mi * VETA glasilo slovenske: narodne: podporne jednote Urs« «liki t* uprsratiki pr* •uril MfiT H Law»4al« it. Offlos «I pobUcalioa: SWT S«. UwndaU ave. Tolsphsaoi Uwndale 40M. YEAR XV1L ^^TSCt'^rS tXV&SH'T¿ZTÏISt Chicago, III., »obota, 4. oktobra (Oct 4), 1924. M0° STEV.—NUMBER 234. la mti- nos. Act *f Oit. a. itn. .uikori.^ mi ju., u. itta. "Lnštno" je ia bankirski konvoneiji. ŽALOSTNIH OBRAZOV NI VI D1TI NA NJI. Pa tudi zdravniki so zapoeleni i pisanj am receptov. » Ohicago, Z1L (Fcd. Press.) — bankirska konvencija ploska Uri ku proti La Follettu kot revolu cijonarnemu demagogu, napada nju amendmenta za varstvo otrok in meketanju proti rdečkarjent, n pri ploskanju je konvcncija prav dobre volje. Pač posledice likerjev. Zunaj Imnkirskih krogov nadomestijo to besedo z besedo "jerui". Zdi se, da se "jerui" ne da lo ¿iti od velikega aestanka bankir jev v hotelu Congress. Nekateri govorniki so nastopali tako trdo, cakor da so vsrkali vase vonj dobrega blaga. Poslu&ajmo, kaj je rekel John E. Edgerton, predsednik Narodnega druitva tovarnarjev na petdeseti letni konvencij denarnih menjalcev: "Takozvani amendment za var stvo otrok je nevaren, ker podaja rožo, iz katere se razvije taran tula (strupen pajek). Dalje pomeni omejitev produkcije, neeko nomsko povišanje mezde in pove i Um je moči federalne vlade, ki bo zahtevala več javnih uradov in povzročila izgovor za povišanje vladnih stroikov." Kdor je iel v. notranje ekaeku tivne pisarne, temu so ponudili čaiico "pravega blaga", predun je povedal, po kaj je priiel.. V prostorih, ki so bili določena za publicistiko, je vsaki drugi po nudil steklenico z "močno vodo' ali je pa govoril o steklenici, ka tero je ravnokar pomagal izproz niti. romašno ljudstvo v Evropi, ali j« volneni trust pokupil vol-in jo spravil v skladiščih, da o ustvari umetno pomanjka j« volne na trgu. Lahko je tudi, trust sploh ne mara kupovati olne, ker jo ima že preveč v za ifi. kajti dozdaj ni ie pray no-«nih znamenj, da volneni trust muja ameriškim in avstralskim irmarjf>m visoke cene xa volno 'o je seveda za Wooda tudi po kinika stvar in na taka vpra-inj« Wood ne bo odgovarjal, w so tajnost volnenega trusts, "•▼no je, da se ljudstvo prepri-i d« je obrambna eolninska poli »k» opravičljiva, ker opravičljivi viKoke obrambne eolninske Mike izreka zaupnico Coolidge •'IminiM raciji. Tovarnarji, ki izdelujejo oble 'daj napovedujejo, da ae »I« oblake zopet podraiile, ker Wo morali plačevati sukno po Hji rrni> En obtok izkoriščanja delovne H ljudut va se zopet pripravlja, ie *lf'> j<- minilo leto. j' v kapitalističnem go Htmvu ¡„ tako ostane, dokler •d»rvo ne 'NataliMn-riega at^rtiii Npozna ikodljivoat gospodarskega Pregled dnevnih dogodkov. Amerika. N'» i?«rcr>..l 1# 1 .. iri. i • b- .".Iki na KJlaiskem »urtsen je pojasnil kitaj BORZNE POTEZE IZIGRANE V INTERESU GARDISTOV. Stavka krojaških ds-lavccv visi na niti. 8 TAKIMI POTEZAMI UPAJO SPRAVITI FARMARJE V OOQ-LIDGEV TABOR. MOOOÛK BO PROOLAftKNA ŽE V NEKAJ DNBH. Stavka sama bo služila aa orga-nisiranje neorganizirane mase. Ampak na razumne ljudi ne bodo učinkovalo to poteao. E1VCI SO IZ- SCEVALCEM VTOUTKI. 0 poKAZUJE AKCIJA VOL- NEKEGA TRUSTA. k „«d volitvami jo trust povišal mezdo. yew York, N. T. — Profesijo-ilui političarji in trustoveHgra-Jobro dogovorjeno igro, da na-uiijo delavce za Coolidga in oie kandidate stare garde v re-jklikanski stranki. American Woolen kompanija 1 pred kratkem znižala mezdo njim delavcem. Opustila je tudi tlačilo dividende. Zdaj je pa na-ikrat povišala mezdo delavccm n izdelovanju sukna, ki pride mladi na trg. Zviianje znaša enega do dva in trideset cen r pri jardu. Podporniki stare garde v re žlikanski stranki so zainterasi pri tej kompaniji, ki je pri iikem ljudstvu poznana tudi i imenom volneni trust. Poseb-ainteresiran je W. M. Butler pdsednik kampanjskega komi-i republikanske stranke. Ta leta je bila prvič izigrana, da treba ljudstvo prepričati, da se * sme odpraviti obrambna col u na volneno blago. Ako se juditvo na ta način prepriča pravilnosti visoke obrambne olnine, tedaj je odobrena politi-a stare garde v republikanski trsnki, katere predstavnik je seda Coolidge t Dawesom vred. k je stvar bolj prebavljiva za jodstvo, je izjavil William M. Food, predsednik kompanije, da i pomanjkanje volne na svetov Eu trgu. Seveda ni Wood pove !„,,., v„ 7i^i7 Z' /nj »4en ico v p rho rjehli nlrai' ki '«»"" interesu stsre gardo v repuldi Ohioago, 111. — Zaplesali ao borzijani okoli zlatega teleta in cena pšenici je šla kviško, ampak ne za zdaj, temveč za mesec tuaj. Šmokavzarji so pa ples borzija-nov okoli zlatega teleta zabelili s krikop: "Farmarji, prosperite-ta je tukaj, slati časi za vai st zopet vračajo 1" Dr. Adlerje v avstrijskem par lamentu označil tčrminske kupčije na borzi za največjo prevaro, k bi morala v interesu producetttov biti že zdavnej odpravljena. Preden-bo mesec maj tukaj, bo pšenica lahko padla zopet na de» vetdeset centov ali pa ie nižju Farmarji, ki so malo bolje sltui> rani in so pridržali sedaj pieni co od trga, ker jo upajo spomladi prodati po viiji ceni, bodo pa raz očarani, ker ne bodo za pienioo prejeli niti cene, ki je sedsj na trgu. Siromašni farmarji, ki so morali poravnati svoje dolgove v jeseni ali pa plačati visoke obro-sti od njih, pa nimajo že zdavne več pšenice v svojih kaičah. Prodali so po ccnl^ki so jim jo po nudili žitni prekupci in špekulant je, ker so jo morali prodati, ako ho hoteli obdržati ie nadalje svojih kmetije. Kdor čita skrpucana hvalisanja šmokavzov, da bo poviianje cene za pšenico učinkovalo na farmarje, da bodo glaaovali za Coolidga, receptov: "Ja, vidiš", je rekel precej dobro plačan tajnik svoje mu manj plačanemu pomočniku, ja, reci tri liatke, pa naznani a-dreso toda ne hotel Con gre* i, toda Congresna ulica . .. well, r?-ci Wabash. Doktor že ve, kar po-zovi ga . . . tri listke." Arthur Reynolds, predsednik Kontinentalne in komercijalne banke, ni mislil na Charlie Da-weea, ko je pripovedoval konvenciji o "bančnih šarlatanih" in njih bankrotih, pol resnici, zlu in ambicijah. On je obrnil svoj veli-ki bančni kazalec na U Folletta. Faktično je pa bil Dawes zelo v čislih pri bankirjih, kljub svojih žalostnih bančnih spominov in ikandala Lorimerjeve banke, v katerem je bilo izrečeno večkrat tudi Dawesovo ime kot bsnkirja. Konvencija je bila odprta z molitvijo, katero so bsnkirji večkrat ponovili: "Odpusti nam naše dol* gove, kakor jih mi odpuščamo^ avojim dolžnikom." Po tej moli' tvl so pričeli bsnkirji razpravljati z ognjem o svojih in drugih zadevah. ' , "Kadar se lastnina pridobi t odpovedjo vknjiženega posojila po konzervativnem upniku, se lahko zmerom proda kasneje s profl-torn," je povedel Frenk J. Parsons, predsednik U. H. Mortgage In Truet kompanije bankirjem, ki so malo preje molili, da jim naj bog odpusti dolgove, kakor jih o-ni odpuščajo svojim dolžnikom. Deset držav podpisalo mirovni pakt. Now York, N. T. — Stavka, o tsteri govore odborniki orgnni-zaoije za izdelovanje ženskih ob ck International Ladiea' Garment Worker«1 Union, da bo xm četek intenzivnega organiaatorič-nega dela za organiziranje kroja ikih delavecv v delavnicah, v katerih izdelujejo obleke, prične mogoče Že v nekaj dneh. Delavci, ki pripadajo v to vrsto krojaške industrije, ao izučenl in izdelnjc jo zelo drage obleke in kostume, ki stanejo od $150 do $1000 