Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno 96 Din, ea inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Telefoni nredntttva hi ■prave« 4041, 4W», 4«M», 404«, 4(M» _ liha)a vaak d., itntraj razen ponedeljka i. ri.eva p« praznike
Čekovni račun; Ljubljana Številka 10.650 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulic« i te vilka 6.
Gospodarske skrbi Anglije
London, 1. februarja.
Trenutno so trije veliki gospodarski problemi, s katerimi se resno pečajo vodilni angleški krogi: kako čim učinkovitejše zaposliti delovne sile, kako dvigniti poljedelstvo na domačem otoku in tretjič narodne finance.
Prvo vprašanje kljub večkratnim poizkusom še ni rešeno. Ne pomaga namreč veliko, če je delovni minister zastopnikom časopisja izjavil, da uradne statistike o brezposelnosti prikazujejo od napačne strani dejanski položaj. Uradni podatki namreč navajajo, da je v Angliji še vedno 1,360.000 nezaposlenih. Gotovo j# resnica, da je vsaj polovica od teh za delo nezmožnih, bodisi zaradi starosti, bodisi zaradi slabega zdravja. Tudi je res, da je vsaj četrtina od gornje številke brezposelnih le slučajno zaradi letnega časa, da je šestina od omenjenih priložnostno zaposlena tu in tam, čeprav ne stalno. Toda še vedno je vsaj 150.000 oseb, ki so stalno brez dela. To ni nobena velika številka. Toda koncem koncev pa vendarle ostane dejstvo, da je nad 1,300.000 oseb brezposelnih! Mnogi sodijo, da bi se večino teh ljudi dalo zaposliti v raznih vojnih industrijah, ki so posebno v zadnjih mesecih nastale. S tem bi bil državni proračun, ki vse te stotisoče vzdržuje v obliki podpor, občutno olajšan. Toda do sedaj se v resnici to vprašanje še ni temeljilo proučilo in razčistilo. Upanje je, da se bo v doglednem času to storilo, kajti nered v gospodarstvu, ki je razumljivo nastal ob pričetku vojne, se je že davno polegel.
Drugo vprašanje, to je vprašanje poljedelske proizvodnje prav tako čaka nujne rešitve. Ob priliki zadnje debate v spodnji zbornici so nekateri govorniki, ki so kritizirali vladno politiko, z veliko nujnostjo opozorili na to rano. Zaradi različnih razlogov, ki jih tu ne morem obširno navajati, se je površina obdelane zemlje v Angliji zmanjšala za 900.000 ha v primeri z letom 1918. Angleški poljedelci so v zadnjih desetletjih svoje gospodarstvo vedno bolj tako usmerjali, da so za mnoge pomembne proizvode računali na uvoz. V glavnem so opustili oranje mnogih rodovitnih predelov in jih pustili zarasti v travnike, da so si tako preskrbeli krmo za domače živali. Toda brez ozira na učinke sedanje podmorniške vojne, je Anglija stopila v novo vojno s 6 milijoni ton manj trgovskih ladij, kakor pa jih je imela leta 1914. Zaradi tega je umljivo, da je vlada zadnje mesece pričela zelo intenzivno pritiskati na poljedelce, da zvišajo površino orane zemlje in da je razpisala celo posebne nagrade za novo obdelano zemljo in sicer po dva funta za 40 arov. Nekaj je ta odredba že zalegla in računajo, da je jeseni bilo preoranih na novo okrog 80.000 ha travnikov. Računati moramo, da se je uvoz zaradi vojne občutno zmanjšal. Zaradi nove agrarne politike bodo morali kmetje znižati število glav živine, ker jim bo primanjkovalo krme. Gotovo je tudi, da prav tako tudi prehrane za ljudi Anglija nima v izobilju in je že sedaj strogo racionirana. Vlada se torej trudi, da bi kmetje čim več zemlje obdelovali. Vseeno pa mnogi mislijo, da najbrž ne bo sprejela predloga Lloyd Georgea, ki je predlagal, da naj se za dobo vojne rekvirira vsa zemlja brez izjeme. Minister za prehrano je poročal v spodnji zbornici, da je preskrba z živili dosegla že 66% normalne aprovizacije. Toda, kakor vidite, kljub temu izostaja še vedno tretjina. Tudi to bo treba na nek način nadomestiti.
Kar se tiče državnih financ, se zdi, da so popolnoma zadovoljive. Na tem področju se vidi, da je vlada že pravočasno še pred izbruhom vojne ukrenila vse potrebno. Zaradi gospodarskih kriz, ki se prav za prav vlečejo že dvajset let, je vlada bila prisiljena tako rekoč izvajati trajno nadzorstvo nad denarnim trgom. Od 3. septembra dalje pa nadzira tudi vso trgovino z inozemstvom. V primeru potrebe pa bo država mobilizirala tudi še vse angleške kapitale, ki so plasirani v tujih vrednostih. Spočetka vojne je iz previdnosti vlada dvignila obresti narodne banke od 2 na 4%, toda ker je bil trg čvrst in zaupanje v funt neporušeno, je že 26. septembra obrestna mera znašala 3% in od 26. oktobra dalje zopet le 2%. Danes finančni strokovnjaki izjavljajo, da je denarni položaj Velike Britanije popolnoma zdrav in čvrst.
Kljub temu pa je opazovati malenkostno denarno inflacijo zaradi neizbežnega povišanja cen. Vlada se sprašuje, kako bi mogla preprečiti nevarno dviganje cen za življenjske potrebščine in kajpada tudi istočasno dviganje plač. Kajti en pojav povzroča drugega, oba pa grozita ako se jima ne odpomore, da povzročita inflacijo v državi. Oblasti so torej delavstvu nujno nasvetovale, naj zaradi tega, ker zasluži več kot v mirni dobi, kljub temu ne troši čez nujne potrebe in naj se vzdrži vseh izdatkov, ki niso bistveno potrebni. Le na ta način bo mogoče preprečiti novo dviganje cen. Nekaj uspeha so ta navodila že imela, vendar popolnega ne, ker cene vendar le rastejo. Sedaj nastaja vprašanje: ali naj se tudi Anglija po zgledu nekaterih drugih držav, kakor na primer Nemčije, zateče k prisilnemu gospodarskemu sistemu, kar svetuje priznani gospodarski strokovnjak Keynes, ali pa naj oblast zaupa discipliniranosti prebivalstva in pričakuje, da se bo v resnici prostovoljno odreklo čezmernim in nejio-trebnim izdatkom in raje denar hranilo. Zanimivo je, da so se voditelji delavskih organizacij in prav tako tudi predstnvniki bankarstva soglasno izrekli za načrt g. Keynesa, ki je splošno priznana gospodarska avtoriteta. Vlada še vedno okleva, da bi se odločila za Keynesov načrt prisilnega gospodarstva nad vsem javnim življenjem, ki bi v resnici ponienjal najglobljo revolucijo v značaju in navadah Anglije. Tudi to še ni gotovo, ali se bo odločila za nasvete političnih strank in tiska, ki zahteva ustanovitev neke vrste vrhovnega poveljstva na gospodarski fronti. Toda nekaj bo treba ukreniti, kajti stvar postaja nujna. Treba je hitre in odločne akcije, da se pravilno porazdele delovne sile in da država ne bo podpirala zdravih in delavoljnih ljudi s podporami, ko smo sredi vojne. Treba je nujno dvigniti poljedelsko proizvodnjo na vseh področjih in prav tako je treba mobilizirati finančne rezerve, da se dvigne izvoz in da se ohrani vse dosedanje zunanje trge, ki so jih imeii zavezniki. Vse to postaja danes za Anglijo neobhodna življenjska nujnost. I- W
Sklepi belgrajske konference
Mir na Balkanu, prijateljski odnošaji s sosedi, toda vse v okviru dosedanjih obveznosti balkanskega pakta
Metaksas in Saradžoglu gosta predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča v Kisu
Po končani konferenci stalnega sveta Balkanske zveze je bilo izdano tole uradno sporočilo;
Stalni svet Balkanske zveze se Je sestal v Belgradu 2„ 3, in 4. februarja 1940. Grčijo je zastopal Jean Metaxas, predsednik vlade in zunanji minister; Romunijo Grigori Gafencu, minister za zunanje zadeve; Turčijo Sukri Saradžoglu, minister za zunanje zadeve, in Jugoslavijo Aleksander Cincar-Markovič, minister za zunanje zadeve. Izmenjava mnenj med člani stalnega Sveta v ozračju prisrčnosti in polnem zaupanju jim je omogočila soglasno ugotoviti;
1.	Skupni interes štirih držav, da se ohranijo mir, red in varnost na jugovzhodu Evrope;
2.	njihovo trdno odločnost nadaljevati odločno miroljubno politiko, držeč se točno njihovih stališč glede današnjega spopada, da bi obvarovali pred izkušnjami vojne ta del Evrope;
3.	njihovo voljo, da ostanejo združeni t krogu sporazuma, ki izvaja samo svoje lastne cilje inki ni naperjen proti nikomur, ter da skupno skrbe za
ohranitev pravice vsake članice na neodvisnost in nacionalno ozemlje;
4.	njihovo iskreno željo ohraniti in gojiti prijateljske odnošaje s sosednimi državami v pomirljivem duhu medsebojnega razumevanja in miroljubnega sodelovanja;
5.	potrebo, da se izpopolnijo in napravijo (Hm tesnejše gospodarske in prometne zveze med balkanskimi državami, pri čemur naj se organizirajo posebni trgovinski odnošaji v okviru sporazuma;
6.	podaljšanje Balkanskega pakta za novo statutarno dobo sedmih let, začenši z 9, februarjem 1941;
7.	Sklep štirih zunanjih ministrov, ohraniti medsebojne tesne stike do prihodnjega rednega zasedanja stalnega Sveta, ki bo t Atenah februarja 1941.
Belgrad, 4. februarja 1940.
Štirje balkanski državniki razlagajo dosežene uspehe
Gafencu:
»Prijateljski odnošaji s sosedi«
Potem ko je prečital komunike o sestanku stalnega Balkanskega sporazuma je romunski zunanji minister Grigorij Gafencu prečital predstavnikom tiska tole izjavo:
Nimam kaj dodati sjioročilu, ki je takšno, da so vsi komentarji odveč. V ostalem pa boste moje poglede na cilje in metode Balkanskega sporazuma našli v mojem govoru, ki je kakor upam bil jasen. Kot bivši novinar — in če je človek bil novinar, potem ostane to maio vse svoje življenje — čutim poklicno dolžnost in zado-voljnost, da zanikam vse pretirane novice, ki so se menda širile glede naše konference. Gotova nervoznost, ki se tu pa tam pojavlja, kadar se zberemo, ni na mestu, kajti tu, v tej dvorani, kjer smo imeli konferenco, je ni. Delali smo pojjolnoma mirno in v popolnem soglasju. Prepričan sem, da boste na osnovi uspehov, ki so vam sedaj znani, pred javnim mnenjem tolmači našega iskrenega napora, napravljenega za ostvaritev dela miru in konsolidacije. Meni je na tem, da se vam vnaprej zahvalim za vaše lojalno sodelovanje. Tile dnevi,, ki smo jih prebili skupno, so dovolili mojim tovarišem in meni ugotoviti skupno voljo, da ostanemo združeni in gojimo skupnost pravice in koristi, ki jih predstavljamo, da v vsej lojalnosti služimo miru, da gojimo prijatelj, odnošaje z našimi sosednimi državami. Prepričani smo, da postaja naš sporazum vedno bolj in bolj orodje, ki je koristno za mir in varnost naših držav, koristno tudi za naše sosede in za idejo Evrope, ki sedanje dni tako trpi, ki ji pa toliko bol j ostanemo zvesti in udnni.
Objavljam, da je sedanje zasedanje stalnega sveta Balkanskega sj>orazuma končano ter se še enkrat zahvalim jugoslovanski vladi, posebno pa svojemu prijatelju Cincar-Mnrkoviču za tako prisrčno in bratsko gostoljubnost, ki smo je bili tu deležni.
/ Metaksas:
»Mir bo ostal ohranjen«
Za romunskim zunanjim ministrom Gafencu je predsednik grške vlade in grški zunanji minister Metaxas prečital izjavo, ki še glasi:
Belgrad nas je tudi ob tej priliki sprejel z njeno lastno kurtuazijo in gostoljubnostjo. I.eži mi na tem, da z vašim posredovanjem izrazim svojo najtoplejšo hvaležnost prebivalstva prestolnice in vsemu jugoslovanskemu narodu. Veselim se, da bom ljubeznivo povabilo jugoslovanskega predsednika vlade obiskal Niš ter imel priložnost. da v še večjem obsegu ocenim ves oni veliki napredek, ki je bil dosežen z neutrudnim delom mojega prijatelja predsednika Cvetkoviča. Nimam potrebe ponavljati vam. da ie naše delo teklo v prisrčnem ozračju. Naše sporočilo kakor tudi govori, ki so bili izročeni snoči, vas v polni meri obveščajo o plodnih uspehih našega dela. Trdno smo prepričani, da bo z ozirom na naš duh popolne vzajemnosti in ozkega sodelovanja ostal mir v tem delu Evrope v polni meri ohranjen.
Saradžoglu:
»Še lepše sadove - v bodočnosti«
Za predsednikom grške vlade Mafaxasom je prečital svojo izjavo turški zunanji minister Sukri Saradžoglu. Izjava se glasi:
Kot zunanji minister turške republike se veselim srečnega zaključka osmega rednega zasedanja sveta Balkanske zveze, ki je na ta način napisala novo stran v letopisu svojega obstoja. Ne morem pa dajati kakšne izjave pred uglednimi predstavniki tiska v lepi prestolnici Jugoslavije, ne da bi v velikem spoštovanju napotil svojih misli na pot spomina na dva velika graditelja naše zveze kralja Aleksandra in predsednika Ataturkn. Ob koncu šestega leta ustanovitve Balkanske zveze čutimo
Romunija-Bolgarija-Grcija
Zanimive izjave Gafenca in Metaksasa
Pariz. 5. februarja. AA. Havas. Grški predsednik vlade Metaxas in romunski zunanji minister Gafencu sla dala jx>sebni izjavi dopisniku agencije Havas. Metaxas je izjavil: Vedno sem pravil, da Grčija želi zavarovati svoj mir, toda ne mir, ki ne bi bil v skladu z njenim nacionalnim dostojanstvom in neodvisnostjo. Zelo sem srečen, da morem ugotoviti, da vse balkanske države ne samo države Balkanske zveze, pač pa tudi tiste izven nje, mislijo enako. Na la način je mir Balkana, mir, ki je v skladu z dostojanstvom in odločnostjo Balkana, da ohrani svojo nacionalno neodvisnost, zavarovan.
Na vprašanje o odnošajih med Grčijo in Bolgarsko je M e t a x a s odgovoril: Odnošaji so popolnoma redni in pravilni. Vedno spm irniil trdno upanje in lahko smatram, da tudi Kjoseivnnov čuti, da bodo ti odnošaji v bodoče še bolj prijateljski.
Romunski zunanji minister Gafencu pa je izjavil naslednje: Prijateljske besede, ki smo jih naslovili svojim sosedom, so iskrene. Nadejam se, da bodo razumeli naša prizadevanja povsod, kjerkoli imamo prijatelje in da bodo uspehi nekega dne mogli služiti za to, dn se omogoči skorajšnje uresničenje ene najvažnejših nalog — mi»-" * — organizacije naše celine.
2e v znamenju prijateljstva...
Sofija, 5. februarja. A A. Bolgarska telegra-fična agencija: Dva turška vojaka sta prekoračila nehote bolgarsko mejo ter sta bila na bolgarskem ozemlju prijeta. Z ozirom na dobre sosedne odnošaje med Bolgarijo in Turčijo sta bila turška vojaka osvobojena ter skupno z njunim orožjem predana turškim oblastvom.
popolnoma upravičen ponos, kadar pogledamo na že dosežene uspehe ter na še lepše plodove, v kutere upravičeno upamo v bodočnosti. Balkan, nekdaj klasično in nepopravljivo ognjišče nemirov, ime, ki se je uporubljalo v slabem smislu, kadarkoli so zemljepisno hoteli na kratko obeležiti neugoden položaj v kakem nemirnem kraju, nudi danes izmučenemu svetu pred negotovostjo in strahom, kaj bo jutri, zgled modrosti, ustaljenosti, solidnosti, sloge in opreznosti, vrlin, katerim se lahko zuhva-limo, da bodo naše države in naši narodi ostali izven težkih izkušenj sedanjega spopada. Za tak uspeh se imamo zahvaliti koristnim naukom, ki so si jih naši narodi nujiravili iz težkih izkušenj minulosti. Pri vsem tem pa se mi zdi, da ni nič manj pomemben tudi stalni vpliv činitelja, ki se imenuje Balkanska zveza. Ne bi želel končati teh razglabljanj brez izra/.a priznan|a smislu za stvarnost in duhu razumevanja svojih tovarišev, uglednih predstavnikov zavezniških držav, ki s svojim modrim in dalekovidnim zadržanjem vodijo usodo Balkanske zveze po poli stulnega napredka, ki ga ničesar več ne more zadržati.
Cincar-Markovič:
»Prisrčno ozračje«
Zunanji minister dr. Cincar-Markovič je dal nato predstavnikom tiska tole izjavo:
Mislim, da ni fiotrebno jx>vedati, ker ste to lahko že sami ugotovili, kako je bila jugoslovanska prestolnica srečna, da se ji je nudila prilika pozdraviti in sprejeti te dni odlične predstavnike prijateljskih držav ter predstavnike inozemskega javnega mnenja in da je lahko bila sedež sedanjega zasedanja Balkanske zveze, čije uspehi, o tem sem prepričan, bodo imeli ugodne posledice za nadaljnji razvoj dogodkov na Balkanu in Podu-navju. V trenutku, ko se končuje to zasedanjo Sveta, mi je mnogo na tem, da posebno nagla-sim duh popolnega in soglasnega sodelovanja, ki je preveval delo Sveta B. z. Istočasno naj mi bo dovoljeno j)osebno zahvaliti se dragemu tovarišu in prijatelju, ki je kot predsednik vodil naša dela 9 takšno spretnostjo in razumevanjem. Prisrčno ozračje, v katerem se je razvijal naš sestanek in mnenja, ki so se pojavila v toku posvetovanj, so jasno povedala, tako včerajšnjih govorih kakor v današnjem sporočilu. Vsakdo bo imel možnost ugotoviti, kolikšnega pomena je bilo lo delo za ohranitev miru na našem odseku Evrope, kakor tudi za sodelovanje med vsemi balkanskimi državami. Ne bi želel končati le kralke izjave brez izraza priznanja načinu, na kateri ste nam vi časnikarji pomagali ter vas pozivam in vas prosim za vašo naklonjeno sodelovanje pri miroljubnih naporih, ki jih opravljajo vse balkanske vlade.
Saradžoglu ostane spet en dan v Sofiji
Sofija, 5. febr. b. Tukaj z največjim zanimanjem pričakujejo prihod turškega zunanjega ministra Saradžogla. Politični krogi se nadejajo, da bo v Sofiji ostal vsaj en dan in izkoristil to priliko za daljše razgovore s predsednikom vlade in zunanjim ministrom dr. Kjoseivanovim. Turški zunanji minister Saradžoglu pa se bo bržčas sestal še z nekaterimi drugimi uglednimi bolgarskimi politiki.
Zunanji minister Cincar-Markovič se poslavlja orl romunskega zunanjega ministra Gafenka, pred-_sednika Balkansko zveze.
Zagrebška vremenska napoved: Toplo, nestalno, oblačno iu deževno.
Metaksas in Saradžoglu v Nišu
Zborovanje »Srpskega kluba« v Subotici
V nedeljo je bilo v Subotici ustanovno zborovanje Srbskega kulturnega kluba. Na zborovanje je prišlo nad 500 ljudi. Med drugimi je govoril tir. Miodrag Ačimovič, ki je dejal: »Komaj se moremo enkrat brez strahu pozdraviti s srbskim imenom. Ko smo odvrgli s sebe strankarske in osebne ozire, se moramo vsi Srbi združiti pod srbskim imenom. Hočem govoriti zoper peklenske namere glede usode teh krajev. Edino le srbstvo ima pravico odločati o usodi teh krajev. Srbstvo bo ohranilo enotnost Vojvodine s svojo silo in zanesljivostjo, če treba tudi z žrtvami, fo je srbska zemlja in mi se bomo potrudili, da ohranimo srbske pravice na to deželo. Oovoril je tudi odposlanec Srbskega kulturnega kluba iz Belgrada tir. Vladimir Corovič, ki je med drugim tako le dejal: »Ali bi si bil pred 20 leti mogel kdo misliti, da bo čez 20 let skupnega življenja postavljeno vprašanje Vojvodine. Mislim, da bi se v svojih grobovih obrnile žrtve, ko bi izvedele za ta apetit tistih, ki so mislili, da smo mi Srbi izgubili tisto, kar je Srbe napravilo za Srbe.« Dr._ corovič je svoj govor končal s pesmijo »Iz zasužnjenega Mostarja«. Nazadnje je Dragoljub Dimitri-jevič govoril o bunjevskem vprašanju ter dejal: »Vojvodina je srbska zemlja. Tisti črno-rumeni elementi, ki so prišli v te kraje sejat razdor, naj čim prej izginejo. Vojvodina nikdar ni bila nikogar drugega kakor srbska in ne bo. Vojvodina je srbska ne le po zmagi orožja, temveč tudi po človeških in božjih postavah. Subotica je bila ter ostane srbska ter je svoj srbski značaj dobila ze za časa carja Jovana, ki je Subotico napravil za svojo prestolnico.« Na koncu zborovanja je bila sprejeta primerna resolucija.
Radikalska posvetovanja v Nišu
Posveti treh radikalskih prvakov Krste Mile-tiča, dr. Bobiča in dr. Mirka Kosiča z Aco Stano-ievičem so se nadaljevali v Nišu še v nedeljo ves dan. Izdali so za javnost sporočilo, da so v soboto večer imeli tudi večji shod z niškimi radikali ter so obravnavali položaj, ki je nastal po sporazumu Cvetkovič—dr. Maček. Na tej konferenci z niškimi radikali je dr. Kosič izjavil na vzgledu Vojvodine, kako mnogoštevilna in zapletena so dejstva politike Zagreba in Belgrada na tem področju, ki je nenavadno občutljivo za skupno državno politiko, to pa zaradi narodnostnih manjšin v Vojvodini in pa zaradi prizadevanj nekaterih, da bi te zapletene odnošaje izkoristili v posebne namene.« — Kakor poročajo belgrajski listi nadalje, je trojica radikalskih prvakov v nedeljo pred odhodom še enkrat obiskala Aco Stanojeviča, s katerim so končali svoje posvete, zlasti glede organizacije radikalske stranke.
—	Veliko zborovanje so v nedeljo imeli tudi radikali v Sarajevu, ki so brezpogojno zahtevali, da se mora radikalna stranka čim prej organizirati.
Kaj pravi Milan Grol
Med demokrati ima veliko besedo g. Milan Grol, ki je zadnje čase dajal v imenu demokratske stranke važne izjave, katere so dvignile mnogo prahu. Te dni je g. Milan Grol imel sestanek svojih prijateljev v NiSu. lam je navzočnim časnikarjem dal za liste tudi izjavo, kjer med drugim takole pravi: >\li demokrati smo svoje že povedali... Kakor vidite, je v vladi šest strank. Od teh sestero strank so se štiri že izrekle o vprašanju ureditve države in volitvah. Dve izmed njih — dr. Korošec in dr. Budisavljevič — sta se izrekla za preureditev države pred volitvami, dr. Maček in dr. Kulenovič sta se izrekla za obratni vrstni red, načelnika dveh srbskih strank, Dragiša Cvetkovič in dr. C.avrilovič pa se še nista izjavila o ureditvi tretje, to je srbske enote pred volitvami... Po tem takem bo treba počakati, da se končajo pogajanja.«
—	Tako je p. Milan Grol tokrat docela enostransko orisal politični položaj.
Pisava »Srpske Riječi«
V Zagrebu je začel te dni izhajati nov srbski tednik, ki se imenuje »Srpska Riječ«. List se tiska v cirilici, toda v ijekavščini, med tem ko Srbi sicer pišejo v ekavščini. V uvodnem članku naglaša list, zakaj je začel izhajati ter med drugim naglaša: »Svojo vlogo prevzema »Srpska Riječ» v duhu srbskega sodelovanja s Hrvati ter si bo z vsemi silami prizadevala zavarovati pravice in interese srbskega naroda kakor tudi delovati na to, da bodo Srbi v banovini Hrvatski zavzeli tisto mesto, ki jim po njihovem številu, vrednosti in bo-jevitosti tudi gre. V ta namen poživljamo vse Ijoštene in dobro Srbe k sodelovanju, najprej pa našo narodno inteligenco, svečenike in učitelje, ki so v vednem stiku z ljudstvom... cSrpska Riječ> se bo zlasti borila zoper tiste, ki iz malenkostnih strankarskih interesov za-jMstavljajo interese srbskega naroda in ki se v svoji zaslepljenosti večkrat sramujejo svojega srbskega imena in rodu. Z lažno izkaznico v rokah se ti ljudje žele prestavljati kot zastopniki večine Srbov, da t>i od zgoraj mogli preganjati svoje brate Srbe, da bi tako okrepili svoje politične postojanke med ljudstvom. Njihova prva skrb po sporazumu je bila, maščevati se nad tistimi, ki niso bili z njimi, s tem, da so jih premeščali. K sreči je kmečki srbski narod to pravočasno razumel...« Škoda, da list bolj jasno ne pove, koga misli na-oadati in koga misli zastopati.
Spori v SDS
Kakor poročajo listi, so v odboru splitske organizacije SDS nastali veliki spori med predsednikom dr. Ljubo Leontičem ter nekaterimi člani odbora. Zaradi teh sporov so trije ugledni člani izstopili iz odbora. Ti so Franjo Alilovič, dr. Blaško Toma-seo, Srečko Jaki$.
Niš, 5. februarja. A A. Predsednik grške vlade in zunanji minister M e t a x a s ter zunanji minister republike Turčije Saradžoglu sta prispela dopoldne ol> 9.20 v Niš v družbi predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča. Na niški železniški postaji, ki je bila razkošno okrašena z jugoslovanskimi. turškimi in grškimi zastavami, so Metaxasa in Saradzogla pozdravili han moravske banovine Kra-sojevič. poveljnik pete armadne oblasti general Naumovič, niški župan Živkovič, zastopniki raznih krajevnih organizacij in velika množica ljudstva, ki se je zbrala na peronu in na trgu pred kolodvorom.
Potem ko je godba zaigrala grško ln turško
himno in so se polegli prisrčni pozdravi navdušenja, je imel predsednik niške občine pozdravni govor. Predsednik grške vlade Metaxas in turški zunanji minister Saradžoglu sta se zahvalila županu Zivkoviču za topel sprejem, ki jima ga je priredilo niško prebivalstvo. I(o sta odhajala s kolodvora, jima je ljudstvo znova navdušeno vzklikalo.
Opolodne je priredil predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v svoji vili kosilo na čast Metaxasu in Saradžoglu ter članom nujnih spremstev.
Danes dopoldne sta si predsednik grške vlade Metaxas in turški zunanji minister Saradžoglu v družbi predsednika vlade Dragiie Cvetkoviča ogledala tobačno tovarno v Nišu. V tovarni jih je sprejel in jim razkazal V3e oddelke upravnik Tanasije Aritonovič. Pri ogledovanju tovarne se je Metaxas nenavadno zanimal za sleherno podrobnost v tovarni.
Po ogledu tovarne je predsednik grške vlade Mefaxas dal časnikarjem izjavo, kateri je dejal:
Odhajam iz Jugoslavije s trdnim prepričanjem, ki sem ga imel že več let in ki se mi je to pot še utrdilo, da sta naša dva naroda trdno zvezana med seboj in da bosta tako zvezana za ohrambo svojih neodvisnosti in svojih koristi.
Turški zunanji minister Saradžoglu je pa časnikarjem med drugim dejal:
Naj se jugoslovanski narod zaveda, da je to prijateljstvo, da so ti znaki solidarnosti srca solidarni. Edinost v državi, edinost med balkanskimi državami: to je moč: ki se nanjo vsi naslanjamo.
Po obisku v tobačni tovarni so se gosti odpeljali v mesto, nato pa v Niško Banjo, kjer jim je predsednik vlade Cvetkovič, kakor smo že poročali, priredil intimno kosilo.
Odmevi po Evropi
V	Berlinu
Berlin, 5. febr. AA. DNB: Uspeh belgrajske konference, ki izraža skupno korist balkanskih držav za ohranitev miru na jugovzhodu Evrope, je v skladu s pričakovanjem političnih krogov nemške prestolnice. Na podlagi razvoja politike balkanskih držav, se je že zdavnaj lahko videlo, da so znale izrabiti izkustva zgodovine, da prilagode svoje stališče izključno samo svojim lastnim koristim in naravnim potrebam, političnim in gospodarskim, ki izvirajo iz njihovega položaja v evropskem prostoru. Tukaj tudi mislijo, da se s tem, da se vojna ne zanese na ozemlje balkanskih držav, ne samo ustreže tem državam, ampak tudi podpre prizadevanje vseh nevtralcev, ki brez izjeme žele omejitev vojne.
V	Angliji
London, 5. februarja, t. »Reuter«. Na mero-dajnih mestih v Londonu so sprejeli sklepe balkanske konference z zadovoljstvom ter priznavajo, da je razbremenila mnoge napetosti. Podčrtavajo
predvsem dejstvo »ponujene roke« Bolgariji. Na drugi strani pa poudarjajo, da belgrajski sklepi ne povedo, da je bila sklenjena kakšna trdnejša fronta proti napadalcu iz tujine, naj se ta napadalec imenuje Sovjetija ali Nemčija. V Londonu se sprašujejo tudi, kaj pomeni obljuba, da bodo balkanske zaveznice ustanovile še bolj prijateljske odnošaje s sosednimi državami. Na politično stran te obljube ne stavljajo v Londonu mnogo, marveč se bolj zanimajo za gospodarsko stran ter se sprašujejo, če balkanske države v bodočnosti prijateljstva s sosednimi državami ne bodo gradile predvsem z večjimi pošiljkami gospodarskih dobrin v Nemčijo.
V Moskvi
Moskva, 5. febr. AA. Tass: Moskovski listi mislijo, da je sklep stalnega sveta Balkanske zveze, da se balkanski pakt podaljša za nadaljnjih 7 let, najvažnejši sklep, ki so ga štiri bankanske države mogle objaviti v sedanjem trenutku. Po pisanju moskovskih listov pomeni ta sklep obenem popoln polom vseh poskusov, da bi se balkanske države zapletle v vojno pustolovščino.
Izjava predsednika vlade:
Ob obletnici Cvetkovičeve vlade
Irskf teroristi
Birminghnm, 5. febr. b. V nekem avtobusu so našli bombe, ki se jih poslužujejo irski teroristi tako zvane republikanske vojske. Bombe so bile pravočasno odstranjene, tako da ni bila povzročena nobena škoda.
