Štev. 78.
V Ljttbl?ani, sreda, 5. aprila 1922.
Leto n.
Izhaja vsak de-bvnik popoldne
CENE PO POŠTI:
28 celo leto Din 90 —
28 Pol leta Din 45'—
^ upravi stane mesečno Din 7*
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevi ulici štev. 6 — Teiafoi' uredništva štev. 50 — Tolsto«
s= upravništva štev. 323 =
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22’5G za en mesec Din 7'50
k. A.:
Socializacija železnic.
j , Naš delavski zastopnik Gostinčar je v j J®le® svojem govoru o železniškem in ISzrncarBkem vprašanju v narodni skupini izrekel misel, ki je vredna, da se o raznajšija jn (ja se ne izgubi v dnev-iVe®. kitičnem metežu. Rekel je, da se bo 2- .-.H *reba baviti tudi z mislijo o sociali-* z®]eznic in da bi naj bile po njego-v m mišljenju pri tej socializaciji udele-Msl vk ?kupine: država, vsi železniški Uzbenci in delavske organizacije in na-vi^i6 skupina poljedelstva, obrti in trgo-p ®’ .Naša javnost, čimbolj se porniče jjez~ lugoiztoku, je žal za talce misli še nkft ^ za*° Gostincarjeve besede našle zasluženega odmeva. V drugih noivah Pa se ravno v sedanjem času jav-ost mnogo bavi s socialno platjo železni-
TPrašania-
j^.C. Neinčiji se bavijo z idejo, da bi že-tte* 0 upravo popolnoma ločili od druge ^avne uprave in ji dali popolno avtono-svl?’ ^Snoval naj bi se poseben upravni jjjj . ^ promet, katerega bi vodil prometni g^sfer, a v katerem bi bili zastopani za-r^Pniki državnega zbora, državnega go-"^tiarskega sveta, železniških uslužben-
ter narodno-gospodarskih in železni-strokovnjakov. Upravni svet bi imel Prava, ki jih ima sedaj do prometne T^ave in zakonodaje drž. zbor. Upravni bi bil torej strokovni parlament. Nakani državnemu zboru bi bil železniški ^ister samo v toliko odgovoren, da se ^°štujejo ustavna določila o prometu, da preskrbljeno za sigurnost in red v Izmetu. Železniška finančna uprava bi od državne popolnoma ločena, želez-rjce bi morale same izhajati s svojimi do-in same poskrbeti za pokritje svojih r^kov. Obstoji pa v Nemčiji struja, ki “ag°v&rja privatiziranje prometa, a njena JyeSja nasprotnica je sedaj slabotna oemska marka.
, Na Francoskem se je obrazovala po-, komisija z nalogo, da predloži re-prometnega vprašanja. Komisija je ^ °J® delo že končala in z večino glasov položila, da se državni železniški promet P?.Yeri industrialni družbi, v kateri bi naj
nov, ki naj bi bili vzeti iz različnih gospodarskih panog. Država in državni parlament obdržita svoja prava, vendar bi ravnateljstvo lahko z večjo odločnostjo in samozavestjo vodilo promet na državnih železnicah. Samo personalna vprašanja bi se docela odvzela državnemu zboru ter se poverila železniškemu ravnateljstvu. Za do-
ločevanje plač in mezd bi se propisalo s posebnim pravilnikom.
Pokret za socializacijo železnic je torej v toku. Pri nas ga je prvi pokrenil
naš delavski voditelj Gostinčar. Naši slovenski zborniki, katerih imamo gotovo dovolj, bi naj temu vprašanju posvetili vso svojo pozornost.
HaSa ielegr^ifa mm pnl&i ts Genom.
Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Današnja »Tribuna«, polslužbeni list ministrskega predsednika, objavlja: Dasiravno je ministrski svet na eni zadnjih sej sklenil, da gre Nikola Pašič v Genovo, se danes že lahko ugotovi, da on ne bo šel. Ta sklep Pasica je nekak protest proti nelojalnem zadržanju italijanskih krogov glede izvršitve rapalske pogodbe.
Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Danes dopoldne odpotuje z orient-ekspresom naša delegacija v Rappalo in od tam v Genovo. Predsednik delegacije je dr. Ninčič, člani pa Popovič, načelnik v ministrskem predsedstvu, Bora Kristič, načelnik zunanjega ministrstva in Milan Gavrilovič, tajnik zunanjega ministrstva.
