vrednosti stanovanja v občini in sicer do 90 kv. m), prav tako pa je novo tudi določilo, po katerem se mesečna anuiteta (obrok) po 5. letih odplačevanja poviša za 12,5% in po 10. letih še za 12,5%. Na tej podlagi izračunana dejanska najdaljša doba odplačevanja znaša le 16 let in 9 mesecev. Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 500 din. Če delavec ne izkoristi pravice do posojila iz svojega stanovanjskega varčevanja pri banki, mora privarčevana sredstva in obresti porabiti za plačilo posojila, ki ga je pridobil na podlagi vezave sredstev družbeno-pravnih oseb. Tako kot velja za stanovanjsko kreditiranje na podlagi vezanih sredstev družbeno-pravnih oseb je izvršilni odbor banke sprejel sklep, da se določila družbenega dogovora uveljavijo tudi za stanovanjsko kreditiranje v imenu in za račun družbenopravnih oseb (delovnih organizacij in drugih skupnosti). Banka bo te posle opravljala le v primeru, da bodo kreditni pogoji usklajeni z določili družbenega dogovora. Tudi kreditne posle za našo delovno organizacijo opravlja banka. V našem samoupravnem sporazumu o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj je med drugim tudi zapisano, da v primeru, če so določila zakona, družbenega dogovora ali pravilnika Stanovanjsko komunalne banke v Ljubljani drugačna, sc uporabljajo določila teh predpisov. V tem sestavku naj omenim le določilo družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, ki govori o stanovanjskem kreditiranju. Predvsem poudarja, da se bodo udeleženci sporazuma zavzemali za uveljavitev enotnih osnov in meril za stanovanjsko kreditiranje, zlasti za: — najdaljšo dobo vračanja posojila 20 let; — najnižjo obrestno mero 4%; — najkrajšo dobo varčevanja 24 mesecev. Prednost pri dodelitvi posojila pa naj bi imeli tisti, ki ga bodo uporabili za kvalitetnejše izvedbe toplotnih izolacij pri stanovanjski gradnji in še zlasti pri prenovi starih stanovanjskih hiš in uvajanju racionalnih sistemov ogrevanja. Vsa ta stanovanjska posojila so namenska in se dajejo le na podlagi investicijsko-tehnične dokumentacije ter porabljajo dokumentarno. Iz vsega navedenega lahko sklepamo, da bomo določilom družbenega dogovora tudi mi morali prilagoditi določila našega sporazuma. Pomembna novost pa bo, da bodo morali pridobitelji stanovanjskega posojila namensko varčevati. Torej tisti, ki želite oz. boste zaprosili za kredit za gradnjo, nakup stanovanja ali adaptacijo, boste morali najmanj 18 mesecev nemensko varčevati po določilih banke, oziroma po določilih družbenega dogovora najmanj 24 mesecev. Višina mesečnega zneska varčevanja v določilih teh pravilnikov ni omenjena. Torej, odločite se, posvetujte se v banki in sklenite pogodbo o namenskem varčevanju. Vlasta Grom Predsednik zveze republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner je govoril o nalogah sindikata, in s tem povezano o nalogah glasil v združenem delu. 4. srečanje organizatorjev obveščanja v združenem delu V petek, 11. in soboto, 12. decembra, je v Portorožu potekalo 4. srečanje organizatorjev obveščanja v združenem delu, ki ga organizira Zveza sindikatov Slovenije — odbor za obveščanje in politično propagando. Udeležilo se ga je nad 200 urednikov glasil in novinarjev v združenem delu. Udeleženci srečanja Uvodoma je predsednik zveze republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner govoril o nalogah sindikata, in s tem povezano o nalogah glasil v združenem delu. Dejal je, da so ta glasila nepogrešljiva za delovanje sindikatov, ZK, SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij. Glasila v združenem delu vse bolj postajajo resnična glasila delavcev, vendar še vedno ponekod prevladuje vpliv strokovnih in vodilnih delavcev, premalo pa na vsebino vplivajo drugi delavci, samoupravljale! in sindikati. Vinko Hafner je še govoril o nalogah pri gospodarski in družbeni