Nov nemški izum
Berlin, 5. febr. A A. DNB: Poročajo o novem nemškem izumu. Nemški učenjak dr. Nahl. ki deluje pri diužbi AEO, je izdelal nov tip super-mikroskopa, čigar leča ne sestoji iz magnetnih, n m na k iz električnih polj. Aparat dela z napetostjo 40 do 50 tisoč voltov. Ta supermikroskop poveča 5000 krat, ta povečava se pa potem optično razširi v 90.000 kratno povečavo.
Kakor je obširneje poročal »Slovenski dom«, je ob obletnici svoje vlade g. predsednik vlade Cvetkovič časnikarjem dal daljšo izjavo, v kateri je omenil veliko delo sporazuma, ki je bilo v tem času izvršeno. O pripravah za sporatum je predsednik vlade v svoji izjavi med drugim naglasil: Pred največjim forumom sem naglasil, da je treba opustiti vse metode preteklosti ter razna taktiziranja, ki so ovirala rešitev celih 20 let. S tem se je v naši notranji politiki začela nova orientacija. Še jasneje je bilo to naglašeno ob proračunski debati, ko setn naglasil, da mora rešitev tega vprašanja biti formalna in stvarna enakopravnost v mejah državne skupnosti, katere Hrvati nikdar niso zanikali. Bili so skeptiki, ki so govorili, če? da s Hrvati ni mogoče najti pravilne rešitve. Namesto praznih ugibanj pa sem
Reševanje »Ljubljane«
Šibenik, 5. febr. b. V soboto je bil sklenjen dogovor med našim mornariškim poveljstvom in zastopnikom tvrdke Tripkovič iz Splita, ki bo sodelovala pri reševanju rušilca »Ljubljana«. V teku današnjega popoldneva so potapljači tvrdke Tripkovič že pričeli delati in so se spustili na morsko dno. Najpreje bodo rušilec naravnali v morju v normalen položaj, s palube pa bodo odstranili ves balast, da bo ladja pri dviganju čim lažja. Takoj nato jo bodo skušali dvigniti na površino. Dela vodijo strokovnjaki kraljevske mornarice in tvrdke Tripkovič, ki je dala na razpolago vsa potrebna sredstva v kolikor jih mornarica nima. Tvrdka Tripkovič bo eventuelno uporabila pri reševanju tudi druge svoje ladje poleg »Gladiatorja«. Bržkone bo pri dviganju rušilca sodelovala tudi ladja »Ciklop«. ,
Opomin dolžnikom Državne hipotekarne banke
Belgrad, 5. febr. AA. Mnogi dolžniki Državne hipotekarne banke zadnje čase ne izpolnjujejo točno in v redu svojih obveznosti. Nekateri niso ob roku plačali anuitet in 60 prekršili pogodbo in pogoje, ki jih vsakdo dobi pri najetju posojila. Vzroki tega nereda ni6o zmerom gospodarskega značaja. Lani so kmetji dobro spravili v denar svoje pridelke, a kljub temu težko plačujejo svoje dolgove. To pomeni, da je treba zadevo pripisati še drugim vplivom. Ponekod gre za politično agitacijo in za propagand-do vseh mogočih vrst, češ da dolgov ni treba plačevati, ker jih bo država vsem črtala itd. Ti glasovi so brez sleherne podlage in izvirajo od neodgovornih ljudi, ki bi z njimi hoteli zanesti zmedo v narodno gospodarstvo.
Finančnemu ministrstvu kot nadzorni oblasti nad delovanjem DHB se zdi potrebno po tej poti obvestiti javnost, da bo DNB prisiljena nastopiti proti nemarnim dolžnikom tako kakor določajo njena pravila, t. j., da bo zahtevala izvršilno prodajo vseh tistih nepremičnin, ki služijo kot zastava najetemu posojilu kakor je znano, je DHB ugodila dolžnikom, ki so zašli v težaven položaj zaradi gospodarske krize ali drugih nepričakovanih dogodkov gmotnega značaja, nikakor pa ne bo delala izjema nasproti tistim, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, čeprav bi lahko plačali, ampak pričakujejo novih olajšav ali pa odpisa dolga
Zato se taki dolžniki vnovič opominjajo, naj strogo pazijo na svoje obveznosti.	'
Belgrad, 5. febr. m. Z odlokom prosvelneea ministra je preveden veroučitelj Ignacij Zaplotnik v 5. pol. skup. z drugim periodnim zvišanjem. Z odlokom gradbenega ministra je postavljen za tehničnega pristava 8. pol. skup. v tehničnem oddelku okrajnega načelstva v Kranju ing. F. Jenko, banski tehnični pristav 8. pol. skup. na tehničnem oddelku banske uprave v Nišu.
stopal naprej, da bi na podlagi popolnega zaupanja z zastopnikom Hrvatov, dr. Mačkom, izvedel, kar je bila moja dolžnost. JRZ me je odločno podprla. Tudi prejšnja narodna skupščina je moje delo podprla, kar je dejanje velikega pomena. Smatram tudi za svojo dolžnost, da se zdaj svojim sotrudnikom zahvalim. Pravilno postavljeno vprašanje je kmalu našlo rešitev.
Nato predsednik vlade naznanja, kako so potekala pogajanja med njim in dr. Mačkom ter o svojem prizadevanju za nove politične zakone, nakar je dejal:
Sam dr. Maček je v svojih izjavah jasno razglasil svojo jugoslovansko orientacijo, kar mora biti jamstvo za vsakega dobrega Hrvata, Srba in Slovenca. Naši politiki danes napačno razprav-Ijrjo o mejah banovine, ko vedo, da obstoji nad vsemi banovinami širša, močnejša in večja zunanja meja Jugoslavije, ki smo jo vsi odločeni braniti in ki kot takšna omogoča rešitev vseh notranjih problemov. Ce se problem postavi tako, potem se bo sporazum o enakosti in enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev izvedel popolnoma do kraja.
Nato je govoril še o socialnem delu, delu za kmeta in delavca ter svojih načrtih glede socialne zakonodaje.
Poročila iz Poljske
Poljska tiskovna agencija PAT poroča:
Bivališče poljskega predsednika republike v Varšavi, imenovani »Kraljevski dvor«, ker so v njem svoje dni prebivali poljski kralji, je zaradi bombardiranja Varšave v nemSko-poljski vojni precej trpel. Nemške oblasti so sklenile, da ga ne bodo več popravile in bo verjetno porušen, prostor pa, ki leži ob Visli, uporabljen v druge namene. V Italiji bivajoča gospa Dlugoševska je zaprosila grofa Ciana, naj pri nemški vladi posreduje, da bi grad, ki je spominska zgradba, ostal. Ni znano, kakšen uspeh je to posredovanje rodilo. Vse zgodovinske vrednosti, ki so se nahajale v dvorcu, so bile odstranjene in spravljene drugam, izven Poljske. "
Iz sovjetskega dela bivše Poljske javljajo, da so v Lvovu internirali okrog 2000 poljskih časnikov. Nadaljna poročila pravijo, da Sovjeti še vedno zapirajo poljsko izobraženstvo in da mnogim mestom preti glad, ker Sovjeti ne skrbijo za prehrano, ter so prometne razmere v polni zmedi.
Poljski poslanik pri Vatikanu je predložil Sveti stolici novo poročilo o položaju na Poljskem, tako v od Nemcev, kakor od Sovjetov zasedenem delu, predvsem o prizadevanjih novih oblastnikov, da bi poljsko ozemlje popolnoma raznarodili. Poročilo vsebuje tudi mnogo podrobnosti o zatiranju verskega življenja. Poročilu je priložena tudi lista z imeni vseh tistih, ki so bili zadnje čase ustreljeni. Med njimi je mnogo duhovnikov.
V	Kijev so prignali večftioma vse voditelje Ukrajincev, ki so se pod nekdanjo Poljsko potegovali za pravice LJkrajincev. Sovjeti so jih sedaj polovili in jih zaprli.
V	Ameriki se nahaja poljski general Haller, ki agitira za vstop Poljakov v poljsko armado v Franciji. Imel je velika zborovanja po mnogih poljskih naselbinah in je njegova agitacija uspešna. Priglasiti se smejo seveda samo tisti Poljaki, ki niso ameriški državljani.
V	Poznanju in v Bidgošču so bile izdane naredbe, da je treba vse nagrobne sjjomenike z napisi poljščine odstraniti in jih nadomestiti z nemškimi. Rok je bil postavljen do 15. februarja.
Neresnična poročila o »Aleksandrovem kolegiju« v Pragi
Praga, 5. febr. AA. NDB. Agencia Havas je v nekem poročilu trdila, da je meseca novembra lanskega leta Gestapo zasedla jugoslovanski dijaški dom v Pragi in zapečatila njegove prostore ter da so pri tej priložnosti našli smrt štirje jugoslovanski študentje. Ta dom naj bi bil zdaj bivališče Gestapo.
Glede na to vest agencije Havas je upravnik jugoslovanskega dijaškega doma »Aleksandrov kolegij« v Pragi, Stanislav Fijana, izjavil poročevalcem listov, da ne more biti niti govora o kakšni zasedbi in zapečatenju tega doma po nemških ob-lastvih. Trditev o aretacijah in ubijanju študentov v Češko-moravskem protektoratu spada v kraljestvo pravlzic. Fijana pravi dalje, da ni noben izmed jugoslovanskih študentov, ki prebivajo v dijaškem domu, sodeloval pri dogodku 15. nov. in da tudi nobeden ni ubit. Ni nobene pritožbe proti ravnanju oblastev glede tega doma, a vsi študentje so deležni popolne svobode.
Poročila iz Slovaške
»Slovak Press« poroča:
V	Budimpešto so prišle tri slovaške delegacije. Prva ima nalogo, da reši vprašanja državljanstva, predvsem pa, da razčisti ona vprašanja, ki so v zvezi z izgoni. Druga delegacija ima nalogo razpravljati o vprašanju obojestranske amnestije za politične krivce, tretja pa bo razpravljala o vprašanju razmejitve in razdelitve zemljiških knjig ter varuštva, ker se je pokazala za to potreba po spremembi meja v novembru leta 1938 in v marcu 1939.
V	Batinih tovarnah v Bošanih je izbruhnil 29. januarja požar, ki je uničil skladišče. Škoda je velika.
V	okolici Spiske Bele so odkrili premog v neznatni globini. Sistematično izkoriščanje rudnika bodo pričeli v najkrajšem Času.
Policijsko ravnateljstvo v Bratislavi je kaznovalo neko veledrogerijo z 11.000 kron denarne kazni in njenega lastnika s 15 dni zapora, ker je prodajal milo, ki ga je nakupoval po 7 slov. kron, pa 11.20 slov. kron.
Brez važnejših političnih dogodkov
Belgrad, 5. febr. m. Zaradi odsotnosti vodilnih politikov sedanjega režima v Belgradu danes v prestolnici ni bilo važnejših političnih dogodkov. Od hrvaških ministrov se je vrnil v Belgrad poštni minister dr. Torbar, minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič je dopoldne sprejel več muslimanskih prvakov, s katerimi je dalj časa konferiral. Predvsem so bili sprejeti pri dr. Kulenoviču Reis ul Ulema Fehitn Spaho, senator Nurija Pozderac in Husein Aga Hadži Hasanovič. Reis ul Ulema Fe-him Spaho je bil sprejet tudi pri predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču in pri patrijarhu Gavrili.
Večjih važnejših političnih dogodkov v Belgradu ni bilo. Po državi je bilo več zborovanj, ki so jih imele predvsem opozicionalne stranke. Demokrati so zborovali v Kragujevcu in Belgradu. Med drugimi je govoril v Kragujevcu dr. Božo Markovič, na zborovanju v Belgradu pa Boža Vlajič.
Dr. Markovič je razčlenjal sporazum, ki so ga z dr. Mačkom napravile opozicionalne stranke. V istem smislu je govoril tudi Boža Vlajič.
Glavni odbor radikalne stranke je imel zborovanje v Mošorinu. Na shodu je govoril Špadier ter zagovarjal potrebo po obnovitvi stare radikalne stranke ter po združitvi vseh radikalov. Iz Niša so se vrnili snoči v Belgrad člani glavnega odbora radikalne stranke Krsta Miletič, Miloš Bobič in dr. Mirko Kosič, ki so bili včeraj sprejeti pri voditelju radikalov Aci Stanojeviču. Stari radikali tudi letos pripravljalo svojo tradicionalno radikalsko zabavo na praznik pravoslavnih Treh Kraljev, ko je radikalna stranka imela svojo slavo. Ta zabava bo v ponedeljek 12. februarja v vseh prostorih Kolarca. Svojo zabavo so oblastem naznanili kot belgrajski radikalni in ne stranka kot taka.
Veljavnost dovršenih šol za uradnike
Belgrad, 5. febr. m. Po pooblastilih prosvetnega ministra je njegov pomočnik dr. Fedor Nikič v smislu § 5 v smislu določil uredbe v rangu strokovnih šol napram srednjim šolam in fakultetam po zaslišanju mnenja glavnega prosvetnega sveta med drugim odločil: šestrazredna osnovna šola s slovenskim učnikem jezikom v Istri, dovršena do 31. oktobra 1924 leta ustreza izobrazbi dveh razredov srednjih šol in daje šolske kvalifikacije za zvanič-nike po § 10 uradniškega zakona.
Končna dvorazrednn obrtna nadaljevalna šola v Idriji ne povečuje kvalifikacij, toda daje te kvalifikacije za stroko.
Nadalje po S 5. zakona o srednjih trgovskih šolah (od leta 1932) imajo dvorazredne trgovske šole rang šestrazredne srednje šole (gimnazije, realke, realne gimnazije). To velja samo za razvrstitev v državno službo in za olajšave za odslužitev skrajšanega roka v stalnem kadru.
Dveletna nižja kmetijska šola z naknadnim tretjim razredom nižje kmetijske šole odgovarja izobrazbi nepopolne srednje šole in daje kvalifikacijo za uradnike po § 45., odst. 1 uradniškega zakona.
Irirazredna strokovna šola za kiparstvo in risbarstvo pri Srednji tehnični šoli v Ljubljani odgovarja izobrazbi nepopolne srednje
šole ter daje kvalifikacijo po S 49., <rtrst. 1 uradniškega zakona, dokier te osebe ostanejo s to izobrazbo v svoji stroki
Dveletna šola za zdravstveno službo z izvršenim izpitom in šestrazredna srednja šola je enaka srednji šoli z zrelostnim izpiiom. V pogledu kvalifikacije za uradniški položaj v socialni ali zdravstveni službi po § 45., odst. 2 uradniškega zakona.
Strokovni izpiti uradništva Poštne hranilnice
Belgrad, 5, februarja b. Na podlagi § 1 uredbe o notranji organizaciji Poštne hranilnice kraljevine Jugoslavije je finančni minster dr. Sutej spremenil pravilnik o državnih strokovnih izpitih uradništva Poštne hranilnice in njenh podružne. Finančni minister je spremenil drugi odstavek § 9. ki se sedaj glasi: Pred izpitno komisijo generalne direkcije Poštne hranilnice v Belgradu in njenih podružnicah v Zagrebu in Ljubljani polagajo državni strokovni izpit vsi uradniški pripravniki 8., 9 in 10. položajne skupine in sicer vsak v svojem pristojnem ravnateljstvu. Pred izpitno komisijo drugih podružnic delajo državne strokovno izpite uradniški pripravniki 10. skupine, in sicer vsak pri svojem pristojnem ravnateljstvu.
Se vedno aktualno
Kakor vemo, je znani kulturni lilozoi Osvvald Spengier v svojem delu »Propad zapada«, ki je prvič izSlo 1. 1918, napovedal sodobne diktature in tudi precej točno orisal, kakšne bodo. Vemo pa tudi, da so si v nekih bistvenih potezah enake, ali vsaj podobne vse diktature, kar jih je bilo in kar jih je. Tudi to ugotavlja Spengier. Malokomu pa bo znano, da se je z diktaturami pečal tudi slavni nemški pesnik Friedrich Schiller, ki je kot profesor zgodovine imel 1. 1789 v Jeni predavanje o tej stvari. Schiller, ki je živel v času, ko je bila Nemčija razdeljena v nešteto malih državic, v katerih so vladali razni veliki in mali tirani (nekaj od njih je prodajalo Angliji za drag denar lastne »najudanejše podanike za vojske v kolonijah), je sam na sebi dožitel blagodati tega absolutizma in zato ni čudno, da je postal eden najbolj idealnih glasnikov svobode in človeškega dostojanstva v Evropi. Njegovo predavanje je imela za predmet špar- I tanskega postavodajalca Lykurga. In še da- | nes je zanimivo brati to kritiko Šparte, ki je pač vzor absolutistične vladavine za vse čase.
Schiller imenuje Lykurga največjega iz-enačevalca vseh časov, ki je s svojimi postavami državo zaprl pred vsakim zunanjim vplivom, da ne bi prodrl vanjo noben dih življenja in duha od zunaj. Schiller zavrača državo, ki se proglaša za edini in najvišji namen človeka in razen sebe ne pozna ničesar višjega. V Šparti — tako pravi — ni bilo nobene ljubezni, ne zakonske, ne materinske, ne otroške in tudi nobenega prijateljstva, kakor samo tovarištvo T telovadnici in na bojnem polju — vsi so bili samo državljani, ki niso poznali nobenih drugih odlik in kreposti, kakor samo državljanske. To se pravi, da so bila ▼ tej državi neznana vsa osebna nravstvena čustva, vsi estetični interesi, vsako srčno nag-nenje, ker so vzgajali ljudi samo v politično korist malika države. Otroka so že zgodaj vzeli starišem in ga vzgajali kot člana velike črede, v katerem so potlačili vsa čustva, vse strasti in vsako stremljenje po samostojnem mišljenju in življenju ter svobodnem udej-stvovanju njegovih zmožnosti. Tudi gospodarsko je hotela Šparta živeti sama zase in samo z lastnimi sredstvi, tako da je bilo prepovedano imeti kakršen koli bodisi kulturni bodisi gospodarski stik s tujimi narodi. S tem je Lykurg zaprl vse prekope, skozi katere bi mogle prodreti v narod ideje ostalega človeštva; špartanska država naj bi v svojem omejenem egoizmu krožila večno samo okoli sebe. Dolžnost vseh državljanov je bila, da ostanejo to, za kar jih je naredil Lykurg, in da si ne pridobijo ničesar novega ter se ne dvignejo na višjo stopnjo. Neizprosne postave so skrbele za to, da bi tok časa ničesar ne iz-premenil na državnem stroju. Da bi se ta ustava nikoli ne izpremenila, zato je bilo treba, da se napredek narodnega duha sploh ustavL Če so torej y pohvalo Lykurga rekli, da bo Šparta živela samo tako dolgo, dokler se bo držala vsake besede njegove postavo-daje, je to najhujše, kar so mogli o tej državi reči. Saj je ta postava pomenila neizogibno duhovno smrt naroda, ki se je sam oropal možnosti vsakega napredka in ki je maliku države doprinašal v žrtev svojo svobodo in ves razmah svojih človeških sil in čustev.
Kakor vidimo, Schillerjeve besede po preteku 150 let niso izgubile nič na aktualnosti.
Sovjetski napadi vedno hujši
Okrepitve iz srednje in južne Sovjetije — Finci se s čudovito hrabrostjo uspešno branijo, da pričakajo pomoč Anglije in Francije
Helsinki, 5. febr. t. Reuter. Najnovejše poročilo Reuterjevega odposlanca na Finskem pravi, da postajajo sovjetski napadi čedalje hujši in se razvijajo vedno bolj na široko. Iz notranjosti Sovjetije so prišle velike okreptive, predvsem iz vojaškega odseka Moskve, srednje Volge in Kijeva. Sovjetska vojska hoče na vsak način doseči odmevajoči uspeh do 23, februarja, ki je posvečen praznovanju rdeče armade. Sovjeti napadajo v Karelijski ožini, kjer sledi napad napadu na Mannerheimovo črto. Prav tako napadajo silno na odseku Muola pri istoimenovanem jezeru. Tako Sovjeti do sedaj še nikoli niso napadli. Tudi pri Summa sledi napad napadu. V Kareliji in na vzhodni fronti je takorekoč stalno v zraku po 500 sovjetskih bombnikov.. Finci napade odbijajo in so pri jezeru Ladoga odnesli celo manjšo zmago, ko so pri Kitelae in Knarinoje zasedli nekaj sovjetskih postojank ter zaplenili nekaj vojnega materijala. Sovjetski ujetniki, ki so Fincem padli v roke, so 6e nahajali v strahotnem položaju. Bili so napol sestradani.
Novi navali
na »Mannerheimovo črto«
Helsinki, 5. februarja. AA. Reuter: Srditi boji se nadaljujejo na Karelijski ožini, kjer sovjetske čete spet skušajo prebiti Manner-heimove utrdbe. Ti 6ovjet6ki napori so povzročili nekako presenečenje v vojaških krogih. Tako intenzivne delavnosti od strani sovjetskih čet niso pričakovali do spomladi, ter mislijo, da so Sovjeti hoteli presenetiti finske čete, o katerih so računali, da se pripravljaja na veliko spomladansko ofenzivo. Toda razvoj dogodkov je razočaral Sovjete, ki niso pričakovali tako hudega odpora na Mannerheimo-vih utrdbah. Od začetka vojne so bile razen glavne črte zgrajene še dopolnilne obrambne črte po zgledu francoskih utrdb pred Maginotovo črto. Sovjetske čete morajo, če hočejo prebiti glavne postojanke Mannerheimove črte, iti 30 do 50 km skozi razne utrdbe, ki sestavljajo Mannerheimovo črto.
Dopisnik lista »Stockholm Tidningen« piše iz Helsinkija: Na Karelijskem bojišču so finske čete že našle način, kako se je možno braniti pred novo sovjetsko taktiko, ki obstoji v uporabljanju velikih blindiranih 6ani. Včeraj so Finci uničili 9 tankov in prav toliko blindiranih 6ani. Zdaj je sovjetska ofenziva končana in so imeli Sovjeti 3000 mrtvih. O priliki zadnjega napada je letalo nad utrdbami pri Summi 150 sovj. letalcev. Včeraj zjutraj so Sovjeti začeli z novim napadom. Finci so organizirali novo obrambno črto za svoje protitankovske topove, ki jih je bilo tokrat več uničenih kot navadno. Finci so z uspehom uporabljali tudi ročne granate. Trikrat 60 Sovjeti ponovili 6voj napad ter se je bitka končala šel s zvečer. Sovjetom se ni posrečilo pretrgati finske obrambne črte. Sortavala, mesto, ki šteje 12.000 ljudi, je bilo včeraj srdito bombardirano. V zadnjih 24 urah so Sovjeti metali eksplozivne in vžigalne bombe. To mestece nudi zdaj strahotno sliko. Tri četrtine me6ta je porušenega. Protestantska cerkev je podrta, bolnišnica na pol razdejana prav tako je uničen tudi sanitetni vlak, ki je bil v bližini postaje. V pravoslavnem škofijskem dvorcu so bile ubite tri ženske itd.
Po vsej Finski je izgubilo Včeraj zaradi sovjetskega bombardiranja življenje 40 ljudi, 50 pa jih je bilo težko ranjenih. Finci so sestrelili 11 6ovjet6kih letal. Uspešno so tudi bombardirali sovjetske čete ter sovražne letalske sile.
Včeraj je 47 sovjetskih letal bombardiralo Vi-puri, ki je v plamenih. Porušenih je 160 hiš ter je na 16 krajih izbruhnil požar. Gasilci so pogumno opravljali reševalna dela v mrazu 30 stopinj pod ničlo. Posebno hudo prizadet je bil stari del mesta. Sovjeti 60 vrgli nad 200 bomb na objekte, ki nimajo nobenega vojaškega značaja. Ubitih je bilo 10 ljudi, ranjenih pa okoli 20. Sovjeti 60 štirikrat izvedli letalski napad. Njihovi letalci so leteli zelo visoko. Zdi se, da se je sovjetsko poveljstvo odločilo to mesto za vsako ceno razrušiti ter da je ta operacija v zvezi z veliko ofenzivo na področju Summe. Na tisoče prebivalcev je brez 6trehe. Veliko krasno katedralo v Vipuriju je poškodovala bomba težjega kalibra. Po tem bombardiranju 6e je veliko
Londonski listi:
»Dobra volja
med Anglijo in Italijo"
London, 5. febr. AA. Havas: »Sunday Times« prinaša vest, da je italijanski veleposlanik v Londonu Bastianini imel v petek daljši razgovor z angleškim zunanjim ministrom lordom Hali-faxom. O priliki tega sestanka sta oba državnika govorila o številnih vprašanjih, ki zanimajo angleško in italijansko vlado. Italijanski krogi v Londonu izjavljajo, da sta oba državnika izmenjala misli glede angleško-italijanskih odnošajev. Z obeh strani je bilo opaziti v tem smislu dobro voljo.
List smatra, da je bilo med drugim na tem sestanku tudi govora o vprašanju kontrole na Sredozemskem morju.
Tudi diplomatski urednik »News Chroni-cla« pravi, da je čedalje več znakov dobre volje med vladama Anglije in Italije. Kot znamenje dobre volje poudarjajo tudi imenovanje posebnega atašeja pri italijanskem veleposlaništvu v Londonu, ki bo vzdrževal zvezo z ministrstvom za gospodarsko vojno.
Srdit napad italijanskega lista na Stalinovo politiko
»Sovjetija upa, da bo čez Balkan prišla v Sredozemlje«
Rim, 5. februarja, b. Glasilo maršala Balba »Oorriere P a d a n o« objavlja na Sovjetsko Rusijo napad, ki je eden izmed najostrejših napadov, kar jih je dosedaj objavil ta list proti Sovjetski Rusiji. Glasilo maršala Balba pravi, da ni nobenega dvoma več,
N da Stalinovo delovanje na B a i k a n n , zlasti pa napad na Finsko, prehaja vse
meje sporazumov, ki jih je sovjetski diktator sklenil s Hitlerjem. Ko je Nemčija stopila v vojno, je bil Hitler prepričan, tako piše »Corriere Padano«, da se bo Nemčiji posrečilo vojno omejiti, kajti na noben način ni verjel, da bosta Francija in Velika Britanija nastopili v korist Poljske. Sovjetska Rusija je tedaj bila daleč od Nemčije. Sovjetska pomoč Nemčiji je navaden dovtip, kajti Nemčija ne bo dobila od Sovjetov niti živeža, niti petroleja, še manj pa tiste surovine, ki jih potrebuje za svojo vojno industrijo. Stalin hoče oživeti staro imperialistično in panslavi-
stično politiko bivšega cesarstva, ker upa, da bo čez Balkan prišel do Sredozemskega morja. Pri tem pa seveda pozablja, da bo prav tu naletel na najhujši odpor balkanskih držav, predvsem pa na odpor Turčije in Italije.
še tesnejše sodelovanje med Nemčijo in Sovjetijo
London, 5. febr. AA. Ilavas: Diplomatski urednik lista »Daily Telcgraph« pravi, da nemška vlada proučuje možnost novega dogovora s Sovjetsko Rusijo, dogovora, ki bi ga v kratkem podpisala in čigar glavni predmet bi bil povečanje sovjetske pomoči Nemčiji. Mislijo, da bi ta novi dogovor, čeprav ne bi pomenil vojaške zveze v pravem pomenu besede, nalagal Sovjetski Rusiji, da prispeva več kakor doslej k nemškemu vojnemu prizadevanju. Ta podpora bi se pokazala v obliki cksploatacije ruskih naravnih zakladov v korist Nemčije.
število vernikov zbralo pred oltarjem katedrale, ki je ostal nepoškodovan. Zadete so bile dalje štiri velike banke. Sovjetski letalci so metali tudi letake, v katerih pozivajo Fince, naj se vdajo.
Reuterjev dopisnik sprašuje sovjetske ujetnike
Helsinld, 5. februarja. AA. Reuter: Posebni Reuterjev poročevalec z bojišča je imel priliko govoriti danes z neko Rusinjo, ki jo je ujela finska patrola Posrečilo se ji je rešiti o priliki sovjetskega umika pri Suomisalmi, kjer je bila bolničarka v neik poljski ambulanci. Ko jo je našla finska patrola, je bila skoraj zmrznjena. Dasi ima dveletnega otroka, je bila prisiljena stopiti v rdečo armado ter je bila kot bolničarka poslana na bojišče. Dodeljena je bila oddelku, ki se je boril na severnem bojišču. Ko so se sovjetske čete umikale, so njo in dve tovari-šici pustili. Tovarišici sta obe zmrznili, njej pa je pomagala finska patrola ter je rešila gotove smrti.
Reuterjev dopisnik je govoril tudi z nekim sovjetskim častnikom, ki je pripadal 44. sovjetski diviziji, ki je bila uničena pri Suomisalmiju. Častnik jc dejal, da so sovjetski oddelki na tem delu bojišču bili uničeni največ zaradi tega, ker je zapoved maršala Vorošilova o splošnim umiku prišla prepozno. Ko je ta zapoved prišla, sta mraz in lakota uničila že velik del sovjetskih čet. Veliko število sovjetskih vojakov je zmrznilo v gozdovih, kjer so iskali zavetja. Častnik je dodal, da je skoraj V6a 44. divizija stopila v borbo, na katero ni bila prav nič pripravljena. Sovjetski vojaki so 6e bali borb v gozdnatih pokrajinah, kjer so bili pripravljeni samo za vojskovanje na odprtih bojiščih Čez 50% mož 44. divizije je bilo rezervistov, ki 6o bili poklicani pod zastavo "n«seca septembra minulega leta.
»Zavezniki bodo kmalu prešli k ofenzivi, toda ne na zahodu,
^^^^^^^mmmtmmmBmimmBamtMmmmmtmmBBmmammmm^
ampak — na Finskem«
Pariš, 5. febr. t. Havas. V pariških krogih ugibajo, kaj je hotel angleški mornar, minister Churchill povedati, ko je v svojem govoru dejal, »da bodo zavezniki kmalu prešli v ofenzivo«, kajti nemogoče je, da bi bil Churchill kaj takšnega izgovoril, ako bi ne bil poznal gotovih dejstev, ki jih pozna samo generalni štab.
V poučenih francoskih krogih menijo, da Churchill s tem ni mislil na zahodno fronto, ampak na Finsko. Zavezniki, to sta Anglija in Francija bi nastopili na Finskem in sicer mnogo bolj izdatno, kot pa samo s pomočjo pošljanja orožja. Posvetovanja med Francijo in Anglijo so v tem pogledu že mnogo napredovala in je treba v kakšnih 2 tednih pričakovati odločilnih sklepov v tem pogledu. Okol-
lahko vzamete 1-2
aspirin
tablete
Ni drugega zdravila po imenw
»Aspirin^temveč/edino-le
„Bayer«Sjevr Aspirin, osi. <•» s iv. srpu «d m, m.
ščina, da Sovjetija s Finsko ni v vojni — kakor sama vedno zatrjuje — bi Angliji in Franciji vojaško pomoč Finski olajšala, ker bi Sovjetija pošiljanje prostovoljcev ne mogla smatrati kot sovražno dejanje, pa naj pridejo ti prostovoljci še v tako velikem številu. Naj se potem Sovjetija odloči, kakor hoče in napove Angliji in Franciji vojno.