ClEerifl @ ^oimimizinn in sMfsfebl Rasi!!.
biti
Pred svojim odhodni v Genovo je ruski komisar za zunanje stvari Oičerin sprejel poročevalca lista »Excelsior«, kateremu je pojasnil gospodarsko politiko sovjetske Rusije naslednje:
»Napačna je trditev, da je sovjetska vlada kdaj hotela v Rusiji v celoti izvesti komunizem in da je v tem prizadevanju doživela poraz. Eden temeljnih členov našega nauka priznava, da je komunizem v posamezni deželi neizvedljiv, dokler se ne uvede na celem svetu. Komunistična oaza sredi kapitalističnega sveta je nemožnost.
Res je le to, da je šla naša vlada tekom zadnjih let v nacionalizaciji in monopoliziranju dalje nego stojimo sedaj; kljub temu mala posest ni bila nikoli popolnoma odpravljena; mala posest je vedno obstojala. Nič ni bolj napačno nego misliti, da so gospodarske težave Rusije posledica našega sistema.«
>Nato je Cičerin povdaril, da je pomoč Rusiji iz sedanjih težav potreba, ki tiče celega sveta. Rusija vabi inozemski kapital,
da ji pomaga dvigniti njene naravne zaklade na čim racionalnejši, znanstveno utemeljen način. Da se pri tem obogati tudi kapital sam, je ob sebi umevno. Govoreč o gospodarskih jamstvih Rusije, je Či-čerin rekel:
»Vse obveze, ki jih je kdaj prevzela sovjetska vlada, so in ostanejo neprelom-ljive. Dolgovi po revoluciji padle vlade nimajo z obveznostmi nove Rusije ničesar skupnega. Kar tiče dolgov stare vlade, smo večkrat jasno izjavili, da jih načelno smatramo kot po revoluciji razveljavljene, da smo pa iz razlogov spravljivosti in sodelovanja z drugimi deželami pripravljeni, da jih pod gotovimi pogoji priznamo. To je pa čin spravljivosti in ne priznanje načela.
Čisto drugačna je stvar glede naših sedanjih obveznosti. Nova Rusija je zvesta svojim besedam in vse dolžnosti, ki jih prevzame, ostanejo svete. To je naše načelno stališče; o praktičnih pogojih naj razpravlja genovska konferenca.«
zastopani zastopniki države, interesi-
organizacij in železniških uslužben-gij* V obzorniku kršč. socialnega delav-i,a ^Deutsche Arbeit(< smo v 1. številki °^ga leta čitali sličen predlog. l , Tudi na Švedskem se bavijo z mislijo, Jr° *** preuredili državno železniško Prav°, Posebna komisija, kateri je bilo “ oceno proučevanje prometnega vpraša-žl?’ K ^zdelala svoi načrt za novo ureditev . ezniškega vprašanja. Ta načrt je daleč ^ ^ializacije, vendar pa daje interesen-več vpliva. Po načrtu bi se morala Pomeniti sestava državne železniške di-y£ciie, ki bi obstojala iz direktorja, ki je .^avni uradnik, in iz 6 ravnateljskih čla-
Ifgg bolno!
Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Kralj Aleksander se je prehladil in ne sme zapustiti sobe posebno ne v tem vremenu, — Rumunska kraljica odpotuje danes popoldne v Atene, ker je dobil brzojavno poročilo, da je njena hčerka Jelisaveta obolela.
Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Z gotovostjo se trdi, da jc g. Pašič obolel, vsled česar se ne more udeležiti genovske konference.
Ssla parJamesite.
Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Današnja seja parlamenta je reševala razne prošnje in dopise tako n. pr. protest mesta Pančevo radi reških dogodkov, resolucije ljubljanskih železničarjev za izboljšanje gmotnega
položaja ter vloga mariborskih gledaliških igralcev za podržavljenje gledališča. Sklene se, naj se čimprej predloži zbornici v razpravo službena pragmatika drž. uradnikov, predlog o povišanju poslanskih dnevnic pa pride na dnevni red jutrišnje seje. Finančni imnister dr. Kumanudi je nato odgovarjal na interpelacijo poslanca Kučiča
o	prehrani Sušaka in zasedenega ozemlja, Seja se je ob 6.15 zaključila.
Današnia predberza*
Ziirich, 5. aprila. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo: Budimpešta 0.58, Berlin 1.58, Italija 27.25, London 22.62, New-york 514, Pariz 47, Praga 9.57, Dunaj 0.067, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Holand. 195.10; n. a. K 0.07.
Za eetilačfine dePaentei
i» W»£afe.
Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Andrej Gosar je stavil na vojnega ministra generala Vasica vprašanje radi nameravane premestitve vojaške oblačilne delavnice v Vevčah na Hrvatsko. Poslanec je ministra opozoril, da je obrat v Vevčah najugodnejši, ker dela delavstvo za 13.20 Din dnevno in še manj, po celi državi pa so mezde neprimerno večje, ker je draginja večja. Poleg tega pa je delavstvo v Vevčah strokovno na višku, ker je v okolici od nekdaj cvetela krojaška obrt. Že avstrijska uprava je iz teh razlogov nastanila tu svoje oblačilne delavnice. Ker se tu nahaja mederen razkuževalni stroj, so dani vsi pogoji za razširjenje obrata. Trditve, da vevška papirnica potrebuje svet za lastno obratovanje, ne drže, ker ima dovolj sveta. Sicer pa je v okolici 13 barak, in če vojaška uprava popravi 3 ali 4, nastani lahko v njej svojo delavnico. In končno je sveta v Vevčah dovolj naprodaj. Ako vojna uprava delavnice premesti na Hrvaško, bo morala tam plačati za prostor»neprimerno višje cene. Jasno je torej, da ni za premestitev vojaških oblačilnic iz Vevč na Hrvaško nobenih stvarnih razlogov, končno pa naj gospod minister pomisli na silne posledice brezposelnosti, ki bi ji zapadlo na stotine delavstva. Poslanec je zahteval najodloč-nejše, da naj oblačilnice ostanejo brezpogojno v Vevčah.
ManSfesSacila sSovsnsfcSli m fw§ansfciiii vernih oškodevancev u Cioricf.
Veliko manifestacijsko zborovanje vojnih oškodovancev, ki se je vršilo dne 2. aprila dopoldne v Gorici, je poteklo sijajno, Množice ljudstva, ki so prihajale od vseh strani v mesto in polnile ulice in Telovadni trg, so bile ogromne; Gorica zlepa ni videla toliko ljudstva v svoji sredi. Prišli so od vse povsod, Slovenci iz Brd, Gora, Vipave, Furlani iz Furlanske nižine in Krasa, da dokažejo svojo enotno voljo in povedo vladi, da je dovolj trpljenja in nesmiselnega odlašanja v tako važni zadevi kot je vojna odškodnina.
Ob 11. uri je bilo dano znamenje. Na tribune so stopili govorniki in otvorilo se je zborovanje. Med Slovenci so govorili: g. Gorkič, kot glavni govornik dr. Bitežnik, nato dr. Besednjak, g. Štolfa, g. Kosič in drugi. Vsi govorniki so povdarjali posebno živo eno: Siti smo odlašanja, izginejo naj vse samovoljne odredbe, ki nasprotujejo zakonu, vlada sama naj se uči spoštovati zakon, če vlada ne ukrene kmalu vse potrebno, bo ljudstvo poseglo po hujših sredstvih.
Divno je bilo pogledati na nepregledno množico, ki jo je poslanec Š č e k pozval,
Tuni!.
16
Koman. Spisal Bernbard Kellerraann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Svet jc še spal, ko so švigali Allanovi brzojavi po Rabljih in skozi zrak ter nenadoma padli na vse boize sveta. in zju|raj 5e jc iresei ves New-Vork, Chikago, Amerika, Evropa in ves svet ob besedi:
»Ailantic-Tunel-Sindikat«.
Palače časopisov so bile celo noč razsvetljene kejkor podnevi. Rotacijski stroji so drdrali z največjo j^ino. Herald, Sun, World, Journal, Tetegraph, vsi v New-Yori<u izhajajoči angleški, nemški, francoski, itali-lar>ski, španski, židovski in ruski lisli so se tiskali v Večjem številu. In na milijone lislov je padlo ob julranji 20fi na newyorške ulice. V brnečih dvigalih, na premikajočih sc tlakih in strmih stopnicah postaj zračne *ele2nice, na podzemeljskih peronih, kjer se jc bil Vs«kdanji’ jutranji boi za proslor v nabitih vagonih, na s*°terih brzih čolnih in na tisočerih električnih vozovih " od Ballcrvie tja gori do dvestote cersie so sc voje-V9|e pravcate bilke za mokre časopise. Po vseh ulicah 50 se dvigali oblaki posebnih izdaj preko zgnetenih 9fuč in stegnjenih rok, ki so grabile po časopisu.
Vest je bila senzacionalna, nezaslišna, komaj ^°)fnljiva, drzna!
Mac Allanl Kdo je, kaj je napravil, odkod prihaja? je dečko, ki je čez noč stopil na čelo nepoznanim
bilijonom?
Vseeno kdo! Povzročil je, da je skočil s tira dan na dan enakomerno v starem tiru drveči New-York.
Oči so šiloma pile mnenja odličnih osebnosti, ki
v brzojavnem slogu izražale svoje mnenje o tunelu.
