GLAS NARODA List: slovetiskihidelavcev v Ameriki« ■ Naj* ečji alovenaki dnerail^l rf Združenih driavali S VeUa ta vse leto ... $6.00 1 Za pol leta.....$3.00 f Za New York celo leto - $7.00 !j Za inozemstvo celo leto $7.00 J '--—— ---jjg. The largest Slovenian Daily in I the United States. Issued every day except Sundays g and legal Holidays. 75,000 Readers. sv_________-Jfi TELEFON: CORTLA/tDT 2876. ________Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y. Under the Act of Congress tV March 3, 1879. TELEFON: COBTLANDT 2876. NO. 175. — ŠTEV. 175.' _« NEW VoRK, FRIDAY, JULY 28, 1922. — PETEK, 28. JULIJA. 1922. VOLUMEItXX fH" LETNIK XXX " STRAJKARSKI POLOŽAJ V ZDRUŽENIH DRŽAVAH HLADNOKRVNA MATI JE REŠILA HČERKI Hladnokrvna mati je rešila življenje svojih dveh hčerk, ko je obtičal avtomobil na tračnicah. Atlantic City, X. .J, 27 juSjj. S fvojo hladnokrvnostjo, .'s!ed katere je vrgla svoja dva otroka ur hvromobila ter skotila nat.-* šf> •■auia ven. je Mrs Ana *V»dkin iz Nortli Atlantic Ave. najbrž rešita življenje v-vr>h treh. V nas|e>t njem tr»*uutku j«, bil namreč avtomobil, ki je obtk-aI na križišču Illinois m Baltic Ave. zadet od nekega železniškega vlaka, p » vlečen 7a *mereh. Mrs Rodkin «-e jc peljala p-* Baltic Ave. navzgor v namenu, a zaxije na Illinois in Mediterranean A v. !er dospe na ta na*'in domov. Pob-g nje na sprednjem sta s»- nahajali njem dve b.Vrki. stari devet in enajst le*. Ko m* je nahaja že na tračnicah, je videla v razdalji petdesetih čevljev vlak in v Istem trcniTku je prišel čuvaj i/ -»tolpa ter za krir al nanjo, naj za vozi nazaj Mrs Kodkin je ustavila 'er tela zapeljati nazaj, a je storila najbrž nekaj napačnega, kajti avtomobil je obstal. Brez nadalj-njt-ira |Mjmu]eka je vrgla r.ha o irok?« na cesto ter skočila za njima in v nasledilje.ni trenutk'i .ie zadel vlak avtomobil. Vlak se je u«ia\il v razdalji nekako 7"> čev-ljv od dotieiietra me*ta. OKLOPNI AVTOMOBIL ZA PROHIBICLJSKE AGENTE. Malone, N. V., 27. julija. —J Semkaj je dospel oklopni avto mobil s strojno puško. Tega avtomobila se bodo j»osluževa!i pi» hi-oicjski agenti na svojem lovu na tihotapce. ki sprav!jajc prepovedano pijačo iz Cansd*. (To' l o nov graft za prohibusjske uradnike ob canadski in lahko se zgodi. da bod > c-lj prevažali žganje s tem lepim oklop-nim avtomobilom.) | Po okrožjih, ki so na zemljevidu s črnim zaznamovani, štrajkajo prtnn garji. Prt-križane črte puka zuj*jo glavne železniške proge. V ozemljih, označenih s pikicami, vozijo vlaki vsled štraj ka zelo neredno. DENARNA IZPLAČILA! V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI m ZASEDENEM ' OZEMLJU { m potom aiii banka Isrrinjejo *ane*ljiva, hitro in po ™«iHh j «enah. [ Vteral m bile naše cene aledete: I Jugoslavija: j ftaep<*i!ja ca atonfe poftte la IspUtnj« **Kr ^oWat Pekomi urad In [ "Jadranska U^i" * LjuMjanl. ZarrH>.\ *ec#ra35.00 Italija In sasedeno oxeml K: RaspoMtja aa cadnja poeta la lmplatuj« "Jadranska banka" ▼ Trstu, Opatiji in Zadru. 50 lir____$ 2 90 500 lir .... $25.50 100 lir----$ 5.30 1000 lir____$50.00 300 lir____$15 00 Za paUtlalva, ki preaeg*|e raeeek dvajaettlaof ima ali pa iHtkoi Ur dovoljujemo po an»h»itl *e poecbol popust. Vredroat kronam, dinarjem ta Urala eedaj nt atalaa, menja m večkrat ta nepričakovano; ta tega razloga nam nI mogoče podati aatančaa cene vnaprej. Ml računlmo po cen* onega dna, ko nam dospe poel-^nl deaar v roka. Glede IzpiaiM v ameriških dolarjih glejte p>sekBB aglaa v tem lita. Denar nam Je poalatl najbolje po Domestic Money Order all pa Itew York Bank Draft. ; FRANK SAKSER^STATEIBANK SaCofUandtStrsst i N«w York, N Y. ŠTRAJKARSKI POLOŽAJ V£DMJ BGLJSU " | Sedaj je več upanja, da bo mogečd uravnati stavko že lezničarjev. — Pogajanja v Beli hiši. — Zaloge premoga postajajo vedno manjše. — Uvel j a vi jen je zvez ne kontrole. — Razdelitev živil pod kontrolo. Washington, D. <\, 27. julija. — Upanja glede uravnave stavke železničarjev so dobila nove hrane, ko so dospeli danes semkaj voditelji obeli strank, najbrž v namenu, da se j »os vetu je jo z vladnimi uradniki, vendar pa ni bilo mogoče ugotoviti ničesar določnega, če gre pri tem z a preje sklenjen dogovor, vsled katerega bi prihod; zastopnikov postal se veliko bolj važen. Z-_r« «laj zjutraj je dospel sem-! kaj. ne da bi se preje sporočilo | ie fhica^a o njegovem odhodu J H. M Jewell, načelnik unije stav-kujorih delavcev v delavnicah v spremstm šestih mednarodnih predstnlnikor delavskih orp-an'za-cij. Ti voditelji jve hočejo oglasiti v Beli hiši, da se posvetujejo s prnlsHlnikom Hard in «r o m. V vladnih k ropih se je glasilo. ■ la nis i bili unijstkj zastopniki povabljeni na konferenco, vendar pa bodo KMnoposebi uuie\*nf» sprejeti v Be>Ji hišr. da se popovore {rlede stavkarskeila ikli nj'-na v Versailles ir j sicer v s< glasju s štii inajstim: ! t<»t'-kaini pre,i'njega predsedniki! Wilsona. Nadaljni predlogi, katere s-| navaja v resoluciji so naslednji:] 1. — Znižanje odškodnine, ka- j tero naj plača Nemčija, na zne stik. fti bo »dejanski odgovarjal škodi, povzročeni od vojne. 2. — Kanceliranje ali razve- j Vjavljenje medzavezniškiili dolgov. 3 — Umaknitev zavezniških posadk z nemškega ozemlja. 4. — Povrnitev Saar doline v roke Nemčije. 5. — Splošno razoroženje. 6. Uveljavljenje velikega mednarodnega posojila, da se omogoči zopetno^ekonomsko zcrradi tev Evrope. Berlin, Nemčija. 27. julija. — Nemški finančni minister je v nekem pogovoru izjavil, da ni treba Nemčiji zadrževati zavezniškim finančnim izvedencem svojih knjig. Kaj takega bi se z veseljem pozdravilo, kajti v takem slučaju - bi se razkrilo brezupni j finančni položaj nemške države j ter tudi našlo temelj, ki naj l»i ; služil kot pričetek za nova poga- j janja glede nemške vojne odškod- ; nine. Nemčija lahko položi svoje karte ter pričakuje rezultat brez ! vsakega vznemirjenja. London, Anglija. 