Sovjetska bombardiranja
Helsinki, 5. februarja. AA. Reuter: Dopoldne so sovjetska letala bombardirala mesto Kojani, pomemben železniški vozel na progi proti severu skozi središče južne Finske. Podatkov o uspehu bombardiranja še ni. Zadnje dni so se sovjetski letalci spravili zlasti na bolnišnice in na kmetske cerkve. Mnogo finskih vasi v zaledju je zgorelo, ker 60 sovjetski letalci metali vžigalne bombe.
Helsinki, 5. februarjaAA. Reuter: Po dosedanjih podatkih je včeraj našlo smrt na Finskem zaradi sovjetskega bombardiranja okoli 70 ljudi. Bombe 60 razdejale cel del mesta Sortavale severno od Ladoškega jezera.
Sovjetsko poročilo
Moskva, 5. februarja. AA. Poročilo generalnega štaba ljeningrajske vojne oblasti pravi: 4. februarja je bila zabeležena v prvi vrsti ogledniška delavnost na obeh straneh. Na področju severno od Ladoškega jezera 60 bili boji med pehoto. Sovjet6ke letalske sile so izvedle več ogledniških poletov, pri čemer so bombardirale vojaške objekte.
Na zahodnih frontah trpe največ - nevtralne države
Strašne izgube Norveške v 10 dneh na morju
Oslo, 5. febr. AA. Reuter: Norveške izgube v toku zadnjih 10 dni znašajo 10 ladij in 100 mornarjev. Od začetka vojne je Norveška izgubila okoli 40 ladij s 127.000 tonami in 200 mornarji.
Na morju
Oslo, 5. febr. t. Reuter: Norveška ladia »Se-govis« (1800 ton) je bila na polu iz Portugalske na Norveško torpedirana, verjetno v Biskajskem zalivu. Usoda 22 članov moštva ni znana.
Stockholm, 5. febr. t. Reuter. Švedska ladja »Andalusia« (1300 ton), ki je plula iz Bordeauxa na Švedsko ter je imela 21 članov moštva, je bila potopljena. Kaj se je zgodilo s posadko, ni znano. Upajo, da je rešena.
London, 5. febr. AA. Švedska ladja »Merti-nen« (4531 ton), na katero so streljali sovražni letalci s strojnicami in metali nanjo bombe na obali Yorkshira, je prispela snoči v pristanišče.
Berlin, 5. febr. AA. Od 21. do 31. januarja so nemška letala uničila sovražnih ladij v celotni tonaži 36.000 tou.
London, 5. febr. AA. Reuter: O j\-iiikf veii kega napada na britansko brodovje, ki so ga izvedli nemški letalci v bližini angleške obale, so bila sestreljena tri nemška letala tipa »Heinkek (kar Nemci priznavajo). Mislijo pa da se tudi četrtemu nemškemu letalu ni posrečilo priti nazaj v svoje oporišče. Ena nevtralna ladja je bila potopljena, na eni angleški pa je izbruhnil požar. Od devetib ladij, o katerih je znano, da so bile napadene, se je sedmini posrečilo pobegniti in so pretrpele neznatno materialno škodo. Skupne izgube na angleški strani znašajo 11 mrtvih, med njimi 4, ki so pripadali nevtralni ladji. Napadeni ladji sta bili: angleška ladja »II i 1 d e le. ki je zaradi požara izgubila 6 mornarjev; norveška ladja »T e m p o«, ki je bila potopljena ter so na njej našli smrt 4 mornarji. Ostale ladje, ki so prispele v pristanišče, pa so neznatno poškodovane.
Na suhem
Berlin, 5. febr. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Včerajšnji dan je bil miren.
Pariz, 5. febr. A A. Havas: Poročilo z dne 5. februarja zjutraj se glasi: Nič pomembnejšega.
Boji na Kitajskem
Šanghaj, 5. februarja. AA. DNB. Japonske čete na južnem Kitajskem so danes dopoldne začele koncentričen napad na kitajsko armado, ki je obkoljena v pokrajini Kvangši. Celotno številčno stanje obkoljenih kitajskih čet cenijo na blizu 200.000 mož. Po uradnih podatkih iz japonskega vira vlada med obkoljenimi oddelki silna zmešnjava, ki jo še stopnjujejo neprestani japonski letalski napadi Omenjeno japonsko poročilo pravi dalje, da japonske operacije sorazmerno počasi napredujejo zaradi neprehodnega gorskega terena.
101 smrtnih žrtev pri bombardiranju vlaka
Pariz, 5. febr. t. Havas. Semkaj so prišla poročila, da 60 Japonci ob priliki bombardiranja železnice med Yunnanoin in Hajfongom na južnem Kitajskem (železnica je francoska last) zadeli vlak in je bilo pri tej priliki ubitih in ranjenih zelo veliko potnikov. Mrtvih je 101, ranjenih pa več stotin. Francoska vlada je pri japonski vladi vložila odločni protest proti temu dejanju.
Tudi vrhovni poveljnik nizozemske oborožene sile je ■ odstopil
Haag. 5. febr. t. Reuter. Nizozemska vlada objavlja,^ da je vrhovni poveljnik vseh nizozemskih oboroženih sil na suhpm, nn morili in v »raku, general Reynders, odstopil. Na njegovo mesto je bil imenovan polkovnik VVinkelman, do 6edaj po-
i veljnik vojaškega okrožja Utrecht-Soesterberg, ki je bil povišan v generala. Kot razlog za to spremembo navajajo nepremostljiva nasprotja med vlado in generalom v pogledu čisto vojaških vprašanj narodne obrambe. Ker prihaja sprememba v vrhovnem poveljstvu nizozemske oborožene sile nekaj dni za spremembo v vrhovnem generalnem štabu belgijske armade, je naravno, da je vzbudila velikansko senzacijo in je vprašanje, če za vsemi temi spremembami niso kakšni tuji pritisk-ki se jim je morala vlada udati.
Vohuni v Švici
Lausanne. 5 febr. t Agence suise: Zvezna policija je v hotelu »Lausanne« aretirala nekaj oseb, moških in ženskih ter proti njim uvedla preiskavo zaradi vohunstva. Tudi neka mlajša ženska, ki je stanovala v hotelu »Olten«, je bila zaprta. Prišla je iz Nemčije. Policija ni dala nobenih podrobnosti o tej vohunski zadevi.
Ker so goljufali z nakaznicami...
Kiinigsherg. 5. febr. t. Uradno poročajo, da je sodišče v Konigsbergu postavilo pred sodišče osem občinskih uradnikov, ki so bili obtoženi, da so goljufali z živilskimi in drugimi nakaznicami. Eden je bil obsojen na smrt in takoj ustreljen, ostali so dobili zaj>orne kazni od dveh mesecev do 14 let.
Moskva. 5. februarja. AA. DNB. Pod vodstvom Sakalauskasa je včeraj prispelo v Moskvo litvansko zastopstvo, ki bo tu s sovjetsko obmejno komisijo imelo razgovore za končno določitev novih sovjet-sko-litvanskih državnih meja.
Atene. 5. febr. b. Blizu mesta Capelini so zabeležil: cclo vrsto potresnih sunkov v kratkih presledkih. Potres je napravil večjo škodo in okrog 6000 prebivalcev stanuje sedaj pod šotori.
lodaKStvo
Kdo financira naše gospodarstvo
V	Belgradu je izšla v založbi »Balkanske štam-pe« knjiga »Kdo financira jugoslovansko gospodarstva«, ki sta jo spisala gg. Vladimir V. Kozen-berg in Jovan Lj. Kostič.
Pisca obravnavata vprašanje kapitala v naši industriji in trgovini, in sicer na osnovi podatkov delniških družb. Uvodno objavljata osnovne pojme o tem, kaj je financiranje, nato sodelovanje države v kapitalu podjetij. Pri nas je posebno znaten tip tako zvanih privilegiranih družb, katerih skupna glavnica znaša 1.075 milij. din, od tega ima država 431.6, drž. kreditne ustanove 95 milij. din, krediti države tem podjetjem pa znašajo 11.0 milij. din. To so Agrarna banka, Obrtna banka, Prizad, Družba za silose in druge tvornice svile.
V	drugem delu knjige se pečata pisca s financiranjem naše industrije po bankah. Pri tem se naslanjata delno na druge knjige in študije. Zlasti je podrobno obdelan v bankarstvu tuji kapital. Nekatere netočnosti so n. pr. objavljene glede kon-sorcialnih poslov naših bank, ker je podatke težko dobiti. Netočne so n. pr. navedbe o sestavu glavnice Splošne stavbne družbe v Mariboru. Za ljubljanske banke navajata pisca te-le številke o kon-cernih: Ljubljanska kreditna banka 9 družb z glavnico 40 milij. din, Kreditni zavod 9 družb z glavnico 97.5 milij. din, Zadružna gospodarska banka pa šteje v svoj koncem 5 podjetij z glavnico 10.25 milij. din. Seveda pisca ne upoštevata tu družb z omejeno zavezo, ki so važna podjetniška oblika v Sloveniji.
Najobležnejši del knjige govori o inozemskem kapitalu in je zaradi tega delo smatrati za nada, ljevanje študije g. Rozemberga iz leta 1935, pri čemer prinaša sedanja knjiga novejše podatke iz leta 1937. Za zadnja leta so navedeni naslednji podatki o sodelovanju inozemskega kapitala pri osnovanju in povečevanju glavnice: 1936 35.5, 1937 43.18, 1938 163.8 in prva polovica 1939 28 milij. din.
Inozemski kapital v obliki podružnic ima 47 podjetij z dotacijo 1.103.86 milij. din, od tega 13 angleških družb z 311.66, 12 francoskih s 559.2 milijona din. Na delniške družbe odpade 1.044.06, na denarne zavode 45.8 in zavarovalnice 14 milij. din. Pisca tudi doslovno naštevata vse te družbe kakor tudi afiliacije inozemskih družb, katerih je 42 z glavnico 522 milij. din. Nato prinaša knjiga podrobne podatke o posameznih panogah naše industrije o tem, koliko je znašal delež tujega kapitala in koliko inozemski krediti.
| Končno podaja knjiga pregled o skupnem financiranju.
Pri nas imamo 1.522 delniških družb z glavnico 7.441 milij. din in je bilo na občnih zborih teh delniških družb zastopano 4.633.64 milij. din kapitala. Od tega je bilo državnega 448,3, denarnih zavodov 452.5, inozemski kapital 2.387.0, delniške družbe v tuzemstvu 116.76, ostali delničarji 1.229 milijona din. Od skupnega inozemskega kapitala ga je bilo največ v rudarski in topilniški industriji, L tJ5A29i' ,in v Proizvodnji električnega toka ii.to/o, nadalje v kemični industriji ter industriji vžigalic 16.69, v prometu 8.75% itd.
Skupni pregled inozemskega kapitala kaže, da je od 2.387.0 milij. din, kar tvori 51.52% vse delniške glavnice v državi, odpadlo na posamezne države: francoski 716.25, angleški 467.1, ameriški 294.3, italijanski 196.37, belgijski 169.9, švicarski 143.07, nemški 115.8, bivši češkoslovaški 112.3 Monako 64.2, holandski 43.67, švedski 25.6, madžarski 25.6, luksemburški 11.7, romunski 0.9 in danski 0.2 milij. din Po računih avtorjev pa znaša skupni delež inozemskega kapitala 3.282.34 milij. din, ik se razdeli takole: francoski 820.95, angleški 570 75 ameriški 490.47, nemški in češki 365.6, italijanski 310.3, belgijski 243.46, švicarski 194.25, Monako 107.0, holandski 72,8, švedski 42,7, madžarski 42.66, luksemburški 19.5, romunski 1.5 in danski 0.3 milijona din. — Skupni inozemski krediti so znašali 2.832.9 milij. din, od tega finančni inozemski krediti 1.288.% milij, din, prometni inozemski krediti 1.543.9 milij. din.
Primerjava leta 1937 z letom 1934-1935 nam kaže naslednjo sliko: inozemski kapital v glavnici 1934-1935 2.616, 1957 3.282.34 milij. din, inozemski kapital v obliki kredita 1934-1935 3.599.74, 1937 2.832.9 milij. din, torej skupno 1934-1935 6.215.74 milijona din, leta 1937 pa 6.112.2 milij. din.
Knjiga nam daje mnogo dragocenih podatkov in vpogledov v naše gospodarske razmere, ki so po naši kontroli, vsaj kar se tiče Slovenije, točni. Vendar pa je skozi veliko tiskovnih napak in neenotna pisava imen podjetij, kad povzroča nemale napake. Zakaj nista avtorja ali za transkripcijo vseh imen fonetično ali pa ostati pri tujih imenih. Slednje bi bilo vsekakor priporočljivo.
Knjiga ima 252 strani velikega oktavnega formata in velja 100 din. Naroča se pri »Balkanski štampi«, Belgrad, Prestolonaslednikov trg 38.
Pogajanja tekstilne industrije v Italiji
Pretekli teden je odpotovala v Milan delegacija naše tekstilne industrije na direktne razgovore z zastopniki italijanske tekstilne industrije. Proti koncu tedna so se pojavile večje težave v pogajanjih, ker je Italija zahtevala povišanje cen tudi za 6tare zaključke. Pogajanja so bila začasno prekinjena, medtem pa je odšel zastopnik trgovinskega ministrstva dr. Tomič v Rim, da se pogaja s pristoj-n'm italijanskim ministrstvom. Verjetno je, da se bodo pogajanja ta teden spet začela.
Zahteve celjskih obrtnikov
Na zadnjem občnem zboru skupnega Združenja obrtnikov, ki je bil dne 1. februarja v Celju, je bila sprejeta naslednja resolucija: Zbornični sistem v Sloveniji naj 6e končno uredi, da bo vrhovna obrtniška ustanova samostojna ter tako popolnoma avtonomno reševala obrtniška vprašanja, ker le kot taka bo sposobna, da izvojuje za obrtništvo one odredbe, ki so za obrtništvo eminentne važnosti za nadanljni obstoj in razvoj. Zahtevamo ,da 6e čimprej izvede novelizacija obrtnega zakona po predlogih obrtništva, kar ne bo samo v dobrobit obrtništva, ampak tudi v dobro državi. Izda naj se odredba o minimalnih cenah obrtniškim izdelkom in 6icer tako, da tarifo minimalnih cenikov lahko izda prisilno združenje, ki jo potrdi zbornica ali banovina. To pa iz razloga, ker so krajevne prilike različne in bi enotna cena za celo državo ne bila izvedljiva. Mesta imajo sorazmerno višje cene od cen na deželi. Šu-šmarstvo se z današnjimi odredbami ne da zatreti, zato je nujno, da se čimpreje uzakoni odredba, da 6e šušmarju zapleni orodje in da se kaznujejo tudi oni, ki je šušmarju dal v delo. Šušmarjenje v kaznilnicah naj se prepove. Kaznjenci naj se zaposlijo pri gradnji ccst, regulacijah voda in sličnih javnih delih. Vsa ta dela so nujna in bi s tem imela korist tudi državna blagajna. Izvrševanje obrtniških del pri javnih in samoupravnih oblasteh naj se prepove in ista dela poverijo obrtništvu, ki je za strokovnja-ško izvršitev odgovorno. Starostno zavarovanje obrtnikov naj se čimprej izvede. V OUZD naj se izvedejo volitve, ker je obrtništvo danes zastopano po neizvoljenih. Zahteva se avtonomija za Slovenijo. Resolucija naj se po pristojnih oblasteh čimprej reši, da položaj obrtnika ne oslabi še bolj, ker je že itak na robu propasti.
Tečaji pri izvozu v Francijo
Devizno ravnateljstvo Narodne banke objavlja:
Z delegatom francoskih lastnikov naših posojil je prišlo glede izvoza blaga v Francijo po 1. januarju 1940 do sporazuma o porabi tečajev za protivrednost 40%, katere bodo izvozniki plačali po Narodni banki, kakor tudi za les in konopljo, katera protivrednost se v celoti vterjuje po Narodni banki od delegata lastnikov jugoslovanskih zunanjih posojil.
Pogodbeni tečaji za les in konopljo (100%), za ostale predmete 40% vrednosti bodo sedaj naslednji (za 100 frankov): konoplja, les, celulozni les, celulozna kaša 129 din, konjsko meso, žive ovce, ovčje meso, razne kože 130, jajca, perutnina, češplje, marmelada iz češpelj 133.33 din, živa goveda, goveje meso, živi prašiči, svinjsko meso, slanina, šunka, praška šunka in mast 140 din, neomenjeni proizvodi 125 din.
Izvozniki, ki žele izkoristiti navedene tečaje, morajo predložiti pismeno prošnjo deviznemu ravnateljstvu Narodne banke (splošni oddelek) s točno označbo imena domače tvrdke, ki bo izvažala, količine in vrste blaga kakor tudi vrednost, ki se ima plačati preko Narodne banke od delegata lastnikov jugoslovanskih zunanjih posojil, da bi jim nazna-čeni tečaji mogli biti zagotovljeni. Narodna banka bo za prijavljene zneske potrjevala tečaje, za katere bo v obveznosti samo, v kolikor bodo domač! izvozniki v roku 20 dni od datuma pisma Narodne banke, s katerim je sporočila tečaj, predložili dokaz o zaključnem poslu (zaključnico} kakor tudi obvezno kompletno izjavo, na osnovi katere bo
Narodna banka izvršila dokončno angažiranje zneska po označenih tečajih.
Terjatve pri izvozu konj se plačujejo 100% z vnosom svobodnih deviz.
Prošnje se pošiljajo po formulariih, ki se dobe pri Centrali in vseh podružnicah Narodne banke.
Visoke cene jedilnega olja
Od meseca septembra pa do konca decembra so tvornice jedilnih olj povišale cene jedilnega olja za 3.40 din za 1 kg, t. j. za 87.4%. Tvornice prodajajo sedaj olje po 12.50 din za kg. V začetku septembra pa so ga prodajale po 9.10 din za 1 kg. Toda že v prvi polovici septembra so začele zvi-šavati cene takole po 0.30 do 0.50 din vsakikrat.
Seme sončnic lanskega pridelka so naše tvornice plačale po 170—220 din za 100 kg, dočim je bila garantirana najnižja cena 170 din za 100 kg. Tvornice sicer hočejo same od sebe povišati cene semena sončnic na 220 din. Kmetijska zbornica donavske banovine pravi v zvezi s tem v svojem glasilu, da tvornice ne bi smele zvišati cene za 37.4%, četudi bi seme plačevale po 220 din za 100 kg. Zaradi tega je zbornica poslala odboru za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije predstavko, v kateri zahteva, da ministrstvo socialne politike in ljudskega zdravja prepreči to navijanje cen, v katerem dosegajo tvornice olja ogromne dobičke na eačun producentov oljnatih rastlin in konzumentov olja.
V naši državi imamo 5 večjih oljaren, od katerih je največja zagrebška, ki je že svoječasno s svojimi inserati vzbudila precej pozornosti. Divi-denda zagrebške tvornice olja je znašala od 1936 do 1938 11.25 din čistih na delnico imenske vrednosti 125 din, torej 9%.
Prijava terjatev in dolgov v protektoratu
Devizno ravnateljstvo Narodne banke je izdalo objavo, po kateri morajo prijaviti vsi izvo-niki svoje terjatve v češko-moravskem protektoratu, nadalje pa tudi uvozniki svoja dolgovanja v protektoratu do 7. februarja.
Terjatve je treba prijaviti brez ozira na čas, v katerem so te terjatve nastale. To velja za naše državljane kakor tudi za tuje tvrdke, ki imajo sedež v naši državi.
Uvozniki morajo prijaviti svoja dolgovanja pa tudi podatke o tem, kako so nastala ta dolgovanja in kakšni so roki oz. plačilni pogoji za ta dolgovanja.
•
Uvoz surovin v drugem četrtletju 1M0. Odbor
za uvoz bo začel te dni izdajati dovoljenja za uvoz surovin tudi že za drugo četrtletje lfMO. Za prvo četrtletje se odobri 25% lanskega uvoza po teži, za drugo četrtletje se pa odobrava 22.5% lanskega uvoza po teži, torej 10% manj kot je znašal uvoz v drugem četrtletju lani. Ta količina se zadržuje kot rezerva, bo pa verjetno odobrena v teku drugega četrtletja 194.
Novo razširjenje kontrole izvoza. Iz Belgrada poročajo, da je razširjena lista predmetov, nad katerimi se uvaja izvozna kontrola. Ti predmeti so opij, prirodne smole, prirodne gume, prirodnl balzami (iz tar. št. 100), opijski alkaloidi in njih derivati (iz tar. št. 228). Izvozna kontrola je stopila v veljavo dne 1. februarja 1940.
Sestanek jugoslovansko-nemškega odbora za les. Iz Belgrada poročajo, da bo prvi letošnji sestanek jugoslovansko-nemškega odbora za les dne 10. februarja na Bledu. Naši delegaciji bo predsedoval inž. Milan Manojlovič, načelnik ministrstva za gozdove in rudnike.
Dinar — zlati frank v poštnem prometu. — Do sedaj se je zlati frank v poštnem prometu z inozemstvom preračunaval po 15 din. Z odlokom ministra za pošte pa je tečaj zlatega franka pri naš zvišan na 18 din. Ta novi tečaj stopi v veljavo 15. februarja 1940. Zaradi tega se povečuje taksa za pakete, ki so namenjene za inozemstvo za 20%. j Ravno tako se povišujejo ia 20% takse ia preuus i paketov z letali.	'
Povišanje taks za pakete. Z odlokom poštnega ministra je zvišana taksa za pakete v teži nad 20—25 kg. Taksa je odrejena sedaj takole: za I. zono 40, II. zono 50 in III. zono 60 din. Nova, zvišana taksa velja od 15. februarja 1940 dalje.
Izvoz koruze in fižola v obmejnem prometu. Odbor za izvoj je odredil, da se v smislu odloka ministra financ od 30. decembra lanskega leta odslej koruza in fižol ne moreta izvažati v obmejnem prometu brez potrdila o zavarovanju valute.
Sanacija Zadružne zveze v Splitu. Leta 1931 je gospodarsko-finančni odbor ministrov odobril Zadružni zvezi v Splitu posojilo 10 milij. din, katerega posojila do sedaj Zadružna zveza v Splitu ni mogla vrniti Sedaj jo (dne 3. februarja) izšla v »Službenih novinah« uredba o sanaciji Zadružne zveze v Splitu. Ta uredba določa, da se amortizacijsko posojilo v vsoti 10 milij. din, odobreno z odlokom omenjenega odbora št. 289 z dne 2. julija 1931 skupno z naraslimi obrestmi vred pretvori v podporo in se kot taka odpiše.
Jugoslovanski rudniki mangana Cer-Nehojša. V Belgradu je protokoli rana delniška družba Jugoslovanski rudniki mangana Cer-Nebojša z glavnico 1 milij. din. Upravni odbor tvorijo: predsednik Rudolf Pilo, podpredsednik Voja K. Petko-vič; člani uprave: Alfred Bondi, dr. Adolf Weis-niann, Cedomir T. Jovanovič, Vlado Radan in Ranko M. Brašič. V nadzorstvo so izvoljeni: predsednik dr. Jovan Brabec; člani: Pero čirlič, Mio-drag P. Popovič, inž. Mihajlo Gjurovič in Vinko Jeličič.
Plačilni promet z Francijo. Devizno ravnateljstvo je izdalo okrožnico št. 16, v kateri sjio-roča, da se mora vrednost uvoženih knjig, časopisov, listov in kinematografskih filmov iz Francije plačevati počenši s 1. januarjem 1940 v plačilni promet z Francijo pod pogoji, ki so določeni v okrožnici o plačilnem prometu z Francijo, ki veljajo tudi za ostale vrste blaga. Za vplačila na tej osnovi bodo pooblaščeni devizni zavodi vodili posebne seznane, na katerih bodo v zgornjem desnem kotu napisali s strojem v francoščini: »Sous-compte CULUTUREL«. — Nadalje opozarja ravnateljstvo najstrožje izvoznike, da morejo ob priliki izvoza frankirati največ do naše suhozemske meje, odn. fob, v kolikor gre izvoz po morju, t. j. na isti način kot je določeno z odlokom ministra financ št. 27.679-VIII z dne 20. junija 1937 (dev. št. 101 od 22. junija 1939) za izvoz v klirinške države.
Izvoz naših vin. Iz Slovenije smo v mesecu januarju t. 1. izvozili 150.158 litrov štajerskih vin, in sicer 150.038 litrov v Nemčijo in 120 litrov na
Švedsko.
Izprememba tvrdke. Tvrdka General Refra-ctories, d. d. v Belgradu je izpremenila tvrdko v Frachi d. d. Glavnica je zvišana od 0.5 na 1 milij. din. Družba se bavi s prodajo železnoteh-ničnega blaga, kozmetičnega blaga in alkoholnih pijač.
S. H. Guttman, d. d. v Belišču. Vpisan jfc nov član upravnega sveta g. dr. Milan Vrbanič iz
Zagreba.
Likvidacije družb z omejeno zavezo. V Sloveniji so obstojale številne družbe z omejeno zavezo, ki bodo sedaj podpadle pod strožje davčne predpise. Zaradi tega je likvidiralo veliko število družb z omejeno zavezo, ki so se deloma pretvorile v posamične tvrdke, deloma pa v trgovske družbe. »Službeni list« z dne 3. februarja prinaša oglas 10 družb z omejeno zavezo, ki so stopile v likvidacijo.
Privilegirana agrarna banka ima občni zbor svojih delničarjev dne 10. marca ob 10 dopoldne v Belgradu.
Izkazovanje zlata Švedsko banke. Švedska vlada je dovolila izpremembo Statutov švedske emisijske banke. Poslej bo švedska narodna banka iz-pazovala zlato, ki služi za kritje, po dnevnem tečaju, ne pa več po stalni ceni, ki je veljala še pred devalvacijo krone. S tem bo dobila švedska narodna banka večjo svobodo pri izdajanju bankovcev, ker pravijo predpisi o kritju, da sme znašati obtok največ še enkrat toliko kot zlati zaklad.
Obrtni listi v Budimpešti. Nemški listi poročajo, da je bilo pri nedavni konskripciji obrtnih dovoljenj v Budimpešti ugotovljeno, da je od 7o,000 obrtnih listov bilo 63% na židovski listi.
Borze
Dne 5. februarja 1940.
Denar
Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 6,997.205 din, na belgrajski borzi 6 milij. din. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 360.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji
London 1 funt........175.90— 179.10
Pariz 100 frankov .»»,.,	99.40— 101.70
Newyork 100 dolarjev . . , s	4425.00—4485.00
Ženeva 100 frankov .....	995.00—1005.00
Amsterdam 100 gold. , . , . .	2349.00—2387.00
Bruselj 100 belg.	749.00—761.00
Ljubljana — Svobodno tržišče:
London 1 funt . ......217.28— 220.48
Pariz 100 frankov ...»,,	122.84— 125.14
Newwyork 100 dolarjev . . . .	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov . , . , .	1228.18—1238.18
Amsterdam 100 gold...........2901.17—2939.17
Bruselj 100 belg	925.05— 937.05
Ljubljana — zasebni kliring Berlin 1 marka . „ , , , , , 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring Solun 100 drahem	30.33— 31.03
Belgrad — zasebni kriling
Solun 100 drahem...... 30.90— 31.60
Sofija 100 din............ blago
Curih. Belgrad 10, Pariz 10.06, London 17.76, Newyork 446, Bruselj 75.50, Milan 22.51, Amsterdam 236.80, Bermin 178.70, Stockholm 106.17, Oslo 101.35, Kopenhagen 86.10, Atene 3.30 ponudba, Carigrad 3.55 ponudba, Bukarešta 3.30 ponudba, Hel-singsfors 7.75 ponudba, Buenos-Aires 102.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 422 —424 v Zagrebu 420 —422.50 v Belgradu 424.50—425
Ljubljana. Državni papirji. 7% investicijsko posojilo 98—99, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 422—424, begluške obveznice 75—77, dalm agrarji 70—71.50, 8% Blerovo posojilo 96—98, 7% Blerovo posojilo 87—89, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% stab. posojilo 98—100.
Delnice: Narodna banka 7.300—7.500, Trboveljska 240-250.
Zagreb. Državni papirji: 7% inveet. posojilo 98 denar, agrarji 52 blago, vojna škoda promptna 420— 422.50 (420), begluške obveznice 74 denar, dalm. agrarji 68—68.50, 4% severni agrarji 51—52, 6% šumske obveznice 66 blago, 8% Blerovo posojilo % denar, 1% Blerovo posojilo 87.50 denar, 7% stab. posojilo 96 denar.
Delnice: Trboveljska 240—245, Gutmann 60 blago, Sladk. tov. Osijek 140 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98.50 denar, vojna škoda promptna 424.50—425 (424), begluške obveznice 76.50—77, dalm. agrarji 71.25—71.50, 4% severni agrarji 50 denar, 6% šumske obveznice 67.50—E8.50, 8% Blerovo posojilo 95.50 denar, 7% Blerovo posojilo 88 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar.
Delnice: Narodna banka 7 400 denar, Priv. agrarna banka 191 denar (drobni komadi).
žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bačk. okol. Novi Sad
199—201	srem. 196—93, slov. 197—99, gornja bač.
200—02,	bač ladja Tisa 203—05. — Koruza: bač. stara 138—40, bač. nova 124—25, bač. nova paritet Indjija 123—24. Moka: bač ban. og ogg 320.50 — 312 50, 282.50 — 292.50, 262.50 — 272.50, 242.50—252.50, 212.50—222.50, 137.50—140, srem. slov. og ogg. 297 50—307.50, 277.50, 287.50, 257.50 —267.50, 237.50—247.50, 207.50, 217.50, 137.50—140. Otrobi: — bač. srem. 127.50—130, ban. 125— 127.50. Tendenca stalna. Promet srednji.
Živinski sejmi
Svinjski sejem v Ptuju dne 31. januarja t. i.
Dogon: 88 svinj in 12 prašičev. Prodanih je bilo 28 glav. Cene: pršutarji 7.25 do 7.75, debele svinje 8 do 8.75 in plemenske svinje 6 do 6.50 din za kg žive teže.
Cene živine In kmetijskih pridelkov
Cene kmetijskim pridelkom v Mariboru (mesto) dne 3. februarja t. I. Goveje meso I. vrsto prednji del 10 din, zadnji del 12 din, II. vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din, III. vrste prednji del 6 din, zadnji del 8 din, svinjina 12 din, slanina 13—18 din, svinjska mast 19 din, čisti med 19.50 din, goveje surove kože 13 din, telečje surove kože 17 din, svinjske surove kože 10.50 din za kg. Pšenica 2.38, ječmen 2.25, rž 1.95 oves 1.13, koruza 2.05, fižol 6.50, krompir 1.75, seno 1.20, slama 0.55, jabolka I. vrste 8, II. vrste 6, III. vrste 4, hruške I. vrste 8, II. vrste 6.50, III. vrste 5, pšenična moka 3.50, koruzna moka 2.05, ajdova moka 4.50 din za 1 kg. — Drva 112.50 za kub.- meter, jajca 1.30 za komad, mleko 2.25 din liter, surovo maslo 33 din za 1 kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 10 din za liter, finejše sortirano vino 13 din za liter.