stabilizaciji. Pri tem imajo veliko vlogo sredstva obveščanja. Ta lahko veliko prispevajo k razpletanju težav, saj bi morala prikazovati, kako se da doseči racionalnejše gospodarjenje. Glasila lahko konkretno prikažejo prizadevanja za boljšo kakovost izkoriščenja delovnega časa, kako je mogoče prihraniti materialne stroške itd. V svojem govoru je Vinko Hafner med drugim dosti govoril tudi o nalogah sindikatov v zvezi s socialno politiko in socialno varnostjo. O tej temi bodo razpravljali tudi na 3. konferenci Zveze sindikatov. V popoldanskem delu so se udeleženci srečanja razdelili v 3 skupine in obravnavali nekatere konkretne teme kot so: obveščanje v sindikatih, sodelovanje z Delavsko enotnostjo, racionalizacija pri izdajanju in tiskanju glasil, grafično oblikovanje glasil, itd., in pri tem izmenjali izkušnje. Naslednji dan se je srečanje nadaljevalo s tremi zanimivimi predavanji. Član CK ZKS Jože Smole je govoril o informiranju v sedanjih, gospodarsko i politično zaostrenih razmerah; predsednik republiškega komiteja za informiranje Tone Vahen je govoril o novostih o normativnem urejanju obveščanja. Srečanje se je končalo s predavanjem dr. Toma Korošca o novinarskem jeziku in stilistiki. Svetovna situacija bombaža v sezoni 1980-1981 in perspektiva za sezono 1981-82 Za sezono 1980-81 in sezono 1981-82 je značilno, da je in tla bo glavnina bombažnih zalog dominirala v skladiščih tovarn. Za sezono 1980-81 je bilo značilno veliko povpraševanje in velike nabave v odprtih mesecih. Kljub kontinuiranim težavam od povprašcvalčevc strani so vse bolj atraktivne svetovne cene ohrabrile mnoge dežele, da so povečale pridelek bombaža. Toda, kasnejša situacija na borzah je prinesla povsem obraten odklon cen, kot je bilo glede na povpraševanje pričakovati. Cene bombaža so na svetovnem trgu padle pod nivo zadnjih dveh let, tako da je to privedlo do opaznega zmanjšanja prostih zalog in s tem zmanjšanja trgovanja z bombažem. SVETOVNE ZALOGE Svetovne zaloge bombaža so 1. avgusta 1981 ocenjene na okoli 21,1 milij, bal (4,6 milij. metričnih ton), proti 22,1 milij. bal (4,8 milij. metričnih ton) leto poprej. Oster odklon se je zgodil v ZDA, kjer so zaloge padle za 2,6 milij. bal (564 tisoč ton). To je 0,5 milij. bal (108.000 ton), pod najnižjo zalogo, ki sojih ZDA imele v zadnjih 30 letih. V ostalih izvoznih državah je prišlo v zalogah le do manjših sprememb, toda v socialističnih deželah pa je prišlo do porasta zalog, posebno še v Sovjetski zvezi. SVETOVNA PROIZVODNJA BOMBAŽA V SEZONI 1981—1982 Po najnovejših podatkih ICAC je planiran rekord, to je 71 milij. bal (15,4 milij. ton) ali za 5 milij. (1,1 milij. ton) več kot leto poprej. Večjo proizvodnjo planirajo v glavnem zaradi večjega hektarskega donosa, ta naj bi znašal 411 fun-tov/aero, oziroma 461 kg/ha, proti 440 kg/ha v lanski sezoni. Zasaditvena površina na celem svetu je ocenjena 82,5 milij. acer oz. 33,4 milij. ha, ali 1 milij. ha več, kot leto poprej. Bolj privlačne cene bombaža so ohrabrile farmarje, da so razširili nasade, prav tako pa so bile tudi zaloge umetnih gnojil v glavnem zadovoljive. V celoti bo bombažna proizvodnja bogatejša, zaloge v letih 1981-82 pa naj bi znašale 92 milij. bal (19,9 milij. ton) ali 4,3 milij. ton bal (932 tisoč ton) več kot v lanski sezoni. Glavni porast proizvodnje planirajo v ZDA, kjer bo po podatkih septemberskega poročila, proizvodnja v sezoni 81-82 15,6 milij. bal (3,4 milij. ton), medtem, ko je bila lanska produkcija 11,2 milij. bal (2,4 milij. ton). Zasaditvena površina naj bi se zvečala za 4%. Na Bližnjem vzhodu prav tako načrtujejo oster porast proizvodnje. Znatno povečanje načrtujeta Sirija in Iran. V drugih delih Azije prav tako načrtujejo porast proizvodnje. V Pakistanu je predvidena proizvodnja okoli 3,6 milij. bal (781.000 ton) ali okoli 300.000 bal več kot lansko sezono. Perspektive v