27. julija. — j Min. predsednik Llovd George j bo skušal prepričati franocoske- ; ga ministrskega predsednika Po-incareja, da bi bilo koristno za vse evropske države, če bi bila Nemčija v Ligi narodov. Upati je. da se bodo potem nasprotniki Lige v Ameriki tudi zavzeli zanjo in da bodo konečno pristopile tudi Združene države. SOVJETSKA PROPAGANDA STANE $15,000,000. Moskva, Rusija, 27. julija. — Sovjetska vlada je izdala kot petnajst miljonov dolarjev v pro-prt^jagandne svrhe, soglasno s šte vilkami. katere je priobčil komisar Zinovjev. Ena tretjina te svote je bila izr dana v baltiških ržavah, Nemčiji in Italiji. Tri miljone in pol se je izdalo iv Indiji in dva miljona na genov- laid konferenci. t USODA REVOLUCIJO N ABJEV V RUSIJI Napoveduje se vnaprej, da bo več socijalnih revolucijo-narjev, proti katerim se sedaj vrši proces, obsojenih na smrt. — Socijalnim revolucijonarjem je bila sebičnost prva skrb. Poroča Walter Duranty. Moskva, Rusija, 2G. julija. — Obravnava proti socijalnim revolucij oltarjem se bliža svojemu koncu ter ju zaključena se tekom tega tedna. Obsodba večine obtoženih je gotova stvar in več smrtifih obsodb bo tudi izvedenih. Vspričo pozornosti, s katero zasledujejo evropski socijatisti in delavski krogi to obravnavo je vredno nuditi pojasnilo stališča sovjetske vlade v zvezi s celo to zadevo. Informiran »nn. da je namen tega sodnijskega postopanja trojen. V prvi vrsti se hoče pojasniti luškemu narodu, posebno pa kme toni. ki so po v se u^ naravno pod- , pirali socijalno - revolucijonarni program iz leta 1917^ tikajoč se "zemlje in miru'* ter konečno ce-lemu ostalemu svetu, da so so-cijalni revolucijonarji vsled svoje želje, da strmoglavijo boljše-. vike, izdali "revolucijo naroda7' s tem. da so kovali zarote s Francozi in drugimi zavezniki, s Kol-čakotn in drugimi reakcijonarni-mi voditelji in konečno z zavrat-! ni mi umori. J V tlrniri vrsti se hoče pokazati | da so socijalni revolucijonarji iz dali in zatajili svoje podrejene t , namenu, da rešijo svojo lastno kožo in-da vsft»i 1-:ga niso vredni javne podpore ali simpatije. V tretji vrsti se ho<"-e uv^ljavi-i rekord za bodoče zgodovinar je glede revolucijonarnega gibanja v letih 1917—1919. Po mnenju sovjetske vlade se je vse te tri cilje doseglo tekom obravnave, (iotovo je resnično, da je dokazalo postopanje resničnost gorinavedenih dejstev. Vpra šanje pa je, če se masa ruskega naroda. — brez ozira na ostal" svet. — v polni meri zaveda teira ali če j<> cela stvar sploh zanima V kolikor pridejo v pošte v soci jalisti druge internacijonale. j«* pokazalo postopanje, da so bil: inozemski delegati modri, da so opustili obrambo, ko so to storili. Vse kaže, da so domnevali, da i i jim bodo pustili boljševiki lahek uspeh v tej zadevi kot plačilo za pristop druge internacijonale k i združeni fronti evropskih delav-| cev ali da so domnevali, da branijo skupino galantnih političnih jetnikov. Če je prva domneva pravilna, potem so napravili du-šeslovno pomoto. V drugem slučaju pa so kmalu našli, da se ob-» ramba ne izplača, niti v polit i č- i nem. niti logičnem smislu. | --- I » HOČEJO PROČ OD AVSTRIJE - I Berlin, Nemčija. 27. julija. — i Gibanje, kojega cilj .je odločen.je I od Avstrije, ki je do vedlo na Ti- i i rolskem že do ponovnih demon- j i stracij in izgredov, je bilo nanovo ' oživljena na nekem sestanku, ki se je vršil v Tnomostu na Tirolskem,- V poteku razprav je bila izdana proklamacija neodvisno- i " sti, katere j>a oblasti ne smatrajo za resno. Tirolci so se že večkrat izrekli za priklopljenje k Nemčiji, do-čim hočejo priti Predalračani pod Švico. JAPONSKA NOČE ODOBRITI! WASHINGTONSKE POGODBE. Tokio, Japonsko, 27. jiTija Japonski parlament* je sklenil, da toliko časa ne bo odobril po-I godbe, sklenjene v Washingtonu. dokler bo Francija oboroževala. Francija ima še vedno toliko vojakov kot jih je imela pred sklenitvijo te pogodbe. Niti na misel ji ne pride, da bi poslala kaj vo- i jakov domov. _ # ___ SMRT MUČENIKA. Baltimore, Md.. 27. julija. — Poročnik Milton B. Mackall. ki je moral skozi cela štiri leta sk"t-ro neprestnao sedeti v kopalni bani. ker je dobil v vojni težko rano v hrbtenici, je umrl tukaj v Fort Me Henry bolnici ter bo pt kopan z najvišjimi vojaškimi častmi. Bil je pohabljenec, za katerega ni bilo nobene pomoči, ter vsled tesra predmet vplošnega sočutja, a on ni nikdar izgubil svojega ituinoija. Predsednik Hard in«; in njegova žena sta se seznanila z j....ii tekom zadnjega obiska v Baltimore ter mu dala izraza svojemu sočutju. D<1 tedaj naprej je prišla predsednikova žena vsaki teden k njemu s šopkom cvetk. Neposredni vzr >k smrti je bilo uia-t.je trebuha vsled vročine, ki je prevladovala zadnji teden in revež ni mogel več zavžiti. INDIANA SE PRIPRAVLJA NA OBRATOVANJE MAJN. Indianapolis, Ind., 27. julija. — Državni governer je naznanil danes, da bi> začela država na svojo lasno pest obratovati majne. Premoga bodo baje toliko izkopali, da ga bo dovolj za prebivalstvo Indiane. ZAPRL SAMEGA SEBE V KEHO. North Bergen, N. J.. 20. julija William Fulson, tukajšnji jetni-ški paznik, se je zaprl včeraj s svojimi lastnimi ključi v tukajšnjo ječo. V obtožbi, ki je že druga ta teden, se glasi, da se ga je na lezel ter domneval, tla je sam jetnik. DVANAJST MRTVIH V BOJU S FAŠISTI. Rim, Italija. 27. julija. — V Ravenni je divjala 24 ur vroča bitka med fašisti in socijalisti. Dvanjast oseb je bilo mrtvih, nad petdeset pa ranjenih. Kakšna bo posledica vladne krize, se zaenkrat še ne more dognati. Po mnenju državnikov ni mogoče ustanoviti nove vlade. 850 MAJNARJEV OBTOŽENIH VELEIZDAJE. London, Anglija, 27. julija. — Robert Williams, George Lans-bury in Tom Man, so izdali na vse organizirano delavstvo poz« v, naj odločno protestira proti procesiranju južnoafriških majnar-jev, ki so se vdeležili taniošnjih majnarskih nemirov. Enajst tisoč štrajkarjev jv» hi lo aretiranih. Osemstopetdeset se jih mora zagovarjati zastran u-mora in veleizdaje. PORTUGALSKA HOČE IMETI TISOČ MILJONOV ZLATIH MARK. « -- Lizbona, Portugalska, 27. julija. — Portugalska vlada se bo pogodila z Nemčijo glede plača-nja vojne odškodnine. Portugalci zahtevajo tisoč miljonov zlatih mark. TRINAJST DN! JE > ^ ! BIL ZABARIKADIRAN i - ; Blaznež, ki je zabarikadiran že trinajst dni, je ubil enega človeka ter ranil več nadaljnih. Huntington, W. V a., 27. julija. — ^olm Fredeking, ki se je skoro štirinajst dni i upiral oblegovaleem v svo-jji hiši v Hintonu, se je danes ob desetih zjutraj udal. Hinton, W. Va.. 27. julija. — John Fredeking. ki se je že skozi trinajst dni uspešno upiral vsem poskusom, da se ga spravi iz njegove hiše in ki je pri tem ubil enega moža ter ranil več nadaljnih, nadaljuje pogumno z obrabo svoje hiše. Državne č«*te jn pomožni šerifi, ki oblegajo to hišo. nameravajo vprizoriti dan?s nadaljni napad ter upajo, da ga bodo konečno presenetili. Tekom pretekle noči so ga poskusili dobiti z bombo, napolnjeno s plinom. ki povzroča solzerije, a ta bomba je bila brez učinka, ker je zbežal Frederik v neko drugo sobo. Kot pravi