Iz Julijske Krajine
Oproščen. G. dr. Božo Kjačič, nadžupnik v Solkanu pri Gorici, je bil prejšnji teden klican pred goriškega pretorja (okrajnega sodnika), a je bil pri razpravi oproščen. Tržaški »Piccolo« takole poroča o tej zanimivi zadevi: »G. Kjačič, župnik iz Solkana, je bil oproščen, ker ni zagrešil dejanja, ki mu ga je obtožba očitala, češ da je prestopil obstoječe policijske odredbe; ker je dovolil, da je pri pogrebu verska družba javno nosila zastavo v slovenskim napisom.<
»Popolo di Trieste« se združi s »Piccolo della
sera«:'t& petim februarjem se spojita nekdanji fa-sistovski jutranjik »Popolo di Trieste« in popol-dnevnik »Piccola« — »Piccolo della 6era«. Novo ustvarjeni dnevnik, ki bo izhajal opoldne, bo nosil naslov »Popolo di Trieste« s podnaslovom »Piccolo della sera«. »Popolo di Trieste« je bil pred leti proglašen za uradno strankino glasilo v Julijski Krajini. Kljub vsem naporom pa ni uspel. »Piccolo« je ostal gospodar v deželi, ker ga je ščitila njegova udomačenost. Po duhu, po fašistovski vnemi in po gledanju na našo manjšino med obema itak ni bilo nobene otipljive razlike. Zato nič ne preseneča, če se je slednjič šibkejši »Popolo« znašel v varnejšem zaklonišču močnejšega »Piccola«, kjer je rešil svoj naslov.
Za podvig glasbene umetnosti v Gorici, Ustanovil se je »Odbor za lirične igrokaze v goriškem mestu«. Predseduje mu mestni župan, pobudo za ustanovitev je dal pa g. prefekt, ker so lansko poletje predstave liričnih oper na goriškem gradu prav dobro izpadle in so tudi v umetniškem pogledu zadovoljive. Tudi letos bodo vprizorili opere na gradu. Kot prva bo prišla na vrsto Puccini-jeva »Boh&me«. Kdaj bo vprizorjena, še ni določeno, vsekakor pa v prvi polovici meseca julija. Predstave bodo ljudske.
Tolmin je dobil novega župana. Za novega župana (podesta) v Tolminu je imenovan prof. Angel Scuri, ravnatelj tolminskega učiteljišča. Ko je odšel prejšnji župan dr. Marsan, smo mu v slovo pohvalno zapisali, da je uvidevno upravljal mestno gospodarstvo. Nismo pa takrat povedali, zato moramo danes dodati, da njegova politična misel našemu ljudstvu ni bila naklonjena, njegovo zdravo in naravno rast je oviral. Zato želimo, da bi novi g. župan sledil gospodarskim pomujanjem svojega prednika, da bi pa našo narodno bit bolj cenil in upošteval.
Trda zima se noče posloviti. Po obilnem snegu, ki nam ga je nasulo v prvih dneh prejšnjega tedna in ki jiokriva še danes vso pokrajino, kjer ga ni pometla, raznesla in nagromadila v zametih neugnana burja, se je v četrtek 25. januarja začelo jasniti. Zadnji dnevi tedna z nedeljo in ponedeljkom vred so bili prav lepi. Zjutraj in zvečer je sicer še precej ščipal mraz in ponekod je tudi precej neprijetno brilo, vendar smo se oddahnili in vesele volje hiteli na sonce. Po vsej deželi se je tudi z veliko vnemo začelo s čiščenjem snega. I o vseh cestah je rezal snežni plug, kidali so delavci in vojaki in odvažali zvrhani vozovi. Delo •6 . j- "l1'"0- Ves Promet po cestah je bil ubit in tudi vlaki so imeli znatne zamude, saj je zapadlo snega, kakor ga najstarejši ne pomnijo. Po Soški dolini proti Bovcu in Idriji, po Vipavski dolini proti Postojni, preko Krasa, v Brda. v Ce-povan in na Lokve, v predelu Ilirske Bistrice in po Vremščini, v okolici Trsta do Reke in Pulja, vsepovsod je obtičal ves cestni promet, po obalnih zeleznicah med Trstom in Reko, ter med Trstom in Puljein deloma celo železniški. V četrtek 25. januarja je po malem zopet zaživelo, so se zasnežene prometne žile začele zopet gibati. Do nedelje je še skoro v celoti zavladal stari red. Samo cesia iz Ajdovščine čez Col v Crnivrh se je odprla šele v ponedeljek in iz Cejiovana v Gorico je preril prvi avtobus šele v torek 30. januarja. Toda v torek se je vreme nenadoma zopet sprevrglo. Zjutraj nas je pozdravilo s sivimi oblaki natrpano proti vzhodu založeno nebo in v meglo zavita pogorja: zopet je zadišalo po snegu, zadržaval ga je samo ostri mraz, ki je vladal v višjih legah, na Banjši-cah je bilo n. pr. 8 stopinj pod ničlo. Ko se je pa pojx>ldne ozračje nekoliko zjužnilo, je začel po vsej deželi tja doli do Trsta in Vidma naletavati sneg. Ko smo okrog desetih zvečer oddali te vrste na pošto, je zunaj nenehoma ssnežilo.
Velik pomen rezervnih častnikov
Govor vojnega ministra generala Milana Medica ob blagoslovitvi bojevniškega doma v Belgradu
Preteklo nedeljo je bil slovesno blagoslovljen novi del palače bojevniškega doma v Belgradu. frv. del bojevniškega doma je bil končan že leta 1931. Slovesnosti so se med drugimi udeležili: odposlanec Nj. Vel. kralja general Dekaneva, vojni minister armijski general Milan Nedič, pravosodni minister dr. Laza Markovič, minister za telesno vzgojo ljudstva Jevrem Tomič, notranji minister Stanoje Mihaldžič in minister pri predsedništvu vlade dr. Mihajlo Kostantinovič. Prišlo je veliko število delegacij vseli bojevniških organizacij ter kulturnih, nacionalnih, dobrodelnih in drugih dru štev, veliko rezervnih in aktivnih častnikov, generalov in delegati vseh pododborov Združenja rezervnih častnik ov in bojevnikov iz vse države. Slovenske rezervne častnike so zastopali dr. Vrhunc in inž. Bevc iz Ljubljane ter dr. Šalamun iz Ptuja. Blagoslovitvene obrede je opravil skopljanski mi-tropolit Josif. Nato je govoril predsednik upravnega odbora Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov Bogdanovič. Za njim pa je govoril vojni minister armijski general Nedič, ki je izvajaj:
Zahvaljujem se vam, da ste me počastili z vabilom na današnjo slovesnost. Odzval sem se povabilu kot vojni minister in vas želim opozoriti na to, kar že sami veste, na veliko vlogo, ki jo imate v vojski in pri obrambi naše domovine. Vsem vam je znano, da naša prva obrambna moč sloni na njenih rezervah in rezervnih častnikih. Rezerve so milijonske. Ves narod. Poveljevanje, upravljanje tolikšne vojske kakor je naša, mora biti zaupano poleg manjšemu številu aktivnih častnikov v glavnem našim rezervnim častnikom. Število rezervnih častnikov je veliko, cela armada večjih divizij in naravno, kakršni bodo ti častniki, taka bo tudi vojska. Veliki vojni učitelj Napoleon je rekel, da vojska, ki ima dobre starešine, ne more biti slaba, pa tudi obratno. Stari Rimljani pa so to še bolje povedali, ko so rekli: Boljša je čreda ovnov, ki jih vodi lev, kakor čreda levov, ki jih vodi oven. Od tega je odvisna zmaga ali poraz. Poglejte, tako velik in usoden je pomen zbora rezervnih častnikov. Da bodo rezervni častniki na višini svoje velike narodne naloge, morajo imeti potrebne osebne vrline, posebno moralne, znanstvene in v opravljanju svoje službe Voditelji narodne vojske morajo biti samo tisti, ki iz vse duše ljubijo svojo domovino in svoj narod. Tisti, ki se zavedajo, kaj ta narod daje za narodno svobodo, ki se zavedajo, da je narod in njegov obstoj in njegova bodočnost vse in nad vse. Samo s tako falango rezervnih častnikov bo vojska nepremagljiva. Vi ste stari bojevniki, jaz vem, kaj vi mislite na te moje besede. Posebno danes, ko besni vojna po Evropi in po svetu, se moramo dvigniti nad vsakdanjosti Vse male, drobne in nedostojne zadeve je treba postaviti na stran. Vi berete vsak dan poročila z raznih bojišč. Vi vidite, kakšnega pomena je danes tudi znanstvena pripravljenost in tehnika. Mi vsi moramo z napeto pozornostjo slediti časopisju, ne-nehoma je treba odpirati oči pred dogodki in dejstvi, nikoli nas ne smejo prehiteti. S trdno vztrajnostjo se je treba izpopolnjevati, zakaj nesposobna vojska je premagana že v miru. Taka vojska gre na bojišče samo, da pokaže svojo nesposobnost. Jaz sem posebno vesel, gospodje rezervni častniki,, da vas morem pohvaliti, ker ste vi iz lastne pobude osnovali tečaje za vojaško izobrazbo in polagate kapetanske in majorske izpite v številu, kakršnega doslej ni bilo. Pri tem sem vam rad pomagal.
Danes je šest središč po divizijskih mestih za izobrazbo rezervnih častnikov. Veliko število slušateljev je pozvanih na vaje. Poleg tega vašo vojaško izobrazbo izpopolnjujejo s predavanji izbrani aktivni častniki. Ta predavanja so zelo obiskana, posebno v Ljubljani in Belgradu. Rezervni častniki morajo svojo dolžnost opravljata z ljubeznijo, zakaj osebni zgled najbolj vpliva na vojaka že pri opravljanju službe v mirnem času, še bolj pa v vojni. Priznati moram slovesno dobro voljo rezervnih častnikov. Ko sem septembra meseca preteklega leta obiskal posamezne mobilizirane edinice, sem našel rezervne častnike tako disciplinirane, polne
dobre volje in požrtvovanja, da sem se varal, ko sem jih spraševal, iz katerega letnika vojne akademije so. Ponosno so odgovarjali: Jaz sem rezervni častnik. V civilu sem sodnik, profesor... To je ob današnji slovesnosti moja pozdravna beseda in jaz apeliram na vas, gospodje rezervni častniki. Vi veste to, kar vem jaz in kar čuti ves narod. Danes ponoči ne vemo, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan. Vsem vam je znano, kako je bilo burno 20 letno politično življenje naše domovine. Odkrito pa je treba reči, da vojska ni dobra, če politično in javno življenje naroda ne ustvarjata povoljnih pogojev za njo. Da bi ohranili s krvjo pridobljeno Jugoslavijo, za katero so cele generacije, pozabljajoč same nase, prenaglo legle v grob, morate, rezervni častniki, nastopiti kakor ena duša, ena misel, en sam mož. Le tako bomo lahko pripravljeni hladnokrvno in odločno sprejeti morebitnega sovražnika. Samo tedaj, če bomo pripravljeni, nas bodo spoštovali prijatelji in sovražniki. Samo iz teh razlogov vam svetujem, negujte med seboj veliko načelo vojskovanja, edinstva misli in dela. Naj se to načelo udomači v vašem bojevniškem domu. Naj bo ta dom žarišče vaše visoke vojaške zavesti in naj se odtod širi po vsej domovini od sinjih Alp i lepe Slovenije do hrvatskega in srbskega Jadrana, ' cez gozdnato Bosno, črnogorski kras, rodovitno i
Srbijo in Vojvodino do Timoka in Južne Srbije, naše stare slave in veličine.
Nj. kralj. Vis. knez namestnik in kraljevo na-mestništvo polagata velike nade v zbor rezervnih častnikov. Zadovoljna sta z dosedanjim delom in zato so blagovolili Združenju rezervnih častnikov ln bojevnikov podeliti red Belega orla III. reda. Ko vam izročam to visoko odlikovanje, vam čestitam in sem prepričan, da se boste zavedali svoje dolžnosti povsod in ob vsaki priliki za slavo in čast našega kralja, našega naroda in naše domovine. Živel vrhovni poveljnik naše državne oborožene sile Nj. Vel. kralj Peter II.l Živel Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle, živela narodna vojska kraljevine Jugoslavije!
Govor vojnega ministra so navzočni sprejeli z navdušenim odobravanjem. Govoril je še mitro-polit Josif, nakar so si gostje ogledali prostore novega krila bojevniškega doma.
Kongres rezervnih častnikov v Ljubljani
Osrednji odbor Združenja rezerv, častnikov in bojevnikov v Belgradu je sklenil, da bo letos kongres vseh rezervnih častnikov dne 15. maja v Ljubljani.
Mo je kriv sovjetskih porazov na Finskem?
V Helsinki so prispele vesti, da je vsemogočni vrhovni komisar sovjetske vojske, žid Mehlis, prišel pred dnevi v Ljeningrad, kjer je začel s poizvedbami, kdo da je kriv sovjetskih porazov vzdolž finske fronte. Mehlis je vrhovni politični komisar sovjetske vojske, politično nadzira maršala Voroši-Iova in vodi sploh vso politiko rdeče vojske. Stalin mu silno zaupa in je njemu poveril vodstvo vseh političnih komisarjev v rdeči vojski, to je vodstvo tistih, ki dnevno in sproti denuncirajo sleherne poteze sovjetske vojske Stalinu in kominterni.
Mehlis je pa prišel tokrat v Ljeningrad, da bi pregledal vrste teh svojih političnih komisarjev pri rdeči armadi. Te politične nadzornike namreč v Moskvi dolžijo za neuspehe, ki jih je rdeča armada doživela na fronti. Mehlis je v Ljeningradu takoj sklical konferenco 300 teh komisarjev pri rdeči armadi in mornarici. Na tem velikem sestanku je bilo sklenjeno, da bodo kar najstrožje pregledali delo vseh političnih komisarjev pri rdeči oboroženi sili. Številne politične komisarje so v Ljeningradu že od-stivili in 6icer kar brez preiskave in na ukaz moskovskega vojnega poveljstva.
Mehlis je velik Stalinov zaupnik in mu je bila poverjena naloga, da naj iz vrst sovjetske vojske izžene takoj vse tiste ljudi, ki še čutijo nekoliko narodno in rusko rodoljubno. V vojski mora izginiti nacionalistično čustvovanje in V6i vojalci morajo biti prežeti samo komunističnega revolucionarnega duha. Na to mesto ga je Stalin imenoval v 1. 1937. Rodil se je v letu 1889 v Odesi in je po nedokončani ljudski šoli prevzel vodstvo pisarne v manjši trgovini. Po nesrečni vojni proti Japonski se je v 18. letu starosti včlanil v socialistični stranki. Bolj-ševik in komunist je postal šele v letu 1918, poprej se je držal menjševikov, kakor je bil tudi Stalin 6am menjševik in ga je Ljenin zato dolgo preziral. Stal mu se je približal v letu 1922 in takoj j>ostal zvesto orodje v njegovih rokah. V 35. letu starosti se je vpisal na komunistično akademijo in jo končal v letu 1930, ko je končal še poseben tečaj »za rdečo profesuro«. Takoj nato je postal glavni urednik strankinega glasila »Pravda« v Moskvi.
Na pomlad v letu 1937 so v vrstah rdeče vojske odkrili zaroto proti Stalinu. Dolgoletni voditelj rdeče vojske Gamarnik se je ustrelil in Mehlis je bi! takoj imenovan za poveljnika »Para«, to je političnega vodstva rdeče vojske.
Ta ustanova ni nič drugega kot oddelek vrhovnega vodstva komunistične stranke. Njena naloga je
vojsko izobraziti v svetovno komunistično in revolucionarno armado. Sovjetska Rusija je totalitarna država in njeni državljani, posebno pa še vojaki, ne smeio imeti svojega naziranja in svojih misli Sovjetski vojak naj bo predvsem komunist, marksist, brezbožnik in sovražnik tistega reda, ki sloni na spoštovanju človeške osebnosti.
Da pa se to lahko izvaja, je moralo to politično vodstvo vso armado preplesti z ogromno mrežo de-nunciantov in vohunov. Kdor hoče v sovjetski voj-
Drva in premog za vojaška zaklonišča spravljajo vojaki s težavo na mesto.
ski napredovati ali pa veljati za dobrega vojaka, mora biti pasje vdan tem Mehlisovim »vohunom — politikrukom«. Predvsem pa 6e mora izkazati kot izvrsten denunciant vseh svojih tovarišev.
Vsi častniki in vsi vojaid morajo biti stalno pripravljeni na to, da jih bodo ti politruki-denunci-anti zasliševali in mučili. Sam Mehlis se je najpre] uveljavil tako, da je osumil in dal postreliti maršala Jegorova, generale Dibenka, Belova in Kujbi-šcva. Toda ta val čiščenja se hoče sedaj spravili celo nad te denunciante same, najbrž zato, da se bodo potem v prve vrste postavili dcnuncianti, ki bodo dosedanje desetkrat presegali. Mehlis je U dni že dal ustreliti oba svoja namestnika Bulina in Osepina.
Kdor hoče soditi dosedanje neuspehe v sovjetski vojski, mora predvsem računati s temi sleparji in denuncianti v sovjetski vojski, ki so vodili politično vzgojo armade, pri tem pa jo ponižali na stopnjo najbolj suženjske vojske, ki je sploh kedaj obstojala v človeški zgodovini. V rdeči vojski vsi samo vohunijo in denuncirajo, vse se mora hliniti in klečeplaziti Prave resne izbire med vojaki nikdar ni. Samo kdor je dober denunciant in velik hinavec, samo tisti bo povišan. Če vse to vpoštevamo, nos mora biti groza pred človeškimi pokvekami, ki jili vzgaja tako armadno vodstvo.
I z S I a je
2. številka ilustriranega družinskega mesečnika
»OBISK«
Celoletna naročnina 72 dinarjev
poklanja v dar leposlovne
I Vsak naročnik lahko dobi za nagrado knjigo po izbiri zastonj! 8
Seznam knjig in pogoji so objavljeni v 2. številki »Obiska« I
»OBISK«razpisuje veiiko nagradno tekmovanje! .»JSSfii«.
Bognslav Kuczynski:	7
Beg iz Varšave
V mestu ni bilo veliko vznemiri jivosti. Trgovine so bile normalno odprte, aaino tramvaji so z veliko težavo vozili. V uradu za evakuira-nje Varšave je bilo še nekaj oseb. Pripravil' i j° zaj s PaP'ri'- Stachovviak je tu zvedel, da seznam evakuirancev še ni zaključen. Sel je skozi nekaj praznih sob in le v zadnji je našel nekaj uradnikov. Predstavil se je prvemu.
»Da,« mu je odgovoril, »tudi vi ste zapisani.«
Pokazal je imena. Stachovviak je našel v seznamu nekaj znancev.
»Še dve dami bi rnd pripisal,« je rekel in dodal varljivo: »Z boljše rodbine.«
Uradnik mu je dal seznam. Stachowiak je »podaj pripisal imena Melanije in njene hčerke.
»Prosim, pridite v kavarno!« mu je rekel uradnik. »Tam se snidemo ob enih, kajti čisto nič ne vemo še, kdaj bodo vlak sestavili. To bo odvisno od miru ali zračnih napadov.«
Poslovili so se in Stachovviak je stopil iz urada. Marija z onima ženskama je čakala v veži.
»Gremo vsi skupaj,« je rekel. Oni dve ženski sta takoj odšli, da pripravita prtljago.
»Ob enih,« jima je naročal.« Ob enih se dobimo v kavarni.«
Kavarna je bila tam na oglju ulice.
Ko sta oni ženski odšli, je šepnila Marija: »Bala sem se že, da bova morala ostati tu. c
T>o enih sta imela le dve uri. Zdelo sc je pa, da se naravnost trudita, da bi se čim dalj
zadrževala. K tramvaju sta šla zelo počasi. Ko pa sta med napadom iz zraka morala stopiti s tramvaja in se skriti v bližnje zaklonišče, sta šla peš. Avtobusa ni bilo, taksijev pa ni bilo videti v okolici. Domov sta prišla šele opoldne. Molče sta odprla že včeraj pripravljene kovčege in sta jih napolnjevala z najpotrebnejšimi stvarmi. V mali ročni kovčeg sta dala ročno apoteko, v pled sta zavila nekaj perila, pod pazduho pa je stisnil Stachovviak Marijin kožuh in svojo aktovko, .še v en kovček sta spravila njegove stvari, toda čez hip ga je odložil.
»Še do tramvaja bi tega ne prinesla!« je pripomnil. Potem sla začela hodili po stanovanju ter pospravljati malenkosti v predale. Minili sta tako že dve uri.
»Gotovo sva že zamudila,« se je zasmejnla Mari ja. Oba sta se smejala, le da je imela Marija solzne oči. Resnično jima je bilo hudo, če bi morala oditi iz svojega stanovanja.
Ob treh je telefonirala Melanija. Dosedaj sta čakali v kavarni na nadaljna navodila.
»Sedaj pa gremo na Gdanski kolodvor.«
»Ne mudi se nama.« je pripomnil Stachovviak. Vzel ie še nekaj spoininčkov, druge pa zaprl v predale omar.
»Kaj praviš? Ali naj greva?« je vprašala Marija. Stala sta pri pisalni mizi. Stachovviak ji je poljubil roko.
»Vsak čas se bova lahko vrnila domov,« ji je odgovoril in mu je bilo hudo.
Nista se mogla ločiti od stanovanja. Stachovviak je telefoniral še Marijinemu svaku, da bi ga obvestil o vlaku. Oglasila se je služkinja, ki m znala povedati, kje je tu hip njegov svak. Stachovviak jo je prosil, naj včasih pride jm>-gledat tudi njegovo stunovanje, ki ga bo zdaj zapustil. ključe bo dobila pri hišnici. Ko je po,o/i, telefon na mizo, je še enkrat pozvoniio. Aaj bo. Zadnji telefonski pogovor, nato pa je
hotel iti čim preje. Klicala je uradnica iz nje gove pisarne, ki mu javlja, du bo ostala v Varsavi, kajti njena mali je stara in je ne more pustiti same.
»Pri nas je strašno. Stanujemo v najslabšem delu mesta,« je jokala v telefonu.
Stachovviak je pogledal Marijo in vprašal: »Ali naj jo povabi v to stanovanje?«
Rekel pa je v telefonu: »Midva zapuščava ta hip Varšavo in bo stanovanje prazno. Odhajava, čeprav ne veva ne kam, ne zakaj. Vendar je tukaj precejšen mir. Eksplozij ni bilo v bližini in tudi ne velikih letalskih napadov. Ce hočete priti sem in če vama ustreza, dobila lahko ključe pri hišnici. Naročil ji bom.«
Urad niča se je vidno razveselila.
»Tolikokrat sem se že odločila, da zapustim to stanovanje, du bi zdaj že ne hotela ostati tu,« je rekla Marija in sta stopila skozi vrata na stojinjišče.
Prišla sla v vežo in poiskala hišnico. Njej sta dala ključe. Povedala sta, kdo nemara jiri-de v njuno stanovanje in naj ju pusti. Stopila sta na ulico in hitro bežala. Sram ju je bilo zaradi tistih, ki so ostali v mestu in ga nimajo namena zapustiti. Marija se je kmalu utrudila. Ni pa hotela oddati prtljage. Šrie [>o mnogih prošnjah se je udala in zamenjala kovčeg s Stachovviakovo nklovko. Stachovviak je nosil kovčeg^ na poli, preden sta jirišla do tramvaja. V gneči sta le težko dobila jirostor med vrati.
»Razumem, da odhajam,« je jiomislil Stachovviak, »ne vem j)a, zakaj še njo vlečem s sabo. Kam bova romala in kako dolgo?«
Marija je stala zraven njega.
»Pojdiva v Ltiblin,« je rekel Stachovviak. »Tam imava oba svoje sorodnike. Stanujejo na deželi. Pri njih bova lahko čakala lepših dni.«
S tem jo je potolažil. Lublin, mesto, ki ni bilo sicer daleč, ie postal njima najrealnejši Cilj.
»Pri svojih bom Marijo lahko brez skrbi pustil, lam bo varna,« je mislil sam pri sebi 1 ostajal je: že nestrpen, ker je tramvaj vozil" prepočasi. Niso pa še prevozili pol poti, ko š0 morah izprazniti tramvaj. Letalu so krožila nad njuni. Sirene so tulile. Stekli so čez ulico in sc skrili z drugimi vred v vežo starega samostana, /.ido v je je bilo starodavno in oboki trdni Stachovviak je ostal med vrati. Marijo pa ie prosil, naj stopi v zaklonišče v klet.
Napad je trajal precej časa. že je bilo štiri popoldne, ko sta bila spet v tramvaju. Mirno „ se Pripeljala na železniško postajo. Nista veev verjela, da se dobita vlak. Prevzela pa ju je ze vročica popotovanja. Postaja jc mrgolela ljudi, ki se jim je strašno mudilo. Dvigali so težke kovcege in izginjali med vrati. »Slabo ho, ce nama ostane-somo lo, kar imava s sabo c je pomislil Stachovviak. ko je stopal z ženo skozi cakalnieo na peron.
»Kje^ je tu vlak ministrstva propagande'« jo vpraša prvega bližnjega kondukterja. ki mu je pokazal nu prvi vlak. Bil je to osebni Vlak, kateremu so bili priključeni tudi tovorni vagoni, sin sta vdolž vsega vlaka in iskala znancev, »če je ta vlak naš, ali ne. na vsak način pojdeva z njim.« se je odločil. Potem šele je v tretjem ali četrtem vozu zapazil Melanijo in njeno hčerko.
»Sem! Sem!« sta klicali. Stachovviak je pomagal Mariji vstopiti in jc postavil prtljaco v vagon.
»Toda za vaju ne bo več prostora,« je sramežljivo pripomnila Melanija. »Do konca sva ga skušala hraniti, pa sc ni dalo.«
Vp.°.(l<Jel.ku ip sedejo nekaj žonii in otrok.
»I iK-akaj tuka j toliko časa, da pregledam se druge vagone,« je rekel Stachovviak ženi in
slnml L- (l|.,i(rniini .,<!.!.. II- .. T„ r .	I
.	»	OtiuCI iv u. iu (IU 11IU U1SO Ho-
teli niti odpreti
»Zasedeno. Službeno!« so 11111 odgovorili
SjutJlne novice.
Koledar
Torek, 6. februarja: Pust. Doroteja, devica mučenica; Tit, škof.
Sreda, 7. februarja: Pepelnica. Romuald; Ju-lijana.
Osebne novice
= Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Beguš Vilko, Smarje-Sap, Polič Svetozar z Orosuplja, Varga Ivan, gdč. Ska-za Pavla, Lamut Bogdan in Gerzinič Leo, vsi iz Ljubljane. Čestitamo!
= Za elektroinženirja sta bila na elektrotehničnem oddelku tehniške fakulteto ljubljanske univerze diplomirana gg. Itadivoj Poženel 7. Jesenic in Vekoslava Korošec iz Zagorja. Čestitamo!
= Poroka. V Predosljah pri Kranju sta se v nedeljo 4. t. m. poročila g. Stanko Sitar, posestnik v Stožicah pri Ljubljani, župnija Ježica, in gdč. Francka 1) o 1 h a r, posestnikova hči v Predosljah. Oba, ženin kakor nevesta, iz verne in ugledne krščanske družine doma, sta bila vrla in vneta člana naših katoliških organizacij v svoji domači župniji. Naj ju torej na pragu novega življenja sprejme obilni božji blagoslov in naj vedno ostane z njima v istem krščanskem duhu in delu kakor do sedaj.
=: Poročili so se v Ljubljani: g. inž. Boris San-cin in gdč. Nada Fajdiga ter g. Alfred Biber in gdč. Liana Sancin. — Iskreno čestitamo!
= Poroka. V nedeljo, 4. februarja, sta se poročila v Dol. Logatcu g. Martin Maček, uradnik pri lesni in mlinski industriji Maček in dolgoletni predsednik godbenega društva, in gdč. Fani Trkman, uradnica. Oba sta od rane mladosti pridna cerkvena pevca. — Obilo sreče!
Zastopnikom »Bogoljuba«
Pošljite nemudoma sezname naročnikov in pa denar zanje, sicer ne bodo uvrščeni med one naročnike, ki imajo pravico do žrebanja! Uprava »Bogoljuba«
—	Kmetski zadružni tečaj v Ormožu. Ptujski okrajni kmetijski odbor priredi v Ormožu v meščanski šoli tridnevni kmetski zadružni tečaj od 13.—15. februarja t. 1. Tečaj se začne 13. t. m. ob 8 zjutraj. Predavanja IkhIo z opoldanskim odmorom od 8 do 10. Predavali bodo znani zadružni strokovnjaki o zadružni ideologiji, zadružnem pravu, o ustroju in delovanju posameznih vrst kmet-skih zadrug, zadružnem knjigovodstvu ter o zadružništvu z ozirom na glavne gospodarske panoge ptujskega okraja. Vsa snov bo obdelana predvsem s praktične strani, ker je namen tečaja, nuditi najpotrebnejše zadružne nauke in izvežbati mlajše kmetovalce za zadružno propagando in sodelovanje pri kmetskih zadrugah. Priporoča 6e, da se udeleži čim več mladeničev in mlajših gospodarjev, ki imajo resno voljo do kmetskega napredka. Tečaj je brezplačen.
—	Južno vreme v Sloveniji. V nedeljo zjutraj jc nastopilo v Sloveniji splošno južno vreme, tako da se je jutranja temperatura povsod dvignila nad ničlo. Razni kraji na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem so poročali, da je jutranja temperatura znašala od +1 do +3 stopinj Celzija. V Ljubljani je bilo zjutraj +'2, popoldne pa celo +5. Le nekateri kraji so včeraj zaznamovali stanje pod ničlo, tako Kranjska gora —1, Celje —1, Maribor —1, Ljutomer —1, Dravograd celo —4. — Južno vreme je povzročilo, da se je začel sneg naglo tajati, zaenkrat pa še ni večje nevarnosti za kake povodnji. Železniški promet se razvija normalno, le nekateri vlaki so imeli krajše zamude, tako OSE 40, belgrajčan pa dopoldne 30 minut.
—	Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčiee.
-- Naša pomoč žrtvam potresne katastrofe v
Turčiji. Po poročilu posebnega odposlanca mednarodnega komiteta in Lige društva Rdečega križa ie po katastrofalnem potresu v Turčiji v noči od 26. do 27. decembra 1939, kakor tudi pri poznejših potresnih sunkih, snežnih zametih in poplavah izgubilo življenje okoli 35.000 oseb in je bilo ranjenih okoli 10.000. Ogromna materialna škoda je bila napravljena v 11 okrožjih, na tisoče rodbin je ostalo brez strehe. Glavni odbor Rdečega križa je brzojavno izrazil svoje sočustvovanje in je nakazal že 29. decembra 1939 50.000 din turškemu Rdečemu polmesecu kot pomoč siromašnim oškodovancem. Naša vlada je sklenila pomagati turški vladi z zneskom 3,000.000 din za nabavo gradbenega materiala
v naši državi. Banovinski odbor društva Rdečega križa v Sarajevu je do sedaj zbral približno 20.000 dinarjev prostovoljnih prispevkov, katere bo v kratkem nakazal turškemu Rdečemu polumesecu. Prosimo vse one, kateri bi želeli pomagati turškemu narodu v tej veliki nesreči, da svoje darove v gotovini nakažejo banovinskemu ali pa Glavnemu odboru društva Rdečega križa. — Iz pisarne Glavnega odbora društva Rdečega križa, 31. januarja 1940. A. št. 1866-40. — Opomba uredništva: Naše uredništvo je radevolje pripravljeno sprejemati darila v gotovini za oškodovance po potresu in poplavah v Turčiji.