in več. V to vroto delavcev pripads jo tudi izdelovalci gledaliških ko atumov. Unija zahteva 40 ur dela v tednu, 44 tednov v letu garantirano delo in deset odstotkov povišanju mezde. Največje vprašanje v industriji je v velikem itevilu ne organiziranih delavcev, ki ga je treba reiiti. V delavnioi, v kateri dela pet do dvajset izuČenih dam ikih krojačev, je dve sto deklet, ki izdelujejo kostume, in privat nih šivilj, ki niso organizirane. Lokalna unija mednarodne orgu nizacije itev. 90 ima jurisdikeijo nsd temi neorganiziranimi de lavci, ampak ona poroča le o 121) delavnicah a tisoč dela vel, mesto o 249 delavnicah z 10,000 delgvei. Samuel Lefkovits, podpredsed nik orgsnizacije, nadzoruje sekei jo za meiano delo, v področje ka tere spadajo damski krojači in iivilje. Po izjavi Lefkovitsa je o koli 43,000 neorganiziranih delav cev v 18 strokah te sekcije, 8000 je pa organiziranih, Največ ue Francija in d«v«t malih driav, med kalarimi ja tudi Ju-goalavija, ja takoj podpiaalo protokol obvasnaga ao« ditta in raioroftenja, ki ja bil aprejet pred aaklju-čenjem sborovanja lige narodov v 2enevi. Japonski amendment je oatal v pak u. Anglija je odgodila podpis. Kitejaka preti, da isatopi is lige. PRODAJAL JE ŽOANJE PO U KVORT. Ampak žganja al dostavil. Ohioago, 111. — Philip Me bil takaj napolnjen f dimom In plini Naj manj IS paaažirjcv jo ubitih ia 25 ranjenih. SAOOO IN VANZSTTI IZOUBI-LA PRVO BITKO. Sodnik ni hotel annliratt smrtne obsodbe Dedham, Maas. — Dolgotrajna bitka, da dobita Kaeeo in Vanseltl novo obravnavo, ki sta bila ob»o-jena na »mrt na obtožbo, da ata umorila blagajnika neke tovaru« v Bramtreeju, je končala a pire-m m za zarovorniitvo. Obaodba je bila izrečena pred več ko ire. mi leti. Hodnik Thayer je zavrgel pet predlogov ze novo obravnave. Odvetniki ao stavili predloge za ovrženje amrtne obsodbe na podlagi novih dokazov in ker so t e-katers prič« preklicale svoje pričanje, ki so ga podale pri porotni obravnavi. Kaeeo-Vanzet t ¿jeva afera je po-■tala evetovna ia delavstvo kri-sveta je prepričano, da sta nedolžas la ds nista iivriila zločina, radi katerega «ta bila okno jena na smrt. . Ee govorniki nameravajo vloži apodnjo obleko in otroško obleke. Člani Strokovne unijske izobraževalne unije menijo, da bo stavka damskih krojačev ravno tako končala kot stavka izdelovalcev plaičev spomladi. Levičarji v u-niji trdijo, da so odborniki mednarodne unije že nspravili sporazum z gospodsrji za poviianje mezde in da se odtrgsts dva tedna, da ne bo imelo povišanj« mezde učinka. Oni pričakujejo že odpor proti glavnim odbornikom, ko bo sporazum proglašen. Glavni odborniki pa pravijo, ako ne bo stavka končala s popolnim uspehom, bodo to zakrivili levičarji v organizaciji s svojo nestrpnostjo, s kstero delajo razdor v vrstah organizacije. Francija js zadovoljna z vstopom Nenčije vligo. Nemčija na bo pomagala ligi na ftoben način, ako se liga zaplet« v oborožen konflikt • sovjetsko Kosijo. Pariš. 3. okt. — Ns včerajšnji kabinetni seji, kateri je predsedoval predaednik Doumergue, je bilo sklenjeno, kakor «e poroča, da Francija načelno sprejme po goj« Nemčij« za vslop v ligo narodov. Vlada se je bavila s spomenico Nemčije, v ksteri so navedeni pogoji, na podlagi keterih je Nemčija pripravljena stoyiti v ligo. Hpomenica še ni bila objavljena, toda znano je toliko, da Nem čija zahteva za ae stalni sedež v svetu lige narodov, enake pravio« kot druge velroil«, dalj«, da liga m «me od nj« zahtevati, da ponovno prizna krivdo vojne in končno si Nemčija pridržuje pravico, da oetan« nevtralna v kale-remkoli konfliktu, katerega bi liga začela v svrbo, da uveljavi odloke obveznega avetovnega «o d išče, Zadnji pogoj a« predvaem tiče aovj«t«k« Ku«ije. Nemiija želi v naprej povedati, da ona n« bo sodelovala v nobeni oborožoni akciji alt ekonomski blokadi, ki Jo liga alučajno naperi proti eovje-tom. Francka vlada j« brez male. ga «prejela v«e t« pogoje, j« pa proti temu, da bé Nemčija imela v ligi kake poarbn« praviee sli h Ženeva, tvioa, 3, okt. — Peta zborovanje lige narodov je bilo včeraj zaključeno.. ' Predsednik Motta je v avoji »ključni adresi slavil WiUona, ustanovitelja lige. gadnji akt zborovalcev je bil, da ao sprejeli protokol obveznegs avetovnega sodišča, arbitraže, razoroženja in varstva z japonskim ameudmentom vred. Neljubi iuoidenti, ki so kvarili dobro voljo sborovaleent, uiso izostali niti zadnji dan. Kitajska delegscija je sapustila dvorano, ko je bila informirana, da Kitaj-aka ne dobi sedeža v svetu ligo narodov. Vodja kitajske delega-i vije je dejal ainoči, da pričakuje navodil iz Pekinga za isstop iz lige. Deeet držav je takoj podpisllo mirovni protokol. Frsncija je bila prva in nato so sledile Poljska, Čehoslovakija, Jugoslavija, Alba nija, Bolgarija, Estonija, Letvijs, (irčija in Portugalska. > Lord Parraoor, delegat Anglije, jo isjavil, da ie nima pooblaiie-nje od svoje vlade za podpia. Štirje angleški dominlji — Avstralija, Kanada, Južna Afrika in Nova Zelandija — tudi niso podpisali. Južna Irska, ki je danes tudi ne kak dominij, je tudi rekla, da po iaka. Za ae verno irsko podpiše Angliji. Italija in Japonski sta odgodill podpis, Čei, da morata njuui vladi prej odobriti stvsr. Hvet ligo nsrodov js bil iufor mira n tik pred zaključkom zboro vanja, da je Nemčija pripravlje na podpisati protokol in da kmu lu stopi v ligo narodov. Protokol postane pravoinočan za celo ligo narodov kakor hitro ga podpiiejo in ratificirajo najmanj tri velesile, ki so v7 svetu lige In najmanj petnajst manjiih članic lige. London, U. okt. — John K. Cly nos, vludiii voditelj v nižji sltor niei, j« včeraj pojssnil na razna vprašanja poslaneev, da Ženevski pakt ne veže Anglije, dokler ni ratificiran v parlamejilti. Zbornici bo Imela dovolj priložnosti za de bato o protokolu. Kskor je sliiati razna mnenja v angleiklh parla mentornih krogih, ne bo protokol ratificirau, dokler uključuje ja ponsko klavzulo, katera daj« ligi narodov pravico, vinciavati se v notranje zadeve posameanih držav. DAWES JI PONOVIL SVOJO STARO PESEM Edi se, da ao je naučil an govor, ki ga zdaj ponavlja. Kansas Oitjr, No - I hsrles d. Da «v ca j« govoril na javnem shodu v K on ven/* ni dvorani, Prišlo je veliko ljudstva iz radovedno-sti, ds vidijo človeka, ki je bil pri plezanju navzgor zapleten v ros-ne sfere, V svojem govoru s« j« malo dotaknil demokratov, nakar je padel )»o La Follettu Pogrel j< svojo staro kaio kot gromotnlk proti MM-ializmu in preeej poslu-ialeev j« odšlo razočaranih, ker niso hoteli posluiali pogrevanja etare In že ve/-k rat pogrete k sir, o k«»eri so čjtali, da jo j« ponujal poslušaleem že v drugih mestih. Kriza laboritsks vlada na Anglsiksm. MaoDonaldova vlada morda pads I v enem tednu in parlament bo rapuiósn v treh tednih. ti poziv proti eodnikovemu odio I jem« Zato je sprejela p«g»JO U • ! principu. POLITIKA VEROK EAKONSKB LOČITVE HI. Loufcl. — (Ked. Press.I — Ali mor« biti politične aktivnost žen» vzrok za razporokof August Hauer iz Ml tania« toži svojo ženo za ločitev in U vsrofc navaja njeno kandidaturo za republikansko odbornieo v wardi. Ilau-rer pravi v obtožnici, da je žena postala mrzla naprem njemu In «# ««-dno |M»fepa okoli, odkar je kandidetiaje London, 3. okt, — Vladna kri*. za v Angliji oc razvija po blisko-vo. Danes poročajo, da je la borit-oka vlada sklonila zavreči predlog liberalcev