C. H. Lloyd: »Evropa bo predmestje Amerike!«
Mož tobačne stroke H. E. Herbst: »Lahko pošlješ vagon blaga iz New-Orleansa v Petrograd, ne da bi moral prekladati.«
Večkratni milijonar H. J. Bell: »Svojo hčer, ki je poročena v Parizu, bom lahko videl dvanajstkrat mesto trikrat na lelo!«
Promelni minister de la Forest: »Tunel daruje vsakemu trgovcu eno lelo na prihranjenem času.«
Ljudje so zahtevali podrobnejše vesii in so imeli tudi pravico. Pred uredniškimi palačami so se drenjali ljudje, izprevodniki električne železnice so morali iolči s čevlji po zvoncu, da so se mogli preriti s svojimi vozovi. Ure in ure je množica strmela na svetlo plahto v drugem nadstropju »Herald«-ove palače, dasi so se že ure ponavljale iste slike: Mac Allan, Hobby in družba na strehi.
»Sedem milijard je udeleženih!« »Mac Allan razodene svoj projekt!« (Kinematografska slika.) »Mrs. Brown podpiše 10 milijonov.« ^Kinematografska slika.) »E. H. Smilha vlečejo iz dvigala.«
»Mi smo edini, ki moremo pokazati prihod Vander-stvfftov na streho do neposrednega pristanja. Našega fotografa je stroj vrgel na tla!« ^Kinematografska slika.) Beli newyorski nebotičniki, z okni kakor svetle pike, iz njih se dviga rahel bel dim. Prikaže se bel metulj, ptica, galeb, letalo! Letalo sfrči preko vrta, zavije v krogu, se vrne, se niža. Velikanska ptica se spušča na streho. Konec. Se slika: »Mr. E. G. SpinnawY, nas fotograf, ki ga je Vanderstvfflov stroj butil na Ha ter ga težko poškodoval.«
Nova slika: Mac Allan se poslovi v Bronxu od žene in otroka, preden se odpelje v urad. In ista vrsta slik se je začela iznova.
Naenkrat — proti enajstim — se je vrsta ustavila. Nekaj novega?! Pogledi so uprli kvtSk«.
Slika: Mr. Hunier, posredovalec, 37. <c?esia £1£, East, vpisuje pravkar svoj vozni listek za prvo vožr^o New-York—Evropa.
Množica se smeje, vihti klobuke, kriči!
Telefonske govorilnice so bile neprestano zasedene, ‘ brzojavi in kablji niso več zmagovali dela. V tisočerih newYorških pisarnah so ljudje tiščali poslušala na ušesih, da bi se pogovorili z zavezniki o položaju. Celi Manhattan je bil v mrzličnem razpoloženju. S cigaro v ustih, s trdim klobukom, potisnjenim na tilnik, goloroki, kadeč se od potu, so sedeli in mahali z rokami in vpili. Bankirji, mešetarji, agenti, pomočniki. Ponudbe sestavili Slo je, da se zavzame stališče čim hitreje, čim ugodneje! Nameravala se je velikanska gonja, bitka kapitala, v kateri je človek padel pod kolesa, če se je le ozrl. Kdo bo financiral to velikansko podjelje? Kako se bo to izvršilo? Lloyd? Kdo pravi, Lloyd? Witter-steiner? Kdo ve kaj? Kakšen vrag neki je ta Mac Allan, ki je nakupil čez noč za petindvajset milijonov zemlje, katere vrednost se mora potrojiti, popetoriti, — kaj praviš! — postoteriti?
Najburnejše je bilo v krasnih poslovnih prostorih velikih prekatlantskih plovnih družb. Mac Allan bo zadušil transatlantski potniški promet! Kakor hitro bo tunel izvrtan — in prav mogoče je, da bo nekega dne izvrtan — bodo lahko raztopili svojih štiristotisoč ton na morju. In potnike bodo lahko vozili v svojih najlepših parnikih za niedkrovno ceno, lahko pa bodo svoje lupine spremenili v plavajoče sanatorije za jelične ali jih pa poslali črncem v Afriko. Tekom dveh ur se je telefonično in brzojavno ustanovil trust proti tunelu, ki jc sestavlja) interpelacijo na razne vlade.
Stran 2.
»NovTChs«, 'drie~5. aprila 1922.
Štev. 78v’
■na)1 dvigne roke v znamenju prisege, da se fbo borilo za svoje pravice do skrajnosti. Desettisoč rok se je dvignilo tudi tedaj, ko je dr. Bitežnik prečital zahteve na vlado in sklep, da če vlada nič ne ukrene, bo dne 1. maja nov shod, na katerem se bo sklenilo, da odstopijo občinski sveti :in se državi ne bodo plačali n i -kaki davki.
