Ljubljana, sobota, 13. novembra
UREDNIŠTVO IN UPRAVA« LJUBLJANA,
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. I TELEFON 5&-H DO S5-M
ROKOPISI SE NE VBADAJO
IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
Leto IX.. Mev. 270. — Posamezna številka 2 din
INSERATNl ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 38-32 38-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ST. «-J9M1-1
OGLA SI PO CENIKU
HESEČNA NAROČNINA tS DIN
GLAS ILO OSVOBODILNE
FRONTE
SLOVENIJE
Maršal Tito prvi častni član Srbske akademije znanosti
Beograd, 12- nov. Včeraj je imela Sribćfca akademija znanosti slavnostno sejo, na kateri so izročili maršalu Titu diplomo prvega častnega člana Srbske akademije znanosü.
Tej veliki slovesnosti, ki je bila v slavnostni dvorani beograjske univerze, so prisostvovali člani Politbiroja CK KPJ Milovan Djilas, Aleksander Rankcvič, Moša Pijade in Blagoje Neškovič, člani CK KPJ, člani Prezi-dija Ljudske skupščine FLRJ s predsednikom dr. Ivanom Ribarjem na čelu, člani zvezne vlade in vlade LR Srbije, generali Jugoslovanske armade z generalnim polkovnikom Kočo Popovičem na čelu, zastopniki političnih organizacij, mnogi akademiki, književniki, slikarji, kiparji ter drugi javni in kulturni delavci.
Predsednik akademije dr. Aleksander Belič je imel ob tej priliki govor, v katerem je med drugim dejal:
»Težko bi bilo na Tem mestu našteti vse s čimer je maršal Tito pripomogel, da so dogodki, ki se tičejo naših narodov, uspešno potekali, prej na vojnem polju in sedaj v mirni organizaciji države, brez dvoma pa je, da je sam maršal Tito dal smer našemu uporu, da pomeni narodno osvobodilna vojna, ki je iz partizanske borbe prerastla v borbo organizirane vojake, njegovo velikansko znanstvemo delo in pridobitev velikega obsega, ki po svojem pomenu prestopa meje nar še države, po drugi strani pa je maršal Tito po končani vojni v času mirne socialistične graditve ustvarjalno obdelal in postavil na osnovi marksi-znia-lenimizma analizo politične, družbene in gospodarske problematike, ki naj bi služila kot temelj in vsestransko usmerjevala uspešno izgradnjo socializma v Jugoslaviji.
Srbska akademija znanosti, ki je sama v središču znanstvenega dela v naši državi, se je ustavila pred tema pomembnimi dejstvi. Ker je videla v tem ustvarjalnem delu maršala Tita velikanske odlike, je 15. marca letos, kakor sta storili Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu in Slovenska akademija v Ljubljani, soglasno izvolila za svojega prvega častnega člana maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita. S to svo-
jo izvolitvijo je Srbska akademija znanosti ponudila tovarišu maršalu najuglednejše in najčastnejše mesto med v6ami svojimi članu Srbska akademija znanosti je to storila s podvojenim navdušenjem zato, ker sta njeno življenje in razvoj v novi Jugoslaviji samo odsev, samo del splošnega začetnega razvoja, ki se je pričel z našo novo državno ureditvijo.
Da se je akademija znanosti spremenila v delovno ustanovo z velikim poletom, je morala izginiti meja med življenjem ljudstva in znanstvenimi laboratoriji, predvsem pa se je morala spremeniti akademija iz reprezentativnega organa, ki deli nagrade za dobro opravljeno znanstveno delo, v organ, ki se sam loti in organizira znanstveno delo.
To se je izvršilo šele po osvoboditvi, ker vlada v novi državni ureditvi vodilna misel, da mora temeljiti vse, česar se ljudstvo loteva, na znanstvenih temeljih. Tako je Ma tudi reorganizirana Srbska akademija znanosti.
Prej akademija sploh ni imela znanstvenih institutov, delavnic in laboratorijev, danes pa jih dima 26. S 13 institutov akademije je odšlo na terenska raziskovanja samo letos 170 ekspedicij, ki so delale v skupinah 5.194 dni na terenu, posamezni udeleženci v teh ekspedicijah pa so prebili na terenu približno 12.000 dni. Dne 2. novembra je delalo v akademiji 520 sodelavcev in uslužbencev, med njimi 110 stalnih, drugi pa so honorarni, vendar je to šele začetek-
Akademija si je z vsemi silami prizadevala, da bi usmerila vse institute na novo delo, ki temelji na kolektivnem delu, na koordinaciji naporov z vsemi podobnimi ustanovami, predvsem pa na pridnem in vsestranskem znanstvenem raziskovanju.
Nadalje je dr. Belič poudaril veliko pomoč in skrb, ki so jo posvečale Srbski akademiji znanosti ljudske oblasti, da bi postala akademija napredno znanstveno središče. Maršal Tito je Ml vedno in v vseh vprašanjih glavni pobudnik in zato ga je Srbska akademija znanoßti kot najvišja znanstvena ustanova v LR Srbiji izvolila za svojega prvega častnega elana.
II. KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Politično poročilo Centralnega komiteja KPS je podal sekretar tovariš Miha Marinko
GOVOR MARŠALA UTA
V svojem odgovoru je maršal Tito
dejal:
Gospod predsednik, tovariši akademiki!
Ko sprejemam vaš sklep, s katerim ste mi podelili visoko čast člana Srbske akademije znanosti, se vam za to visoko priznanje najtopleje zahvaljujem.
Zame je to imenovanje tem večjega pomena, ker je prišlo prav v tem času, ko z različnih strani nepravično napadajo mene in moje tovariše. V tem ne vidim samo priznanja za svoje delo, ampak tudi priznanje in zaupanje v Komunistično partijo Jugoslavije, kateri pripadam. Globoko se zavedam, da to visoko priznanje, kakor tudi druga, ki sem jih doslej dobil, niso in ne morejo biti rezultat samo mojih osebnih zaslug. Mislim, da so moje zasluge tudi zasluge Komunistične partijje. Toda vaš sklep potrjuje hkrati dejstvo, da so znanstveniki v naši državi ne samo razumeli, ampak tudi odobrili globoke družbene izpremembe. do katerih je prišlo v naši državi, da odobravajo tudi pot, po kateri korakamo v naši državi v socializem. Prav to dejstvo je tudi največja nagrada in priznanje tako za mene kakor tudi za vse dinge tovariše, ki zvesto služimo in bomo služili našim narodom za dosego njihove srečnejše bodočnosti.
Dovolite mi povedati nekaj besed o pomenu naših družbenih sprememb in vlogi znanosti pri teh spremembah.
Ko govorim o družbeni preobrazbi pri nas, tedaj razumemo s tem, da se izvaja po revolucionarni poti, da do nje ni prišlo lahko, brez žrtev in trpljenja. Uspešna osvobodilna borba naših narodov in istočasno zrašenje starega in nesposobnega režima, ali bolje rečeno, sistema, je delo vztrajnega boja najnaprednejšega razreda, delavskega razreda Jugoslavije s Komunistično partijo na čelu.
Nejtepodibitno dejstvo je, da smo imeli že leta 1941. svobodno ozemlje In na njem ljudsko oblast. Neizpodbitno dejstvo je, da smo to svobodno ozemlje stalno širili, ljridsko oblast na njem pa utrjevali kljub številnim okupatorskim in kvislinskim četam v naši državi. Vse to je bilo dokaz visoke zavesti naših narodov, dokaz življenjske sile in moči naše revolucije. To nam je omogočilo, da smo Izšli leta 1945. iz vojne z že položenimi temelji nove ljudske Jugoslavije, t. J, rešili smo vprašanje oblasti v naši državi in mogli smo se posvetiti delu za zgraditev socializma.
Napačno bi bilo misliti, da je je revolucionarni proces pri nas že popolnoma končal. Ne! Ta revolucionarni proces se pri nas še ni končal. Izvršili mo samo glavno, prevzeli oblast in ustvarili pogoje za zmagovito popolno zgraditev socializma v naši državi.
Pri nas je nemalo ljudl._ ki imajo napačne pojme o revoluciji! Nekateri mislijo, da je pri nas že vse kon-
čano, da je že nastopilo mimo razdobje, v katerem bi moralo biti vse tako, kakor je potrebno, v katerem bi že moralo bdi polno blagostanje itd. To so ljudje, ki žele pri nas socializem in pošteno sodelujejo pri njegovi graditvi, pa nimajo zadosti potrpljenja, ker se ne zavedajo velikanskih težav, ki jih imamo pri tej graditvi, ker ne razumejo, da zahtevajo take spremembe velikanske napore in žrtve in da je časovno trajanje tega odvisno od mnogih čini-teljev, tako subjektivnih kakor tudi objektivnih. Drugi zopet mislijo, in to so tisti, ki ne marajo socializma, da je to pri nas začasno, da se bo z nekim, zanje srečnim slučajem povrnilo tisto staro. Vemo pa, kaj pomeni tisto staro, pomeni kapitalizem, pomeni izkoriščanje človeka po človeku, pomeni narodno zatiranje, pomeni revščino, pomanjkanje.
Zakaj ti reakcionarni elementi ne razumejo revolucionarne preobrazbe v naši državi? Vzrok tega je, da pojem revolucije v kapitalističnih državah napačno razlagajo. Revolucijo imenujejo vsako nasilno spremembo režima, kjer se nič ne spremeni v bistvu družbenih odnosov. Razumljivo je, da je to vseskozi napačno. Revolucijo ali revolucionarno spremembo družbenega sistema moramo imenovati samo to, ki prinese novo višjo obliko družbenega reda, ki ukine stare, preživele družbene oblike, oblike, ki zavirajo razvoj — ekonomski, politični, kulturni itd., namesto da bi ga razvijale v vedno višje in popolnejše oblike. Samo take spremembe moremo imenovati revolucionarne, vse drugo so pa navadni pači ali pa celo kontrarevolucija. V revoluciji narodi običajno najdejo sami sebe, spoznajo svojo vrednost, spoznajo svoje ustvarjalne sile. V revoluciji se narodi pomlade, preobrazijo, prebude se iz svojega mrtvila in razvijajo sedaj v svojem revolucionarnem poletu tako ustvarjalno energijo ter v kratkem času ustvarijo taka dela, ki si jih ni mogoče zamisliti v stari preživeli družbi. Torej je revolucija v razvoju družbe motoma sila. ki giblje človeško družbo naprej v tistem času. ko se je stara oblika že pokazala za nemogočo, ko se je pokazala kot zavora napredka. Torej ustvarjajo napredne sile družbe z revolucijo višjo pravično obliko drnžbene ureditve.
Reakcionarni kapitalistični elementi v naši državi ne morejo razumeti sile revolucije, ki je predvsem v tem, da so se začele široke delovne množice v veliki osvobodilni vojni zavedati svoje moči in svoje vrednosti in so spoznale, da je ustvaritev njihovega boljšega življenja, boljših in
Eravičnejših družbenih odnosov nji-ova lastna stvar in da morejo to rešiti samo one same s svojimi lastnimi silami.
To delo se je začelo že davno pred volno. Nad 20 let se je boril delavski razred a Komunistično partijo Jngo-
Politično poročilo Centralnega komiteja KPS je podal sekretar tovariš Miha Marinko, kd le med drugim dejal:
»Drugi kongres KPS se vrši v obdobju. ko ie izvršitev prve zgodovinske naloge, ki io ima subjektivni faktor socialistične revolucije — zrušitev oblasti eksploatatorja. vzpostavitev oblasti.delovnega ljudstva z delavskim razredom na čelu. že za nami. Komunistična partija Jugoslavije ie izpolnila to nalogo v pogojita zmagovite narodnoosvobodilne borbe. Izbojevane pod njenim vodstvom. Danes ko vodi Partija na čelu Osvobodilne fronte oblast delovnega ljudstva in borbo za socialistično preobrazbo tako v naši republiki kot v vsej FLRJ, je važno objasniti, zakaj je Partija mogla izpolniti prvi del svojega zgodovinskega poslanstva.
Delo našega Kongresa bo temeljilo na izredno bogati snovi in analizi, ki
Podajanje Komunistične partije v Sloveniji
Nato je tovariš Miha Marinko govoril o razvoju KP v Sloveniji in opozoril na nekatere specifičnosti, ki spremljajo porajanje partijske organizacije v Sloveniji.
»Delavski razred se ie na Slovenskem pojavil kot resen politični fak-
io	vsebujejo poročila in referati petega Kongresa KPJ. Linijo so nam jasno označila poročila, referati, resolucije. program In statut V. kongresa KPJ. Njegova solidna Idejno-poli-tična osnova in smer bo našemu kongresu omogočila obravnavati problematiko in naše naloge v Sloveniji. Dolžnost našega kongresa je. da splošno sliko in linijo, ki jo je dal peti kongres, konkretizira glede na pogoje, ki jih vsebuje ta borba in razvoj partijske organizacije v Sloveniji.«
Potem ko je omenil borbo, ki jo ]e vodila Partija z mnogimi notranjimi slabostmi, z grupaštvom in frakdona-štvom, z oportunizmom in »levim« sektaštvom, s socialdemokratizmom, ki je bil v Sloveniji še prav posebno močan in zakoreninjen, je poudaril, da so se partijske organizacije v iskanju pravilne revolucionarne poti usposabljale za vlogo avantgarde ne le delavskega razreda, temveč vsega podjarmljenega slovenskega naroda.
tor konec 19. stoletja, toda njegovo gibanje se je razvijalo pod vplivom skrajno oportunističnih tendenc socialne demokracije II. Internacionale, zlasti avstro-marksizma. To dejstvo je vplivalo na razvoj delavskega gibanja v Sloveniji tudi po prvi svetovni vojni.
Spričo razmeroma naglega razvoja industrije in proletariata je šlo social-no-demokratsko gibanje v Sloveniji zelo v širino in ie zajelo večino delavskega razreda, toda v njegovem vodstvu je v vsakem pogledu prevladoval splošni oportunizem avstro-marksizma kot vladajoče teoretične In taktične smeri.«
Ko je prešel na obdobje revolucionarnih gibanj ob prvi svetovni vojni, je dejal: »Splošna evropska revolucionarna situacija se je tudi v Sloveniji odražala v silnem borbenem razpoloženju delovnega ljudstva. Pod vplivom velike Oktobrske socialistične revolucije so množice spontano prihajale v revolucionarno aktivnost, postavljale so gesla revolucionarne oblasti. V avstro-ogrskj armadi se je šinil revolucionarni odpor vojakov. S splošno revolucionarno borbo proti vojni, za mir, so se družile nadonal-no-revolucloname akcije-vojakov, med njimi tudi slovenskih. Po zlomu Av-stro-Ogrske so se poleg štrajkov, ki so zajel] tako rekoč vse delavstvo, pojavili tudi v Sloveniji očitni poizkusi za osvajanje oblasti. Take primere predstavljajo tridnevna trboveljska »sovjetska oblast«, upor v Vinici, revolucionarni podvigi kmečkih množic proti špekulantom, fevdalcem Itd.
Nedvomno so obstajali objektivni pogoj; za revolucionarno in protiim-perialistično reševanje nacionalnega vprašanja, za realizacijo resnične samoodločbe narodov, za revolucionarno likvidacijo fevdalnih ostankov, za vzpostavitev oblasti delovnega ljudstva, toda subjektivne sile, ki bi bila pripravljena In sposobna organizirati In zavestno vodit; množice v boj za dosego tega cilja — takrat id bilo.
Pomanjkanje revolucionarne teorije, vladavina reformističnega oportunizma v socialističnem delavskem gibanju sta se sedaj v usodnem času odrazili v pomanjkanju organizirane, smotrno vodene množične revolucionarne akcije — za oblast.
»Revolucionarnemu vrenju pa še takrat ni zoperstavljal samo vpliv »adierlzma«, njegovega nadaljnjega razvoja niso preprečevale samo za-družntške iluzije reformistov, nasprotovali» so mu zlasti preko Prepeluha tudi drug] boli ali manj odkriti buržoazni vplivi. Razen tega ie v delavske vrste z vse večjo aktivnostjo in prepleskan z radikalnimi frazami silil krščaqgko-soclalistični sindikalizem in tako zvani narodni socializem liberalne buržoazije. "
V strahu pred socialistično revolucijo so se slovenske buržoazne stranke vseh odtenkov posluževale slehernega sredstva, da razbijejo delavsko gibanje in da revolucionarni pokret zavro, oslabe in razvodene.
Ker se med starimi socialističnimi voditelji ni našel skoro nihče, ki bi tradicije socialističnega delavskega gibanja branil in jih razvil na višji, re-
volucionarni, resnično marksistični osnovi, so stopili v ospredje novi ljudje.
Ko je omenil neodločnost socialističnih levičarjev, ki se niso upali odločno prekiniti z reformisti in se postaviti na čelo revolucionarne borbe, je nadaljeval: Šele 1920. leta se je izvršil Ustanovni kongres SDS za Slovenijo z namenom, da se vključi v SRPJ (k), socialdemokrati pa so sklicali svoj kongres v Mariboru. Levi-carji so sedaj ponovno predlagali skupno udeležbo na Vukovarskem kongresu, na kar so socialisti deloma pristali.
Social-demokratl so se na Vukovarskem kongresu solidarizirali z izključeno Topalovičevo grupo. Zapustili so kongres tako, da so od 20 članske delegacije, ki ie zastopala Slovenijo, ostali na kongresu samo 3 delegatk
Osnovano ie bilo vsekakor jedro komunističnega gibanja v Sloveniji, toda čeprav se ie oblikovalo v ostri borbi z reformisti, pod vplivom objektivne revolucionarne situacije in revolucionarnih dogodkov v svetu, ie vendarle vsebovalo še izredno mnogo potez reformističnega oportunizma.«
»Nepravilna politika v nacionalnem vprašanju, ki jo ie izvajalo partijsko vodstvo, je objektivno podprla reformistično obrambo buržoazne demokracije in parlamentarizma, konsolidacijo kapitalističnega gospodarstva v Jugoslaviji, zapletanje Jugoslavije v protisovjetske zarote, ki so jih snovali francoski in angleški imperialisti.«
Tovariš Marinko je nato prikazal nekatere pomanjkljivosti delavskega gibanja v Sloveniji v tej dobi jn rekel:
»Bilo bi napačno naglašati samo negativne strani prvega porajanja komunistične partijske organizacije v Sloveniji. Njen pojav ie v zavesti delovnih množic povzročil ostro razlikovanje med revolucionarnim delavskim gibanjem in med reformističnim izdajstvom. To ie osnovni pozitivni moment v prvj zgodovinski periodi partijske organizacije v Sloveniji.
Treba je naglasiti, da je bil partijski delavski kader na terenu, v tovarnah v glavnem od vsega začetka revolucionarno usmerjen. Temu je dokaz predvsem njegov sijajen odpor proti fašistični »Orjuni«, odpor, ki id ostal sektaško Izoliran na ozko grupo ljudi, temveč je množično pokrenil najširše delavske plasti.«
Zatem je govoril o vplivu meščanske ideologije in grupaških ter frakcionaških borbah, ki so se razvijale v vodstvu, ter dejal:
»Zdravemu delavskemu kadru v partijski organizaciji pa gre kljub temu za-
(Nadaljevanje na 2. strani)
slavije na čelu za to, kar danes imamo. To je veljalo mnogo žrtev. Priprave za revolucionarno preobrazbo v naši državi so zaznamovane s krvjo in trpijenjem najboljših sinov narodov Jugoslavije. Ta dolgotrajna borba, med katero je bila Komunistična partija Jugoslavije v ilegali, je ustvarila pogoje, da smo mogli voditi osamljeni, daleč odi naših zaveznikov, v Hitlerjevi evropski trdnjavi, osvobodilno vojno, vojno na življenje in smrt. To dolgotrajno 20-letno revolucionarno delo je ustvarilo pogoje, da smo mogli med osvobodilno borbo na revolucionaren način zrušiti, ali bolje rečeno, uničiti stari državni aparat ter položffci temelje novega družbenega sistema. Vseskozi napačno bi bilo misliti, da podcenjujemo, kakor nam z nekaterih strani očitajo, velikansko vlogo Sovjetske zveze v tej naši osvobodilni borbi Ne! Mi ne podcenjujemo te vloge Sovjetske zveze, ki je nosila največje breme vojne proti Hitlerjevi koaliciji, ampak nasprotno mislimo, da je vloga Sovjetske zveze v veliki osvobodilni vojni rešila svet strašne ža-loigre, da je rešila suženjstva mnoge narode sveta, pa tudi naše narode. Toda na drngi strani moramo, ako hočemo biti pravični in objektivni, priznati tndi vlogo naše države v osvobodilni vdjni. Tndi mi smo prispevali svoj delež in sicer bogat delež po naših največjih možnostih.'
Več, kakor smo napravili in žrtvovali v tej borbi za skupno stvar zaveznikov. — ne more nihče od! nas zahtevati- Kakšen bi bil danes položaj v Jugoslaviji in v bližnjih ter naših sosednih državah, če se ne bi borili v naši državi že od leta 19Ä in vzdržali s tem, da smo ustanovili novo Jugoslavijo? Mislim, da si ni težko zamisliti, kdo bi danes tukaj vladal in kako bi to vplivalo na sosedne države.
Zato sem mišljenja, da je nemogoče vsako razpravljanje o tem, kdo je storil več in kdo manj za osvdbodfttv naše države.
Prav zaradi tega, ker ne poznajo zakonov družbenega razvoja, ker ■*
poznajo sile revolucije, upajo reakcionarni elementi pri nas v Jugoslaviji in celo verjamejo, da je mogoč povratek onega starega, t. j., da se do kolo zgodovine zavrtelo nazaj. Karl Marx je dejal, da spremljajo nastajanje vsakega novega družbenega sistema porodni jcrči, revolucija pa je babica pri rojstvu nove družbe. To je genialna misel, ki pojasnjuje, da so nastali elementi, ali bolje rečeno, klice novega družbenega sistema v stari dražbi. Torej je nastanek, ali bolje rečeno, propad starega družbenega sistema neizbežen. To je nujno, če hočemo iti v razvoju naprej, ne pa nazaj.
Prej sem rekel, da pri nas še ni končano revolucionarno razdobje, trajalo bo tako dolgo, dokler bodo izkoriščevalski kapitalistični elementi pri nas ovirali graditev socializma v naši državi. To bo trajalo tako dolgo, dokler ne bodo ti kapitalistični dementi popolnoma premagani. Ta razredni boj pri nas se razvija vsak dan v različnih oblikah, v mestu kakor tndi na vasi, kajti kapitalistični elementi nudijo ogorčen odpor in branijo svoje preostale položaje, čeprav je ta obramba popolnoma brezupna. Ti reakcionarni ostanki še verjamejo, da se bo vrnil zanje tisti »zlati čas«. Ne zavedajo se, kaj se je pri nas do. godilo in kaj se dogaja. Niso sposobni razumeti veličine zgodovinskih dogodkov v naši državi. Vidijo samo svoje osebne koristi, ne pa koristi skupnosti. Toda borba za socializem napreduje v naši ■ državi zmagovito, kajti v Jugoslaviji imamo to srečo, da je velikanska večina naših narodov že razumela, kaj pomeni socializem, da pomeni socializem srečo in blagostanje za najširše ljudske množice, da je socializem boljji kakor stari kapitalistični sistem. Ta zavest je tako zelo dozorela, da zastavljajo pri nas milijoni delovnih ljudi prostovoljno velikanske sile. da bi čim prej zgradili novo socialistično Jugoslavijo. Ta zavest se vedno bolj širi in poglablja pri velikanski večini ndših delovnih ljudi. Do izraza prihaja v vsakdanjih ustvarjalnih podvigih v
naših tovarnah, v naših rudnikih, v delu naše mladine, v mnogih in mnogih naših vaseh. Zato so neumni vsi npi tistih reakcionarnih elementov, ki še vedno mislijo, da se je mogoče obrniti na poti socializma nazaj. Zato so nesmiselne in neumne vse tiste bajjke v nekaterih državah ljujdske demokracije, da se Jugoslavija vrača v kapitalizem.
Zakaj so bili možni pri nas tako veliki dosedanji uspehi?
Možni so bili zaradi visoke zavesti naših delovnih ljudi — delavcev, delovnih kmetov, ljudske inteligence in vseh delovnih državljanov naše države o tem, da gradimo in da bomo zgradili v naši državi socializem. Ker ne poznajo našega ljudstva, njegove visoke, zavesti in ustvarjalnih sposobnosti nam ^nekateri naši zavezniki očitajo, da smo domišljavi, da smo nacionalisti, zato, ker podčrtavamo naše uspehe in ustvarjalno sposobnost delavnih množic naše države. Vendar so tu dejstva. Ona so vidna in otipljiva. Pričajo o tem, da gradimo in bomo zgradili v naši državi socializem. Ta dejstva govore o pravilnosti naše poti, naše taktike. Govore o tem, da smo na pravi poti. Važno je, kaj gradimo, ne pa, kako gradimo, 1 j., na kakšen način gradimo socializem v naši državi.
Dolžnost imam izraziti priznanje mnogim našim znanstvenikom, morem reči velikanski večini zato, ker so se z vsemi svojimi silami posvetili znanstvenemu delu, da bi prispevali dragocen delež k našim splošnim naporom za zgraditev socializma v naši državi. Pri tem svojem dein so doslej že dosegli za našo državo velike in dragocene rezultate. Vedno novi in novi izumi lajšajo težave, ki jih imamo pri dobavah različnih
Sredmetov za elektrifikacijo in in. nstrializacijo naše države iz inozemstva.
Kaj dokazaje to? To dokazuje, da je večina naSih strokovnjakov in znanstvenikov resno razumela svojo nalogo v novi socialistični Jugoslaviji,
Dvig našega kmetijstva na višjo stopnjo je odvisen v glavnem od naših znanstvenikov, Id se bavijo s to znanostjo. Prav to vprašanje je za nas eden izmed najvažnejših problemov, kajti v naši državi moramo ustvariti pogoje za pridelovanje čim več kmetijskih in drugih življenjskih potrebščin.
Naša država ima mnogo in mnogo rudnih bogastev, ki še niso v zadostnem obsegu odkrita. Znanstveniki, ki se bavijo z znanostjo in raziskovanji, imajo veliko nalogo odkriti ta rudna bogastva in jih dati na razpolago našim narodom. Naši fiziki, naši kemiki, naši tehniki itd. imajo velikansko nalogo pri graditvi socializma v naši državi, kajti njihova dolžnost je, da naša dragocena rudna bogastva spremene s svojimi znanstvenimi raz-iskavanji in delom v čim boli popolna sredstva, ki so potrebna kulturni in industrijski državi, ki so potrebna, da bi ljudje bolje in lažje živeli, ki so potrebna za obrambo naše socialistične domovine. Prav tako so važne za našo državo tndi vse druge znanstvene panoge, ki jih nisem naštel
S tem kratkim govorom sem hotel poudariti, da pripada znanost bodočnosti, da pripada socializma, da mora biti v službi ljudstva, da je znanost za nas v Jugoslaviji velikanskega pomena za zgraditev socializma.