za imenovanju ia-rednega odbora, ki naj preišče zadevo glede komunističnega urednika Campbella, Kainsay MacDo-uald jo pripravljen podati oatav» ko in isaillti generalne i volitv« takoj, V Londonu se žo govori u padcu vlade v enem tednu in razpustu parlamenta v treh tednih, Loodoa, 3. okt, — Politična kriza, ki Jo prišla čez noč, je vrgla dane« vsa druga vprašanja v o-zadje. Krizo so povzročili liberalci Asquitbove frakcije, ki so iajavili, da ne bodo glasovali za ratifikacijo pogodb a liusljo in ki aahtevsjo, da posebna parlamentarna komisija preišče ' delovanju generalnega pravilnika llastingsa In dožene, kaj je vzrok, da~ je Hastings zavrgel obtožnico proti komunističnemu uredniku t'smp-beliu, kateri je bil obtožen hujskanja vojakov iu pouiuričskov k uporu. Kna stvsr ps je, ki morda omili krizo In obdrži lsburilo nit krmilu, Liberalna frakcija, kalero vodi Lloyd tleorge, drži roke proč. To je značilno. Hleer to ne pomeni, da Lloyd tleorge odobrava aklepc laboritsk« vlade; n ue. Ampak George je star lisjak. Ou dojiro ve, da bodo liberalci odgovorni za nove volitve, če *dej strmoglavijo MacDonalda, ni pa gotov, kakšno je razpoloisajo med ljudstvom za volitve. Kakor stvar zdaj stoji, so liberalci razdeljeni v dva tabora . MacDonald Je pripravljen ua volilni boj, toda on ga no bo začel, Začeli ga morajo njegovi nasprotniki. Poizkosno glasovanje. Itezullal poiskusrtega glasovanja, katerega vodi Hearstovo časopisje, do 3, oktobra« Coolidge..................... U Folletle , /..........mjm Dsvls.............V" SV1LNI DELAV0I VZTRAJAJO PRI SVOJI ZAHTEVI. Stavka se nadsljuje. _ i New London, Oonn Stavk« avilnih delavcev s« nadaljuj«* v tovarni Edward Blums, fttavktr-ji zahtfvajo neizprosno tri rej»t« poviianje mršile pri Jardu. Kompanije seveda Izjavlja, da tkalei delajo skozi vse le i o in da zaslužijo od $12 do $<10 na leden. Ampak kompanije Je pozabila pove. dati, ds «•« tedal, ko drlavsl prej. mejo najvišjo mezdo, zelo rra pravo-taena, da m »a« na a »tari I lat. KORUZA JE KRIVA, CE COOLIDGE NE BO IZVOLJEN. Profesijonalni političarji bo zopet izigrali potezo v interesu denarne mošnje v Wall Streetu. V začetku volilne kampanje so se bahali, da bo Coolidge pridobil srednji zapad in skrajni zapad, kar v prvem naskoku. Pripovedovali so, da je treba Dawesu, podpredsedniškemu kandidatu republikanske stranka, samo stopiti v zapadne države in farmarji bodo kar tru-moma pričeli zapuščati La Folletta in Wheelerja. Ii^ zgodilo se je, da je Dawes nastopil javno celo v Nebraski in pripovedoval farmarjem, da je ustava Združenih držav v veliki nevarnosti, ker proti nji vodi "demagog" La Fol-lette rdeče trume, ki uvedejo diktaturo v Združenih državah po vzorcu ruskih boljševikov v Moskvi. Farmarji so prišli na shod in poslušali Dawesa, ki je na željo mednarodnih bankirjev izdelal načrt, po katerem pridejo naj-prvo v železno sužnost mednarodnih kapitalistov nemški delavci, za njimi pa stopnjema drugi evropejski delavci in nazadnje Beveda tudi ameriški. Ali čim dalj bo farmarji poslušali Dawesa, toliko bolj so skimavali in prihajali do zaključka, da ni v nevarnosti ustava Združenih držav, če zmagata v volilni bitki La Follette in Wheeler, ampak V nevarnost prihajajo le interesi velike denarne mošnje, ki so v nasprotju z interesi delovnega ljudstva. To spoznanje je rodilo» da se je število uskokov iz stare garde v republikanski stranki pričelo tako množiti, da se je celo v možganih Wall Streetu udinjanih profesionalnih političarjev porodil dvom, da bodo izvoljeni Coolidgevi volilni možje dne 4. novembra 1.1. Profesijonalni političarji so pa praktični ljudje. Ako jih njih lastne izjave spravijo v zadrego, si pomagajo z novo zvijačo iz nje. Odprto niso hoteli pokazati svojega dvoma, da zmagajo Coolidgevi volilni možje. Prikriti je bilo treba* industrijskim delavcem, da se farmarji zavedajo, da je #e-lika denarna mošnja pod privatno kontrolo bankirjev največja nasprotnica delovnega ljudstva in zaradi tega ne morejo iskati farmarji drugje zaveznikov proti tej ne-prijateljici ljudskih interesov kot pri industrijskih delavcih. In profesijonalni političarji so "popruntali" potezo, s katero upajo doseči dva namena: sebe v slučaju poraza v zapadnih državah izvleči iz blamaže in*pri industrijskih delavcih ustvariti napačno sodbo o političnem prepričanju farmarjev. In kakšna je ta poteza? Profesijonalni političarji pravijo, ako bi trajalo gorko vreme» naj še en mesec, da koruza dozori v Iowi in sosednih državah, tedaj bi bili izvoljeni Coolidgevi volilni možje. Ampak.padla je slana, z gorkim vremenom do četrtega novembra ne bo nič in nevarnost je tukaj, da ne bodo izvoljeni Coolidgevi volilni možje. Farmarji na zapadu so se smejali, ko so čitali to modrost farmarjev s škrici, ki se na obdelovanje sveta toliko razumejo, da ne znajo na polju mogoče še ločiti koruze od pšenice. IViMorganu in konzortih pa taka modrost nekaj šteje. Hazodeva jim, da so njim udinjani profesijonalni političarji storili svojo dolžnost pri izigravanju političnih kart, ampak ta prešmentana slana je pokvarila vso igro, ki so jo tako mojstersko igrali profesijonalni političarji v interesu Wall Streeta. SLIKE IZ NASELBIN. Greensburg, Pa. — Daai aa nahajam v ječi, mislim, da mi bo dovoljen košček prostora v Prava* ti. ki jo prejemam redno vaald dan. aamo premajhna je. Da bi la izhajala na osmih etraneh. Ko dobivam list, ae počutim, kot bi bil nJ svobodi. Joe Divjak je pisal v Glas Svobode pred petimi meseci zoper mene in Franka Zaubi. Kako more človek pisati podrobnosti o dogodku, če ga ni bilo zraven, ko je priila zmešnjava 17. marca. In kako se tudi človek upa pisati laž-njiv dopis t Pisal je menda zato, ker je vedel, da sem član S. N. P. J.,, da me postavi v slabo luč. On namreč ve, da Člani S. N. P. J. ne pozabijo svojih bratov v potrebi. Prepričan je, če bi kdo poročal resnico o stvari, da bi mi Člani pomagali v tej nepriliki, kar eo tudi storili. Jaz nisem kriv, da se je zgodilo. Popolnoma nisem nedolžen, a večinoma. Nihče ne more govoriti tega, da sem jaz ustrelil, ker oba ava držala samokres, ki ao mi ga hoteli vzeti in mene pohabiti ali ubiti. Bil sem napaden od štirih molkih, ki ao skočili name. Am-Pfk moje življenje in zdravja je prav toliko vredno kot katerega drugega človeka, zato sem bil pri-moran braniti sebe. Vsak brani aebe in tudi vsakega dolžnost je to, kar tudi vsak pameten človek atori, ako je v nevarnosti, da ae brani. Tako aem storU jaz, ki sem velel, naj stoje od mene proč, ker nikomur nočem žalega. Vedeli so, da ne morem nikamor, ker sem tujec, zato se je tako zgodilo. Zakaj je ila jeza name, ne vem, vzrok 'pa je pijača, nazadnjaktvo in oiabnost Louisa Matuka, katerega so še drugi šuntali na mene. Name so skočili rojaki ČarU Bo-štjančič, Frank Skofca, Josip Mavsar in Louis Matuk. Ker Joe Divjak ne ve, kdo je mene napadel, torej ve sedaj zanje. Priče so sluiale za vrati, ampak na sodniji ne prinesle tega naprej, kar so slišale. Ali človek, ki piše tako neresnico in se tega celo zaveda, spada sam v ječo.