njegov oče je star ta mož 35 let ter je že petnajst let blazen. Pred trinljstimi dnevi se je njegovo stanje poslabšalo in pognal je celo družino iz hiše. Prohibicijski uradnik Lou Mat*y je skušal prodreti v hišo, a je bil ustreljen od njega. Par dni pozneje se je posrečilo nekemu Kari Hope-u prodreti v hišo, ki je bila obkoljna. a tudi on je bil obstreljen ter se nahaja v kritičnem stanju v bolnici. Razven-tega sta bila ranjena še nadaljna dva. Red Bank, N. J., 27. julija. — James Ayres, ki je baje oropal poštni urad v Little Silver. X. J . je pri bežal v neko prazno hišo na Little Silver cesti. Tam ga je zasledila policija, a na jxiziv. naj se uda. je odgovoril z zaničljivim krohotom. Bandit je pričel streljati na par detektivov, ki so skušali protieti v hišo, nakar so se detektivi umaknili na vojno posvetovanje. Sklenjeno je bilo streljati na hišo iz kritja, a tudi Avres je bil pripravljen na boj in posre ;iio se mu je raniti enega izmed oblegovaleev. Tri u#e je trajalo obleganje in tekom tega časa je bilo oddanih n(tkako dvesto strelov. ' Policija ni prišla med tem časom banditu še nič bližje, ker je znal slednji dobro urediti svoj oirenj. Konečno se je vršilo na-daljno posvetovanje in sklenjeno je bilo, da se pokliče na potno« požarno hrambo. To je pričela metati v hišo velikanske množice vode, a Avres je še vedno lahko streljal ter to tudi storil, kakor-hitro se je pokazal kak policist. Konečno pa je skušal splezati skozi neko okno v kleti, da uide tej povodiiji, a tedaj ga je zgrabil konštabler Musto, kateremu je posrečilo s pomočjo par drugih premagati handita ter ga odvesti v ječo v Freehold. > RAZOROŽEVALNA KONFERENCA SE BO VRŠILA V REVALU. Riga, Letska, 27. julija. — Dne 29. julija se bo začela v Revalu konferenca, katere cilj je razoro-ževanje. Navzoči bodo zastopniki Letaske, Estonije, Finske in Poljske. SLABA LETINA V ZAPADNEM DELU NEMČIJE. Berlin, Nemčija, 27. julija. — j Vsted neprestane suše, ki je trajala skoro vso spomlad, bo letina t sapadni Nemčiji Jako pičla. OLA S NARODA. 23JTL 1»22 ~——^————^ "GLAS NARODA" 1_' (SLOVENIAN DAILY) - . ------ Owiwd and Publlvhcfl by Slovenic Publishing Costp&oj (A Corporation) »AMK KKtlK, Priildint__LOUIS BENEOIK, Trtnurtr ; W*« of Bwlniw of tli« Corooratlon and Addreues of A bova Off I car«: at Cortlandt Street, Borough of Manhattan; New York City, N. v. C L A S NARODA _________(Vole« of the People) ___ (Mued Every Day Except Sunday« and Holiday«. 2a c*» «atw »eijrf I.>1 nit.en* Za New York za celo teto |7J» in Canado .................... H OO za pol (eta ........ ».50 Za pol leta ........................ »3.00 Za Inoxematvo za celo lato ■ V7.00 Za *««rt lat« ......................ti-50 ______ h pol leta ................t3J0 Subscription Yearly fS.OO Advertisement« on Agreement. J **Ola« Narod«** Izhaja vsaki dan UnKtnil ■ ■^■'J «ty prr*«""«". j Dopid braa podpisa In oaebcoctl ae n« prlobčujejo. LVnar naj «a blagovoli po-Uljatl po Mom-y Order Pil spremembi kraja naročnikov prosimo, da s« nam tUdI prejšnjo blvaUftl« n&manl, da hitreje najdemo naslovnika- GLAS NARODA M Cortlandt Street, Borouflh of Manhattan, New York, N. Y. ___Telephone: Cortlandt 2876 __ V ZNAMENJU KULTURE * i Na veeer dneva, ko pišemo to. ^e i>u vršil velik "boj" med dvema mladima pretepačema v Jersey" City in sicer! 2a lightweight champijoust vo ah preveiistvo v boksanju, to je suvanju v nos, po čeljustih, v trebuh in tako dalje. To suvanje se vrši lolikn časa. dokler eden junaških, *'borileev" ne obleži na tleh. ves oblit s krvjo in znojem, z razbitimi očmi in izbitimi zobmi. 44Junak", ki je zmagal, je nato deležen burnih ovacij od strani navzočega občinstva, ki je plačalo z lepimi STOtami za privilegij, da sine prisostvovati temu ostudnemu pretepanju. s Ko je boja konec, razdele razpisano nagrado med zma^alca in premaganega, pri čemur dobi seveda zmaga-lec nekoliko več. Amerikanci se kaj radi postavljajo s svojo moralo in fcežnoeutnostjo. * S kakim ogorčenjem pišejo naprimer gotovi moralisti o španskih bikoborbali, v katerih parajo biki rnrsa-Vim konjem trebuhe ter podležejo nato ostremu meču ' jespade. 1 4'To je nekaj strašnega, nezaslišanega", pravijo ti ljudje, da so propaliee celo v najvišjih stanovih, ki se tako ponižajo, da gredo gledat take ostudnosti. Mi Amerikanci smo pač boljši. Isto velja glede takozvanih bojev med petelini, ki so kaj razširjeni na zapadno-indijskih otokih in tudi v Juž-' ni Ameriki. * Sempatam si tudi v Združenih državah poredni far-merski mladiči privoščijo tak "špas" ter vprizore boj med petelini v kakeiii skednju, a oblasti so jim kmalu za petami in občutno jih kaznujejo, če jih za slede. Ostudno pretepanje, ki nosi nedolžno ime boksanja pa je dovoljen«, in ljudi, ki se pečajo sto "umetnostjo", mesto do bi jih prijeli ter zaprli kot delomržneže in parasite. proslavljajo kot največje junake. Dempsev, največji junak Amerike, ni hotel iti v vojno, da V)i se boril za svojo deželo, kajti bal se je nem-' ških krogel j. Pretepati se pa je vedno pripravljen, kajti on ve, da se mu ne more pripetiti nič drugega kot da dobi black eye ali izgubi par zob. "Najlepša utvar pa je naslednja. Warden Sing Sing jetnišnice je dal inštalirati v veliki dvorani svojega državnega hotela velik radijski aparat. in kaznjenei bodo lahko zasledovali s pomočjo brez-žičw»"ezdir v očesu svojega brata, a bruna v svojem lastnem ne vidiš", je rekel Krist. To velja za one Amerikance. ki se zgražajo nad sli-čnimi napravami drugih, bolj primitivnih narodov, a ne« uvidijo, da je boksanje ena najgrših naprav, nevredna civiliziranega naroda. Predrzni Bolgari. Kakor znano, so odnosa ji med kraljevino Romunsko in Grško ter Bolgarsko, kakor tudi odnošaji tned kraljevino Romunsko in (irsko ter Bolgrsko na druiri struni utopili v tem času v r.elo resno fazo. Romunski zunanji minister Dnea je v sporazumu interesi ranih držav Jugoslavije. Romunske in Orgije svoječasno v Sofiji storil demaršo radi vednih vpadov bolgarskih in makedonskih eetni-kov na gorenja ozemlja. Bolgarska vlada ni proti tem vpadom o«, proti pihanju četnikov niee-aar ukrenila, marveč je napravila drzno diplomatieno potezo ter Vloiila pri narodih v Genovi obtožbo, da Čete omenjenih treh . A k . «4» ' j - ' . balkanskih držav ogrožajo njene meje. da se ne more braniti radi nezadostnih varnostnih in bram-bnih Čet vsled cesar prosi j^vezo narodov za nujno pomoč. V zadevni noti Bolgarska navada tudi. da jej Rcnsede