FT-ANIRANJE IZGRADNJE ŠPORTNIH OBJEKTOV IN OTROŠKIH IGRIŠČ V OBČINI LJUBLJANA CENTER
Združiti sredstva
Najpomembnejši športni objekt, ki je planiran v sred-njeročnem razdobju razvoja telesne kulture od 1976-1980, je Rekreacijski center Tivoli, ki naj bi zra-stel na letnem telovadišču TVD Partizan Narodni dom. Razmišljanja in napori športnih organizacij in-pred vsem ObZTK Ljubljana Center in kasneje TKS, sežejo v 1972. leto. Naj navedem nekaj kronoloških podatkov, da bo lažje razbrati napore omenjenih de-javnikov in težave s katerimi so imeli v tem času opraviti.
-  Na pobudo Sveta za kul-turo, vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo pri SO Center in na pobudo ObZTK Center, je bil 22. 2. 1972. leta ustanov-ljen  iniciativni odbor za iz-gradnjo RC Tivoli. -4. 6.1973. leta je, takrat že ustanovljeni, gradbeni odbor, na svoji raz-širjeni seji, odločal med štiri-mi elaborati idejnih rešitev iz-gradnje RC, ki so prispeli na osnovi internega natečaja.
-  Javna    razgrnitev    vseh elaboratov je bila v prostorih TVD Partizan Narodni dom. Iz pripomb, ki so zbrane v za to pripravljenem zvezku ter dodatno prispele (PK Ilirije) na naslov investitorja, pisme-no in ustno, je lahko zaključi-ti, da nagrajeni elaborati ne predstavljajo najboljše urba-nistično-arhitektonske     reši-tve izgradnje RC.
Zato je investitor predlagal svetu za urbanizem, prostor-sko planiranje in varstvo oko-lja SO Lj. Center, da zavzame do obeh lokacij svoje stališče in tako razčisti sporna mne-nja.
-  Investitor se je ob ocenje-vanju elaboratov prvič soočil z realnejšim načrtovanjem in tudi finančnim vrednotenjem teh načrtovanj. Tako je posta-lo očitno, da sredstva, ki so zbrana iz virov športne stave in LOTA v višini 15 milijonov din ne bodo zadoščala za iz-gradnjo - pa čeprav pridamo še bančne kredite. V tem pri-meru bi morali računati z od-plačevanjem visokih anuitet, ki jih z današnjim načinom fi-nansiranja     telesnokulturne dejavnosti ne bi zmogli.
Sama po sebi izstopa reši-tev tega problema, ki jo po vseh ljubljanskih občinah, ra-zen v Centru, že izvajajo. V mislih imamo dodatno zdru-ževanje finančnih sredstev iz dohodka OZD namenjenih za izgradnjo športnih objektov in otroških igrišč. Redna sred-stva, ki jih telesnokulturna sfera zbere na osnovi dogovo-ra o finansiranju SIS za tele-sno kulturo komaj zadoščajo za redno dejavnost, ne zado-stujejo za nove investicije. Iz dodatnih sredstev zbranih iz
dohodka OZD, bi finančno krili ne le RC, pač pa tudi športne objekte in otroška igrišča, ki so jih krajevne skupnosti sicer vnesle v svoje srednjeročne programe, a so le nekatera deloma finančno krita.
Pregled planiranih športnih objektov in otroških igrišč v KS
V vseh krajevnih skupno-stih imamo v okviru komisije za športno rekreacijo organi-zirano redno vadbo v najra-zličnejših športih za potrebe po športni rekreaciji občanov. • KS GRADlSČE: v srednje-ročnem programu je ureditev ploščadi za košarko, rokomet in odbojko ob šoli Majde Vr-hovnik, v Ferantovem vrtu pa otroško igrišče. Aproksima-tivni predračun znaša 41,328.120 din.
KS STARA LJUBLJANA: Načrtujejo športne objekte na pobočju ljubljanskega gradu. Ob urejanju Gradu bodo ure-dili tudi poti, gondolsko žični-co in na Osojah, športno re-kreacijsko ploščad z otroškim igriščem. Lokacija je na pri-mernem mestu, tudi za potre-be občanov Prul in Poljan. Zavod za spomeniško varstvo se z lokacijo strinja in ponuja še nove možnosti na pobočju Gradu. KS ima že lokacijsko dokumentacijo, investicija je že finančno pokrita, razen 170.000.00 din, ki jih pričaku-jejo od TKS.