—	Za PreSernovo rojstno hišo v Vrbi je daroval g. Ferdo Primec i r. Celja 50 dinarjev. — Iskrena hvala!
—	ščink ovco z obročkom se je zatekel. Prijatelj našega lista nam sporoča, da se je k posestniku Antonu Kovačiču iz Hriba, p. Stopiče, zatekel pred nekaj dnevi ščinkovec, ki je imel na nožici obroček 7. napisom: UUBLJANA 19.184. Obroček je na razpolago v našem uredništvu.
—	Nesreče na deželi. Pri smučanju si je zlomi! roko sin čevljaskega mojstra Kristijan Kokalj iz Križ. — Posestniku Ivanu 1'eterci iz Dravelj so se splašili konji, pri čemer je padel z voza in dobil hude notranje poškodbe. — Iz Črnomlja so pripeljali z vlakom posestnika Antona Rudiiiana, ki si je zlomil nogo. — Delavca Janeza Koželja pri Remcu na Duplici je zgrabil stroj za levo roko in mu jo zmečkal. — Vsi navedeni ponesrečenci so v oskrbi ljubljanske bolnišnice.
—	Avtoprometna zadruga v Ljubljani javlja, da obratuje s svojimi avtobusi po voznem redu na progi Ljubljana-Celje samo od Ljubljane do Krašnje in obratno, ter na progi Ljubljana-Mo-ravče. Na ostalem delu proge je promet popolnoma nemogoč, ker cesta preko Trojan ni dovolj očiščena.
—	Gg. rezervni oficirji! Vse, kar potrebujete za Vašo uniformo, dobite najceneje pri tvrdki A. K a s s i g, Ljubljana, Miklošičeva c. 17 — blizu glavnega kolodvora.
_ — Za zaščito otrok za primer vojne so darovali: Alfred Amann, Tržič, 10 din: Hranilno in posojilno društvo v Celju 200 din; Tovarna lesnih izdelkov Falter v Jurkloštru 100 din; J. Globotsch-n'gg. Ljubljana, 100 din; Tvornica obvezilnega materiala Kocjančič in drug 100 din; Industrija platnenih izdelkov, d. d„ Jarše, p. Domžale, 500 din; Mehanična tkalnica Metka, Celje, 200 din; Bombažna predilnica in tkalnica Ed. Glanzmann & And. Gassner, Tržič, 200 din. — Iskrena hvala! — Unija za zaščito otrok, Ljubljana,
Krasen film po motivih popularne Rossinijeve operete
Razkošna inscenacija, divna mu/.ika, bo-	|#flJP|	H S ffV &
gastvo humorja, elita španskih igralcev! mBjUlHBmHl ol£SMc&
Španija v najlepših posnetkih v reprezentativnem filmu te prekrasne zemlje!
Danes premiera! Ob 16., 19. in 21. nri
KINO UNION, tel. 22.21
I
ERROL FIYNN
v največjem tehnikolor filmu KINO MATICA, telefon 21-24
In nastalo ie novo carstvo B
Predstave ob 16., 19. in 21. uri B
Dve uri prisrčne zabave in veselega smeha Vam nudita nadvse zabavna komika Stan Laurel in O.iver Hardi v zabavni komediji
KltO SLOGA lel. 27-30
BISTRE GLAVE
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri
*	Velik požar v Sarajevu. V soboto popoldne je nastal velik požar v tovami galanterijskega blaga v Sarajevu, last Eliasa Perere. Kako je požar nastal še ni ugotovljeno, 6umijo pa, da zaradi kratkega stika ali pa od zakurjene peči. Škoda je velika. Lastnika tovarne ni bilo doma, ker je poslovno odpotoval na Jesenice na Gorenjskem.
*	Boj med kmečko zaščito in tatovi drv. V gozdu pri Petrinji je kmet Stevan Oblakovič s svojim tovarišem Lazarjem Vrečaničem kradel drva. Prišla pa je patrulja kmečke zaščite, ki je zahtevala od Oblakoviča, naj izroči svojo 6ekiro, ker pa tega ni hotel, je prišlo do prepira. Oblakovič je skočil s sekiro na pomoč svojemu tovarišu Lazarju, ki bi tudi moral izročiti sekiro. Stevo je hotel 6 sekiro udariti zaščitnika, priskočili pa so drugi in hudo ranili Oblakoviča, ki 6e sedaj zdravi v bolnišnici.
*	Lep pogreb narednika Griesbacha. Iz šibe-nika poročajo: Na pokopališču 6v. Petra so preteklo soboto pokopali narednika Griesbacha, ki 6e je ponesrečil pri potopu rušilea »Ljubljane«. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva, dve četi mornarjev in veliko število častnikov in podčastnikov. I/. Osjeka so se pripeljali tudi Griesbachovi 6tarši. V sprevodu so nosili veliko vencev. Posebno so bili opaženi venci poveljstva mornarice, častnikov in podčastnikov s ponesrečene »Ljubljane«, pa tudi veliko pokojnikovih tovarišev je poklonilo vence, Za venci je stopala mornariška godba, ki je igrala žalo-stinke, nato pa četa mornarjev v bojni opremi. Za krsto 6ta šla oče in mati, za njima častniki 6 kontre-admiralom Arminom Pavičem na čelu. Preden ©o spustili krsto v grob, je imel kontreadmiral Pavič ginljiv govor, s katerim se je poslovil od rajnega. Poudaril je vse njegove zasluge, kakor tudi zasluge posadke rušilea »Ljubljane«. Poslavljajoč se od rajnega, je admiral poudaril, da se je Griesbach ponesrečil v opravljanju svoje težke in odgovorne dolžnosti, zato mu V6a mornarica izkazuj; zadnjo čast. Med sviranjem žalostinke in med molitvami so spustili krsto z zemeljskimi ostanki rajnega narednika Griesbacha v grob.
*	Volkovi pri Osjeku. Kadar zamrzne Sava, prihajajo volkovi iz bosanske v slavonsko Po6avino, kjer so prava pokora in nesreča za prebivalstvo, ki mora vse storiti, da zavaruje svojo živino pred krvoločnimi zvermi. Včasih se volkovi pojavljajo posamezno, včasih pa v manjših tropih. Volkovi se navadno zadržujejo v slavonski Posavinl po gozdovih nedaleč od Save, leto« pa so se pojavili tudi v okolici Osjeka. V vasi Briješču, občina Retfala, 60 , kmetje te dni videli v,plka, ki se je klatil okrog vasi. ' Na svečnico okrog 11 zvečer pa je neki kmet zaslišal pasje lajanje na svojem dvorišču. Takoj je slutil, da mora biti volk, ki je že prej po raznih dvoriščih poklal več psov. Do živine ni mogel, ker je bila zaprta v hlevih. Kmet in njegova dva sinova 60 oboroženi s sekirami in železnimi vilami šli na dvorišče, takrat pa je volit skočil čez ograjo in pobegnil. Volkove so videli tudi drugi kmetje.
Dobra prebava pol zdravja! Lahko normalno izpraz-njenje pri zaprtju lenivosti črev vam bodo omogočile Artin dražeje dr. Wanderja
2 kom. Din 1.50, 12 kom. Din 8.—, 60 koen. Din 27,—
Upr. S. br. 22115/33.
A ft Ifc #> A Ol A m
*	850 madžarskih izletnikov v Jugoslaviji. V Su-
botico je koncem preteklega tedna pripeljal posebni vlak iz Budimpešte 850 madžarskih izletnikov. Nekaj izletnikov je ostalo v Subotici, drugi so pa potovali v Novi Sad, Veliko Kikindo in Belgrad, kjer se bodo mudili par dni. Izlet je organiziral novosad-ski »Putnki«.
*	Svoji prijateljici zažgal pohištvo. Natakar Bogdan Korka v Subotici je že več let imel ljubezensko razmerje z natakarico Etelko Čipak. Pred kratkim sta se pa skregala. Da bi se nad Etelko maščeval, je Korda v njeni odsotnosti vdrl v njeno stanovanje, razbil vso sobno opravo, napravil iz razbitin grmado in jo zažgal. Sosedje so takoj prihiteli in preprečili, da 6e ni ogenj razširil. Etelka ima škode okrog 10.000 din. Natakarja Kordo je policija aretirala.
*	Ljubosumni starec obsojen. Pred okrožnim sodiščem v Petrinji se je te dni zagovarjal zaradi umora iz ljubosumnosti mehanik iz Petrinje Stjepan Ja-kopinčič, ki je bil nekoč ugleden mojster, pa je čisto propadel. Na stare dni, v 60. letu, je vzel k sebi pri-ležnico, 25 letno Bo6iljko Stojič. Ker je imel Jako-pinčič že odrasle 6inove, so ti zahtevali od Bosiljke, naj gre od hiše, kar je pred božičem tudi storila. Stari Stjepan pa je bil v Bosiljko silno zaljubljen in jo je prosil, naj se vme. Bosiljka se je vdala, prišla pa je ob nesrečnem času. Nekdo je starcu sporočil, da je šla Bosiljka v trafiko Ivana Bednjača; Stjepan se je takoj napotil tja. Zdi se, da je bil lju-* bosumen na trafikanta, ker je takoj navalil nanj. Ker je bilo navzočnih še nekaj ljudi, ki so prišli po tobak, so Jakopinčiča izrinili iz trafike. Naenkrat pa je starec izvlekel nož in ga zarinil Bednjaču naravnost v srce. Bednjač je v pričo svoje žene in otrok izdihnil. Pred sodiščem-se je Jakopinčič zagovarjal, da je bil napaden. Sodišče je Jakopinčiča obsodilo na 06em let robije.
Anekdota
Ko je Mark T\vain še neznan in lačen nekoč taval po Washingtonu, se mu je pred razkošnim hotelom približal pes in se mu začel dobrikati. Bogat gost, ki je šel v hotel, je zagledal psa in ga je želel kupiti. Mark Tvvain mu ga je prepustil za tri dolarje. Ko je gost s psom odšel v hotel, je pristopil k Marku Twainu ves upehan drugi gospod iu ga vprašal, če ni videl takega in takega psa.
»Če mi daste šest dolarjev, vam ga najdem.«
Gospod je bil zadovoljen. Mark Tvvain je šel v bolel, povrnil prvemu gospodu tri dolarje, vzel nazaj psa in ga izročil lastniku. Pozneje je Mark Twain rad pripovedoval, kako je zaslužil prve tri dolarje.
Zadn;a pot msgr. J. Gaiparlča
Trbovlje, 5. februarja. Kako je bil pokojni g. župnik msgr. Jakob Gašparič med trboveljskim prebivalstvom priljubljen, se je pokazalo danes, v ponedeljek, ko smo ga spremljali na njegovi zadnji poti na pokopu-lišče. Že rano zjutraj so se začele zbirati množice ljudstva pred župniščein, od koder smo ga ob 7. prenesli v župno cerkev, kjer so bile nato za rajnega svete maše. Vsak avto, ki je privozil s kolodvora, je pripeljal s seboj tudi številne njegove sobrate duhovnike in druge prijatelje iz raznih krajev naše domovine. Lavantinsko škofijo je zastopal stolni kanonik g. dr. Ivan Žagar, ki je prinesel od prevzvišenega škofa, ki je rajnega prijateljsko čislaL njegovo sožalje župniji, vzel od rajnega na prižnici slovo, ga opisal kot vzornega duhovnika in očrtal njegove zasluge za tukajšnji rudarski kraj in njegovo prebivalstvo. Gosp. bana je zastopal okrajni načelnik dr. Teka\čič, TPD je bila zastopana po višjem nadzorniku inž. Burgerju, nadzorniku inž. Pertotu in obratovodji inž. Vidru. Občina se je udeležila pogreba z vsem uradntštvom in podžupanom g. Plavšakotn. nadalje gasilci vseli tukajšnjih gasilskih čet, vsi državni in samoupravni uradi, Rafaelovo družbo je zastopal g. p. Knzi-tnir Zakrajšek iz Ljubljane, tukajšnja zdravnika dr. Cizelj in dr. Jenšterle z usmiljenkami, vse ka-toliške prosvetne organizacije itd. Na župni urad je prispelo polno pismenih in brzojavnih sožnlj, med njimi tudi brzojavka g. dr. Korošca, bana dr. Natlačena , genernlnega ravnateljstva TPD Itd. On se je pogreba udeležila ogromna množica ljudstva
iz vseh slojev, bi bilo odveč omeniti. Duhovnikov je bilo 35, raznih vencev 22, darovanih od korpo-racij in prijateljev rajnega g. župnika. Mladina vseh trboveljskih šol pod vodstvom svojih učiteljev je tvorila špalir od cerkve do pokopališča. Vse šolske mladine je bilo nad 2000. Na grobu so se od pokojnika poslovili gg. dekan dr. Krulc, župnik pokojnikovega rojstnega kraja g. škof, za trboveljske šole ravnatelj meščanske šole g. Osterc., za lovce g. Tržan, za bivše kaplane rajnega župnika nekdanji hrnstniški vikar, sedanji župnik v št. Petru pri Mnriboru g. Žalar, v imenu prosvetnega društva g. Renko in duh. svetnik Ratej za domače duhovnike in župljane. Za rajnim je množica glasno jokala, saj je izgubila človeka dobrotnika v vseh stiskah in težavah in gotovo ga bomo vsi farani ohranili v trajnem iu lepem spominu.
Msgr. Gašpariču v hvaležen spomin!
Ob svežem grobu dobrega g. župnika ne jokajo samo množice revežev, katerim je bil pokojni župnik pravi krušni oče, ne samo delavci, za katere je tolikokrat moledoval pri gosposki, prav tako čutimo težak udarec mi, trboveljski dijaki. Gospod župnik se je znal prilagoditi' vsaki družbi. Med gospodarji je bil gospodar, med siromaki dobrotnik. med mladim šludentovskim svetom pa je zaživel življenje davnih dni. Nisi stopil v njegovo sobo ob takem času, da bi ne imel nekaj minul za prijeten razgovor. Vsako dijaško počitniško delo je spremljal z velikim razumevanjem. Ko smo ustanovili v Trbovljah dijaško društvo, je med enim izmed prvih sestankov slal neopnžon pred vrati in poslušal naše prekipevajoče navdušenje.
»Danes si pa dobro pridiga!!; mi je dejal po sestanku z nasmejanim obrazom.
Pokojni g. župnik pa ni imel samo besed, ampak se za revne dijake tudi žrtev ni ustrašil. Razumel je mladi rod v vseh ozirih do konca. Nekoč sva prišla s tovarišem v njegovo pisarno. Pred nama mu je neka ženica plačala 40 dinarjev. »E, fantiča, delita sik in, porinil je denar pred naju. Branila sva se, saj sva vedela, da je gospod sam denarja hudo potreben. »Vzemita,« pravi, »res da ga nimam okroglega v čepu, toda jaz sem star, vidva pa mlada. Sam vem, kako je nerodno, če je študent med počitnicami brez denarja.« Če se dalj časa nisem oglasil, me je prav na svoj način zmerjal: »Saj še ne veš ne, kakšne pravice imajo dijaki! Farovž je bil še vedno šludentovski dom!« Zato mi je bila prva pot med počitnicami h gospodu župniku. Ko je zbolel, sem se nekoliko bal silili vanj, ko pa sem se le ojunačil prositi kuharico, da mi dovoli h gospodu, je bil gospod ves srečen obiska. Od takrat naprej smo bili študentje zopet njegovi redni gostje. On ni bil bolnik, kakršni so drugi. Ni tarnal. »Božja volja je najboljša volja!« je dejal. Ko je bil tako bolan, da se še iz postelje ni mogel ganiti, je nekoč pred meno-' citiral začetek Uiade. Res samo dve znamenji sta ti govorili, da je gospod bolan: shujšani obraz in - kadil ni več toliko ko prej. Svoje pipe ni odložil, to je res, cigare pa kar ni zmogel. Skoda! Kako lepo je včasih dišalo v njegovi pisarni!
Danes žive še s.uno spomini na to. Samo spomini? Ne! Dobra dela govore o njem in ta govore glasneje, kakor je znal sam govoriti. Njegova dobra dela govore in nas vse opominjajo: Molile -za pokojnega duhovnega očeta I
Fellcljan Justin T imenu trboveljskega dijaštva.
Ljubljana, 6. februarja
Gledališče
Dramas Torek, 6. febr. ob 16: »Utopljenca«. Znižane cene od 20 din navzdol. — Sreda, 7. febr.: »Profesor Klepec«. Red Sreda. — Četrtek, 8. febr.: »Praznik cvetočih češenj«. Premierski abonma. — Petek, 9. febr. ob 15: »Striček Vanja«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 dinarjev navzdol.
Opera; Torek, 6. febr.: »Lumpacius Vaga-bundus«. Izven. Sreda, 7. febr. »Rusalka«. Red Četrtek. — Četrtek, 8. febr.: zaprto. — Petek, 9. febr.: zaprto
Rokodelski oder
Drevi točno ob 8 bo igral Rokodelski oder izredno priljubljeno veseloigro »Utopljenca«. Sodeloval bo pevski zbor in salonski orkester. Rezija je v spretnih rokah g. Podvina. Cene so nizke, od 10 din navzdol. Vstopnice se dobivajo v predprodaji od 7 zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ulka 12. Vljudno vabljeni!
Radio Ljubljana
Torek, 6. febr.: 7. Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) —ti Trije lažnjivci. Burka v treh dejanjih, spisal M. Zor. Izvaja igral, družina »Staro in mlado« — 12 Napevi iz zvočnih filmov (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 15 Napovedi — 13.02 Opoldan, koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Poskočni napevi, veseli odmevi (plošče) — 18.40 Greh pod vidikom vere (Fr. Terseglav) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Družabno življenje v Zagrebu v XV. stol. (Srdja Djokič, Zgb) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Nove maske si oglejte, če so všeč vam, se nasmejte! Z nedolžno satiro zabeljeni prizori in glasbeni vložki, veseli in nori. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za ples in kratek čas: Radij, orkester in klavir, harmonika (J. Povše).
Drugi programi
Torek, 5. februarja: Belgrad: 19.40 Narodne pesmi, 20.10 Havajski kvartet, 20.40 Filhar-monični konc. — Zagreb: 19 Opera — Bratislava: 19.50 Koračnice, 20 čehovljeva igra »švedski vžigalnik — Sofija: 20.30 Komorni konc. — Angleške postaje: 19.45 Simf. konc. — Ankara: 18.50 Turška gi„ 20.35 Arije — Bero-miinster: 20.10 Ork. konc. — Budimpešta: 20.45 Opereta, 22.30 Valčki — Bukarešta: 20 Mozart-Beetho ven-Brali ms — Trst-Milan: 17.15 Vok. konc., 21 Pisan konc. — Rim-Bari: 21.15 Pisan koiic. — Florenca: 21 Opera »Manon Lescaut«
Prireditve in zabave
Stolna prosveta uprizori v nedeljov frančiškanski dvorani ob 5 popoldne dramo »Podrti križ«. Predprodaja vstopnic je vc6 teden v trafiki Šoukal, Pred škofijo 12, in v nedeljo od 10—12 ter ob 2 popoldne pred predstavo v frančiškanski pasaži. Cene običajne.
Prosvetno društvo Trnovo uprizori drevi od 20 dalje v društvenem domu Karunova ul. 14 pri pogrnjenih mizah veseloigro v treh dejanjih »Detektiv Megla.« Vstopnina enotna 5 din.
XIV. redni koncert Ljubljanske filharmonije v petek 9. t. m. v Unionu nadaljuje z izvajanjem bogate slovanske glasbene literature. Imena: Čajkovski, katerega stoletnico rojstva slavi letos ves kulturni svet, Smetana, katerega glasba govori živ jezik o nezlomljivem narodnem duhu, Bara-novič z živopisanimi folklornimi motivi iz hrvatskega Zagorja in Bravničar s folklorno Belokranjsko rapsodijo, predstavljajo vso razgibano skalo slovanskega stvariteljskega duha. Koncert pripravlja celotjn orkester Filharmonije, nad 70 godbenikov, tako da bo pod vodstvom gosta dirigenta g. K. Baranoviča nudil popoln umetniški užitek. Vstopnice pri blagajni Kina Union.
Šentjakobska dvorana. Napovedana veseloigra »Kratka sreča« na pustni torek odpade.
Frančiškanska prosveta ponovi drevi ob 8 v frančiškanski dvorani veseloigro z godbo, petjem in plesom »Matiček se ženi«. Kdor se hoče pošteno in od srca zabavati, naj ga gotovo pride pogledati. Vstopnice so v predprodaji v trgovini šfili-goj in dve uri pred predstavo.
Predavanja
Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljanal. priredi redno predavanje v sredo, dne 7. t. ni. ob 19 v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici. Predaval bo g. nadzornik Josip štrekelj o »Pomladanskih delih pri sadnem drevju«. Vstop prost. Člani in gostje vabljeni.
Sestanki
Angleško društvo v Ljubljani sporoča svojim članom, da bo redni občili zbor v sredo 14 t. m. ob 20 v društvenih prostorih, Tavčarjeva ulica 12, z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
Cerkveni vestnik
Kongregacija Marije Pomočnico za gospe nri sv Joiefu ima začetek duhovnih vaj danes, v torek 0. februarja, popoldne ob 5. V sredo, četrtek in petek bo prvi govor ob zjutraj, nato sv. niaša, drugi pa popoldne ob 5. Končajo se duhovne vaje v soboto 10. februarja zjutraj. Udeležba za vse clanice obvezna. Gostinje dobrodošle.I
Poizvedovanja
V nedeljo zvečer je izgubil v Kinu Moste železniški sezonski delavec listnico z svojimi zelo važnimi dokumenti in pa skromnim mesečnim zaslužkom. Pošten najditelj se naproša da proti nagradi stvari povrne najbližji policijski stražnici.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Lcustck, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12-mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
A v
I L1UBI14N4
Vodarina na periferiji
Iz kroga posestnikov novih majhnih hiš smo pred nedavnim čitali apel na občinski svet, da bi bilo pri preračunski razpravi nujno potrebno, da bi bili oproščeni plačevanja vodarine tisti posestniki na periferiji mesta, ki zaradi uboštva ne morejo napeljati vodovoda v svoje hiše in zato tudi ne uporabljajo vode iz mestnega vodovoda.
Ker smatrajo posestniki plačevanje vodarine v takih primerih za krivično, je zanje zelo važno stališče mestne uprave. Ddbili smo pojasnilo, ki pravi, da tudi vodarina ne pozna izjem, naj n. pr. mestno razsvetljavo prav tako plačujejo tisti, ki nikdar ne pridejo iz svojega stanovanja, n. pr. zaradi bolezni, ter celo slepci. Tudi za ceste plačujejo vsi davkoplačevalci, čeprav nimajo vozov in avtomobilov. Prav tako vsi davkoplačevalci prispevajo za vzdrževanje bolnišnic in jetnišnic, čeprav so zdravi in pošteni ter na varnem pred zločinci. Tudi za socialne zavode radi plačujemo davke, čeprav nismo potrebni podpor. Enako je tudi s šolami, ki jih vzdržujejo tudi samci in starši brez otrok, ter s premnogimi drugimi stvarmi, ki služijo splošni blaginji.
Gotovo je vodovod med takimi pridobitvami, ki služijo javni blaginji in so zato vodovodi vsaj neposredno koristni tudi takim, ki nikdar ne pijejo vode, se le redko umivajo, skratka, ki se ne poslužujejo vode iz vodovoda. Vodovod je našemu mestu potreben tudi zaradi splošnega zdravja, da ne nastanejo kužne bolezni in ne prično moriti prebivalstva. Zato mestna uprava dela z vso silo
PUSTNI TOREK
ZABAVNI VEČER
Z GODBO
V L J U DNO VABLJENI
goste in niso bili izdani nobeni letaki ali kaka druga opozorila na javnost, je bila dvorana kljub temu nabito polna. Zbrali so se predvsem naši rojaki s Primorske, poleg njih pa tudi lepo število ljubljanskih družin in več odličnih predstavnikov ljubljanske družbe s svojimi soprogami. Spored večera je bil kaj pester in živahen s kupleti, kratkimi odrskimi prizori in petjem, da so se gostje za pogrnjenimi mizami od srca zabavali. Po sporedu, ki pa je izpolnil večji del večera, se je razvila prosta zabava, ob kateri so se gostje zadržali v dvorani tja čez polnoč. Ves čas je razpoloženje poživljal orkester. Dasi je bila vsa zabava zelo neprisiljena in domača, je vendar ves čas ostala na dostojni višini. V najlepšem razpoloženju so se gostje po polnoči razšli in si ob slovesu obljubljali, da se bodo ob podobnih prilikah še sešli.
1 »Bohemski večer« pri Mikliču, pustna zabava gledaliških igralcev z zabavnim sporedom bo drevi ob 20. Obleka poljubna. Izborna vina. Lasten buffet. Solidna postrežba. Vstopnice pri dnevm blagajni v operi. Ker je pričakovati tudi letos navala, vljudno prosimo, da bi si oskrbeli mesta v predprodaji. Mize so za štiri in šest oseb, nekaj tudi za tri.
1 Brozga na ljubljanskih ulicah. Nagla sprememba vremena, ki je nastopila zadnje dni, ima na vesti, da so ljubljanske ulice, zlasti one na periferiji, pokrite na debelo z brozgo. Brez nepro-dušne gumijaste obutve nikar ne hodi te dni na ulice, če si nočeš nakopati najmanj nahoda! Tudi cestni hodniki so na mnogih krajih pokriti z brozgo, česar so krivi hišni lastniki,, ki niso pravo-
PEPELNICNA SREDA 7. febr. 1940
SLANIKOVA POJEDINA
BOGATA IZBIRA JEDI
RESTAVRACIJA „UNIQN", LJUBLJANA
na to, da dobi vsaka ljubljanska hiša svoj vodovod. Še več, mestna občina si tudi prizadeva in želi, da bi vsa okolica in tudi vsa dežela imela dobro vodo, saj je Ljubljana glavno mesto Slovenije in je od zdravja vsega naroda odvisen tudi napredek našega mesta. Poleg tega pa z dežele dobivamo pridelke in živila, ki lahko zanesejo nalezljive bolezni v mesto, če so živila okužena.
Mestni fizikat se na vse načine trudi za izključno rabo vode iz vodovoda, da bi ne bilo treba nobenega vodnjaka več, saj so vodnjaki pogosto prav blizu greznic in gnojnic. Zato mestni fizikat stalno nadzoruje in tudi stalno ugotavlja, da večina teh vodnjakov no ustreza svojemu namenu, ker voda ni dobra ali pa je sploh škodljiva za uživanje in za pomivanje posode. Tako lahko najprej dobi tifus ali grižo družina lastnika takega vodnjaka, jo raznese po mestu z raznimi živili in tako okuži še druge. Posebno važno pa je za gostilne, da rabijo samo vodo iz vodovoda. To skrb za dobro vodo pa predpisujejo tudi državni zakoni in § 125 gradbenega zakona, ki določa, da so lastniki zazidanih stavbišč dolžni napeljati vodo iz mestnega vodovoda, čim je ta napeljan pred njih posestva, nadalj pa v 6 mesecih, ker pozneje napelje vodovod občina 6ama na stroške lastnikov.
Iz tega sledi, da mestni občini ne more in ne sme biti vseeno, če so hiše v Ljubljani priključene vodovodnemu omrežju ali ne. Občina je nasprotno celo dolžna skrbeti, da dobe vsi prebivalci zdravo vodo iz mestnega vodovoda. V ta namen zakon pripušča, da pobira občina vodovodno naklado tudi od tistih hišnih posestnikov, ki njih hiše leže ob cevovodu mestnega vodovoda, čeprav niso zvezane z mestnim vodovodom.
Za napeljavo vodovoda znašajo stroški 700 do 900 din, kolikor je pač oddaljena hiša od cestne vodovodne cevi. Naprava vse hišne vodovodne instalacije v to vsoto seveda ni računana, saj vodovod instalirajo za to koncesionirane tvrd-ke. V dosti primerih, kakor n. pr. na Galjevici in na Barju, je bilo revnejšim posestnikom, ki nimajo denarja za lasten priključek vodovoda, po-magano na ta način, da je mestna občina napravila javen vodnjak z vodovodno pipo. Sicer je pa revnejšim posestnikom plačevanje računov za vodovodno napeljavo vedno olajšano z dovoljenjem odplačevanja v mesečnih obrokih. Vodovodno omrežje se zlasti v predmestjih in v inkorporira-nih delih mesta naglo povečuje in je občina minulo leto za ta namen porabila skoraj milijon dinarjev.
časno odmetali snega. Dobro bi bilo. ako bi se oblast za takšne hišne posestnike nekoliko bliže pozanimala in jih primerno poučila.
1 »Seviljski brivec« kot film v kinu Unionu! Danes, na pustni torek, se boste najboljše zabava i in prijetno razvedrili pri »Seviljskem brivcu« v kinu Umonu. »Seviljski brivec«, znamenita Ros-sinijeva komična opera, je še danes eno najpri-vlacnejsih opernih del na največjih svetovnih odrih. Poleg izvrstnih igralcev je filmska kamera zajela celo vrsto najlepših fotografičnih posnetkov čarobne Španije s svojim originalnim koloritom. Poleg glasbe plesnih prizorov, lepega petja, bo vsakdo užival veder humor, tako da smo prepričani, da bo »Seviljski brivec« tudi v filmu vžVal občinstvo, ki si želi veselja, zabave in razvednla.
Petrifek, sladicama in kavarna
Danes od jutra do večera
vroči pustni krofi
Telefon 42>80
_Pošljemo na doml
V Pr« PRAVI SAN PEDRO
" " MATE ČAJ
vzpodbuja delavnost ledvic in črevesja. Dobi se samo v originalnih zavojih po din 5'— in din 181—. Droger;ja GREG0BIC, Ljubljana, Prešernova ul. 5.
1 Cerkven govor v stolnici bo danes ob 4 popoldne imel g. Viktor Cadež, župnik v Mekinjah.
1 Namesto venca za pok. gospo Ivano Rebek, vdovo po višjem davčnem inšpektorju, je darovala gdč. Mici Rotar, knjigovodkinja v Ljubljani, 100 dinarjev za Baragovo semenišče. Bog povrnil
1 Legitimacije za nameščence in poslovne knjižice za delavce. Mestni domovinski oddelek na Mestne trgu št. 2, II. nadstropje, soba št. 50, bo izdajal popolnjene legitimacije in poslovne knjižice v času od 7. do 9. februarja t. 1. od 10. do 13. vsem onim nameščencem, ki so do 15. januarja 1.1. ter onim delavcem, ki so do 1. januarja 1.1. predložili zadostno popolnjene tiskovine s potrebnimi listinami in fotografijami. Da ne bo pri izdaji legitimacij in poslovnih knjižic prevelikega navala, naj se ti nameščenci in delavci zglase v mestnem domovinskem uradu po naslednjem vrstnem redu: v sredo, 7. t. in., nameščenci in delavci, ki se njih rodbinsko ime začenja s črkami A do vštetega B od 10. do 11., C do D od 11. do 12. in E do G od 12. do 13.; v četrtek, 8. t. m. II do J od 10. do 11., K do L od 11. do 12. in M do O od 12. do 13.; v petek 9. t. m., P do 8 od 10. do 11., S do U od 11. do 12. in V do Z od 12. do 13.
