IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ-« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR Janez Kostanjevec, predsednik, Filip Dolinar, Ivan Horvat, Stojan Kerbler, dipl. Ing., Franc Meško, Simon Pešec, Janez Sukič, Milan Trop, dipl. ing., Franc Vrlič, Anton Zadravec in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. ing. Tisk CP Mariborski tisk Maribor Rokopisov in slik ne vračamo s ŠT. 3 MAREC 1967 LETNIK V. dohUék Potek priprav na skupščinske volitve če na hitro prelistamo zaključni račun našega podjetja za leto 1966, bi dejali: — mo da, saj je še nekako šlo, osebni dohodki so na zadovoljivi ravni, vse obveznosti smo poravnali, sredstva neobveznega rezervnega sklada pa so prek dve milijardi starih dinarjev. Tudi člani delavskega sveta so imeli približno tako sliko o zaključku leta, dokler niso dobili pojasnilo, kaj vse je vplivalo pa ostanek dohodka za Sklade, iz česar je videti, da položaj ni tako »rožnat«.: Na ostanek čistega dohodka so bistveno vplivali dohodki, ki izvirajo iz preteklih let, in bi le-ta znašal okrog 800 milijonov S din. Tak dohodek smo dosegali tudi v preteklih letih, če bi pa upoštevali, da je bila v letu 1965 reforma, ki je zmanjšala vrednost dinarja, lahko ugotovimo, da je torej dohodek, ustvarjen v letu 1966, pod povprečjem. V letu 1966 smo sprejeli velike obveznosti v obliki novih investicij, kot so: sofinanciranje termoelektrarne Šoštanj, izgradnja balde na Ptujski gori, rekonstrukcija -glinice in še mnogo manjših nabav osnovnih sredstev, ki gredo tudi v milijardne vrednosti S din. Pokriti bomo morali tudi razliko vrednosti re- valoriziranih zalog. Iz vsega tega izhaja, da ostanek dohodka iz leta 1966 ne pokriva več naših odobritev in da imamo primanjkljaj v sredstvih za investicije, ravno tako pa imamo tudi primanjkljaj pri sredstvih sklada skupne porabe in v obratnih sredstvih. Vzrokov ža to ne bi pojasnjevali, so pa očitni in mnogo jih je. Če pogledamo, kako bomo zaključili leto 1967, ko se nam obeta podražitev električne energije, podražitev boksitov in drugih surovin in ko bodo cene. naših proizvodov ostale neizpremenje-ne, lahko vidimo, da perspektive za ugodni položaj nimamo in da obstaja celo nevarnost, da bi lahko podjetje postalo nelikvidno. Ob takšnem položaju so organi upravljanja, predvsem upravni odbor in delavski svet, soglašali z ugotovitvijo, da bo potrebno v letošnjem letu zelo previdno investirati, kupovati osnovna sredstva, kupovati material za reprodukcijo, prav tako pa previdno odmerjati osebnedohodke, predvsem pa naložbe v družbeni standard. V razpravi o razdelitvi neobveznega rezervnega sklada je (Nadaljevanje na 8. strani) Prihajamo v Sklepni del predvolilnih priprav. Zbiranje možnih kandidatov za odbornike in poslance je še v teku in bo- trajalo vse do kandidacijskih zborov. Pravilnik o postopku organizacij in vodstev socialistične zveze v zvezi s pripravami na skupščinske volitve obvezuje le-te, da pred kandidacijskimi zbori skličejo po posameznih volilnih enotah sestanke, na katerih naj sodelujejo predstavniki družbe-no-političnih organizacij in predlagatelji možnih kandidatov. Naloga teh sestankov je uskladiti zbrane predloge možnih kandidatov in se dogovoriti, katere od teh predlagali kandidacijskim zborom v razpravo in izvolitev. Takšni sestanki bodo letos prvič, zato jih je treba skrbno pripraviti. Na sestankih bi morali spregovoriti o najaktualnejših vprašanjih sedanjega časa, poleg tega pa oceniti dosedanji potek kadrovskih priprav na volitve. Više fo näj bi bila osnova za dogovor, koga, od predlaganih možnih kandidatov predlagati kandidacijskim zborom v razpravo in za sprejem. Stališča teh sestankov je treba objaviti. Letošnje priprave na volitve označujejo široke razprave o dosedanjem delu občinskih skupščin in o bodočih nalogah skupščin, kar vse je bilo osnova za oblikovanje načel in kriterijev, po katerih poteka zbiranje možnih kandidatov. Rezultat teh razprav in postavljenih kriterijev je, da imamo zhramih manjše število možnih kandidatov kot pred dvemi leti. Posebej je treba poudariti, da je velik odstotek doslej predlaganih možnih kandidatov takih, ki so bili predlagani na javnih sestankih občanov članstva družbeno-političnih organizacij itd. V zvezi z doslej zbranimi predlogi so ugotovili nekatere pomanjkljivosti, ki se nanašajo predvsem na sestavo. Te pomanjkljivosti so večkrat rezultat določenega odpora, da bi zagotovili potrebno sestavo skupščin. Takšen odpor izhaja iz mišljenja, da je vsaka skrb za strukturo nezdružljiva z demokratičnim načinom zbiranja predlogov in kvaliteto zbranih predlogov. Poudariti je treba, da mora postati skrb za potrebno sestavo skupščin sestavni del načel in kriterijev za zbiranje možnih kandidatov. Iz razpoložljivih podatkov ugotavljajo, da je med doslej zbranimi predlogi premalo neposrednih proizvajalcev — delavcev v proizvodnji, premalo žensk, preveč vodilnih kadrov in da je zaslediti določeno ozkost pri izbiranju možnih kandidatov za zbore delovnih skupnosti. Volilne komisije so v nadaljnjem delu dolžne storiti vse, da bi take strukturalne pomanjkljivosti odpravili. To seveda ne sme iti na račun popuščanja kriterijev. S tem bo potrebno računati tudi na bližnjih sestankih po volilnih enotah in kandidacijskih zborih samih. Sestavni del letošnjih priprav na valitve je tudi predlaganje kandidatov za vodilne funkcije v skupščine. Kandidacijski komisiji pri zvezni konferenci SZDL Jugoslavije in pri glavnem odboru SZDL Slovenije sta to halogo že opravili. V občinah so za to zadolžene volilne komisije občinskih odborov SZDL. Metodo javnega kadrovanja za najodgovornejša mesta v skupščinah je dosedanja praksa potrdila. Ob tem že opažajo določene težnje, ki jih kaže zavrniti. Na eni strani se uveljavlja praksa, da hi ljudi za ta mesta kadrovali neorganizirano, spontano prek raznih anket ipd. Na drugi strani pa težnja, da bi te stvari še vedno reševali v ožjih krogih, večkrat celo v okviru neformalnih skupin ipd. Volilna komisija se je zavzela za to, da o možnih kandidatih za vodilne funkcije v skupščinah razpravljajo javno. Seveda pa je ob tem, potrebno poleg demokratičnosti zagotoviti tudi organizirano predlaganje. Ob tem se pojavljajo Še nekatera vprašanja, kot na primer, da'posamezni kandidati odklanjajo funkcije, ki so vezane na profesionalizem. Zaslediti je tudi pojave uveljavljanja osebnih interesov, nenačelnih razprav o kadrovskih vprašanjih ipd. Vse take pojave bi kazalo odločno obsoditi. Razprava teče tudi o vprašanju: eden ali več kandidatov? Obsoditi je treba primere, ko se v posameznih volilnih enotah in tudi občinah vnaprej odločajo o tem, ali naj kandidira samo eden ali več kandidatov. Če štejemo celoten postopek priprav na volitve kot demokratično razporejanje kadrov, potem moramo ta cilj zasledovati in poiskati najprimernejše rešitve. To pomeni, da odločati vnaprej o enem ali več kandidatih nikakor ni jamstvo za bolj ali manj demokratičen postopek in samo glasovanje. Odločitev o tem, ali eden ali več kandidatov, naj bo stvar dogovora volivcev samih. PREGLED DELOVNIH ORGANIZACIJ V PTUJSKI OBČINI, KI VOLIJO V LETU 1967 ODBORNIKE V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI IN REPUBLIŠKE POSLANCE: 1. volijo odbornike v zbor delovnih skupnosti: Tovarna glinice im aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, »Zaščita« Majšperk, Tovarna perila in konfekcije »Delta« Ptuj, Krojaštvo »Moda« Ptuj, Zavod Olge Meglič Ptuj, JŽ podjetje za popravljanje voz Ptuj, ŽTP Maribor — izpostava Ptuj, Podjetje PTT Ptuj, Tiskarna Ptuj, Služba družbenega knjigovodstva Ptuj, Kreditna banka Ptuj, Gradbeno podjetje »Drava« Ptuj, Obrtno podjetje »Pleskar« Ptuj, Projektivni biro Ptuj, Opekarna Žabjek, Vodna skupnost Drava-Mu-ra Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Stanovanjsko podjetje Ptuj, Kino Ptuj, Dimnikarsko podjetje Ptuj, Cestno podjetje Ptuj, Kmetijski kombinat z enotami Ptuj, Splošna bolnica Ptuj, Lekarna Ptuj, Uprava skupščine občine Ptuj, Družbeno-politične organizacije Ptuj, Oficirji in podoficirji JLA v Ptuju, 14 osnovnih šol; 2. volijo republiške poslance v gospodarski zbor: Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, »Zaščita« Majšperk, Tovarna perila in konfekcije »Delta« Ptuj, Krojaštvo »Moda« Ptuj, Zavod Olge Meglič Ptuj, JŽ podjetje za popravilo voz Ptuj, ŽTP Maribor — izpostava Ptuj, Podjetje za PTT Ptuj, Tiskarna Ptuj, Služba družbenega knjigovodstva Ptuj, Kreditna banka Ptuj, Gradbeno podjetje »Drava« Ptuj, Obrtno podjetje »Pleskar« Ptuj, Projektivni biro Ptuj, Opekarna Žabjek, Trgovsko podjetje »Merkur«, »Izbira«, »Panonija« in »Les« Ptuj, Stanovanjsko podjetje Ptuj, Kino Ptuj, Dimnikarsko podjetje Ptuj, Cestno podjetje Ptuj, Gostinsko podjetje »Haloški biser« Ptuj, Pekarne »Vinko Reš« in IN-TES Ptuj, »Petovio« Ptuj, Perutnina Ptuj, »Plastikp.