Leto I
V Ljubljani, dne 30. aprila 1926
Štev. 22
Oznanjevalec pomladi
Komaj se pokažejo prve prekopale v solnčnih rebrih, komaj si upamo misfiti na pomlad in \izbuditi pomladansko hrepenenje, že zašušti med lovci Kjer se le dtva sestaneta, govorita le o divjem pete&nu: JeH bo pel in kje bo peL Ko pa se glasi kos zlatokrhin in flavtist droz, takrat majo lovci malo spanja. Ze v ranih urah hite v gozd in prisluškujejo, kje se bo oglasil.
Pravi lovci pa ga ne streljajo prve dni, takoj ko so ga ugotovili nego čakajo, da petelin oplodi kokoši kajti le tako je mogoče, da ostanejo petelini tudi za poznejša leta Poseben užitek lovca prijatelja narave je, če more biti na veliko noč v gozdu in poslušati tega čudnega pevca, ki se tudi veseli vstajenja mlade vesne.
Ko pa pride zeleni sv. Jurij, ko prične zeleneti in ko cveto črešnje, takrat je prišel pravi čas za odstrel petelina, da si ga lovec prilasti in shrani za spolnim
Baš pri divjem petelinu se izikaže, kdo je pravi lovec in kdo je mrhar —, kdo lovi radi užitka in kdo radi mesa. Divji petelin ni posebno okusen in nekateri lovci so izrekli šaljiv-ko, iz katere se razvidi da jim ni za meso. Pripovedujejo, da naj se meso divjega petelina obesi nad gnojišče in taim tako dolgo pusti viseti, da pregnije Vrvica, potem pa naj se meso — zakoplje.
Kakor že omenjeno, so pri lovu na divjega petelina druge posebne mikavosti Poleg krasnega jutra so kaj mikavi tudi lovski sestanki v lovskih, pastirskih, včasih pa celo tudi v oglarskih kočicah, kjer se lovci izborno zabavajo, čeprav je v koči polno dima. Gozdna poezija jih privabi
Divjemu petelinu se lovec le takrat lahko približa, kadar poje. Petelinje petje sestoji iz čudnega klepanja, tolčenja s kljunom, ki se sliši v mirnem jutru le na razdaljo dobrih 200 korakov in končnega škripanja, ki je sBčno brušenju kose. Kadar petelin brusi močno odpira kljun. Podaljšana kost, ki štrli od kljuna prema slušnemu kanalu pri močno odprtem kljunu zapre slušni kanal in baš radi tega ne sliši Vidi pa tudi med brušenjem, kar je lahko že marsžkak lovec opazil, ako je stopil preveč na plan.
Brušenje traja par sekund, kar lovec mora uporabiti za približevanje. Po dva koraka lahko naredi. Med brušenjem lovec lahko celo za/vriska in petelin ne bo nič opazil. Dogodilo se je celo, da ga je lovec med brušenjem streljal in zgrešil in petelin je kar naprej peL
Petelinov je v naših loviščih skoraj vedno več. Pred leti so jih precej zatrli jmnogo so jih uničile razne ronarice in najbrže le bila tudi med divjimi kokošmi bolezen.
Odkar pa se izvaja precej strogo lovski zakon, da se ne strelja divjih kokoši in so lovci tudi sami uvideli, da je škoda preganjate to lepo ptico, ki ne dela posebne škode, edino, da včasih poščiplje smrekove, jelove ali borovčeve odrastke, so se petelini znatno pomnožili in dvignili vrednost naših kmšč.
Nespametno in škodljivo za lovišče pa je zopet, ako se petelini
preveč ščitijo. Kaj radi se pojavijo hudi pretepači ki vznemirjajo ves revir m preganjajo druge miroljubne pevce. Navadno eden odneha, večkrat pa se dogodi da noče nobeden odnehati, dokler eden ne obleži mrtev na bojišču. Kakor hitro je petelin izvojeval z enim dvoboj, si poišče drugega in ga zopet preganja. Mlajši slabejši petelini so prisiljen zapustiti lovišča, z njimi pa se preselijo tudi njih drobne, rjave grahaste ženice.
Divji petelini pa ne pojo samo v pomladnih jutrih, oglašajo se včasih tudi zvečer. Največkrat se jih sliši v jutrih aprila do srede maja in pa avgusta in septembra, kafcor pravijo, med šmarnimi mašami
Kakor že omenjeno, Sq divji petelini zelo razširjeni po naših gozdovih, toda do zadnjih let se naši lovci niso posebno zanimali za ta prekrasni lov.
V kolikor nam je znaoo, so jih streljali največ jeseni rekli so, da je kuretina zrela o sv. Andreju, takrat so namreč mladiči dorastli Streljali so vse vprek, ne glede na spol in naredili so s tem veliko škodo, tako, da se je število znatno skrčilo.