1 Razstava olj in plastik ini. arh. Mitja Sviglja bo otvorjena v Jakopičevem paviljonu v Tivoliju v nedeljo U. t. m. Razstava bo obsegala v treh glavnih kabinetih paviljona krajine, liguralne kompozicije, portreje, plastike in skice, razstavljalčeva dela iz zadnjih dveh let. Med krajinami 60 večinoma na večjih platnih zastopani motivi iz Gorenjske, figuralne kompozicije pa prikazujejo različne športne in idejne skupine. Vsa razstava bo nudila mnogo raznolikosti v sižeju in razstavljenem materijalu, čeprav bodo razstavljena dela samo enega avtorja. Razstava bo odprta od 11. do 25. t. m.
1 Sodejcva družina je v nedeljo zvečer priredila v dvorani Delavske zbornice intimen družabni večer, ki je potekel v najlepšem razpoloženju. Dasi je bil večer samo za člane in po njih vpeljane
1 Smrtna nesreča krovca. Krovstvo spada med najbolj nevarne poklice, s katerimi si ljudje služijo kruh. Krovec je večji del svoje službe v smrtni nevarnosti, zlasti pa še, ako sam ne poskrbi zadosti za svojo varnost. Te dni imajo ljubljanski krovci dosti dela po strehah ljubljanskih hiš. Treba je čistiti s streh debelo plast snega in navadno se potem pokaže na strehi kakšna poškodba, ki jo
je treba popraviti. — Na strehi hiSe g. Jelačina na Einonski cesti je bil včeraj opoldne zaposlen krov-ski pomočnik Strah Martin, ki je v službi pri krov-skom mojstru Janežiču Ivanu in doma v ZalogU
št. 51. Strah je bil privezan, ko je hodil po strehi. Ko pa je hotel oditi skozi luknjo na podstrešje, se je odvezal in napravil še nekaj korakov proti strešni odprtini. Pri tem mu je spodrsnilo, da je izgubil ravnotežje in padel kakih 15 metrov globoko. (Hiša je dvonadstropna.) Na tleh jo obležal nezavesten. Jelačinovi so takoj telefonirali po reševalce, ki so našli Strnha v zadnjih zdihljajih. Naložili so ga na voz in zdirjali v bolnišnico, kjer pa je dežurni zdravnik ugotovil, da je ponesrečenec med vožnjo podlegel poškodbam. Reševalci so nato Strahovo truplo odpeljali v Mestni dom, kamor je pozneje prišla policijska komisija. Policijski zdravnik je ugotovil, da ima Strah zlomljen tilnik in hude notranje poškodbe. Truplo so prepeljali v mrtvašnico.
1 Ponesrečenci v bolnišnici. Brzojavni mojster 28 letni Klemenčič Ivan je včeraj dopoldne padel z brzojavnega droga in priletel na betonsko plo-ščo, kjer je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno nogo in nevarne notranje poškodbe. — 30 lelno časopisno prodajalko Raduš Ano iz Križevniške ulice št. 13 je nekdo s takšno silo udaril po glavi, da je morala priti iskat pomoči v bolnišnico.
1 Junaki noža na delu. V splošnem je treba reči, da je letošnji predpustni čas, v kolikor so ga ljudje preživeli po veselicah in zabavah, potekel v primeri z drugimi leti še dokaj mirno. V Ljubljani in okolici ni bilo v tem času izgredov in pretepov, čeprav je bilo prireditev in zabav vsake vrste več kakor dovolj. Da pa letošnja predpustna kronika ljubljanske okolice glede večjih pretepov ne bo ostala nepopisan list, so poskrbeli fantje, ki so v noči od nedelje na ponedeljek v znani gostilni Mokar na Ižanski cesti »uprizorili« hud pretep, v katerem so imeli junaki noža priložnost, da so se temeljito izkazali. Pri Mokarju so imeli domačo zabavo, ki je spočetka potekala povsem mirno. Potem pa je prišla v gostilno neka fantovska družba, ki je bila že nekoliko bolj prešerne volje. Okrog polnoči so začele leteti preko miz pikre opazke, katerim so sledile izzivalne grožnje. Kmalu so fantje skočili pokoncu in v njihovih rokah so se zabliskali noži. Nastal je besen pretep, v katerem je na obeh straneh sodelovalo po več udeležencev. Na tleh so obležali trije ranjenci s hudimi poškodbami. Ljudje so poklicali ljubljanske reševalce, ki so vse tri ranjence odpeljali v ljubljansko Leonišče. Najbolj hude poškodbe ima 47 letni posestnik Škafar Ciril iz Črne vasi, ki jo je skupil zaradi tega, ker je miril pretepajoče se fante. Ima prerezan vrat, rano v trebuhu in poškodbe po glavi. Drugi ranjenec je 36 letni posestnik Vidmar Alojzij z Ižanske ceste, ki ima odprto prsno votlino in rane po glavi. Tudi njegovo stanje je zelo resno. Tretji, posestnikov sin 28 letni Jankovič Stane, ima poškodbe lažjega značaja. Vso zadevo ima v rokah ljubljanska policija, ki bo izsledila junake noža in poskrbela, da bodo prejeli zasluženo kazen.
1 Iz policijske kronike. Posestnica Jožefa Pe-zdirčeva ,nekje z Dolenjskega doma, je prišla te dni po opravkih v Ljubljano. V vlaku se je seznanila z ženščino, ki je postala do posestnice prav zaupna. V Ljubljani na kolodvoru je Pezdirčeva prosila sopotnico, naj ji pridrži za hip zavoj, sama pa je nekam smuknila. Ko se je vrnila, prijazne sopotnice ni bilo več in seveda tudi ne zavoja, v katerem je imela Pezdirčeva razne obleke v vrednosti okrog 150 din. — V zadnjih dneh sta od svojih mojstrov v Ljubljani pobegnila dva vajenca, eden od njiju pa je poleg tega še zagrešil tatvino. Je to 19-letni Avgust Štrajhar, doma iz okolice Stične, ki je svojemu mojstru, peku Du-haniču v Klunovi ulici, odnesel koš kruha in odpeljal kolo, da ima mojster okrog 1100 din škode
Tujski promet v Mariboru nazadoval
Predlansko leto 70.949 nočnin, lani pa samo še 55.359 nočnln
p ,	,	Maribor, 5. febr,
rosledice evropske vojne se Čutijo posebno na meji na vseh koncih in krajih. Posebno neprijetne so te posledice v tujskem prometu, o čemer bi znali veliko povedati lastniki mariborskih hotelov in prenočišč ter gostinskih lokalov. Tujski promet je namreč v takem zastoju, da so posledice za gostinsko obrt v Mariboru naravnost katastrofalne, Mariborski hoteli, ki so z velikimi in-vesticijami modernizirali svoje obrate ter opremili sobe s sodobno udobnostjo, imajo čimdalje manj gostov. Ker so morala skoraj vsa podjetja za modernizacijo naieti posojila, katera pa bodo težko odplačala, ker je donos obratov tako padel. Nazadovanje tujskega prometa se najbolj jasno vidi v padcu števila prenočnin. Predlansko leto jih je bilo še 70.049, lani pa še samo 55.359. Pripomniti pa je treba, da se je tudi predlanskim že občutil padec tujskega prometa ter je bilo število prenoč-
nL° ,V frei!n,itl Ietih dosti višie- Predlansko leto je obiskalo Maribor in v mestu prenočilo 27.917 tuj-
cev, lani pa 22.169. Se večja razlika pa se vidi v strukturi obiskovalcev Maribora. Predlansko leto je prišlo v Maribor 11.773 Jugoslovanov ter 16.144 inozemcev, lani pa se je to močno zpremenilo. Število Jugoslovanov se je dvignilo sicer na 14.434, število inozemcev pa je padlo na 7735. Predlansko leto je prišlo med inozemci v Maribor še 1074 Čehov, lani pa je bilo njihovo število prav neznatno. Sprva so jih zadržali doma napeti dogodki na njihovih mejah, ko pa je Nemčija zasedla njihovo državo, jim je bilo potovanje k nam sploh nemogoče in sedaj je v naših hotelih človek, ki prihaja iz Ceske ter po rodu Čeh redkejši kakor kak Ame-rikanec ali Avstralec. Dvignilo pa se je število kJ iih ie lani P^nočevalo v Mariboru SVA), beveda so med njimi v glavnem bivši Avstrijci. Zanimivo pa je, da imajo mariborski hoteli manj prenočevalcev kakor gostilne in manjša prenočišča. V Mariboru imamo pet večjih hotelskih obratov, ki so imeli lani 26.921 prenočnin, večja polovica pa odpade na ostala prenočišča.
m Poziv mariborskim godbenikom. Vaje za pomladni simfonični koncert orkestralnega odseka Glasbene Matice so se že pričele. Vsi, ki dobro obvladajo katerokoli godalo, naj pristopijo v naš odsek, da pripomorejo k boljšemu uspehu prihodnjega koncerta. Pridite k vaji, ki bo v sredo dne 7. t. m. ob 20 v društvenih prostorih Glasbene "Matice. Dobrodošel je vsakdo, ki želi sodelovati. — Orkestralni odsek Glasbene Matice.
m Fantovski odsek Maribor I. Redni fantovski sestanek, določen na četrtek, 8. februarja, odpade. Članstvo se naj zato polnoštevilno udeleži prosvetnega večera, ki bo v četrtek zvečer v dvorani na Aleksandrovi cesti 6.
Slanikova pojedina
Sredo 7. II. ob 20. uri. Od 8. do 18. ure kulinarska razstava. — Pustni torek domača veselica. Razna razvedrila. — Zmerne cene. Hotel, kavarna in restavracija »OREL«.
m Društvo nameščencev Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic je imelo v nedeljo do-|x>ldne občni zbor v Mariborskem dvoru, ki ga je vodil predsednik Valentin Šibenik. Zborovalci so razpravljali predvsem o vprašanju zvišanja prejemkov, ki je zelo nujno, saj so uslužbenci teh zadrug med najslabše plačanimi. Občni zbor se je zaključil z volitvami, pri katerih: je bil izvoljen za predsednika Tone Močivnik, za podpredsednika Valentin Šibenik. za tajnika Angel Gomboc, za blagajnika Leopold Arzenšek, odbornika pa sta Luznar in Rcisman.
m Na pustni torek danes priredi mariborsko gledališče zabavno komedijo »Neopravičena urac pri zelo znižanih cenah.
m Protituberkulozni dispanzer v Mariboru se je preselil v lastue uovo urejene prostore v Zdrav-
stvenem domu, Koroščeva ul. 3. Razpolaga sedaj tudi z lastnim novim rontgenskim aparatom. Ordi-nacijske ure vsak delavnik od 8 do 12 in od 4 do 6. V svrho preiskave je dispanzer na razpolago vsakomur, zdravi pa le revnejše sloje.
m Naslednja glasbena premiera v mariborskem gledališču bo v prihodnjih dneh in sicer se uprizori klasična Straussova opereta »Ciean baron«.
m 10.000 din za revne otroke na Pobrežju
je darovala mariborska tekstilna tovarna Thoma, ki ima na Pobrežju svojo barvarno. Pobreška občina je za ta denar kupila najrevnejšim šolarjem močno zimsko obutev.
m Usoden požar pri Ruški koči vrhu Pohorja. V nedeljo je zgorela na Pohorju dependanca Ruške koče vila »Planinka« pri Sv. Arehu. Stavba je bila lesena ter je bila kmalu v plamenih, tako da ni bilo mogoče ničesar rešiti. K sreči niso bila sosednja poslopja Ruške koče, ki so vsa krita s skodl jami, v nevarnosti zaradi debele snežne odeje, lu pokriva strehe. Vila »Planinka« je imela u popolnoma opremljenih sob. Požar predstavlja za ruško podružnico SPD, ki je lastnica Ruške koče, hud udarec, saj se ceni škoda na 300.000 din. Zgradba je bila zavarovana. Vzrok požara se ne da ugotoviti, verjetno pa je nastal zaradi kakšne napake v dimniku, ker se je v sobah vso noč kurilo.
m Zagonetni atentati v Studencih. Ze nekaj časa so se dogajali v Studencih pri Marihoru zagonetni atentati na bivšo poštarico Josipino Jo-sok, ki so se končali v nedeljo zvečer s krvavim dogodkom, kateri je razburil celo predmestje. Omenjena gosjKKlična stanuje na Kralja Petra cesti 58. 1'red dvema mesecema je dobila nepoznanega oboževalca, ki je posiai zadnje čase posebno vsiljiv, znal pa je to opravljati tako spretno, da ga ni nikoli videla in tudi nihče drugi ca ni mogel zasačiti. Svoje občudovanje pa ji je izražal s pismi,
KINO K0DELJEV0	Telefon 41-64
Danes ob pol 3 in pol 6 dva odlična velefilma:
Kmečke norosti
Briljantna komedija, odlična glasba, kmečki motivi.
Robln Hood
Barvani velelilm z E. Flynom in O. de HavillarL Veselo pustovanje ob 2 komedijah nocoj ob pol
Kmečke norosti in Medeni meseci
Poleg tega še koncert jazz-godbe »Rhythm-Boys«.
ki jih je ponoči metal v stanovanje, z napisi na vratih in na steni hiše, v kateri stanuje itd. Zadnjo čase je postajal vse bolj vsiljiv in jo začel groziti tako, da se je Josekova morala obrniti na orožnike. V nedeljo zvečer, ko je že legla »pat, je nenadoma potrkalo na okno. Ko je šla pogledat, kaj je, je nekdo zlil skozi odprto okno najprej neko smrdljivo tekočino, ko pa se jo sklonila skozi okno, da bi videla tega vsiljivca, je naenkrat počil strel iz samokresa. Krogla jo je zadela v pas, pa tako srečno, da ji je obtičala samo pod kozo. Reševalci so jo peljali v bolnišnico, kjer so jo zdravniki operirali. Napadalca iščejo sedaj orožniki.
m Vlom v smodnišnico. V skladišče smodn.ka in streliva, ki ga ima mariborska tvrdka Pinter & Lenard pri Sv. Miklavžu, je nekdo vlomil, odnesel pa je le serijo uteži in nekaj škatljic vžigal-nih kapic. V zvezi z vlomom je bila neka oseba aretirana.
• m Za stat greh obsojen. Geza Sukič, hlapec iz Prekmurja, je pred štirimi leti zagrešil v Apačah roparsko dejanje. Potem je pobegnil ter se nm j'e posrečilo, da se je ves čas spretno izmikal dokler ga orožniki niso izsledili kot hlapca pri Sv. Benediktu. Sedaj je prišel za svoj stari greh pred sodnike, ki so mu prisodili 2 leti robije in 3 leta izgube častnih pravic.
Celjske novice
c Zborovanje duhovnikov. Poncvno prosimo vse gg. duhovnike celjske podzveze, da se udeležijo razgovorov na tečaju, ki bo v četrtek, 8. t. m., v mali dvorani Ljudske posojilnice. Začetek ob 10 dopoldne. Predavali bodo predavatelji iz Maribora in Ljubljane.
c Danes dopoldne so uradne ure Zbornice za IOI za Celje in celjsko okolico v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ul.
Fino čajno pecivo in bonboni!
Bonboniera Ruff, Prešernova ulica 1.
c Prostovoljna gasilska četa Babno-Celje je
imela v nedeljo svojo redno letno skupščino. Vodil !° 1« Predsednik g. Jakše Franc. V preteklem letu je četa dobila nov prapor, kateremu je kumoval minister g. Snoj. Poveljnik g. Pišek Franc je poročal, da je četa sodelovala pri dveh požarih. Blagajniško poročilo je podal g. Gaberšek Ivan. Četa ima se 3.000 din dolga. Veselica ob priliki blagoslovitve PraP°ra >e dala 30.000 din dohodkov in 21.000 izdatkov, tako da je čisti donos znašal devet tisoč dinarjev. V bodoče bo četa posvetila več paznje kulturno-prosvetnemu odseku in prirejala odrske prireditve, katerih režija je manjša in da ve*, dobička. Cisto premoženje čete znaša 80.000 dinarjev. Gasilsko župo Celje je zastopal na skupščini g. Bervar Adolf. Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor z majhno spremembo: _pred-sedmk Jakše Franc, poveljnik Strenčan Franc, tajnik Debeljak Ciril. Bivšega poveljnika g. Piška so izvolili za častnega poveljnika, Četa šteje 34 rednih in 40 podpornih članov.
c Pred ukinitvijo Zveze Maistrovih borcev v Celju. V nedeljo so zborovali v hotelu »Beli vol« člani odseka ZMB v Celju. Že lani se je na zborovanjih poudarjala potreba združitve LKB in ZMB v enotno organizacijo, ker imata itak obe enake cilje. Nedeljsko zborovanje Maistrovih borcev v Celju, katerega je vodil g. Roš Franjo, pa je to vprašanje postavilo pred odločitev — likvidacijo odseka. Predsednik g. Roš Franjo je v svojem poročilu o odsekovem delu poročal, da odsek ni imel uspehov, ker ima premalo samostojnosti, ZMB v Mariboru pa ni dala prav nobene pobude za delo. Odsek ZMB v Celju je odveč, ker so skoraj vsi člani odseka tudi člani LKB v Celju. Zato je nujno, da se ti organizaciji z istimi cilji združita v enotno organizacijo z imenom »Zveza borcev za severno mejo«. Tajnik g. Javšovec je kritiziral ZMB, da v 12 mesecih ni imela časa, da bi uredila pristopne izjave za članstvo. Blagajniško poročilo je podal g. Prime. G. Korenčič je predlagal likvidacijo odseka. Končno je članstvo pooblastilo odbor, da v dveh mesecih ukrene soglasno z ZMB, da se likvidacija izvede, sicer se bo sklical izredni občni zbor. Pri volitvah stari odbor ni hotel obdržati funkcij, novo predlagani člani gg. Vagner, Mulej in Korenčič, funkcionarji pri LKB, pa tudi niso sprejeli funkcij, tako da do volitev sploh ni prišlo. Zborovanje je sicer poteklo v najlepšem redu.
c Opeklinam je podlegla v celjski bolnišnici 19 letna služkinja iz Žalca Marko Angela. Pred tednom se ji je pri štedilniku vnela obleka, da je dobila hude opekline.
o Nesreče. V Vitanju ,'e padla in si zlomila desno roko nad zapestjem 14 letna Kos Amalija.
—	V Slancih pri Teharjih je padel pri smučanju 15 letni Zupane Anton in si zlomil desno nogo pod kolenom. — V Podgorju pri Braslovčah je zgrabila s amoreznica 12 letnega Magerja Antona in ga poškodovala v ramenu in po desni nogi nad kolenom.
—	Na Babnem pri Celju je v neki gostilni s kolom napadel posestnik Hribernik Anton 28 letnega šoferja Fndriha Franca in mu pri tem prizadejal hude poškodbe p<j, glavi. — V Čretu pri Celju je padel in si zlomil levo roko v zapestju 17 letni mehaniški vajenec Počekaj Dušan.
Sv. Peter pri Mariboru
Predavanje, ki ga je priredila mariborska postaja za rastlinske bolezni na tukajšnji ljudski šoli, e bilo zelo številno obiskano. Predaval je o važnosti zimskega škropljenja pri sadnem drevju okrajni kmetijski refčrent g. inž. šturm, ki je razložil še razna aktualna vprašanja za sadjarje in vinogradnike. Fitopatolog g. inž. Janežič iz Ljubljane je zatem zelo jasno in nazorno predoči! nevarnost, ki nam preti od San Jose kaparja. G. inž. Rozman pa je tolmačil razne podporne akcije, ki Jih je pričel uvajati Prizad in prihajajo v poštev tudi za naše sadjarje.
Dekliški krožek je uprizoril na svečnico in zadnjo nedeljo v običajnih prostorih poučno mro »Koka božja«. Igra je bila času prav primerna"in je dosegla pri obeh uprizoritvah prav lep finančni in moralni uspeh. Vse igralke so se do dobra vživele v svoje vloge.
KULTURNI OBZORNIK
Ludvik Pus: Kmečki stan
Znani pisatelj o duhovnih in gospodarskih problemih slovenskega kmeta, bivši strokovni učitelj na kmetijski šoli in sedanji kmetijski referent pri kmetijskem oddelku banovine, urednik kmečkega glasila »Orač« ter aktivni delavec v gospodarski in kulturni organizacije slovenskega kmeta Ludvik Puš se že dalj časa posveča tudi filozofskemu razglabljanju agrarizma. Iz tega filozofskega dela na naši univerzi ob profesorju Vebru je napisal sedaj pričujočo knjigo o Kmečkem stanu, v kateri je skušal svoja dognanja spraviti v celoti ter podati urejen in filozofsko fundiran pogled na knietstvo, s čimer naj bi postavil temeljna načela kmečkega stanovskega gibanja. Avtor se zaveda, da je jedro slovenskega naroda, je bil in bo še precej časa slovenski kmet, odkoder je izšel šele pred kratkim tudi slovenski meščan in delavec ter se tako iz korenin dvignil v višji socialni razred. Vsi smo tako zrastli iz kmeta, toda, pravi pisatelj v uvodu, mi ga vse premalo poznamo. Zato ga tudi radi preziramo ter ga še bolj porivamo na najnižjo stopnjo v narodnem občestvu. V resnici pa je ravno kmetski stan tisti, ki hrani največ slovenskih duhovnih vrednot, pa tudi materialnih. Da ga prikaže v resničnem, pravem kmečkem etosu, da prikaže vse duhovne prereze slovenskega kmeta, je Ludvik Puš napisal pričujočo knjigo o slovenskem stanu ter se tako pridružil ne toliko tistim našim raziskovalcem kmečke stvarnosti, ki empirično in pozitivistično seštevajo statistike materialnega dobrobita, kakor bolj tistim, ki iščejo v kmetstvu duhovnih in filozofskih temeljev ter iz njih ven žele podčrtati pogoje in pota, ki naj bi vodila tudi v harmoničen razvoj slovenske vasi in slovenskega kmeta v vseh komponentah, tako gmotnih kot tudi duhovnih.
V prvih poglavjih postavlja Puš svojo razpravo na filozofsko razlikovanje takih pojmov, kakor so individualne in socialne težnje v človeku sploh, kar vodi v take skupine socialnega delovanja, kakor so družina, narod, družbenost, država ter sloj ali slan in cerkveno občestvo. Posebno važnost pa je Puš položil v filozofski problem razlikovanja sloja od stanu ter tema dvema pojmoma posvetil dve poglavji. O sloju pravi, da so skupine ljudi, ki proizvajajo pod vodstvom duhovnih sil posredne materialne socialne vrednote. Posamezni sloji se ločijo po proizvodnji enakih socialnih vrednot, ki tvorijo tako enoten sloj. Posebno označuje zemijedelski sloj ter mu skuša dobiti pravo mesto med drugimi sloji. Dokazuje, da gre zemijedelski slojni proizvodnji temeljni značaj pred vsemi ostalimi produkcijami z vidika predmetov slojne produkcije, kakor ga poda prof. Veber v svoji Filozofiji. Zeniljedelska slojna produkcija ima edina z vseh strani značaj temeljne slojne produkcije, na kateri so zgrajene vse ostale slojne produkcije. Tako postavi načelo, da je enako temeljna tudi z druiinsko-narodnega vidika, kar pa obširneje razvije v drugem delu svoje knjige. Ta del razprave bo za splošne bralce zelo težak, pomeni pa novo oznako sloja v naši filozofiji.
Tretje poglavje govori o stanu na splošno, ki ga pa loči od sloja in tudi utemeljuje razliko med obema na ta način, da poudari najprej razlike med slojem in narodom kot dve nasprotujoči si skupini ljudi: sloj — interesna, proizvajajoča snovne socialne vrednote, narod — občestvena, ki goji in vzdržuje neposredne, kulturne življenjske socialne vrednote. Skupina, ki pa veže obe plasti, je pa — stan, ki ima v človeškem občestvu posebno gospodarsko (produkcijsko) in duhovno (kulturno) delovno nalogo. Tudi med stanom in razredom je neka razlika, kakor je tudi med slojem in razredom: prvi pomeni socialno vodoravnost, drugi navpičnost. Razredni boj vede do razpada vsake organične, naravno in nravno pogojene človeške družbe in tudi stanu. Stan sam se pa že tako približuje pojmu narod, da s svojo kulturno stanovsko diferenciacijo tvori naravnost sestaven del narodne kulture.
Ko je tako vključil stan v narod, je po-bliže razložil pojem kmečkega stanu kot skupnosti ljudi, ki z obdelovanjem zemlje proizvaja gospodarske socialne vrednote, zaradi tesne zveze z zemljo ter zaradi odtod izvirajočih svojskih lastnosti pa ustvarja svojo posebno kulturno področje. Tu govori o kmečki miselnosti, kmečki umetnosti, ki meščansko kulturo po svoje preoblikuje, o modrosti, o navadah in običajih, o kmečki veri, kar vse daje kmečkemu stanu prednost pred drugimi stanovi.
Na tem filozofskem razpravljanju, v katerega filozofski način se kritično ne spuščamo, je dozorel do temeljnih načel, ki naj vodijo do organiziranega prizadevanja slovenskega kmečkega stanu, da gospodarsko in tudi kulturno raste v svoji organski rasti ter vzajemno z drugimi stanovi služi napredku in moči naroda in države. V tem poglavju, v kateiega so vodili prejšnji filozofski razborl pojmov, tolmači pravo razmerje kmečkega gibanja do družine in do naroda, to je do udejstvovartja v narodnem okviru, v katerem naj se pozitivno uveljavlja narodna zavest, zadružništvo, ki je pravi izraz stanu, dočim je razredu interesni boj namen in cilj. Z besedami o razmerju kmečkega gibanja do Cerkve (farno občestvo naj mu bo osnoval) in države, pri kateri omenja, da si brez stanovsko organiziranih gibanj (korporativizma) ne moremo misliti uspešnega prehoda iz starega časa v novega, zaključuje to lepo knjigo o kmečkem staitu.
Knjiga je pisana z znanstveno ambicijo ter ji je zato posvetil nekaj besed v uvodu prof. dr. Veber, sam pisec slovanskega agrarizma. S to brošuro se je L. Puš uspešno postavil v vrste učencev dr. Vebra ter spretno in duhovito postavil kmečko gibanje na filozofske temelje. Ta knjiga naj postane izhodišče novega dela za prvo kmečko stvarnost, ki ne bo samo gmotna, kakor si jo nekateri predstavljajo, temveč tudi duhovna, ki bo razvijala vse te vrednote, ki jih kmetstvo ima kot stan in ne kot razred. Le tako bo tudi stanovsko kmečko gibanje harmonično zidajoča komponenta v organski rasti vsega naroda.	M
Benito Mussolini: Doktrina fašizma
V založbi Vallecchi v Firenci je bila tiskana v slovenskem jeziku Mussolinijeva brošura Doktrina fašizma, str. 59, v kateri so podana osnovna načela fašizma. V lepem slovenskem filozofskem jeziku prevedena brošura italijanskega ministrskega predsednika in idejnega očeta fašizma B. Mussolinija kaže kar po točkah vse značilne komponente fašistične doktrine, najprej kot duhovne zasnove in j>otem kot reakcije proti materializmu in pozitivizmu XIX. Stoletja. Tu je poudarjeno načelo, da fašistični človek mora biti ves pozitiven, aktiven, voljan ustvarjati in zopet se zoper-stavljati vsem oviram. Življenje mu je borba in vsak posameznik, kakor tudi narod, si mora zamisliti življenje vredno življenja, in ga tudi doseči. Zato poudarja vrednost vzgoje in tudi vrednost kulturnih vrednot. Po pojmovanju fašizma je življenje resno, vzvišeno, religiozno, povsem svobodno v svetu, ki ga vzdržujejo moralne in odgovorne sile duha. Dalje so postavljene trditve: fašizem je religiozna zasnova, je zgodovinski nazor, zaradi česar igra veliko vlogo vrednost tradicije. V politiki pa hoče biti fašizem realističen nauk. Je protiindividualističen, kar se tiče »Države, ki predstavlja vesoljno vest in voljo človeka v njegovi zgodovinski eksistenci«. Je za tisto edino svobodo Države in osebnosti v njej. V tem smislu je totalitaren ter ne pozna ne posameznikov, ne skupin (strank) izven »Države«. Je proti socializmu ter je za korporativno ureditev stanov, ki harmonizirajo v enotnosti Države. Posamezniki pripadajo sindikatom, predvsem pa Državi. Narod ne ustvarja države, temveč Država ustvarja narode (str. 14—15). Fašizem ni samo zakonodajalec, temveč tudi vzgojitelj duhovnega življenja, za kar »terja disciplino in avtoriteto, s katero vse brez ugovora obvlada.« — Te misli razvija Mussolini v prvem poglavju.
Drugi del pa podaja politični in socialni nauk fašistične doktrine. Govori o smrti socialistične doktrine, ki je po vojni poznala samo še sovrastvo. Dalje pravi, da fašizem ne veruje v večni mir, zalo odklanja »pacifizem, ki skriva v sebi odpoved od borbe in je strahopeten«. Je nasprotnik historičnega materializma in veruje v svetost in junaštvo, zavrača enačbo: dobrobit — sreča, ki jo obožavajo marksisti. Proti liberalizmu je v opoziciji kakor tudi proti demokraciji, vendar pa noče j>ahniti ljudi v dobo pred 1. 1789, kajti poti ni nazaj. Glavno Je Država, ki mora rešiti dramatična nasprotja kapitalizma. Fašizem ni ravnodušen do vere, zlasti do katoliške vere, toda Država nima teologije, temveč moralo. Ta Država je — volja do oblasti. Po Mussolinijevem mnenju je fašizem danes univerzalen ter jKimeni en hip človeškega duha. — K tema dvema poglavjema je dodanih tudi nekaj strani opomb in datumov ter dokazov besed iz raznih člankov, sestavkov ter govorov, ki prešnjc misli samo krepe in potrjujejo. Iz te knjige lahko vsak dobi pojem o fašistični doktrini, do katere lahko zavzame potem lažje svoje stališče.