Oboji govorniki so končali istočasno, nato se je razvil impozanten sprevod čez j Verdijevo tekališče na Travnik, kjer je množica počakala, da so nje zastopniki od-mesli resolucije civilnemu komisarju Mag-jgioniju. Ta je resolucije sprejel in obljubil, ■da bo storil vse, da bo vlada ukrenila potrebno. Nato se je ljudstvo mirno razšlo. tOrožnikov je bilo mnogo na mestu, a ves jcas se ni zgodil niti en incident, znamenje, ‘kako se ljudstvo mirno in disciplinirano bori za svoje pravice.
politični dogodki.
+ Nova stranka na razvalinah JDS. Gospodje od JDS niso ravno kratkovidni. Ko vidijo, da pojde stara firma v konkurz, pravočasno hite osnovat novo. Sedaj je JDS pred konkurzom. Zato snujejo brž novo Gospodarsko stranko, in to čisto ne-ženirano. Celjski trgovci so izdali v »Novi Dobi« — ki je Kukovčevo glasilo — izjavo, 'v kateri pravijo, »da ideja o ustanovitvi gospodar ke stranke ni nova, ampak, da se je o ustanovitvi gospodarske stranke razpravljalo na predposvetovanju o prireditvi protestnega zborovanja trgovcev, obrtnikov in industrijcev v nedeljo, dne 26. marca t. 1. v Ljubljani. Poročal je o tej zadevi predsednik Zveze trgovskih gre-mijev in zadrug za Slovenijo g. Ivan Jelačin in drugi ter se je ta ideja splošno odobravala. Načelstvo gremija trgovcev.«
—	»Jutro« pristavlja k tej izjavi: »Trgovski shod pred M e st n itn domom je imel torej namen, pod krinko raznih gospodarskih pritožb ustvariti med malimi trgovci in obrtniki razpoloženje za stranko nekaterih velikih trgovskih gospodov.« — Sedaj je le zanimivo, kakor more g. Jelačin, ki je mandatar JDS, snovati novo stranko ter obenem izvrševati mandat stare firme.
.+ Meščanska stranke. Današnje »Jutro«, glasilo centralističnih kapitalistov in Jbankokracije, ugotavlja, da so bile na shod trgovcev povabljene vse meščanske stranke: JDS, NSS, SKS in SLS. Odzvala se je le — JDS po dr. Kukovcu. No, liberalci SLS ne bodo napravili za meščansko stranko, ker je bila, je in bo stranka delovnega ljudstva.
,+ Jugoslovanski klub v pododborih.
Na včerajšnji seji zakonodajnega odbora so se izvršile volitve v pododbore. Od Jugoslovanskega kluba so izvoljeni: prof. Sušnik v odbor za volitev poslancev, dr. Du-libič za glavno kontrolo in Pušenjak v drž. j računovodstvo,
.+ Poslanske dnevnice se bodo zvišale, j Poslanec Jankulovič in tovariši so stavili vladi predlog, naj se spričo velike draginje zvišajo poslanske dnevnice za 60 dinarjev dnevno in sicer naj velja povišek od 1. januarja 1922 dalje. Potemtakem bi dobival .vsak poslanec mesečno 7200 K več kot do-sedaj, ali letno 86.400 K poviška. O predlogu bo narodna skupščina razpravjlala in sklepala na jutrišnji seji. Da se vladnim poslancem v času »štedeiph«, v času redukcije uradništva, ko stradajo železničrji in uradniki in tobačni delavci itd., tako mudi s tem predlogom, medtem, ko ima za druga vprašanja — vremena, je več kot sumljivo.
Šumadinec o radikalni stranki. Bel-
grajska »Epoha« priobčuje »glas iz Šuma-dije«, v katerem piše dopisnik o radikalni stranki tako-le: »Radikalna stranka se je že davno davno izneverila svojemu programu, še tistega dne, ko je po odpovedi kralja M lana postala gospodar položaja v Srbiji. Radikalci so, prišedši do oblasti, pljunili na svoj program; polastili so se , mastnih služb, državnih liferacij in licitacij in se dobro obogatili. — Lepa slika prve državne stranke!
JDnevnt dogodki
—	Jugoslovanski ujetniki v Italiji. Prošli teden je dospel v Split Slovenec Vladimir Spanc z Velike loke na Dolenjskem, rojen 1897. leta. Leta 1915. je bil ujet na laški fronti in poslan 1. 1916. z drugimi jugoslovanskimi ujetniki v Tripolis. Lansko leto se mu je posrečilo pobegniti. Prišel je
po velikih blodnjah do jezera Viktoria, po reki Nilu do mesta Kaire, odtod na otok Vis kot uslužbenec neke trgovske ladje in slednjič v Split. Spanc je pri zaslišanju izpovedal, da se nahaja v tripolitanskih zlatokopih še 2600 jugoslovanskih ujetnikov, po-največ Slovencev in Dalmatincev. Reveži opravljajo silno težka dela, stradajo in so izpostavljeni nečloveškim mukam. To žalostno dejstvo dokazuje na eni strani višino kulturne civilizirane Italije, ki je zatajila stotine nesrečnih ujetnikov, na drugi plati pa je jasen dokaz, kako malo se zanimajo za trpeče ljudstvo jugoslovanski vladni krogi, ki bi morali že davno imeti vse ujetnike iz Italije doma. Zadnji čas je, da se gospoda zgane!