prete z vojno radi česar prosi ofieijelno zvezo narodov za intervencijo v smislu Zvezinega pakta. Ko je tajništvo Zveze narodov v Genovi prejelo bolparsko noto. je sklicalo za 15. t. m. posebno sejo vrhov, sveta Zveze narodov. Zvezino tajništvo je obenem o tem obvestila vse inifcresirane I države s pozivom, da imenujejo svoje zastopnike za gori omenje- j Jio sejo. r OBLETNICA PRVEGA POLETA ............. • Vlada" Združenih držav bo na do stojen način proslavila obletnico prvega zrakoplovnepa poleta, ki se je zavrŠil meseca julija 1909. Dne 27. >al. 1909 s:a se namreč dvignila v zrak brata Wright ter ostala v zraku eno uro in dvajset minut. Slika nam kaže zrakoplov bratov Wripht. Dopis. Rock Springs, Wyt. Mogoče bo zanimala vaše čita-leLje in to prav posebno sedaj, te-kotri velike pTemogarske stavke, naslednja resnična povest iz življenja prvotnega daljnega zapada. kot mi jo je povedal neki prijatelj. Slovenec, ki zavzema odgo v orno mesto bančnega blagajnika v tem mestu. Premogovniki v Rock Springs so dobavljali-premog In ion Pacific železnici izza easa. ko ,se je to ,železnico gradilo skozi zapad. to je izza leta 1 S.")."), ali 1860. Lpravi-telji te železnice so prišli i. 18."» na ini>*d, J a import i rajo ve" sto Kitajcev v namenu, tla jih stavijo na mesto angleških, škotskih. velikih in irskih premogarjev. Ti Štirje narodi z angleških otokov bili \ onih dneh glavni nivmo-^-arji. 1'nion Paeitie železnica, ki je bila lastnica rovov, je hotela povišati dividende svojih delničarjev in to je bil vzrok vpi izorjene i izpremehibe, kajti o drugih pomislekih se ji ni zdelo vredno razpravljati. Komaj je bil načrt zasnovan in že je bil tudi prestavljen v dejstvo in v Rock Springs je d«»spel celi vlak rmenih mo-ž. ki so. kot vsi drupi inozemei skušali izboljšati svoj mfcterijahu položaj. Kompa-nija je hitro postavila lesene koee, da nastani v n.jlli sinove nebeike-•ja co^arstva, jim dala krampe, !o-* pijte in drugo potrebno orodje t>*r jih poslala v luknje v griču. V onih dnevih ni .bilo nikake preuioparske unije in ce je bila. ni še dosjxrla tako daleč proti zapadli. Razkačeni bt*li premogarji so sklicali nekega večera, kmalu po prihi.dit Kitajcev, tajno zborovanje, na katerem se je razpravljalo o koyakrh za akcijo, katero se je Jiotelf) na vsak način vprizo-riti. V vsaki ljudski množici je najti par mož, ki verujejo v nasilje ter ga tudi pr-digajo. Vse-kaže, da je svet teli ljudi ob tej priliki tudi prevladal Jer zmagal. Ogenj .in meč — to sta sredstva, katera priporoči razkačena množica 'proti drugi množici, Kateri nasprotuje, in tako je bilo tndi y,temi slučaju. Premogarji so zažpalf lesene koče, v katerih so spali Kitajci, in ko so zaspani nueui moižje prihiteli ven skozi vrata in okna, so pričel; beli premogarji streijeti nanje kot na zajce. Nekako sto, v okrog-lem številu, jih je bilo ubitih na ta na-;čin, dočim so se drugi razpršili preko prerij in poni, kjer so številni poginili od lakote in žeje. Na-'to .so pHšle zvezne čete in mir je bil zopet uveljavljen Oni. ki so j pobegnili pred razkačeno ljudsko , množico, so poginili v puščavi in gričevju. V naslednjem letu tor nfckozi vrč let pozneje so zadeli prospektor^i, ki so iskali sledove zlata, na kupe kosti, človeške okostnjake, ki so ležali rtepokopa-ni v pesku. Kitajska vlada se je pritožila ; potom svojepa zastopnika v Washingtonu in vsled tega se je | gotovo sv*>to denarja izplačalo atariaem in vdovam umorjenih Ki- tajcev. Iieli okostnjaki, blesteči se v solneu, pa so razpadi i ter se kmalu izgubili med pe>kom pušča-j ve v Wvomingu in eela stvar je bila pozabljena. To je neprijetna stran iz zgodo-vine*-me.sta Rock Springs ter se je pi-ipetila let, predno je prišel semkaj prvi Slovenec. Raviio sedaj pa so vsi rovi zatprti Lil niti en človek lie koC'ij** premoga, .laz sem prišel do zaključka, da imajo naši ljudje še vedno denar, čeprav niso delali že več mesecev, kajti oni kupujejo hiše ter gradijo nove, prav kot da ni nič pripetilo. V neposredni Mižini Roek i^prongsa so vrtali in vrtajo se se-laj luknje v namenu, da za^lede .petrolej. ^etr<»iej v velikšlT'podzemeljskih jeze ril' so razkrili na različnih mestih v Wvomingu m najboljši petrolej* k i izveilAiei so prepričani, da bodo griči v bližin: Rof-k Springsa kmalu pričeli dajati od sebe svojo dragoceno mastno tekočino. S tem pa ne svetujem nikomur, da naj kupi petn>-iejske delnice, kajti kupovanje pe-trolcjskih delnic ni igra. katero bi znali dobro igrati ljudje, ki niso na mestu Slovenska in hrvatska kolonija v Rock Springsu, ki šteje približno 1500 duš. se mi j»- zdela, kot da izhaja prav iako dobro kot katerakoli koloija istega obsega v Ameriki. Mesto. ^i šteje še-vt do ■sedem tisoč prebivalcev, gradi tri nove šole. vse tri oh istem času, Kar je smatrati za najboljše znamenje, da bodo imeli otroci naših priseljencev v Rock '^pringsu najboljšo priliko za vzgojo. Walter Predovieh. ~ . i Italjani se nasele v domskem i ozemljn. Ruska vlada je dovolila, da se naseli v douskem ozemlju 50,000 brezposelnih Italjanov, ki dobe na razp< lago 100.000 hektarjev zemlje. Pot rehno kmetijsko orodje bodo preskrbele Italjanom njihove kmetijske orpanrzacije. V Rusijo se namerava izseliti zlasti mnogo italjanskih kovinarjev. i Silno podraženje mesa na Dnnajn. Vsled dvigajceih valut so cene govejega mesa poskočile zadnji mesec za 10«>0 avstrijskih krom pri kilogramu. FARMA NAPRODAJ. | 120 akrov zemlje, vse potrebno, poslopje in orodje. Hiša s petimi sobami. Dobra voda na sesalko je zraven. Farma je ograjena* z bodečo žico. Zemlja rodovitna, brez kamenja. Izčiščene je 15 akrov. Ostale je šuma in pašnik. Dr*a se, vedno lahko prodajo v dve milji oddaljeno mesto. Ce»ta je nov«.. Sena je 20 ton. Proda se vse s pri-j delki vr^d, 14 glav poveje živine, 100 kokoši, za $4000. Takoj $34*00, ostalo na obresti. — Carl Baraga,1 P. O. Box 72, .Chaning, Mich. i Peter Zgaga- t ' i - i V naslovu nekega članka je zapisal Skaza z debelimi črkami "Čikakaži". S tem je najbrže mislil svoje bžje pristaše, ' * * - • Xekateri čikaški pospodje se živo spominjajo pregreškov. ki so se pripetili pred desetimi leti. Xa zločin, ko so vlekli šestin-petdeset tisoč dolarjev, pod napačnimi pretvezami izerpanih iz slovenskih delavcev, so pa pozabili. • • • Včasah se sliši govorica o tej ali oni ženski: "Xo, grda ravno To natančno toliko pomeni, kot če bi rekli: "No. lepa ravno ni". • • * Poročajo, da ima Anton Kristan v zlatem romu izkaznieo. da je bil nekoč član socijalistične stranke. 