Indiji prav tako kažejo povečanje proizvodnje za okoli 350.000 bal (76.000 ton), kot leto poprej. Njena skupna proizvodnja pa naj bi znašala 6,5 milij. bal, to je 1,4 milij. ton. Produkcija pri afriških proizvajalcih bombaža naj bi bila nekoliko manjša kot je bila zadnjo sezono, ko je znašala 5,4 milij. bal (1,2 milij. ton). Bistveno bo manjša proizvodnja v Egiptu, kjer so zmanjšali zasaditveno površino za okoli 5%. Za sezono 1981-82 planirajo tako proizvodnjo 2,33 milij. bal (505.000 ton) proti 2,44 milij. bal (529.000 ton) v lanski sezoni, medtem ko se pričakuje v Sudanu, Tanzaniji in ostalih proizvajalcih ista produkcija kot lani. V Srednji Ameriki se pričakuje ista produkcija kot v lanski sezoni, majhen odklon v negativnem smislu bo v Mehiki in Gvatemali. Pridelek bombaža pa bo doživel znatne odklone v SZ. Zasaditvena površina se ni bistveno spremenila, nasprotno pa so vremenske razmere v zgodnjem delu sezone povzročile, da se bo proizvodnja zmanjšala za 700.000 bal (152.000 ton), nasproti proizvodnji v sezoni 80-81. Kitajci načrtujejo za naslednje leto rekordno proizvod- njo, ki naj bi znašala 13 mili j. bal (2,8 milij. ton) ali za okoli 500.000 bal (108.000 ton) več, kot v lanski sezoni. SVETOVNA PORABA BOMBAŽA Svetovna poraba bombaža je dosegla v sezoni 1980-81 nov rekord in je znašala 66,8 milij. bal (14,5 milij. ton), proti 66 milij. bal (14,3 milij. ton) v sezoni 1979-80. Glavno povečanje porabe bombaža je bilo v SZ, Kitajski, Indiji in Turčiji, medtem ko je poraba bombaža v tradicionalnih tekstilnih centrih ZDA, Zahodne Evrope in Daljnega vzhoda doživela skok nazaj. Tudi v naslednji sezoni se pričakuje porast porabe v glavnem v socialističnih deželah in deželah v razvoju. Po analizah ICAC naj bi poraba bombaža v sezoni 1981-82 znašala 68. milij. bal (14,7 milij. ton). Ekonomska politika ER Kitajske bazira na povečani proizvodnji tkanin in nasploš-no v razvijanju lahke industrije, kjer je zaposleno veliko število ljudi. Tekstil je na Kitajskem glavno izvozno blago. Zaradi teh okoliščin se je poraba bombaža v sezoni 1980-81 dramatično povečala in je znašala 15,5 milij. bal (3,4 milij. ton). Za sezono 81-82 pričakujejo za Kitajsko še nadaljni porast porabe, vendar v bolj zmerni količini kot lansko sezono. Poraba bombaža v SZ se je v sezoni 1980-81 povečala za okoli 100.000 bal (22.000 ton), to je podobno kot v prejšnjih sezonah, tako, da je poraba bombaža v SZ dosegla 9,1 milij. bal (2 milij. ton). Za prihodnje leto je vlada SZ naznanila ponovno povečanje porabe za okoli 100.000 bal. Za Poljsko se za sezono 81-82 pričakuje nekoliko manjša poraba, toda za socialistične dežele kot celoten agre- gat, pa se ocenjuje nadaljni porast porabe bombaža. V Indiji pričakujejo v sezoni 1981-82 nadaljne povečanje porabe bombaža. V sezoni 1980-81 je poraba dosegla 1,4 milij. ton. Na Daljnem vzhodu je poraba bombaža v lanski sezoni padla v večini glavnih tekstilnih centrov, posebno v Japonski in Hong Kongu. Seveda pa lahko poraba bombaža v teh centrih takoj naraste, čim se bo na svetovnem trgu občutilo pomanjkanje bombažnih izdelkov določenega tipa. Afrika načrtuje za naslednjo sezono porabo okoli 3 milij. (650.000 ton), to je za okoli 150.000 bal več kot v sezoni 1980-81. V Južni Ameriki je lansko sezono poraba bombaža padla, prav tako pa lahko pričakujemo nadaljni padec porabe v sezoni 1981-82. Dipl. ing. Mirko Dolinšek IZLET V BEOGRAD 12. decembra je bil na pobudo delegatov delavskega sveta, organiziran enodnevni izlet v Beograd. Tradicija preteklih let je, da se po izteku mandata, kot priznanje za delo v samoupravnih organih, organizira izlet. Vabljeni so bili delegati delavskega sveta, člani disciplinske komisije, odbora samoupravne delavske kontrole, izvršilnih organov delavskega sveta, konference sindikata, vodje delegacij in vodje ostalih družbenopolitičnih organizacij. Ker