Veseloigra »-Dva para se ženita«. Ljudska veseloigra iz sodobnega življenja v treh dejanjih. To igrico je priredil po češkem izvirniku J. Oblak. Predstavlja živahno veseloigro in kaže, kako nespametna je gonja za »srečo«, ki obstoji v denarju, kaže, koliko zla, sporov v družini povzroči to pehanje zanjo. Sicer i3 ljudsko življenje v nekaterih prizorih precej karikirano, ali v celoti vzbuja igm dosti razvedrila in tudi lepe misli. — Pajnik, kmet v Podgorju, ima dobro vzgojeno hčerko Metko. Ker je Pajnik premožen zcmljak, se potegujeta zanjo^ predvsem dva snubača: bogati kmet Baion m sr.es.n: prebrisan?c trgovec Svetlin. Prvega hoče za moža hčeri eam oče
Pajnik, drugega pa želi njena mati. Prvi gre samo za denarjem, drugi pa si hoče z ženitvijo jx>moč.i iz svoje težke situacije. Metka sania pa se je po svojem srcu odločila za skromnega kmečkega sina Janka. Sporedno s temi ženini pa misli na ženitev tudi domači hlapec Bobek, ki bi se rad oženil z domačo deklo Marjano. Razvija se pa dejanje ob snubitvi obeh »idealnih« enubačev in ob prizorih, ko se Metka navidezno odloči, da vzame tega oziroma onega snubca, če se dasta hipnotizirati in pri tem izpove-sta, kar ju bo izprašal domači stric. Oba izpove«ta vse o svojih namerah. Oče in mati, ki sta se radi ženinov sprla, uvidita sedaj, da sta oba snubca nezna-čajneža. Spodijo ju iz hiše in pošteni Janko, ki se je vrnil prav tedaj od vojakov, je sedaj sam v hiši dobrodošel ženin, Enako se odloči usoda za drugi par ugodno.
Igra je občinstvu zelo ugajala, kajti obsega poleg resnih misli tudi mnogo komičnih oseb in situacij. Celo gosj>odarja in gospodinjo, ki 6e v svoji kratkovidnosti potegujeta za svojega ženina svoje hčere, zanese dejanje v smešen položaj, tako da se nameravata prav radi tega ločiti. Ne sodi pa v ljudsko življenje prizor, ko hipnotizirajo oba ženina. Dober, vzgojno dober moment pa je, ko čujemo iz Jankovih besed mladega vojaka, ki ljubi domovino in ji hoče služiti zvesto do smrti. Njena svoboda mu je najdražja stvar.
Igralska družina ee je pri igri zelo potrudila. Prav posrečeni vlogi sta igrala Pajnik in žena, le da je bila žena v besedi malo nagla. (G. Totninšek in Jernejčeva). Z razumevanjem sta podali Metko oziroma dekle Merharjeva ter Zanoškarjeva. Komičnosti obeh »ženinov« sta odbila V6e poteze Mahovec in Čehuta. Malo pretiran je bil hlapec Bobek, dasi podan gladko. Režiral je predstavo g. Čehuta.
Dr. Gr.
*
»Matiček se ženic v frančiškanski dvorani. Z veseljem moramo pozdraviti dejstvo, da je Frančiškanska prosveta proslavila z Linhartovo komedijo ^ Veseli dan ali Matiček se ženic važen kulturni jubilej — minilo je 150 let, kar je prvič izšla v tisku (1790). Zato vsaj po reprizi zasluži omembe.
Z »Matičkom« smo po daljšem času videli na frančiškanskem odru res kvalitetno in domače delol Pri popolnoma razprodani dvorani je doživela predstava tudi lep moralen uspeh! Videlo se je, da je bilo občinstvo v tesnem kontaktu z dogajanjem na odru, tako da bi lahko rekli, da je kar živelo in dihalo s predstavljanimi osebami. Tu se jasno vidi, kakšnih del si želi občinstvo! Poudariti moramo, da so se igralci s finim občutkom znali vživeti v svet graščakov in kmetov pred 150 leti. Videlo se je s kakšno iskrenostjo, rekli bi, navdušenostjo so vsi stremeli, da podajo svoji like čim popolneje in verneje. — Tako moramo omeniti »bistro glavo« — Matička, ki se znajde v vseh zadregah in s pomočjo svoje zveste, a nič manj zvite Nežike gladko spelje predrznega barona na led. Matiček kot Nežika sta v g. Brumnu in gdč. Pir-natovi dobila ustrezajoča interpreta. Lahkovernega, a nerodnega barona Naletela je s polnim razumevanjem podal g. Maksiinir, prav tako pa se je dodobra vživela v vlogo Rozalije, njegove nežne in bistroumne soproge, gdč. S. Srečnikova. Mnogo veselega usmiljenja je bil deležen ubogi, večno zaljubljeni študent Tonček, ki ga je predstavil g. Avanzo. Izrazite tipe grajske sodnije so podali g. Črnivec v advokatu Zmešnjavi, g. Pokljtikar z umirjenim žužkom — grajskim kancelirjem in g. Jeraša z jecljavim pisarjem Budalom. Za tempo komedije in primerno scenerijo je poskrbel režiser g. R. Golob i č, ki se je potrudil za čim verneiši prikaz Linhartove komedije, za kar ie dobil prekrasen šopek rož. — Omeniti moramo,
Rastoča Italija
V Italiji že od 1. 1871 redno vsakih detet let štejejo prebivalce države. Te številke povejo, da je v Italiji zmeraj več prebivalcev, Umrljivost je vedno manjša, rojstev je več in več, in zaradi novih pokrajin: Eritreje in Libije, Tiencina in Trsta, Etiopije in Albanije se je prebivalstvo seveda še bolj povečalo.
Dne 31. decembra 1871 je živelo v Italiji 26mi-lijonov 801.154 ljudi in prišlo 94 oseb na 1 kvadratni kilometer Čez 50 let nato, leta 1921, je bilo v Italiji že 38,449.000 ljudi, torej 10 milijonov več kot leta 1871. Ko je bilo štetje prebivalstva 21. aprila, so našteli 41,651.617 duš. Mussolini je odredil, da naj bo odslej štetje ljudstva vsakih pet let. V oktobru 1939 je živelo v 94 italijanskih pokrajinah in v 4 provincah Libije, 44,462.000 ljudi. K temu številu je treba dodati še 12,000.000 prebivalcev italijanske Vzhodne Afrike, več ko 140.000 duš z Egejskih otokov in 8000 iz koncesij v Tien-cinu, medtem ko jih je v Albaniji po štetju iz leta 1938 približno 1,057.000 prebivalcev. Zdaj deluje posebna komisija italijanskega instituta za statistiko, ki bo tudi albanske prebivalce pravilno preštela in prištela.
Naslednje splošno štetje bo leta 1941. Če pomislimo, da je že zdaj več ko 58 milijonov prebivalcev v Italiji, jih bo 1. 1941 brez dvoma že 60 milijonov. Po vsem tem vidimo, da je število prebivalstva v 70 letih naraslo v Italiji bolj kot v vsaki drugi sedanji državi.
Ledolomilec »Sodov« doma
Iz Moskve poročajo:
Ruski ledolomilec »Sedov«, ki se je, kakor smo poročali 13. januarja 1940, po 27-mesečnem »ujetništvu« v polarnem ledu rešil, je v fione-deljek srečno prispel v Murmansk. Ledolomilec »Jožef Stalin«, ki je »Sadova« pomagal rešiti,
Tri imenitne drsalke na zimskih tekmah v Gar-misch-Partenkirchenn. Spredaj obe sestri Botoroi (Madžarki), zraven Romeea Popp (Romunka).
je privlekel »Sedova« v pristanišče. V Mur-mansku je na tisoče delavcev čakalo svojcev, ki so bili 2 leti med ledom. Vsi zbrani so z velikimi vzkliki pozdravljali prišlece, in vsi listi so polni pozdravnih člankov.
ŠPORT
šport zadnje nedelje
Četudi niso bile zadnjo nedeljo vremenske prilike zadovoljive in četudi sneg ni bil ugoden za smučanje, je bilo vse |>olno smučarskih prireditev širom naše domovine. Največji prireditvi sta bili v Bohinju, kjer so tekmovali v alpski kombinaciji člani in članice ZFO in DK ter ona v Planici, kjer je tekmovala mladina za naslov zimsko-sportnih državnih prvakov.
Tekme ZFO in ZDK v Bohinju
Letošnje smučarske tekme v alpski kombinaciji, tretje jx> vrstnem redu, so pokazale zopet velik napredek od lanskega leta in to v vsakem pogledu: v kvantitativnem in zlasti v kvalitativnem. In to tako pri fantih kakor pri dekletih. Na te tekme, ki so kljub neugodnemu vremenu nad vsako pričakovanje dobro uspele, se še povrnemo. Za danes samo rezultati.
Dekliški rezultati:
Smuk I. razreda: 1. Praček 38.21, Stolcer Pavlina (Kranjska gora) 45.4.
Smuk II. razreda: 1. Ažman (Jesenice) 33 sek.; 2. Pregplj Marija 44 sek.; 3. Pirnat Helena 45.1.
Tek na 3 km, II. razred: Znidar Frančiška (Bohinj) 12.55; 2. Pregelj Iva (Kočevje) 14.50; 3. Pregelj Mariji (Ljubljana) 15.50; izven konkurence Janežič (Kamnik) 14.33.
Mladenke: 1. Mencinger (Bohinj) 18; 2. Arh (Bohinj) 21.45.
Tekme članov:
Smnk (3500 m, višinska razlika 450). I. razred:
1.	Bertoncelj Jože (Jesenice) 4:40 tri petine; 2. Herlet (Solčava) 5:17 dve petini; 3. Znidar Emil (Jesenice) 5:?2.
II. razred: 1. Kavčič Filip (Kropa) 6:30; 2. Zabkar Jože (Kor. Bela) 6:33 štiri petine; 3. Flor-jančič Alojzij (Kranjska gora) 6:41 dve petini.
Slalom. Proga je bila dolga 350 m, višinska razlika 120 m. Bila sta dva teka.
I. razred: 'l. Bertoncelj Jože 1:45; 2. Znidar Emil 2:00.2; 3. Ravnikar Rado (Jesenice) 2:04.
I. razred: 1. Zabkar Jože (Kor. Bela) 2:22;
2.	Florjančič Alojzij (Kranjska gora) 2:26.4; 3. Bizjak Jože (Hrušica) 3.37.4.
Rezultati celotne alpske kombinacije:
I.	razred: 1. Bertoncelj Jože 73.06 točk; 2. Znidar Emil 92.24 ; 3. Herle Franc (Solčava) 93.14.
II.	razred (proga ista kot v prvem razredu): 1. Zabkar Jože 107,78 točk; 2. Florjančič Lojze 109.42, 3. Kavčič Filip 109.60.
Državno prvenstvo mladine v Bohinju
Ob številni udeležbi mladine se je vršilo v Planici tekmovanje za državno prvenstvo, pri katerem so bili doseženi naslednji rezultati:
Klasična kombinacija in skoki za juniorje:
Naraščaj:
1. Polda Janez (D.-M.) 292 5 točk, 2. Razinger Lojze (Bratstvo) 277.5 točk, 3. Makovec Janez (II.) 260.1 točk.
Mladina (od leta 1925 dalje):
1. Krznarič Pavel (D.-M.) 286 točk, 2. Lichten-eger Jože (D.-M.) 285.9 t., 3. Urbas Kondi (D.-M.) 28o.6 točk.
Takoj za tem so sledili solo-skoki naraščaja in mladine. Rezultati v samostojnih skokih so bili:
Naraščaj:
1. Mulej Tine (Ilirija) 137.3 točk, 2. Ručigaj Boris (Poljana) 135 toč, 3. Razinger Lojze (Bratstvo) 131.5 t., 4. Polda Janez (D.-M.) 129.6 t., 5. Brun Berti (Bratstvo) 129.6 t.
Mladina:
1. Krznarič Pavel (D.-M.) 138.5 t., 2. Petrič Janko (Ilirija) 131 t., 3. Košir Aleksander (Kranjska gora) 129.5 t., 4. Dernič Boris (D.-M) 126.7 t., 5. Lihteneger Jože (D.-M.) 124.6 t.
Juniorji:
1. Hrovat Janez (Ilirija) 286.5 točk; 2. Klinar Tone (Ilirija) 241.5; 3. Kajžar Franc (Ilirija) 194:
Solo skoki:
Juniorji:
1. Mežik Janko (Ilirija) 144.2 točk; 2. Bukov-nik Leo (Bratstvo) 143.7; 3. Gregorij Laopold (Ilirija) 137.5 točk.
da so bila mestoma razne šibkosti, vendar to spričo celotnega uspeha potone. Mi s simpatijo gledamo na lep uspeh vseh sodelujočih in samo
kličemo: naprej po tej potil	F. J.
*
Izšla je pri Banovinski založbi šolskih knjig in učil v Ljubljani in stane pri obsegu 112 strani kartouirana samo 20 din.
Skakalne tekme v Kamniku
Na skakalnih tekmah v Kamniku, ki so bile prav dobro organizirane, so dosegli tekmovalci naslednje rezultate:
Seniorji:
1.	Andrej Vidic (Sm. ki. Ljubljana) 199 točk.
2.	Milan Janežič (SK Kamnik) 192 točk.
3.	Jože Nedog (Ljubljana) 182 točk.
Juniorji:
1.	Branko Božič	(Ljubljana) 206 točk.
2.	Ernest Šunkar (Kamnik) 177 točk.
3.	Zalokar Zoran (Ljubljana) 166 točk.
Tudi na Betnavi pri Mariboru so skakali
Ob lepem številu mladih in poznanih skakalcev je bilo v nedeljo na Betnavi pri Mariboru tekmovanje v skokih. Omenjeno bodi, da so tekmovalci skakali izven konkurence precej dalj, kakor pri samem tekmovanju. Najdaljši skok izven tekmovanja je dosegel Inomoščan Pej>elnik s skokom 35 m. V konkurenci pa so bili doseženi naslednji rezultati :
1. Božo Gajšek (SPD Maribor) 140.2 točki (dva skoka po 28 m); 2. Franci Šop (SPD Maribor) 139.7; 3. Vinko Kavalar (SK Ilirija, Ljublj.) 139.1 točke.
Zimskošportni teden v Ga-Pa
V	nedeljo so bile zaključene tekme zimsko-sportnega tedna v Ga-Pa. V alpski kombinaciji pri dekletih je zmagala znana mednarodna in olimpijska zmagovalka Cranz, pri moških pa je bil prvi Jennewein, oba iz Nemčije. Pri skokih je bil prvi Weiler in tudi naslednja štiri mesta so zasedli Nemci. Sploh je bila pri vseh tekmovanjih velika premoč Nemcev, ki so zasedli v vseh smučarskih disciplinah prednja mesta.
V	finalnih hokejskih tekmah je premagala Madžarska Nemčijo z rezultatom 3:2, v finalu pa so odpravili Čehi Madžare z rezultatom 6:0. Čehi so postali prvaki tega hokejskega turnirja.
Slalom na Šmohorju
V	nedeljo je priredil Športni klub Laško tradicionalni slalom na Šmohorju pri Laškem. Proga je bila dolga 740 m in je imela 170 m višinske razlike. Bila je sijajno izpeljana in je vsebovala vse sodobne figure. Vratic je bila zastavljenih 39. Na startu se je javilo 12 tekmovalcev. V večini so bili člani SPD Celja. Tehnični rezultati so sledeči: 1. Saksida Ivan (SK Bratstvo) 2:43.8; 2. Dvorak Fric (SPD Celje) 2:46; 3. Gradišnik Dušan (SPD Celje) 2:47.3.
Smuške tekme na Rakeku
SK »Javornik« na Rakeku je priredil na svečnico medklubski smuški tek na 12 km za seniorje in juniorje. Rezultati: 1. Ilovar Janez (Sm. ki. Ljubljana) 58.57; 2. Završek Ludvik (FO Rakek) 1:1.17; 3. Mlakar Janez (Javornik) 1:6.27 itd.
Klubski prvak je med seniorji Zuccatto Vinko, med juniorji pa Mlakar Janez. •
Vesti športnih zvez, klubov in društev
K Planina — lahkoatlctska sekcija. Zimski treningi lahkoatletske sekcije bodo odslej samo v telovadnici na Stadionu, in sicer vsak torek ob pol 4 jx>poldne ter vsak poteke ob pol 7 zvečer. Prvi trening je torej v torek 6. februarja v sta-dionski telovadnici, ki bo odslej zopet redno zakurjena. Pozivamo vse atlete, da se treningov pod strokovnim vodstvom redno udeležujejo.
Atletska podzveza v Ljubljani. (Službeno.) Tem potom obveščamo vse atletske kluba dravske banovine, da bo redni občni zbor podzveze v nedeljo, dne 11. februarja, ob 9. dopoldne v salonu hotela Miklič, I. nadstropje. — Dnevni red ostane nespremenjen.
ASK. Danes ob 19. sestanek vseh tekmovalcev, ki nameravajo tekmovati za zlati pokal g. dr. Korošca. Kakor smo že pisali, bodo tekme 11. febr. na Črnem vrhu nad Jesenicami. Vsi, ki ste se že prijavili kakor tudi oni, ki se še niste, pridite gotovo na sestanek ker imamo važne pogovore. Po tem sestanku, to je ob 19.30, je redna seja ASK-a. Kfer bo to verjetno zadnja seja pred počitnicami, prosimo, da se je vsi udeležitel Poleg tega opozarjamo, da bo 11. febr. ekskurzija na Črni vrh za vse ASK-ovce in prijatelje kluba. Odhod iz Ljubljane zjutraj ob 7 in še isti večer jx>vratek domov. Vsi, ki se boste ekskurzije udeležili, se podpišite na plakat v Akademskem domu ali na univerzi. Vožnja četrtinska (12.— din).
V Sydneju je bil pred nedavnim zaključen turnir za prvenstvo Avstralije v tenisu Zmagovalec je postal Adrian Quist, ki je v finalni borbi premagal
svojega rojaka in nekdanjega prvaka Cravvtoiua, iu to 6 preončliivim rezultatom 6:3. 6:1. 6 :2.
Od Carigrada do Kabula
Obličje zemlje, ki bi lahko postalo velikansko bojišče sedanje vojne
irometne zveze le skoraj bolj žalostne kot pa
Te dni mednarodni listi posebno mnogo pišejo o tem, kako bi se naj bojišča sedanje svetovne vojne razširila. Vojna je sedaj v teku komaj na zapadu Evrope ob Renu in v Posarju in na severu, ker se sovjetski vojaki že nad dva meseca trudijo, da bi zasužnjili najbolj civiliziran in kulturni evropski narod — Fince. Seveda se na severu boljševiki ne bi ustavili ob finsko-švedski ali finsko-norveški meji, ampak bi Sovjeti skušali vdreti tudi naprej do Atlantika in priti do Narvi-ka. To bi bil velik imperialistični plen Sovjetov na 6everu — Sovjetska Rusija bi prišla tako do odprtega morja. Anglija bi se nato morala na morju poleg z Nemčijo pomeriti tudi s Sovjetsko Rusijo. Taka zamisel je sicer še precej nejasna in blodna, kajti boljševiki imajo še manj brodov-ja kot pa Nemčija. Toda s podmornicami se lahko že marsikaj doseže in teh ima baje sovjetska vojna mornarica nad 100.
Toda v javnem mnenju se je v zadnjih dneh mnogo pisalo tudi o tem, kako se nemške čete skušajo skozi Vzhodno Galicijo pomakniti proti črnemu morju. Tam se njihova glavnina najbrž ne bi ustavila. Skupno s sovjetsko vojsko bi se naj nato izvedel napad proti angleškemu vplivu v Mali Aziji, rdeča vojska bi naj opravila svojo nalogo na ta način, da bi vdirala naprej proti Indiji. Kdor je hotel streti vse tekmovalce Evrope, je moral kreniti osvajat bogastva Indije. Ti načrti so ee ponavljali v V6eh stoletjih zgodovine od Aleksandra Velikega do Napoleona Vsi ti načrti so se razbili zaporedoma, najdalj časa vladajo v Indiji Angleži, ki si je pa niso pridobili z orožjem v roki, ampak z denarjem. Ali bo v novem času mogoče na drug način zavladati nad Indijo?
Prodiranje proti Indiji pa je predvsem problem prometnih zvez skozi države, ki vodijo proti Indiji, to je skozi Turčijo, Irak, Iran in Afganistan. Ali so te dežele sploh prehodne za moderne armade, to se vprašuje zadnje čase cela vrsta časnikarjev in publicistov. Prva velika država je Turčija.
Turčija
V stari Turčiji so bile prometne, zveze zelo slabe. Že v evropski Turčiji ni bilo mnogo cest in železnic, še manj cest in drugih prometnih zvez pa je imela stara Turčija v svojih azijskih in afriških posestvih. Nova moderna Turčija se je tako rekoč umaknila iz Evrope in vsa njena moč je sedaj v s Mali Aziji, kjer je sedaj tudi nova turška prestolnica Ankara. V stari Turčiji je bil Carigrad najvažnejši prometni vozel in izhodišče za križarenje po turškem cesarstvu. Na njegovo mesto pa je v novi Turčiji stopila Ankara in je torej od tam treba gledati na razvoj prometnih zvez po Turčiji.
Nova Turčija pa se ni vrgla na gradnjo cest; vse delo turške vlade v javnih delih je bilo silno plodno, toda za dvig prometa je moderna Turčija skrbela predvsem na ta način, da je gradila železnice. Stara Turčija je imela 4000 km železnic, nova turška republika je dolžino železniških prog najmanj podvojila. Cest pa tudi v novi Turčiji niso gradili, vse nove ceste pa, ki so bile zgrajene, so bile zgrajene pravokotno na železnice in so zamišljene tako, da naj dovažajo progam tovor, nikakor pa naj ne gredo vzporedno z novimi progami. Velika ■ železniška .mreža pa se je razvijala predvsem od zapada proti vzhodu, to je v smeri, ki bi prišla v poštev za pot proti Indiji. Ceste pa se v tej smeri niso razvijale in jih skoraj ni.
Najvažnejši novi železniški progi, ki sta bili zgrajeni v zadnjih letih nosita ponosni imeni »premogovna železnica« in »bakrena železnica«. Prva proga veže Ankaro s Črnim morjem, druga pa Ankaro z Diaberkirjem, ki je že blizu iraške in iranske meje. Silno važna proga Siwas-Erzerum pa je bila predana prometu 20. oktobra lanskega leta. S temi progami je bila nova Turčija lepo prepredena od zapada proti vzhodu. Iz Erzeruma vodi stara železniška ozkotirna prota v Leninkan na sovjetskem ozemlju. Iz Erzeruma bodo začeli graditi železniško zvezo z Iranom (Perzijo) proti Te-brisu in naprej v Teheran.
Najvažnejša in edino porabna cesta v novi Turčiji vodi iz Trapezunta ob Črnem morju v Er-zerum in nato naprej v Tebris v Perziji. Turška vlada pa gradi vse nove železniške proge v lastni režiji in zato nima vlada dovolj sredstev za gradnjo cest. Avtomobilska cesta iz Carigrada v Ankaro je bila sicer dolgo časa v načrtu, sedaj pa o njej nikdo več ne govori. Prav tako pa je gradnja cest v Turčiji silno draga in stane vsak kilometer ceste v Turčiji vsaj 1000 turških funtov. Ta vsota je tako visoka, da zgradi vsak vijalet (pokrajinsko okrožje podobno našim banovinam) na leto komaj kakih 10 km cest, kar je pri ogromnih razmerjih skoraj brezpomembno. Če pa bi hoteli govoriti vsaj o nekakem normalnem cestnem omrežju v Turčiji, tedaj bi moral vsak vilajet v Turčiji imeti vsaj 300 km cestnega omrežja. To je pa taka številka, da je skoraj nemogoče misliti na to, da bi se kaka vojska z modernimi motoriziranimi kolonami lahko v redu pomikala skozi turški del Male Azije. Prodiranje je torej možno samo po železniških progah in tako prodiranje je seveda dovoljeno samo turškemu prebivalstvu in tistim, ki so temu prebivalstvu naklonjeni in koristni. Vsak sovražnik pa železnic že ne bi mogel več uporabljati in bi naletel na turško vojsko, ki je popolen gospodar turškega gorovja in njegovih neprehodnih planot.
Irak
Irak je tista dežela, ki obsega nekaj več ozemlja, ki se navadno imenuje Mezopotamija. Tam pa
50 J"	---------------ivui pa
v Turčiji. Vsega je železnic komaj za 1200 km in še te železnice nimajo enake širine tirov. Samo nekdanja bagdadska železnica ima normalne tire. V kratkem bo dograjena železniška proga Mosul— Diarbekir in šele tedaj bo ta velika bagdadska proga res v celoti zvezana z železniškim tirom. Iz Carigrada do Bagdada bo čez Ankaro vodila proga normalnega tira.
Irak pa ima izredno obsežno cestno omrežje, ki je izgrajeno najmoderneje. Te ceste so zgradili predvsem Angleži in so vse asfaltirane, posebno tiste, ki vodijo proti mejam. Dežela pa je prebo-gata na rekah in tako vodijo vse te moderne ceste čez izredno število mostov. Toda nad 6000 km cest j5 Še> V ®,labem stanju in to posebno v notranjosti dežele. Najmanj 15 let bi še trajalo, če bi hoteli izpopolniti to omrežje.
i? gospodarsko izredno bogato in važno ozemlje. Nobena azijska država nima iz Evrope toliko letalskih zvez kakor ravno Irak. Tigris in Evfrat sta plovna v dolžini 1150 in 900 km. Vsa nova prometna dela pa so v rokah PWD, to je angleške družbe za dvig javnih del v tej državi.
Ves promet teži proti perzijskemu zalivu, to je v smeri od juga proti severu. Vzhod-zapad ne pomeni v prometnem oziru mnogo.
Tisti, ki je gradil tako moderne ceste z najmodernejšimi mostovi, si je pač znal zagotoviti vse varnostne odredbe, ki naj ščitijo te zveze samo zanj. Nešteti mostovi so najbrž vsi že zavarovani tako, da bodo služili samo njemu in nikomur drugemu. Kdo bi pa uspel vdreti v perzijski zaliv, bi tam gotovo naletel na vojno brodovje tiste velesile, ki ščiti Indijo zase, to je na najmočnejše vojno brodovje sveta — na angleške križarke in podmornice.
Iran
Iran ima eno glavno železniško progo in ta zopet vodi od severa proti jugu, to je od obale Kaspijskega morja v Perzijski zaliv. Ta proga je ponos mlade države, kajti ta proga je bila zgrajena skozi tako težke in neprehodne dele perzijskega pogorja, da je ta proga sploh najdražja proga, ki je bila dosedaj zgrajena na svetu. Vsa ta proga
{•M. zgrajena brez denarna pomoči iz tujin« in lahko si mislimo, s kakšnim ljubosumjem morajo gledati vsi Perzijci na to svojo progo. Proga je dolga 1400 km. Ostale manjše proge so bile zgrajene
med svetovno vojno in so jih nekaj zgradili tudi Rusi, ko so imeli zaseden del Perzije. Toda te proge, dolge komaj nekaj nad 100 km imajo ruski široki tir.
Dežela je pa vsa prepredena z dobrimi, tudi za motorni promet sposobnimi cestami. Dolžina teh dobrih cest v Perziji znaša 18.000 km, vendar pa so V6e zgrajene iz enega središča — iz glavnega mesta leherana in vodijo na vse obmejne točke države. Zelo ugodne so ceste proti Kaspijskemu morju in proti Perzijskemu zalivu in celo v Afganistan. Prav slabe in težko prehodne ceste pa so zgrajene v smeri proti Indiji. Te ceste so za moderni promet komaj upoštevane, še hitreje pa jih lahko zapre vsakdo, kdor bi hotel braniti vdor v Indijo s te strani.
Perzija si je zgradila v zadnjih letih vse to omrežje prog in cest v nekem zanosu norodnostne-ga razmaha. Težko je verjetno, da bi lahko kdo premikal svoje sile ob tej veličastni najdražji progi sveta ali pa po cestah, ki so zopet prehodne le v smeri proti Perzijskemu zalivu.
Afganistan
Afganistan po sploh nima železnic. Prav tako ni tam cest, ki bi bile sposobne za moderni promet z motornimi vozili. Po deželi vodijo stare ceste za karavane, ki se morajo boriti z izrednimi težavami in nadčloveškimi napori. Vendar pa je v teku gradnja izredne gorske železnice Herat-Kabul, ki bo zgrajena najbrž šele čez nekaj let.
Dostopen pa je Afganistan samo iz Indije, in sicer iz Lahore čez Ravaldindi, Pešavar in prelaz Khaiber. Toda ta cesta je že sedaj v rokah Angležev, toda tudi ta cesta ne prihaja v poštev za moderno vojsko.
*
Našteli smo nekaj podatkov o prometni pre-predenosti maloazijskega sveta, ki prihaja v poštev za tiste načrte, ki danes toliko govore o Indiji. Verjetno je, da s tem resno računajo vsi tisti, ki bi morali kreniti na take pohode. Vojaški krogi torej za borbe v tem delu sveta ne morejo biti preveč navdušeni. Zasanjajo se radi samo politiki in če bodo ti odločevali v vojni bolj kot generali, se tudi res lahko zgodi, da bo kdo hotel oditi v zgodovino z lavorikami Aleksandra Velikega, ponesel pa bo s 6eboj najbrž tudi 6loves njegovega neuspeha in konca.
Se zmeraj zimske strahote
Letala morajo pomagati
Iz Kopenhagna poročajo: Na Danskem še zmeraj hud
--------- — ------j	mraz ovira
pomorsko plovbo. Burja in mraz sta še gospodarja vseh ondotnih krajev, in ves promet z Velikim Beltom je ukinjen.
Zahodni del Velikega Belta je ves z ledom pokrit. Provizorično letalsko zvezo med Seelan-dom in Fiinenom so zdaj podvojili. Pred se-vernovzhodnimi lukami se grmadijo skladi ledu. Prevoz skozi Oeresund je mogoč samo z ledolomilci. Vlaki že tri dni ne vozijo. Živila le s težavo prevažajo s sanmi, in vse šole so zaprte.
še hujše je v Angliji
Brzojavna poročila prinašajo iz Den Haaga vesti, da so prometne zveze v Angliji in na škotskem zaradi snega in ledu zmeraj bolj težavne. V zahodni Škotski so kar vasi zasute s snegom, tako da so odrezane od prometa. Glasgovv ni več v železniški zvezi z Londonom. Na stotine potnikov mora v vlakih prenočiti in čakati. Tudi zveza s severno Irsko je onemogočena. Londonski dopisnik »Het Volka« po-
roča, da je še zdravnikom težko priti do svojih bolnikov. Baje pogrešajo kar tri vlake, ki so nekje zastali na progah.
švicarska mesta pod vodo
Tz Ženeve poročajo:
Vreme se je v Švici nenadoma spremenilo in se je začel sneg tajati. Z gora dere voda in deževne plohe so po vseh mestih. Povodnji ogražajo mesta Bern in Aaran. V Bernu so nekatere ceste spremenjene v deroče potoke. V Aaraganu so se zaradi tajanja snega in hudih nalivov stvorila velika jezera, ki so pretrgala ves promet, so
Na Holandskem so brez prometa
Holandski listi pišejo, da že 55 let ni bilo ondi take hude zime. Ker se vrši holandski promet večidel po kanalih in so ti zdaj zamrznjeni, je skoraj ves promet ukinjen. Skušali so dovažati tovore in ljudi po cestah, a ceste so v snežnih zametih in mnogo avtomobilov ne more na cestah ne naprej ne nazaj. Te razmere so se v četrtek še povečale, ko je začelo nenadoma deževati in so vse ceste zle-denele, kjer še ni bilo žametov.
Prazrik
slovenske znanosti
Dne 4. februarja je bila v mineraloškem institutu univerze javna obramba disertacije, katero je predložil g. inž. M. Munda za dosego naslova doktorja montanističnih ved. Naslov disertacije je »Stratigrafija in tektonika v raj-henburški terciarni kadunji«. V dvorani smo opazili poleg visojtošolcev tudi veliko število inženirjev in geologov.