1 T3 dejstvo mu je pomagalo k miljonoitk. Podoben rum je tudi Etbiu ua-•cliL • * * V pisanju je veliko denarja, pravijo. Samo zlodej je dobiti denar iz pisanja. - t - Usti poročajo, da je šel izde-dinjen 'sin multimiljonarja Dvi Ponta med skebe. Oblekel si je overalls in sedaj opravlja službo železničarja. To jašno dokazuje, da se od svojega očeta ni naučil poštenosti. • * Ne, dragi moji, deželi ne manjka premoga. Samo pameti manjka in sicer silno veliko pameti onim .ki mislijo, da je premogar slabši kot pes in da zaniore od zraka živeti. * * * Letošnja letina ječmena bo iz-vanredno dobra. Še celo narava daje zaušnice prohibiciji. * * * Mi tukaj v Ameriki hodimo po deemi strani ulice. V starem kraju je druga navada. Taiu hodijo po levi strani. In to je tudi vzrok, da se tvoj sorodnik, ko pride v Ameriko, takoj v te zaleti. * * * Nasiov na nekem malem " Opozorilu \ ki je bilo objavljeno te dni v "Ameriški Domovini", bi se moral pravzaprav glasiti "Žajfa". » _ » Zakaj nimamo Jugoslovani kre d it a pred svetom? Če bo "cvet države" (kot imenujejo nekateri jugoslovanske oficirje) rodil take sadove, kakor jih je "kavalirski častnik" (glej današnji list) bomo^moraLi še dol* po časa čakati. da bomo imeli kaj kredita pred svetom. m m * Med "boat" in "boot" ni posebne razlike, že vsaj pri nekaterih elevelandskih šifkartaših ne. Pa naj rfi ženske strižejo lase in naj nosijo hlače — možki je vedno Je možki. Neki ameriški miljonarki v Franciji je ušla opiea. Nekaj časa se je izprehajata po velikem vrtu, potem je po splezala na drevo, odkoder se ni hotela vrniti. ^ Miljonarka je poklicala požarno hrambo. Nad petdeset ognje-gascev se je vdležik) lova. Po dve-urnem prii&devanju so spravili opico v -naročje njene gospodinje. Pa paj *e kdo reče. da milijonarke nimajo skrbi. O, imajo jih. imajo, toda «e človeških. So bolj na afne udarjene. • * * Policijski komisar nekega velikega ameriškega mesta je odpotoval v Francijo v svrho študij. Garantiram mu. da se bo tam lahko naučil velikih lumparij. # . • Amerikanci radi Čitajo biblijo in i verjemejo vanjo. 1 — Nas je mislil Bog, — pravijo | — ko je govoril o izvoljenem narodu. — Vodo je mislil, — pravijo — ko je govoril o vino. 1 JfiupaaluuauBka fffiŽ^ KatnL Srimnta Ustanovljena 1. 1898 jZc? Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. *" t --- Glavni odborniki. Ft«4la«A.\, i«23 K. isith St., Clev«lmucl. O Podpredsednik. LOL'IS BALA NT. Ilox 10ti r«ti A\e., Lorain. O. Tajnik. JOSEPH P1SHLEU. Ery, Minn. Blagujnik: ^C.EO. L. BROZICH, Ely, Minn. Bla«ajntk neizplačanih smrtflin: JOHN MOVKR.V, — 12th Ave. East. Duluth. Minn. Vrhovni zdravnik. Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 E Ohio Street, N. g., Pittsburgh, Pa. NadzcrnI odbor: AXTON' ZBAŠN1K, Room 206 Bake well Bkl«., cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago. Ill FRANK SERABEC, 4S22 Washington Street. L>«iiver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK. B.,x Lv. Ely. Mum. GREGOR J. POR EXT A. Black Diamond. Wash. FRANK 5IORICH. 6^'1T St. Cla:r Ave. Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN P1HC. 7S0 London Kd . N. E . t'i.veland. O. PAULINE ERMENC, »38 — 2ru Street. Sallf. m. JOSIP STEELE. -tlM E. Me-a Avenue. Pueblo. Colo. AXTCIN CEL.ARC, 7l»6 Market Street, Waukegan. 111. --Jednotino uradno glasilo: "•i;Ihs Naroda*'. ___ Vse stvari tUiajo^e s=e uradnih zaJev kakor tudi denarne pofttljatve naj ee pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se p-.šilja na pied-sednika porotnega odbora. I*rošnje z;i sprejem novih članov in b..lmfika spičevala naj »e pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota f« pripor-jča v^em Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor -et: [•lo-.iii itiiljanski štrajk, ki iraja že dokaj časa, k« in'-an in .se bo delo »znova pričelo v vseh podjetjih s polno paro. Smrtna kosa. V Lokvi pri Divači je po dalj š«m bolhauju podlegel morilki -01-siri slnšatelj prava na ljubljanski univerzi Fran t ok. Hil je kleaJen inlaileiii*; in navdušen Jug«-slovan. eden izmed ustanoviteljev in voditeljev znanega dijaškega jugosl< -(vanske«ra pokreta, ki zrevoluei joniral pred in uo-cl vojno naš » mladino. X-i mu Lilo dano da bi videl pod okriljem Jugoslavije, ki ji je žrtvoval vse svoje ml;-de .^ile, tudi svojo o/jo domovino. Pokriva ga zdaj rodna. :>al ne svobodna, a 'zato tem b<»lj sično ljubljena di>-, mača «ruda. V Ljubljani je bil po-kttjni t'ok marljiv in delave-n elan akad. .iruštva "Jadran*', ki mu je nekaj časa tudi predsedoval. Žalostna obletnica. Dne 1». julija obhajali žt;!i»t-u<» obktnivo se/.iga tržitškega Xa-rodin-oa dt.ma. LJ. julij, to je danim ! i vzbuja v srcih v s ii Jugoslovanov. v r.«vi vtsti pa n.L-šili za S4ižnj»*nih brat«>v žalostne in skeleče - pontine. \ |»i:(1i porttsen-i N'a-| rodni doni -je simbol *' kultume-i "a ' italjnuskega naroda, za lutjo-jslovaue pa memento za bt»d«V*nowt. I j Na grobu svojega moža se je zastrupila i Neka ženska je nesla na grob ■ svojega ožjega sorodnika v Nabre-j/.ini e vet lire. V bližini opazi na svoje veliko začudenje truplo sta-r. jše ženske, poleg katere ležala !stekb-ni-a 7. ostankom neke strupene kisline. Obvestila je o "Io^ikI-ku takoj oblasti, ki so spoznale v jsamomorill:: fit »letno Marijo (Vrp j iz Nabrežine. Pred dvemi leti ji je umrl mož in je bila od ti.krat i silno melanhorčna. Zapustila j*.-pismo, v katerem izjavlja, da ji je po smrti ljubljenega moža (»stalo življenje brez pomena. Delnice Jadranske Banke. Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ekspanzii *iim delom v vseh panogah gospodarskega živ-lja v domovini je izkazalo potrebo povedati lastna obratna sredstva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja se je sedaj povišalo delniško glavnico od 120 milijonov kron na 240 milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ali Din.100 nominate. Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakupa delnic nam je sklepati da bojo naši izseljenci želeli nabaviti delnice III. izdaje, vsled česar se je rok za podpisovanje v Ameriki ^ podaljšal do 31. oktobra t. J. Naši izseljenci ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor ncfdelničarji v domovini. Cena za eno delnico je: (K400 za glavnico in ^360 za rezerve) K760. doštevši 5% obresti od 1. j an. do 31. okt. 1922 : : : : K 31.70 K791.70 Delnice imajo pravico do dividende za 1. 