~ • Prijet je bil tudi po nedolžnem Frank Zaubi, ker so še na njega dali, da me je on pripravil do tega. Odveden je bil v ječo. Dopisnik pravi, zakaj ne povem na sodniji. Nisem eden tistih, da bi tlačil v ječo nedolžnega človeka. Navzoči na sodniji so lahko vedeli, da je bilo poročilo grdo obrekovanje čez poštenega človeka. Če je prišlo do tega, ao krivi vsi drugi več kakor jaz. Prišli ao na dan fe lažmi, da se izdajam za zastopnika Proavete. Ko niso imeli drugega, so me hoteli s tem očrniti. Kdor mi dokaže, da sem jaz rekel, da .aem zastopnik Prosvete, mu plačam $5 in jih na zahtevo pošljem na uprav-ništvo Prosvete, da jih bo gotovo dobil, če pridejo dokazi na dan. Če pa je Frank Zaubi dejal, da se naročijo na Prosveto, ni to nič hudega, saj je vsakega zavednega Človeka dolšnoat, da agitira za napredno stvar. Če bi dotični rala deniČi bili naročniki na Prosveto, bi gotovo do tega ne bilo prišlo. Mesto da bi tujemu človeku šli na roke, ga napadejo. A če že nočejo iti na roke, hi ga vsaj pustili miru, ko jim nl'storil nič Žalega. Na sodniji še ni bilo podrobno poročano, koliko sem "zaslužil", Povedali mi še niso in ne vem, kdaj bodo. Kar bom dobil, bom po nedolžnem. Če bi bile priče povedale resnieo, bi bil šel prost iz pred sodišča. Frank Skofea je re "kel pred neko ženo, da so me res štirje napadli, a žena ga je zavr ml«, zakaj tega ne pove na sodniji. Bil je odgovor, da mora ta ko govoriti, ker drugi hočejo ta ko. Pozdrav vnem poštenim lju dam I — Joe ium. Barton, Ohio. — Vendar sem «Mikrat v ,,roi*® Življenju postal Kolikor bolj se bo bližal četrti november v tem letu '«k" srečen, da bivam v hiši. ki je in če se bo v enaki meri množil dvom v možganih profesionalnih političarjev, da zmagajo v zapadnih državah Coolidgevi volilni možje, toliko več enakih pote« bodo izigrali profesijonalni političarji, da izvrše ob pravem času strategičen umik na volilnem bojišču, na katerem jih čaka verjeten poraz kot zmaga. Zavedni delavci in farmarji se pa lahko smejejo Umu švigašvagarstvu profesionalnih nolitičarjev med upom na zanesljivo zmago in znamenji, ki naznanjajo poraz, ker jim to ftvigašvagarstvo oznanjuje jasno kot beli dan, da imiijenke prrd božjim hraim> napoči dan, ko bo moč velike denarne mošnje strta, ako 'omvšem. ne letos, pa v eni volilnih bitk prihodnjih let in sicer v tre- J. ¡^¿^Ti notku. ko delovno ljudstvo .pozna v ogromni večini, da sta ^mu.g.r.nemuki £ v današnji človeški družbi samo dva razreda, ki si stojita ™bo'*l vee t*d,B kot črna živin, nasproti: tazred izkoriščanih, to je delovno ljudatvo in k-r ,tori *** mTU- ln ,akrtl razred izkoriščevalcev, to je sloj paraaitov na telesu do- * Uttdi pWNl * veške družbe. in odpre vrata, da ae množica vsuje vanj. In nič čudnega ni, ako gospodje "bosi" tako slabo apoštu-jejo delavce pri delu v jami. Gospodom "bosom" je dobro znano, • In božji namestniki uče vernike, dajte Bogu, kar je božjega, delajte pa tako, kakor vam is povedo gospodje "bosi" in preddelavei, na plačo se pa ne ozirajte, saj vam bo Bog vse plačal po smrti. Beveda Če bi bil jaz ('bos", bi dal takim, ki verjamejo vae, kar božji namestniki načvekajo, najslabši prostor v jami in če bi ne bilo vode v jami, bi jo napeljal vanjo, aamo iz ljubezni do njih, da bi jim po njih smrti pomagal v nebesa. Tukaj je največ Madžarov ln Poljakov, ki imajo še zavezane o-či in hodijo poslušat zagovornika kapitalizma. Ko sem šel nekega dne vprašat "boaa", ako ima kaj dela zame, mi je odgovorU, da moram še nekaj dni počakati. Prišel je pa o-koli 50 let star Poljak. Ponudil mu je naprej smodko in nato je dejal: "Halo miater," nakar mu je potožil, po kaj je prišel. Glej ga zlomka, delo je dobil. Ampak jaz rečem, da se je premalo nau čil v svojem življenju. Lahko bodo nas še metali iz premogovnikov in tovaren, dokler bodo delavci tako ^pnižni in pohlevni napram "bofcom" in ae ne bodo zavedali, da ao ljudje, ki i majo enake pravice do življenja kot "boai". Zategadelj jaz trdim, da še premalo izkoriščajo ta vrate ljudi. Ampak žal, da /nora tudi zaveden delavec trpeti poleg nezavednega. Kako daleč sega predrznost "bosov", govori dejstvo, ako ru dar vpraša, da če bo plačal mrtvo delo, da "boa" hladnokrevno odgovori, da zdaj ni več vojna, da družba ne more tako plačevati, kot v vojnem času. Tako ae.je iz razil "bos" pred menoj in mojim prijateljem, s katerim sva delala skupaj. In ko sva nekoliko ugo varjala, je pa rekel, da sva "bolj levika". Tako je! Delavec, ki noče za stonj delati in zahteva plačo za pvoje delo, je v očeh "bosa" set veda "boljševik". Na Delavski praznik sem bil v Dillonvalu, Ohio. Kooperativna družba je priredila velik pohod po mestu z dvema godbama na čelu. Na tovornih avtomobilih so vozili naloženo blago in tako ka zali, kako je napredovala dela v ska zadruga. Govornik je na slav nostnem prostoru v poljudni be sedi raztolmačil, kako velike pro-fite imajo privatni bizniški interesi in zato nasprotujejo delav skemu zadružnemu gibanju. Priporočal je delavstvu, naj uttano-vi svoje zadružne podajalne, po leg je pa razložil, kako ogromne dobičke • imajo premogokopne družbe. Razložil je, da delavska zadruga prodaja premog tudi Clevelandu po dva dolarja tono in da je napravila kljub temu do biČek. Iz tega lahko razvidi vsa kdo, koliko dobička imajo oni, ki prodajajo tono premoga od šest do deset dolarjev. Rudarji mora jo pa spravljati premog skoraj za stonj na površje zemlje. popisnik v štev. 207 je neka, pisal, da nisem pisal, da je ubilo tri ljudi v rovu. Saj jaz tudi tega nisem piaal da jih je ubilo v rovu na Ramsey ju, O. Saj aem tudi povedal, da dotični rov ne obratuje že dal, čaaa. Mislim, da je doati resnično povedano, ko sem pisal, da hodim eno uro daleč. 8aj je tudi dotič nik vedel, kje delam. Ko je tak naj še jaz povem, da ni piaal res-niee, da ljudje hodijo trumoma za delom na Ramsay, O. Vprašal sem veš rojakov, če so res ljudje ho dili tem za dolom in tudi sam sem bil Um, pa nisem Videl nobenegs Saj tudi piše dopiahik, da iz za oesljivlh virov sliši, da bo začelo obratovati, pa še sdaj ni nič. Mo goče pojde še on aam kam d;n gam za delom, preden bo tam z^ čelo. Pozdrav čitateljem "Pro-svate"! — L. Mur. prav blizo cerkve. Poaebno sju traj sem dobre volje, ko se lepo leži in spi. pa še naa kliče zvon iz •tolpa božjega. Bati se ni treba, da bi gospodinja za ležala in nt skuhala zajterka ob pravem času Zvon nss zbudi is sladkega spa nja ob pravam času. da imamo dosti — da, še preveč časa — da se odpravimo na dalo. Ko vstanem. •a vmijrm in pogledam skosi ok no. že vidim, da ee sprehajajo n i in in Ijim tudi hramom. Kmalu ae prikaže pomočnik dušnega pastirje fUckville, Pa. — Malokdo se oglaai ia naše naselbine in tudi jaa nimam poročati kaj veeelega. Piaat i hočem o obravnavi glede Jaaipa duma. ki ae je vršila II. aaptembra. Bil je obtošen, da je ubil Lojza Matuka, a bilo pa je tako t Josip Sum je prišel ia Spring-flelds. 