« Kidričevo, »Dravinja« Kidričevo, Čevljarska delavnica Kidričevo, Kmetijski kombinat Ptuj z enotami, Kmetijska zadruga Lovrenc: 3. volijo republiške poslance v organizacijsko politični zbor: Tovarna avto opreme Ptuj, Strojne delavnice Ptuj, Agrotransport Ptuj, . Avtobusni promet Ptuj, Obrtno gradbeno podjetje »Gradnje« Ptuj, Vodna škupnost Drava—Mura Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Gostinsko podjetje Bori in Breg Ptuj, Elektrofcovinar Ptuj, Elektro Maribor — obrat Ptuj, Kmetijski kombinat Ptuj z enotami, (Nadaljevanje na 8. strani) Pa je le tu — pomlad l ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA ■ 24. februarja ije imeli delavski svet trd. Tedna 'zasedanja. Po veljavnih zakonitih predpisih je namreč pojtnelbnio obravnav affi: ma ločenih sejjiaih 'lettail popis t. j., in-venlflümq, 0akl(j|ul6ni račun im latz-dieMteiv Sredstev doholdk«. Inventura za dato 1966 Delavski svet je potrdil inventuro s stanjem 31. 12. 1966 skupno z elaboratom centralne popisne komisije, ki jo je imenoval upravni odbor na svoji seji 17. 11. 1966 za celotno podjetje z objekti družbenega standarda. — Delavski ©vet 'je oib tam sklenil, da je treba irazknjižilti manjke pri surovinah in materialu v 'breme odgovornih oseb v skupnem znesku 19,20 N dinj viške pri surovinah in materialu v skupnem znesku 441,01 N din pa v dobro izrednih dohodkov, manj ek nepotrebnega in zastarelega materiala v vrednosti 0,12 N din v breme odgovornih oseb, viške drugega inventarja na.zalogi v dobro izrednih dohodkov v skupnem znesku 159,52 SN din, maujek drobnega inventarja v uporabi v skupnem znesku 40,28‘Ni;din v breme odgovornih oseb, 115,42 N 'din pa v Preme izrednih razhodov, presežke pri drobnem inventarju v ‘skupnem znesku 86,09 N din v dobro ‘izrednih dohodkov in manijak pri zalogah gotovih ■izdelkov v znesku 125,34 N din 'v (breme izrednih Straškov. Delavski ©vat-je nadalje sklenil, da je treba odpisati dolg stanovanjske skupnosti Kidričevo, ki se nanaša na neplačano vodarino v znesku: 56.331,77 N din .v breme izrednih razhiodfcov. Delavski svet je tudi potrdil inventuro sredstev počitniškega doma »Aluminij« v Crikvenici za leto 1966 s tem, da se razknjiži prikazani inventurni manj ek v znesku 42,80 N din v breme izrednih izdatkov počitniškega doma. Razprava o revalorizaciji •osnovnih sredstev in o zaključnem računu za leto 1966 Ob konou preteklega leta je delavski svet našega podjetja ©prejel procente za revalorizacijo osnovnih sredstev po- posameznih •Skupinah. Zakoniti predpisi so omogočali delovnim organizacijam odstopanj« od predpisanih količnikov. Naše podjetje je pri •korekturi količnikov uporabilo olajšave tako, da je količnike znižalo in so ©topnje revalorizacije nižje, kot ij'e- bilo; to določano z zveznimi predpisi1. To je ugotovila v našem podjetju posebna komisija, 'ki je. preučila položaj naših osnovnih sredstev. Vrednost osnovnih sredstev našega podjetja je bila pred revalorizacijo okrog 38 milijard sta-, rih dinarjev, po revalorizaciji pa se je zvišala na okrog 46 milijard starih dinarjev. Uredili so tudi predpisane popravke vrednosti, tako da je rezultat revalorizacije v tem, da se je vrednost naših osnovnih sredstev povečala za okrog 5,5 milijarde starih dinarjev. — Tudi sredstva sklada skupne porabe so bila revalorizirana. Končni rezultat revalorizacije sredstev sklada skupne porabe je okrog 170 milijonov starih dinarjev, ža kar se je povečal sklad skupne porabe. — Vsi člani delavskega sveta so dobili celotno posilovno poročilo k zaključnemu ralčumu za leto 1966. (Na seji so obširno- obrazložili posamezne postavke bilance,; dz katerih dfchaja, da je. bil celotni dohodek okrog 28 milijard starih dinarjev, da je znašal- dohodek za razdelitev okrog 6,3 milijarde starih dinarjev, ki se razdeli' na prispevek v rezervni Sklad — obvezni ded okrog 148 milijonov S din, prispevek, v rezervni sklad — neobvezni del 2,226 milijonov, . prispevek v Skupne rezerve gospodarskih organizacij 126 milijonov S din, izločeno je bilo za -osebne dohodke 3,490 milijonov S din, izloče- no v Sklad skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo 134 milijonov S din, druge izločitve pa so šle v sklad -Skupne poralbe v višini 137 milijonov S din. Delavski svet je potrdil predloženi zaključni račun in poslovno poročilo v nespremenjeni obliki, tako kot je to predlagal upravni odbor, pri tem pa je potrdil še delitev celotnega dohodka, stroške reklame, reprezentance in uporabe osebnih avtomobilov z izkazanim zneskom, sredstva neobveznega dela rezervnega sklada pa izločil na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva. — Delavski svet je potrdil poslovno poročilo s tem, da bodo predlogi kolektiva predmet posebne obravnave. Ob koncu je delavski svet tudi ugotovil, da je kolektiv pravilno upravljal zaupano mu družbeno lastnino. Ro oblimi -razpravi o- zaključnem računu počitniškega doma je •delavski svet potrdil tudi tega, kljub temu, dia- j e toil predložen, še istega dne. —- Zaključni račun počitniškega doma .»'Aluminij,« Crikvenica izkazuje Skupno, izgubo za leto 1966 7,260.000 S diti. Delavski svet je naročil upravnemu odboru počitniškega doma, da naj temeljito prouči poslovanje počitniškega doma v letu Vedno več je v dnevnem časopisju, radiu in televiziji razprav o strokovni usposobljenosti zaposlenih. Polemika »teče« med pristaši prakse in pristaši formalne izobrazbe. Izraz »formalna « menda ne pomeni niti toliko formalnosti kot pa urejenost strokovne izobrazbe. Ta pojem se je pri nas razširil zlasti po vojni, v letih, ko smo zaradi pomanjkanja kadrov bili zadovoljni s strokovnjaki praktiki. Takrat smo tudi kaj radi rekli, da je urejena strokovna izobrazba le formalnost. V času izredno hitrega gospp-darskega napredka v povojnih letih so iz mnogih majhnih obrtnih delavnic nastale najprej velike delavnice in pozneje mnogo-kje tudi tovarne. Že splošno pomanjkanje strokovnjakov je ta razvoj še povečal. Saj so ta podjetja prej lahko dobro poslovala z nekaj visokokvalificiranimi de- 1967 in o vsem poroča delavskemu svetu do prihodnje seje. — Razporeditev sredstev po zaključnem računu za leto 1966 Zaključni -račun, za lato 1966 Izkazuje okrog 2,260 milijonov S din sredstev,, 'ki jih .je potrebno razporediti. To.]e tako imenovani čisti dohodek, ki ij,e po odbitju vseh otovaznostl ostal za sklade podjetja. Ta dohodek Ibi lahko, podjetje imelo na nerazporejenih sredstvih, t..'}. nia posebnem računu pni službi družbenega knjigovodstva, ali pa ga razporedilo v poslovni, sklad in sklad skupne p-òratoe. V razpravi na delavskem svetu so ugotovili, da bi naše podjetje postalo nelikvidno, če bi ta sredstva izločilo na poseben Utrujeni bojevniki račun kut nerazporejena, zato je delavski svet sklenil, da naj se razporedijo In sicer takov da se 150 milijonov S din prenese v -sklad skupne porabe, ostanek pa •v poslovni skl-ad. — Imenovanje članov komisije za skupno potrošnjo in družbeni standard Ker .je delavski svat na zadnji šejk ki j,e bil« 6. februarja, ugodil pritožbi Jožeta Soršaka zoper sklep komisije, ki j,e dodelila Stanovanje Ivanu Krnii&u, kljub temu, da je prej -ugotovil, da je komisija dodelila. stanovanje v skladu z dotočili pravilnika o do- lavoi, danes pa ne gre brez inženirjev in še več tehnikov. Po uvedbi gospodarske reforme se je potreba po primerno usposobljenem kadru še povečala. Vsaka gospodarska organizacija, ki ne bo imela primernega kadra, bo sčasoma stagnirala. To pa pomeni, da bo v borbi v mednarodni delitvi dela prej ali slej odpadla. Vsaka sodobna dejavnost nujno potrebuje dobre strokovnjake in to praktike in teoretike. Stremeti moramo za tem, da bomo dobrim praktikom nudili primemo teoretsko znanje, absolventom strokovnih šol — od poklicne šole do fakultete — pa omogočili, da si k teoretičnemu znanju pridobijo primemo prakso. Zavedati se moramo, da ne more biti eno brez dragega, da se teorija in praksa med seboj tesno prepletata ter dopolnjujeta. V 4. številki »NAŠIH RAZGLEDOV« 25. II. letos je zanimiv delj-evanju stanovanj, kar je ugotovila tudi' komisija za prošnje in pritožbe, -so vsi člani komisije za .skupno potrošnjo in. družbeni standard na svoji seji dne 7. 2. 1967 podali ostavko, 't- Na predlog svetov proiizivaj.aJicev delovnih enot j,e delavski ©vet ‘imenoval nove člane komisije, in sicer: Jakoba Šobarja iz DE glinice, Ludvika Vorino iz DE aluminija, Franca Černivca iz DE energetike, Branca Vehovarja iz DE vzdrževanja, Danila Miheliča iz DE promet in Ivana Lajha iz DE osrednje službe. '. -t- Proslava ob dnevu žena Delavski svet je Sklenil, da lahko članice naše delovne skupno- sti 8. 3-. 