1922. Za leto 1921 dividenda je iznašala 12% to jeX48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši dohodek. Za vpis in informacije se obrnite na: Frank Sakser State Bank Glavno zastopstvo Jadranske banke. % 82 Cortlandt Street tf ew York City LJUBEZENSKE AFERE LANDRU-JA Poroča William LeQueux OLAS VAftOPA. 38- JTt. 1332 Ta dogodek je zasejal v brce * madame Elze seme odločnega in i pozitivnega suma in vsled t«-ga . je tudi sprejemal^ sedaj vse haj- 1 ke Landruja cum grano nenadno smrt. hrez nevarnosti razkritja. ! — Kako naj se je poslu/i m ? — je vprašal Landru, ki je vzel cevko v roko ter jo držal s svojimi suhimi prstmi, dohrovedoč, da t-ma v svoji roki *mrt. gotovo in strašno in s pomočjo tako tajne-jra sredstva, da bi ne mnjel noben zdravnik, patolog ali >odnijskl zdravniški izvedenec dotrn-ti nje-1 gove krivde. V oni majuni cevki • je bilo. kot mu je povedal prija-' tel j. zadosti bakterij bolezni, da se lahko uniči poloviea mestnega prebivalstva. j — Vzemite to. — je rekel Morganti ter mu izročil fino iglo iz platina, dolgo nekako tri inče. z i majhno zanjko ^ enem koncu, dočim je bila igla na drugem koncu spojena s steklenim majhnim ročajem — Vse. kar vam treba, je pomočiti Jo jsrlo v cevko ter prodre-!ti nato z isrlo katerokoli jestvlno. — čokolado, kruh ali kaj drugega. Oseba, ki se bo poslužila teh bakterij, ne bo ogrožena, kajti spraviti jih je treba v telo skozi usrta. — In posledice? Il — Usodepolne. Mogoče v Štiri r in dvajsetih urah ali pa tudi v J i*etih d.v li. Vse bo odvisno od ! 1 , i konštitucije "bolnika", a smrt bo ^ neizogibna. — je odvrnil mlad! . ■ talijan na malomaren način, kajti J kot izurjen bakteriolog je bil ved-V no v večji ali manjši meri pod u-i plivom omamljivih sredstev. ' 1 — Skoda, da ne irre hitrejše. — je odvrnil Landru. _ Ne. Da uid-- razkritju, mo-( ra človek vedno poklicati zdrav-j nika. Njegov certifikat je naj-J boljše jamstvo in varstvo pred preiskavo. — ,— je smejal Landru ter utaknil cevko* in itrlo v žep. Obe -tvari je preje skrbno položil v majhno škatljico. ki je nekoč vsebovala zapestnico. — Človek ne more biti nikdar dosti previden. Tukaj je dvesto frankov, kot dogovorjeno. — je dostavil ter pomolil dijaku št In bankovce po petdeset frankov. — Ali ni to vredno tristo frankov? — je vprašal Morganti. — Midva sva se dogovorila kot dobro veste. — Dobro, torej dvesto in petdeset. Landru se je obotavljal, a konečno je spoznal, da bo mogoče še potreboval pomoči tega brezvestnega in zanemarjenega dijaka' ter mu vsled tejra izročil še en bankovec za petdeset frankov. Veliki morilec je dejanski ba-rantal za petdeset frankov, s pomočjo katerih je hotel uničiti živ-Jjenje Elze Laporte ter se polastiti njenih desetih tisoč funtov, različnimi znanostmi. Učil se je radiotelegrafije. kemije in foto- grafije. Čeprav ni znal govoriti ingleški. je vendar razumel an-! i rleške knjige. V njegovi posest» >o našli več knjig znanih učenja-' kov glede strupov, bakteriologi-je in sličnih predmetov. Kot pravi umetnik v zločinu si 1 je vedno prizadeval najti nove na r-ine uničenja življenja s pomočjo tako premetenih sredstev, da slednja proizvedla simptome. ' ki so natančno soglašali s pričakovanji zdravnikov, poklicanih k bolniku. Oneara večera se je zopet sestal z madamo Elzo. svojo "nboževa-nov. Ijrla bakteriolopra z malo mo-j dro cevko je ležala na omarici, le par erevljev proč od mesta, kjer je sedela ona v lepo opremljeni sobi na Place Paneourt. Ko je sedela Elza tam. se je spomnila opisa sob a* Rue des Petiis Champs, kot ga ji je podala njena prijateljica. madama Picard. Opis je natančno odgovarjal. Tako popolnoma pa je bila očarana od >voje-«ra ljubimca, da ji je bilo nionrofe dvomiti o njegovi odkritosti in po št en ost i. "4 ^n ji je Šepetal v uho številne verze, katere se je bil naučil lia pamet ter jih ponavljal vsm svojim žrtvam kot papitra? prav kot je notorični Razpntin ponavljal I izreke svoje vere ženskim obču-dovalkam v Petro gradil. Landru je bil morilec ter velik, neodoljiv Don -Tuan. a Razpntin je bil tudi ljubimec, ki je znal očarati celo carico vseh Rusov. Landru kot velik zločinec lju-bimskega tipa pa je neprenosljiv in brez dvoma največji kriminalni ljubimec kar jih je kedaj videl svet. Z vsakega vidika je bil presenetljiv. Naslednjega dne je pisal mada-; mi Elzi opravičilno pismo, da se ne bo mogal sestati z njo preje kot pozno zvečer. Resnica pa je bila. da je dobil odgovor na svoj ženitbeni oglas in sicer od neke madame Heon. ud o ve. ki je imela svoj lastni apartment v Parizu in koje hčerka. — vojna udova. — je imela svojo hišo v Krmont. v departmentu Šeine-et-Oise. Madama Ileonje v onem času stanovala pri neki prijateljici v Versailles ter dovolila Landru-ju sestanek v kavarni L' Pili vers na Place du Louvre. — Nosila bom majhen. o?»'k klo huk / modrim trakom, — j»» pisala. — Sedela bom izven kavarn*, ob štirih popoldne. Ponuda je bila mikavna in vsled tega se je opravičil pri Elzi ter š"l na sestanek z madamo Ileon. Prišel ie na liee mesta "b določeni uri. a takoj se -našal Zt»lo spoštljivo. Ko je izvedel. da ima precejšno svoto 000! — Sovražni stroji uniči jo zjrolj Človeški odpor, kar se je skoraj vedno zgodilo pri amrl^-kih in francoskih akcijah proti Nemcem, ter razširijo odprtin" za napad. To ni iz Wellsonov:h romanov! Ne, ampak kje ale M dr/*v n kom. ki nočejo nove vojn«' kc» vedo. kako strašna bila. f mora spomniti, da bo ti driavn.:c. vedno govoriH o vlogr strojev v bo-« rti vojni. Litvd George in fTar ding sta opozarjali na to ckolnost toda Italijani tega v spolšnem niso zadostno upoštevali in kakor M nam zdi. niti *«. jaški kr>g , niti vojaški atrokrvniaki! Kakšna bo bodoča vojna, se ne ve, gotovo po je. da bo temeljila na rezultatih svetovne voine in da ae bo razvila po volji človei-kega razuma in »lučajev. Rezul-KjaMU minule vojne p* je bil trinmf strojev, predvsem zrikoplovo\. Xe sinemo pozabiti, da so bili pred koncem vojne končani na-1 črti za nove vojne stroje in ti na- j črti gotovo niso izginili. Lloyd George je nedavno izjavil da pomenijo novi izumi v vojni indu- j atriji nova pota za angleško po-1 litiko. (Jatti opozarja nato italijanske merodajne kroge, da niso v tem oziru ukrenili ničesar ali pa mno- | go premalo. Kritizira dejstvo, da j je dovoljenih samo Go milijonov i za zrakoplove, od katerih se potroši letno 22 milijonov za popravo zrakoplovov. Nadalje ne mor* razumeti, kako je mogoče, da ima Italija samo štiri tanke in