Znanost ima v novi Jugoslaviji vse
roje za razvoj. Poudariti hočem, imajo znanstveniki v naši državi veliko in častno nalogo, t. j-, da store čim več v korist naše skupnosti.
Izkoriščam to priložnost in pozivam vse naše znanstvenike, naj postavijo svoje znanje in moč v službo nove socialistične Jugoslavije, v službo ustvaritve srečnejše bodočnosti narodov naše države. Hkrati lahko obljubim, da bo naša ljudska oblast posvetila naj večjo pozornost vsem, ki se bavijo v korist ljudstva z znanstvenim delom. Naša dolžnost je, da ustvarimo znanstvenikom naše države vse pogoje, da bi se mogli popolnoma posvetiti svojemu ustvarjalnemu znanstvenemu delu.
II. KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Politično poročilo Centralnega komiteja KP Slovenije
(Nadaljevanje * 1. strani.)	Ida niso prodrle globlje v
hvala, da so te borbe osta- ?amo partijsko organizacl-le omejene na vodstvo 1 n * i0 v Slovenil L«
Priprave buržoazije na šesto januarsko diktaturo. Partijske organizacije v Sloveniji v pogojih belega terorja monarho-fašistične diktature
Tovariš Marinko je dejal, da je relativna konsolidacija po upadu povojnega revolucionarnega vrenja bila kratkotrajna. Stara, versajska Jugoslavija se je pokazala kot krčevit vozel suni h notranjih protislovij in nasprotij. V takem položaju je buržoazija vzpostavila teroristično in krvavo šestojanuarsko monarho-fašistično diktaturo. Po krivdi vodstva Komunistične partije Jugoslavije in pokrajinskega vodstva, pa je bila partijska organizacija v Sloveniji slabo pripravljena na borbo proti uvajanju diktature in proti sami diktaturi.
»Napačno Je mišljenje, da takratno partijsko vodstvo v Sloveniji, v katerem Je Igral prvo violino Gustinčič, ni bilo okuženo s frakclonaštvom In gropaštvom. Bilo Je prav tako okuženo kot Je obstajala okužba drugod v Jugoslaviji, čeprav Je znalo brez-načelno medsebojno borbo In Intrige vešče prikrivati. Poleg zagrizenih IrakcJonašev so v njem sedeli tudi kasnejši policijski provokatorji, kakršen Je bil na primer Hlebec. Resnica pa Je, da frakcionaška borba ni okužila partijske organizacije na terenu. kar je dokazovalo, da Je ona v svojem Jedru zdrava.»
Ko je omenil naravnost preprečevanje študija, je dejal, da se je v organizacijah Zveze komunistične mladine tedaj razvilo veliko stremljenje po spoznanju marksistično-leninistične teorije iti revolucionarne taktike, toda
komunistični mladinci so bili prepuščeni popolnoma sami sebi. Samoiniciativno so snovali študijske in propagandne krožke.
»Tt študijski krožki so bili zlasti močni v Ljubljani. Danes smemo omeniti. da le bilo njihovo snovanje osredotočeno takrat pri tovarišu Ladotu Kozaku, kier se le zbirala marksistlč-no-Ieninlstične teorije željna ljubljanska komunistična mladina. V teh krožkih so sodelovali in preko njih dobili zvezo s Partilo tovariši Kardelj. Kidrič. pokojni Stermecki, kasneje Tomšič. pokojni Oskar Kovačič In drugi. Iz teh krožkov je izvirala pobuda za kasnejšo združitev revolucionarne prakse z revolucionarno teorijo. Iz teh krožkov se Je komunistična mladinska organizacija širila na srednje šole v Ljubljani pa tudi po drugih slovenskih mestih.«
»Ob nastopu šestoianuarske diktature je delavski partijski kader po tovarnah In komunistični mladinski kader visoko dvignil zastavo revolucionarne akciie. Tudi v Sloveniji le bila naša Partija edina, ki Je kljub najbrutalneišc-mu terorju pozvala ljudstvo na odpor proti šesto-januarski diktaturi.»
Tovariš Marinko je zatem govoril, kako so se oportunisti takrat kmalu pasivizirali, oziroma pobegnili v inozemstvo. ostale pa so samo izolirane grupe, ki med seboj niso bile povezane.
Obnavljanje in povezovanje partijske organizacije leta 1931. in 1932.
»Čeprav Je brezobzirni teror mo-narho-iašlstlčne diktature leta 1929. in leta 1930. partijsko organizacijo v Sloveniji skoraj popolnoma razbil in čeprav predstavlja leto 1930. leto pretrgane kontinuitete v partijskem razvoju. je partijska organizacija že 1931. leta v Sloveniji znova zaživela. Razdobje 1931. In 1932. leta pomeni prehod — brez kontinuitete v vodstvu — Iz starega obdobja partijske organizacije v Sloveniji v njeno novo obdobje z novim vodstvom.
Tovariša Kardelj In Kidrič, ki sta pričela obnavljati partijsko organizacijo v Sloveniji, sta formirala leta 1932. prvi PokraSnski komite KPJ za Slovenijo. Od tega časa dalje se Je partijska organizacija v Sloveniji razvijala brez sleherne nove prekinitve svojega celotnega dela.«
Ko je tovariš Marinko prikazal obnavljanje partijske organizacije, nastajanje štrajkov in vzpostavljanje solidne postojanke v »Ursovih« sindikatih. pr- čemer je pomembno delo opravil zlasti tovariš Leskošek, ki je bil tedaj funkcionar kovinarskega sindikata in »Strokovne komisije« za Slovenijo. je omeniL, da sta stali pred Partijo takrat predvsem dve nalogi:
»Prvič, povezati se z ljudskimi množicami. širše voditi in stopnjevati njihovo borbo tako za njihove ekonomske zahteve kakor neposredno prod monarbo-Sašistični diktaturi, in drugič, posvetiti mnogo več pažnje propagandi marksizma - leninizma, marksistično osvetliti ekonomske, družbene, politične in kulturne probleme v Sloveniji.
Na predlog In pod vodstvom tovariša Kardelja so bile že koncem leta
1932.	izvršene priprave za Izdajanje »Književnosti«. Leta 1932. In 1933. je začela legalna partijska založba izdajati slovenske prevode Marxovih. Engelsovih In Plehanovljevlh del. leta
1933.	Je pričela Izhalati »Mala knjižnica«. ki le marksistično obravnavala vrsto perečih vprašanj.
Borbeni revolucionarni veter, ki }e zavel na področju teoriie ln analize perečih problemov slovenske stvarnosti skozi »Književnost«, le doprinesel svoj delež kasnejši vodilni vlogi naše Partije v reševanju slovenskega nacionalnega vprašanja.«
Nato je ornem! razcep v »Ljubljanskem zvonu« in nastop nove slovenske revije »Sodobnosti«, v kateri so se tedaj zbirali progresivni kulturni krogi in zakrknjeni sovražniki okrog Furlana, verjetno že takrat špijona angleškega imperializma. Partija je ostro kritizirala vse nazore »Sodobnosti« o nacionalnem vprašanju. »Progresivni kulturni krogi »Sodobnosti« so v dobi naraščajoče nemške fašistične agresije prehajali vse odločneje na pozicije naše Partlie ln se le zaradi dosledne borbe marksističnih avtorjev, ki so začeli sodelovati v »Sodobnosti«, tudi »Sodobnost« sama pred drugo svetovno vojno razvila v legalno partijsko revijo.«
Nato le tovariš Marinko omenil široko žensko gibanje v okviru »Društva delavskih žena in deklet« pod neposrednim vplivom partijskega vodstva. »V letih gospodarske krize organizira partijska organizacija v vsej Sloveniji ekonomske in ekonomsko-politlčne akciie delavskega razreda — od običajnih mezdnih gibanj In manjših demonstracij ter pohodov brezposelnega delavstva do večjih štrajkov z zasedbo obratov.
Istočasno posveča partilska organizacija mnogo pažnje bi dela razvoju množičnega odpora proti nacionalnemu zatiranju. Študentovske demonstracije na ljubljanski univerzi so neposredni plod množičnega delovanja partijske organizacije. Te demonstracije so že na liniji enotne fronte, ki se pod vodstvom naše Partije razvija ln utrjuje z delom krščanskih socialistov in drugim) opozlclonalnimi grupacijami.«
Ko je prikazal borbo proti nacionalnemu zatiranju tudi med slovenskimi kmečkim! množicami, je dejal:
»Borba proti nacionalnemu zatiranju se stopnjuje med slovenskimi kmeč-
kimi množicami. Klerikalna stranka Je hotela zadržati kmetsko gibanje proti nacionalnemu zatiranju pod svojim vodstvom ln preprečiti njegovo stopnjevanje. Zato Je izdala tako Imenovane »punktacije«. S tem se je nameravala po eni strani prikupiti kmetom, po drugi plat) pa je poskušala na ta način izsiliti od režima svoj ponoven povratek na oblast. Toda ogorčeni kmetje, ki so posebno težko občutili gospodarsko krizo, poostreno z nacionalnim zatiranjem, so se tam. kjer so imeli vpliv komunisti, borbe mnogo resneje lotili, kakor na so želeli klerikalni eksponenti. Tak ie bil slučaj v znanih šentjuršklh dogodkih. Objektivni pogoji za široko demokratično gibanje hitro naraščajo. Partijska organizacija se sedai bori še za širšo povezavo z ljudskimi množicami.
Leta 1933. je Pokrajinski komite vzpostavil že tesnejše stike s takratnim Centralnim komitejem Komunistične partije Jugoslavije, ki se je nahajal v inozemstvu. Bilo pa ni posebnih koristi od teh zvez. Takratni Centralni komite le namreč vodil Gorkič, ki se Je kasneje Izkazal kot sovražnik in tuji agent.
Partijsko organizacijo v Sloveniji, ki Je našla v bistvu pravilno pot širokega organiziranja delavske borbe in izkoriščanja vseh legalnih možnosti ie Gorkičevo vodstvo večkrat opominjalo, češ da dela »oportunistične« napake.«
Tovariš Marinko je poudaril, da so direktive Gorkičevega vodstva vplivale zelo škodljivo in rekel:
»Težave, ki jih ie Imel PK za Slovenijo s politično ln organizacijsko linijo Gorkičevega vodstva ie olajšal šele prihod tovariša Tita leta 1934. Delo tovariša Tita, ki se je bil pred kratkim vrnil z večletne robile, s Pokrajinskim komitejem Slovenije je že takrat imelo velik pomen za nadaljnji razvoj naše partijske organizacije in njenih množičnih zvez.
Tovariš Tito ie leta 1934. s teda-nllm Pokrajinskim komitejem organiziral pokrajinsko konferenco partijske organizacije v Slovenili.
Politično te konlerenca dala obračun o dotedanjem političnem in organizacijskem delu od 1931. leta dalje. Po navodilih in ob neposredni udeležbi tovariša Tita ie konlerenca razčistila vrsto perečih političnih vprašanj in problemov množičnega dela partijske organizacije v Sloveniji. Zaostrila le orientacijo naše Partlie na množične akcije, na ustvarjanje enotne fronte delavskega razreda In na enotno demokratično gibanje ljudskih množic proti diktaturi, za demokratične in nacionalne pravice.
Navodila, ki lih le dal tovariš Tito. so partijski organizaciji v Slovenili Izredno mnogo pripomogla v njeni nadaljnji borbi za množice. Kasnejša navodila IV. konference KPJ. ki io je politično pripravi! istega leta Gorkič, pa so šla v tem pogledu sektaško nazaj namesto naprej.
Prvi politični množični uspeh velikega lormata, ki ga ie partijska organizacija v Sloveniji dosegla na osnovi sklepov svoie konference iz leta 1934.. ie bil polet množične akciie ob priliki Jevtlčevih volitev leta 1935.«
Ko je prikazal zmedo, ki so )o povzročale nasprotujoče se direktive Gorkičevega inozemskega vodstva, je nadaljeval:
»Silen porast množičnih akcij, k! lih je organizirala naša Partiia. ilustrira potek celjskega zleta delavskega kulturnega društva »Svoboda« v juniju 1935. leta. Manifestacija več kot osem-tlsočglave množice ie v svojem veličastnem političnem poletu presegla vsa pričakovanja. To je bila odločna ma-niiestaclja za sindikalno in politično enotnost delavskega razreda, za zvezo s kmeti, za demokratične in nacionalne svoboščine. Spričo nje so se Izjalovile nakane socialdemokratskih nasprotnikov delavske enotnosti, ki so hoteli izkoristiti ta zbor kot potrdilo svoje razbljaškc politike soclaldemokra-tiznia.«
Nato Je omenil, da Je Koroščev režim po tej veličastni manifestaciji razpustil zvezo kulturnih društev »Svoboda«, in nadaljeval:
»Gorkičevo Inozemsko vodstvo le sedaj poizkusilo Partijo znotraj razrahljati in razbiti. Ker se ie večina članov Pokrajinskega komiteja, ki ie med leti 1931. do 1935. obnovil in vodil partijsko organizacijo, sedal mudila prehodno v inozemstvu, ie Gorkiču uspelo, da ie partijsko organizacijo v Sloveniji prepustil Koširju. Košir je aretacije, ki lih ie v Sloveniji povzročalo Gorkičevo inozemsko vodstvo. Izkoristil, da v Llubllani razvile separatistično In likvidatorsko frakcio-naštvo in da prekine zveze ne samo z vodilnimi organi Partiie, temveč tu-
di z okrožnimi organlzacliaml v Slovenili. češ, da pod pogoji takega te-rorja ni treba Imeti organizacijskih zvez. Predno Je bil Košir razkrinkan kot agent gestapa in zapadnih imperialistov, smo mislili, da Je njegova separatistična, likvidatorska, frakcionaška akcija samo plod njegove osebne strahopetnosti in neomejene ambicije, kasneje pa se Je pokazalo, da so bili vzroki globlji.
Koširjeva akcija ie grozila, da povsem paralizira delo partijske organizacije v Sloveniji.
V takem stanju ie partijsko organizacijo našel tovariš Kardelj, ko se ie koncem leta 1936. vrnil iz inozemstva z nalogo, da organizira ln izvede ustanovni kongres KPS.
Od ustanovnega kongresa KPS do zloma stare
Jugoslavije
»Ustanovni kongres KPS, kt se le vršil 18. aprila 1937. leta. ima za našo Partijo ogromen pomen glede na pravilnost in lasnost partijske linije, ki io je sprejel, glede na notranjo ureditev partijske organizacije in glede na likvidacijo stanja, ki so ga povzročili Košir ln njegova skupina.
Glavni pomen Ustanovnega kongresa ie v njegovi liniji. Ta Je Izražena v manifestu, katerega avtor Je tovariš Kardelj. V zvezi z vsebino in llniio manifesta moramo omeniti tudi razpravo tovariša Kardelja — Speransa »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«. V tej razpravi Je v pogoilb cenzure takratnega režima 'tovariš Kardelj apliciral leninsko-stallnske teze o nacionalnem vprašanju na našo konkretno slovensko stvarnost.«
Zatem je tovariš Marinko omenil zmago hitlerizma v Nemčiji in dejal: »Grozeča fašistična nevarnost ie rodila idejo in možnost ljudske ironte. Pohod fašizma ni namreč ogrožal samo delavskega gibanja, marveč je ogrožal tudi življenjsko eksistenco narodov ln vse Institucije buržoazne demokracije.
Nastala Je potreba, da se enotna fronta preorientlra od dotedanje tak-
tike »samo od zgoraj« k taktiki »od spodal ln zgorai hkrati«. Treba Je bilo ustvarlat! sodelovanje z delovnimi množicami, ki so bile pod vplivom ln vodstvom socialdemokratov in drugih meščanskih strank, tud! s pozivanjem njihovih vodstev na sodelovanje, na skupne, na konkretne ekonomske ln politične akcUe.«
»Slovenskemu narodu Je zlasti grozila nevarnost podjarmlienja In uničenja. Slovenska buržoazija in uradni »predstavniki« slovenskega naroda so mislili na vse drugo, samo ne na odpor ln organiziranje obrambe.«
Vodstva uradnih slovenskih političnih strank so bila tudi v lastnih vrstah že močno diskreditirana in vse povsod je v teh strankah rasla proti njim opozicija. Slabost vseh teh opozicijskih tokov pa je bila, ker niso bili čvrsto združeni v enotno demokratično fronto, je poudaril tovariš Marinko, in rekel:
»Temu Je bila v znatni meri vzrok tudi situacija, ki le s Koširjevim delovanjem nastala v tedanjem partijskem vodstvu. Zato Je bil že skrajni čas. da Ustanovni kongres tudi v tem pogledu odpravi nezdravo stanje.«
Manifest — široka osnova Ljudske fronte
»V čem Je posebnost linije Ustanovnega kongresa, ki Je podana v njegovem manifestu? Še danes po desetletnih izkušnjah z zadovoljstvom čitamo ta manliest in ne moremo nič bistvenega popravljati glede na takratno politično situacijo. Ocena situacije. prikaz preteče nevarnosti in pot borbe, na katero poziva slovenski narod, so naravnost preroški: kasnejši razvoj Jih ie potrdil. S to analizo stanja in programa, za katerega so se partijski kadri z vso doslednostjo borili na vseh področjih, se je Partiji na široko odprla pot ne samo do delavskih množic, ampak tudi do kmetov, prirodnih in nuinib zaveznikov delavskega razreda, do vseh. ki ilb ie tiščal jarem nacionalnega zatiranja, do resničnih rodoljubov, ki so želeli mir In narodno neodvisnost. Partija se le osvobodila sektaške lupine, ki k) ie dotlej ovirala pri širokem razmahu borbe.«
Tovariš Miha Marinko je nato govoril o specifičnostih ustvarjanja ljudske fronte pri nas. Šablonsko povzemanje oblik ljudskih front na zahodu na naše pogoje ne bi rodilo uspehov, ker ne bi mogli preko njih mobilizirati vseh sil, posebno množic podjarmljenih narodov. Naša bistvena značilnost, ki je bila odločilna za uspehe KPJ, je ta, da je znalo vodstvo Partije ne le ugotoviti posebne zgodovinske okolnosti in usmeriti boj naših narodov v skladu s posebnostmi časa in celotnega jugoslovanskega prostora, ampak tudi v vsaki posamezni pokrajini elastično ubirati posebne oblike borbe. kakršne so narekovale nacionalne posebnosti v konstelaciji socialnih in političnih sil v dani pokrajini.
»Prva taka značilnost ie. da si je naša Partija znala osvojiti leninistična načela o nacionalnem vprašanju. Ta načela so il pomagala, da se le znala orientirati v silni kompliciranosti nacionalnih nasproti) v mnogonacionalnl državi, ki ie — ob vladavini monopolističnega kapitala, sestoieči Iz bur-žoazU več narodov — bila leča narodov, aparat za brezobzirno zatiranje narodov, to se pravi, kier ie hege-monistična velesrbska buržoazija znala deliti svojo oblast z nekimi buržoaznimi vrhovi podjarmljenih narodov. V takih pogojih ni bilo dovoli opirati se samo na razredno zavedno ljudstvo ln ozek sloj siromašnega vaškega prebivalstva In redke Inteligence. Treba ie bilo osvoboditi lzpojl vpliva buržoazije široke sloje kmečkega prebivalstva in malomeščanstva, ki so te) buržoaziji sledili zaradi demagoških narodno-osvobodilnih. demokratskih in socialnih gesel ter vere. Znati je bilo treba razviti borbo proti narodnemu zatiranju, za narodno enakopravnost. hkrati pa odpravljati nacionalno mržnio do drugih narodov, s katero ie nacionalna buržoazija držala množice pod svojim vplivom, ki io Je velikosrbska vladajoča buržoazija tudi tolerirala in celo gojila, da se le ob teh nacionalnih nasprotjih, ob podpori buržoaznih vrhov poedinlh narodov, mogla držati na oblasti. Znati ie bilo treba postavljati v ospredje Jake ekonomske zahteve, ki so bile v interesu delavstva, kmetov ln nacionalno zatiranih, povezovati lili s takimi skupnimi političnimi zahtevami, k| so utrjevale široko politično tvorbo Ljudske fronte.
Nadaljnja značilnost le sposobnost diferenciranega obravnavanja konkretne posebne politične In socialne problematike v vsak) pokrajini. To sposobnost vidimo v razvoju naše Partije v njeni borbi že pred volno, kakor med narodno osvobodilno vojno In tudi še danes. Dokaz Imamo že v samem Manifestu ustanovnega kongresa KP
Slovenije. Ustanovitev nacionalne Kompartlie le
prvič — omogočila proletarski Partiji. da se le približala tistim narodno zatiranim množicam, k! so še imele predsodke do nje, ker se še niso osvobodile vpliva reakcionarne buržoazne propagande proti komunistom;
drugič — olajšala Iztrgati te množice. kt so nacionalno zatiranje najhuje čutile, izpod vpliva reakcionarnih strank, olajšala razkrinkovanje laži — kmečkih voditeljev in drugih oportunističnih malomeščanskih političnih stremuhov;
tretjič — olajšala ie Partiji, da Je ustvarjala take oblike — po svojem bistvu ljudskofrontovske — politične organizacije, ki Je bila pri dani socialni strukturi, pri danib političnih elementih malomeščanskih struj In strank najbolj sprejemljiva.
Zaradi tega posamezne nacionalne partijske organizacije niso bile vezane na neke vsedržavne šablone frontovske politične organizacije, ki bi sicer brez dvoma ovirale pritegovanje raznih malomeščanskih separatistično nastrojenih grup in strančic, ki so pa potem z okrepitvijo gibanja izgubljale predsodke in iaže — iskreno ali ne — pristajale na Ijudskolrontovsko sodelovanie v vsedržavnem obsegu.
Na osnovi te politične linije, kakršna Je podana v Manifestu ustanovnega kongresa, — ki ob prikazovanju ogroženosti slovenskega naroda na križ-potju fašističnih imperialističnih aspiracij ln razkrinkavanja petokolonaške politike vladajoče domače reakcije — poziva na »združitev vseh sil. ki Jim ie res pri srcu usoda slovenskega naroda«. so bili v kratkem doseženi novi vidni uspehi.«
Partija si Je še okrepila vodilno vlogo v delavskem razredu, izdajalski vrhovi socialrife demokracije so se še bolj razkrinkali. Nadalje je raslo število članov sindikalnih organizacij. Boj za enotnost delavskega razreda je postavila Partija v ospredje, z jasno perspektivo. da ne gre samo za uresničenje ekonomskih zahtev in političnih svoboščin. Ostvaritev političnih ciljev je zahtevala pridobitev zaveznikov delavskega razreda, predvsem med kmeti in inteligenco. »Kmečko-delav-sko gibanje«, »Zveza delovnega ljudstva« itd. so bile legalne oblike Partije v boju za zaveznike. Mladinsko gibanje, zlasti pa aktivnost v narodno obrambnih odborih, ie pomenilo realizacijo linije boja za neodvisnost pred grozečo zunanjo fašistično nevarnostjo. Društvo prijateljev Sovjetske zveze je bila oblika politične manifestacije, ki je jasno kazala na orientacijo, da je borba za narodno neodvisnost in ustvarjanje čvrstih obrambnih položajev mogoča le ob naslonitvi na Sovjetsko zvezo. Čeprav je ban Natlačen z vsemi silami oviral in preganjal pobiranje podpisov za Društvo prijateljev Sovjetske zveze, je bilo vendar zbranih*nad 30.000 podpisov. Aparat državne oblasti se je vse bolj krhal. Partija ie znala razkrinkati bistvo sporazuma Mačka z velesrbsko buržoazijo, sporazuma o delitvi oblasti buržoazije. Po zaslugi Partiie je bila očitna vsa tista brezglavost buržoazije na predvečer vojne, ki ie v strahu za svoje razredne interese zmedeno iskala močnejših zunanjih gospodarjev, pri katerih bi se udinjala in imela več upanja, da z njihovo pomočjo obstane na oblasti ali si vsaj zagotovi udeležbo na oblasti. Partija sj je praktično priborila legalnost. Njen boi proti hitle-nizmu se ie izražal v najrazličnejših oblikah množičnih akcij — od preganjanja hitierjanske noše do mobilizacije prostovoljcev In razkrinkavanja petokolonašev v državnem aparatu.
Zlom stare Jugoslavije
»Reakcionarna buržoazija je bila nesposobna, da ohrani Jugoslavijo pred fašističnim napadom in zasužnjeniem. Njena oblast Je Jugoslavijo pahnila v roke fašističnim okupatorjem, sramotno je kapitulirala pred njimi. Izdala ie jugoslovansko državo in jugoslovanske narode.
Osnovni vzroki za kapltulantstvo In neposredno Izdajstvo reakcionarne Jugoslovanske buržoazije in njene oblasti so bili naslednji:
1.	Iz razrednega odpora proti Sovjetski zvezi, prvi socialistični državi na svetu, le vodila antisovjetsko zunanjo politiko celo tedaj, ko Je bila taka politika za Jugoslavijo najusodnejša. Vodila Jo Je v času. ko se je neposredno pripravljal nemški, italijanski. madžarski ln bolgarski fašistični napad na Jugoslavijo in njene narode.
2.	Iz strahu pred lastnim ljudstvom, iz strahu pred demokratičnim gibanjem jugoslovanskih ljudskih množic na čelu z delavskim razredom — ie sistematično dušila notranje ljudske sile odpora ln obrambe.
3.	Armada stare Jugoslavije ni bila sredstvo za obrambo narodov in države pred zunanjimi fašističnimi napadalci. temveč Je glede na svoj komandni kader, glede na svoi notranji ustroj in glede na politiko, ki io Je vodil Jugoslovanski generalštab, predstavljala za reakcionarno Jugoslovan-
sko buržoazijo samo le sredstvo notranje obrambe njenih razrednih koristi proti lastnemu ljudstvu.
4.	V armadi In Jugoslovanskem državnem aparatu, ki Je bil razredno sredstvo v rokah vladajoče reakcije, je mrgolelo petokoloncev in fašističnih agentov.