1967 delajo samo do 12. ure, sočasno pa je odobril uporabo- dvorane -v irestavracijii Kidričevo za proslavo dneva žena, ki 'jo je organiziral krajevni odiboir SZDL Kidričevo. ■—■ Sofinanciranje strokovnega šolstva Skupščina občine Ptuj predlaga vsem gospodarskim organizacijam in poslovnim enoit-am1 na območju občine Ptuj, da naj, tudi v letu 1967 sofinancirajo1 strokovno šolstvo. — Znano- -je, da še ni sprejela -skupščina 'SR Slovenije zakona, o financiranju izobraževanja in vzgoje, zato je potrebno članek dr. VIDA PEČJAKA z naslovom: »PRAKSA IN FORMALNA IZOBRAZBA«. O tem je pisal tudi dnevnik »VEČER« 1. in 2. marca letos. Avtor članka navaja med drugim o razpisih za odgovorna delovna mesta z »aliali«. Na primer: Pogoj visoka izobrazba in 5 let prakse ali srednja izobrazba in 10 let prakse ali nižja izobrazba in 15 let prakse. Po logiki takih razpisov bi bilo 10 let prakse enako kot srednja in visoka šola skupaj. Vsi visokokvalificirani delavci v Jugoslaviji, ki imajo vsaj 15 let prakse, bi po tem mnenju lahko zamenjali inženirje, za kar pa vsi vemo, da ne bo šlo. V istem članku lahko beremo tudi, da se pri nas lahko vsakdo »gre ekonomista«, da pa medicinski sestri ne bo padlo v glavo, da bi se potegovala za razpisano mesto zdravnika kljub 30-letni praksi. Zakaj!? Čisto preprosto zato, ker •zagotoviti -sredstva iza financiranje šolstva na dose danji, -način. ■— Naše podjetje Ije -v preteklem 'letu dal-o prispevek za šolstvo in sicer dvakrat po 15 imiti jenov starih -dinarjev. — Delavski svet je tudi tokrat sklenil dati skupščini občine Ptuj 15 milijonov S din za sofinanciranje strokovnega šolstva za leto 1967. y'fr': Gìmmetója 'Ptuj — prošnja za pomoč. Delavski svet je odobril gimnaziji. Ptuj brezplačno uporabo dvorane v ffestavraioiijii Kidričevo za organiziranje tradicionalnega maturantskega plesa. — Delavski svat pa prošnji gimnazije Ptuj ni odobril v tistem delu, ko. prosi za denarno- pomoč, ker je sodil, da ji je dana precejšnja pomoč s tem, ko ima odobreno brezplačno uporabo dvorane. — Pomoč družinam ponesrečenih članov delovne skupnosti Delavski ©vat 'je odobril vdovama Mariji Hertiš in Tereziji Macun vsaki- po 150,000 S din denarne pomoči. Obe sita -se namreč obrnili na organe upravljanja s prošnjama, da -jima- pomagajo dz težkega položaja s skromno- podporo. — Odobritev stroškov zà III. stopinj o- tečaja.francoskega jieizika. Delavski svet je odobril stroške za III. stopnjo tečaja francoskega jezika, ,fci ga- bo- obiskovalo 13 članov naše delovne skupnosti pri zavoidu' iz-a ib uje j ez-ike v Mariboru. Ti -stroški, ki bodo predvidoma 'znašali 750.000 S din, bremenijo sredstva izobraževanja. — Začasni sklep o višini štipendij V skladu , z dotočili no-vega pravilnika- o izobraževanju ’ in strokovnem 'izpopolnjevanju določi delavski- svet vsako, leto Višino štipendij. —- Ker je-- mo-Vtt-pravilnik o , izobraževanju^ in veljavM vse dioisedanj,e pravilni-fce, ki so urejali izobraževanje in štipendiranje -v podjetju, je komisija 'za- kadrovanje in štipendiranje predlagala . delavskemu -svetu, da naji sprejme začasni skl-ep, po katerem- hi naj štipendije obračunavali in izplačevali po dosedaj veljavnih pravilnikih in sicer tako dolgo, dokler ne bo komisija iza kadrovanje -in štipendiranje pripravila nov predlog za višino štipendiji. Oto koncu seje je delavski svet vzel na znanje zahvalo- osnovne šole Pbuojisfce gora za pomoč in sklenil, da bo razpravljal o prošnji vaškega ' političnega aktiva Ptujska gora potem, ko ho uveljavljen pravilnik o uporabi, sredstev sklada skupne porabe. K.-n. bi mi vsi dvignili vik in krik in noben bolnik ne bi zaupal svojega zdravja zdravniku, ki. ni zdravnik. Omenjeni prispevek vsakomur priporočam, naj ga prebere. Dosti dobrih misli je zajetih v njem. Navedel bom še samo naslednje: »Pravzaprav sploh ni namen šol, da hi usposabljale ljudi za konkretno delovno mesto. To je izključna naloga prakse. Formalna izobrazba vpliva na delovno učinkovitost na dva načina: 1. Skrajša učenje na konkretnem delovnem mestu. Človek s formalnim znanjem se bo hitreje usposobil za neko delo, kot če ne bi imel tega znanja. Prav tako bo več ,povlekel' iz prakse. 2. Strokovnjak s formalnim znanjem je neprimerno bolj elastičen pri delu. Zlahka se prilagaja spremembam v tehnologiji, organizaciji dela, novim metodam, razmeram na tržišču itd. (Nadaljevanje na 8. strani) STROKOVNA IZOBRAZBA Manj slavnostna - toda vesela proslava Dneva žena varnostniUkrepi PRI DELU Z BUTANOM Tuldi tokrat so ičlianice mašeg-d -delovnega köiläktäiva , proslavile is-vo-j praznik, 8. marec. Organizator /te proslave 'je toil tovarniški o cibo r isimdifcata, ki Ije v seijoi divorami delavskega sveta pogostil 140, slavljenk, 176 pa jih je v maši delovni- o,rganiizaiciijd. Žal profilarvi, miso prisostvovale vise članice. Čeprav ..je odbor sindi-'kafca pravočasno -obvestil predsednike sindikalnih podružnic, mèfcaitere tovarišice miso ibile, obveščene, kar vsekakor mi napaka tovarniškega odbora, kar mu mefc-doi očita. . Iz, razumljivih razlogov (v času. reforme) »roslarva mi 'bila im ni mjoigla bitij Itako..bogata, fcoit po navadi. Toda ito ni (bila ovira za prisjetimo vzdušje, ki je hitro zavladalo1 v dvorani. V kratkem pozdravnem govorni je predsednik - /tovarniškega ■odbora ' sindikata. .Klemenčič poudaril pomen 8,. marca £— dneva žena. Po' go-voinu' je Klemenčič pr edal šopek cvetic in spominsko iknjigp;. najs-tareijši članici naše đeloivne organizacije if " ■ '. . ■ Hedviki Šumar. Urada: idei prbislave je bil s tam končan in nadalj-evaloi se je bolji veselo in nezadižamo,. Če so nekatere med slavljenkami v za- četku bile neza-upme do take zabave, so, toitrro spremenile mnenje in 'kmalu je pesem izpoilnila vsak fcoit v dvorani. 'Skribi, delo doma, v tovarni — vse to so pustile na .vhodu v dvorano, medtem ko sta v -dvorani veljali- le dve besedi: «Zabavajmo se«! Ta dan je bil njihov, posvečen eijiim, poln njdfa in več ,ali manj dan, ki ga ne too|do tako (hitro pozabile. V razgovorih našito slavljenk je bilo slišati tadli malo kritike na račun tovarišic iz Impola. Že ■dve ' deti imaz-a-j lorganiziraj-o- Tovarna glinice in aluminija, - Tovarna dušika iz >Ru!š ter Impol iz Slovanske Bistrice skupno proslavo’ idneva žena. Doslej sta -bili-iniicia torki in organizatorki proslav TGA in tovarna dušika in ko ,j e vrsta prišla oia Impol -— je ta ‘lepa- -zamisel, ki maj bi bila tradicija — nenadoma prekinjena. Škoida -e- in upravičene kritike naših slavljenk. Edina pomanjkljivost v organizaciji ,je bila,, da organizatorji niso- poskrbeli za ustrezen' prostor, tako da isd slavljenke oa-ih-esto miiz uporabljale svoja krila. Napaka ni velika, vendar bi bilo želeti, da Ibi v prihodnje poskrbeli za ugodnejše prostore. V. V. V zadnjem času vedno bolj prodira i»iutekočdnjeni« /.butan ■ v zasebna gospodinjstva in v podjetja. Prav zaradi tega je po-treb-uo seznaniti uporalhnike o nekaterih značilnih in varoositnih merah pri. -uporabi butana. '-»Utek-očimjietriii« [butam. razpošiljajo- v -embalaži,,, to je v jeklenkah,, tafcoi imenovanih »ibutankah«,-v teši ,10 dn 35kg -ali pa v jeklenih cisternah od 15 do- 20 ton. .. (Navedel (bi nekaj najvažnejših požarmo-varnostnih ukrepov, kijih moramo- strogo upoštevati piri uporabi plina ££ butana. Omejil bi s-e s,amo na tiste ukrepe, ki Ibi prišli iv pioštev pri-nas, in to:’ -. — jeklenke (Ibut-anlke) morajo bi-iti obvezno preizkušene na pritisk, iza kar ,so, odgovorni kontrolni- organi -oziroma za to - pooblaščeni prodajalci butan plina. — Vse inštalacije, ventili in re- . gulaito-rji morajo toiiti- preizkušeni po. JUS normah, — Vsaka -jeklenka (Ibuta-nka) mora imati ventil,za z^iram-jein -odpiranje z ustrezno- membrano,; Instalacija naj too iiz ma-teriialia," ki ne- korodira, npr. iz medenine. — Jeklenke-.iz Ibutanom ne smejo tolti v kletnih proistordh pod ravnijo- terena (predvsem zaradi; ’tèga, ker je butan dvakrat. težji od zraka ■ in bi se dal-j časa 'zadrževal. v omenjenih piroisto-rih). Oto instala--cijii butana ,j e rtrelha pred videti za , primer vžiga . oziroima eksplozije butana tudi maj- . bližjo-- 'smer ,evakuacij,e. -—' iStrogo- prepovedano ije vsako odpiranje jeklenke (toutanke), ker preide -stisnj eni1 plin. takoj iz utekočinjenega -stanja v ..plimsko,. Tako, izpolni ves prostor in je občutljiv za vžig ob najmanjši iskri ali celo oto kontaktu iz zèlo segreto ko-yi-mo. —I V skladiščnih prostorih;, kjer je več jiefclenk z, toutamomr j e miuljuo1 potrebna ventilacija in za nekaj stopinj, nižja .temperatura. V takih prostorih ne sme biti pači e odprtim plamenom! In čim, manj mehaničnega trenja! Tla naj bodo Obložena.,z negorljivim materialom-. — Cevovodi' oziroma instalacija -naj too- iz toakra ali medenine. Ta cevi