111., na tUiekville aa delom ia ae naatanll pri meni. Prišel je k meni 15. marea 1924 Vprašal je, če je tukaj Slovencev in ko aem na zatrdil, je rekel, da jih pojde va malo obiskat, pri čemnr tudi lahko nekoliko agitirava aa Prosveto ftla ava. Peljal nem ga v hiša, ker po navadi vem. da je v nedeljo doati rojakov skupaj. K Joaipu Mlaka sva prišla ob devetih zvečer, ko jih je btlo baš val sbranih, ki ao pili. peli ln igrali na harmoniko. Ustavila ava se tam in bili smo tam veseli do ene ponoči. Pili smo kalifornijsko pijačo, ki je vplivala tndi na naju. Naenkrat je vprašal Louis Matuk mene: "Odkod je pa ta tu jee prišel t" Odgovoril sem mu, da is Springfielda, 11L Ravno takrat je Sum pleaal z domačim dekletom. Ko je nehal plesati, je šel kuhinjo. Tam ao bile same ženske. Nato je šel za njim še Louis Matuk in se pričel pogovarjati z Josipom dumom. Slišal sem spor :in pristopil, ko je Louis Matuk kričal, da je Josip Šum skeb. Prigovarjal sem mu, naj nikar ne zabavlja, naj gre rajši a mano in bova enega spila, da bodimo veseli. Ubogal me je in šel z mano v srednjo sobo. Zaigral sem eno na harmoniko, nakar je prišel še Josip Sum v sobo. 8edel je na stol in pil iz kozarca. Louis Matuk pa je pristopil k njemu in rekel t" Ti, tnjee, se greš z mano metat t Jaz za dvajset dolarjev atavim a tabo, da te trikrat eno za drugim vržem ob tla." — dum mu je u« govarjal: "Imej, imej pamet! Jaz se nisem prišel sem metat. Bodi mo veseli!" Zopet sem stopil k Louisu Ma-tuku in mu rekel, naj bo vendar pameten. Prijel me je za roko in mi velel t "Frank, stopiva tu na porčl" Stopila sva. Miril sem ga, naj na dela prepira, zakaj bi ne bil dobre volje, nakar me je prijel in vrgel. Rekel sem mu: "Louis, prosim te, pusti mene, nečem se tabo metati." Rea me je puatil in šla ava nazaj v hišo. Zopet je rekel Matuk: "No, tujec, ali ai že dal na mizo dvajset dolarjev t" Zdaj bom pa tebe premetaL" dum je ugovarjal, da ae noče z njim metati in meni je rekel: "Frank, greš, greva domov t" Pritrdil aem in šla sva. Ko sva prišla a porča, ava videla, kako se nekdo pobira a tal in ne more vstati. Bil je hišni goapo dar, katerega ava pobrala a težkim trudom in .spravila v hišo. Posadila sva ga na atol k mizi. Velel je nato, da morava še vsak e nega spiti in sva ga rea ie pila vsak kozarec. Iz kuhinje je v tem stopil Louia Matuk, zagrabU me ne, rekoč: "Kaj pa hočeta našemu gospodarju t" Porinil aem ga od sebe in rek«l: "Saj vendar vi diš, da nič!" Udaril je Josipa du ma, katerimi mu pravi: "Zakaj ai mene udaril!" Louis B^atuk pa je odgovoril: "Kaj pa je zato, če sem tebe udaril, prokleti tujeo! Čakaj, sedaj ti pokažem. Prijel ae je za zadnji žep, a v tiatem hipu bo tudi drugi priskočili proti Josipu Šumu, on je odskočil in potegnil revolver. Bili ao pri njem vsi. Jo sip dum je velel: "Louis, stay back!" Ampak Matuk je prijel Za dumov revolver in prerivali ao se semintja. Samokres je počil in Matuk je bil smrtno zadet. Josip dum pravi, da on ni sprožil in tudi ni mislil streljati, ker tudi ni držal za petelina. Revol ver mu je moral sprožiti Louis Matuk sam. Tudi jaz sem tako videl, kot mislim da druge priče ni so drugače. Kmalu nato je prišla priča meni v hišo. Bil je Frank dkofca Rekel je: Joaip Sum pravi, da ao štirje vanj skočili ln da ao res Moja žena mu pravi, zakaj pa tega ne povejo na aodišču. Pravi "Potem lahko še nas primejo." * Joaip dum ni bil nikak slab človek. Razvidi ae iz tega, ko je bil v treh delavskih organizaci jah; te so S. N. P. J., U. M. W. in socialistični klub, vse v Spring fieldn, BI. Čudno ae mi vidi, aakaj ao pr Slaku tiato jutro, ko so priče po pisovali, zatajili eno. To je Frank Korhar. Dal sem ga jas notri, zaslišan ni bil. Ne vem kako on v* Osem jih je bilo, pa ni nihče drugi atišal kot mr. Slak, da je dum rekel: "Ena, dve, tri; Louis stay back!" in takrat ustrelil Ixmiaa Matuka. Stal sem blizu, pa ni>cm tega slišal, kakor tudi dru ge priče ne. V "Glasu Svobode" ni bilo poročano reanično. Dotični, ki a£ poročali, naj bi se bUi prej na sodniji prepričali, kaj je resnica ne pa o t/1 ni* t i neresnice. Josip Sum je spoznan krivim umora drage vrata. Koliko bo dobil, ml še ni znano. Poročam drugikrat. — Frank fcaubi. POMA VA POÉTI v Cfeieapt! imajo Andrew Belak. št. 90S. Joaef Bojda, št. 911, Joa. (Jreenevich, št. 927, Andrej Laka« it. 9ftl. Pamet Nick, It 9*2, Joseph RadeHah. M. 971« Dori Vh-devich. št 1009 in Nikola Urala, št. 1015 Pisma dobif* na glavni pošti v veži s Adama eeati Številke povejte kraj, pričakujete. Naša LJubljani Znani veliki 'bostonski "Christian 8cience Monitor' še pod naslovom "Obiskei ljubljanskega sejms se indije predku mesta" sledeče- "ČetrU ljubljanski k,j,n zaključen. Razstavljajoče ljanske zvonove, pirotske pm ge, bosanska veziva ia »i0Ve« čipke, je napredno glavno m« Slovenije odprlo svoja goatolj na vrata kupcem vsega sveta, hi so poslali tekstilno blago ini dene izdelke; Francori avto^ bile in parfimerijo; Manchei platno, dvedska stroje za pr« ovanje mleka. "Po izjavi ljubljanskega na je Ljubljana leta 1918 it 35,000 prebivalcev*, a sedaj šteje 53,000, kar pomeni sko dvojno število enega izpred ne. Industrija in bankarstvo napredovalo za velike korake. | avoboditev od avstrijske upri polet trgovine in drugi fakt« eo povzročili, da je Ljubljana bila izgled kakšnega najbolj j prednega mesta v Middle-W« Zedinjenih držav. Novo tlakot ulice, nova poslopja, velika ra, državno gledališče, parki, skopi — vse to nosi obeležje zadnjih let. Po ulicah ni ber m cestnih "pedlerjev"; raztr nih ljudi ni videti. Ulice ao vsem Čiste in celo na razkrižj kjer so zgradbe stare po 200 300 let, je čistoča brezprikor "Po oknih velikih trgovin vidi večinoma importirano bi iz Nemčije, Francije in Amer Toda po ulicah in trgih so predmeti domači proizvodi. Ogd ja glavnega ljubljanskega motj ki drži čez reko, je pokrita a nimi bosanskimi tksninami. trgih prodajajo starejše žene živa, moški pletenine, dekleta sadje. "Ljubljana je ponosna na at je pesnike Jenka, Stritarja, Vo nika in mnoge druge, ter na šerna, čigar spomenik je bil stavljen s prostovoljnimi prisp ki. Prav tako ljubi Ljubljana sem. Njeni pevski zbori so zna po centralni Evropi in po Bali nu. Ljubljana, prvo veliko me ■ na katero se naleti po prehoda j talijanake meje, stoletja aredil trgovine, glavno mesto mutikalj 81ovenije, je postajališče za vi potnike, in njena vrata niso kdar zaprta." POZIV. Chicago, 111. — Generalni ko^ zulat kraljevine Srbov, Hrvato in Slovencev poživlja rojake, «1 bi kdo vedel kaj sporočiti o ni slednjih osebah: 1. Blaž Markovič iz Ssrajevi se je javil pred dvemi leti iz N^ Yorka in San Franciaca. ^H) 2. Filip Fišer iz Temerina, Bao ka. Javil se je zadnjih let it Ck' caga. 3. Jos. Sirovec iz Radoboja n! Hrvaškem. Javil se je iz Jolietl 111., leta 1909. , 4. Riata M. Sibakovič iz Velgfl šta, Južna Srbija. Prišel j® v meriko pred 14 leti. 5. Mato ZambeliČ iz (Joapkl 1916. leta je bil v Hibbingu, Miaa 6. Vinko Starčevič iz Gornjef Pazarišta na Hrvaškem. Pred dvi mi leti ae je bavil v CUvelandu, 7. Frank J. Vilhart iz Ljutom« ra, Slovenija. Leta 1922 j« bil Chicagu. J 8. Matija Stejskal s Hrvaškega Krivaje. Mudil se je leta 1914 Chicagu. I 9. Tiosav Jercmič iz Srbija. V Ameriki je od leta 19« 10 Jagoš J. dčepanovič iz Ko lašina, Črna Gora. Leta 1910 je mudil v Calumet u, Mich, i 11. Spasoje Markovič iz I M Srbija. Prišel je v Ameriko lf< 11 Krsto Crnogorse. »z Buliča Hercegovina. Živel je dolf» Minnesoti. 13. Josip Seketa iz Dols v W ki. Bavil se je pred dvemi let' ¿Cohlerju, Wis. . 14. Saharija Spremo .j Be*» Hercegovina. Mudil se je lete lt» v Racinu, Wia. . 15. Jo ven Cvetkov,č U Dola, Srbija. 