Kapltulantstvo in izdajstvo reakcionarne Jugoslovanske buržoazije ie potemtakem imelo izrazito razredno obeležje, Izviralo je iz reakcionarnega razrednega porekla.«
Ljudsko demokratično gibanje, ki ga ie organizirala KPJ, je strmoglavilo vlado Cvetkovič-Maček in preprečilo pristop Jugoslavije k bloku fašističnih držav. Toda Simovičeva vlada, ki ie zamenjala izdajalsko vlado Cvetkovič-Maček. ni bila vlada dejanske obrambe pred fašističnimi napadalci. Ona ie samo še praktično dokazala nesposobnost stare Jugoslavije, da vzdrži pred fašističnim napadom, pobegnila je v inozemstvo in prepustila narode Jugoslavije njihovi usodi. Komunistična partija je zadnje tedne stare Jugoslavije razvila hov val narodno obrambnega poleta ljudskih množic m se ponovno izkazala kot edina sila resnične narodne obrambe.
»Partija je v teh dneh pridobila nove simpatije med najširšimi plastmi slovenskega naroda. Njena tedanja linija in njen tedanji nastop sta pripomogla, da v času okupacije izvede svojo zgodovinsko nalogo.«
Ustanovitev Osvobodilne fronte
Tovariš Miha Marinko je nato pokazal delo in priprave Partije takoj po zlomu Jugoslavije za ustanovitev Osvobodilne fronte. Svojo pobudo za ustanovitev OF ie Partija izvajala v dveh smereh. Na samem terenu je organizirala OF neposredno Iz ljudskih množic kot enotno vseljudsko osvobodilno gibanje. V terenskih organizacijah OF že ob začetnem nastajanju ni vladalo načelo paritete. Obenem pa je Partija pozvala vse patriotične skupine, ki se niso omadeževale z izdajstvom, k sodelovanju v Osvobodilni fronti.
»Mišljenje.« je nadaljeval, »o izrazito koalicijskem značaju Osvobodilne fronte ob njenem nastanku In v njenem razvoju je napačno mišljenje. Osvobodilna fronta se že ob svojem nastanku odlikuje kot enoten vseljudski odpor proti okupatorju, kot enotno vseljudsko gibanje za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, za izgon in uničenje okupatorja, za vzpostavitev nove Jugoslavije na temelju nacionalne enakopravnosti In ljudske demokracije. V Osvobodilni fronti je od vsega začetka motor In vodilna sifa — naša Partija. Sodelovanje različnih skupin v Osvobodilni fronti predstavlja samo zunanji element koalicije, k| ne omejuje vodilne vloge naše Partije. temveč prav nasprotno temelji na njeni vodilni vlogi, ki ne preprečuje procesa vse tesnejše enotnosti ljudskih množic slovenskega naroda, temveč prav nasprotno tak proces pospešuje.«
Ko je naštel demokratične skupine, katerih predstavniki so se udeležili ustanovnega sestanka OF, ki je že dokazoval, da se ne bo razvijala Osvobodilna fronta v smeri koalicije, ampak, da se bo pod vodstvom Partije razvila v smeri enotnega ljudskega gibanja za osvoboditev, je deial:
»Ustanovni sestanek Osvobodilne fronte nj potekal v duhu kakršnega koli razpravljanja o pariteti, o delitvi vlo* med posameznimi skupinami in podobno. Nasprotno, vodilna vloga Komunistične partije je bila priznana brez sleherne diskusije. Na Ustanovnem sestanku so bile dalje z vso resnostjo sprejete teze. ki jih je predložil Centralni komite Komunistične partije Slovenije. Te teze pa so bile naslednje:
Prvič, da ie stara Jugoslavija propadla in da je bil slovenski narod pahnjen v najhuiše suženjstvo, kar Jih pozna njegova zgodovina, zaradi nacionalnega izdajstva vladajočih eks-ploatatorsklh razredov, to Izdajstvo pa da Ima izrazito razredne vzroke, da Izvira Iz strahu pred lastnim ljudstvom ln iz razrednega odpora proti sodelovanju s Sovjetsko zvezo kot socialistično državo.
Drugič, da sedaj nastopa čas za uresničenje Cankarjevega Izreka »Na tvojih plečih — delavca proletarca sloni usoda slovenskega naroda — naroda proletarca«, se pravi, da se je buržoazija izkazala za nesposobno, da bi še dalje upravljala z nacionalno usodo slovenskega naroda in da je borba za njegovo svobodo in bodočnost Izrazito prešla v roke delovnega ljudstva Slovenije na čelu z delavskim razredom kot najprogresivnejšim družbenim razredom.
Tretjič, da sl slovenski narod In drugi zasužnjeni narodi Jugoslavije ne moreio obetati resnične pomoči od tako imenovane zahodne demokracije, čeprav se ta trenutno bojuje s Hitlerjem. temveč da sl lahko obetajo resnično osvoboditev samo od lastne borbe In najtesnejšega sodelovanja s Sovjetsko zvezo.
Teze, ki Hh Je sprejel Ustanovni sestanek Osvobodilne fronte slovenskega naroda, dokazujejo, da Osvobodilna fronta že na svojem začetku In tudi v svojem vrhu ni predstavljala trenutnega političnega sporazuma, omejenega samo na dobo okupacije in sklenjenega med političnimi skupinami, ki se bodo po osvoboditvi morale raziti glede na svoie posebne, nezdružljive .nasprotujoče si razredne temelje. Teze, k I I i h je sprejel Usta-novni sestanek Osvobodilne fronte, pričajo, da Osvobodilna fronta v svojem družbenem bistvu pomeni združitev slovenskega ljudstva pod novim, v pogojih narodno osvobodilnega gibanja vzpostavljenim druž-
benim vodstvom slovenskega naroda. Medtem, ko je bilo prejšnje čase družbeno vodstvo slovenskega naroda v rokah buržoazije, ki je bila hegemon slovenske nacionalne usode, je sedaj — v okoliščinah popolnega in očitnega poloma njene nacionalne politike — družbeno vodstvo slovenskega naroda prešlo v reke delavskega razreda Slovenije, ki ob vodilni vlogi Komunistične partije kot svoje avantgarde zbira okrog sebe v borbi proti fašističnemu okupatorju najširše ljudske plasti slovenskega naroda — za njihovo osvoboditev, pa tudi za njihovo srečno bodočnost, nikdar in v ničemer več podobno buržoazni preteklosti stare Jugoslavije.
V tem, tovariši, je bistvo nastanka in razvoja Osvobodilne fronte. qe pa v koaliciji. Skupine in njihovi predstav-niid, ki šo se L 1941. odločili na sodelovanje s Komunistično partijo oh njeni vodilni vlogi, so se hkrati objektivno odločili za novo zgodovinsko pot slovenskega naroda, za njegovo pot pod vodstvom delavskega razreda. Komur nova pot iz teh ali onih razlogov ni ugajala, se je spričo nezadržnega zgodovinskega razvoja, spričo njegove notranje razredne logike in dinamike slej ali prej moral razkriti kot izdajalec lastnega naroda.«
Nato je govoril tovariš Marinko o strategiji in taktiki naše Partje ob zlomu stare Jugoslavije.
»Na osnovi marksistično-lenlnistične analize razrednih sil in razrednih smeri si ie bila naša Partiia na jasnem, da ie reakcionarna buržoazija iz razrednih razlogov izdala narod. Partiia se je dalje zavedala, da se bo reakcionarna buržoazija iz Istih razrednih razlogov zoperstavljala narodno osvobodilni borbi. Partija je predvidevala, da bo dosledna osvobodilna borba proti fašističnemu okupatorju in nacionalnemu izdajstvu predstavljala nedeljivo celoto s hegemonijo delavskega razreda v osvobodilnem gibanju zasužnjenega naroda. Partija ie potemtakem pravilno predvidevala, da bo pot dosledno narodno osvobodilne volne proti okupatorju v tedanjih konkretnih svetovnih in domačih pogojih popolnoma- istovetna s potjo dosledne ljudske revolucije pod vodstvom delavskega razreda.
Na teh spoznanjih ie temeljila strategija naše Partije leta 1941.
Na osnovi marksistično-leninistične analize konkretnih okoliščin, ki so odrejale oblike osvobodilnega boja. se ie Partija zavedala, da sodelovanje različnih tradicionalnih, toda patriotičnih skupin v Osvobodilni fronti olajšuje širokim ljudskim plastem slovenskega naroda prehajati na pozicije dosledne in enotne osvobodilne borbe, hkrati s tem pa na pozicije ljudske revolucije. spočete v nedrih osvobodilne volne naših narodov.
Na takih spoznanjih je temeljila taktika naše Partiie 1941. leta in kasneje.
Osvobodilna fronta kot vseljudsko gibanje za osvoboditev našega naroda izpod jarma fašističnih okupatorjev proti nacionalnemu izdajstvu reakcionarne buržoazije je potemtakem postala posoda naše ljudske revolucije, ki jo je vodila Komunistična partija.«
Do napada fašističnih držav na Sovjetsko zvezo je izvršila Partiia vse možne politične In mobilizacijske priprave. širila Osvobodilno fronto in pripravljala svoje vrste na najtežji boj. Dragocen, borben ln komanden kader so bili španski borci, ki so se zaradi organizatorične sposobnosti CK KPJ pravočasno vrnili v domovino iz taborišč In s prisilnega dela.
Ob vstopu Sovjetske zveze v vojno ie Partija dosegla silno politično akti-vizacijo množic. Med samimi ljudskimi množicami so neugnano rasli terenski odbori OF, bodoči organi nove slovenske narodne in ljudske oblasti. Moški. ki niso šli v partizane, so vstopali v narodno zaščito, ki je postala pravi izvor za partizansko rekrutaciio. Varnostna in obveščevalna služba OF ie neusmiljeno trebila petokolonce. OF je postala prava »država v državi«.
Ko je omenil, da skušajo danes našo borbo omalovaževati, češ da je bila spontan narodni upor in da je le posledica »ugodnih objektivnih okoliščin«, je dejal:
»Zgodovinska dejstva pričajo, da zlasti v Sloveniji ni bilo sledu pojava spontanega vstopa v borbo. Stoletno životarjenje slovenskega naroda pod
IT. 270 / SOBOTA, IS. NOVEMBRA IMS
SlOYf R'SKf
f ono c fy At B c
STRAN $
-*
II. KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE	_
Politično poročilo Centralnega komiteja KP Slovenije
tujimi jarmi, ki so mu vcepljali hlapčevskega duha podrejanja tujim gospodarjem, dolgoletni germanizatorski raznarodovalni napori in petokolona-ško iniiltriranje hitlerizma. gostota prometnih poti kakor tudi nacionalna nasprotja, ki so jih sejali stari oblastniki so bile vse prej kakor pa olajševalne objektivne okoliščine, ki bi favorizirale razvoj oborožene borbe. Oborožena borba je bila plod temeljite politične, propagandne in organi-zatorične predpriprave.«
Nato je pokazal na začetno počasnost razvoja oborožene borbe v Slovenki», kar je septembra 1941. kritiziral CK KPJ in tovariš Tito. Po tej kritiki je tudi v Sloveniji sledila poostrena oborožena borba. Nekateri naših današnjih »kritikov« ne ie, da niso tisti čas v svoji deželi kritizirali počasnosti oborožene borbe, temveč so si izmišljali razne izgovore o objektivnih težavah. Tovariš Marinko je dejal:
»Ko }e vrhovna komanda jugoslovanskega bojišča preti okupatorju intervenirala zaradj prepočasnostj razvoja borbe na enem sektorju, ni vpraševala po razlogu, zakaj to zastajanie, rrarveč je postavljala v ospredje dolžnost do skupnosti. Na to dolžnost opozarja že tov. Stalin v svojem govoru
i.	julija 1941., ko je pozival na partizanske borbe in oborožen upor vsepovsod. da ie treba ustvariti tako situacijo, da se mora sovražnik na ozemlju zatiranih narodov čutiti kakor v oblegani trdnjavi. Naše vodstvo ie ’ ovio pred očmi, da je naša borba seji ; vnl del celokupne borbe svobodo-loibnlh narodov na čelu z ZSSR. da h za razvoi te vsestranske borbe treta napeti vse sile brez vsakega opravičevanja z objektivnimi težkočand. Tei intervenciji CK KPJ so sledili r rajni napori za poostritev oborožene borbe, ki ie tudi sledila.
Pokazalo se je. da so biii uspehi tudi tam, kjer so bile težje objektivne okoliščine. In te so v Sloveniji bile brez dvoma težje kakor v marsikateri deželi teh kritikov, ki se imajo za u našnjo možnost razvoja ljudske de-kracije zahvatiti samo zmagovitemu onodu Rdeče armade. Prednosti pred drugimi so bile samo v tem. da Smo imeti sposobno in pripravljeno Par-t o. ki je bila sposobna, izvrševati navodila Titovega vodstva. Samo :*b-ivkiivnemu faktorju — Partiji imamo pripisati, da se je borba razplamtela.«
Tovariš Marinko je nato govoru! o «tevilnih žrtvah Partije in o neustra-- -nosti komunistov, s čimer si je Parni osvojila popolno zaupanje množic. in dejal:
>:15rez takih političnih priprav, brez -tvarJanja enotne Osvobodilne fron_ ki je dala močno množično za led.
■, bi se v Sloveniji ne mogla razviti i rožena borba takega obsega, da spomladi 1942 prerasla v v senati upor.«
Prikazal je nakane domače reakcije. ; je poskušal«, ta polet zavreti posredni podpori okupatorjev in .n, ko je poudaril borbo Partije p:	tem poizkusom, dejal:
Partija se je znašla otresti vseh nkov predvojnega sektaštva in : viti, znala je pridobiti za oavo-1 ini boj vse domoljube ne glede r njihovo politično, nazorsko ali tra. ionatno opredeljenost. Ker je po. .vi jala v ospredje zahtevo nepo-w'.jie oborožene borbe, na kateri so preizkušali pristaši OF, je morala ti budna le proti skritim agentom eupatorja.«
Tovariš Marinko Je nato govoril o ■ izmed posebnosti osvobodilne bor-: a v Sloveniji, ki je bila v tem. da ;a Partiji uspelo onemogočiti Miho j . i : .:cevo gibanje tako zvane »redne ‘ goslovanske vojske«. Agentom Mi* r.ijloviča v Sloveniji ni preostaja)o -č drugega, kakor da so se odkrito dinjah okupatorju. Tudi klerofcši-r tična reakcija je šele po veliki italijanski ofenzivi, v kateri je sodelovalo šestdeset tisoč Italijanov in dvajset tisoč Nemcev, uspela postaviti svoje
Splošni polet
Število partizanskih akcij v Ljubljanski pokrajin! se je tako povečalo !n neuspehi italijanske vo'ske so bili tako veliki, da so bili Italijani prisiljeni 19. januarja 1942 proglasiti »Ljubljansko pokrajino« za operativno cono. Obenem z aktivnostjo partizanskih enot na Notranjskem in Dolenjskem pa je tudi samo mesto Ljubljana postalo za Italijane pravo bojišče. Zalem je govoril tovariš Marinko o brezuspešni italijanski ofenzivi na partizanske enote in je nadaljeval: »Uočim so bile v letu 1941 sestavljene slovenske partizanske enote v pretežni večini Iz partijcev In SKOJ-evcev. vstopajo spomladi 1942 leta v partizanske enote široke ljudske množice.
Prva polovica leta poteka v znaku ogromnega poleta narodno osvobodilne borbe v Sloveniji. Čeprav so si okupatorji Slovenijo med seboj razdelili čeprav so te dele Slovenije obdali z visokimi bodečimi in zaminiranimi žičnimi ovirami, vendar gibanja nisp oslabili. Še več. Sprožilo je oboroženo borbo slovenskega naroda tudi na Primorskem in Koroškem, ki se je v nadaljnjih letih narodno osvobodilne borbe široko razmahnila ter zajela vse Slovence In so v njej primorski !n koroški Slovenci s potoki krvi dokazali, da se hočejo združiti z ostalimi Slovenci v FLRJ.
Posledica vojaških uspehov slovenskih partizanov ie bila veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj vso Dolenjsko. Kočevsko, Suho Krajino ter velik del Notranjske.«
Zatem je govoril tovariš Marinko o rasti Osvobodilne fronte in o itali-iansko-nemški ofenzivi, ki se ie razvijala v vseh delih slovenskega ozemlja ter ie predstavljala eno najtežjih preizkušenj slovenskih partizanskih enot v vsem obdobju narodno osvobodilne vojne. Dalje je govoril o izdajalski vlogi bele garde, ki se je pridružila okupatorju in uprizarjala mno-
vojiške formacije, v službi okupatorja. Tovariš Marinko je nadaljeval:
»To prvo obdobje Je bilo značilno za afirmacijo OF. Brez teh uspehov prvega leta vojne bi se osvobodilna vojna brez dvoma mnogo težje razvijala. Uspehi OF v političnem, orga. rdzatoričnem pogledu in v pogledu intenzivnosti oborožene borbe, so onemogočili maskiranje domačih kvislin-gov, Zavrli in hromili so jim napore, da bi se z zaslepljevanjem ukorenih v množicah.«
Potem je navedel tovariš Miha Marinko nekaj podatkov o obsegu borbe v prvem obdobju in dejal:
»Partija je imela prve zarodke edi. nie iz komunistov v ilegalnosti pripravljene že pred 22. junijem- Na sam
dan napada Hitlerjeve Nemčiie na SZ izda CK KPS poziv na oboroženo borbo in osnuje Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Začne se mobilizacija predvsem delavcev-komu. nistov in simpatizerjev. Snujejo se čete na Krimu, Lipoglavu, Rašiška, Radomeljska, Kamniška četa, pri Celju v revirjih, na Pohorju, Lackova četa v Slovenskih goricah. Aktivizi. rajo se vse oborožene skupine, ki so že preje nastajale okoli Tržiča, Do. brave pri Kropi, pri Kamniku, Škofji Loki, Radovljici, na Možaklji, Jelovci, Pokljuki, Mokronogu, Krškem, Treb. njem pri Novem mestu, v Beli Krajini in tudi v Prekmurju. Po navodilih CK in Glavnega poveljstva se snujejo operativna vodstva za Štajersko, Gorenjsko in »ljubljansko pokra, jino.«
Tovariš Miha Marinko je potem go.
vo:il o prvih akcijah teh edinic in poudaril aktivnost Radomeljske, Kam
n.šK.3 in Rašiške cere in napore Komunistične partije, da bi se te edinice čim trdneje povezale z organizacijami OP na terenu, postale gibljive in in svojih premikih vršile tudi politično agitacijo. Podrobno je še orisal vpliv beguncev iz Štajerske in Gorenjske na razvoj borbe in napore Partije pri razkrinkavanju zmotnih nazorov, ki so izvirali iz paničnega strahu nekaterih ljudi pred okupatorjevim terorjem. Tovariš Marinko je še navedel nekatere pomembnejše akoje parti, zairskih edinic v tem obdobju, kakor tudi izjave in nekatera zaupna sovražnikova poročila o teh akcijah. Pri tem je rekel:
»Na Gorenjskem se Je po težkih udarcih v septembru in oktobru, ki so jih utrpeli partizani po delni demoralizaciji ljudstva zaradi množičnega streljanja talcev, gibanje proti koncu leta znova razmahnilo in doseglo brez dvoma največji uspeh v Sloven ji sploh. Vzpodbudo ra to je dola vrsta uspešnih partizanskih ak. cij, požig žage v Lancovem, rušenje mostov v Selški in Poljanski dolini, uspešne borbe partizanskih enot pri Sv. Mohorju 8. decembra 1941, dalje v Selški dolini, pri Rovtah, hkrati pa strah pred preselitvijo, ki so jo Nemci pripravljali tudi v gorenjskem koru, kar je dovedlo do množične mobilizacije v partizane, ki je prerasla v splošno vstajo.«
Tovariš Marinko je v nadaljevanju govoril o razvoju borbe na Primor, skem m Koroškem v tej dobi in dejal, da je CK KPJ že maja meseca 1941 sklenil, da mora KPS razširiti svoje delovanje na vsa slovenska ozemlja preko starih državnih meja. Poudaril je navdušenje, s katerim so primorski Slovenci sprejeli prve tovariše, ki jih je poslala KPS in ki so prvi prinesli glas o pripravah in razvoju oborožene borbe v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji. V septembru 1941 so se začele zbirati na Primorskem prve par. tizanske skupine na področju Pivke, nad Cerknem, na Bovškem itd. Poudaril je herojsko borbo Ljubljane in brezplodne napore okupatorja, da bi to borbo preprečil ter podčrtal vlogo delavskega razrerik v narodno-osvobodlim vojni Slovenije.
spomladi 1942
žične aretacije m ubijanja.
■ Nadalje omenja pismo, ki ga je pisal tovariš Kardelj v januarju 1943 tovarišu Titu, v katerem kritizira Arsa Jovanoviča, ki ie hotel vršiti koncentracijo partizanske vojske »po bosanskem zgiedu«. ker ni videl specifičnih pogojev v Slovenili. Nasprotno stališču Arse Jovanoviča postavlja tovariš Kardelj: »Naša naloga ie — kot jo jaz pojmujem, da mj s svojimi silami ;n svojim vplivom, prodiramo vedno globlje v sovražno ozemlje, da vršimo politični vpliv, da razbijamo sovražnikove edinice na pragu njegove lastne hiše... Mi se_ torej lahko obdržimo samo tedaj, če bomo povsod, po vsej Sloveniji.«
»Ob drugi obletnici OF leta 1943 ie Partija ln IOOF sklicala takozvani aprilski zbor aktivistov, ki je po svojih dalekosežnih zaključkih in_ pomenu za notranjo utrditev obeležen kot izredno važen mejnik v razvoju osvobodilnega boja slovenskega naroda. Ta zbor le obravnaval In z navdušenjem sprejel znano »Iziavo« treh osnovnih skupin OF. s katero le priznana vodilna vloga KP, s katero so se odrekle ostale skupine svojih posebnih organizacij, s čimer je OF zaključila svojo prvotno koalicijsko dobo in prešla na višji tip ljudske fronte enotnega vseljudskega političnega gibanja z delavskim razredom In KP na čelu.«
»Na osnovi teh političnih zaključkov aprilskega zbora aktivistov, ki so utrdili politično enotnost na znotraj, je sledila nadaljnja vojaška okrepitev. Partija le osnovala prve štiri brigade, udarno pest slovenskega narodal ki so tako) ob ustanovitvi začele zadalati uničujoče udarce belogardističnim tolpam.«
Ko je govoril o razmahu Osvobodilne borbe na vso etnično slovensko 'zemlje je nadaljeval:
»Ko se je fašizem spomladi 1943
znašel v splošni defenzivi, se Je odprla peta razvojna doba OF. doba vsesplošnega poleta osvobodilnega gibanja. Polet na Primorskem. Gorenjskem In Štajerskem se je zlil v eno z novim poletom v »Ljubljanski provinci«, ki se ie pričel razvijati ob močnem razkroju belogardističnih vrst.«
»V vojaškem pogledu je to obdobje značilno po tem. da se v aprilu iz številnih odredov in bataljonov formirajo nadaljnje brigade na Primorskem, Gorenjskem in Štajerskem.«
»Ves čas četrte sovražne ofenzive ie NOV slovenskega naroda uspešno napadala okupatorja, hoteč s tem na vsak način preprečiti, da bi okupator vojaške sile odvlekel na jug. Naše brigade in odredi so v tem času bojevali zmagovite boje z Italijani in belogardisti pri Pleterjih, v Suhi Krajini. Jelenovem žlebu, pri Grosupljem itd.
V	tej bojih se manifestira bratstvo jugoslovanskih narodov, ko nastopajo na slovenskem teritoriju skupno slovenske in hrvatske partizanske enote.
Isto vlogo razbremenitve so naše vojaške enote Igrale v V. sovražni ofenzivi. Primorske brigade so izvršile prehod preko Soče. da bi na naj-zapadnejš.h delih Slovenije v Beneški Slovenili in Reziji očistile slovensko zemljo italijanskega okupatorja ter prenesle tja plamenico upora.
»Z odlokom vrhovnega komandanta tov. Tita se Iz slovenskih brigad ustanovila 13. julija 1943, XIV. in XV. divizija, ki sta prešli z napadom na Žumberk in Zafaro v energično ofenzivo na italijanske iri belogardistične postojanke ter s temi uspešnimi napadi ustvarili pogoje za gigantske polete NOV v trenutku kapitulacije Italije.«
Ko je navedel vzroke kapitulacije Italije je nadaljeval tov. Marinko:
»Ob kapitulaciji Italije ie bilo razo-roženih v Sloveniji 6 italijanskih divizij. Po trdih bojih ie naša vojska likvidirala vse belogardistične in pla-vogardistične postojanke, kakor Begunje. Turjak, Grčarice itd.
To je bila velika zmaga osvobodilnega gibanja, ki ie bistveno spremenila vojaško in politično situacijo v Sloveniji. Na ta način je NOV Slovenile osvobodila vso Ljubljansko pokrajino razen Ljubljane in železniške proge Ljubljana—Trst.
Med osvobajanjem Ljubljanske pokrajine zlasti podeželja so vrste NOV slovenskega naroda ogromno narasle, kar je imelo za posledico ustanovitev 18. divizije in vrste brigad in odredov.
Še vetičastnejši kot v Ljubljanski pokrajini so bili dnevi po kapitulaciji na Primorskem. Celokupno prebivalstvo — moški, ženske, staro in mlado — je začelo golih rok razoroževati do 100.000 močno italijansko vojsko in io uspelo največji del tudi razorožiti. Cez noč je nastala na Primorskem vseLiudska vstaja, čez noč je nastala armada 30.000—40.000 borcev, ki ie v nekaj dneh osvobodila Slov. Primorje, razen Trsta. Gorice, Tržiča in glavnih prometnih poti. Delavstvo v Trstu in Tržiču je začelo na ulicah napadati Nemce ter množično vstopati
V	NOV.
Vojna aktivnost NOV in
Tov. Marinko je govoril v nadaljevanju svojega referata o velikih ofenzivnih akdjah enot NOV in PO v Slovenji ter o poizkusih Nemcev, da bi zasedli osvobojeni teritorij, kar pa 60 enote VH. korpusa v junaških bojih preprečile.