morajo.biti preizkušene na dvakratni pritisk- .v primerjavi s pritiskom v »toutan-jkah«. Vsa spojna mesta na ceveh naj ibodoi izvedena z navoj etn (plastični Vložek), zaradi nepropUstnoisti1 butana. Vsaka uporaba litega železa je zaradi korozij© prepovedana. — Cevovodi ne smejo failti položeni v poide- (tl-a),-ker je na ta ndčin onemogočena (kontrola tesnjenja, izogibati se moramo itudi bližine instalacij za toplo vodo. (Iböljlexijii!). —- Uporaba-gum-ij-astih zvitih ce--v,i je dovoil j ena s amo pri , manjši porabi (butana — največ -0,7 kg na uro. . . V -primeru požara -je potrebno čimpreji zapreti glavni ventil. Jeklenke (butanke) v primeru požara n-ajprej ohladimo -z omrzlo vodo din jih odstranimo is požarnimi kavlji isz požarne cone. Če nimamo- uspešnega isiredsitva za -gašenje (butana, naj -se 'butanke tako- na pro- stem ohlade ter -dogore. Lju-, -dj.e maj -se umaknejo na varno- raz-daljo, -okroig 100 metrov od butanke ||jj| zaradi nevarnosti eksplozije! — V primeru požara ukrepati ita--'kiO-le: Najprej z moičnim: curkom vode -ohladi jeklanfcoi ali instalacije, tak,oj. nato uporabi-uspešno -sredstvo -za 'gašenje butania, to. [je 002-pena (ogljikov dvofciis) ,ali pa s,uh-o- k-e-mdjskoi sredstvosòdio bdfcar-, bomo. -Ker ROB V nekaterih državah je piostal običaj, da'puščajo- širši rob na levi strani (približno, deset udarcev), na -desni strani pa roto samo pet udarcev, medtem _fco- je v -drugih državah praksa, da postavljajo- tekst v sredino, papirja -z enakim robom ma levi in desni strami, približno 3 do 4 cm in -odvisno o-d dolžine teksta i-m želje -stroj apisfce. Angleški strokovni list »Bussi--nes Education« dovoljuj e Obe možnosti. Običaj, ožjega desnega roba štejeijioi za 'starejšega pa urejajo- sedaj- širino olbeh robov ,po karakterju teksta. 'Np-r. t-ekst za tiskarne, preglede im koncepte pišej-o s š-irš-imi -robovi. Nekje -štejejo za moderno-, da na obeh straneh teksta, pustijo, široke robove. Strokovnjaki pravijo, da dopis iiz nekaj vrstic ni lep, če so te vrstice dolge 'in ij-e potrebno zato v takih primerih pisati v sredini s krajšimi vrsticam-i. Objavljamo osnutek pravilnika o uporabi sredstev sklada skupne porabe V PRVI ŠTEVILKI LETOŠNJEGA ZVEZNEGA URADNEGA LISTA JE BIL OBJAVLJEN ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SREDSTVIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ, S KATERIM JE DOLOČENO, DA LAHKO GOSPODARSKE ORGANIZACIJE UPORABLJAJO SREDSTVA SKUPNE PORABE SKLADNO S STATUTOM ALI DRUGIM SPLOŠNIM AKTOM. ZARADI TAKŠNEGA PREDPISA JE UPRAVNI ODBOR NAROČIL VODSTVU OSREDNJIH SLUŽB NAJ PRIPRAVI OSNUTEK PRAVILNIKA O KORIŠČENJU SREDSTEV SKUPNE PORABE. UPRAVNI ODBOR JE OSNUTEK TEGA PRAVILNIKA SPREJEL NA SVOJI SEJI 9. MARCA 1967 IN GA DAL V RAZPRAVO ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI. PRAVILNIK MORA BITI OBJAVLJEN OZIROMA V RAZPRAVI NAJMANJ 15 DNI, NAKAR GA BO PO PREDHODNI OBRAVNAVI VSEH PRIPOMB SPREJEL DELAVSKI SVET. OBJAVLJAMO CELOTNI'OSNUTEK PRAVILNIKA O KORIŠČENJU SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE. Na osnovi 59. člena- zakona o sredstvih gospodarskih o-nganizacilj in na osnovi zakona o -spremembah in dopolnitvah zakona -o, sredstvih gospodarskih organizacij ter na osnovi 67. člena statuta podjetja sprejema delavski svat na svoji seji dne .. 1967 naslednji PRAVILNIK O KORIŠČENJU SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ«, KIDRIČEVO 1. čl en Pravilnik o koriščenju sredstev sklada skupne porabe (v nadaljnjem besedilu pravilnik) določa način in namene, zia katere'se koristijo sredstva sklada skupne porabe. 2. člen Sredstva sklada skupne porabe 6e formiraj o- iiz dohodka ,-po zaključnem računu, iz odlätdpflijieuegiü dela prispevka iz osebnih dohodkov za stanovanjsko izgradnjo, iz dohodkov od postavanja objektov skupne poraba iter 'iz obresti, ki se nanašajo na sredstva skupne porabe in se diel-iju. na osrednji sklad skupne porabe in na sklade skupne porabe delovnih enot. Sklade delovnih enolt predstavljajo samo finančna sredstva. 3. člen Denarna sredstva iskupne porabe s-e v,odiij,ov na posebnem računu pri stožb-i družbenega knjigovodstva. 4. člen Sredstva sklada skupne porabe se lahko koristijo sam» za zadovoljevanje skupnih poltrelb podjetja in delovnega kolektiva kot določa ita pravilnik. 5. èden Sredstva odstopljenega prispevka za stanovanjsko izgradnjo so namenska 'in se smejo koristiti samo za izgradnjo stanovanj. 6. člen Ostala sredstva skupne porabe je možno koristiti v naslednje namene: — financiranje stanovanjske izgradnje; — kritja vseh stroškov, >ki nastanejo v zvezi s poslovanjem sredstev skupne porabe; — kritje izgub objektov skupne porabe; — kritje Stroškov izdaje tovarniškega časopisa; .m;—1 plačevanje najamnine in kurjave za stanovanja, s katerimi - razpolaga podjetje in. ki niso zasedena; — dajanje raznih dotacij; — dajanje štipendij in pomolči pri študiju — v skladni s pravilnikom o strokovnem izobraževanju; —• izplačevanje dodatkov za redni dopust članom delovne skupnosti v Skladu s pravilnikom, o izplačevanju jz sredstev skiupne porabe za dopust; — dajanje posojil .drugim delovnim organizacijam za namene skupne, porabe; — nabava raznih knjig; .. C- plačilo, stroškov proslav tovarniškega in drugih praznikov; HB plačilo ostalih stroškov v zvezi s sredstvi .skupne porabe. 7. ölen Razen namenov iz prejšnjega .člena se .sredstva skupne porabe lahko koristijo še v naslednje namene-: : — za stroške strokovnih, ekskurzij; — za dajanje socialnih podpor .družinam umrlih članov kolektiva in članom kolektiva, ki so- postali v podjetju invalidi.; -, — za kritje stroškov za vence dn udeležbo na pogrebih umrlih članov kolektiva dn članov kolektivov, -s katerimi ima podjetje postavne stike; — za plačilo stroškov neobveznih preventivnih akcij in zdravstvenih pregledov na novo. sprejetih delavcev. 8. člen Delavski svet lahko 'sklene, da se sredstva .sklada skupne porabe prenesejo v postavni sklad, če Ito zahtevajo potrebe podjetja. 9. člen O koriščenju sredstev skupne porabe iz 6. člena odloča delavski .svet podjetja po predhodni, obravnavi svetov proizvajalcev delovnih enot, o koriščenju sredstev .skupne- porabe iz 7. člena pa odločajo sveti proizvajalcev delovnih enot. Enoti počitniški dom in samski dom koristita sredstva samostojno glede na potrebe. 10. člen O koriščenju sredstev skupne porabe vodi evidenco- .služba knjigovodstva. Tl. člen Ta pravilnik sprejme delavski svet, v veljavo pa stopi 5. dan po objavi. Predsednik DS Ivo Tušek Spremembe pravilnika o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju Upravni odbor je predlagal, da bi v pravilniku o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju spremenili in dopolnili tista določila, ki določajo roke za pridobitev, posameznih stopenj strokovne usposobljenosti. Te spremembe in dopolnitve pravilnika je objavil. Vsi sveti proizvajalcev delovnih enot so o njih razpravljali in v celoti z njimi soglašali. Spremembe so naslednje: 22. člen se spremeni in v prečiščenem besedilu glasi: Strokovno usposobljenost polkvaliliciranega delavca za določeno stroko doseže NKV delavec, če je po 12 mesecih dela na delovnem mestu te stroke uspešno opravil izpit o poznavanju tehnološkega procesa svoje delovne skupine. Izpit je teoretični in praktični. Višje strokovno usposobljen delavec katerekoli druge stroke ali PKV delavec sorodne stroke pridobi strokovno uspoisohljenost PKV delavca pod istimi pogoji po 6 mesecih. 23. člen se spremeni in v prečiščenem besedilu glasi: Strokovno usposobljenost KV delavca za določeno stroko doseže delavec: — ako je končal poklicno šolo v stroki, ki jo zahteva delovno mesto im opravil uvajalni seminar in poskusno delo za določeno delovno mesto; — ako potem, ko je delal na delovnem mestu iste stroke najmanj 3 leta kot PKV delavec, uspešno opravi izpit, predpisan za to stopnjo strokovnosti s potrjenimi učnimi programi; KV delavec sorodne ali višje strokovno usposobljen delavec druge stroke pridobi strokovno usposobljenost KV delavca pod istimi pogoji po 18 mesecih, VKV delavec sorodne stroke pa po 9 mesecih. 24. člen se spremeni in glasi; Strokovno usposobljenost VKV delavca za določeno stroko doseže delavec, ako potem, ko je vsaj 3 leta delal na delovnem mestu te stroke kot KV delavec, uspešno opravi izpite, predpisane za to stopnjo strokovnosti s potrjenimi učnimi programi; VKV delavec sorodne stroke pridobi strokovno usposobljenost VKV delavca za določeno stroko pod istimi pogoji po 18 . mesecih. 