Mladi doktorant, rodom iz Maribora, kjer je končal srednjo šolo, je absolviral visokošolske študije na rudarskem oddelku tehniške fakultete univerze v Ljubljani, kjer je bil leta 1935 diplomiran za rudarskega inženirja. Po enoletni rudarski praksi se je I. 1937 vrnil na univerzo v Ljubljani in je kot asistent g. prof. inž. V. Nikitina začel svoje znanstveno delovanje na polju uporabne geologije.
Disertacija, ki jo je branil doktorant, obravnava važne geološke probleme naših premogovnih revirjev ter ima poleg znanstvenega pomena za geologijo domačih krajev še znatno važnost za rudarsko prakso. Obrabma se je vršila tako, da je doktorand najprej obrazložil vsebino in glavne zaključke svojega dela. Debate sta se udeležila gg. profesorja inž. V. Nikitin in dr. I. Rakovec. Tretji referent, g. profesor belgrajske univerze dr. V. Laskarev, ki se ni mogel osebno udeležiti diskusije, je pismeno sporočil svoje mnenje. Potek zagovora
Kakor poročajo iz Amsterdama o priliki drugega nemškega letalskega napada 30 jan. 1940 ie bil med drugimi napaden tudi petrolejski parnik »Britisch Triumph« (&166 ton). '
je pokazal, da naš mladi doktorand temeljito obvlada obdelano snov ter jo zna tudi primerno podati. Izpitni odbor pod predsedstvom g. dekana tehniške fakultete je ocenil delo aoktoranda in njegovo obrambo kot odlično.
Mlademu doktorju montanističnih ved iskreno čestitamo. Univerzi pa se moramo zahvaliti, da je omogočila javnosti vpogled v način vzgajanja znanstvenega naraščaja, kar bodi glavna naloga naše najvišje znanstvene ustanove.
Dobrna pri Celju
Marsikdo pozna Dobrno po slovitih zdravilnih vrelcih. Mnogo gostov prihaja semkaj že desetletja na okrepčila in marsikak tisočak zdrsne v blagajne zdraviliškega podjetja in privatnih obratov. Napačno pa bi sodil, kdor bi mislil, da pri nas ni siromaštva; pa še mnogo ga je, izza vsakega vogala gleda. Kdor ni prehodil naših bregov, kdor se ni pobliže spoznal z bedo v številnih kočah, ta ne ve, da predstavlja Dobrna veliko socialno vprašanje. Ljudje bi radi delali, pa ne najdejo zaposlitve, radi bi za zaslužkom izven mej domovine, pa ne morejo, radi bi živeli, pa skoroda ne morejo. Posebno to zimo se pozna lanska slaba letina, ko je radi suše odpovedal glavni pridelek našega siromaka: fižol in krompir. Z nestrpnostjo čaka narod na koruzo, za katero so obljubljene brezplačne vozovnice. Nad vse beden je položaj naše šolske mladine: slabo oblečena, slabo obuta (večina v cokljah), vdrtih lic in oči prihaja v šolo — nekateri do 8 km dalečl Učiteljski zbor in krajevni čini-telji se trudijo, da vsaj nekoliko odpomorejo tej bedi z vsakoletnim božičnim obdarovanjem najsiro-mašnejših. Tudi pri letošnji božičnici je bilo obda-rovanih 74 učencev s čevlji, obleko in perilom. Skoro nemogoča pa bi bila ta humana akcija brez našega ravnatelja zdravilišča g. dr. Stera Franja, ki že več let zaporedoma prispeva k božičnici lepe zneske — letos 1000 din — in ki omogoča zbirko za revne učence med zdraviliškimi gosti ob raznih prilikah. K božičnici so nadalje prispevali: Občinski odbor Rdečega križa 1350 din; dobrnski rojak g. Dobovič-nik Franjo iz Celja bogato zbirko blaga za obleko; tvrdka Pušnik Beti iz Vojnika 20 komadov volnenih pletenin; kraljevska banska uprava v Ljubljani 11 m blaga za obleke in 19 m blaga za perilo. Po že izvršeni božičnici so prispevali še: gdč. Logar Iva, gospa Kobal Mila in gospa Kobal Lea iz Ljubljane 300 din, kateri znesek se bo porabil za šolsko kuhinjo, ki se je otvorila 6 1. februarjem. V6em dobrotnikom najlepša hvalal
Cerklje pri Kranju
Cerkvene orgle so pretekli teden razdrli, da napravijo prostor za nove, ki jih že gradi mojster Jenko v Šent Vidu. Gotove bodo meseca maja. Stare orgle so služile svojemu namenu 118 let. Naredil jih je Rumpel za ceno 1600 goldinarjev leta 1822.
Na tečaju predava v četrtek g ravnatelj Gs-brovšek iz Ljubljane. Predavanje bo zanimivo,' zalo pridite polnoštevilno.
Poročenih je bilo letošnji predpust 9 parov,
	
	. ■KagS^j
	.... v.;.;
	SSBj
	
	
	iJšez
Tale flamingo jo umetnik, ki zna »balancirati« da no izgubi ravnotežje, kakor malokateri telovadec.
Jesenice
Mi volimo zeleno listo ZZD
K volitvam obratnih zaupnikov pri KID
Po daljšem presledku bodo dne 9. februarja 1940 pri KID na Jesenicah in na Juvor-mku spet volitve delavskih obratnih zaupnikov. Delavske skupine vseh barv so sklenile, y letošnj° volivno borbo samostojno. ZZD pojde v to borbo z zmagovitim zanosom. Od zadnjih volitev je naša organizacija storila za svoje članstvo in tudi vobče za vse delavstvo toliko uspešnega strokovnega dela da ne bi potrebovala zu volitve nobenih drugih gesel, kukor da pokaže na to delo in na te uspehe.
Naša organizacija se vedno bavi res le s strokovnim delom v korist svojega članstva. Ona se ni bavila s ]>olitiko, ni ustanavljala nobene politične stranke in ni hujskalu delavstva proti podjetju in tudi ni obljubljala nemogočih stvari. Politiko prepuščamo naši politični organizaciji. Vemo, da se naše članstvo tam udejstvuje. Mi pa imamo od tega tudi temu primerno korist. Toda naše pisarne nismo nikoli izrabljali za tajno snovanje škodljivih političnih organizacij, kakor to delajo druge »strokovne« organizacije, ki pa potem po tistem znanem načelu — primite tatu — skušajo svoje grehe drugim naprtiti.
Mi tudi ne hujskamo delavstva proti podjetju, kakor to delajo drugi. Pač pa smo in bomo tako tudi v bodoče vedno storili, nastopih z vso odločnostjo proti podjetju, če se bo delavstvu delala krivica. Nastopiti smo znali vedno tako, da,je moralo podjetje našo intervencijo resno vzeti. Mi se v povezanosti s slovenskim narodom .zavedamo, da smo najres-nejša slovenska organizacija, mimo katere ne more iti niti tako opoinno industrijsko podjetje, kakor je KID. Ker bo ta svoj značaj ZZD ohranila tudi v bodoče, vidi naše pošteno in izobraženo delavstvo v ZZD svojo najboljšo zaščitnico in najsigurnejšo vodnico. Tega spoznanja pravemu delavstvu nihče ne bo preprečil. Zato pa gremo na volitve z zavestjo, da bomo v tej borbi zmagoviti, da bo zavedno krščansko delavstvo oddajalo pri volitvah zelene glasovnice za svojo najboljšo strokovno organizacijo Zvezo združenih delavcev!
Skupine ZZD pri KID.
Izmenjavanje straže na zahodni fronti.
Litija
Farni sestanek. Fantovski odsek v Litiji prirea v četrtek, dne 8. februarja ob pol 8 zvečer v dvorani Ljudskega doma farni sestanek za može in fante iz vse litijske župnije. Na sestanku bodo zanimiva predavanja. Prav vsi možje in fantje ste vljudno vabljeni!
V petek, dne 2. februarja se je v litijski župni cerkvi poročil vodja prosvetnega godbenega odseka gospod Pretner Karlo, železniški uradnik, z gospodično Bruno Žigon, hčerko že pokojnega železničarja iz Litije. — Bilo srečnol
— Pri neredni stolici, napetosti čre\ vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostank prebave nakopičene v črevih. V zdravnišk praksi se uporablja »Franz-Josefova« vodb s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg po min soc pol In n zdr S-br 15 485 25 V 35
Kranj
Poročila sla se v farni cerkvi v St. Vidu nad Ljubljano g. Zabret Ivan iz Bobovka pri Kranju in Beta Umnik iz Suhe pri Predosljah. Poročal je ženinov stric g. dekan Zabret Valentin iz St. Vida nad Ljubljano. Mlademu katoliškemu paru želimo obilo božjega blagoslova!
FO in DK v Kranju priredita v nedeljo, dne j 11. t. m. ob 4 popoldi. v dvorani Ljudskega doma , svojo teiovaufio akademijo z bogatim sporedom. Videli bomo sad zimskega dela naših fantov in deklet. Že dan^s opozarjamo, da si preskrbite pravočasno vstopnice v trgovini »Hinko«,
ZFO
Teki in skoki ZFO v Mojstrani
Klasifna kombinacija bo v Dovjem-Mojstrani. Vodstvo Zveze je uvidelo, da so tam zelo lepi in pripravni tereni za izvedbo takih tekem. Te tekme bodo v dneh 10. in 11. februarja t. 1. Veseli nas, da se je odločila Zveza prirediti svoje tekme v našem kraju. Saj je prav od tu iztekla zibelka smu-škega športa, ki je sedaj na tako visoki stopnji. Tukajšnji lovci in domačini so bili še pred svetovno vojno dobri smučafji ter so že takrat prirejali tekme, katerih se je udeleževal tudi lastnik hotela Triglav in nadzornik dvornih lovišč g. liabič .'anez. On ve marsikaj povedati, kako so že takrat tekmovali. Po svetovni vojni je začela to delo nadaljevati mlajša generacija, predvsem brata Janša iu gdč. Minca ltabičeva. Saj je pa bila tudi v Mojstrani zgrajena prva skakalnica po načrtih g. inž. Janša. Smučarski klub ima tudi svojo kočo na Možaklji, kjer je možno smučanje še pozno spomladi. Dolgo vrsto let so naši smučarji dosegali vsa prvenstva bodisi v teku ali skokih in so še danes izvrstni tekači in skakalci, n. pr. Klančnik Karel in Alojz, Jakopič in drugi. Omenjeni klub je odstopil skakalnico za to prireditev in upamo, da bo tudi na dan tekem pomagal vodstvu, da se bodo tekme izvedle najlepše. Na svidenje v dneh 10. in 11. februarja v Dovjem-Mojstrani. Prebivalstvo vas bo sprejelo z največjim veseljem ter vam že danes kličemo dobrodošlico v kraljestvu očaka Triglava in nesmrtnega župnika Aljaža. Na krepak »Smuke.
Smučarske tekme v Ribnici
Na svečnico so se fantje ribniškega okrožja ZFO pomerili na smučeh. Tekmovali so člani na 10 km in mladci na 5 km. Obe tekmovalni progi sla bili odlično izpeljani. Škoda je le, da je nenadna odjuga močno poslabšala sneg in s tem tudi rezultate.
Zjutraj ob 7.30 je bilo žrebanje startnih številk. Po skupni službi božji je krenil sprevod tekmovalcev po ribniških cestah k startu. Dr. Lavrič, ki je vodil vse priprave vestno in odlično, je pričel tekmovanje s pozdravom g. župana Oniča in zastopnika vojske g. podpolkovnika Šproca, ki sta se udeležila tekem. Ob 9.45 so startali mladci, po nekaj minutah presledka še člani. Startalo je 14 mladcev in 24 članov, ki so razen treh članov in enega mladca vsi prispeli na cilj. Uspehi so bili naslednji: mladci: 1. Lavrič Janez (FO Ribnica) 20,55, 2. Preželj (FO Sodražica) 21.20, 3. Kužnik (KO Kočevje) 21,45. — Člani: 1. Marolt (FO Sv. Gregor) 43,51 2. Vesel (FO Loški potok) 44,34, 3. Trdan (FO Ribnica) 45,30.
Prvi trije zmagovalci iz vsake skupine so dobili diplome, prvih pet pa lepa praktična darila.
Zimski trening lahkoatletov
Zimski trening lahkoatletov bo sedaj samo v telovadnici na Stadionu, in sicer vsak torek ob pol 4. popoldne ter vsak petek ob pol 7. zvečer. Prvi trening bo danes, 6. februarja. Trening bo pod strokovnim vodstvom. Pozivamo vse lahko-allete, da se treningov zanesljivo udeležujejo.
Zasedba ležišč v planinskih postojankah SPI): >Zlatorogc ob Boh. jezeru, ki je dostopen po spluženi cesti in ki ima na razpolago 4(1 postelj v 20 kurjenih sobah. Dom na Komni nudi še 50 nezasedenih postelj v toplo kurjenih sobah. Erjavčeva koča na Vršiču je oskrbovana ob sobotah in nedeljah ter ima na razpolago še 15 postelj v kurjenih prostorih. Dom na Krvavcu, z avtobusom žužek do Cerkelj popust za planince, ima nezasedenih še 8 postelj v sobah in skupno ležišče za 15 oseb. Velika Planina spravi še v svoje naročje v koči SPI) na dveh skupnih ležiščih še 20 planincev. Dom v Kamniški Bistrici razpolaga še s 15 nezasedenimi posteljami v kurjenih sobah. Po-služite se udobnih in prijetnih planinskih po-stojnnk SPD pri svojih smučarskih izletih v •ilanine.
Občni zbor LPP
Sklicujoč se na pravila in pravilnike JPZ-n, [»osebno na §§ 8—18 pravila i«xlzvezo JPZ-o sklicuje upravni odbor LPP-e
letni tedni občni zbor LPP-e na dan 10. februarja HM0 ob 18 v Ljubljani, klubska soba kavarne »Union«.
Po ^ 9. pravil podzveze JPZ-e tvorijo redno občni zbor samo redni člani Zveze jk) dveh pooblaščenih delegatih, od katerih ima samo eden pravico do glnsoviinja |>o pogojih $ 15, točka a-c prnvil JPZ-e.
Pooblastila morajo biti »pisana s črnilom aH na stroju, na klubskem papirju opremljena s klubsko štaimpiljko in pooblaščenimi podpisi klubske uprave. Delegat s pravico do glasovanja mora biti jasno označen v pooblastilu.
Za slučaj, da v določenem času (18 uri) ne bo prisotno zadostno število članstva se bo občni zbor vršil eno ura kasneje brez ozira prisotnih z nezmnj-šauo pravico reševanja vseh vprašanj dnevnega reda. Dnevni red običajen.
Pozivamo člnnstvo.da v smislu $ IS.a-c pravil JPZ-e izpolni pogoje za pravico glasovanja.
Predlog novih pravii pripravlja poseben odbor
- rrrav	-
Mali oglasi
V malih oglasih velja »aaka beaeda I din: ienltovanjakl •glaal i din Debrlo tlakane naslovne beaede ae računajo dvojno. Najmanjfil metek aa mali oglaa IS din. • Mali •rlaal •• plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglaalh reklamnega enačaja ae računa anokolonaka, S mm vlaoka oetltna »rutica po > din - Za plamena odgovore (led* aoallb eglmaov treba prllolltl auatnko.
Učenca
Dekle
bi se rado naučilo kuhati. — Steplovšek Nežka, Sv. Rok, p. Šmarje pri Jelšah.	(a
Mizarski pomočnik
mlad, priden, išče službo v Ljubljani ali okolici. -Sprejme tudi drugo delo. Ponudbe upravi »Slov.«
pod »Mizar« 1598.
(a
Zaslužek
Harmonikarja
Izvrstnega Igralca Iščem za današnji pustni večer. Polzve se v trafiki, Kolodvorska ulica 8. (g
Službodobe
Modistko
povsem samostojno delavko - takoj sprejmem. Le pridne z dobrim okusom naj so oglase pri Franjl Kogovšek, Frančiškanska pasaža.	(b
Železarske pomočnike
sprejme strojno-tehnična veletrgovina. Ponudbe z navedbo plače in dosedanjo zaposlitve poslati na podružnico »Politike«, Novi Sad pod znakom »Vojvodjanski velegrad«.
kmečkih staršev, od 14 do 16 let starega, Bprej-mem takoj v trgovino z mešan, blagom na deželi. Dopise podružnici »Slov.« Maribor pod »Marljiv« 259.	(v
otroški kotiček
SLON SAMBO
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih eenab CERNE, juvelir, LJubljana Wolfova ulica št. 8
Bukova drva
za kurjavo, sveža, ln bukove hlode, kupujemo v vsaki količini. - Ponudbe na I. Meštrovlč, Zagreb, Zrlnjevac 15, tel. 23-612.
LPP-a ki bo začetkom februarja razposlal predlo«-posameznim članom.
Naprošamo članstvo, da vse prošnje in predlogo naslovi pismeno do 7. februarja 1940, da bi se z ozirom na obširni program občnega zb>ra moglo dolo občnega zbora vnaprej urediti.
Razpis
Slovenski športni klub Maraton v Mariboru priredi dne 11. februarja 1940 «Štaglov spominski smuki od Ruške koče do Ruš, za pokal ..Slovenskega doma«, katerega urednik je bil pokojni Staugl Zdravko. Pravico starta imajo vsi verificirani člani klubov, včlanjenih v Jugoslovanski zimskošportni zvezi.
Prvak prejme prehodni pokal in diplomo, drngi ln tretji prejmeta diplomi, vsak tekmovalec prejme spominski znak.
Prija ve jo poslati najkasneje do 10. februarja do 12. ure s prijavnino 5 din za tekmovalca, na naslov SSK Maraton, Maribor, Koroška cesta 26.
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani ln Mariboru, SPD in JZSZ 5. februarja 1!M0.
Kranjska gora 810 m: —1, megleno, 56 cm enega, južen.
Dovje-Mojstrana «50 m: —1, jasno, 85 cm snega, osrenjen, skakalnica upoiabna.
Rohinj-Sv. Janez 530 m: 0, megleno, 95 cm snoga,
južen.
Dom na Komni 1520 m: —5, jasno, 1S0 em snega, osrenjen.
Dom na Krvavcu 1700 m; —1, dolno oblačno, 95 cm snega, osrenjen.
Velika planina 7558 m: —1, delno oblačno- 80 cm snega, osrenjen.
Polževo 620 m: —1, oblačno, 8 em snega, osrenjen.
Razpis
Občina šoštanj, okraj slovenjgraški, razpisuje pragmatično mesto glavnega občinskega tajnika. Šolska izobrazba: popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po uredbi o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi v Službenem listu.
Občina Šoštanj, dne 9. januarja 1940.
(271) Nebo je bilo bolj in bolj oblačno, a Filip ni tega nič opazil. Trdno je spal, dokler ni prišel Sambo in ga vsega poškropil. »To bo osvežilo tega ubožčka,« je pomislil Sambo, »on je pomagal meni, jaz pa njemu pomagam.« In medtem ko se je Filip zdramil, so začele padati že prve deževne kaplje.
samski, star do 35 let, brlhten, ki razume vrtnarstvo, čiščenje avtomobila ln za ostala hišna dela, dobi službo. Prosta hrana in stanovanje ter plača. Predstaviti se je. po 17. url. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 169«.	(b
Kupimo
Parni stroj
160/400 ks ali lokomobllo, dinamo ln več elektromotorjev za Istosmernl tok kupim. Informacije honorlram. Perles, Osjek.
(272) Sambo se je za drevo, a Filip ga koj zapazil. »Sambo, je zaklical. Na vse
nalašč skril je vendarle oj, Sambo!« načine se je
trudil, da bi mu dopovedal, da je treba tudi sultana ozdraviti. In ker'je bil Sambo baš dobre volje, je slednjič Filipa tudi razumel.
Kupujemo
vse vrste kožic od domačih kuncev. Društvo Rejec malih živali, Maribor Kopališka ulica 17. (k
fJCTiCTnnl
Fižol za kuho
dobite poceni pri Sever et Komp., Gosposvetska cesta 5.	(1)
Razprodam
lipove deske ln kratke deske za zaboje po polovični ceni. - Andlovlc, Tyrševa cesta 47. (1
VEZALKE
za vse vrste čevljev se zopet dobe najceneje.
TRUME.
Miklošiževa 12.
Prima suhe slive
bosanske, 60 kg 230 din, 10 kg 58 din, cele orehe tanke lupine, 60 kg 320 din, franko prevoz, razpošilja G. Drechsler — Tuzla.	(1
I T C L.I
2 951
lllfffflfflll
Sedmošolec
dober inštruktor in vzgojitelj, lnstruira za stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1597. (u
Denar
Družabnika
strokovnjaka za moško konfekcijo z nekoliko kapitala, sprejmem. Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod »Takoj« St. 1496. (a
Hranilne knjižice
obveznice
tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
itanotanja
Trisobno stanovanje
komfortno oddam. Rihar-jeva ulica 1, Mirje (pri mostu).	(£
Dvosobno stanovanje
oddam 1. marca. Ljubljana, Nove Jarše št. 55. Polzve se: Oto Lukas -Sv. Petra cesta 7. (č
SOBE ODDAJO:
Opremljeno sobo
s strogo ločenim vhodom oddam takoj ali s 15. februarjem solidnemu, mirnemu gospodu. Bolgarska ulica 17/1., levo.	(s
KiimnP	'edvične, v mehurju raz-
nUIIIIIB staplja in zdravi njihove bolezni
DUBRAVRA ČAJ
Mnogo jih je že .ozdravelo, poskusite tudi Vi. Zavitek Din 30-—. Izdeluje: Kem. farm. laboratorij lekarnarja Mr Ivana Andrljlč Moslar	It. S. br. 14471 257V. 1938
ZAHVALA
Podpisani Joško Povh, industrijalec v Novem mestu sem utrpel dne 20. januarja 1940 večjo požarno škodo. Zavarovan sem pri domači zavarovalnici
JUGOSLAVIJA
Škoda je bila takoj najkulantneje ocenjena in likvidirana v moje popolno zadovoljstvo in smatram za svojo dolžnost, da se za izkazano ku-lanco javno zahvalim in domači zavarovalni zavod najtopleje priporočam.
Novo mesto, dne 30. januarja 1940.
Joško Povh, 1. r.
predilnica, Novo mesto.
Na oltar materinstva je darovala svoje življenje naša srčno ljubljena žena in skrbna mamica
Anica Kristane
dne 5. t. m., ob 3 zjutraj.
Pogreb bo v torek, 6. februarja ob 4 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo jo v molitev in blag spomini
Ljubljana, Vcklo pri Kranju, dne 5. februarja 1940,
Andrej, soprog; Silva, Andrejko in Stanko, otroci.
Jakob K. Heeri	7
Berninski kralj
Roman s švicarskega pogorja,
Gostje se pogovarjajo, kako je ustrelil orla, in kar čuje še dalje, zbudi njeno pozornost v toliki meri, da popolnoma pozabi na svoje gospodinjske dolžnosti.
»Kamogaskar je,« trdi kuštrav p6t, »v noči, ko se je rodil, so se izprehajale na guardavalskih razvalinah luči, kakor bi zgoraj svato-vali.«
»Vem, kar vem,« se širokousti tovornik Tuons, ki je vzel brezovo petljico iz ust in se s komolci široko oprl na mizo, »zgodaj dovolj bo prišla na dan zgodba, ki bo pokazala, kaj je Paltram.«
In se skrivnostno reži.
Cilgija od strahu prebledi.
In fuons pripoveduje dalje: »Poznal sem njegovo mater, ko je bila še dekle. Deset let sem služil pri bogatem Romediju v Madu-leinu in samega me je imelo, da bi se poganjal za košato Gredo. Nekoč pa je žela na zaklet dan na Piz Mezzanu divje seno, tam, kamor ne bi smelo stopiti nobeno dekle, in je srečala lovca. Pozabila je, ker je bil tako lep, na zarotilo — in potem, potem je kar na lepem vzela sodarja, ki je prej tako dolgo zaman letal za njo in ga ni hotela uslišati, na vrat na nos je bila poroka. Marko je bil prvi otrok iz tega zakona.«
»In s petnajstimi leti,« je dodal drugi, »je znal Marko ravnati s puško ko odrasel človek. Neke nedelje dopoldne, ko je bila vsa vas pri službi božji, poči strel. Župan plane iz cerkve, da bi videl, kaj se je zgodilo. Marko Paltram čepi na enem drevesu, Rosij, drugi izmed sinov, na nasprotnem, in zakliče: Nič ni, župan, brat mi je samo očetov čedro sestrelil izpred ust «
Družba v sobi se zgane od začudenja.
»Potrpite, najbolj čudno še pride,« pravi Tuons. »Župan, bogati Romedi, pri katerem sem služil, je vzel zaradi tega brezbožnega početja Marku Paltramu puško in jo shranil pri sebi doma. Prav takrat je pa zadela njegovo družino velika nesreča. Županov otrok se je bil pri žehti strahovito opekel in je kričal od bolečin, da se je slišalo tri hiše daleč. Z izgovorom, da ga pošilja mati z lilijskim oljem za ranjenko, je prišel v hišo Marko, ki si je pa le hotel izberačiti nazaj svojo puško. Segel je deklici, ki ji ni bilo moči več pomagati, v roko. In glej — mahoma so jo minile vse bolečine! Dokler ni umrla, je mo-
ral Marko ostati pri njej, zakaj venomer je prosila: Marko, drži me, to dene tako dobro. In deklica, ki se ga je bila sicer vedno bala, je zatrjevala, ko bo zopet ozdravela in nekoliko dorasla, da se bo omožila z Markom. In zdaj vprašam: Ali ni to nekaj čudežnega, ali nima take moči samo kamogaskar?«
»In ta zgodba je resnična,« pravi zopet nekdo drugi, »čisto dobro mi je še v spominu, saj je župan moj bratranec.«
V	sobo se je medtem nabralo več novih gostov, ki jim je morala Cilgija postreči; vse se je veselo gostilo, kramljalo in se smejalo.
Toda navzlic mnogoteremu delu Cilgije ni več zapustila misel na to, kar je bila pri mizi črne Pije slišala o Marku Paltramu.
Pač si dopoveduje: zgodbe o Marku Paltramu so kljub zatrjevanjem pripovedovalcev vendarle izmišljene. Toda izza Fetana pozna tudi ona temno silo njegove bitnosti in čar njegovih skrivnostnih oči Ko je tako na svoj način dejal: »Naj bo, gospodična, zaradi vas storim,« jo je spreletelo, kakor bi bil vrgel nekdo čez njo nevidno mrežo, ki se je mora otresti.
Kdo je torej Marko Paltram? Iz pogovora med možmi zdaj ve: sin revne paberkovalke divje trave in — ako pusti na stran neumno pravljico o kamogaskarjih — preprostega sodarja. Mlad rokodelec je, brez delavnice in dela.
»Jaz sem pa Cilgija Premont, hči župana!«
Sunkoma dvigne ponosno glavo. Pa ji zazvonijo besede Konra-dina Flugija znova v ušesa: Prerod Engadina mora prevzeti nase nekdo, ki udaril suni! gre svojo pot. In ti rastejo samo spodaj — v kočah!
Nenadoma čuti: Ta mož je Marko Paltram — nihče drugi ko on! Zdi se ji, kakor bi vpilo iz najskritejšega kotička njenega srca. »Ne] ne,« se brani, »kaj mi mar neki Marko Paltram?«
Ta hip sliši črno Pijo, kako zavrešči: »Ta ne sme v našo hišo, razpraskam ga, ako pride.« In mali škrat se nasrši kakor divja mačka! Zdaj upre jezne oči v Cilgijo.
»Ako nam župnik to prizadene, ako pride Marko Paltram v našo kočo, potem, gospodična, vas nekoč vgriznem, da me boste za večno pomnili!«
Cilgija se mora glasno zasmejati, rjavi škrat z očmi divje zveri je tako lep v svoji razbesneli jezi!
V	tem se oglasi z zborovališča godba, ki veselo prihaja skozi okna in vabi na ples, in gostje se izgubijo iz prostora, tudi sršenasta Pija s svojim bratom.
»Želim vam iz srca dosti sreče v širokem svetu! pravi Cilgija in mu seže v roko.
No, fantove svetle oči so porok, da se mu ne bo slabo godilo, rortunat Lorsa in Drioscheva Menja se prikažeta med vrati in odve-deta Cilgijo na ples. Na zborovališču se ziblje ob zvokih kmečke godbe mladi Engadin zdaj v skupnem rajanju, zdaj v parih. Okoli plesišča stoji gosta in pomešana straža gledalcev, z oken Plantove hiše gledajo stari častivredni gospodje na veseli mladi svet in čez slemena sosednih hiš zre Bernina, ki rdi v žarkih večernega sonca, na ljud-stvece svoje doline.
Obod klopi, namenjenih za odpočitek, deli gledalce od plesalcev. Na eni izmed njih sedita Cilgija in Menja v krogu tovarišic, ki se tujke nič več ne boie.
Cilgija se čuti kakor doma in je srečna.
Pa se zasmeji drobna Menja- »Poglejte, tam pri oknu na levo stojita moj oce in gospod župnik, vaš stric, gotovo mu pripoveduje o Malsu, tako resno se držita oba — poglejte, vaš stric ima čisto rdeč obraz.«
Tudi Cilgija zažari zdaj tako vroče, da se vgrizne Menja v ustnico m misli, da je bleknila nekaj neumnega
K sreči pride Fortunat Lorsa s svojimi prijatelji, da bi odvedli dekleta na ples. Cilgija ima rada rajanje, všeč ji je vse, kar napenja mišice, in je najbolj ljubka in zaželena plesalka med vsemi mladenkami.
Baš pleše s Konradinom Flugijem, ki je na moč slab drug, in strah jo moti, da bo ob neokretnem mladeniču, ki ga ima sicer prav rada, videti se sama nerodna.
Zdaj zagleda prav spredaj med gledalci Marka Paltrama, ki upira vanjo svoje modročrne oči.
Zdi se ji, kakor bi se mu utrinjal okoli ustnic jedek posmeh; toda ko drsi potem s Konradinom čisto blizu mimo njega, ne vidi v njegovih očeh nič drugega nego veliko, drhteče koprnenje.
»Ne upa si, da bi me prosil za ples, ne pleše pa tudi z nobeno drugo,« Misel ,i godi, želi se mu zahvaliti, in on je tako lepo oblečen, tako postaven, da se že sme pokazati z njim med plesalci. In podleže skrivnostnemu čaru. Brž ko zakliče stari vodja godbe in plesa: Dekleta volijo! premaga pomisleke in se na veliko presenečenje svojih mladih prijateljev z izbrano ljubkostjo prikloni pred fantom ki ga ne poznajo.
Marko Paltram okleva za utrip srca, nato mu zažari obraz od sreče, m zdaj se ziblje par ob zvokih tople godbe. Nekaj ljudi pa obrača glavo za njima in začudeno sprašuje: »Kako pa pride kamogaskar do te časti?«
Za Jugoslovansko tiskarne v Ljubljani: Ježe Kramariž
udajaieij: inž. jože Soaja
Urednik: Viktor Cenčit