Nadalje je tov. Marinko govoril o zaključnih vojaških operacijah na Slovenskem, k» so imele namen, da bi po propadu kombinacij združene reakcije z Nedičem v Srbiji in Mačkoni na Hrvatskean hotele vsaj Slovenijo odtrgati od »komunistične« Jugoslavije ter jp kot vmesni člen pridržati bodoči srednje evropski katoliški tamponski drža s L »Ta namen imperialistične reakcije so potrjevali vsi znaki. Potrditev za to smo našli v četnikih, nedičevcih in ustaših, ki so se iz cele Jugoslavije skoncentrirali v Sloveniji, potrditev za to srno imeli v materialni pomoči, ki so jo zapadni zavezniki nudil-i belo- in plavogardistom, katerim so s padali že prej pošiljali orožje ter imeli vse do zadnjega pri njihovih enotah svoje vojaške in politične inštruktorje. To potrjuje nadalje takoziani enodnevni »slovenski parlament«, ki je bil 3. maja 1945 očividno na pobudo zapadne imperialistične reakcije sklican v Ljubljani. Nazorno potrditev imamo v tem, da so se nemške okupatorske horde upirale še po kapitulaciji 9. maja. Očividno so ta odpor nadaljevali, ker so imeli za to poseben nalog, da kapitulacija za nje ne velja. Popolnoma naivno bi bilo tolmačiti to ofenzivo samo iz razloga, da je imela kriti umik armade, ki se je umikala z Balkana in Italije. Ves prejšnji potek vojne na slovenskih tleh potrjuje, da bi se oni za ta namen zadovoljili samo z zagotovitvijo komunikacijskih poti. Z ničemer drugim si ne moremo razložiti, da so za to novembrsko ofenzivo 1944 skoncentrirali na slovenskih tleh do
100.000	mož sovražnikove vojske
Okoli osvobojenega ozemlja so skoncentrirali večino SS-ovskin polkov Ln vojske iz cede Slovenije, privlekli pa so tudi izmečke iz cele Evrope, Špance. Čerkeze. Mongole, \lasovce, ustaše formirane v SS-ovske divizije. To je bil orjaški boj, ki so ga morale sprejeti vse slovenske enote NOV. In vse ljudstvo je nudilo ogorčen odpor, saj se je jasno zavedalo, da gre za usodo slovenskega naroda, da gre za usodo njegove svobode v novi Jugoslaviji.
To ofenzivo so začeli na Koroškem in'jo razvili čez vso štajersko. Skozi štiri mesece, od decembra do vključno marca, je NOV gola, bosa in lačna v nemogočih vremenskih prilikah odbijala daleč močnejšega sovražnika in se prebijala iz obročev.
»V strahovitih Itojih prekaljene, čeprav zdecimiraue enote, so štajerske
OF je ob kapitulaciji Italije takoj pristopila k organiziranju ljudske oblasti. 15. IX. 1943 ie bila postavljena upravna komisija, te pred tem pa ie v Slovenskem Primorju prevzel javno upravo Narodno osvobodilni svet. ki je bil neposredno odgovoren IOOF. Izvršene so takoj vse priprave za volitve odposlancev za Kočevski zbor — prv| ljudski parlament slovenskega naroda, prvi v njegovi zgodovini. Ta zbor svobodno izvoljenih odposlancev in zastopnikov je bil od 1. do 3. oktobra 1943. Sklepi tega zbora so OF kot vselindsko politično organizacijo in oblast dokončno konsolidirah.
Razglasitev o priključitvi Primorske. ki io Je odločil Kočevski zbor in potrdil AVNOJ je le še bolj razplamtela osvobodilni boj primorskega ljudstva. ki se je po padcu Mussolinija zlasti pa po kapitulaciji Italije, razvil v splošno ljudsko vstajo.«
Zatem je tov. Marinko omenil vojne operacije na slovenskem ozemlju in močno nemško ofenzivo koncem leta
1943.,	katera rti več mogla škodovati narodnoosvobodilnemu boju jn okrepitvi narodno osvobodilnega gibanja na Koroškem, kjer je M 13. oktobra 1943 formiran zapadno koroški odred, ki je razvil -intenzivno politično delo v okolici Roža to Ziljske ddirne.
»Značilna prelomnica — je nadaljeval svoj referat tov. Marinko — v rasti slovenske državnosti je prvo zasedanje SNOS-a, ki je bilo v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944. Zasedanju SNOS-a je prisostvovala večina odposlancev slovenskega naroda iz vseh pokrajin, delegacije iz Koroške. Primorske in Štajerske. Višek navdušenja pa je izzvala delegacija AVNOJ-a. ki se ie tudi udeležila tega zgodovinskega zasedanja (dr. Ivan Ribar. Moša Pijače in dr.)
»Vso pomlad in poletje 1944 so bile volitve v NOO ter zborovanja novo izvoljenih odbornikov krajevnih NOO in odposlancev v okrajne NO skupščine ter aktivistov OF. Težko je dati pravo sliko navdušenja in okolnosti pod katerimi so se vršile volitve v NOO na Primorskem. Tu se niso vršile volitve samo po vaseh na osvobojenem ozemlju, marveč so se vršile tudi v samih postojankah okupatorja.«
V nadaljevanju svojega referata se ie dotakni) specifičnosti narodno osvobodilnega gibanja na Primorskem in dela CK KPS pri ustvarjanju OF na Primorskem, kjer je patriotizem do stare Jugoslavije brez rezerve skrival v sebi tudi velike nevarnosti in kjer je prišla najjasneje do izraza politika antifaš'stićnega internacionalizma Partije. Pokazale so se posledice velike popioči, kf jo je Partija dajala antifašističnemu osvobodilnemu gibanju med italijanskimi delavci in furlanskimi kmeti. »Rezultat teh naporov Partije te bil. da so slovenske ljudske množice z velikim navdušenjem pozdravile italijanske partizane na svojih tleh. da so 'v mešano naseljenih mestih in predelih ustvarjale tesno sodelovanje v borbeni frontovski organizaciji SIAU.«
ROS po črnomeljskem
atiju
brigade in XIV. divizija vzdržale in v zadnjih dneh vojne vdrle na Koroško, da tam izvršijo osvobodilno misijo.
Sredi marca 1945 pa se je skoncentriral nov val sovražne ofenzive na Primorsko in Gorenjsko proti IX* korpusu. To je bila ena najtežjih ofenziv na Primorskem. Napadalo je 40 do 50 tisoč od vse povsod zbranih italijanskih fašističnih, vlasovskih, četniškili, nedičevskih, belogardističnih. nemških vojaških in SS-ovskih tolp. Grozilo je popolno uničenje IX. korpusa. Pritisk pa je razbremenilo naglo prodiranje IV. armije,.kar je enotam IX- korpusa olajšalo, da so se v noči na 1. IV. prebile iz dvakratnega obroča. Ker pa so bile na. kane Nemcev, odnosno svetovne reakcije ogrožene z ofenzivo naše IV Armije proti Trstu, je sovražna obramba ngvalifa proti VII. korpusu, ki je predstavljal pobočnico IV Armije. Pa tildi ta ofenziva se je izjalovila. Vse enote NOV Slovenije so vzdržale.
Dotlej nevidni vojaški podvig, ki ga je po strateški faktični zamisli tovariša Tita naprtila IV. Armija s tem. da je pravočasno na jugu vdiria v Slovenijo, je ogromno pomagal da mnoge naše enote niso bile uničene. Ta ndar IV. armije je preprečil nakano imperialistične reakcije.
Po končani ofenzivi je slovenska NOV sodelovala skupno z JA, dokončno osvobodila vse slovensko etnično ozemlje s Trstom. Gorico, Istro. Koroško in Celovcem '»r '-“mn-no doprinesla, da je JA obkolila in zajela na področju Slovenije uo
200.000	sovražnih vojakov, s tem pa tudi preprečila načrte svetovne reakcije v Sloveniji.
To so zgodovinsko dejstva, ki jih nihče ne more zanikati. Dajejo nam osnovo za trditev, da Slovenija ne bi bila danes v sklopu nove Jugoslavije, če ne bi z lastnimi silami NOV Jugoslavije preprečili teh zahrbtnih nakan imperialistov. Izkušnje, ki, jih imamo danes z imperialisti, jasno govore, da Slovenija ne bi bila svo-bodna ne bi tvorila sestavni del Jugoslavije. če ne bi naše divizije in korpusi JA vztrajali do poslednjega v boju proti nemškemu okupatorju, proti nedičevcem. mihajlovičevcem. vsem tolpam belo- in plavogardistov. če ne bi IV. armija prehitela zapadnih zaveznikov, če se ne bi srečala z njimi na Seči in Furlaniji. To trditev lahko podkrepi cela vrsta drugih dejstev. _ Brezobzirnost odkrite vojne grožnje, s katero so nas prisilili, dn smo umaknili našo vojsko iz Trsta, vsa trdovratnost, s katero so na mirovnih pogajanjih osporavali naše upravičene zahteve po priključitvi slovenskega ozemlja k novi Jugoslaviji, jasno govori, da bi bili jalovi vsi napori za
zeleno mizo, če bi angloamerikanci zasedli Slovenijo.«
»Tovariši! Pri tem je treba opozoriti. s kakšno prepričevainostjo pobijajo ti dogodki obtožbe naših današnjih kritikov. S temi gorostasnima kritikami skušajo ne samo oblatiti naše voditelje, marveč tudi omalovaževati pomen naše borbe. Očitajo nam antisovjetizem, nacionalizem, ošabnost, trmoglavost, očitajo nam, da hočemo sami graditi socializem, da smo na poti v imperialistični tabor, da se odrekamo revolucionarni borbi itd. Natolcujejo, da zanikamo odločilno vlogo Sovjetske zveze. Nikomur v naši Partiji ni prišlo niti na misel, da IB zanikal odločilno vlogo Sovjetske zveze, ki je ustvarjala pogoje za Zmagov itost v naši lastni borbi. Nihče od teh kritikov pa noče videti zgodovinskih dejstev tudi zaključnega obdobja vojne proti nemškim oknpator-tem naše osvobodilne borbe. Toda ta dejstva se s klevetami ne dajo spraviti s poti.
Ponavljam, navajanje teh momentov ni v nikaki zvezi z očitki kritikov, da omalovažujejo odločilno vlogo Sov. zveze tako v vojni, kakor tudi po vojni. Samo sovražnik Sovjetske zveze bi mogel kaj takšnega storiti. Mi pa tudi spričo takih očitkov nimamo pravice ne pred svojim ljndt-stvom. ne pred zgodovino, da bi zamolčali taka dejstva.«
»Po vsej tej nezaslišani kleveto iški gonji, ki se vodi danes proti našemu vodstvu, proti naši Partiji in s tem logično tndi proti našim narodom, dobivamo vtis. da postajajo besede več vredne kot dejanja. Mi smo z dejanji dokazovali ljubezen do Sovjetske zveze, do veličastnih naporov njene armade za zlom fašističnega imperializma. Naši narodi — in tudi slovenski — so pod vodstvom CK KPJ in tovariša Tita napeli vse svoje sile za zmago nad fašizmom in s tem tudi za našo lastno osvoboditev. Zmagali smo samo zato, ker nam je bila vzor VKP(b), zato, ker smo nauk Lenina in Stalina ustvarili na našem terenu.
Kljub temu, da je naša borba proti imperialistom tolikanj evidentna, kljub temu, da smo preprečili nakane za dominacijo imperialistov na Balkanu in preprečili prodiranje njihovega vpliva na vzhodno Evropo, nas obtožujejo, da popuščamo zapadu in prehajamo v njihov tabor. Toda z delom bo naša Partija zagotovila, da bodo naša dejanja ostala svetla v zgodovini, klevete pa madež za tiste, ki jih govore in pišejo.
V nadaljevanju svojega poročila je toveriš Marinko prikazal, kako težke naloge je morala Partija izvršiti po dokončni osvoboditvi. Oborožena revolucija je bila izvršena, toda prod nami je bila ogromna gospodarska tvrioga; obnoviti je bilo treba proizvodnjo, promet, zagotoviti prehrano. Treba je bilo zgraditi ljudsko oblast e vsemi njenimi temeljenlmi socialnimi spremembami. Utrditi je bilo treba pridobitve ljudske revolucije, razbiti poizkuse raznih elementov, ki so pod krinko parlamentarizma in buržuozne demokracije poskušali vrniti Osvobodilno fronto nazaj na koalicijsko obliko, razbijati s tem njeno enotnost in zavirati napredek delovnega ljudstva Slovenije. Govoreč o eavesti delovnega ljudstva, ki je v splošnem prišla aktivno do izraza ob priliki temeljitega javnega pretresanja osnutkov zvezne in republiške Ustave, je tovariš Mdcinko dejal:
»Slovenski narod je z Ustavo prvič v zgodovini izvojeval svojo državno suverenost. Slovensko delovno ljnd. stvo ima pri tem zadoščenje, da je prispevalo svoj polni delež v borbo za svojo lastno državo, v skupno državno neodvisnost in zavest, da mu narodna svoboda in enakopravnost niso darovane.« y
Tovariš Marinko je v ilustracijo razlike med predvojnim in današnjim stanjem Slovenije navedel pedaitke:
Po prvem povojnem vzponu do le. ta 1929., ko je slovenska buržoazija izkoristila ugoden položaj, razmero, ma višje Industrijske razvitosti Sio. vezilje napram ostalim delom države, vidimo obratno po letu 1929. u<>ada-nje slovenske industrije, ki se tudi p0 depresiji v letu 1933. ni mogla več dvigniti na leto 1929. Tako vidimo, da pada število delavstva v proizvodnji premoga že oU leta 1926. in sicer v7 letu 1930 na 90 %, v letu 1933 na 60%, v letu 1938. se dvigne le na 64 odstotkov, število delavstva v osta. lem rudarstvu pada napram t. 1926. na 7*5%, v letu 1930. in na 48% v lev tu 1938 in se leta 1938. dvigne le na 70 odstotkov.
Kljub temu, da je odšlo v letih 1937, 1938, 1939 letno povprečno 10 tisoč ljudi v inozemstvo iskat dela, 'je bilo takrat približno šestdeset do stotisoč brezposelnih delavcev in kmečkih polproletarcev. Po drugi strani pa je od celotne akumulacije, ki je znašala osem do devet milijard povojne vrednosti, šlo za investicije v Sloveniji le 1,7 milijarde, ostalo pa za osebno potrošnjo kapitalistov.
Proizvodnja slovenske industrije In rudarstva se Je po osvoboditvi dvignila napram letu 1939 na 109 %, v letu 1946. na 144%, v letu 1947. in bo v ietu 1948 presegla 170 %, število zaposlenih v industriji in rudarstvu se je od 73.000 v leto 1939 dvignilo na 80.000 v leto 1946, na 107.000 v letu 1947, in na 121.000 v prvi poloL vici leta 1948. Celotno število zaposlenih v Sloveniji se je povečalo za 60 do 70 tisoč, s čimer je bila brez. poselnost v Sloveniji likvidirana enkrat za vselej.
Akumulacija se je dvignila od 100% v letu 1946. na 110% v leto 1947 ln na 129% v letu 1948.
Ti podatki dovolj močno govore o ogromni prednosti socialističnega gospodarstva in o tem, da se po petletnem planu Slovenija z naglimi kora.
ki nadalje industrializira, kar dokazuje, da politika odstranjevanja zaostalosti gospodarsko manj razvitih republik prav nič ne zavira razvoja Slovenije, ampak ga celo pospešuje. Pri tem je tovariš Marinko naglasil:
»Za Komunistično partijo Slovenije je zlasti važno, da je budna v čuva. n ju enotnosti narodov Jugoslavije. Zlasti je to važno zategadelj, ker je slovenski narod zaradi specifičnosti svoje geopolitične lege, svojega JezL ka, zapadnega kulturnega nasledstva, ki se izraža v njegovi mentalL teti ter zaradi svoje relativno višja gospodarske razvitosti posebno izpostavljen izkušnjavam separatistična sovražnikove aktivnosti. Sovražnik js v tem verziran še iz dobe stare Ju. goslavije. Izkušnje narodnega zatira, nja so v ljudskih množicah posebno žive. Sovražnik, ki je bil prej oprič. nik zatiralcev, si danes nadeva krinko zaščitnika slovenskih narodnih interesov in skuša z najrazličnejšimi namiga van ji zbujati negotovost, češ da so interesi slovenskega naroda v današnji jugoslovanski skupnosti oškodovani. Pri vseh današnjih gospodar, skih težavah mu je najbolj priljubljena teza o gospodarski zapostavljenosti Slovenije.«
Tovariš Marinko je za tem naglasil, da Slovenija komaj zmčguje ve. Uke naloge, ki jih je po planu dobila ea nadaljnji razvoj industrije ln da vsako raiilanje enotnosti, bratstva in vzajemnega zaupanja jugoslovanskih narodov služi samo sovražniku.
»Položaj enakopravnosti garantira slovenskemu narodu neoviran kultur, ni razvoj. Jasno pa je, da mu ostanki buržoazne kulture, ki so v slovenskem narodu močnejši, še najbolj ovirajo njegov razvoj v ’ socialistični kulturi. Ta kultura pa tvori skupni temelj kulturnemu razvoju jugoslovanskih narodov. Iz te buržoazne dediščine v kulturi tudi izhaja sovražnik — raz. bijač enotnosti narodov socialistična Jugoslavije.
Druga notranja nevarnost za tem. po našega socialističnega razvoja se skriva v nedrih delavskega razreda samega — to je sindikalistična socialdemokratska tradicija. Iz uvodoma podanega predvojnega razvoja naše Partije se vidi, da. so te tradicije zla. stl v Sloveniji močne. Vloga sindikatov v današnji stvarnosti ljudske oblasti, v kateri je delavski razred he. gemon, še danes ni jasna mnogim delavcem, vzgojenim v predvojni oportunistični socialdemokratski šoli. Njihov vpliv sega podzavestno tudi na druge delavce, ki te tradicije nimajo. Ta vpliv se odraža v neraz umeva nju vloge delavca v proizvodnji, vloge sindikata v gospodarstvu sploh, vloge sindikata kot množične organizacije vladajočega in vodilnega delav-skega razreda.«
Ko je vprašanje sindikalističnih so-cialdemokratsk-h tradicij temeljito analiziral, se je tovariš Marinko podrobneje zadržal pri vprašanju ostankov klerikalizma, ki so v Sloveniji še močni. Ker pa je klerikalizem odkrit predstavnik našega razrednega nasprotnika na vasi. je tovariš Marinko hkrati analiziral vprašanje razredne borbe na vasi. Dejal je:
»Ta borba se izraža v ekonomskem pogledu v nasprotovanju bogatih kmetov proti ukrepom oblasti, v političnem pa v klerikalizmu in drugih pojavih reakcije. Pri tem se najde kdo, iti našo današnjo borbo za socialistično gospodarstvo in družbeno ureditev spravlja v nasprotje s cilji na. cionalne osvi uditve.«
Tovariš Marinko je za tem poudaril, da če Komunistična partija ne bi organizirala in vodila osvobodilne borbe, ne hi slovenski narod Imel svoje svobode in svoje državnosti, ampak ne bi niti več obstojal. Za tem je tovariš Marinko govoril o nujnosti ukrepov ljudske oblasti v omejevanju špekulativne trgovine s pridelki, o obvezni oddaji pridelkov, ker bi sicer v nasprotnem, v slučaju svobodne trgovine bila ogromna večna kmeti.tih producentov mnego na slabšem, če bi se visokim cenam, ki bi jih kmetje postavili za svoje pridelke, postavile nasproti prav tako visoke cene ndu-strijskemu blagu, ki ga kmetje potrebujejo.
Govoreč o težkočah Partije v zvezi z razredno borbo na vasi, je tovariš Marinko dejal:
»Posebno vlogo igra pri teni reakcionarna duhovščina, ki v vsakem našem razvoju vidi, da se ji majejo zadnje pozicije za nadoblast. N es.., te. matično in nedosledno izvajanje gospodarske politike ljudske oblasti seveda samo lajša delo tem sovražnim elementom na vasi, daje jim mož. nost, da špekulantski elementi izkoriščajo naše prehrambene težave. V špekulantstvu in izkoriščanju imamo političnega nasprotnika ljudske obla. sti. Spekulanti in izkoriščevalci mo. rajo priti v nasprotje z našo ljudsko oblastjo, tu ni več govora o patriotiz. mu ln ne morejo nam očitati, da smo se izneverili ciljem narodne osvoboditve. In ta politični nasprotnik, predstavnik razrednega sovražnika na področju socialistične preobrazbe vasi jo klerikalizem. Borbe proti temu nasprotniku ne smemo podcenjevati. Komunistu mora biti jasno pred očmi vsa vloga klerikalizma, ki jo je igral v zgodovini slovenskega naroda. Porajajoče se socialistično gibanje in Komunistična partija je imela od svo. jega nastanka v klerikalizmu v vsej zgodovini največjega sovražnika. Ni treba segati daleč nazaj v zgodovino, W je polna kričečih dokazov o vlogi reakcionarne duhovščine. Bila Je vedno na strani največjega sovražnika delovnega ljudstva, bila Je vedno na strani zatiralcev slovenskega naroda.
V Zvezi s tem, ker so kmečke množice zaradi svoje religioznosti |tod močnim vplivom svojih kle''Talnih voditeljev in reakcionarne du-
STRAN 4


II. kongres Komunistične partije Slovenile
hovščine, ki to religioznost izkori» šča v svoje protiljudske namene za ohranitev svojih razrednih izkoriščevalskih pozicij na vasi, Je potrebno, da vsi člani Partije pravilno razlikujejo svobodo verskega prepričanja od politične aktivnosti klerikalizma, ki se krije v verskem propove-dovanju reakcionarnih duhovnikov. Politika Partije za spoštovanje verskega prepričanja je slej ko prej ista, toda spoštovanje verskega prepričanja Partije v ničemer ne obvezuje. nasprotno, program Partije jasno postavlja, da je zgraditev socializma neločljivo povezana z vsestranskim, kulturnim in znanstvenim razvojem ter kiflturnim in znanstvenim dvigom množic.«
Govoreč o današnjih najbolj pere* čih gospodarskih nalogah je tovariš Marinko naglasil, da se je spričo osredotočenja vseh sil na krepitev državnega socialističnega sektorja industrije zanemarilo nekatere druge sektorje, kar lahko postane usodno, če se zanemarjanje teh sektorjev čimprej ne odpravi. Ti sektorji so predvsem organizacija socialistične trgovine in poljedelska proizvodnja. Ker so se tako partijski komiteji kot ljudski odbori premalo ukvarjali z nalogami trgovine, se državna socialistična trgovina ni dovolj razvila in usposobila za svoje nal-oge. V zadružni trgovini so našli zatočišče po nacionalizaciji privatne trgovine vsi bivši trgovci in vnes* li v zadružno trgovino metode kapitalističnega trgovanja. Vsi zadružni vodilni organizmi so se preveč posvetili trgovini in zanemarili svojo glavno nalogo — razvijanje proizvodnega zadružništva V kolikor potrošniške zadruge dopolnjujejo mrežo socialistične državne trgovine, je niihova vloga vsekakor pozitivna, vendar je treba težiti za tem, da se zadružne poslovne zveze lahko posvetijo svoji glavni nalogi, razvijanju produktivnih zadrug.
»En del krivde za nerednosti v prehrani in preskrbi leži brez dvoma na pomanjkljivostih v trgovinskem aparatu, toda glavna krivda leži v zaostajanju razvoja našega poljedelstva. Razmah v poljedelstvu pa ovira množica drobnih privatnih proizvajalcev, ki kot taki ne morejo racionalno izkoristiti obstoječih produkcijskih sredstev. Poljedelski stroji, s katerimi že razpolagamo, ne morejo biti polno izkoriščani, če »ih proizvajalec-kmet uporablja samo na svojem omejenem zemljišču. Razdrobljena mala kmečka zemljiška posest in orientacija slovenskega kmečkega gospodarstva, da prideluje celo vrsto najrazličnejših kultur predvsem v direktno zadostitev lastnih potreb družine brez izmenjave preko tržišča pa pomeni še prav posebno oviro razvoju in dvigu slovenske poljedelske proizvodnje.«
Tovariš Marinko je nato nakazal najvažnejše naloge za dvig poljedelske proizvodnje in to: združevanje malih proizvajalcev na zadružno pridelovanje, pomagati iim s splošno krepitvijo zadružne lastnine proizvodnih sredstev, dati iim vso upravno, organizatorično, gospodarsko pomoč pri iskanju kreditov, nabavljanu! semena, plemenske živine, gnojila, pri iskanju in dodeljevanju zemlje. Pc drugi strani pa okrepiti državnj aparat ljudskih odborov, tako da bodo mogli usmerjati poljedelsko proizvodnjo. Dalje posvečati vso pažnjo državnim posestvom, tovarniškim in komunalnim ekonomijam, da bodo postale osnova borbi za dvig poljedelske proizvodnje.
Govoreč o zunanji politični važnosti uspehov, ki jih dosegamo pri graditvi socializma, ie tovariš Marinko dejal:
»Zavedati se moramo, da smo na meji kapitalističnega sveta, da smo po eni strani najbolj izpostavljeni vplivom imperialistične reakcije, po drugi st-ar,i pa naši uspehi, ki jih dos-gamo kljub naporom reakcije, da nas na tem polju zatre, pomenijo
DRUGI DAN KONGRESA KPS
Drugi dan zasedanja je predsedo val kongresu tovariš Franc Leske šek, ki so ga delegati pozdravili / dolgotrajnim ploskanjem, vzklika! mu in skandirali:	»Luka, Luka
Luka!«
Dopoldne je nadaljeval poročilo tovariš Miha Marinko. No popoldanskem zasedanju je tovariš Albert Jakopič najprej podal poročilo verifikacijske komisije.
»Na partijskih konferencah mest. okrajev in rajonov je bilo na tajnih in demokratičnih volitvah) izvoljenih 806 delegatov. Med temi je 653 moških in 153 žensk.
Kongresu prisostvuje 792 delegatov. 0nrnvič‘‘Tio odsotnih je 14 dele
gatov. Od teh Uh le 6 službeno zadržanih, 8 pa je bolnih. Po socialne«: sestavu je: 493 delavcev, 42 kmetov. 46 nameščencev in 193 inteligentov
Povprečni partijski staž delegato» je šest let in pol. (Ploskanje). Od
ZA ZVEZO BORCEV SLOVENIJE JE POZDRAVIL KONGRES NARODNI HEROJ STANE SEMIČ — DAKI
graditev socializma. Budno stojimo na straži neodvisnosti naše domovine, kakor nas uči tovariš Tito. Skupaj z vsemi svobodoljubnimi narodi sveta s Sovjetsko zvezo na čelu se borimo proti hujskačem na novo vojno in proti imperializmu.
Mi borci smo in bomo vedno ostali zvesti naši Partiji in tov. Titu, ker nas s Partijo in tov. Titom veže nešteto težkih in slavnih borb, nešteto skupnih žrtev in naporov. Mi smo videli našo partijsko vodstvo v najtežjih preizkušnjah med seboj, tam,
POZDRAV ZASTOPNIKA MLADINE
V imenu LMS je pozdravil kongres tovariš Hočevar:
155-000 članov SKOJ-a in Ljudske mladine Slovenije pošilja borbene mladinske pozdrave 11. kongresu Komunistične partije Slovenije. Slovenska mladima se je pripravljala na ta veliki praznik z doslednim in požrtvovalnim izpolnjevanjem nalog, ki jih postavlja naša Partija pred mladino v tovarnah in na gradiiliščšh, v vaseh in mestih.