26. člen se spremeni in glasi: Za ugotavljanje strokovnih usposobljenosti, navedenih v 20. členu tč. 2, 4 in 5 tega pravilnika je pristojna izpitna komisija. Izpitna komisija je sestavljena iz predsednika in tajnika ter vsakokratnega predavatelja predmeta, iz katerega se izpit polaga. Predsednik in tajnik komisije sta stalna ter imata stalna namestnika. Predsednika in tajnika ter njuna namestnika imenuje upravni odbor podjetja po predlogu komisije izobraževalnega centra. Arhiv izpitne komisije vodi administracija izobraževalnega centra. Za 27. členom se doda novi 27/a člen, ki se glasi: Delavcu, ki je izpolnil pogoje iz čl. 22, 23 in 24 tega pravilnika, izda direktor podjetja potrdilo o pridobljeni strokovnosti. Te spremembe veljajo pet dni po objavi. Spremembe v pravilniku o dodeljevanju stanovanj Člani naše delovne skupnosti so na najrazličnejših zborih im sestankih dajali pripombe na, posamezna določila pravilnika o dodeljevanju .stanovanj. Upravni odboT dn delavski svet sta. zaradi it ega naročila vodstvu osrednjih stažb, naj pripravi spremembe in dopolnitve pravilnika o -dodeljevanju .stanovanj tako, da bo možno dodeliti stanovanje ibuldi tistim delavcem, ki nimajo visoke aldi srednje strokovne izobrazbe,. Organiziram je bil skupni sestanek komisije za skupno- porabo dn 'družbeni standard in komisije za (kadrovanje dn štipendiranje, ki sta predlagali, da bi naj bila osnovna sprememba talka, da 'bi v pravilnik vstavili novi pogoj, to ije da mora bit-i tisti delavec, ki ima pravico do dodelitve .stanovanja, zaposlen v našem podjetju najmanj dve leti. Sedanji, pravilnik je namreč golčal to, da ijè imel prednostno .pravico višji strokovni delavec pri dodelitvi stanovanj, me glede na to, koliko časa je bil zaposlen -v podjetju. Upravni odbor podjetja je na svoji seji 9. marca 1967 razpravljal o predlogih sprem,embe pravilnikov .dn .daj,e v obravnavo članom delovne skupnosti nar-slednje spremembe: — V členu 5 ije treba dodati novo- (točko 4, ki se glasi: da so najmanj, dve leti v podjetju. — Člen 6 is e dopolni ter se v celoti glasi: Stanovanja se dodeljujejo oziroma zamenjujejo po naslednjem vrstnem -redni: il. vadilnim' delavcem in delavcem z visoko in višjo- strokovno izobrazbo, 2. srednij estrofeovmim in viso-kvalificiramiim delavcem, 3. kvalificiranim delavcem, 4. ostalim članom kolektiva po važnosti njihovega dela, ki ga opravljajo. Če j e v okviru ene skupine več prosilcev, ki imajo- sicer enake, pogoje, ima, prednost pri dodelitvi stanovanja tisti, ki je dalj časa v podjetju. V primeru, da bi bila dva ali več prosilcev iz iène skupine tudi enak čaš v podjetju, se določi prednost -pri ■dodelitvi- po vrstnem, redu vloženih prošenj.. — Skladno, z dopolnitvijo 6. člena -je potrebno ustrezno dopolniti 8. člen pravilnika, in sicer je treba dodati novo točko 5, ki se naj glasi: — čas zaposlitve v podjetju. K 9. členiu se doda:. Kadrovsfci oddelek vodi evidenčno knjigo -o dospetju prošenj. člani -delóvrne sfcupno,sti imajo prav-ico, podati pripombe- na'spremembe in dopolnitve pravilnika o- dodeljevanju stanovanj. Spremembe in ’dopolnitve m-o-r-aj-o biti v javnosti najmanj 15 dni. K.-n. Proizvodnja glinice po Bayer postopku V nekaj kratkih člankih bi že-. lei opisati- proizvodnjo glinice po Bayer postopku in vse (novosti, ki ,s-ò se v -zadnjih ‘letih p-ojaviie pri tem- postopku. Bay er jev postopek je še vedno najvažnejši in najbolj razširjeni .postopek za tehnično pridobivanje -glinice. Osnova vsega postopka je- iv item,' -da se boksiti izloži,jo z natrijevim -lugom-. Ta ■postopek je,»bil,izdelan v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Boksiti so minerali, bogati na alumindij e-vem oksidu. Aluminijevih hidroksidov poznamo- več vrst. Bayerjev postopek temelji na tem, -da te aluminijeve lii-droksideifitopiimio v natrijevem-■lugu .s koncentracijo 120—350 g NasO. na Liter, pri povišani temperaturi dn pritisku. Pri tem ni preveč važno, kakšne vrste je v 'boksitu nanajaj-oiči se .aluminijev hidroksid, kor lahko pri ustreznih pogojih razdelimo- vs-ak hfc . -droksid. Spričo gospodarnosti-pa se kljub temni' predelujejo' skoraj dzikljiulčno -samo fböhmitni . du fai-,dr arg,iiitni boksiti. Po- končani razdelitvi še dobljena brozga razredči, z dekan-taci-jp pa ■ -odstranimo netopdji-ve ostanke, ki j-ih imenujemo rdeče blato. Lužino, v kateri je raztopljen aluminij,, imenujemo aluminatni tag dn ima koncentracijo 100—'170 g NaaO/l. Ohladimo je na 50° C. iPr,i teh pogojih izpade, iz luga vetih died -raztopljenega _ aluminija kot atamini- j jev hi,droksid, imenujemo pa ga hidrat. Ta hidrat je zeta čist-in ga Lahko na" filtrih dobro -ločimo ■od luga-. Po ustreznem, pranju z vročo vodo ta hidrat kalciniramo in dobimo- zelo -čist aluminijev oksid — glinico. Bayerjev postopek daje-torej zelo "čist proizvod, ki ustreza visoko postavljenim ,zali-tevam elektroliz. Vse -druge primesi boksita so v tagu praktično n&topl-jliv.e i,n -ostaneta— v rdečem blàlfii fF-ežOs, S1O2,-T1ÌO2, CaO, CT2O3) ali, pa se med procesom izločijo, 'iz Lužine koit odpadne soli (V2O5, P2O5, AS2O5). Iz boksita preide v glinico kvečjemu- 0,1 ®/o nečistosti-. Za Bayer postopek je nadalje še značilno, da se redki- tag po odf-iltrifanju hidrata v -vparifaioi -spet vp-ari in ga tako koncentriranega ponovno uporabimo, za ratadeldt&v boksita. K -temu krožnemu procesu dodajamo nenehno boksit -in natrijev tag, odvzemamo- p,a' atamimjev 'hidrat, rdeče blato in odpadne soli. ,Bayerjev postopek za razdelitev boksita z natrijevim lugom, je v svoji koncepciji tako popoln. in talko- -enostaven, da nas nikakor ne sme presenetiti, če že velč kot 70 1st ni doživel nobenih večjih -sprememb-. Kljub tej’ relativno, dolgi dobi pa je še mnogo- neraziskanega v procesu, dp mnogih spoznanj ,pa so se znanstveniki -dokopali, šele v zadnjih- 20 i-et-ih. sj (Nadaljevanje sladi) Pranje buldožerja KAJ MORAMO VEDETI O KRITIKI? Kaj je kritika in kaj pomeni biti kritiziran je vsakdo že občutil na svoji koži in to ne samo enkrat. Nič kolikokrat slišimo v službi in doma téle besede: *Tega ne bi smel nare-diti/« iKdaj boš vendar že postal boljši!?< >Ti si vsega kriva! « ... Kaj je bilo? Otrok ni izpolnil obljube, ki jo je bil dal staršem. Delavec je slabo opratoti svoje delo. Oče je očital materi, da je slabo vzgojila sina. Kaj želimo doseči s kritiko? Želimo predvsem pozitivno vplivati na kako osebo, da se poboljša ali da obžaluje svoje besede in dejanja. Kako naša okolica sprejema kritiko in kako jo sprejemamo mi, če nas kdo kritizira? Kakšne šo torej naše izkušnje? Poskušajmo se spomniti, kolikokrat smo s kritiko dosegli to, kar smo želeti? Ali je bilo naših uspehov več kot neuspehov? Poskušajmo se tudi spomniti, kako smo se obnašali, kadar so nas kritizirali. Ali smo priznali svojo krivdo ali pa smo se razjezili in menili, da nam je bila storjena krivica... Spomnite se savio, ko vais je kritiziral vaš nadrejeni, ki 'je grajal vaše popuščanje pri delu v zadnjem času. Najprej eno vprašanje: Kako ste se takrat počutili? Prijetno vam najbrž ni bilo. Ali niste občutili nekakšno neprijetno napetost v sebi? Odvzet vam je bil del vašega dostojanstva. Kako pa ste reagirali? V sebi ste mrmrali: uKaj me briga.' Šef je danes slabe volje, pa je našel prav mene. Naj gre ...« Če pa niste reagirati tako, ste imeti mogoče veliko željo, da bi se šefu postaviti po robu in dejati, da ni res, kar vam očita. Pa vseeno mu niste ničesar rekli, temveč ste le skloniti glavo. Dogodkov, ki so sledili, bi se najbrž bolj spominjala vaša žena. Ko ste prišli domov, ste že na pragu pričeli kričati, da vam je dovolj njene malomarnosti. Da ni sposobna niti tega piškavega kosila skuhati ob pravem času. Zdaj, da vam je končna vsega dovolj... Toda mogoče niste reagirali niti tako. Enostavno ste se povlekli v sebe in trpeli. Delo pa se vam je zdelo se bolj zoprno kot doslej. Sedaj pa bo kdo rekel: »To zame ne drži. Jaz šem kritiko svojega nadrejenega vzel zelo resno. On je imel prav. Kritika je vplivala na mene in napel sem vse sile, da bom odslej boljši.