smo pa v dobi stabilizacije, so udeleženci izleta prispevali tudi lastno soudeležbo. Izleta se je udeležilo 60 delavcev. Bil je enodneven. Cilj izleta pa je bil ogled »Hiše cvetja« z grobnico maršala Tita. Financiranje krajevnih skupnosti 1982 Občinske skupščine in skupščine SIS na območju občin ljubljanske regije, v mesecu decembru obravnavajo in sprejemajo družbeni dogovor, po katerem bi se v letih 1982—1985 sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih združevala tam, kjer delavci prebivajo. Za takšen način združevanja smo se že več let zavzemali predvsem občani primestnih občin, od koder se precejšnje število delavcev vozi na delo v Ljubljano. Zato je bil dogovor v litijskih delegatskih skupščinah sprejet. Če ga bodo sprejeli tudi v ostalih občinah, pomeni to primernejši način združevanja sredstev. Občinski komite za planiranje in družbeno ekonomski razvoj pa je delovnim organizacijam poslal v obravnavo samoupravni sporazum za leto 1981, za območje litijske občine, kot izvedbeni akt lega dogovora. S tem sporazumom bi se delavci zavezali združiti iz čistega dohodka 0,30% od osnove bruto osebnih dohodkov. Osnutek je naš delavski svet sprejel brez pripomb, predvideva pa celo nekoliko nižjo obveznost od preteklega leta. Ker pa bi po prej navedenem dogovoru bila razširjena obveznost za združevanje tudi na delovne organizacije, kjer so zaposleni naši delavci v drugih občinah, hi se kljub temu v prihodnjem letu zbralo več sredstev kot preteklo leto. M. K. Odhod avtobusa na letališče Brnik je bil ob 4.45 uri izpred restavracije Pošta. Vse je kazalo, da nam vreme ne bo naklonjeno. Vztrajno je deževalo. Letalo je iz Brnika poletelo z enourno zamudo, toda srečno smo prispeli v naše glavno mesto —- Beograd. Ogledali smo si novo zgradbo beograjskega letališča in pa sploh samo letališče, ki spada med naj večja in sodobno opremljena letališča v Evropi. Novo letališče je bilo odprto v letu 1980. Ker je »Hiša cvetja« v zimskem času odprta šele ob 9. uri, smo šli najprej na Avalo. Pri tem smo si ogledali tudi predmestje Beograda, ki se po urejenosti ne more primerjati z urejenostjo naših naselij. j i - - -M8” - 10. decembra je delovno organizacijo obiskala delovna skupina CK ZK Slovenije. Pod vodstvom tov. Bojana Klemenčiča so se člani delovne skupine pogovarjali s komunisti osnovnih organizacij sukalnice in skupnih služb o idejni vlogi komunistov s poudarkom na akcijskem povezovanju in aktivnosti v proizvodnji. Fotografija je s sestanka delovne skupine s komunisti OO skupne službe. Po obisku »Hiše cvetja« na Dedinjah (v resnici še lepše kot na televiziji), smo si ogledali muzej 25. maja, kjer so mi ostale v spominu lokalne in zvezne štafete mladosti in pa odlikovanja posameznih državnikov, ki so jih poklonili tovarišu Titu. Potem smo si ogledali Ka-lamegdan z raznimi zgodovinskimi znamenitostmi, od tu pa je tudi lep razgled na sotočje Save in Donave. Ogledali smo si tudi dvorec kneginje Ljubice, ki je ena najlepših zgradb 19. stoletja. Največ opreme v tem dvorcu je pripadalo dinastiji Obrenovič. Poleg tega smo si ogledali tudi ostale kulturno zgodovinske zanimivosti mesta s kongresnim centrom Sava. Ogled mesta je bil naporen, program natrpan, toda kljub temu smo bili navdušeni, kajti veliko, veliko novega so nam vodiči povedali o našem glavnem mestu. Ostalo je le še toliko časa, da smo pokosili, potem pa hitro odšli na letališče, kajti že ob 17,05 je bil predviden polet nazaj v Ljubljano. Tokrat je imelo letalo skoraj 2 uri zamude. V tem času smo malo poklepetali in izmenjali vtise ogleda mesta Beograd in »Hiše cvetja«, za kar prej skoraj nismo imeli časa. V Litijo smo prispeli ob 21. uri, kjer smo se razšli in vsak po najbližji poti odhiteli proti domu. Vlasta Grom Turistično društvo Litija podeljuje vsako leto posebne nagrade za lepo urejeno okolje. — Na skupščini društva, v petek 4. 