Mladina se globoko zaveda, da brez očetovske skrbi in pomoči naše Partije ne bi mogla priti do svojih demokratičnih pridobitev in do mesta, ki ga ima v novi Jugoslaviji. Zato je mladina hvaležna naša Partiji za marksistično-leninistično vzgojo, ki jo dobiva od nje za vzgajanje mlade generacije v duhu novega patriotizma, v duhu Jjubezni do vsega naprednega človeštva na čelu s Sovjetsko zvezo, za pomoč, ki jo je Partija dala mladini pri vzpostavitvi široke mladinske organizacije, za predane partijske kadre, ki so prenašali v mladinsko organizacijo dragocene revolucionarne izkušnje naše Partije.
Mladina je izražala svojo hvaležnost Partiji za njeno skrb s tem, da jo je podpirala na njeni težavni, a slavni poti od njenih prvih borb za pravice delovnega ljudstva v stari Jugoslaviji, v času nečloveške borbe z okupatorjem za osvoboditev in sedaj v dobi naporov za uresničenje velikega načrta 0 srečnem življenju delovnega ljudstva Jugoslavije. Na tej poti mladina ni nikdar omahovala Ln ponosni smo, da je vedno trdno stala oh strani naše Partije.
Tudi danes, pri graditvi socializma, slovenska mladina ne varčuje s svojimi silami in po močeh pomaga Partiji v vsakodnevni borbi za izvajanje plana. Na delovnih akcijah je po osvoboditvi sodelovalo 47-578 mla-
POZDRAV ZASTOPNICE AFŽ SLOVENIJE
kjer je bila najbolj potrebna pomoč Partije. Mi vemo. da je naša Partija zvesta naukom marksizma-lenanizma in da je ravno zato zmagala v osvobodilni borbi. Zato popolnoma zaupamo, da bomo pod njenim vodstvom zmagali tudi v borbi za socializem in bomo vložili vse sile v delo, da to zmago čim prej dosežemo.
Živela junaška Komunistična partija, voditeljica osvobodilne borbe in zgraditve socializma!
Živel naš heroj, učitelj in voditelj, tovariš Tito!«
dincev in mladink. Poleg velikega števila udarnikov je bilo odlikovanih z Redom dela lani im predlanskim 12 brigad in 73 tovarišev. V četah na zadružnih gradiščih dela okrog 15.000 kmečke mladine, ki je do6edaj napravila čez 1,250.000 delovnih ur. V industriji je mladina organizirala dosedaj 851 proizvodnih brigad v vseh glavnih industrijskih panogah, ki delajo z uspehom in kažejo nov, socialističen odnos mladine do dela. V letošnjem letu je bilo proglašenih za udarnike 1181 mladih delavcev in delavk. Pri vpisu ljudskega posojila je 52.724 mladincev m mladink vpisalo 29,782.000 dinarjev. Kulturno-prosvetno in ideološko delo mladine se je prav tako dvignilo, zlasti po V. kongresu KPJ, ki je postavil pred mladinsko organizacijo nalogo globlje in bolj množične marksistično-leninistične vzgoje mladine.
To je le del uspehov mladine, ki kažejo njeno ljubezen do domovine, do naše Partije in maršala Tita, njeno pripravljenost delati pod vodstvom Partije še naprej za dosego še večjih uspehov pri graditvi socializma, brez katerega ne more biti blaginje za delovno ljudstvo. Zato ne more nobena resolucija in obrekovanje odtrgati mladine od Partije in njenega vodstva, pod katerim je častno izpolnila svoj dolg do domovine. Ljudska mladina Slovenije odgovarja vsem obrekovalcem naše Partije in njenega vodstva s tovarišem Titom na čelu s pojačenim delom v tovarnah, šolah im na gradbiščih, pripravljena, da izpolni vsako nalogo, ki jo Partija postavi pred njo.
Naj živi KPS, vzgojiteljica naše mladine!
Naj živi KPJ s tovarišem Titom na čelu, organizatorjem nove Jugoslavije, največjim prijateljem in učiteljem mlade generacije!«
skih tovarišev. Tega nas je naučila Komunistična partija Jugoslavije, temu vprašanju smo vedno posvečali največjo pažnjo. Storili smo vse, da čim bolj podpremo tudi avstrijske demokratične sile, da bi pomagali Komunistični partiji Avstrije organizirali protifašistično fronto za borbo proti imperializmu.'Žal uspehi tega prizadevanja niso bili veliki. ^ »sej Avstriji je bila edina učinkovita oborožena borba proti na-•izmu, borba slovenskih partizanov na Koroškem. To je zgodovinsko dejstvo, ki ga ni mogoče zbrisati ali potvoriti, čeprav se danes v Avstriji trudijo prikazati nasprotno in pri tem ne izbirajo sredstev. Kakor danes, tako smo se tudi takrat borili za priključitev Slovenske Koroške k novi Jugoslaviji.
Objektivni pogoji za organiziranje oborožene borbe na Slovenskem Koroškem so bili neprimerno težavnejši, kakor v Avstriji, če upoštevamo samo geografsko vojaški položaj Slovenske Koroške. Vendar smo slovenski komunisti na Koroškem s svojo vztrajnostjo ustvarili pri slovenskem ljudstvu tiste subjektivne pogoje. kii so bili v stanju premagat? vse težave oboroženega odpora proti poži vinjen emu fašizmu.
Po koncu vojne smo se znašli slovenski komunisti skupno z vsemi zavednimi Slovenci znova v položaju zatiranega naroda. Pričela se je nova doba, doba borbe proti imperializmu in proti oživljanju nemškega nacizma. Ni slučaj, da so se britanski okupacijski organi postavili na stran avstrijske buržoazije na Koroškem in postali zaščitniki 100 letnih zatiralcev slovenskega ljudstva. Tako kakor po vsem svetu vidi zapadni imperializem tudi na Koroškem prav v osvobodilnem gibanju koroških Slovencev svojega najnevarnejšega sovražnika. Naša osvobodilna borba je dobila izrazit protiim perialisiieni značaj. Naša borba ni samo borba za naše nacionalne pravice, ampak tudi borba proti novemu fašizmu, proti silam mednarodne reakcije. Kdo se danes v Avstriji z dejanji, ne le v besedah, bori proti imperializmu. dokazuje predvsem število obsodb, kazni, fizičnih napadov in raznih šikan, katerim so izpostavljeni zavedni koroški Slovenci od britanskih in avstrijskih oblastih Treba je pred vsem svetom povedati, da na Koroškem tudii po končani vojni ni konec fašističnih metod, celo krvavih napadov. Zabeleženih imamo od maja 1945 do danes nič manj kot 190 obsodb z 280 meseci zapora ter velikima vsotama denarnih kazni, poleg tega pa preko 300 hišnih preiskav pri najbolj zavednih slovenskih antifašistih. Te žrtve slovenski revolucionarji in antifašisti niso prenesli samo za priključitev Slovenske Koroške 1« FLRJ. ampak so bile dopri-nešene v borbi proti sovražniku, ki zatira in izkorišča tudi avstrijski proletariat.
Kljub vsemu je osvobodilno gibanje koroških Slovencev, v katerem se udejstvujejo kot prvoborci komunisti slovenske narodnosti, šlo skozi vse težave, ostalo je enotno in se v borbi nadalje krepi in razvija. Omenil sem že. da se je v zadnjem času pričel napad na slovenske komuniste na Koroškem še z druge strani. Kljub vsem dokazom resničnega internacionalizma Ln revolucionarnosti in to v dejanjih, ne le v frazah, danes vodilni tovariši vi. vrst KPA klevetajo slovenske komuniste, ki smo izrazili vdanost Komunistični partiji Jugoslavije in tov. Titu, obreKujejo nas kot največje izdajalce naprednega mednarodnega gibanja, da, celo kot izdajalce lastnega naroda.' Dogaja se, da sedaj ljudje sumljive partijnosti nastopajo v tej gonji proti Komunistični partiji Jugoslavije in slovenskim komunistom na Koroškem. Ne bom našteval vseh do kraja nekomunističnih in neto-variških ukrepov, ne izključevanja starih revolucionarjev in protifašističnih borcev iz KPA. ne brezprim-oipielnih in brezplodnih diskusij. Navedel bom samo najnovejši primer. ki kaže, kakšna je morala v vrstah Komunistične partije Avstrije, kar se tiče odnosa do Komuni-
POZDRAV I
stične partije Jugoslavije in nas koroških Slovencev.
Na kongresu avstrijske Komunistične partije, ki je bil pred kratkim na Dunaju, so objavili izjavo nekega mladinca Demžarja in io popularizirali kot dokaz da koroški Slovenci obsojajo Komunistično partijo Jugoslavije in predvsem njeno vodstvo. V tej izjavi so napadli stališče slovenskih komunistov kot izdajalsko in razbijaško. S to izjavo so hoteli razbiti enotnost slovenskih komunistov, ki jo ti manifestirajo v odnosu do klevetnikov Koinunislič-ne partije Jugoslavije. Kako je prišlo do te izjave, nam pojasnjuje pismo, ki ga je poslal mladinec Demžar »Slovenskemu vestniku«, v katerem piše med drugim: »Kot delegat za zvezni kongres KPA na Dunaju, sem bil na samem kongresu prisiljen, da pročitam pismo, ki mi je bilo predloženo. ne da bi imel možnost, da ga prej proučim. Vsebina pisma, ki sem ga na kongresu prečilal, ne odgovarja resnici. Ni točno, kar je rečeno o splošnem položaju na Koroškem, posebno neresnično pa je, da bi bil kdaj koli partizan, kar dejansko nisem bil. Ker se zavedam, pravi v pismu Demžar, da ta izjava nasprotuje prepričanju večine članov KPA slovenske narodnosti, to pismo v celoti preklicujem in prosim slovensko ljudstvo na Koroškem, da mi odpusti to podzavestno napako, bi sem jo storil, ker so me v to zapeljali nekateri tovariši, člani deželnega vodstva in člani CK KPA. Celotno besedilo izjave, katero sem prečital na 14. kongresu Partije, sta napisala in formulirala tov. Kacjan-ka, član CK KPA in tov. špringar. inštruktor CK KPA. Čeravno sem se upiral, da bi izjavo prečital, ker med drugim ne obvladam v zadostni meri slovenskega jezika, so tovariši Kacjamka, Špringar, kakor tudi Rajmund, P en n ter in drugi izjavili, da naj me to ne moti, ker itak nihče ne razume slovenskega jezika. V nemškem jeziku je to izjavo prečita; tov. Kacjamka. V vsej izjavi nisem dodal niti eine svoje lastne misli.'! piše v pismu. »Izjavljam, da je bi! tov. Kacjanka informiran, da nikoli nisem bil partizan,« zaključuje mladinec Demžar svoje pismo.
Tovariši im tovarišice, da taki načinih ki se jih poslužujejo tovariši iz KPA, nimajo nič skupnega z mark-«lzimoni-Ieminizmom, ni treba- posebej dokazovati.
Iz gornjega je razvidno, da klevet-niška ka-mpanija proti Komunistični partiji Jugoslavije, ki jo vodijo avstrijski komunisti na Koroškem, ni mogla razbiti enotnosti slovenskih komunistov in slovenskega osvobodilnega gibanja. Pač pa so njene posledice nad vse škodljive za nadaii-no enotno akcijo demokratičnih sil v borbi proti nacizmu in mednarodnemu imperializmu. Mi nikdar niismo od avstrijskih tovarišev zahtevali več kot je bilo v njihovih močeh. Upoštevali smo vedno, da se mora Komunistična partija Avstrije boriti z velikimi težavami, z notranjimi in zunanjimi sovražniki, toda prav zato smo vedno delali za čim tesnejšo akcijsko enotnost. Tudi danes smo prepričani, da bi Komunistični partiji Avstrije im stvari mednarodne protiimperialistične borbe mnogo bolj koristilo, če b.i avstrijski tovariši na Koroškem ne iskali glavnega problema v izmišljenih napakah slovenskih komunistov, v delu Komunistične partije Jugoslavije, ampak, da bi usmerili vse svoje sile v borbo proti nacizmu na Koroškem. v borbo proti domači reakciji in proti imperializmu.
Slovenski komunisti na Koroškem se bomo še nadalje učili od Komunistične partije Jugoslavije in tov. Tita, ker vemo, da je Komunistična partija Jugoslavije zvesta in dosledna uresničevalka velikih idej mark-sizma-Ieninizma.
Slovenski komunisti na Koroškem in vsi napredni Slovenci in antifašisti se ne bomo ustrašili nobenih žrtev v borbi proti imperializmu, v naši borbi za združitev z vsemi jugoslovanskimi narodi in za zmago naprednih svobodoljubnih idej po vsem svetu, idej velikih učiteljev delovnega ljudstva Marxa-Engelsa ter Lenina in Stalina.«
Po izvoli trt komisij je pozdravil kongres v imenu Zveze borcev NOV Slovenije narodni heroj Stane Semič - Daki med burnim ploskanjem in vzklikanjem delegatov: »Heroj Daki, beroi Daki!« Tovariš Semič je med drugim rekel:
»Posebno 'toplo pozdravljamo 11. kongres Komunistične partije Slovenije mi borci iz narodno osvobodilne vojne, ki smo se pod vodstvom Komunistične portije borili z orožjem za osvoboditev našega naroda in boljše življenje vsega delovnega ljudstva.
Mi borci vemo. kaj je Komunistična partija pomenila v narodno osvo-
•egromno pomoč tudi osvobodilnemu gibanju Slovencev, ki so ostali on. stran krivičnih mej. Z našimi uspehi na področju socialistične graditve dokazujemo svetu našo revolucionarno doslednost proti imperialistični reakciji. Z našo borbo in uspehi na področju gradnje socializma bomo najuspešneje tolkli imperialistično reakcijo na naših mejah, dajali bomo vzpodbudo osvobodilnemu gibanju in paralizirali strašno zablodo naših »kritikov« Informbiroja, ki gre na roko izključno samo impe-rialistični reakciji.
Tovariši, mislim, da je za vse naše članstvo, za vse naše delovne množice popolnoma jasno, da bo Partija, ki je rastla in se kovala v neposredni stalni borbi s kapitalizmom in na tej fronti izvojevala strahovite bitke, tudi v bodoče nadaljevala to pot. Zato so toliko bolj gorostasna razna natolcevanja. Vsa dnevna praksa na aktualni notranji fronti, borba proti kapitalističnim ostankom, vsa aktivnost našega državnega in partijskega vodstva z dneva v dan potrjuje dosledno pro-tiimperialistično politiko.
Po osvoboditvi je naš interes očuvanje in nadaljnje razvijanje pridobitev naše revolucije, naš Petletni plan jn vsi naši napori za graditev socializma zahtevajo ohranitev miru, boj proti netilcem vojne, razkrinkavanje in paraliziranje vseh sovražnih poizkusov krniti naše pridobitve, ovirati naš razvoj. Pa ne samo to, politika naše Partije proti imperialistom. jačanje socialistične in mednarodne demokratične fronte se odraža v dejstvih tudi na vseh mednarodnih popriščih. Naše zvestobe taboru socializma s Sovjetsko zvezo na čelu ne me-« zabrisati in omajati nikako nate* cevanje. Dočim pa imamo za našimi mejami, zlasti na severni in zapadni, za ves svet očitne dokaze, kako sramotilna gonja, ki jo je izzvala resolucija In-formbirofa, služi samo imperialistični reakciji, služi razbijačem demokratičnega in osvobodilnega gibanja. Kakor koli nam očitajo nacionalizem in izdajo mednarodne socialistične fronte, je resolucija Inform-biroja stvarno razbohotila oportuni, zem in šovinistično nastrojenje, ki v sosednih partijah še ni bilo iztrebljeno. Skrita imperialistična agentura je s to gon jo dobila krinko za svoj javni nastop. To, kar počenjajo razni Vidaliji v imenu marksizma-leni-nizma, more pri poštenih revolucionarjih izzvati samo ogorčenje.«
Tovariš Marinko ie potem naglasil, da je resolucija Informbiroja postavila našo Partijo- pred eno najtežjih preizkušenj prav zaradi tega. ker je doživela napad od strani, odkoder ga je najmanj pričakovala. Toda naša Partija se v tei preizkušnji krepi, utrjuje in teoretično usposablja. kar daje še večjo vzpodbudo njenemu ustvarjalnemu elanu. Svoj govor ie tovariš Marinko zaključil:
»S V. kongresom KP) smo dobili poleg programa in statuta dragoceno gradivo za usposabljanje Partije za nove naloge, po kongresu smo dobili vrsto novih člankov in razprav, ki politično in teoretično ob-jasnjujejo stališče KP), ki osvetljuje našo jasno perspektivo; zato je upravičeno prepričanje, da bo II. kongres KP Slovenije s prav tako enodušnostjo kakor V. kongres KP] potrdil in pozdravil stališče CK KP] in mu kakor doslej tudi v na-prej izrazil popolno zaupanje. Upravičeno je pričakovanje, da bo H. kongres KpS s svojo analizo dosedanjega dela podkrepil našo nadaljnjo borbo. Izkušnje, ki Jih imamo za seboj, bevto dragocen pripomoček, da se široke množice novega članstva obogatijo s temi izkušnjami in usposobijo za nadaljnjo bolrbo na področju graditve socializma.
Naj živi KPJ, vodnica borbe za socializem!
Naj živi CK KPJ s tovarišem Titom na čelu!«
kupnega števila delegatov je sodelovalo v narodno osvobodilni borbi .‘86 delegatov. (Ploskanje). Izmed teh je bilo med narodno osvobodilno borbo po raznih zaporih in internacijah 207 tovarišev.«
Poročilo verifikacijske komisije je bilo soglasno sprejeto.
Nato. je bila na predlog tovariša Moleka ob dolgotrajnem ploskanju »oglasno izvoljena kandidacijska ko-nisija in sicer tovariši: Ivan Maček, •van Svetina, Jože Gričar, Janez Žu-nič, Albin Cotar, Ervin Dougan. Tone Ulrih, Marija Jordan, Rudi Cilenšek, Jože Glavič, Jože Kladivar. "rane Simonič in Jože Heglar.
Prav tako so bili na predlog tovariša Moleka soglasno izvoljeni za člane komisije, ki bo pregledala finančno poslovanje, tovariši Ada Krivic, Matevž Hace, Helij Modic, Fe-lor Kovačič in Andrej Stegnar.
bodilni borbi, mi borci, komunisti, smo pokazali v juriših in ofenzivah, kako nas je Komunistična partija učila revolucionarnosti in ljubezni do domovine. Samo pod vodstvom take junaške in prekaljene Komunistične partije, kot je naša Partija, ki jo je organiziral in vodil tovariš Tito s svojimi preizkušenimi sodelavci, smo lahko zmagali v borbi proti fašizmu in ustvarili novo državo delovnemu ljudstvu.
Tudi danes postavljamo borci narodno osvobodilne vojne vse svoje sile v borbo za izpolnitev novih nalog. Naši borci se danes borijo na drugi fronti, za izpolnitev plana, za dvig industrije in kmetijstva, za iz-
Za pozdravom zastopnika mladine je pozdravila kongres v imenu AFŽ tovarišica Mara Rupena in med drugim dejala:
»V stari Jugoslaviji je bila Komunistična partija edina, ki je kazala izkoriščani delovni ženi pot v boljše življenje. KP je edina pravilno razumela. koliko neizkoriščenih sil se skriva v množici žena, ki so bile vključene v dvojno suženjstvo takratnega družbenega reda in njegove lažne morale. Partija je poiskala pot do vseh delovnih in izkoriščanih žena, predvsem do žena delavk in jih učila, kako se je treba boriti za pravice delovnih ljudi.
Prav posebno široko je postalo delo Partije med ženami v dobi narodno osvobodilne borbe. Ker so delovne žene že v stari Jugoslaviji spoznale v Komunistični partiji edino resnično pobornico za boljše življenje delovnih ljudi, ker so na svetlih vzgledih komunistov spoznale veličino borbe za zmago revolucionarnih idej, so Komunistični partiji globoko zaupale in prav zato tako predano sledile njenemu pozivu na borbo proti okupatorju. Da bi se ženam čim bolj približala, jih vzgajala v zavedne borce proti fažizmu, je ustanovila posebno organizacijo AFŽ, katere korenine segajo daleč nazaj v boj proti zatiranju v stari Jugoslaviji.
Pod vodstvom KPJ je v boju s protiljudskimi režimi stare Jugoslavije, v oboroženem boju proti okupatorju in domačim izdajalcem, v zmagi ljudske revolucije in danes v graditvi socializma zrastel nov lik naše žene.
Komunistična partija je vedno
Nato je spregovoril živahno pozdravljen zastopnik slovenskih komunistov na Koroškem tov. Karo! Prusnik:
Tovariši, tovarišicel Delegati! Prinašam vam tople, borbene pozdrave slovenskih komunistov in vsega slovenskega ljudstva na Koroškem. Koroški Slovenci poznamo KPS kot edino odločno pobornico za združitev slovenskega naroda že iz predvojne dobe. Spominjam se, kako smo komunisti že od leta 1934 dalje, vodili borbo za zedinjeno Slovenijo, širili različno slovensko komunistično literaturo, kakor n. pr. »časopis »Delo«, ter razkrinkavali in opozarjali na pretečo vojno, katero je pripravljal avstrijsko - nemški in italijanski fašizem. Slovenski komunisti na Koroškem smo takrat delali v smislu zgodovinske izjave treh komunističnih partij o borbi za združenje slovenskega naroda. Leta 1935 smo bili za to obsojeni na več let težke ječe. Že takrat je Komunistična partija pozivala k sodelovanju vse zavedne Slovence in mnogi od njih so postali naši iskreni in zvesti sodelavci.
vzgajala žene v duhu resničnega patriotizma v dosledne borke za svobodo svojega naroda in zmago socializma. Po zaslugi KPJ je antifašistično gibanje žena v Jugoslaviji odločno usmerjeno v boj proti mednarodnemu imperializmu. Zato odločno podpira vse svobodoljubne sile sveta. Naša Partija je vedno vzgajala žene v ljubezni do Sovjetske zveze, voditeljice demokratičnega tabora, slavne VKP(b) in tov. Stalina. Zato upravičeno rečem, da so naše žene biile. so in bodo najiskrenejše sestre sovjetskih žena. Zaradi vsega tega pa moramo povedati, da so vse naše žene in matere močno prizadeli krivični očitki nekaterih Kompartij našemu vodstvu in naši Partiji, ker so to očitki vsem nam. Z ogorčenjem zavračamo obrekovanja in podtikanja o naši Partiji in naši državi kot lažne in neosnovane. Mi imamo polno zaupanje v našo Komunistično partijo, ker smo v deset in deset tisočih kot borke v narodno osvobodilni borbi in kot enakopravne graditeljice socializma žive priče pravilne linije KPS, ki nas kot sestavni del KPJ s tovarišem Titom na čelu vodi od zmage do zmage.
Obljubljamo, da bomo, teko kot nas je vedno učila Partija in nam je še posebej naročil tovariš Tito na II. kongresu AFŽ Jugoslavije, vzgajale svoje otroke, naše novo poko-ienje v duhu socialističnega patriotizma, v duhu ljubezni in predanosti svoji domovini in naši Partiji. To naše mlado pokolenje bomo vzgojile v zavestne graditelje socializma im na svetlih vzgledih sinov naše Partije v nepokolebljive borce za zmago socializma na vsem svetu.«
V letih vojne proti nemškemu fašizmu, je bila tudi na Koroškem komunistična partija tista sila, ki je ustvarila osnovo za široko osvobodilno gibanje. Komunisti smo bili prvi aktivisti osvobodilne fronte, prvi partizani. S pomočjo, ki nam jo je nudila Komunistična partija Slovenije in njen Centralni komitet, nam je uspelo ustvariti partizanske odrede, razširiti osvobodilno fronto po vsej Slovenski Koroški. Novembra leta 1943 je bil formiran Pokrajinski komitet za Koroško, ki je vodil osvobodilno borbo do konca vojne in imel v rokah vso inicijativo osvobodilnega ■ribanja na Slovenskem Koroškem. Slovenske partizanske ediniče so se borile in kontrolirale vse ozemlje Slovenske Koroške od Svinjške planine preko Celovca in Beljaka pa do skrajnega zapada v Ziljski dolini. Po vsem tem ozemlju so grobovi slovenskih partizanov. Na ta način je slovenski narod s krvjo začrtal svoje nacionalne meje.
Slovenski komunisti na Koroškem tudi nikdar nismo pozabili svojih in-
Nato so prihiteli v dvorano pionirji, dve deklici iu deček s pionirskimi rutami ter dva pionirja — železni-čarja. Izročili so šopke cvetja tovarišu Mihi Marinku, nakar je pionir pozdravil kongres:
»Dragi tovariši delegati! Prinašamo vam prisrčne in borbene pionirske pozdrave vseli pionirjev Slovenije. Ze večkrat smo na svojih sestankih govorili o Komunistični partiji in njenih voditeljih Sklenili smo. -da se bomo v pripravah na čast II. kongresu še posebej seznanili z vlogo naše Partije. Dobro vemo. da je Komunistična partija tista, ki nam je priborila svobodo in srečnejše življenje. (Ploskanje). Mi najmlajši občutimo lepše življenje, veselimo se mladosti in smo hvaležni naši Komunistični ^partiji za vso skrb, ki nam jo posveča Ponosni smo na našo Komunistično partijo, ker nas uči ljubiti svojo domovino in graditi socializem. (Ploskanje). Obljubljamo kongresu in Komunistični partiji, da bomo častno izpolnjevali naloge, ki nam jih je nakazal tovariš Tito, to je, da se bomo vestno in pridno učili in postali pravi strokovnjaki v socialistični Titovi Jugoslaviji. (Viharno odobravanje). V imenu vseh pionirjev Slovenije kličem: Naj živi II. kongres KPS in Komunfetična partija Slovenije s tovarišem Marinkom na čelu. (Delegati vstanejo, ploskajo in skandirajo: Tito — Marinko!) Naj živi Komunistična partija Jugoslavije in njen sekretar, naš ljubljeni maršal Tito!«
Delegati so z navdušenim ploskanjem pozdravih malega govornika V
tem je prihitela v dvorano nova skupina pionirčkov in pionirk, ki so obdarile s šopki vse člane CK KPS ter med odhodom iz dvorane obsipale delegate s cvetjem. Delegati so vzkliknili na čas pionirjem trikrat »Hura!«
Predsedujoči tovariš Leskošek je nato odprl diskusijo o referatu tovariša Mihe Marinka. Prvi je govoril tovariš Ivan Maček — Matija! Delegati so ga pozdravili z burnim ploskanjem in vzklikanjem.