« Če bi se vsi odzvati na kritiko tako, bi bilo res idealno. Tedaj bi bil namen kritike dosežen. To pa je tisto, kar želimo s kritiko doseči, če seveda kritiziramo s poštenimi nameni. Vendar, kot vemo iz prakse, kritika vse prepogosto ne doseže svojega namena. To prav tako kažejo rezultati preučevanja, kako vpliva kritika na ljudi. Kaj lahko vse sklepamo iz teh rezultatov? Eden izmed zelo važnih faktorjev je vsekakor način kritike. Vidimo, da javna kritika daje slabe rezultate. Nam se vsekakor prvi hip zdi, da bi morala javna kritika pozitivno delovati na ljudi. Toda dejstva govorijo drugače. Odgovor je treba iskati v razumevanju tega, kaj se pri javni kritiki dogaja v človekovi notranjosti. Pri človeku je takrat zelo prizadeta njegova osnovna misel, da nekaj pomeni za svojo okolico. Ogroženo je njegovo človeško dostojanstvo. Sedaj vsi vedo za njegovo slabost. To je tipična frustracijska situacija (frustracija je stanje notranje napetosti, v trenutku, ko se človek znajde pred kako zunanjo oviro, op. p.), na katero človek v večini primerov reagira negativno. Dal si bo duška v napadalnosti, v odkriti ali prikriti sovražnosti, ali pa se bo zaprl sam vase. Kritika na samem ima več uspeha. Čeprav je tudi to frustracijska situacija, je vendar drugačne narave. Dogaja se v navzočnosti samo ene osebe, ki nam je že s tem pokazala tudi svoje zaupanje. Moramo torej dobro paziti, kako kritizirati: da nas kritika spodbudi in naredi boljše ati, da nas užali in duševno uniči. Vidimo, da posmehovanje in zloba dajeta najslabše rezultate pa naj bo kritika javna ati na samem. Taki postopki pač nujno izzivajo o človeku negativne reakcije., Dalje vidimo, da kritika na samem, pa četudi brez posmeha in zlobe, prav tako ni vedno uspešna. Kakšen je razlog? Pri kritiki si moramo biti najprej na jasnem, če je človek, ki ga mislimo kritizirati, tudi zares kriv. Mogoče se nam to trenutno le tako dozdeva. ker smo zelo slabe volje in se moramo na vsak način nad kom znesti. Drugič pa moramo vedeti, če imamo dovolj trdne dokaze, ha osnovi katerih lahko kritiziramo. Sedaj pa še vprašanje: koliko smo mi sami krivi, da naš podrejeni ali naš otrok, žena, mož, sorodnik ni razumel ati ni vedel za svojo dolžnost ati za tisto, kar bi po našem mnenju moral narediti? Nato pa še, kakšen pomen bo imela kritika v takšnih okoliščinah? Zelo važno pa je, da tudi o tistem, ki ga želimo kritizirati, vemo nekatere stvari: kakšno je njegovo zasebno življenje (bolezen o hiši, siromaštvo, alkoholizem). Ali je ta oseba dovolj sposobna, da razume in naredi to, kar smo od nje pričakovali? Potem je važen še odgovor na tole vprašanje: ali je krivec sprevidel svojo napako? Zakaj se mu je to zgodilo? Kolikokrat je že naredil podobno napako? Ali mu je zelo neprijetno, zato ker sam vidi, kako je grešil? Kakšen je on ati ona drugače, pri delu in v življenju? Ne pozabimo tudi na ton kritike. Zaradi razburjenja tisti, ki kritizira, prav lahko prične glasneje govoriti, kot je normalno. Močno razbur- jen človek ne misli več trezno. Nasprotno! Nismo več sposobni, da bi se obnašati tako, kot to zahteva delikatna situacija kritike, ker iz nas ne govori več razum, ampak čustva. Zvi- šani ton izziva pri kritiziranem odpor, začne se braniti in namesto sodelovanja (ki je potrebno pri kritiki), se razvije prepir. Nerodne in smešne so tudi izjave, s katerimi se tisti, ki kritizira, postavlja v nadrejen položaj: ilmel sem prav. ko sem govoril, da vi niste za to delo. Vi ste slabič in ne-spretnjakovič.c Spomnimo se sedaj še tega, da se kritizirani že samo s tem, ker se je znašel o takem položaju, počuti zelo neprijetno. Tako, da se moramo zares vedno vprašati, kakšna naj bo kritika na samem. Težko je dajati recepte, ker sò ljudje pač različni, in to ne samo moški in žendke ter stari in mladi, temveč vsi, brez izjem. Nekateri ljudje so občutljivi, drugi bolni, nekateri pa imajo slabe izkušnje s kritiko. Vseeno pa lahko pri kritiki na samem upoštevamo nekatera osnovna načela: ^ poskušajmo pomagati kritiziranemu, da se ne bo počutil kot »beden črve, ki bo zdaj, zdaj pohojen. Naredimo situacijo, ne samo znosno, ampak prijateljsko. Človek bo občutil, da želimo z njitn sodelovati in ne kazati svojo premoč nad njim. Položaj bomo naredili prijateljski, 'če ne'bomo začeti takoj kritizirati, ampak poskušamo človeka zraven sebe najprej osvoboditi strahu. Pa'tudi, če ga ni strah, prijetno mu vsekakor ni. Recimo mu zato na začetku nekaj prijetnega, mogoče o njem osebno, kar ga bo ohrabrilo, da bo laže prenesel kritiko. 9 Kritiziranega je treba vprašati, zakaj misli, da se je napaka zgodila, ali zakaj nekaj ni naredil, in ali lahko na prepričljiv način opraviči napako. Ako se napake ne zaveda, mu je-treba stvar ustrezno razložiti. Zato moramo preveriti njegovo znanje. Ni dovolj samo reči, da nekaj ni o redu, marveč je treba tudi povedati, zakaj ni dobro. Človeka je treba vedno vpeljati v to, kaj in kako mora delati. Pri tern pa je važno, da takoj preverimo, če nas je razumel. Kritiko je dobro končati z nečim prijetnim. Dobro je izraziti zaupanje in nado, da se napaka ne bo več ponovila. Zaupanje je najboljši kredit. Mogoče bo sedaj kdo rekel: »Le kam bi prišel, če bi tako delal! Ljudje bi se mi povzpeli ha vrh glave. Petra sem kritiziral že neštetokrat, vendar je ostal vedno enak. Nekateri so nepopravljivi!« Čisto gotovo je n. pr., da ima lahko vodilni delavec težave, če pride na delovno mesto, kjer nikoli niso gledati na to, kako kritizirajo. Potreboval bo določen čas, dokler se ljudje ne prepričajo, da jim on s svojo kritiko ne žeti dokazati, da je njihov šef, ampak da žeti, da bi biti njegovi podrejeni boljši. Na koncu pa še nasvet, kako pomagamo sami sebi, če nas kdo kritizira. Če nas kritizirajo po krivici (če smo o tem res trdno prepričani), poskušajmo misliti na to, da oseba, ki nas kritizira, ne ve, kako je treba ravnati z ljudmi, in da izvaja pritisk na nas, ker je prepričana, da ima prav. Naše spoštovanje proti takemu človeku se bo zmahjšalo, vendar se pri tem ne bomo počutili užaljeni in nesrečni. Če smo krivi, priznajmo sami sebi, da je do tega moralo priti. Poskušajmo kritiko resno vzeti, ponavljajmo v sebi besede, ki se nam zde pomembne. Ponovimo to tudi na glas. Pomagajmo tistemu, ki žeti, da bi biti boljši! Dof 1. PRI JAVNI KRITIKI SO BILI REZULTATI NASLEDNJI: Ljudje so postali Ostati so Biti so še boljši enaki slabši 75% 28 % 3? % 17*1o 36«/o - 47 «h 12*/ o 23 «/o 65 «h Navadna kritika ( popravljanje) Posmehovanje Zlobna kritika II. LJUDJE SO BILI KRITIZIRANI NA SAMEM: Navadna kritika (popravljanje) 66*/6 Posmehovanje 35 «h Zlobna kritika 28«/o 23 «h 31 % 28% 11 % 34 «k 44*/a Rotacijska peč Hladilni stolp Reševali so... Na. .peti «strami 1. številke našega časopisa j,e tega 'leta bil tudi objavljen članek z naslovom »V prepričanju, da mu pomagajo, bi mu laihlkio škodovali«. K temu dodajam dopolnilo oziroma odgovor. iRes je, ida v kalcinaciji ni nosil. Letta pa so približno 50 metrov daleč pri vhodu v separacijo, v neposredni ibiižini priročnega Skladišča obrata glinice, v kabini št. 3, ki' služi predvsem za prvo pomoč pri opeklinah zaradi luga. Razumljivo pa je, da ta nosila ne služijo samo za ponesrečence, 'ki: so se poškodovali z lugom, marveč lahko služijo tudi aa nezgode druge narave. Prav «zaradi tega mi ni jasno, zakaj jih tudi v primeru nezgode 11. januarja letos niso uporabili? •Brav italko mi' ni razumljivo, da nekateri delavci glinice še danes ne vedo, kje so> v njihovem obratu nosila. Dodal toi, da so> nosila na nekaterih mestih že dalj časa oziroma več kot leto dni! O obveščanju primerov o težkih nezgodah naj omenim samo, dia je bilo že pred leti obvestilo, da je itraba v težkih primerih nuj-no' poklicati tukajšnjo obratno ambulanto, ta pa naj ifcalkoj pošlje zdravstvenega delavca ali zdravnika na kraj nesreče. Zraven tega ibi dodal, da ima obratna ambulanta tudi službeno kolo, kd služi izključno aa hitre intervencije pri težkih telesnih in drugih poškodbah. Ker pa v vseh takih primerih ne delamo tako, je razumljivo, da so zaito vsi pogoji za poslabšanje zdravstvenega stanja ponesrečenca, ki lahko pripeljejo tudi do 'usodnih polsi edile. Primer člamkarja »Dof« nazorno pove, kako »strokovno so ponesrečenca prekladali« kljub temu, da. do tega ne bi smelo priti, ker bi lahko uporabili nosila. V item primeru zaključujem, da se reševalci niso zavedali posledic, ki ibi lahko nastopile pri takšnem .ravnanju s poškodovancem. Prav. zaradi tega apeliram na vse prizadete ob tej nezgodi, drugim pa naznanjam, da nesreče vzamejo resno in da naj v primeru, ko reševalci nimajo osnovnega znanja iz prve pomoči in pre-veoitivbih mer reševanja — puste ponesrečenca, pri miru in takoj pokličejo pomoč! O osnovnem znanju prve pomoči naj omenim, da je že vjsto let v učnem programu za vse. kvalifikacije v našem podjetju tudi snov iz prve pomoči. Če pa sedaj upoštevamo statistični pregled, delavcev, ki SO' npr. v treh letih polagali izpite, vidimo, da je povprečno na leto Opravilo izpite 264 delavcev == torej 264 delavcev, ki so sprejeli ob svojih strokah ljudi osnovno znanje iz prve pomoči. Iz tega sledi, da imamo danes v našem podjetju že lepó> število delavcev po obratih, ki imajo osnovno znanje .prve pomoči. Zraven tega imamo še gasilce, ki imajo že po svoji istroiki med drugim tudi solidno znanje o prvi pomoči. Kar zadeva nosila po obratih, pa naj omenim, da obrati glinice nimajo nosila. Drugi obrati pa so jih že naročili in jih bodo v kratkem tudi prejeli. -Ker Nepotrebna nezgoda... Predmet: Nezgoda pri delu Ponesrečenec: Muršee Alojz iz gradbenega vzdrževanja Datum nezgode: 14. februarja 1967 ob 12. uri Kraj nezgode: Livarna, pri 