1920. lota Iz New Digingsa v WUcon^ W. Janke Padrf*»'» £ ča na Hrvaškem. Pr*d fctoai se ie madil v Ckieagn H Dane Atrbae U Vajkov« HrvaŠkem. Pred 10 kti j-val v Chieagu. . IS. Stepan S vin« na Hrvaškem. PHW J« » mrr.ko pred 10 leti Kdor bi kaj ve*! * i-^ da javi na _«ad lled^i« aadoj«; Cm*uO^ni af th* (loiBMsf the Harbv O"" 930 Na. kfU 'A, * oktobra, 1924 PROSVKTA a o Coolidgevih vrlinah uničeni. < JE VEDNO OLA80 £oti DELAVSKIM IN. TERE80K. • Uo bortoni^Udj® ja Uro- J t «roje poveličavanje. tfjDO ÍPBC svojih to varile v, in kako je nalašč preprečil, da nadomestna policija izvršuje policijske sluŽbs, ko je regularna policija prenehala opravljati službo. Haines1 pokazuje, da so iagredi nastali na selo dvomljiv način, ki ao izbruhnili petnajst minut kasneje, ko so policsji pokasali svojo solidarnost s svojimi odpušča-nimi tovariši, da so prenehali o- Peklngeke Čete ee pun-j S konvencije S.S.P.Z. tajo, ker ne dobe pleče. Kitajci v ftangaju nočejo podpisovati vojnega posojila. Bojevanje ob kitajskem aida narašča. Mukden, Mandžurija, 3. okt. — Privatne depeše is Pekinga, ki so previjati alušbo. Stvar isgleda ušle censuri, potrjujejo prejšnja jn, D. 0. (Federated [TU Lynn Haines je v po-> udaji svojega "Žarkometa -res" (Searchlight on Con-uniiil pravljico o Coolidge-.jinab. Razgalil je njegovo \ „d dneva, ko je zapustil uči-do današnjega dneva, Hal-pokaruje kot zahrbtno, ne , in maiini lojalno bitje po j Murray Crana, ki se je smole drugih in rafli pri |Dj, važnih faktov povzdig It Belo hišo. 1907 je Coolidge glaaoval Jafuri proti zakonu za var-"inijske znamke. V tistem le-glasoval, da se imenuje iz-komitej za uvaževanje koti zakonodajstva z ozirom aere med delodajalcem in fm, kateremu je bilo dc nasprotno. Delavstvo je v |jf07 zahtevalo, da driava u pokojnino za stare in one t delavce. Coolidge je glaao-[proti pokojnini za delavce. V jc bilo delavatvo naklo h predlogi, ki je imela nrav [delovni čas cestnoželezniških icev. Coolidge je sopet ral proti predlogi. Pa ne aa >! Kasneje je zopet glasoval , da predloga vzlic governer-bu vetu poatane zakon. Torej rakrat zaporedoma glaaoval delavskim interesom. V tem i je delavstvo podpiralo pred-ki se je nanašala na štetje političnih strank. Coolidge reda glaaoval proti tej predli Delavstvo je podpiralo *jav-innenje' o zakonu za referen-Coolidge je bil proti. Delav-i je predlagalo odstavek, ki bi I noč legislativnemu odboru, da posveti v vse kotičke atav-it Lawrencu. Coolidge je aeve tako, da ao bili izgredniki še pripravljeni, preden ao policaji izjavili, da ne opravljajo slnžbe. poročila raandžurskih voditeljev, Ida so v pekingski armadi upori I vojakov na dnevnem redu. Voja POPRAVKI. V včerajšnjem poročilu o konvenciji B. B. P. Z. je bila neljuba tiskovna pomota, in sioer v brzo Javki, katero ja konvanoija našlo vila na jngoalovansko poelaništvo v Washingtonn. V sačetnem sUv-Ira braojavke se čita: • ftešu rad na konvencija 8. N. P. J." Itd. Pravilno ja "ftesta redna konven cija 8. 8. P. Z. ltd." Haines dalje slika, da Coolidge ki nočejo iti na fronto, dokler ne ni hbtel poseči v stvsr, ko je lu- dobe vse zsoatale plače, pen Peters, ki je skorsj poravnal Glavni atan mandiurske arma nesporazum, preden ae je razvil de poroča o več spopadih. V bitki v stavko, napravil red in mir ta- pri Taipingčuanu ao bile Čihliske Deleveke novice. (Federated Preaa.) Slovenska Ntrtèu U«t*M*lJ.M april« l»04 Podporni Jodeoti |»k*rp. |f. iaalje 1SOT. v 4rl.fl llllaaU. „ Referendum strojnikov. Washington, D. C. — Medns bilo mnogo čihliskih vojakov | rodna svesa strojnikov fo dala le te dni na splošno glaaovanje avo-Peking, 3. okt. — Poveljstvo j jih članov vse sklepe, ki ao bili koj, ko so izbruhnili nomiri. Coo- <«ete pognane v beg in za aeboj ao lidge je intlrveniral, da vatavi pustile sto mrtvih. V drugi bitki pevratek v mir. Njegovo prvo j6 ■ delo je bilo, da je županu vzel ^ao | ubitih Hi sto ujetih, oblast, da lahko pozove 10,000 dr _ žavne milice in odpošlje Samuel | pokingsice armade javlja o nara-1 »prejeti na konveneiji v Detroitu. Meadni položaj v Avstraliji. Melbourne. — Vlsdnl statlstič- Gompersu izkivajoč telegram in Upajočem bojevanju zunaj kitaj-da lahko podneti ogenj razredne-|„kega lidu General Vupejfu,] ga sovraštva, sebi pa pomaga GLAVNI »TANi 1SS7-SS SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILLINOIS. livricvalni odbor: UPRAVNI ODSEK» Pra4.«4aik Vi«a«.t Calabar. p«dprod..d«lh A«d»«w VMriab, It. P. O. I» Bo« I OS. J«W...«wa. Pa., et. «aiatt.Ma.lWa- T-rh. Utattha« ^Iha BI«. Novak, «I. blaeajai« Jak. VagrUb, «r«d«lh «U.U. J «še EaverUlh. upravitelj «UtiU Filip 0«di»a. POROTNI OOSEKi Jaha UaJarwaW. »radsedoBk 4§T _W. Mag Bfr »»»^i^^^ry {•Uiaikar, •«. tTO. O.rUr.aa. Okia.Frad A. V dar,1401 i. ^¿¡^ Ckic««. lil. Joka Teršeli. B.a OS. He.der.e«vtlle, Pa, Jok« G«r*«k. 414 W. H«y Su 3prl.tflald. (U. BOLNIŠKI OOSEKi OSREDNJE OKROSJEi BI«. Navak. pc«d..d«lk. HIT-00 S«. Uw«d«l« Av* Ckiaafa, IU. _ VZHODNO OKROSJEi J...k AwkeoML B«a OOO. Maaa. Ja«. Pa. J«k. GraUlJ. 144SI A«*H ° . ZAPADNO OKROSJEi A«i«« l«Ur, Ba» J 04. Kaa^. a« I««««mJ Ma« Mar., Baa 100. B«M. Miaa. Mik« t«g«l 0403 S. Wl«ab»at«r Si.. M«rr«r. Utab. Nodsorni odbori . W. SOlk St., Cki..g«, lil., r^mmk «4. Oh William iltUr. 0404 St. Clal* Fraak Zalla. pr«4.«4aik. SOM i »ar Av«., Cl«v«l«i ga sovraštva, sebi pa pomaga v vrhovni poveljnik čihliske armadi /;,uuuuri, "T. <7 kiuT.«Uw politični karijeri in tako dokaže,L dokVnča mobilizacijo U>1 b ™ ^Lo IÍÍ^ iSÍm da jc sposoben za predsedniškega L ktobra. Tftkrat bo imel 200,000 ^ »M" kandidata. - J --»-___ 00 """ -l—liensk uposlemh v svstrslukih in- Somrak. 0817 Pr«M«r A v«., ■t. O»** OH» zdrui|tTm| ^^ Pr«4M4«iki Fraak AlaL 1104 S«. Crawf«r4 Ava Ckl.«t«. Ill III. &iiiiuiuaia. i mož pod orožjem in 23,000 glav i - , . . Coolidga bo prié.l¡ ogl.Uti, n iivi„J k,tere pollj, na 450 vl.kih du.tr.j.h Povp^in» l.tnï «»d. gov» politWn» k.rljer» j. bU. protl vlhodu. Vupojfu jo tudi u». " VtJ ,n,UU pnbliil' uposlenih odprta in Wall Street je pričel | bayil m opic> kttere poilje ni gledati nanj milostno bojišče z namenom, do bodo bavale vojake. no WOO. Nova organiaaolja. St. /jouia. — Nova unija delav- J«4ko Ov«o. SOSO W. lOtk Si. Çkl^g«. I» J m. »kak. 0404 Ort«« ClH CU.«U«4, Okl«. !■ VRHOVNI ZDRAVNIK. D* P. J. K«r«. MSI\ CUr.l««A O. POZOR I—Kara*paa4««c« a fl. «4k«r«iy. ki 4«U)« v gl«va««i a»«4a. m vrli I«k«I«i VÉA PISMA, kl s« «««aUJa a« M«U «t. m Pr«4aa4«Utva S. N. P. J.. MIT?» S«. U.iA ^ Ck^Mt^ «lllvo VSE ZADEVE BOWHIKEfPODPORE SE NABMVEt « S. H. P. J-. SOST-SO S«. L«w«4al. Ava„ Cblaa««. IU. PROHIBIOIJOiniEI A01NT JI iangoj, 3. okt. — V čekiangski oev, ki pražijo kavo, se je ustano-SLABO NALBT1L V BVKTBM armsdi se je pojavila nova kriza, vila v St. Louisu. ladalovalai dež DENARNE POŠIUATVE IN «T^ARI, k« •• f' r« la i«4««t« v«k4a M «.»Uv.i T.JaU.vo S. N. P. J.. SOST-SO S«. Uw Ava., CkUiaa«. IU. » VSE EADEVE V ZVE I Z BLAQAJNIIKIMI POSLI ae PolUjaj« oa ««.UvrBI^Ut^ S. N. P. J. 000?«00 S«. La.adai. A««. Cbmagjj IU. V .O «rlušk« al«4« ao^.v.«)« v gl. IsvrUvalaeo. odbor« m aaj palljaja Fr.«k ^Ca7jlä.tta.. Jr«./. edbav«. *l..e -Uv |a ...r.J Vti prilivi a. ,1. a«r«i«i «éaak sa «aj M*Uj.j. oa ««.la«. J«k. U«4^-w««4. 40T H«r SU SprlaaíUM. IU. ..... ..u.i mmIiiu i« ««lak «m kar «01? -00 MESTU ♦ - Aretirali so ga in obdolžili, jo pijoo. jČekiangske vojaške oblasti ao na ložile prebivalcem v Šangaju obdaj vezno poaojilo za kgitje atroškov vojne. Kitajci ae pa upirajo kupo vanju vojnih nikov so se tudi organizirali. Organiaaolja delavk v Kanadi Toronto. — Voditeljice Venskega delavskega gibanja v Kanadi bondov in na_sto.