KS TABOR: Športno igri-šče je potrebno sanirati v pre-dračunski               vrednosti
110,200.00. V telovadnici so dopoldne šole, popoldne re-kreacija v okviru TRIM, zve-čer pa društvena vadba. Ob-jekti so slabo vzdrževani, ker primanjkuje finančnih sred-stev. Ta problem uspevajo le delno reševati s prostovolj-nim delom. Nove možnosti za pridobitev športno rekreativ-nih površin so ob pivnici Alpe-Adria.
KS PRULE: V programu je ureditev večnamenskega pla-toja na pobočju Gradu. 1982. je v programu odstranitev ba-
rak ob Ljubljanici, na Spici. Kaj naj bi tu zgradili, še ne vedo.
KS KOLODVOR: Edina te-lovadnica v tei krajevni skup-nosti je ob OS Tone Čufar. V njej telovadijo dve uri teden-sko tudi mladinci KS. Povr-šin za športne objekte ni, pre-dvidenih pa je nekaj športnih igrišč na mestih kjer stoje hi-še, ki jih bodo porušili.
Na območju KS bo zgrajen Družbeni center, v katerem bo imel svoje prostore mla-dinski klub, ki bo imel za svo-je potrebe tudi dvorano za na-mizni tenis. Večnamenska ploščad in igrišče oh šoli sta potrebna sanacije, ki bo po predračunu                 veljala
300.000-320.000 din, nujno bi morali zgraditi ob šoli še eno telovadnico.
KS POLJANE: Okrog več-namenske Športne ploščadi na Poljanah je več šol, zato bi morali ploščad povečati, za kar bi potrebovali 150.000 di-narjev. Na območju spodnjih Poljan na območju C6 bodo zgrajene nove stanovanjske kapacitete za 2000 občanov. Tu še ni načrtovanih in rezer-viranih športno rekreacijskih površin. Nova telovadnica je predvidena ob Šoli za zdrav-stvene delavce (v maju jim za-pade lokacijska odločba, če ne bo finančnega kritja za in-vesticijo). V planu sta še dve telovadnici ob Domu Ivana Cankarja irr ob šoli za blagov-ni promet. Možnost bi bilo usposobiti prostor ob trgov-skem podjetju Sadje zelenja-va za večnamensko športno ploščad.
KS AJDOVŠClNA: Nimajo planiranih novih površin za športne objekte, razen igrišč nad garažami v TomšiCevi, vendar še ne vedo, če bi to bilo tehnično izvedljivo.
KS STARIVODMAT: V KS
imajo dosti težav z vzdrževa-njem telesnokulturnih objek-tov. Nove površine sicer že uporabljajo, vendar se na njih ne sme graditi športnih objek-tov, ker so rezervirane za po-trebe JLA.
Če imamo v mislih stanje objektov, če imamo v zavesti tudi dejstvo, da za te objekte ni bilo nikoli dovolj sredstev za amortizacijo, da je nekaj med njimi takih, ki so potreb-ni investicijsko-vzdrževalnih posegov in, ne nazadnje dej-stvo, da pride v naši občini le 0,16 m2 pokrite površine na prebivalca - rekord s katerim se ne moremo hvaliti - potem je jasno, da moramo angažira-ti vse razpoložljive sile za sa-nacijo nevzdržnega stanja in načrtno pristopiti h konkret-nim zastavljenim in pred-vsem dogovorjenim nalogam.
Izvršni odbor Telesnokul-turne skupnosti se dobro za-veda resnosti tovrstnega načr-tovanja. Ravno zaradi tega je imenoval v Gradbeni odbor ljudi, ki bodo vso akcijo pri-pravili in vodili in so se izka-zali z voljo in organizacijskimi sposobnostmi.
Gradbeni odbor vodi Miro Samardžija, rvjegov namest-nik pa je Vid Stempihar. Čla-ni pa so: Viktor Adamič, dr. Jože Gogala, Branko Žugelj, Tone Florjančič, Maks Megu-šar, Brane Pelko, Tomaž Me-dvešček, Ciril Oblak in Ve-dran Grgič.
Člani gradbenega odbora bodo te dni izdelali plan posa-meznih dpravil, nakar priča-kujemo prve ugodne rezul-tate.
Brane Žugelj