— Iz ruskega ujetništva se je na Gorenjsko vrnil te dni neki mož, ki o njem od 26. avgusta 1. 1914. ni bilo glasu. Baje se vrača še več drugih.
— Slabe delavske razmere v .Mengšu. Dobili smo sledeče poročilo, ki ga inšpekciji dela priporočamo v uvaževanje. Prejeli smo že več pritožb od raznih strani o sramotnih razmerah, v katerih živi tukajšnje slamnikarsko delavstvo v tovarni Stamber-ger in Mellitzer. Žalostno je dejstvo, da si delavstvo iz strahu pred mogočno tirolsko družbo?! samo niti pritožiti ne upa. Pred kratkim časom so delali možki skozi sedem tednov in ženske skozi tri tedne dnevno 10 ur brez odmora in brez postavne plače, ki jo določa naredba o osemurnem delavniku. Ali je potrebno, da moramo opozoriti na to inšpekcijo dela? Njeni organi, kje ste? V podjetju je kot preddelavec neki Krušič Anton, kvalificiran mizar in večji posestnik, ki ima pa vse svoje posestvo v najemu, sam pa dela v tovarni slamnikov. Ali je to socialno, da tako odjeda drugim prepotrebnim kruh. Zakaj ne izvršuje obrti, katere se je učil. Čeprav so že nekateri pošteni delavci zaposleni nad 40 let pri tem podjetju, je on napredoval — čeprav še nima vsega 20 let službe — radi preziranja ubogega delavstva do preddelavstva. Čeprav je Slovenec, govori z delavci le nemško in je vesel, če le more zagreniti že itak žalostno življenje delavcem. Zapomnite si vsi prizadeti, da se bo delavstvo krivic in žaljenj naveličalo, če se razmere ne zboljšajo takoj. Od inšpekcije dela pa upamo, da stori svojo dolžnost.
— Malo pozno bo! Iz Belgrada poročajo, da je vsled vedno večje draginje in pomanjkanja življenskih potrebščin ministrstvo za socialno politiko zahtevalo, naj se izvoz živil: moke, žita in mesa, prepove vse dotlej, dokler se cene ne popravijo. Malo pozno se je minister za socialno politiko spomnil na svojo dolžnost, pa je še vprašanje, če bo uspel. Vsekakor bi se spodobilo, da se prebivalstvu omogoči lepe in pomembne dneve kraljeve poroke praznovati z zadovoljnim želodcem. To bi naravno navdušenje zelo povzdignilo.
— Medvedji brlog v dobrepoljski gori. Te dni je šla petorica fantov iz Kompolj podirat smreke v goro, ki loči dobrepoljsko dolino od ribniške. Ko pridejo visoko pod vrh, se ustavita dva pri eni, dva pri drugi smreki in začnejo podžagavati. Peti, sin bivšega kompoljskega župana Mustarja, pa leze po žlebu čez skalovje, da bi pogledal, katera smreka je žigosana za pod žago. Ko se vzpne preko skaline, se mahoma požene proti njemu velika medvedka, ga objame s prednjima tacama neusmiljeno krog vratu in stisne k sebi. Medvedka in fant padeta na tla in se kot-
1	jata po skalah nizdolu. Mustarjev sin kriči, kar da sapa in grlo. Na obupne klice prihite ostali štirje na lice mesta in najdejo fanta v nezavesti. Čudoma so se čudili, ko jim je, ko je prišel do sape, začel pripovedovati o nepričakovanem tesnem objemu, ker medvedke ni bilo nikjer. Ko so pa vsi skupaj oboroženi zlezli preko skalovja, so zagledali na nasprotni strani dva metra globok brlog, kroginkrog lepo maskiran s smrečjem. Po kratkem brskanju so našli gorko zavitega mladiča in ga veselih obrazov odnesli domov. Medved-oek se drži sicer še precej kilavo, vendar pa prav pridno vleče po cuclju kravje mleko, ki ga ima dovolj na razpolago, ker poseča medvedjega princa staro in mlado, moški in ženske ter prav nič ne štedijo z mlekom. Ekspedicija kmetov, ki se je naknadno podala v goro, ni mogla izslediti medvedke, kar bi se bilo morda še zgodilo, siko bi se ljudje ne bali nepričakovanih »objemov«. Mustarjev fant je ranjen na roki, na kateri se poznata dva zoba in ki je precej močno otekla. Tudi sicer ga je kosmatinka precej pritisnila, vendar je izven vsake nevarnosti.