|Bo imde u dni iéttftnek v Londo nu, Ont., v svrho, da se rasne ____ i «i. «»lili - ^ i n t t Atn« tJtooake delavske orgauisoalja | Aeon CVlea^ lU. t- «h ščitijo pred pnsilnimi pnaojUl. rfru|ljo v ffldericiji, ^.tsnok je' J- Čekiangski poveljnik, ki bi ràà\ Ohioago, 111. — Briee Arm- tine jih je pobegnilo v tujezemsko strong je posnsn med tihotspei kolonijo, proseč tujezemce. naj Vel 4«pial lo 4r.fl .pUi. i« « avaal a S^U«» i«4aala. *«| M pelUja aa aaalev. Pr«.vata , kot prohibicijoniški agent a Bi* _ nirami kravjega pastirja a skraj-1 Čekiangski poveljnik, ki bi I bU deloma uipešen! nega upada. Zdaj je «apriaegel dobil milijon dolarjev, je zbral do _________tv «7* nnn Lepoticarks ss oi tiralnico proti trem policajem sv. | danes kom^j $75,000. mesta Ziona City, v katerem ne- Lspotičarks m organiilrajo. New,York. — Dekleta, ki o- ______________________________Na šangkjskem bojišču je sdaj omejeno paluje Voliva, naalednilc nekak odmor. KiangsuŠki povelj- pravljsjo frizersks in druga lspo-Bowieja, Elija itev. II., ker so mu njk j0 pripravil-16,000 mož sa nov tičsrska dela po takosvsnib strgali njegovo znamenje, srajco | protinapad v okolici Sungkianga j ''beauty parlor jihao ustanovila in zdaj čaka na topove. Is Muk in njegove najboljše hlače. itno orgsnizacijo z imenom Po Armstrongovi isjavi ni to Ke 1 dena je prišla vest, da js general I14Independent Dcsuty Psrlor polovica hudega, ki so mu ga po- čangtaolin, zaveznik Cekiangcev, Workers union." Dekleta bodo ~ razpiaal $200,000 nagrade onemu, zahtevale skrajšanje delavnika in _____ _ „__r---"ipek- ki mu privede pekingskega dikta- povišanja mesde. Danea morajo kamro" preroka Voliva. Obtožili torja vupejfuja živega in $100,000 deUti 10 do 12 ur na dan in pre- ljev to dopuščala. Tako js pove- AMOi PINOHOT V LA FOL-LKTTOVEM TABOKtJ. Now Tork, *. V. — Newyorškl odvetnik Amos Plnohot, ki Js brst pennsylronskegs govsrnerja Pin-chota, misli agittratl ra La Fol-Ictte-Wheelerjevo volilno liato po državi New Jeraey enkrat v pri hodnjlk dveh tednih, bržko mu bo bolesen enega njegovih prijats Iskasujs 17,860 lndijsncsv vseh starosti v Kaliforniji. Koliko In-dijancev se bo registriralo o pravem časn, da bmlo mogli voliti v novembru, je drugo vprsianjs. « __ Delava« kros delavskega čaao pisja jo kakor rojok bres puške. glasoval proti temu odstavku. K*> da pM™.** dE ,3® Tj» mrtve^ hitro vozil. Policaji seveda niso" še nikdar slišali, kako se je Arm strong igral s samokresom s Ter ry Drugganom in Frankie Lakom in kaj je izpovedal pred aenatnim prei&ovalniii odsekom, uzenju new. I Po Armstronga so poli; je Coolidge H* "W* mesta izvršili akt, k B 'se tolmači kot obstruiranje proti zvezni justici, vmešavanje v pošlo ko " jadral Coolidge v obeh i ^rajnega uradnika m je voč ieah legislature, kot podgo-^rugih zločinov^ Ko m Jo Arm- LL kasneje kot goverVer do «^ong o tem poave oval s nekim ■ leta 1919, ko mu je provdnikom, je seveda zaprisegel ka policajev, katero je tisililLtir5ln'c?'. . uomnitm ,n iiKki kumiKMP r.iHi« \l«l« Lokalni probibični agentje so pj»ki koraissr t urtis, dala . k izvedeli, w pot do narodnega oglaša-186 »irMno 4-«UIU» » ..... » trat je glasoval proti predlo ki so dajale ljudstvu pravi \da v važnih zadevah lahko za ta referendum. Kadar so že iki interesi potrebovali kak-i uslugo, kot na pr. pri legali aju aktov pri združenju new wake železnice, oval v interesu železniških fi uikov. Razgozdovanje Združenih držav. jemajo $10 do $0 na teden. Bresposelnost v Avstraliji Sydney, N. S. W. — Avstrslskl dsl v pismu, ki gs je pisal sens |\orju Wheelerju. V pismu obžalujs Pinchot, da > okrog 90,000 delavcev bres dela v'delell. Največja bresposet-nost je v državah s protidslsvsko psrtments je izdal aanimivo bro-l^o kot je New Bouth W.lss, šurioo "Idle Land and Costly najmanjša pa v državah z delav- v;s\a^:'^l>^oc|kako ao Armstronga ponižali v h ta čas je b Coolidge un dg ^ »arvn slujia specijalnih pri-1 BV" rar"lu» . . '„ «barvni „„Ka Ipccj.m.n P-M j - - dftlefi , fij' v. ki je lezel počasi naprej uu j i i .. «ir.iut t* vsak, mike. J v ranici je pa delal v okolic^Tu- di tihotapci ao iznenadem, kajti mislili so, da ae nahaja kje na zapadu ali pa na vzhodu Armstrongove potežkoče so pri ["Ako l»i ne bila nikdar v Bo *t«vka policajev," pravi K "bi no bilo Calvin Coo ve narodne politike. Njegova I »iiMMu a izhaja iz i i* ▼ pondcUck zvečer, ali • ■<' « J7.IIHJU iz prikazevanja £ j d l nektj <1'MN0 v oopaini luči j^j kssneje. Po pHpovedsrju • ,e propagande, ki " 1«J _ . tâkol4î je rodiU Coolidgeva Armstronga se razvila t , se Itljir« " (Kato llamas C0(»l|,|¡r,.( ^llllHCIts, JP "rJt «lirektno pod avojo kon Ko so «grozile sitnosti, sa jc Ko bi bilo lahko naj ■J^' zanimanje od je stvsr tskol« Največ dobrega piva je prišlo Z^rZr ArítU Chicago iz Wisconsin, in sicer governer ,<)ržavc • d kontrolo imel poUeljakegaj JjJJJ^ o5Knnell. V pondeljek popoldne je Arm e I strong opazil 0'Donnellov prazen n i* I avtomobil, ki je vozil proti Wis- ■......S ¿vk0 X'À^toj^sz:^ z JI w. m t L..' • ja temna krila prek narave.« ^.l.lovanje; ko bi njegovo J" * f ... „._:, ajmanjšega kora- t0V0rnemu avtomobilu, poravnav,; ko ao|J,ovorn. ivtomoba jc dospel do Cityja. Arm ko b. hi' ko Jivn» «la lahko odvrniti, in] j«- afp ra tako predlo-l 11. da je bila policija] ¡Jarana in ae je javno rane I , bydney, -w. - Avair.»« .fl mQra ipreln!jatl wheelerja na gvezm statistični biro poroča, da RjeROvi govornuki turi ,,0 sspa- du. "Had bi pomagal. Kato se vr Gozdni urad poljedelskega 'a ls Watarv rečena v pismu, "K nesreči me bo, kakor se bojim, usodna bolesen enega mojih starih in dragih prijateljev satlržavala še nekaj čaaa is politike," Qovorrč o odnošajih med senatorjem La Pollettom in Theodo-rom Kooseveltom, pravi ¿iseoi "Letu 1912. sem ss dvskrat zelo dolgo razgovarjal s Koosevel- ¿ar, okt. II. Vaška osebe s kilo. ba-dial moški, tan» k« ali otrok, naj» pripravil, da sa oa«bno prlglaaljc aornje dneva la ai oglodajo >» "Ali tega pa polkovnik ni maral storiti. Tod s na obeh sestsn-kih je zelo mnogo govoril o La Foliettu. "Kooa«velt ae je izjavil, ds ni v našem javnem življenju moža, ki bi im W 49, d. cerkev priporoča deUveem, ^..îja Û Follett. med vojno vrllkanake. Njegov po- NBVAKNI DOrABOT Chicago. Dl. — 10-letni Kraak May se je igrel s dinsmitno ka pico, ki je eksplodirala v nj*g" vt roki. Isgnlnl bo Üirí prate .» todi njegov «U je v nevemoeli. KagoŠims, Japonske. 3. okt. — Mejor Pedro Zanni, arg»-ntinaki a vi jati k ne 'poletu okoli •^ttâ,^ 1tn#. daopel ^mkaj is>»f.Ja M ^ ^^ . naj bodo ponižni in krotki,! jih pravo plačilo čaka šele aa drugem svetu. Davčni komisar jc prsvilno rar-•odil, de ja bil denar Isdsn sa jio-večanje bisniaa Davčna komiaija je njegov od-lok zavrgla. Oorkij al na sMtni postelji. liondon. 3. okt. — Veet, da Ifakaim dorki, .lavni maki piea telj. " ll€,lr" silraviliščn Tirolskem, aa dened senike, nahaja v Horento, lU lltični naaproüilk senator Ixtdge is Massaekusettaa mu Je drage vtflje prisnal usfiešno delovanje v finančnem odeekn, ki Je imel nalogo akrbeti za vira vojnih dobod kov INDIJANCI DOBILI VOULVO PE A V ICO njem. saresami. Ur pasovi s Mn*dJ"' VI lahko te po.kaelU na naše «troïka In poMJame naša ievedenee, de vam osebno den.jo na pravi proetor vala kile. Zapomnite si, da vaa ne stane nil, doblU U nal .i-lem na po-k«^)0 in val« dollnoet Je, da ae pr.priêale ako ni bolJAi od onega, ki ga MdaJ n "îa'v.denel pa»ov sa kilo, ki prišli aedaj v va*a meeto m popolnoma iav«lbani v í odlngaovem sistemu In vam bodo a ve«elj«m. dali vso pome¿ In kurleti njih vede v m.kaallnem adreviienja kila. brea vaaktk strolkov Hree. isjefoe kaj vie ste le P^ekuelli in kolike SU ie aamanj potradill. ne ameu sanemaritl U pri Ike. Naš sa-etopnlk bo pojainll o stsvnem n vam pokala aekaj ja U m.toda pataje na kUo, tak« Seemen lio t.