Kongres bo jutri zjutraj nadaljeval delo.
Politbiro oblastnega komiteja KP Hrvatske za Dalmacijo
Split, 12. nov. Včeraj se ie v Splitu sestal prvi plenum oblastnega komiteja KP Hrvatske za Dalmacijo, ki ie izvolil Politbiro oblastnega komiteja KP Hrvatske za Dalmacijo in sicer: za sekretarja Politbiroja Marina Setiniča, za or« ganizacijskega sekretarja Jovana Ugrlčiča, za člane Karadžola Branka. Rapadiča Iva, Biliča Jura in Grujiča Marinka.
Delo zakonodajnih odborov Ljudske skupščine FLRJ
Beograd, 12. novembra. Včeraj sta zakonodajna odbora Ljudske skupščine FLRJ pričela proučevati zakonske predloge, ki jih je zvezna vlada poslala Ljudski skupščini FLRJ, ki se bo sestala 27. novembra na tretje izredno zasedanja
ternacionalističnih dolžnosti do avstrij-RAJONSKI LJUDSKI ODBOR II. BEŽIGRAD-SI8KA priredi na east H. kongresu KP Slovenije
SLAVNOSTNO AKADEMIJO
Id bo v soboto IS. novembra t. 1. ob 20 v domu Ljube Šercerja, Drenikova
ulica. — Na akademiji sodelujejo pevski zbori, solistka, recitatorska skupina H. Smrekarja.
Vabimo vse, naj se te akademije udeleže. — Vstopnine nL
POZDRAV ZASTOPNIKA SLOVENSKIH KOMUNISTOV NA KOROŠKEM TOVARIŠA KARLA PRUŠNIKA
Visoko presežene obveznosti ob prvem dnevu kongresa pričajo o brezmejni ljubezni in zaupanju
naši Partlil
Naši driovni kolektivi ao v predkongresnem tekmovanju, s katerim »o počastili II. kongres KPS, dosegli nove delovne zmage. Z vedno večjim delovnim poletom so dan za dnem dokazovali zaupanje naši Partiji in tako omogočili še večje uspehe v borbi za socializem.
V	kogresnih dneh Se navdušenje delovnih množic izraža v novih delovnih obveznostih, v novem tekmovanju. Tako so se rudarji premogovnika Kanižarica med drugim obvezali, da bodo v kongresnih dnevih presegali povprečno proizvodnjo za o0/#, prvi dan pa za 6%. Delovni kolektiv okrajne lesne industrije Zora bo v kongresnih dneh zvišal proizvodnjo za 10°/*, poleg tega pa podaljšal delovni čas za eno uro in s tem zvišal proizvodnjo še za nadaljnjih 10»/«. V teh dneh bodo s prostovoljnim delom zgradili provizorij za študijske sestanke in odprli rdeči kotiček. Delovni kolektiv tovarne Indus bo med zasedanjem II. kongresa zvišal proizvodnjo raznih vrst usnja za 4,10 kg in za 7000 dm2. Delovni čas bodo povečali za dve uri vsak dan. Do konca leta bodo presegli plan za 22°/o. Predvčerajšnjim so namočili 1000 kg kož več kakor druge dni. Poleg tega pa vsak dan delajo za 3 ure na frontovskih gradiščih.
•
Tovarna Lek bo presegla globalni plan za 41°/o. V tovarni Union bo za-vijalnica kvasa o d premil a 500 kg kvasa več kakor druge dni. dalje bodo odpreinili 4 vagone piva več, vskladiščili pa 20 ton ječmena več kakor običajno. Poleg tega bodo na frontovskih gradiščih opravili 300 ur prostovoljnega dela in dali ponovne prispevke za pomoč stavkajočim francoskim rudarjem.
*
Tekmovalni polet je zajel tudi naše kmečko prebivalstvo. Tako napoveduje okrajna zveza kmetijskih zadrug Dolnja Lendava v počastitev II, kongresa KPS tekmovanje vsem okrajnim zvezam kmetijskih zadrug v Sloveniji, inv sicer v tem katera zveza bo v kongresnih dneh odkupila in odpremi,la več krompirja. Poleg tega se okrajna zveza kmetijskih zadrug v Dolnji Lendavi obvezu e, da bo 12., 13. in 14. novembra za 10°/* presegla plan odkupa krompirja.
Člani SKOJ-a in LMS se dobro zavedajo, da bo II. kongres KPS prinesel važne naloge in sklepe tudi za mladinsko organizacijo. Zato so se vsi mladinski aktivi zadali obveznosti za predkongresno tekmovanje.
Tako se je mladina Tobačne tovarne obvezala, da bo znatno dvignila proizvodnjo. Vseh 24 proizvodnih brigad se bo borilo zato, da bodo dvignili proizvodnjo za 15 °/o nad normo, torej bodo naredili 100.000 cigaret' in 27.000 komadov cigar več kot normalno.
V	aktivu Pekatete bodo izdelali 450 zavitkov kave več kot normalno, 8 mladincev pa se je obvezalo za 120 prostovoljnih ur.
Mladina Ljudske šivalnice se je obvezala, da bo delala v predkongresnem tekmovanju vsak dan eno uro več zato da bo letni plan izpolnjen do 2§. novembra.
V	čevljarski zadrugii se je mladina skupno s sindikatom obvezala, da bodo 29. XI. izpolnila letni pian. Mladinci so sklenili delati vsak dan 12 ur, poleg tega pa bodo zelo pazili na izboljšanje kvalitete. Za pravilno izvedbo te obveznosti so izbrali tekmovalno komisijo. Mladina pa bo poleg tega v prostem času očistila vse stroje.
Mladina opekarn Log, Vič in Brdo bo naredila 1000 komadov opeke več
kot običajno.
V	zvezi z obvezami za skupni kongres SKOJ-a in LMS in istočasno za II. kongres KPS je rajon Center napovedal tekmovanje rajonu I. Zagreb in rajonu I, Beograd, a Zadružni tehnikum in vsem tehniku-mom v Jugoslaviju V predkongresnem tekmovanju so v rajonu Center dosegli pomembne rezultate. Mladinci so dali 5800 delovnih ur, na novo postavili 5 novih proizvodnih brigad in sicer eno v Toolovodu in 4 v Kartonažni tovarni, kjer se je tue; začel st, oko v ni tečaj, ki ga obiskuje 28 mladincev. Proslava Oktobrske revolucije je bila v 53 aktivih; skoraj povsod je mladina pripravila rp-ored. Plan- je bil dosežen v Triglavski tiskarni. Umetniškem zavodu za litografijo in Ortopedskem za-■sodu.
V	rajonu Moste je največ dosegel
aktiv Kliničnih bolnic, ki ima prehodno zastavico kot najboljša ustanova v Ljubljani. V tem aktirvu je vključena vsa mladina; odpravili so neopravičene izostanke in v mesecu oktobru opravili 614 prostovoljnih delovnih ur na gradišču, poleg tega pa 1100 ur v ustanovu 20 mladincev poseča večerno gimnazijo. Priredili so srednješolsko tekmovanje v odbojki v čast II. kongresu KPS, od mladinskih moštev je zasedla I. mesto Tehnična srednja šola, II. mesto
I.	državna gimnazija. III. mesto pa klasična gimnazija. Med mladinkama pa je dosegla L mesto moštvo IX. državne gimnazij«.	P. T.
*
V	kemični tovarni Moste je tekmoval celotni delovni kolektiv, ki je pri izdelovanju aluminijevega sulfata in kalijevega galuna prekoračil stoodstotno dnevno plansko količino. V čast II. kongresa KPS je kemična tovarna včeraj prvič izdelala — kromovo barvo, ki smo jo prej uvažali iz Nemčije. Pri tem tekmovanju, kil je trajalo včeraj ves dan in vso noč,
ao ae posebno izkazali tovariši Žugelj Anton, Oblak Karel, Bernik Stane in Zajc Anton, ki so delali neprenehoma 24 ur. Poleg tega je delovni kolektiv včeraj opravil še 50 prostovoljnih delovnih ur na gradišču rajona Moste.
*
Tobačna tovarna se je za ta dan obvezala napraviti 500.000 cigaret več kot druge dni. Izdelali pa so
2.050.000	cigaret, lzdelovalnica cigar je svojo obveznost — 12A00 cigar presegla za 7411 cigar. Tudi ročna in strojna pakovalnica sla visoko presegla obveznost in sta od nameravanih 518.000 cigaret zapakirali kar 1,908.000 cigaret več. Pri tekmovanju sta se posebno izkazali dve brigadi, ki j,ih vodijo Orzadolnlk Zofija, Kokalj Fani, škafar Lojzka, Perme Franc, Srtničar Ivanka in Mavzar Helena.
•
Tovarna Indus le na dan otvoritve II. kongresa KPS presegla dnevni operativni plan za 80%. Usnjarna je dosegla dnevni plan za 87%, jer-menama za 28%, pikerija pa za 4%. Najboljši delavci so bili Povše Alojz, ki je pri obrezovanju kož presegel normo za 50 %, Božič Stanko in Sivec Alojz pa za 43.3°/«.
*
Delovni kolektiv »Vinocet« je ta dan presegel obveznost stoodstotno. Namesto 5100 kg zelenjave — kot se je zavezal — je konzerviral 6232 kg zelenjave več kot druge dni. Poleg tega so se obvezali, da bodo izdelali 15!i5 litrov kisa več kot druge dni, napravili pa so ga 3090 litrov več. '*
Delovni kolektiv Papirnice Vevče je hotel dvigniti v čast II. kongresu proizvodnjo za 10.000 kg izdelkov, napravil pa je 21.483 kg papirja več od normalne proizvodnje. V tem tekmovanju s« je zelo dvignila tudi
budnost pri čiščenju strojev in obratnih oddelkov. Prav tako se je povečala iznajdljivost pni premagovanju težkoč, zlasti pri transportni dobavi surovin. Najlepše uspehe pri tem tekmovanju so dosegli Melje Marija, Sotlar Henrik, Korc Jožko in Anžur Ciril.
•
V Kartonažni tovarni so presegli vse obveznosti, ki so si jih zadali v čast II. kongresa. Izkazal se je zlasti oddelek grobe kartonaže, ki je obveznost 2600 komadov visoko presegel in izdelal 4918 komadov kartona žnih izdelkov več. Najboljši delavki v tem oddelku sta bili čendav Marcela, ki je zrezala 400 komadov več kot običajno ter Mesojedec Frančiška, ki je zalepila 350 komadov več. Visoko so presegli svoje obveznosti tudi oddelki tiskarne, prešane in ročne kartonaže ter oddelek tekstilnih cevk.
*
Delovni kolektiv gradišča Gradis je dnevni plan presegel za 68 %. Najboljša je bila brigada »Mihevce, ki je presegla normo za 97 %.
Pri upravi gradbene proizvodnje je tekmovalo 80 članov, ki so dvignili proizvodnjo betonskih cevi na 2000 kg.
•
Tovarna tekstilnih In usnjarskih sredstev v Mostah je na prvi dan zasedanja kongresa KPS dvignila proizvodnjo za 71% ter izdelala 4500 kg tekstilnih pomožnih sredstev več kot normalno.
V podjetju »Industflja obutve« so dnevni plan presegli za 66.7 % in napravili 335 parov čevljev več kot druge dni.
*
Delovni kolektiv »Tovarne Zmaj« je včerajšnji dan izdelal 1000 komadov baterij več kot navadno.
Dolenjska cesta bo v nekaj dneh dograjena
Ze prej je bilo vedno živo prostovoljcev na Dolenjski cesti, sedaj ob kongresu pa je še prav posebno. Na prvi dan zasedanja kongresa je na Dolenjski cesti delalo 737 prostovoljcev. Opravili so 3032 prostovoljnih delovnih ur. Samo 28 članov sindikalne podružnice električne cestne železnice je opravilo 200 delovnih ur. Prostovoljci so dvignili tudi storilnost svojega dela za 50%. Tudi stalni delavci na cesti so na čast kongresu podvojili svoje delo in poživeli tekmovanje med brigadami. Po svojem rednem delu so na cesli delali še prostovoljno. Visoko so prekoračili svoj plan. Najboljša skupina — tlakarsKa — je prekoračila plan za 42%. Položila je 141 kv, metrov tlaku več kot ostale dneve. Delavci so se zavezali, da bodo s takš-
nim poletom delali, dokler cesta ne bo dograjena. Tudi mladinska brigada »Josipa Vidmarja«, ki dela na cesti, je vse svoje obveznosti, ki si jih je zadala na čast II. kongresu KPS, visoko presegla. V kongresnih dneh so brigadirji presegli normo za nad 80%. 11. novembra je 54 brigadirjev v 318 urah presejalo, naložilo. prepeljalo na daljavo 5 km in razložilo 381 kub. metrov gradbenega materiala. Tudi včeraj so dosegli plan s 180%.
Graditev Dolenjske ceste se bliža zaključku. Le slab teden nas še loči od dneva, ko bo cesta dograjena. Člani Fronte bodo lahko dala najlepše darilo naši Partiji — novo cesto, v katero so vložili tisoče in tisoče prostovoljnih delovnih ur.
Na Ambroževem trgu delajo noč in dan
Na gradišču na Ambroževem trgu kar mrgoli prostovoljcev. Tisti, ki niso zaposleni dopoldne, pridejo na delo že zgodaj zjutraj. Opoldne prihajajo novi, popoldne zopet novi prostovoljci, zvečer pa pridejo frontovci, ki so zaposleni čez dan. Na delo prihajajo frontovci s terenov, člani sindikalnih podružnic in šolska mladina. Vsi prihajajo samo z eno mislijo, da bi čim več prispevali k dograditvi blokov, k izpolnitvi plana in s svojim delom počastili drugi kongres naše Partije. V četrtek je delalo 929 prostovoljcev.
Opravili so 3035 prostovoljnih delovnih ur. Včeraj pa je delalo nad 700 prostovoljcev. Storilnost dela so prostovoljci visoko dvignili. V dneh, ko zaseda kongres, je bilo zabetoniranih 292 kv. metrov betonske plošče nad pritličjem I. bloka; sezidali so 54 kub. metrov zida, izkopali 70 kubikov gramoza, zabetonirali 12 kub. metrov temeljev poleg raznih drugih del. Frontovci, člani sindikatov in mladina so s svojim delom pokazali, kako ljubijo in spoštujejo našo Partijo.
Podprimo pravično borbo francoskih
rudarjev
Dne 4. oktobra so začeli stavkati francoski rudarji, da bi na ta način dosegli življenjske pravice, za kakve se bori francosko delovno ljudstvo. Stavkajoči se morajo upirati krvavemu nasilju francoske vlade, ki po navodilih ameriških bankirjev odbija upravičene zahteve delovnega ljudstva. Ogorčene nad ravnanjem francoske vlade, podpirajo hrabre francoske rudarje vse napredne sile Francije kakor tudi drugih držav, zlasti pa delovno ljudstvo držav ljudske demokracije.
Tudi sedaj je jugoslovanski delovni razjed — zvest svoji tradiciji, da vedno in povsod dokaže solidarnost z delavskim razredom vsega sveta —" ponovno manifestiral svoj inteJtvflcionalizem, v katerem ga vzgaja naša Partija. Delovno ljudstvo Jugoslavije se je odzvalo
odzivu resolucije I. kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije, da zbere prispevke za pomoč francoskim rtt-darjem. Že v prvih dneh akcije je centralni 'odbor Enotnih sindikatov lahko poslal 10 milijonov frankov Zvezi francoskih rudarjev.
Delovno ljudstvo Slovenije je takoj po resoluciji Enotuih sindikatov Jugoslavije začelo zbirati prispevke, da podpre pravično borbo francoskega ljudstva. Zaradi dei*tva, da ob modrem vodstvu naše Partije v miru gradimo boljše življenje, naše množice še bolj razumejo težak položaj francoskega ljudstva. Ob dneh, ko Zaseda II. kongres KPS, delovno ljudstvo poleg visokih obveznosti v prizvodnji in prostovoljnem delu s ponovnimi prispevki za francoske rudarje manifestira hvaležnost in zaupanje naši Partiji.
UUDSKO-PROSVETNI svet RAJONA IV prireja na čast kongresa KPJ
PROSLAVO
t soboto dne, 18. novembra ib 20 v PROSVETNEM DOMU NA VICU Sodeluje pevsk-i zbor Glasbene matice pod vodstvom ravnatelja tov, Mirka Poliča, recitatorji, dijaki viške gimnazije ln mledinskl pevaki zbor »Modkrič«, ki ga vodi tov. Slavko Mihelčič.	• v
Vabljeni val!	Vstopnine nt.
BS
hzkuituoa
H SPORT
NAMIZNI TENIS Dana* Kladiva r — Polet
Dante ob lt. bo v Celju t telovadnici
II.	clmoaslj* annlmlvo lintaäko namizno tenisko «ročenj« med oeljskim Kladi-varjent ln mariborskim Poletom. Moštvo Kladlvnrl« »n trenutno nahaja n» prvem, medtem ko Je Polet na tretjem mestu lestvice. Ta tok in« velja la odločilno erečanje, kajti Mariborčani »o tadnjt reenejll nasprotniki, ki utežne Kladtvarjtt preprečiti osvojitev prvega meets. Pri obeh društvih bodo nastopile tudi članice- Na današnjo prideditev eo vabljeni v»i ljubitelji namiznega tenUa-
ŠIRITE TISK OF!
Jutri zimski cross Krima
Jutri bo Krim priredil svoj zimski orose ob splošni udeležbi nogometne, atletske, težkoatlotske, kolesarske, smučarske. drsalne ln namizno teniške sokolje. Zbirališče ob 8.30 pred Direkotjo Pošte na trgu Sv. Jakoba od koder bo nato skupen odhod na igrišče Krima na Rakovniku. Tehnično vodstvo bo na igrišču pripravilo vse potrebno za start ter dalo navzočim tekmovalcem podrob na navodila 7.a Izvedbo erossa.
K prireditvi so vabljeni tudi tekmo-valot lz vseh ljubljanskih športnih društev. V primeru dežja, 'tekmovanje odpade.
e
Plenum Strelske zveze Slovenile bo
V nedeljo 14. t. m. na Tabor« ob 10-dopoldne- Dnevni red plenoma je naslednji: kratko poročilo o delu Izvršnega odbora SZS: poročilo okrajnih strelskih odborov) dJakueijai sklepi) slučaj noti.
Zasedanje Generalne skupščine OZN,
Gospodarski odnosi med narodi morajo temeljiti na mednarodni enakopravnosti
Predstavnik Jugoslavije Leo Matos o razlikovanju v mednarodni trgovini
proizvodnje jekla v Porurju i Franciji ter opozoril predstavnika
Pariz, 11. nov. (Tanjug) V diskusiji v komiteju ŠL 2 o poljski resoluciji glede vprašanja diskriminacije v mednarodni trgovini je navedel predstavnik Jugoslavije Leo Mates konkretne primere o udeležbi tujega kapitala in njegovi nadvladi v stari Jugoslavije. Inozemski kapital je imel v jugoslovanski industriji med prvo in drugo svetovno vojno 50% vseh pozicij zaradi česar se v predvojni Jugoslaviji industrija ni mogla razviti. Odvisnost predvojne Jugoslavije se je odražala tudi na uvo-' zu blaga iz inozemstva. Predvojna Jugoslavija je uvažala predvsem potrošniške predmete, medtem ko stroev in drugega materiala za investicije skoraj ni uvažala, da bi s tem preprečila industrijski razvoj države.
Po koncu vojne so narodi Jugoslavije, ki so se usmerili na pot socialistične izgradnje, končno postali gospodarji v svoji državi; razpolagali so s svojimi bogastvi in s tem ustvarili pogoje za uvedbo enakopravnih trgovinskih odnosov z ostalimi državami. Jugoslavija si je prizadevala, da bi po koncu vojne uvedla redne trgovinske zveze z vsemi državami, ki so pripravljene sodelovati v smislu Ustanovne listine Združenih narodov. Naša želja, da bi se trgovina med vzhodno in zahodno Evropo čim bolj razvila, ni bila samo prazna izjava. Splošno je znano, da ie Jugoslavija uvedla izmenjavo dobrin z zahodno - evropskimi državami, pa tudi s prekomorskima državami, ako so bile pripravljene trgovati v okviru redne trgovinske prakse v obojestransko korist.
Jugoslavija pa je bila v vrsti primerov deležna razlikovalnega ravnanja. Z gospodarskim pritiskom od zunaj so hoteti to, česar niso mogli doseči z akcijo od znotraj, samo da bi Zavrli tok razvoja, ki Smo ga dosegli v naši socialistični izgradnji. S takim ravnanjem hočejo povzročiti čim večjo gospodarsko škodo in obdati z gospodarsko blokado vse tiste države, kjer je inozemski kapital izgubil možnost, da bi vsiljeval svojo voljo v notranjih vprašanjih v teh državah,
ho je govoril o sedanjih gospodarskih možnostih ZDA, ki so posledica druge svetovne vojne, je predstavnik Jugoslavije poudaril, da ZDA te možnosti niso izkoristile za prijateljsko mednarodno sodelovanje, temveč so si izvolile pot ekspanzio-nistične gospodarske • politike. ZDA so toliko časa izpodkopavale Unrro, dokler je niso likvidirale. ZDA so se javno izrekle za podpiranje protidemokratičnih režimov, hkrati pa delajo razliko do miroljubnih držav. Teoretično razpravljanje proti diskriminaciji, pod katerim skrivajo ZDA svojo ekspanzionistično politiko, ni nov izum, saj ima že svojega predhodnika v geslu o »svobodni trgovini«. Praksa ameriške zunanje politike usmerja uvoz in izvoz tako, da ji služi kot sredstvo za osvajanje novih tržišč in prodiranje ameriškega kapitala v gospodarstvo drugih držav. Skoraj na vseh mednarodnih konferencah, kjer so posredno ali neposredno razpravljali o svetovni trgovini, so pokazali ameriški delegati nenavadno trdovratnost in hoteli vsiliti vsem ostalim državam ameriško mnenje o diskriminaciji ali »svobodni trgovini« — ameriški trgovini. Tudi na havanski konefrenei ni šlo za nič drugega kakor za to, da je dobilo ameriško blago neoviran dostop na svetovno tržišče. Prav tako dokazuje Marshallov načrt ekspanzionistično politiko ZDA. Marshallov načrt usmerja gospodarske odnose tako, kakor ustreza Združenim državam Amerike. Ameriški kapital prodira v maršalizirane države s povečanim in umetno ustvarjenim deficitom v dolarjih, dvostranske pogodbe pa jamčijo ameriškim državljanom neomejene pravice do investiranja, t. j. do uvoza kapitala v te države. S prodiranjem ameriškega kapitala, ki je od konca te vojne vedno bolj poplavljal maršalizirane države, stopa gospodarska odvisnost teh držav v Zaključno fazo.
Pri poizkusih, da bi ZDA spremenile gospodarstvo zahodne Evrope v svoj privesek, postaja nujno tudi politično vprašanje, in sicer na dva načina: 1. Z javnim in odkritim političnim vmešavanjem v notranje zadeve teh držav; 2. s poskusi, da bi spremenile zahodno Evropo v odskočno desko ameriške ekspanzije, ki je usmerjena zoper ZSSR in vzhodno Evropo. To je nujna po-sledica dejstva, da ni mogoče točili politične podreditve od gospodarske.
V	Jugoslaviji smo imefi dovolj izkušenj, da smo občutili vpliv inozemske gospodarske politike in gospodarske nadvlade. In prav zato izražamo svojo zaskrbljenost na sproti politiki neke velesile, ki hoče s svojim vmešavanjem v Evropi ustvariti ugodno politično in gospodarsko situacijo, da bi mogla potem okrepiti svojo ekspanzionistično politiko zoper Sovjetsko zvezo in tiste države, ki mirno grade socializem.
V	komiteju so nam rekli, da smo Sami krivi, ker smo se izolirali od Marshallovega načrta, češ da smo bili povabljeni in nismo hoteli pristopiti. Dovolite mi, da na to odgovorim. Md vemo, da- smo sami krivi, vendar bi bila kaj čudna logika, če bi znova vtaknili glavo v jarem, ko smo se komaj rešili tega, ki nas je prej tiščal. Nasprotno pa smo mnenja, da je za normalne gospodarske odnose med narodi in za krepitev mednarodnega miru in varnosti važno predlisem to, da temelje mednarodni odnosi na mednarodni
enakosti in enakopravnosti velikih in malih držav, kakor določa Ustanovna listina OZN.
Po govoru predstavnika Jugoslavije Matesa so predstavnik Francije in drugi delegati z.nova branili ameriško ekspanzionistično politiko. Kot advokati ZDA so hoteli ublažiti ostrino argumentov, ki so jiiih postavili predstavniki držav ljudske demokracije s Sovjetsko zvezo na čelu in kateri prepričljivo govore, da si hočejo pridobiti ZDA svetovno gospostvo.
Predstavnik Sovjetske zveze Arut-junian je v svojem govoru znova opozoril, kako važna je rešitev vprašanja pristranosti v mednarodni trgovini za gospodarsko sodelovanje med državami, članicami OZN. Ugotovil je, da so se razpravljanja o tem vprašanju udeležili predstavniki prizadetih držav, kd so ponavljali vsem znane poizkuse ZDA Ln Velike Britanije, da bi prikrili pristranost in nespoštovanje prevzetih obveznosti, kakor tudi zanikanje resnice, da si ZDA vedno bolj podrejajo gospodarstvo zahodnih držav. Navedel je kot primer Anglijo, ki ne izpolnjuje svojih trgovinskih obveznosti na-pram ZSSR prav zaradi tega — kakor je poročal londonski dopisnik agencije United Press — ker obstajajo tajne pogodbe med ZDA in Veliko Britanijo o omejevanju izvoza v ZSSR.
Nato se je predstavnik Sovjetske zveze znova dotaknil primerjanja
roizvodnje jekla v Porurju in *	.	preč
Francije, da je politika ZDA usmerjena k povečanju zmogljivosti nemške težke industrije za ustvaritev materialne podlage za napad. Podobno politiko glede Nemčije so voditi tuen po prvi svetovni vojni, kar je Franicjo pa tudi ZSSR, zelo mnogo veljalo.