da jih bo imela po dolgem času samo 100 napram G000 francoskih. Italija nima organiziranih vojaških d^-lavnic za kemijo in fiziko ter se skrbi za do voljne množine strupenih plinov. Italija se mora bolj kakor vsaka druga država pravočasno preskrbeti z vsemi modernimi vojnimi stroji in z ostalimi modf^Hiimi vojnimi sredstvi. Tzgovor, da ni denarja, ne sme biti merodajen Za vojsko in mornarico mota bi'i vedno dovolj denarja. V današnjih časih predvsem za moderne stroje. k*r se na ta način št«d! s človeškim materijaloni. In t^a se morajo zavedati vsi Italijani. Istočasno pa «se zavzema v colu" tudi genera1 /jti i g i CaD*l!o za povečanje iz^tkov za vojne svrhe. Tudi on pravi, da bo izid bodoče vojne odvisen predvsem od zrakoplovstva in izpopolnjenih ostalih morilnih strojev, kar bo povzročilo tudi nove politične 'n socijalne razmere. Na vsak način pa je izključena moderna vojna priprava po vzgledu predvojnega organizma. Moderne priprave voj ske na vojno bodo morale dobiti tudi med ljudstvom globckijše korenine. Tako sodijo italijanski vojaški strok« vniaki o bodoči vopjt i:i a-pej:raj> ra vlado, na parlament in na vso italijansko javnost, da s? moTa italijanska vojsVa izpopolniti z '-semi moderni ni i v.;j:»: mi sredsitvi. i'elokupno italijansko časopisje podpira te zahteve. Dalmatinska revi i era. Tz Splita poročajo: še nobeno leto ni bilo v Dalmaciji toliko tujcev. kakor l»*tos V Dubrovniku so letos vsi hoteli, penzijoni in zasebne hiše polne tujcev iz vseh krajev sveta; v Splitu ni prazne ne ene <*obe. Naj ve-"- je Čefeav, za katere j* Dalmacija alovazuka ri-vijera. Vročina krepko pritiska, v vseh kopališčih in na morski obali ! vlada živahno vrvenje. Poglavje o dolgovih. Sedaj trka Francija na trdo sr- j ce Washingtona. da hi se odprlo in sprejelo njene pritožbe. I gle-; dni francoski finančnik Parmen-j tier potuje v Ameriko, da razjasni Zruženim državam situacijo, v kateri se giblje Francija, vedno bolj v skrbeh zbog finančnih bremen, ki težijo na njej. Ako bi Francija morala plača- • ti tekom 25 let vse svote z obrest-j mi vred. ki jih dolguje Angliji in' Združenim državam, bi plačala vsega skupaj mnogo več nego ima dobiti v tem času od Nemčije. — Res je sicer, da bo Nemčija plačevala tudi še po 25 letih .ampak j po mnenju '"Temps"-a se dvomi, j ali bo mogla Nemčija vse odšteti ob pravem trenotku. Francija pa j tudi ne more stati ob strani Nemčije le v ulogi orožnika. Nemški j dolg je fiksiran na 132 milijard zlatih mark. katera vsota vsebuje tudi odstotke, porazvrščene na dolgo število let. V sedanji vrednosti znaša nemški dolg okoli 50 milijard zlfctih mark. od katerih odpada na Francijo 26 milijard Francija pa dolguje po sedanji vrednosti Angliji in Združenim državam 24 milijard in 600 milijonov zlatih mark. Francozi pravijo na to. da ako Nemčija ne plača do zadnjega nevea vsega, kar je dolžna, potem Francija pravzaprav za reparacije ne dobi nikakega dentrja in vrhu tega bo v največji zadregi napram svojim upnikom. Vojna škoda na Francoskem se eeni na 84 milijard frankov, kar po sedanjem kurzu predstavlja okoli 30 milijard zta-tih mark. To. kar ima dobiti Fran eija od Nemčije, ne dozeže niti z daleka vojne škode, ki jo trp: francoska dežela. Francoski tisk izvaja na to. da ob takih razme rah angleška in ameriška vlada vendrir ne bi mogli pristopiti k Franciji z zahtevo, da jima plača svoje dolgove z obrestmi vred. — "Temps'* sodi po v^em tem, da treba pričeti razpravljati o razt>-roženju! Po sedanjem napetem po ložaju se je bati razgovorov, polnih resne nevarnosti. Angleži gledajo precej srepo na francosko misijo, ki stopi pred ameriško vlado zbog ureditve dol gov francoske države napram A-meriki. in navajajo, kako so se 2e angleška odposlanstva trudila v Ameriki, da bi dosegla ureditev, ociroma opustitev medzavezniŠ-kih dolgov. Pa zaman je bil ves trud. Fnkel Sam je gluh za take-le nasvete, in pritožbe in prošnje, pa hoče imeti svoj denar nazaj. Anglija je vršila svoje posredovanje* v Ameriki bolj na tihem, ker noče razodevati aretn svojih dol- gov tako na irlas. kakor to dela , sedaj Francija. Pa Angliji bi ne I bilo tudi prav nič všeč. ako bi morda Francija dosegla kaj v Wa shingtonu. kjer ni prišla do nikakega vspeha Anglija. Tako je poglavje o dolgovih pol no težkoč in nam kaže. da sta glavna činitelja v obnovi Evrope sama polna skrbi in nikakor ne moreta pomagati tako. kakor to zahtevajo sedanje povojne razmere. Zato se moramo vračati vedno z nova k misli in opreti se moramo za stalno te misli, da v glavnem obnovi Evrope le lastno delo in lastna inicijativa lojenih po vojni prizadetih narodov. l"p na Ameriko je vedno manjši jn če Anglija in Francija tam ne opravita nič. kaj naj opravijo drugi! Bavarska proti republikanski Nemčiji. "Munehner Zeitunir*' piše. da se Bavarska ne nahaja na koncu, ampak v začetku kriz*1. Bavar-sk mora na vsak način ohraniti svojo samostalnost, katere ne sme izgubiti z nobenim gnilim kompromisom. Bavarska klerikalna stranka je intransigentna napram zakonu o zaščiti nemške republike. Boj proti tpmu zakonskemu načrtu bi pomenil boj proti u-stavi in proti obstoju države. — Klerikalci grozijo s federalizmom ter so izdali parolo, di morajo vsi njihovi pristaši si a ti v sklenjeni vrsti za svojimi vdi+elj:. — Republikanska drž?, na zveza r Monakovem je poslala mestnemu svetu zahtevo da :nora takoj sr/e-meniti Kraljev trg v republikanski trg. Nadalje je zahtevala od vlade. da se sme v bodoče trpeti nobene monahistične propagande na vseučilišču. Veleizdajniški proces proti Ka-rolyiju, ki naj bi se bil pričel sredi teira meseca, je na. prošnjo madžarske ga erarja odgodil do 27. novembra t. 1. Slovenski Pleskar in Tapetnik. Slovenci v New Vorku, ki imat« hiie in potrebujete kakega barvanja. obrnite «e na Stovenca. ki Je v barvarski stroki mojstersko iz-vežban in livrii najboljše delo za zmerno ceno. FRANK SUHAR 541-MS W. 144 ST., NEW YORK t _ Na splošno željo smo izdali ponatis slavnega dela BERTE pl. SUTTNER-JEVE t ^ STRAHOTE VOJNE —-DOLI Z OROŽJEM — ^^^^ B Drugi prenovljeni Spisala BERTA pi. SUTTNER i ! j Priredil J. T. t * I i i PONATIS IZ "GLAS NARODA" / i - i | i i t ..........SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY j^ww«. i_New York__________J Ta knjiga je povzročila silno senzacijo po r^m civilizira-i nem svetu. Najboljši dokaz, da je delo res nekaj posebnega, je ta, ker Je dobila pisateljica Nofciovo nagrado, katere so aeležr_i le največji znanstveniki, pesniki in pisatelji. Cena, skoraj tristo strani obsegajoči knjigi, je samo 50c s poštnino vred. * j NAKOČILNI LIST. _ ■ j Slovenic Publishing Compaty f ^^ J 82 Corilandt St., New York ^^^M ^ \ t Priloženo dobite 50 centov, zakar Vas prosim, da mi po-j šljete knjigo "STRAHOTE VOJNE" - Doli 3 orožjem. i Ime...................................................... j Naslov ................................................... Pošljite gornji kupon se danes ter priložite zahtevano svoto. Ko boste preči tali, boste rekli: "Kaj takega se nisem čital". OLiS NAHODA. 