1-A Gautscby mešalniku Vir nesreče: železni rob nosilca mešalnika Vzrok nesreče: nediscipliniranost druge osebe im kršenje varnostnih predpisov Kako in zakaj je prišlo do nesreče? Pri livnem stroju livarne v neposredni bližini 6-tonske indukcijske peči je prišlo usodnega dne do besednega spopada med Albinom Ciglarjem in Francem Tomaničem. Ciglar je vrgel kaolin Tomaniču. Ta mu ni ostal dolžan in mu je tudi vrgel kaolin. Takoj nato je Tomanič prijel čopič (leta se uporablja za premazanije kokil livnega stroja). Ko je Ciglar videl v Tomanovih rokah čopič, je zbežal. Tekel je proti zahodni strani hale livarne in izginil za 1-A mešalnik. Umih nog se je Tomanič podal za njim. Med tekom pa je pri 1-A mešalniku zadel z ramo v Alojza Muršeca tako močno, da je ta izgubil ravnotežje in pri padanju na tla zadel z glavo ob železni rob mešalnikovega nosilca. Ponesrečenca so odpeljali v obratno ambulanto, od tod pa v bolnišnico Ptuj. Rana je bila tako močna, da je bil potreben kirurški poseg. Po izjavi primarija ptujske bolnišnice verjetno ponesrečenec po tem udarcu — ne bo imel posledic. Kaj pa bi bilo, če bi bil ta udarec usoden in bi povzročil invalidnost, da o naj hujšem sploh ne govorimo. Potem bi ta delavec zapustil štiri nepreskrbljene otroke! Zastavljamo vprašanje, kdo je kriv za to nesrečo? In, ali sta se Ciglar in Tomanič zavedala, kakšne bi bile lahko posledice s takim igranjem s kaolinom in tekom po prehodu? Verjetno se nista zavedala, kakor tudi ne, da sta ogrožala sodelavca, kršila interne varnostne predpise in delovno disciplino v obratu. Izid vsega tega je, da so obrati proti njima že uvedli postopek. Ob zaključku naj še omenim, da nas nesreča pri delu nehote vedno spremlja, pri čemer je vedno ponesrečenec tisti, ki je najbolj prizadet. Prav zaradi tega sodim za nujno največjo pozornost do delovne discipline. -ker ; ... pišite nam Transportni delavci pri nakladanju odpadne opeke -.j Varilec mm Jože Gradišnik pri posluževanju reaktorja za omehčavanje vode Kaj je varnostni program? Naši gasilci Občni zbor naših gasilcev PRED PREDSTAVNIKI TOVARNE IN ORGAN O V SAMOUPRAVLJANJA IN PREDSTAVNIKI BLIŽNJIH GASILSKIH DRUŠTEV SO NASI GASILCI 17. FEBRUARJA POLOŽILI SVOJ LETNI OBRAČUN. Predsednik društva: V item letu praznujemo 20-lot-ndioa obstoja našega društva. V itak jdtvalj,seitab 'letih smo opravili; veliko ideila. Zialbo želim izraziti vso priznanje ustanoviteljem našega društva, predvsem .tistim, ki so ,š e danes ak-tivpi člani, saj so s svojim dalom mnogo prispevali fc razvoju društva. Ce sigimo pregledamo- opremo-, ki smo- Jo uporabljali takrat,- -in /to, ki jo. imamo, danes, je Maidostcn dokaz, da ije društvo/ dobra' poslovalo/. Predstavnik tovarne: 'Zahvaljujem sè vam va gašenje ptìeaSóv i\r podjetju. Požari, ki so tigvgpui, Ibi loihikio □ pvr.ročili večjo ’skiodp, če. jih. n g bi tako hi tro zatrli. Prek vas spoxhavlsijo člani našega kioläkitivä,' kako je ■treba ravnati, da ne IŠi jpiriétó do požara. Najboljši seminar z/a ce-loitrnii kolektiv be», če, boste svoje znanje prenašali ma dnuige delavce. To je mnogo rb.oflij koristno, kolt 'gasiti požare v toviarni. Mi- Tudi v naši tovarni nagrajevanje po učinku Gd dobim poiuičanib ljudi smo izvedeli, da smo končno/ .budi v nalši tovarni e eai-moupravnim isisitemiom tako. daleč,, da toiobno' prešli na dosledno nagrajevanje po delu.. Niotvi pravilnik za na-graj'eyahje .-jé -izdelam na jta? ko;. demokratičnih načelih, da' bo prav goitovo. všeč vsem zaposlenim,. Zvedeli srno ■ itiul,di, da se •začnejo - osetoini . dobdidki .obračunavati po novem pravilniku že 1. aprila 1967, IZKORIŠČANJE ODPADNEGA PEPELA Eri zgorevanju premog,a v termoelektrarni »Koliulbara« dobijo istmo pr.ek 300.000 'ton odpadnega pep èia.' Pred kratkim so začeli, iz tega pepela ,,z dodatkom maldb količin cameiiita din peska izdelovati opeko-. T.a j'e večjega formata in zamenjuje 8 standardnih opek. Opeka je /zadovoljive kva- sliim,. da v ifej- smeri ,taidi delate im še /vami n»’ vaše 'delo in . vas iMdižabvaljiUjiem. Želim, da, torta-idi v prihodnje ošttali'na tej' ravni,, da tod ,imeli enake uspehe .kot do, isedajlin da bi svoje dede pri opozarjanju delavcev po,dvojili. Želim, da geslo, ki iste si ga osvojili kbit svoj pozdrav, dosledno izpolnjujete.: Predstavnik UO tovarne: : Ne. smete si misliti, da vas .ace-mjmj'emo- pdi vaših uspehih na raznih tekmovanjih, ampak po tem, kaj iste naredili ob raznih akcijah v itovamiin Zunaj nje, tooilifcoi ste pomagali'pri .reiševanju (človeških živlijieuj. ta-.tastammo, Tu vas cenimo i.n sinjO; vom, ,z. Nadaij©' prosimidi, da . na&.pibviabiite na vili e, .na. .fcatfaiih, vdelate z .aparati, ker mi' de-teh nimamo. ŽSlSli Ibi, da pridete .v’pri-iherù potrebe na pomoč našim društvom. 'Obijulbljiamo- pa vaim; -da bornio tadi mi-p-risli ma pomoč, če ho v vaši.tovarni naša pomoč potrebna. ■ M. M. ALUMINIJSKI KONDENZATOR KAPACITETE 1 FARAD Novi elektrolitski latanrinitjiskd kondenzator kapacitete ,1.F proizvaja ameriška" f irma SamgamO' Electric Oo. Kondenzator je zgrajen za pogonsko- map eibost i,5 V. Premer kondenzatorja, je 70mm, višina pa 180 mm. Varnostni program je zbirka važnih .ukrepov, ki se- nanašajo ■na določeno delovno mesto v podjetju, obrata, pogonu ali delavnici. Varnostni program mora dati pregled vseh ukrepov — 'tehničnih, organizacijskih dn psiholoških. T.ak varnostni program naj bi sestavil vsak vodja, mojster, preddelavec za svoij delokrog dela, npr.: A. TEHNIČNI UKREPI 1. Pregled naprav a) kontr-ola delovnih mest . to) pregled strojev, orodja ta ostalih sredstev za .delo c) pregled prometnih zvez, podov, stopnišč, vrat, oken, lestev idr. d) pregled viseh vrst vozil, dvigal ej pregled osvetlitve, zračenja, gretja f) pregled požarnovarnostnih naprav, oiroidja, pripomočkov 2. Varnost na delovnem mestu a) postaviti- .opozorila m napotila to) izobesiti- pogonska navodila 3. Kontrola reda in čistoče a) prositi prehodi •—■ do- izhodov za silo, do delovnih mesi, do 'hidrantov, do- ventilov . to) todstranjevanijie oljnih madežev . c) odstranjevanje mlak d) izbiranje odpadnih krp za čiščenje ,strojev v posebne , pileč evinaslt e posode e) odsitranjevanjie vseh nepotrebnih navlak z delovnih mesit ta okolja - f) kontrola priročnih skladišč B. ORGANIZACIJSKI UKREPI 1. Sodelovanje z drugimi otorati-pogoni a) fcoordtadirauj-e delovnih postopkov h) medsebojno- ' isporaiziumevia-nje ob raznih popravilih c) madsetocujno, /sporazumevanje izmen o varnositi pri delu pri febnoilošlrih postopkih ta popiravil'ih 2. Vloga osebnih zaščitnih sredstev •a) izbira ustreznih osebnih, zaščitnih sredstev ■b) pravoiöasno dadajiauje pred-piÈ,aimihi. lOisetoinih zaščitnih sredstev delavcem, kointroi-la koriščenja in čuvanja. 3. Sodelovanje s službo varstva pri delu a) pomoč oh priliki obhodov pogonov ta razlaga potrebe uporabe osebnito zaščitnih sredstev ib) vključevanje te službe pri raziiSkava-h vzrokov poškodb ta nesreč c) vključevanje te službe .pri seznanjanju novih delavcev v pogonih z ozirom na vamiosit 4. Vodenje pregledne statistike v svojem delokrogu v pogledu poškodb pri delu C. PSIHOLOŠKI UKREPI 1. Priučevamje delavcev -a) seznaniti je treba delavce e tehnološkim postopkom, pogonskimi, navodili' m posebnimi ukrepi za .varnost . to) seznaniti delavce z nastopajočimi nevarnostmi ■c) seznaniti delavce z, ukrepi varnosti za posamezne faze dela. d) seznaniti, delavce o nevarnosti pri delu z orodji e) ugotavljati sposobnost delavca za ustrezno delovno mesto 2. Seznaniti nove delavce z delom a) seznaniti delavce z. nevarnostmi pogona ta delovnega mesta . h) vključevati službo varstva pri delu za pojasnjevanje pod a) c) pred začetkom dela izdati novim, delavcem predpisana osebna zaščitna sredstva 3. Šolanje a) uvajanje- 5 imita, razgovorov z delavca o ukrepih varnosti' na delovnih mestih b) pohvaliti /oziroma grajati posameznika ali skupine zaradi pravilnega 'oziroma nepravilnega odnosa do- varnostnih ukrepov c) ponovno poučiti vse delavce, ki se vračajte), na delo, po, daljši, odsotnosti ■d) izučiti- določeno število1 delavcev iz pogonov z delom olkrolg prve pomoči - e) izučiti -delavce o' ravnanju z raznimi gasilskimi in dihalnimi aparati UMETNA VLAKNA PREVAJAJO SVETLOBO Ameriška firma1 Packard Electric je izdelala kabel iz umetnih vlaken »Crofon«, ki prevaja svetlobo na enak način, kot prevaja žlica električni' tok. Kaže-, da too potrebno- optične zakone korigirati, saj Ije s tem kablom uspelo voditi žarke svetlobe okrog vogala... S pomočjo- žarnice v avtomobilu na lahko dostopnem mesta. lahka 's »kablom, ki prevaja svetlobo« osvetlimo katerokoli mesto v notranjosti motorja. litote. Nedokončane investicije v teku PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI (Nadaljevanje z 2. strani) Zato je bolj kreativen. Od njega lahko pričakujemo večji in hitrejši napredek.