— Iz Dobrepolj nam pišejo: Mladi medved, katerega so pretekli teden ujeli fantje v Kompoljski gori, je bil včeraj razstavljen na semnju na Rebri. Ves v cvetju in zelenju je bil njegov šotor, krog katerega se je gnetlo na stotine ljudstva, občudujoč vrednega naslednika dinastije kosmatincev, ki je prodrla s svojo naseljeniško politiko iz Auerspergovih gozdov prav v Dobrepo-polje, kjer namerava po določilih agrarne reforme okupirati znane »Javhe , ki jih. je gospod minister Pucelj v volivnem boju leta 1920 razdeljeval vsem samostojnim kmetom. Ker pa je samostojnih v Dobre-poljah kar naenkrat zmanjkalo, klerikalce naj pa koklja brcne, je čisto prav, da snedo : Javhe« medvedje in volkovi. Da jih le v klerikalci ne dobe! Medved je zvečer seveda jadral spet v Kompolje. V vaški skupščini mu je bila določena »civilna lista treh litrov mleka na dan, kadar se bo pa mrcini zahotelo po človeškem mesu, mu bodo pa glavo stolkli. — Drugače pri starem. Ljubljanski mesarji so na semnju sklenili mnogo kupčij. Veselih obrazov so se vračali proti Ljubljani.
— Boljša prehrana vojske na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem so znižali prejemke vojakov, zato so pa zboljšali prehrano vojaštva.
£jubljansHi dogodki.
Ij Seja krajevnega odbora SLS za dvorski okraj se vrši v soboto 8. aprila ob 8. uri zvečer v prostorih konsumnega društva, Kongresni trg 2. Ker je dnevni red izredno važen, prosim, da se seje sigurno udeležite. — Načelnik.
Ij Krajevni odbor SLS za Sp. Šiško vabi vse člane na sejo, ki $e bo vršila v soboto 8. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih šišenske prosvete. Ker je dnevni red izredne važnosti, naj se seje vsi člani gotovo udeleže! — Predsednik.
Ij Železničarski akcijski odbor. Včeraj se je vršila prva seja novega železničarskega akcijskega odbora. Sklenilo se je nemudoma podvzeti vse potrebne korake, da se vsi nenastavljenci, ki vrše službo na sistemiziranih mestih, takoj uvrste v plačilne liste, da dobe vse prejemke, kakor nastavljeno osobje po določbah tozadevnih okrožnic. Ravno tako se bo delalo za razveljavljenje določbe, po kateri se odtegujejo družinske draginjske doklade vsem tistim delavcem in uslužbencem, ki plačujejo 5 Din direktnega davka. O premembi v pokrajin, koalicijskem odboru se obveste ostali pokrajinski odbori. Prihodnja seja bo za enkrat še v Konzumovih prostorih, Kongresni trg j 2, v četrtek 6. t. m. ob 7. uri zvečer. Razve-| seliivo dejstvo je to, da so se železničarji udeležili že prve seje v obilnem številu. Prosimo vse tovariše, da se redne seje udeležujejo kolikor mogoče v velikem številu. Kako gre pri sejah gladko in sporazumno, če ni med nami nobenega strankarstva, so se tovariši že sinoči prepričali. Tovariši! Delajmo pogumno, nepristransko in odločno, pa bomo gotovo dosegli uspehe.
Ij Povišane davščine na prenočišča. Pokrajinska vlada je ljubljanski občini dovolila, da sme davščino na obrtoma izvrše-
vana prenočišča pobirati v zvišani meri 30 odstotkov. Od celokupne vsote mora občina odstopiti 22 odstotkov gostilničarski za-drugi za šolski sklad za ustanovitev redne gostilničarske šole v Ljubljani.
Ij Smolnata sreča v nesreči. Dobri pr'-jate!ji so sinoči izvabili mrkega Janeza Kovačeviča, potem ko so ljubljanski gostilničarji zaprli svoje gostoljubne domove, na Gmajno v veselo družbo. V krogu radodarnih prijateljev, v prepevanju pristnih domačih pesmic in zavživanju rezanega cvička je čas hitro potekel in deževno jutro le že začelo vstajati nad megleno Ljubija®0’ ko se je Janez Kovačevič vračal. Na njegovem potu pa so ga dohitele gmajnske šče in ga tako zmešale, da je padel v Mah graben. Bil bi skoraj utonil, da mu niso priskočil prijatelji na pomoč in ga poteg’ nili iz vode. Janez je imel popolnoma nov površnik, ki se je v blatni vodi dobro om_a’ zal. Danes hodi Janez Kovačevič po Ljubljani v predpotopnem haveloku in hiti vsakemu znancu pripovedovati, da je prič®* štediti in je zato pustil svoj novi površnih doma, da se v slabem vremenu ne bi kaj spridil.