Na koncu svojega govora j« predstavnik Sovjetske zveze dejal, da smatra sovjetska delegacija pristransko ravnanje v mednarodni trgovini s člani OZN za nedopustno. Osnutek poljske resolucije predlaga rešitev tega vprašanja.
Ni razloga, na podlagi katerega bi se mogli sklicevati na havansko listino, o čemer v OZN ni60 razpravljali. Razpravljanje o njej ni brilo na dnevnem redu, zato bo Sovjetska zveza glasovala proti francoski resoluciji.
Poljski delegat Llhowski je predr lagal, naj bi sestavili skupno besedilo za poljsko in francosko resolucijo. Francoski predstavnik je t* predlog odklonih
Predstavnik Kitajske je predlagal novo rešitev vprašanja pristranosti v mednarodni trgovini, namreč da bi predložili vsa vprašanja v razpravo gospodarsko-socialnemu svetu OZN.
Razpravljanje o vprašanju pristranosti bodo nadaljevati na prihodnji seji.
Osvobodilna vojna na Kitajskem
Kitajska ljudska vojska osvobodila v treh dneh šest mest
Čangkajšek je razglasil obsedno stanje v državi
Severni Šensi, 11. nov. Agencija »Nova Kitajska« poroča, da so v tridnevnih operacijah do 8. novembra, ki so bile v okviril ofenzive za osvoboditev oblasti Hu Han Bunhan, katero tvorita del severnega Kiang Su-kianga in severni Anhvej, osvobodile narodno osvobodilne armade Kitajske Haičau, skrajno vzhodno postajo železniške proge v Lunghan, važno mesto Hsimpu. okrožno mesto Tančeng, železniško križišče Linceng in važno okrožno mesto Tangšan, zahodno od Hsučua,
Razen tega je bila dne ?. novembra 181 kuomintangova divizija 55. armade, ki je bila na begu iz nedavno osvobojenega vojnega oporišča Sung Hang Cuna. severno od tega mesta popolnoma uničena. Med ujetniki sta tudi poveljnik in pomočnik poveljnika 55. armade. Kuomintaai-gove čete panično beže.
Narodno osvobodilne armade eo nadalje pretekli teden presekale železniško progo Peking—Hankau, južno in severno od sedeža kuomintan-govega vojnega poveljstva.
Narodnoosvobodilna armada je dalje izvojevala 9. novembra važno zmago vzhodno od Tengšana. Osvobodila ie namreč Ceng Cou in razbila peto kuomintangovo armado, ki ji je poveljeval general Ciu Cing Cuzi. To armado, ki so jo izvežbali in opremili Američani, so smatrali v Nankingu za eno izmed elitnih kuomintangovih čet
Težaven položaj, ki je nastal za kuomintangove voditelje po zadnjih porazih v Mandžuriji in Severni Kitajski, je prisilil nankinško vlado, da se je lotila novih represivnih ukrepov na ozemlju pod svojo kontrolo. Po vesteh časnikarskih agencij je Gang, kajškova vlada sinoči razglasila obsedno stanje, Z obsednim stanjem so ukinjene vse ustavne svoboščine, svoboda govora in tiska, svoboda zborovanj in celo veroizpovedi. Aretacije, preiskave in zaplenitve za vojsko smejo podvzemati brez vsakega naloga. Odkar je stopila uredba o obsednem stanju v veljavo, je d-mbiJa vojska najširša pooblastila. Komandant Cangkajškovega glavnega mesta Nankinga sme popolnoma samovoljno razveljavljati posamezne kolektivne pogodbe, cenzurirati pošto, uvesti nadzorstvo nad telefonom in brzojavom, izganjati prebrvelstvo iz mesta ali mu prepovedovati vstop v mesto. Razen tega je mestno poveljstvo uvedlo za Nanking tudi policijsko uro. Enak položaj je tudi v Šanghaju, kjer so pričele čete takoj po razglasitvi obsednega stanja z>dafci bunkerje na vseh strateško važnih delih mesta.
»New York Heraid Tribune« opozarja na poročila, da zahteva Kitajska od ZDA 600 milijonov dolarjev za gospodarska la 400 milijonov dolarjev za vojaške potrebe ter piše. da je predstavnik kitajskega veleposlaništva v Washingtonu potrdil, da je Kitajska zahtevala od ZDA pomoč.
Obravnava proti stavkovnemu aibsra tržaškega delavstva
Trst, 11. nov. (Tanjug) Včeraj se je pričela pted angloatneriškim vojaškim sodiščem v Trstu obravnava proti Emiliju Semile in Anionu Ju-ragi, članom stavkovnega odbora, ki je 1. 1946 organiziral 12-dnevno protestno stavko v Trstu. V znak solidarnosti z obtoženima so se sodišču med razpravo prijavili še 4 člani stavkovnega odbora: Anton Ukmar, Franc Štoka, Eugenio Lau renti in Giorgio Sorta, člani CK KP Svobodnega tržaškega ozemlja. Angloameričke okupacijske oblasti so jih takoj aretirale.
Vest o aretaciji Ukmarja. Stoke, Laurentija in Sorta se je hitro razširila po vsem Svobodnem tržaškem ozemlju. Po vsej coni A so prirejali včeraj sestanke in zborovanja, s katerih so poslali angloameriški upravi resolucije z zahtevo, naj 4 aretirane člane stavkovnega odbora takoj izpusti, vojaško upravo Jugoslovanske armade v codi B pa so naprosili, naj intervenira pri augioame-riški vojaški upravi, da bi izpustila aretirane člane stavkovnega odbora.
V zvezi z obravnavo proti članom stavkovnega odbora je objavil Centralni komite KP Svobodnega tržaškega ozemlja tole obvestilo:
Obravnava proti članom stavkov-
nega odbora je ena izmed posledic
protidemokratične politike, po kateri se ravna angloaineriška vojaška uprava na našem ozemlju od vsega začetka.
Protestna stavka v juliju 1946 je bila odgovor demokratičnega ljudstva Trsta na imperialistično politiko, ki temelji na netenju in širjenju nacionalnega sovraštva in na potuhi neofašizma. S tem, da je angloame-riška vojaška uprava razglaslila to stavko za protizakonito, je znova podprla fašistične sile v 1 rstu; 6 tem, da ie postavila pred sodišče člane stavkovnega odbora — predstavnike delovnega ljudstva v borih in obrambi svojih osnovnih pravic — borce proti fašizmu, pa je postavila pred sodišče celotno protifašistično giibae nje. Zato je razprava proti stavkovnemu odboru protiljudska.
Centralni komite KP Svobodnega tržaškega ozemlja energično protestira proti tej razpravi in izjavlja, da je solidaren s tovariši, ki sedaj stoje
&red sodišče««, pred katerim branijo orbo, ki jo je delovno ljudstvo vodilo in jo vodi za svoje pravice proti politiki angloameriškega imperializma na našem ozemlju. CK hkrati zahteva, naj aretirane tovariše nemudoma izpuste. •
General Van Fleet bo odstavljen
Atene, 12. nov. Radijska postajo Svobodne Grčije poroča, da so enote 20. brigade demokratične armade napadle v noči med 8. ji 9. novembrom mona:hofašistično garnizijo Sitohori pri Nigriti. Po šti-riurni ogorčeni borbi je bila mo-narhofašistična oamjzija uničena. Enote demokratične armade so pri tem zajele 35 sovražnih vojakov, zaplenile pomembne količine vojnega -materiala in odbile ojačenja monarhofašistov, ki so jih pripeljali s tanki iz Nigrlte. Med borbo so monarhofašisti Izgubili 1 tank.
Dne 5. novembra so borci iste brigade razstrelili 2 železniška mostova na cesti Vraho—Vironica. Iz Sitohorija je stopilo v vrste demo»
kratjčne armade 110 mladincev in mladink.
Londonski »Daily Miror» piše. da ie ameriški zunanji minister Marshall zelo nezadovoljen z rezultati vojaških operacij proti grškim gverilcem. Po pisanju teas časopisa pripisuje Marshall za neuspeh operacij deloma tudi ameriškim oficirjem, 'ki služijo kot svetovalci grške vojske. Časopis napoveduje, da bodo ZDA odstranile generala van Fleeta z njegovega položaja v Grčiji,
Vračanje madžarskih vojnih ujetnikov iz ZSSR
Budimpešta. 12. nov. (T«njugJ. V Dcbrecin ie Prispelo 1252 bivš.h madžarskih vojnih ujetnikov, ki so se vrnili iz Sovjetske zveze v do. movino.
mm
i
Sindikalno moštveno prvenstvo
Glavni odbo-r ES Slovenije je te dni razpisal sindikalno moštveno Šahovsko tekmovanje za prvenstvo Slovenije, Nedvomno da bo to tekmovanje zajelo najširše množice šahistov v sindikalnih ponrružni ca h ter s tem pri nas še bolj utrdilo šah.
Določeni so naslednji pogoji in način: V več j h središčih, kot so Ljubljana, Maribor, Celje, Jesenice, Kranj itd., se igra po turnirskem sistemu z največ 10 moštvi v eni skupini, tako da zmagovalci skupin igrajo med eoboj za naslov prvaka. V ostalih krajih ee tekmovanja organizirajo na področju sindikalnega 6veta po izločilnem sistemu»
V Ljubljani in Mariboru fete jejo mo-,
fetva po osem igralcev, drugod pa po šest. Podružnice, ki nimajo dovolj fea-histov. naj moštvo sestavljajo s podružnicami iste stroke ali pa naj se stavi moštvo KOZ. Pravico tekmovanja ima vsak član sindikata. Igra se enkrat ali dvakrat tedensko.
Prvaki zgoraj omenjenih mest ter prvaki na področju ostalih sindikalnih svetov prejmejo nagrade v obliki šahovske garniture. Ob začetku in ob koncu tekmovanja naj se dostavi Glavnemu odboru ESS. oddelek za fizkul-turo, poročilo o poteku tekmovanja.
Tekmovanja organizirajo sindikalni sveti. Podrobna organizacijska in tehnična navodila dajejo najbližji šahovski odbori ali sekcije s kateri«! naj se KSS-i povežejo.
KOLEDAR
Sobota. 18. novembra: Stanialav Kostka. Nevenka-Nedelja, 14. novembra: Borislava, Jo-zaiat.
SPOMINSKI DNEVI
13. XI. ISttl. — Zakon o nevtralnosti USA preklican z 213:194 glasovom-18- XI. 1944. — Enote VII. korpusa razbijejo sovražnikov vdor v Belo
Krajino.
DEŽURNA LEKARNA
Centralna lekarna. Trojnostjo, Marijin trg št. 5.
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Ljubljana: dr- Mis Franta, Poljanska cesta št-15, telefon 32-S4. od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj. Celje:	dr. Podpečan Ivan, Maribor-
ska ulica 24, od sobote opoldne do ponedeljka do 8- zjutraj.
Maribor:	dr. Škerjanc Srečko Po-
brežje. Nasipna ulica št. 74. od soboto opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj. Za obiske na dom je javiti pri Zavodu na socialno zavarovanje, Ulica Talcev št- 13, telefon 21-64.
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani
Sobota, 13. novembra, ob 21.:	Kreft:
Krajnski komedijanti. Izven. Predstava v Operi.
Nedelja, 14. novembra, ob 14-30:	Sheri-
dan: šola za obrekovanje. Zaključena predstava za KLO Kranj.
Opera v Ljubljani
Nedelja, 14. novembra, ob 21-: Gotovac: Ero z onega sveta- Gostovanje Jožeta Gostiča. Zaključena slavnostna predstava, ob zaključku kongresa KPS.
V Mariboru
Sobota. 13. novembri, ob 20.: Moliere: Učene ženske. Izven.
Nedelja, 14. novembra, ob 15-: Cankar: Za narodov blagor. Izven. — Ob 20-: Dvorak: Rusalka. Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Sobota. 13. novembra ob 20.: I. Cankar: Kralj na Betajnovi.
Nedelja, 14. novembra, ob 15.: I. Cankar: Kralj na Betajnovi, popoldanska predstava.
Nedelja, 14- novembra, ob 20.: P- NušiČ: Žalujoči ostali, večerna predstava.
Ker pri zadnji popoldanski predstavi mnogo obiskovalcev ni dobilo vstopnic,
jih kupite že v predprodaji pri Državni založbi, Kongresni trg- Nino ibo igrala to pot Grumova. V nedeljo zvečer ob 20- bodo ponovili zabavno Nu-Šičevo komedijo •»Žalujoči ostali«, v običajni zasedbi.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE DOMŽALE
Sobota, 13- novembra, ob 19.: Cankar:
»Hlapel«. Otvoritvena predstava. Režiser: France Lazar.
Nedelja, 14. novembra, ob 19-: Cankar:
»Hlapci«.
Sreda, 17. novembra ob 17.:	Cankar:
»Hlapci«- Predstava za sindikate. — Ceno globoko znižane.
Petek. 19. novembra, ob 15.:	Cankar:
»Hlapci«. Predstava za gimnaaijo Domžale. Cene globoko znižane.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE . KRANJ Gostovanje sindikalne podružnice pivovarne »Union« iz Ljubljane
Nedelja. 14. novembra ob 17. in 20. uri: N. V. Gogolj: »Ženitev«, vesela komedija v treh slikah.	2149-n
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota. 13. novembra, ob 19. uri: Levstik - Kreft: Tugomer.
Nedelja. 14. novembra, ob 15. uri: Levstik - Kreft: Tugomer. Zadnjič. 2146-n
Nujno opozorilo za revizijo delovnih knjižic. Uprave podjetij in vse delodajalce vabimo, da takoj skličejo sestanke svojih delovnih kolektivov, na katerih naj pozovejo vse tiste delavce in nameščence, ki jim svojih delovnih knjižic še niso izročili, naj jim te knjižice takoj izročijo v svrho revizijo Delavce in nameščence naj opozorijo, da nerevidirane delovne knjižice po 30. novembru 1948 ne bodo več veljavne. — V rubriki 5 Prijave za izdajo (revizijo) delovne knjižice naj delodajalci zabeležijo okraj, v katerem ima delavec oziroma nameščenec svoje stalno prebivališče, t- j. kamor je po starem pojmu pristojen. — Ministrstvo za delo LRS.	2147-n
VREMENSko POROČILO hidrometeorološke službe Stanje dne 12. novembra 1§48.
Področje visokega zračnega pritiska se širi od Skandinavije preko srednje Evrope clo Balkana in Pirenejskega polotoka. Nad Atlantikom in Sovjetsko zvezo so depresije. V Skandinaviji in Sovjetski zvezi je nastopil mraz do 20° pod ničlo.
VREMENSKA NAPOVED za soboto 12. novembra 1948
Nobeno bistvene izpremembe. DOLGOROČNA VREMENSKA NAPOVED za prihodnji teden od 14. do 21. nov.
V prvi polovici tedna ee bo vreme sprevrglo na dež in dvig temperature. Ze v nedeljo je računati s prvimi znaki poslabšanja vremena. V drugi polovici tedna izboljšanje, vendar konec tedna ali v začetku drugega tedna močnejše padavine in ohladitev, domnevno sneg v nižinah.
člani la nečlani Planinskega društva I
Ustanovni občni zbor Planinskega društva v Domžalah bo v nedeljo 14. nov. ob pol 10. dopoldne v gimnaziji Domžale. Vabljeni so vsi stari člani, novi člani in prijatelji naših planin. — Pripravljalni odbor.	*2155-n
Dežurne trafike v nedeljo 14. novembra:	Jeršek Ivana, Resljeva; Pate
Franc. Krekov trg — kiosk; Humer Stanko, Št. Vid — Na-Na; Kolar Jurij. Tabor; Trček Ciril, Tavčarjeva; Novak Frančiška Šišenska; Piš Ivan, Celovška; Radefeič Marija, Jeranova 1; Perhaj Tinea, Janševa ulica; Resnik Ivanka, Zaloška — kiosk; Belak Mihael. Tyrfee va 17; Jelar Marija, Stari trg.	2159-n
Medicincl I. II., IV. in V. letnika Imajo zbor za prostovoljno delo danes, 13- t. m. ob 13-15 uri na Ajdovščini (pred Evropo). III. letnik pa ima zbor ob 13- uri pred splošno bolnico. — Sekretariat LŠM.
Atleti Enotnosti! V nedeljo 14. t. m. bo prostovoljno delo na gradnji vzpenjače. Zbirališče pred kolodvorom ob 4.50- Hrano prinesite s seboj!
Šentpeterski ljudski oder Ljubljana. Nedelja 14. novembra ob 20. uri: P- Petrovič: Ploha. Gostovanje na Vrhniki.
Starokatoliki! V nedeljo dne 14. nov. ob 10. uri bo v kapelici na Gosposvetski cesti 9 zasedala prva sinoda slovenske sta/rokatoliške cerkve, kateri ao predsedoval škof Radovan Jošt.
Preskrba
DELITEV SVEŽEGA MESA
Povejeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča, da prejmejo sveže meso in mesne izdelke v soboto, dne 13. t. m. od 7. do 12- in od 14. do 17 ure na odrezke živilskih nakaznic za mesec november in sicer:
TD a jam. 2125 g na odrezek Meso II — 1100 november;
TD a 1500 g na odrezek Meso H — 1100 november;
TD b 1400 g na odrezek Meso H — 1000 november;
TD 400 g na odrezek Meso II — 450 november;
SD a 700 g na odrezek Meso H — 750
november;
odrezek Meso II —
odrezek Meso II —
SD 300 g na odrezek Meso II — 400 november;
LD 250 g na november;
GD 500 g na odrezek St. 114.
Na živilske nakaznice LD se dele mesni ikdeflki, naj ostale živilske nakaznico pa meso. Gozdni delavci si lahko nabavijo po želji sveče meso ali pa mesne izdelke.
Meso se sme deliti samo na navedene nakaznice. Obračun z odrezki je predložiti pristojnemu RLO. KLO v torek dne 16. t m. — Cena: sveže meso 42 din, mesni izdelki pa 63 din za lkg.
Koncerti
Dirigent orkestra Slovenske filharmonije Jakov Cipcl je naštudiral lep, izredno zanimiv spored z njemu lastno vestnostjo in natančnostjo- V prvem delu bomo slišali Webrovo uverturo Oberon, ki je ena najlepših uvertur _ sploh in ilendeiseohnovo simfonijio - italijansko-Koncert bo v sredo 17. nov. ob 20. uri_ v Filharmoniji- Koncert jo v abonmaju, ostale vstopnico v Knjigami muzikalij.
V Zagorja ob Savi ln Kisovcu bo jutri v nedeljo 14- t. m. glasbeno-literarni večer- Nastopajo ljubljanski umetniki in tudi Frane ililžinski-Ježek. 2158-n
Kinematografi
LJUBLJANA SLOGA:	sovjetski film
»Lenin 1918«. tednik. — Predstave ob 1615, 18.15 in 20-15. — SISKA: sovjetski film »Aližer Navod*, tednik. Predstave ob 18. in 20.
MARIBOR ESPLANADE: sovjetski film »Aleksander Matrosov*. tednik. — GRAJSKI:	sovjetski barvni glasbeni
film »Pravljica o sibirski zemlji*. — Predstave ob 16.30, 18.30 in 20-30.
CELJE METROPOL: češki barvni film: »Jan Rohač«, tednik. — DOM: sovjet. fi.lrm »Timur in njegova četa«. KAMNIK: sovjetski film »Lov na kite* in »Sovjetska Baškerija», tednik. KRANJ MESTNI:	jugoslovanski doku-
mentarni film »L maj 1948* in »Makedonija«, tednik.
PTUJ: sovjetski film »Veliki preobrat*, tednik.
Premalo zanimanja in odgovonosti
Te dni so se pričele izdajati nove delavske knjižice in revidirati dosedanje pri Povejeništvu za delo MLO, Poverjeništvo za delo je napravilo zadevni pian ter pozvalo delodajalce in ustanove. da predlože zadevne spiske, da se čim hitreje zadosti zakonitim predpisom. Vkljub strogim kaznim, ki jih določa uredba v č. 6 (500-10 000 din) pa se nekateri delodajalci niso odzvali vabilu. Med tem je Državni zavarovalni zavod ki sploh ni predložil spiskov, tovarna žika pa tako slabo izpolnjene, da so se morali zavrniti. Poverjeništvo za delo MLO bo proti vsem takim delodajalcem in odgovornim uslužbencem uvedlo kazenski postopek ter jih smislu zakona kaznovalo Dolžnost delodajalcev je. da pokre-nejo vse potrebno, da bo plan v določenem času izpolnjen ter da se odzovejo povabilu ln predlože potrebne spiske za svoje delavce in uslužbence.
Radio Ljubljana, Maribor in Sl. Primorje
SPORED ZA SOBOTO 6.00 Bolgarska kola. 6-10 Napoved, časa in poročila. 6-20 Jutranja telovadba. 6.30 Igra Tamburaški orkester p. v. Matka Šijakoviča. 7.00 Napoved časa, radijski koledar, poročila in objave*
710 Igrajo Mali orkestri. 12.30 Napoved časa in poročila. 12-40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13-00 Iz koncertov in simfonij. 13.30 Rachmaninov: Koncert za klavir in orkester v c-molu. 14-00 Pojo slovanski zbori. 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega ßporeda. 14.45 Iz baletov Čajkovskega. 18-00 Antonin Dvorak:	Hu-
sitska dramatična uvertura. 18-15 Gospodarska oddaja:	V borbi za plan.
* 30 Igra orkester Kalman Koči. (Prenos rz Zagreba). 19-00 Tedenski zuna-politični pregled. 19.15 Partizanske pesmi. 19.30 Napoved časa in poročila. 19.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20-00 Plesna glasba slovanskih narodov. 2&2Ü S^lovenska narodna glasba. 20.50 Glasbena medigra. 21.00 Franee Kozar — pesnik In borec. 21-30 Nekai slovenske glasbe. 21-40 Rimski -Korsakov:	Dva stavka Iz simfonične
suite »Šeherezada«. 22-00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. 22.30 Pisana glasba. 23-30 Zaključek oddaje.
RAZGLAS
Gradbeni tehnjkum LRS potrebuje za izpopolnitev učil in učnih pripo* močkov razne leposlovne in zaianstve. ne knjige, šestila, računala, pisalne stroje in razno risarsko orodje.
Ponudniki naj javijo svoje ponudbe upravi Gradbenega tehnikama LRS, Gorupova ulica 10-OT.
Uprava Gradbenega tehnikuma LRS.
STEGNAR IVANKA
se Je preselila Iz STRITARJEVE ULICE na POLJANSKO CESTO ŠTEV 1 V »PEGLEZEN«
Cenjenim odjemalkam se priporoča Ea nadaljnjo naklonjenost.
UDADNE URE
Poverjeništvo za stano' deve prt RLO I Ljubljana, nova ulica štev. 13, L nastropje
sporoča, da bodo počenšl s 16 .novembrom 1948 uradne ure za stranke vsak torek, petek ln soboto od 8 do 11 dopoldne. Prošnje za stanovanja se bodo sprejemale vsak dan. od 8 do 9 dopoldne. Enako določilo velja za Izdajanje potrdil za ločeno življenje.
Uradne ure za stranke pri Upravi zgradb RLO L Ljubljana. Wolfova 6 so vsak torek, petek in soboto od 8 do 11 dopoldne.
Izven uradnih ur se bodo sprejemale stranke le v izredno nujnih primerih.