« Tudi pri nas se večkrat slišijo glasovi, da je preveč poudarka na formalni izobrazbi, premalo pa na Draksi. Kaj se hoče s tem doseči? Je morda to bojazen za prihodnost? Neprijeten občutek, da nam nekaj manjka? Želja, da s pravilniki »uzakonimo« STATUS QUO? Eno nam mora biti jasno, da zaradi razmer ne smemo in ne moremo zavirati vsesplošne zahteve po strokovnem znanju. Naloga samoupravnih organov pa je, da bodo vsem članom kolektiva omogočili enake možnosti za strokovno usposabljanje, še posebej pa tistim članom, ki so v podjetju že 10 in več let. Precejšnje število članov našega kolektiva se strokovno izpopolnjuje in skuša nadomestiti zamujeno, vendar bi to število lahko bilo večje. Za pripombe na račun Interno priznanih kvalifikacij v našem podjetju pa lahko mirno trdimo, da so brez osnove. Ne bo prišlo do tega, da bi kakršenkoli samoupravni organ razveljavil priznanje pridobljenega znanja, ki ga je pTej že potrdil. To bi lahko trdil le tak, ki se zaradi raznih vzrokov ne želi strokovno izpopolnjevati. Ni nujno potrebno, da se podjetje bori za priznanje v javnosti opravljenih izpitov v okviru našega izobraževalnega centra. Posredno lahlko s tem pospešujemo fluktuacijo strokovnega kadra, kar pa ni v interesu naše delovne skupnosti. Kader si vzgajamo za naše potrebe po programih, ki so prirejeni naši tehnologiji in stopnji razvitosti. Kadrovska služba se sicer zavzema tudi za formalno priznanje opravljenih zaključnih izpitov, to pa je v tem primeru res le gola formalnost. Tudi v svetovno znani francoski tovarni »RENAULT« usposabljajo v svojem izobraževalnem oddelku tehnike, ki prejmejo diplomo, priznano le v tem podjetju. Podjetje jim je omogočilo, da so si po delovnem času pridobili primemo izobrazbo, če pa želijo diplomo s priznanjem javnosti, si lahko to uredijo sami. Enako lahko velja za nas. Delovna skupnost kot celota in vsak posameznik bomo morali skrbeti, da nas ne bo prehitel čas in da ne bomo preveč zaostajali za razvojem. , Zahteve po strokovnem znanju bodo vedno večje in določeno strokovno usposobljenost, bodisi teoretično ali praktično, si lahko pridobimo le, če imamo primerno splošno izobrazbo. Temeljni zakon o varstvu pri delu postavlja že določene zahteve o strokovni usposobljenosti. Te pa bodo nedvomno vedno večje. -čk- POTEK PRIPRAV NA SKUPŠČINSKE VOLITVE (Nadaljevanje s 1. strani) osnovne šole: Tone Žnidarič, Ptuj, Ivan Spolenjak Ptuj, Cirkulane, Domava, Gorišnica, Markovci, Zavrč, Leskovec, Podlehnik, Stoperce, Videm, Zdravstveni dom Ptuj; Vitomarci, Hajdina, Kidričevo, Majšperk, srednji šoli: Gimnazija, Ekonomska srednja šola. Ljudska in študijska knjižnica Ptuj; 5. volijo republiškega poslanca v socialno zdravstveni zbor: Zdravstveni dom Ptuj, Mladinski zaščitni dom Dornava, Dom upokojencev Muretin-ci. P. S. 4. volijo republiškega poslanca v kulturno prosvetni zbor: osnovne šole »Franc Osojnik« Ptuj, Desternik, Juršinci, Polenšek, Trnovska vas, skupno porabo precejšnje vsote denarja, vendar je razporedil v sklad skupne porabe le 150 milijonov starih dinarjev, bi so namenjeni za pokritje sprejetih obveznosti ih za potrebe, ki Se predvidevajo v letu 1967, to so: časopis »Aluminij«, stanarine, venci, razni prispevki, morebitne izgube v počitniškem domu, vzdrževanje samskega doma, restavracije in za dotacije. Člani delavskega sveta so poudarjali, da ne bomo smeli biti v tem letu tako širokogrudni s sredstvi za dotacije, kot je bil to primer v prejšnjih letih, predvsem pa v preteklem letu. Vodoravno: 1. rada, imenovana po /kraju . Baux v južni Hrainciji; 7. nekdanja metrska enota za delo, ki se opravi, če se. dvigne (L kg 1 meter visoko; 18. igLina; (LB. 'hrib nad Sočo; 21. domače moško Ime; 22. vrsta (barve; 23; nilbja 'koščica; 25. tuje žensko 'ime; 26. odlikovanje, ned; 27. maš voditelj; 29. tuje moško ime; 30. obsežnost .y stvari; 34. polet, zanos; 35. indijsko moško ime; 36. .pripadnik starodavnega nomadskega naroda ob Ornem morjtu; 38. stiskanje mak; 39. /kratica imena dm priimka francoskega skladatelja, ki je umni 1. 1962 ; 40. kratica za tedensko tribuno; 4/2. stari /grški bajeslovni pesnik; 45. kratica imena to priimka nemškega idealističnega filozofa; 46. /kratica zvezne države v ZDA /(original); 47. upodabljajoči umetnik; 50. tanka tkanina; 52. izbira, ločitev; 54. /država v Evropi; 56. simbol elementa germanija; 57. ■kratica ene od 'držav ZDA; 58. delavec tkanja tkanin; 60. kratica svetovno /znane politične organizacije; 61. kratica priimka to imena predstavnika simfooMz/ma evropske književnosti.; 62. znano evropsko nogometno moštvo; 63. morska riba; 64. grška črka; 65. ka/zaOni zaimek. Navpično: 1. sporočilo, obijava; 2. pijača starih 'Sfl/ozv.anav ; 3. železniška postaja blizu Sumja; 5. otok na Jadranu; 6. kazalni zaimek; 7. pogonski stroj; 8. vrsta pldma; 9. simbol elementa titan; 19. negativna šolska ocena; tl. sproščati dim; 12. slovenski ’izraz »/grem« v srbohrvaščini; 13. odprtina v Zidu; 14. kratioa za izraz »grški«; 15. vrsta češplje; 16. skrajšam naziv skupnega imena za tri naj višj a nordijska (božanstva »AZI«; 17. strokovnjaki za nauke o mehkužcih; 20. sold borove 'kisline; 24. .vrsta hruške; 28. angleška /beseda za «/bolan« (fonetično); 29. vranični prisad; 31. 15. to 19. črka maše abecede; 82. vrsta plina; 33. 'kratica priimka to Imena francoskega politika to predsednika republike od 1887—1894 ieta; 37. simbol elementa iridija; 41. mehka to ■gosta polsvilena tka/ntoa, ki se močno sveti; 43. japonsko pristanišče; 44. Ieratica kraja v Makedoniji; 48. moč; 49. domača pernata žival (d/vo-jdma); 51. kraj pri Ljubljani; 52. /izumrlo -govedo; 53.. kratica za železniški transport; 55. .glas osla; 57. kratica za poročevalsko /agencijo srednjega vzhoda; 59. lahka kovina. KAJ JE VPLIVALO NA DOHODEK LETA 1966 (Nadaljevanje s 1. strani) delavski svet ugotavljal, da izkazujejo potrebe po sredstvih za V podjetju imamo tudi mnogo osnovnih sredstev zunaj rabe in mnogo rezervnih delov ..za^ta/kš-.^ nad snovna s reds tva, ki niso več" v obratovanju. Tudi te rezerve je potrebno preučiti in tak mrtvi kapital ponovno aktivirati. NAJMANJŠA AKUMULATORSKA BATERIJA Pred nedavnim .so iiz/delali- najmanjšo /alkoimuilatorslkio (baterijo na svetli, (ki 'j e /težka,- ie 0,3 g. Ima obliko fälblet© premiera 6 mm' in debeline 3,3/mm. Kapaciteta bateriji© ‘je 16 mAh pri /t/okiu 0,5 mA. te. ki /jih unoralbliaio Mudile, (ci----- slabo /slišijo. Celotni .aparat je skupno,/z,mikrofonom ./talko: ang® ben, da ga lahko nosimo, v ušesu, ■a da se pri item /spinih, ne opazi. Vesoljski poleti prvič v režiji Mode in Jugoslavija NAŠI STROKOVNJAKI SO ŽE DALJ CASA GOJILI AMBICIJE, PA BI SE TUDI JUGOSLAVIJA VKLJUČILA V TEKMOVANJE MED NEKATERIMI VELESILAMI, KDO BO OSVOJIL VEC VESOLJSKEGA PROSTORA. TEGA NACRTA PA ZARADI LABILNOSTI NAŠEGA DINARJA ŽAL DOLGO NISMO MOGLI IZVESTI. V ZADNJEM ČASU PA POSTAJA DINAR BOLJ IN BOLJ TRDEN (NIKELJ, IZ KATEREGA SO KOVANCI ZA EN NOVI DINAR, JE NAMREČ PRECEJ TRŠI OD ALUMINIJA). ZATO SO SE STROKOVNJAKI ODLOČILI, DA JE TREBA ClMPREJ IZKORISTITI UGODNO PRILOŽNOST IN POKAZATI SVETU, KAKO DALEČ JE NAŠA DEŽELA V VESOLJSKI TEHNIKI. SEVEDA JE BILO ZELO TEŽKO DOLOČITI KRAJ, IZ KATEREGA BO POLETELA NASA PRVA RAKETA. PO VEČURNIH ŽOLČNIH DEBATAH PA JE LE ZMAGALA MISEL, NAJ TA CAST PRIPADE NAM, SLOVENCEM, SEVEDA POD POGOJEM, DA VSO AKCIJO SAMI FINANCIRAMO. LOGIČNO JE, DA SO SE TUDI NAŠI REPUBLIŠKI ORGANI NAJPREJ OSTRO SPOREKLI, KO SO DEBATIRALI, ALI NAJ RAKETO »FIRST APRIL« (TUDI IME ŽE IMA), LANSIRA JO KRANJCI ALI ŠTAJERCI. ZAGOVORNIKI KRANJCEV SO POPUSTILI ŠELE POTEM, KO SO JIM ŠTAJERSKI DELEGATI OČITALI LJUBLJANSKE PODVOZE IN MODERNE CESTE NA GORENJSKEM TER SE NEKAJ DRUGIH STVARI, KI JIH ŠTAJERSKA NIMA. KONČNA ODLOČITEV JE BILA, DA BO RAKETA POLETELA IZ KIDRIČEVEGA. V NAŠEM KOLEKTIVU SMO SEVEDA Z ODPRTIMI ROKAMI SPREJELI PONUJENO NAM CAST. RAKETE NAM SPLOH NE BO TEŽKO IZDELATI, SAJ IMAMO POVSOD PO TOVARNI NA KUPE ŽELEZA IN DRUGE STARE ŠARE. TEGA JE TOLIKO, DA BI LAHKO IZDELALI DVAJSET TAKIH RAKET IN ŠE BI NAM OSTALO STAREGA ŽELEZA ZA IZVOZ. PA ŠE NEKAJ TEHNIČNIH PODATKOV: RAKETA »FIRST APRIL« BO DVOSTOPENJSKA. POGANJALO JO BO TEKOČE GORIVO, KI NAM GA BO POSLAL »HALOŠKI BISER«. IZDELANA BO IZ SAMEGA DOMAČEGA MATERIALA. »FIRST APRIL« BO POLETEL IZPRED ELEKTROLIZE DNE 1. IV. 1967. LETA TOČNO OB 15. URI. 15. URA JE BILA IZBRANA ZARADI TEGA, DA NEKATERI ČLANI NAŠEGA KOLEKTIVA VSAJ NA TA DAN NE BODO PREDČASNO ZAPUSTILI DELOVNIH MEST, KOT TO DELAJO CELO LETO. POLET RAKETE »FIRST APRIL« BOSTA PRENAŠALA TUDI RTV LJUBLJANA IN RADIO PTUJ, KOMENTIRAL PA BO FRANE MIL-CINSKI-JEŽEK. sbmeNI . Konica rakete »First April«