Pravilni petelinji lov so v Sloveniji gojili že več kot pred 10 leti »Hribovci*, tako se na-zivajo stanovalci na pobočju
Jelovice, kjer je bilo pred leti največ divjih petelinov. Oglarji in drvarji, ki so mnogo bivali v gozdu, so peteline opazovali in to sporočili lovozakupnikom. Ti so prišli sami, ali pa povabili kakega gosta, da je prišel odstrelit petelina. Oni, ki je petelina pokazal, pa je dobil navadno lepo napitnino.
V zadnjih letih so se divji petelini jeli pojavljati vedno nižje in iz gorenjskih hribov, so se razširili preko ljubljanske okolice daleč na Dolenjsko. Pa tudi pri lovu je mnogo spremembe. Pred leti se je navadno smatralo, da ima pravico petelina streljati samo gospoda, dandanes pa je to drugače. Tudi naši kmetski lovci spoznavajo lepoto petelinjega lova in kaj radi posečajo gozd v ranih pomladnih jutrih in uživajo čar prebujajoče se pomladi.
S tem, da bomo upoznavali kras narave, bom0 našo domovino mnogo bolj vzljubili in opustili mnogo slabega. Rani pohodi po gozdih pa so tudi zelo zdravi in nas znatno krepijo.
Sežiganje obrabljenega papirnatega denarja v Ljubljani. Novčanice po 25 par in pol dinarja so bile že v zelo slabem stanju in so jih zato vzeli iz prometa, ko je prišel kovani drobiž v promet. V Ljubljani je te raztrgane in umazane novčainice morala še enkrat natanko prešteti, zaviti in zapečatiti posebna" komisija, katero vidimo na zgornji sliki prt delti. Potem so bankovce naložili na vozove, kakor vidimo na mali sliki na desni strani, s katerimi pobirajo smeti po Ljubljani, in jih dobro zastražene prepeljali v mestno elektrarno. Dne 12. t m. so imeli Ljubljančani imenitno elektriko, ker so kurili peči pod kotli s samimi bankovci za več milijonov dinarjev, kakor nam to kaže spodnja slika.
Novčanice so bile že tako mastne, da so bile trikrat težje kot nove.
Tuga. Iz belega marmorja izklesani kip nam predstavlja žalostno ženo, ki si je obraz zakrila s pajčolanom. Kako umetno je to napravil kipar, da vidimo vse poteze obraza, čeprav je pajčoian iz kamena.
Celjska koča pod Tolsitim vrhom je prenovljena in povečana, ker prihaja vedno Poslopje okrožnega sodišča v Celju je v tako slabem več domačinov in tujcev občudovat prekrasni razgled na planine in po lepi (Stanju, da jetnikom morajo vsak večer pobrati ct)l©KO|
Savinjski dolini	da ne pobegnejo.
Ženska — gasilec. Za sedaj so se ženske še samo na Angleškem lotile tega človekoljubnega poklica.
Nemški cesarski grad v Berlinu, ki si ga sediaj vsakdo lahko ogleda tudi znotraj.
Bik iz Kanade v Severni Ameriki, kjer je živinoreja naiboli razvita
Lov za zlatom z letali. V Ameriški državi Kanadi so našli velika ležišča zlata ob Rdečem ezeru, kjer vlada dolga im huda zima. Na snKah vidimo letala in iskalce pred poletom
za srečo.
Premožna žena iz lldžde,
Obzidje mesta Užide ali Udže v severni Afriki, kjer je baje grob sv. Janeza Krstnfct, ki ga tudi Mohamedanci časte kot svetnika.
Močvirska cipresa na nekem pokopališču v državi Mehiki v severni Ameriki je stara že več tisoč let. Najdebelejše drevo na svetu je visoko le 46 m, njen obseg pa meri 54 m.
Velikanska želva z Galapaških ali Želvirrili otokov Južne Amerike ima za želve nema« vadtro dolg vrat in tehta 100 ktL
Tank namesto vprežue živine. V svetovni vojni so se Nemci umaknili šele, ko so Francozi in Angleži šli nad nje s tanki. Te strašne pošasti so bile majhne jeklene trdnjavice z vojaki, strojnicami in malimi topovi, ki so se pomikale čez močvirja, strelske jarke in žične ovire kot velikanske, ogenj bruhajoče gosenice. Kakor pod kolesa težkega voza. ki so se zajedle v blato, podkladajo deske in kamne, da voz izvle-čejo, te podklade nosi tank kar s seboj in se po njih tudi premika dalje, kakor če bi vlak nosil tračnice s seboj in bi Se vile čez kolesa lokomotive. Sedlaj so tank razorožili in ga dali v »civilno« službo z imenom traktor ali vlačilec, da vlači po močvirnih ravninah in najbolj razdrtih grapah hlode in drva
Divji merjasec, ki živi po pragozdih vroče Afrike.
Ognjenik Mauna Loa na Havajskih otokih Tihem oceanu je zopet bljuval in z razbeljenim peskom in pepelom zasul vasi jn polja.
Indijski svečenik, ki si hoče s trpinčenjem svojega telesa zaslužiti zveličamje. Več teti«
nov stoji na em; nogi, naslonjen na blazin^ ki ie obešena na na naši sliki nevidni vrvL