ZASLUŽEK
Oglasni oddelek danes odprt sano de 12
HALI OGLASI SE SPREJEMAJO
do 11. ure
GOSPODINJSKO POMOČNICO za nekaj ur dnevno išče tričlanska družina. Naslov v oglasnem oddelku.	34342-4
IŠČEM DOBROSRČNO OSEBO k bolnici na deželo. Naslov v oglasnem oddelku.	34376-4
VRTNAR dobi zaposlitev za nekaj ux dnevno v novo urejeni vrtnariji pri Kmetijska zadrugi v Sevnici ob Savi. — Ostalo po dogovoru.	34229-4
BRIVSKEGA POMOCDIKA in frizerko sprejme za nekaj ur tedensko salon »Frank«, Ljubljana. Prešernova štev. 4	34588-4
KDOR ml seseka 3 m drv, naj se zglasi popoldne v Albanski ulici 23, pritličje desno.	34578-4
KRPANJE ali izdelovanje perila in oblek sprejmem v delo. Ponudbe na ogl. pod Krpanje.	34596-4
PISARNIŠKO MOC za nekaj ur dnevno takoj sprejme podružnica Slov. por. Kranj.	34520-4
PERICA gre prat na dom. Ponudbe pod čista na ogl. odd. 34471-4 ZANESLJIVO POSTREžNICO Iščem takoj za čez dan. Naslov v oglas, oddelku.	34533-4
GOSPODINJSKO POMOČ za dopoldneve sprejmem. Hrana, stanovanje — plača Vodovodna I-III, des. 34571-4 KROJNI TEČAJ za vso žensko in otroško garderobo ter moško perilo nudi salon »Kuclar«, Knafljeva številka 4-II.	34564-4
DR. ADA BRAH, profesor, poučuje angleški, francoski ln nemški jezik. Bled-grad 207.	34380-4
GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini sprejmem takoj za nekaj ur dnevno. Naslov v oglas, oddelku.	84498-4
PRODAM
KLAVIRSKO HARMONIKO z 80 basi prodam. Pahič Katika, Celje. Razlagova 6.	34232-5
ŠIVALNI STROJ Singer, pogrezljiv, šiva naprej ln nazaj, prodam Sv. Petra cesta"61, pri krojaču. 34375-5 ELEKTRIČNO PEČ na dva grelca, ženski dežnik, 80 cm rokavine za moško suknjo (ždern garn), žensko naglavno ruto — bombažasto. ženske čevlje št 39, deško obleko za 10 do 12 let ih desertni servis za 6 oseb znamke »Rosenthal« z zlatim robom prodam. Ogled v soboto samo od 15. do 16. In v ponedeljek od 17. do 19. popoldne. Naslov v ogl. odd. 34538-5 5 m RDEČEGA BLAGA za kavč prodam. Marijin trg 3-IIL levo. 34569-H ŽENSKE RJAVE ŠPORTNE čevlje št. 38. dobro ohranjene, prodam. Naslov v ogl. odd.	34589-5
SMOKING, skoraj nov, za manjšo postavo. In dezertni srebrni pribor (12 nožev in 12 vilic) poceni prodam. — Ambrožev trg 3-1, levo. 34587-5 STARO KUHINJSKO opravo poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 34584-5 MOŠKI USNJEN PLAŠČ, primeren za motoriste, prodam. Bmard, Kalvarija 20 Kranj.	34511-5
80 cm VISOKO PEČ ln 1.20 kg prave kave. prodam. — Naslov v oglasnem oddeiku.	34576-5
RADIO 5 cevni in rabljene gojzarlce št. 42 prodam ali zamenjam za na-turalije. Ogled v nedeljo dopoldne. Naslov v ogl. odd.	34577-5
ČEVLJARSKI STROJ Singer, cilin-derco, prodam. Sv. Petra c. 47 — Čertalič.	34601-5
ČRNO SUKNJO, fino, za manjšo postavo, ln posteljo prodam. Sv. Petra cesta 47, čertalič.	34602-5
BLAGO za tapeciranje prodam. Prule štev. 6.	34599-5
MOŠKI ZIMSKI PLAŠČ, črn, za srednjo postavo, iz čiste volne ln moške čevlje, visoke, št. 44. prodam. Naslov v ogl. odd.	34595-5
DOBRO PEČ na drva ln premog, tudi cevi, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	34593-5
GOJZERICE št 40, prodam. Tyrseva 47 Osredkar.	34594-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, avto-model. ln volneno garnituro za spalnico (preproge) novo, prodam. Nunska ul. 4-V, Senica.	34592-5
DVE POSTELJI z žimnicami, posteljni omarici ln trodelno omaro iz trdega lesa, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	34580-5
MOŠKO ŠPORTNO OBLEKO, srednje veliko, rabljeno in gumijaste nogavice prodam. Zalokarjena 16. 34581-5 400 LAT za strleho. 4000 kosov rabljene zidne opeke in 400 kosov strešne opeke prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	34590-5
SKORAJ NOVO modro zimsko moško obleko, fino predvojno blago, nove klobučevinaste škornje št. 43 do 44 In ženske usnjene škornje, dobro ohranjene št. 39, vse ugodno prodam. Poizve se pri Alič Ivani, Krojaška štev l-III.	34521-5
RADIJSKI APARAT znamke Philips, veliki format, prodam. Ogled od 14. do 16 Naslov v ogl. odd. 35522-5 NOVE MOŠKE ŠKORNJE št. 43 In dobro ohranjeno moško kolo prodam. Kokalj Rado, Vrhpolje številka 7 — p Moravče.	34518-5
PEC NA ŽAGANJE, kompletno, prodam. Ilirska 28 priti., desno. 34475-5 PAR KOKOŠI prodam. Naslov v ogl.
oddelku.	34476-5
PERZIJSKE PREPROGE naprodaj. — Rožna dol., C. V-26, dvorišče. 34477-5 RAZTEGLJIVA MIZA, orehova, šest stolov ugodno naprodaj. Ogled Mirje 27. od 10 do 17. ure.	34479-5
ZENSKE ČRNE ŠKORNJE št 38 prodam. Naslov v ogl. odd. 34480-5 ŠKORNJE št. 40, elegantne oblike za bolj ozko nogo. blago za Hubertus plašč ali kostim» fino angleško, čista volna, klot za 2 prešiti odeji, češnjevordeče barve, z rumeno podlogo Isto klot prodam. Ogled popoldne od 2. do 6. urle Novi trg številka l-IL levo.	34478-5
POROČNI PRSTAN, prodam. Naslov v ogl. odd.	34470-5
OTOŠKO OBLEKO, modro črtasto ln ženske čevlje št 38 prodam. Pod Lribom št. 1& Zg. šiška. 34531-5 LEP LESTENEC, moške škornje št 42—43, ln bel Bmučarskl pulover — prodam Naslov v ogl. odd. 34549-5 GOJZARICE št. 41, veliko ogledalo in fotelje prodam. Od 10. do 11. In od pol 16. do pol 17. Naslov v oglasnem oddelku.	34546-5
OTOMANO prodam. Ogled med 14 in 15 Naslov v ogl. odd.	34534-5
LEPO MOŠKO OBLEKO, primerno za poroko’, za srednjo vitko postavo, ln dva enaka angleška usnjena fotelja, prodam. Cankarjeva 10, visoko pritličje, levo.	34572-5
RADIO 4+1, skoraj nov, prodam. — Ogled od-' 16. dalje. Naslov v oglas, oddelku.	34567-5
PISALNI STROJ znamke Kurir prodam. Poizve «e v trafiki Sv Petra oosta 7.	84565-5
ŠPORTNI VOZIČEK! lep, močan ln Vi kg prave kave prodam. Naslov v ogl. odd.	34547-5
SMUČARSKE ČEVLJE št. 42 ln nove rjave semiš št. 89 prodam. Zrinjske ga 6-1, levo.	34544-1
DINAMO zaganjaö za Steyr 55 prodam. Naslov v ogl. odd. 34489-5 KLAVIR »Hoffmann Czerny« prodam.
Rožna dolina c. II, št 18.	34538-5
MOŠKO ČRNO SUKNJO, predvojno blago, prodam. Rožna dolina C. II, štev. 18.	34539-5
NOVE MOŠKE težke čevlje št. 42, ženske zimske nošene čevlje št. ln pravo kavo prodam. Naslov v ogl oddelku.	34540-5
DINAMO svetilko za kolo prodam. — Kneza Koclja št. 4-II, desno. 34555-5 RJAV USNJEN KOŽUH podloga iz ovčjih kož, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	34556-5
SAMSKO SOBO iz trdega lesa:, rabljeno, in kuhinjsko kredenco prodam Rožna dolina c. 11-18. 34537-5 DIATONIČNO HARMONIKO prodam za 7500 din. Celovška 146, Zgornja Šiška.	34552-5
ŽARNICO za radio Orion L 43, žensko zlato zapestno uro in moško prodam. Naslov v ogl. odd. 34553-5 ŠKODNJE, dvoje zimskih plaščev ln zračno puško prodam. Od 14. do 16. Naslov v ogl. odd.	34561-5
NEKAJ PRAVE KUMINE (kimelj) prodam. Ogled samo popoldne. Naslov v ogl. odd.	34558-5
MOŠKO KOLO, šamotno in nekaj navadne opeke za krušne peči, moške škornje — prodam ali zamenjam za protivrednost. Paulin, Jeranova št. 2. Trnovo.	34392-5
ČEBULICE velikocvetnih gladiol — bele, rožne in rdeče — oddaja Polše, Malavas 40, p. Ježica.	34388-5
PRAŠIČA za rejo prodam. Stepanja vas 14.	34387-5
ČEVLJARSKI STROJ, dobro ohranjen, prodam. Ogled v nedeljo dopoldne. Naslov v ogl. odd. 34433-6 FINO MOŠKO zapestno uro prodam. Ogled samo dopoldne. Naslov v ogl. oddelku.	34461-5
SPALNICA ln Jerilnica vso temno lz trdega lesa ter moško kolo brez plaščev naprodaj. Ogled popoldne. Naslov v ogl. odd.	34462-5
GLOBOK VOZIČEK, dobro ohranjen ln novo dinamo svetilko za kolo — prodam. Naslov v ogl. odd. 34463-5 2 ŽIČNA PLAŠČA z zračnicami dimenzije 26xl3/a cm prodam. Ogled 13. XI 1948 od 17. do 18. ln 14. XL 1948 od 11. do 12. Naslov v oglasnem oddelku.	34508-5
NOV KRZNEN PLAŠČEK sive barve za otroka od 2 do 3 let prodam. Naslov v ogl. odd.	34506-5
KUHARSKA KNJIGA Kallnškove — popolnoma nova, naprodaj. Naslov v ogl. odd.	34575-5
TRI KUHINJSKE nove oprave (tridelne kredence) vezane, nepleskana, in mizarski skobeljnik z nekaj orodja prodam. Vamberger Jože, Jarška cesta 75, Sv. Križ, Ljubljana. 34574-6 ZAPRAVLJIVČEK na tri peresa prodam. Mavi Sp. Jarše 29 — Domžale.	34169-5
NADPOSTELJNO SLIKO, lepo, pro dam. Perše. Slomškova 4-II. 34186-6 PLETILNI STROJ znamke Popp št. 6. dolžina 60 cm, odlično ohranjen, z rezervnimi Iglami, prodam. Ponudbe pod Kranj, poštni predal 4. 34509-5 PRVOVRSTNE Nylon nogavice, brez roba, prodam. Ponudbe na podružnico SP Kranj pod Nylon.	34510-5
ŠTEDILNIK, dobro ohranjeni velik, s tremi cevmi in IV2 kg prave kave, prodam Naslov v ogl. odd. 34466-5 PORCELANSKE KROŽNIKE, več loncev in pokrivače prodam. Naslov v ogl. odd.	34467-5
ŽELEZEN ŠTEDILNIK ln ženski zimski plašč prodam. Valjevčeva 17 pri Kolezijl.	34484-5
PLINSKI RESO na tri odprtine, nov, in otroške čeveljčke št. 25, nove, prodam. Naslov v ogl. odd. 34482-5 NOVO KOPALNICO na plin, predvojni material, prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod Kopalnica. 34496-5 ZRAČNO PUŠKO, prodam. Tavčarjeva št. 3. foto.	34494-5
2 PLAŠČA za težje motorno kolo prodam. Ogled od 8 do 10. Franc Po-platnik. Prečna ul. 4.	34490-5
OTROŠKE ČEVELJČKE za 4—6 letnega (tržaške) ln nizke (ročno delo) za 9—12 letnega, gugalnega konja in celofan za voziček prodam. Dermotov» 13, Bežigrad.	34113-5
KUPIM
PISALNE MIZE, dobro ohranjene, kupimo. Potroš. zadruga Kranj. 34453-6 MOTORNI TRICIKEL, dobro ohranjen, z nosilnostjo 600 do 1500 kg ponudite Kmetijski zadrugi Sevnica ob Savi.	34457-6
DOBRO OHRANJEN PISALNI STROJ in mostno tehtnico — nosilnost 5 do 10.000 kg kupimo. Kmetijska zadruga Preddvor.	33263-6
KNJIGE, znanstvene, poljudno znanstvene in druge, domače in tuje. kupuje Knjigama in antikvariat Mladinske knjige, Ljubljana. Frančiškanska 3 (preje Sfiligoj).	29133-6
KNJIGE: izdaje Modre ptice. Hrama ln naše založbe kupuje v vsaki količini Knjigama in antikvariat Mladinske knjige. Ljubljana. Frančiškanska št. 3 .(preje Sfiligoj).	29134-6
SLOVAR TUJK ln slovensko-angleškl slovar kupim ali dam protivrednost. Komidar, Gosposvetska številka 4-III — desno.	34585-6
JEDILNI SERVIS za 12 oseb ln pribor kupim. Ponudbe na ogl. oddel. pod Servis.	34579-6
PREPROGO z 3x2 m, novo ali malo rabljeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na podružnico SP Celje pod Preprogo.	34517-6
ELEKTRIČNO PEČKO kupim. Ponudbe pošljite pod: Mraz na oglasni oddelek.	34700-6
GOSJE ADI MEŠANO PERJE, očo-hano za blazine, kupi v večji količini Ludvik Noušak, Hrvatska Du-blca.	34323-6
PNEUMATIKO 18x400—450 Weiltreif ali žično takoj kupim. Pismene ponudbe na Franc Kodrič, Vevče 3a, Polje pri Ljubljani.	32773-6
»KANDAHAR« — vezi moške, kompletne ln robnike, kupim takoj. Ponudbe na telef. 27-28. Škofič. 34473-6 MALO STRUŽNICO s pogonskim vretenom kupim. Žlebnik, Pod trančo optik.	34469-6
LINOLEJ za kuhinjsko opremo kupimo. Ponudbe na ogl. oddelek pod Nujno 10.	34468-6
ELEKTRIČNO PEČ kupim, plačam tudi v naturalljah. Vodnikova 55 — Ljubljana.	34532-6
OTROŠKO KOLO za 6 do 8 let staro.
sti kupim. Naslov v ogl. odd 34543-6 RADIJSKI APARAT 4—6 cevni, tovarniška Izdelava, prvovrstno ohranjen, kupim takoj. Naslov v oglas, oddelku.	34541-6
OPREMO za konjev dobro ohranjeno, (ne komate), akumulator, elektromotor, električne »Inkubatorje« takoj kupimo. Ponudbe na Lutman Joško, Funtkova 37-1.	34525-6
PISALNI STROJ portable, dobro ohranjen, boljše znamkev kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Brezhiben. 34668-6 CENTRIFUGALNO črpalko na motorni pogon, zmogljivost 300 do 500 1
na minuto kupim. Vodnikova c. 17 _
v šiški.	34346-6
SVILENO SITO kupim ali zamenjam za moko. Naslov v ogl. odd 34183-6 FOTOGRAFSKI APARAT za zvite filme 6x9, z dobro optikov kupim. Mavec, Tavčarjeva 8. foto. 84496-6
ROKAVICE za mococlkelj kupim. — Ljubljana, Vošnjakova 16. kletna delavnica).	84465-"
DINAMO za kolo, dobro, a žarnico usnjeno moško rokavico ter leče —6.5 do —6 kupim. Ponudbe na ogl. oddelek pod Takoj 2.	34507-6
KORENJE, repo ln bukove butare ku pim večjo množino. Jerina Anton Kladezna 10, Krakovo.	84504-
ČEBER (kad) za kisanje zelja od 50— 100 litrov, kupim ali zamenjam za kompletne nove ženske smuči. Po nudbe na oglas. odd. pod številko 34603.	84503-6
ZAŠČITNO STENO (špansko) visoko, lz pločevine, kupimo takoj. Ponudbe na ogl. odd pod Zaslon. 84162-6 DIVJAKE za cepljenje vrtnfo kupim. Erman Alojzi vrtnar — Kranj, Par tlzanska 7.	84226-6
ZAMENJAM
NOV BRZOPARILNIK, 80 litrov, za menjam za živila. Naslov v oglas, oddelku.	34194-r
LUCOVO PEČ, 180 vis., zamenjam za dober štedilnik, električno peč na tri grelce, kompletno, prodam. Mustafa Bravo. Partizanska številka 18
—	Kranj.	34514
FOTOGRAFSKI APARAT znamke
»Kontesa Netelj« 6x9. brezhiben zamenjam za lovsko puško dvocevko kal. 16. ali ena cev zrna ena cev krogla. — Informacije: Pinter Rado, Breznlca 7. Žirovnica.	34604-7
POLNILNO PERO, zlata, zamenjam za manjšo harmoniko ali prodam. Naslov v ogl. odd.	34548
OBLAČILA za blazine, nova, zamenjam za blago za zavgee ali prodam, ugled v nedeljo. Nasi*v v oglasnem oddelku.	34542-"
ELEKTROMOTOR Siemens-Schuckert Vi ks. lstosmemi tok, brezhiben zamenjam za naturalije. Naslov: Fiala
—	mehanična delavnica; Celovška
cesta 74	34536-7
NOV ŽELEZEN ŠTEDILNIK na dve odprtini zamenjam za prašičjo krmo Naslov: Debevc, Tržič, Gor. 34536-r PRAŠIČA okoli 200 kg. zamenjam za dobro ohranjen voz zapravljivec. — Naslov v ogl. odd.	34523-7
VSA V MIZARSKO STROKO spadajoča dela zamenjam za elektromo tor do 2 konjskih sil. Ponudbe na podruž. SP Celje pod Mizar. 34383 OTROŠKI PLAŠČ Hubertus, rabljen. In 1 kg prave kave zamenjam za žl vila, tudi koruzno moko. Naslov v podruž. KP Kranj.	34454-7
GOJZARICE štev. 40, dobro ohranjene ali nove, kupim ali zamenjam za rjave ženske škornje št. 38. Keber Angela, Sneberje 95, Polje. 34464-7 KMEČKO PEČ, kompletno skoraj novo, zamenjam za protivrednost ali prodam Aljaževa 53-1.	34502-7
LEPA SUHA DRVA za kurjavo zamenjam za nov ali dobro ohranjen trenčkot za veliko moško postavo Naslov v ogl. odd.	34573-7
ENOTNO MOKO, lep luščen grah za menjam za jajčka ln maslo. Naslov v ogl. odd.	84191-7
1 kg PRAVE KAVE, lepe, zamenjam ugodno za orehe. Naslov v oglasnem oddelku.	84192-7
KAVČ po lastni želji napravim za dober radio. Ponudbe na oglas, odd pod Kavč.	34487-7
PEČ NA ŽAGANJE zamenjam za dva nova plašča in zračnice. Samuda, Pokopališka 8-1. Ogled od 16. ure dalje.	34486-7
RADIO Phonola z električnim gramofonom In pomožnim zvočnikom v lepi originalni omari, primeren za plesne dvorane ali menze zamenjam za motor od 250—350 ccm, odlično ohranjen Razlika cene po dogovoru. Ponudbe pod Phonola 9 na oglasni oddelek	34481-7
NOV PLAŠČ za normalno kolo za menjam za žični plašč dimenzija 28x1»/s. Poizve se na Vodnikovi c. štev. '65.	34109-7
PRAVO KAVO zamenjam za novo klotasto prešito odejo. Naslov v ogl. oddelku.	34491-7
SUKNJO za 16 let starega fanta ln 3 suknjiče zamenjam za protivrednost. Tavčarjeva številka 8, pritličje levo.	34493-7
ZAMENJAM za protivrednost ca 1200 komadov strešnte opeke v dobrem stanju. Naslov v ogl. oddelku. 34623-7
NEPREMIČNINE
ENODRUŽINSKO do dvodružinsko hišico z vrtom, tudi parcelo, kupim — prednost Bežigrad do Črnuč. Ponudbe pod Severni del na oglasni oddelek.	34182-8
3Vi ORALOV veliko vinogradno posestvo v okolici Maribora prodam. Ponudbe pod Lepa na oglasni oddelek.	3451-5-8
LESENO STANOVANJSKO HIŠO — barako ali že Izdelan les za njo kupim Plačam v denarju, dam prašiča, radijski aparat, ostalo po dogovoru. Naslov poslati na podružnico SP Celje pod Barako 17532.	34516-8
PARCELO NA BLEDU, prednost Želeče ali Zagorice, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Privatnica. 34562-8 LEPO MALO vinogradno posestvo v okolici Maribora zamenjam za večjo enodružinsko ali dvodružinsko vilo ali hišo z vrtom v Mariboru. Ponudbe na podružnico SP Maribor pod Posestvo.	34238-8
POSESTVO z gospodarskim poslopjem In z vsem inventarjem, sončna lega, 5 minut od glavne ceste prodam. Na posestvu se lahko redi 6 do 7 glav živine. Pintar Franc, Paneče 1, Jurklošter pod Laškim. 34060-8
V NAJEM
PIANINO vzamem v najem. Ponudbe pod Muzikaličen srednješolec na ogl. oddelek.	34460-9
LOKAL, primeren za mizarsko obrt, Iščem za takoj. Pismene ponudbe poslati pod Čimprej na oglasni oddelek.	34591-9
PIANINO ali kratek klavir vzamem v najem. Ponudbe pod Pianist na ogl. odd.	84499-9
SOBE - SIANOVANIA
MLAD INŽENIR Išče sobo takoj ali s 1. dec. — Prevzame tudi Instrukcije srednješolca. Ponudbe na ogl. odd. pod 28.	34298-10
DVOSOBNO STANOVANJE v centru Celja zamenjam za enako ali enosobno s kabinetom v Mariboru. Naslov v podružnici SP Celje. 34382-10 OPRKMT JENO SOBO za enega ali dva solidna študenta iščem. Plačam v natuia-lijah ali z denarjem po dogovoru, ponudbe na ogl. odd. pod Strojni tehnik	34351-10
PRAZNO ali opremljeno sobo išče mlad profesor za takoj. Ponudbe na Šramok, Zagreb. Goljak 18. 33991-10 OPREMLJENO ali ..razno sobo Išče v Ljubljani miren študent ekonomije. Ponudbe na oglasni oddelek pod Celjan	34582-10
SOLIDEN NEMŠKI MONTER — Išče opremljeno sobo. Plača po dogovoru. Hein Wenk, dečjl dom, Megrad, Ljubljana.	84501-10
GARFSONIERO. komfortno, zamenjam za dvosobno stanovanje ali večje s kopalnico. Naslov v ogl. odd. 34474-10 'ŠTUDENTA tehnike iščeta tudi ne» opremljeno sobo po možnosti v centru. Plačata tudi v naturalljah. Naslov v ogl. odd.	84299-10
NEOŽENJEN VOJAŠKI zdravnik išče opremljeno sobo v šiški ali v bližini. Ima posteljnino. Ponudbe na ogl. odd. pod Oficir.	34472-10
LEPO OPREMLJENO SOBO. sončno, s posebnim vhodom, na Mirju, zamenjam. Ponudbe pod Pismeno na ogl. odd.	84600-10
RAZNA&ALCA ('KO)
ČASOPISOV ca HUJE in ČIBCH takoj spremne
PODRUŽNICA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« — KRANJ.
PRAZNO KOMFORTNO SOBO, manj* šo kot 4x4 v vili na Mirju zamenjan» za večjo 5x4 ali vsaj 4x4. Naslov v ogl. odd.	34560-10
SOLIDEN IN SKROMEN DIJAK 20-botehnične šole, z lastnim perilom, išče sobico z vso oskrbo in plača V denarju in naturalljah. Ponudbe pod Naturalije na ogl odd. 34559-10 ENOSOBNO STANOVANJE, lepo v I. nad., primerno samo za dve osebi zamenjam za istotako večje. Ponudbe pod Preskrbim na oglasni oddelek.	34557-10
OPREMLJENO SOBO — svetlo, s posebnim vhodomi Išče od 15. dec. ali od Januarja tovariš, ki Je čez leto zaradi terenskega dela več mesecev odsoten. Ponudbe na oglasni oddelek pod Mnogo odsoten. 34357-10 SOBO z predsobo; kopalnico in drvarnico v Vižmarjih zamenjam za sobo s posebnim vhodom v centru ali bližini. Ponudbe pod Nujno 1, na ogl. oddelek.	34505-10
DVOSOBNO STANOVANJE s posebnim vhodom, sončno ln suho, v Kamniku» zamenjam za enako v Ljubljani, Frantar, Srečo. Graben št. 38, Kamnik.	34374-10
ZAKONSKI PAR, brez otrok, cez dan odsoten išče prazno ali opremljeno sobo. žena krojačica bi za protiuslu-go šivala. Ponudbe pod Miren par na ogl. odd.	34319-10
BOLJŠO SOBO za moji dve hčerki vi-sokošolkl. opremljeno ali prazno — zaželen je tudi klavir, ni pa pogoj, Iščem. Ponudbe pod Industri.ialec na oglasni oddelek.	34605-10
ZAMENJAM stanovanje, ljubko enosobno ob lepi cesti ln železnici 10 km iz Ljubljane za podobno ali dve sobi s kopalnico bliže Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek pod November.	34526-10
2 OPREMLJENI ali prazni sobi v Ljubljani Iščem za takoj. Plačam tudi v naturalljah. Naslov v oglasnem oddelku.	34527-10
RAZNO
V NEDELJO dne 7. XI. 1948 Je bilo od Prevoj pri Lukovici do Ljubljane Izgubljeno kompletno avtokolo z rusko gumo dimenzije 700/20. Prosimo, da ga najditelj vrne Glavnemu odboru RKS. Ljubljana, Dapčevičev trg štev. 8.	34606-14
DNE 15. OKTOBRA 1948 ml je bila ukradena denarnica z vsemi osebnimi dokumenti: osebna izkaznica Izdana od Ok SO za Vipavsko, odsek za notranje zadeve. Izkaznica OF In en bon za 1000 din naslovljeno na ime Mesesnel Stanko, Goče 33. — Poštenega najditelja prosim, da ml najdene dokumente vrne na moj naslov Mesesnel Stanko, Gode 33. p. Vipava.	34603-14
OSEBA, ki Je pomotoma vzela dne 14. XI. Prt poslovalnici Ljubljana okolica ' (bivša tvrdka Goričar) potrošniško nakaznico na Ime Flere Pavla; Senožeti. Dolsko, naj vrne na naslov Medič Ana, Jegličeva 10-11 — Ljubljana.	34497-14
DNE 16. novembra sem na poti lz Kranja do Pirnič Izgubil kovčeg z bla/-gom. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne na naslov Zupan. Viker-če 30, p. Medvode.	34326-14
V soboto 13. novembra prepeljemo lz Vinice v Grosuplje posmrtne ostanke mojega nepozabnega sina in brata
JANKA RODE
partizana od 1. 1941., komandanta 8. bataljona Cankarjeve brigade.
Padel Je na Bosiljevem 80. junija 1. 1944. v borbi z ustaši ln Nemci
Žalujoči: mati Frančiška, sestre» brat, ln ostalo sorodstvo
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom ln znancem, da nam Je umrl naš najboljši mož, oče, stari oče, Btrlc Itd.
FRANC LAZNIK
železniški upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 14. novembra ob 15 Izpred hiš« žalosti Tugomerjeva 13. na pokopališče v Dravlje
Ljubljana, 12. novembra 1948.
žalujoči ostali
Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, brat ln strlo
JANEZ KARAT
Pogreb bo v nedeljo ob 16 lz Topilo št 86 na pokopališče v Zagorju.
Toplice, Zagorje. Hrastnik, dne 11. novembra 1948
Žalujoča žena, sin in ostalo sorodstvo.
+ V neizmerni žalosti sporočamo, da nas Je 10. novembra v 67 letu starosti po dolgi ln mučni bolezni zapustila naša ljubljena ln požrtvovalna soproga, mama, babica, sestra
GABRIJELA MURKO
rojena SERNEC žena univ. profesorja v pokoju Zogreb bo v Pragi 16. novembra Praga, Ljubljana, Zagreb, Beograd Maribor. Celje.
Dr. Matija, soprog; dr Vladimir, Jelka, dr. Ivo, sinova in hčerka; dr. Rafo Arnerl. zet; Marta, Vera. Nada. snahe; Lla, Jelica, Melita, Matiček, Vladek, Aleš, vnuki ln vnukinje; Janko, brat; sestri Olga ln Melanija; svakinja Marica ln ostalo sorodstvo
ZAHVALA. — Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega predragega očeta, moža in dedka
VIKTORJA HERFORTA st,
Posebej se zahvaljujemo njegovemu zdravniku dr Trtniku za vso njegovo pomoč v težki, dolgi bolezni, vsem nje-grovim sorodnikom, prijateljem in znancem.
Prisrčna hvala vsem lovskim tovarišem. sindikalni podružnici na muze-’ Jih In vodstvu muzeja za tople besedo in. ganljivo slovo.
Ljubljana, 12. novembra 1948.
Žalujoči svojci.
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica 4t 6/H — Telefon uredništva ln uprs,ve St C5-22 do 55-2«, tetefon uprav« sa ljubljan«k» narodnik* st, 88-23 — Tlakama »Slovanskega porodevaJo*« — Odgovori»