Ij Kino Tivoli je v ponedeljek prio^ svoje predstave. Ta kino je last kino-®8' stavljencev, ki zagotavljajo, da ne bou« predstavljali nikakega Sonda , ampak ie klasične stvari. Če se bo kino držal te obljube in če bodo strogo pazili na to, da nda' dina ne bo posečala predstav, ki niso za njo, bo to zadoščenje za vso pametno in P0-šteno javnost. Če pa bo kino zašel na pota> kakoršna hodijo kino-špekulanti, ki bogate na račun moralne skvarjenosti, bo v ®8S našel najhujšega nasprotnika. V interesu javne morale, posebno naše mladine je, 08 se kino-predstave dvignejo nad milje sed8' nje opolzkosti in nemoralnosti.
Ali ste že storili svojo dolžnost? Ali ste že naročili dnevnik
Novi čas?
Ali ste že pridobili vsaj po enega novega naročnika?
Tovariši!
Pomnite I List krščanskega delovnega ljudstva NOVI ČAS? je odvisen le od Vaše pomoči m Vašega sodeiova-njnl »NOVI ČAS« ic glasilo krščanskega delovnega ljudstva m Vaš listi
Delujte neumorno, da se razširi m da se po njem razširijo ideje krščanskega socializma v vsako kočo I
Pri iigovtu pazi na znamko in na vtisnjena beseda
OTVORITEV.
Prvo slov. društvo kinonastavljencev za Slovenijo naznanja cenj. občinstvu, da je otvorilo s 2. aprilom t. 1. svoje veliko in moderno urejeno, kinopodjetje
KINO TIVOLI"
katero bode skušalo ustreči vsem cenj. posetnikom. Podjetje si je nabavilo najbolje filme ter naročilo stalni prvovrstni orkester, kar znači samo tostranske, ogromne izdatke, katerim se pa vodstvo ni hotelo izogniti, ter sklenilo raje opustiti kričečo drago reklamo na plakatih, kar blagovoli cenj. občinst. upoštevati v zavesti, da Vam bodejo tudi brez kričeče reklame, na razpolago vedno le prvovrstni sporedi. Na opetovane prošnje in želje v Ljubljani bivajočih Srbov in Hrvatov ter z ozirom na najbolj priložnostno zbližanje jezikov kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev je sklenilo vodstvo podjetja igrati v originalnih hr-
vatskih napisih.
Za obilen obisk se priporoča vodstvo
„Kino Tivoli."
Jfaša društva.
d Šentjakobski Orel bo vprizoril ®a belo nedeljo, dne 23. aprila ob 8. zvečer v Ljudskem domu znano veseloigro v treh dejanjih »C h a r 1 e y e v a teta«. Vstopnice za predstavo se bodo dobile v predprodaji že ta teden v trgovini g. Češnovab Stari trg 16. Ker je čisti prebitek predstave namenjen skladu za nabavo zastave Še®*' jakobskega Orla se vsi prijatelji orlovstva že sedaj opozarjajo, da si bodo pravočasno preskrbeli vstopnice. Zanimanje za je zelo veliko, kar je dokaz simpatije o° Orla. Bog živi!
d Šentpetersko prosvetno društvo vabi svoje člane in članice, da se udeleže sK’ maše za pok. člana g. Karla Jančigarja v četrtek, 6. t. m. ob 7. uri
d Orel Krakovo-Trnovo. Danes ob p°l 8. uri zvečer odborova seja.
k Jeršetove Šmarnice so ravnokar iz' šle in se naročajo v Jugoslovanski knjig3®' ni v Ljubljani. Cena vezani knjigi je 30 D-> po poši 31 Din. Podrobno oceno priobčim0 v kratkem.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik in odgovorni urednik Franc Krem*8*' Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Gospodarska Zveza, manufakturni oddelek
15% popusta I
Ljubljana, Dunajska cesta 29, na dvorišču.
Samo 14 doti
15 % popusta I
Priporočamo ravnokar došlo veliko izbiro raznega blaga: sukno, kamgarn in ševjot, volneno in polvolneno za moške in ženske obleke. V zalogi imamo tudi žamet, svilo, hlačevino, kamrik, pisano, belo in rujavo kontenino posebno dobre vrste, blago za blazine in namizne prte, svilene robce, šale, volnene robce v najnovejših vzorcih, nadalje največja zaloga usnja in čevljev na
drobno in debelo.