« Zanm previ, de bo poakmil pre kleti «everni l'aeiflk vkljnb ala t m-tau jeaenakemu vremen«. svojim ai nom in sinabo po vrtn okoli vile, v kateri sUnaj«. ito, Cel, -• ( Fed, Pl Indijanei v Kaliforniji so pe no vem sveznem sakottu dobili volil-prsvieo. H Um aa je šUvilo voli le« v v državi pomnožilo sa I «ÛOO do 0000. Zadnje Ijtidako štet U UmIM I UU. Nala laoika raeUpniea b« «a«bne •tregte viem Umkam in «troke«.. Ona Je poeeb«« laorjeaa, smola«, ur prianaaa se tVooet pri veliki elip« «poraelJI klU. ali k«k«rlne bdi vr«t-a. "delalalœ" kiU; Nobene o^be, k. ima k!W, ne po-trebeje trpeti n.remoetl in nesedo-«•Ijni^etl v «Ud kil«, ke se vam prt* Ua ar«d vaA« vr«U pomol. NO dosvX. d. van «»"ki rniOeje •bremeajeni i kil» PelaveAUe CM-liaaiov.m eteum« ia « siravlj«aje brea «pere*iJ* _. Beeolloo vr«dn. j« aa »jeke eeab«. ki ime kBe, de al »•«••«•e i« vidi. Ur edSOé nas^fi saa^ika. NI valil«, krat take pHI'k« U kadar j« Ja aeU aematri" da sa jo p.^Olli. P/» dtt« rvut«».a lltel. kadar vam ** doaaèCe od 0. oktobra do II. «kuhre i« »lr«r od H ar« V jetrojm d« patina Ur «d • dO » la «d Tda v «ra aveSor la prta#»iU U ogtae «ebej. C APT W A COU.IPJOO. I«.-W«. et«««. N. V. (Adv ) SOBOTA, 4. OKTOmu KJE JE? John Hlupar, doma iz Kru 10, fara Semič, Dolenjsko, čati mu imam nekaj relo vi ifi starega kraja. Pili jD j za informacije očetu v htar ali pa meni na naslov: J0| roonič, Box 165, Tooele, UU . itČE SE John Jalovec, kdor ve za i naalov, naj mi to naznani, a pa aam čital ta oglas, naj mudoma prijavi meni na n Anton Jalovec, Box 74, Lyoi DA SKUHAŠ DOBRC VO. PISIPONAS PRODUKTE. laaaaae v aalogt alad, hmelj, i In vae druge potrebam«, p« in ee prepričajte, da le doma p kuhani vedno le najbolj« ia nejii. ' Groeerijam, aladftičarjsm ia « dajalne leleanlae damo primer« Bit pri večjih naroČilih. Pil ormacije aa: FRANK OGLAR, 9401 Ssptrkr Afna«, Clmla KROJAČ. Priporočam se rojakom Sloven com in Hrvatom za vsa krojaška dela. Nova naročila izvršujem po najnovejši modi in najfinejše delo. Za vsa dela meni izročena jamčim. Popravljam, likam, Čistim in vredim vse potrebno. V okolici Detroita pridem na zahtevo na ,dom po vsako delo in prinesem vzorce aeboj. Pokličite me na telefon: West 2367. JOSIP OBRANOVIC, krojač, 1 8960 Dix Avenue W. Detroit, Mich. LOTE FARME Ako imate loto v d Ohio vam mi aezidamo na njo na lahke odpla obroke. Prazne lote ne prinašajo Aleo imate lote in jih prodat, PIŠITE NAM "Mol mora mfltl, kar išče I Nespametno pa bi bilo, če bi vi odklonili njegovo zastopstvo, ker bi Šel potem k notarju aH poklical celo odvetnika od drugod in ai a tem nakopal še več stroškov." "Toda potem bi moral naatopiti aeveda z vao brezobzirnostjo sa avojega klijental" me je po-svaril a ljubko resnostjo mladega zaatopnika. "Tem bolje: bojevali se bomo v senci!" aem se zasmehljal. Vae ta Čaa je Stana liatala po moji ilustrova-ni izdaji Shakespearja In molče odklanjala vsako zanimanje za najin pogovor. "No, gospodična, kaj pa vi pravite k temu!" sem jo bolj podraiil nego vprašal. "Eh, kdo pa sa briga sa vale jurietovske dolgočasnosti I" je trdo odgovorila. "Pa ste na krivi poti!" sem rekel nalašč a čim bolj očetovskim glaaom. "Naši alučaji niso nič drugega, nego alučaji iivljenja; in večinoma dolgočasni samo, če prime trgovec svojega odje-malea sa prodano blago." 8 Hrastom sva potem prišla na razgovor o "iz-preobrnjenjih". V neposredni sveži s tem sva govorila o resonančnoatl duš in njih ubranoati na take ali taka zvoke, čel, da je vae to naravnoat pogoj sa. vaako poboljšanje in večinoma tudi pohujšanje. Vae zaman! Gospodična Stana, ki jo taka razmotrivanja naravnost strastno prevzamejo, je danes liatala dalje in ae niti enkrat ozrla na naju. Nenadoma je vstala, saprla knjigo, dela ai ns glavo Čepico in mi iztegnila roko. "Dovolite, gospoda, da se poslovim," je rekle. "Danes nisem sa nobeno rabo I" "Kaj vam je, gospodična!" sem osupnil. , "Ne vem. Muhe! Če me zapuste, pridem jutri. Za nocoj lahko noč in oprostita I" Hegla je še Hrastu v roko in odšls. Tega V nisva mogla pričakovati; zato sva za hip oba umolknila. Mogoče nem čutil potrebo, de jo nekako o-pravičim, ker sem rekel t "Vidite, taka vam je lenska! Če noče, je ne izvabite niti s fdadkorčki. A to je tudi njih najboljša atran. Da aa jih ne naveličamo namreč. Gospodična Slana hoče biti aicer često fant, pa se ji vaelej ne poarečll" "To je vse radi mene I" je mračno odgovo-ril llraat. To sem vedel tudi jaz: začudil sem ae le, da se zaveda i on in da je to tako jaano povedal. Vendar sem mu rekel t "Ali imste globlje rasloge. da mislite tako T" "Sto dokasov 1 8ieefr pa niti najmanj ne skriva, kako M>m ji zoprn!" "To bo pa vendar malo preveč!" sem ugovarjal. sam prepričan, da pretirava. "Prej premalo! To ie nI več antipatija, to jo m r tuja I Vem tudi, da pri ienski ni treba nobene krivde sa to. Toda „M je počasi pristavil, »Mo-da vendar aem l«le govoriti a vami o tem ... Celo nad vae ljubo mi je. da ae je ie tako kmalu po-nudila prilika Kaj pravite vi, spoštovani gospod kolega, ali je mogoče pridobiti ai polagoma srec i make, ki ves ne maraf Bere ee vaaj o tem ia vfasih vidimo primere ,, ,M "Hm. nenadoma sva zopet pri vprašanj« Is-pr^obrajoaje." se resno nasmehnil ««Cela pri ujeta aajfsmotanejfti etraai. Pa mogoč« j« bolj» aa vaa. «Ia ate naleteli »prav aa skrajno*« skeptika . . . ' ^ (Dalja prihodnjič.) ZADNJI VAL HliA se odda v najem ali na prodaj. Več se poizve pri lastniku, oglasite se na naalov: Joseph Ocepek, ,7227 Rolend St. Detroit, Mich. (Adv.) Mi imamo nekaj lepih in nekaj farm za prodat. Za nadaljna pojasnila te na : UNION LAND A C< STRUCTION C0.f 210 Union Building, Youngatown, O. hitri p*robr*d . itiriai dimniki AQUITAN1A SJ^^T/fiSfi (4S.S47 tea) .k 10 url pr.*«!*"« •rte« v Cbarbour* v S dn«b. Ob pr«v»m (ua prtdaU r aUrl braj do»«», i bodat. abbajall Boli! • tvojimi aorodnlb; ta prijatelji. P»«bna «»»u •Uníate do v• • maaU. Prltljaea km a vami. Mr. Alfrad Sirk»« I« nai« N«wyorlk«aa urate. vaM inNwji potuj« a vami. Potuj»« » «tebaib I — IH I poataljnlb opraatljaalb kabtaab. aa aljajaaaM .v «t. k »m pa pokrovu la m vaaalita aa ■ Jadlll nal «va podvotn«ca («U. V Za*r«t>u vaa bote »«tekali bet d«bra4bla«a. odbor odlMnlb J uro. Un»»» vaa bate »atebal doma aa »oatajl Prod adbadaaa la Parlaa. vam hod« aa ra* po|aao (k upi na autamobllov. da al oaladaU ivtovaa taaaiaalto«tl Parita. T ISM akoal inamanlta Miita Ia o«l«d, Ur boallo bo aUlo «amo II M la t »lateU, ba al kupita votnf HaUb. Na baabat« vaa edHtel iu*o«lo».ni i«.»4r» vljo Ia artalaa va«alj«ai aprajmvjo. PoalablU m uaodaoaU aoveaa taaaljaatlkasa takona Ia ubUvajU . moi jo avoj«« a aaatooalba od aaaaljaalibaaa «aaaralnaaa komUarJa v *.»••»«' 'oau dovo|J«nj«. aa povrulUv v Zdmteaa d rte v« v uku aaaca l«U dal. aa ncovlraaje aa kvoU vate roda« aaaalja. Za llatab Ia pajaaall« «brnlU aa aa: I CUNARD LINE , 140 N. Dearborn Str., B^i CHICAGO, ILL. „i m i frfP^^W^P- Tekom vašega življenji ia canil i uf od* aaa jam obračajte bodo poetrefl» t nae. Pošteni aaaaoaljM ha poetrošljM VARNA BANKA ZA VLOtfTI VA§ p