12. 1981 smo sprejeli odličje »Srebrno vrtnico« za lepo urejeno okolico naše tovarne. Nagrado je prejel predsednik izvršilnega odbora Stane Sevljak (na sliki). Vsekakor lepo priznanje, veliko zaslugo za to pa ima tov. Jože Borštnar. Prav bi bilo, da bi skrbeli za lepše okolje tudi vsi ostali. Mednarodna anketa VOZNIKI O SEBI Ali ste morda vedeli, da med jugoslovanskimi vozniki, kljub dinamičnemu dotoku mladih, prevladujejo oni med 35. in 54. leti starosti. To populacijsko grupo vedno bolj ogrožajo mladi vozniki, dvajsetletniki, nestrpni, da se čim prej dokopljejo do volana. Do teh in mnogo drugih podatkov so prišli naši strokovnjaki, ki so sodelovali v neki mednarodni anketi, posvečeni odnosom in vedenju voznikov. Tako je tudi ugotovljeno, da povprečen jugoslovanski voznik prevozi letno med 10 in 20 tisoč kilometrov. Blizu 70% jugoslovanskih voznikov, ki so sodelovali v omenjeni anketi meni samokritično, da so npr.: za nesreče na cesteh krivi najprej vozniki, takoj za njimi pa slabe ceste. Sicer pa predstavljajo največje tveganje nesreče na poti, potem bolezen voznika in drugo. Ob tem meni vsak drug anketirani, da pride do nesreč med vožnjo največkrat zaradi nepazljivosti. Drugo mesto, nevredno hvale, zavzema agresivnost voznika, tretje pa utrujenost. Ko so bili vprašani, če jih prisotnost ostalih voznikov na poti, posebno onih zadaj pripravi do tega, da prevzamejo z vožnjo večje tveganje, je polovica anketiranih odgovorila pritrdilno. Oni namreč priznavajo, da v takih situacijah prevladuje hitra vožnja. Brez dvoma, da je za psihologe, sociologe in druge strokovnjake takšen podatek zelo indikativen, iz katerega bi lahko črpali določene nauke. Naši vozniki postavljajo na prvo mesto (okoli 93%) vzroke prometnih nesreč, prehitevanje. Preko 38% od njih pa resno opozarja, da izzovejo okoli polovico prometnih nesreč vinjeni vozniki. Preko 62% voznikov se je celo izreklo za to, da je iz prometa potrebno izključiti vse tiste, ki uživajo alkohol. Svojevrstno tveganje na vožnji predstavlja tudi premajhen razmak med vozili, kljub predpisom. Zanimivo je, da sami vozniki priznavajo, da je zmanjševanje razmaka največkrat nič drugega, kot priprava pred prehitevanjem. In končno so se udeleženci ankete, domači vozniki, zavzeli za pogostejše preverjanje znanja m zdravstvenega stanja vseh voznikov, ki so veliko na poti, ker je od obnašanja le-teh odvisna varnost in življenje drugih. Tanjug: K. Jakšič HUMOR NEKAJ ŠKOTSKIH — Sine, ali te ni sram, da imaš vedenje štiri; Očeta bi moral vzeti za vzgled! Samo poglej: zaradi lepega vedenja so mi zaporno kazen skrajšali za celo leto. POPOLNO SHUJŠANJE Žena piše možu iz zdravilišča: — V šestih tednih sem shujšala za polovico. Kako dolgo naj še ostanem? Mož pošlje telegram: — Še šest tednov! TOLAŽBA Tone je med pogrebom prijateljeve žene neutolažljivo zajokal... — Daj no, daj, Tone, pomiri se! Saj se bom kmalu spet poročil ... ga je tolažil vdovec. 0’Toole je stopil iz hiše s puško in ustrelil v zrak, se vrnil in rekel otrokom, da je dedek Mraz naredil samomor. Nekemu Škotu, ki je čistil okna v nebotičniku, je padlo iz žepa 50 penijev. Stekel je po stopnicah s tako hitrostjo, da ga je novčič udaril po glavi. McTavish: — Koliko bi stalo, če me odpeljete s prtljago na kolodvor? Taksist: — Petdeset penijev. Prtljaga brezplačno. McTavish: — Dobro, vzemite prtljago, jaz grem peš. — Oče, — je rekel mali Murphy očetu, — obljubil si mi 10 penijev, če bom najboljši učenec v razredu, jaz pa sem to postal. — Oj, na, ampak nikar se ne uči toliko, lahko bi škodilo zdravju. LII LISKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci predilnice Litija. Odgovorni urednik' Matic Malenšek Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in Niko Slamatovski. Fotografije Matic Malen- ““ Cl<’bli° Č'“ni jdOV“ "" " » ‘""' Tisi:' TK Gorenjski