25. JUL._lQf>2 "Kavalirski" častnik. ! Iz Maribora poroda in; Pag'. je bila t«- d tu pri odhoda v ' Itoorriwl iimem« bedeča zanimivi zadev«. da ukrene potrcbw ko rake v parlamentu. Dac 19. julij« 1919. j«- prišel podpolkovnik NedHjkovič. komandant pukov- i ake okrožna komande v Siuju, * svojo soprogo v hotel Evropa Olju. Natakarici, ki pa je hoM« f postreri je naročil, naj ob vest >| drugo natakarico Frančiiko Ko stanjšek. da -e pusti satu o od nje utre« i. Omenjen« se J»' pa bala { ker ^"i je /e preje zagrozil. da j< pretep*-, ako ne ktojji "irfirno \ pred rijim. Ker pa j»- morala po- i streči drtiirim v njegovi bližini sc- ' decim gostom. je morala priti HI I iu njega. Tedaj je \ d"ljkovi nanjo zakrival, zakaj ravno njega Hoče str*."-i. Nato mu je ponudila jedilni li-t katerepa ji je iztr gal i* roke ter zo[»et vpil nad njo Ko mu _>e nato liakarica odpovori-la. da ira je zbala rad iij^srov* j grožnje. da jo pretepe in j*« a« J priponi n ia. da iii n >j»ov pe*. j j je N ed I j k o \ i,' \ pri'"*o ti »o j •tov /.grab 1 /a ramo. ji raztrga1 j bluzo t»-r jo štirikrat tako tm *n« udaril pi glavi. tin sta s.. *f;la ba uhana t*r je kmalu nato se -nešveš«'»*iia /prudil« n.t tla. Gin i som /dravn "k- _ra spričevala dr • ipaviea so jo preje-ljali v bolnico j kjer j« šele Osmi dal! prišla k za j vesti. K » -»• jo h<»teli pr«-peljaf i v njeno domovinsko ob" no. i- J spotoma zopet dobila take napad* i onesveščenja. da so jo prepeljal' [ v bolnico v Ljubljano, kjer je n j stala skoro eno leto deloma na od delku za živčne bolezni deloma z; ' slaboumne. Dokaz dr .Tesenko zdravnik v Olju. dr. Robida. pri , marij v Ljublj. Po zdravni^en mnenju je omenjena vsled silnih i udarcev zadohifa težke smrtno-nevarne poškodbe v plavi (pre ( tre« možganov in krvavi jenje možganov v zv-zi s trajnim mote ( njm posluha ter motenjem žive sistema; jm^'.j'.j j, t »raj /n s\ .*< ^ služo tak«'t ekonesposobna — Med prii-ani dogodka se navaja j tudi poslanec g Ktbin Kristan Imenovana je nastopila civiTn« pravno jot in zahtev odškodnine G OS [K>d podpolkovnik se je da' mirno 'tožit i v Splitu. - Xezna 1 no nam je v katerem stadiju s. I proces dane* nahaja; verno le. da 1 je težko |v>škodovana še dane ' brez vsakcira zadoi "erija in od- ' škodnine. I _______ i 1 Vesti iz Rusije. i' —. . .. ; Kdo je v boljševiskih ječahi Petropradska "Pravda" proibču-je podafke o prebivalstvu ječ v M sovjetski Rusiji. Po soeijalnein po ! loža ju je v ječah 79 odstotkov de- j lavcev, kmet.iv. kozakov in ni ž- j 1 jih uslužbencev. s odstotkov btv- j Šib carskih oficirjev in uradni-1" kov ter 12 odstotkov zastopnikov bur/uazije. po pol it i«" nem prepričanju je .">1 odstotkov soeijalistov raznih smeri. 30 odstotkov "lz- ' venstrankarskih elementov". IT j' odstotkov desničarjev in 2 mlstot '. ka komunistov. I Vojne priprave l V vojaško - revolucijonarneiu i sovjetu sc je razpravljalo o org4--;, nizaeiji rdeče vojske v bodočno- ^ sti. Do 1. julija je morala biti iz t , vržena razmestitev vojske, pred- |, vsem konjenice v Fkrajini. Vek-' ko pozornost posvečajo vojaški kropi strateiričnim železmeam tn vojni mornarici. Crkveno življene. i i Belinski soc. revol. **Golos Ros- ', siji" priobčuje izvleček iz neke- f j f?a pisma i* Petroprada: V cci-kvenem življenju so neredi in raz , kol. Skupina svečenikov je pri m o ( rala patrijarha .da je podal ostav- j ko ter je prevzela začaspo cerkveno upravo. Tej skupini načelu*?'; petropradski svečenik Vvedenski. ki je talentiran povornik in inteligenten. toda ipra nlopo lutke mosko\*ske vlade. ''Gazeta Varšavska" poroča da je poljska vlada na podlagi potrodbe v Riui intervenirala v Moskvi zaradi aretacije katoliškega nadškofa v pe-trogradu. Kolera. Kijevska '* Proletarska Pravda'* poroča, da se v južni Rusiji vedno bolj širi kolera. V farlci-nu je dnevno okoli 70. v Odes! in Nikolajevu okoli 50. na Krimu okoli 265 slučajev. Meseca maja je obolelo na koleri več ljudi ne- j «o v celem lanskem letu. " -^--——. - - _ADVERTISEMENT _____ADVERT. SEMENT Adria Motor Car Corporation nudi veliko priliko Slovencem. -Tsdseduik loais F. Vremšak opozarja v nastednjem; svoje rojake, noj postanejo solastniki napredujoče tovarne v Batavia, N. Y. Njegov načrt lio zadovolji! vsakogar. Hitrega delovanja bo treba, če no, bo prilika zaedno izbeg-la. Tovarna je preplavljena z naročili za Adia karo, ki obljublja zrevohidi-jonirati avtoraobilno industrije. Precej zanimanja je kazalo ve-.iko število JSlovei' ev p^ celi de-! cli /a č'.atike in .slik,,, ni je izšla J" (J!as Naroi potation, ki s^e na-1 'tajit v Batavia. N". V. Soplasno i r tu upotovilom predsednika, l^ouis \'r*mška je biia tvorniea t I bd>es»*d!ui preplavljena s pUmi č" ■ tateljev tej»a lista, ki so jtisali IKorj*ora<'iji z ž>-ljo. da dobe bolj popolne informacije plede njenih I *kt ivnost i. — Veliko Število pisem. — je' rekel Mr. Vremšak, v odpovor na I vodilno vprašanje, — ni stavilo !e vprašanj plede cene. slotra. te-j '.e. iz v an redu i h novrmti, datuma, dobave in drupih stvari. rikaiočih: d jet ju. ki obljublja postati vredeTi "induRtri jaini sporne-' nik podjetnosti na še pa na^roda. po*ljetjt^ na katero so Slovenci v splošm-m kihko |>onosni. — Prak ' tično vsa pisma. — je nadaljeval | — vsebujejo besede vspodbude dobre volje ter splošne izraze ra-• i 11 j h obenem z resnimi željami '.a naš bodoči Uspeh. Predsednik Vremšak je rekel \ nadaljnem, da ni imel v svojem ; prvem člainkn nob<»nega drupepa namena kot seznaniti svoje rojake z dejstvom, da obstaja v deželi velika tn hitr<» napredujoča kor- j poraeija. ki ir.deluje novo in last- ! no iznajdbo, obstoječo iz avtomo ■ bila z osmi, ki ne nosijo teže. To j bo brez dvoma, zrevolucijonirab i ft fo industrijo in z velikim po no j som lahko opozorimo na to dej- ! j stvo. kajti iznajdba je slovenski? i in podjetje vodijo Slovenci. i Prilika za sovdeležbo. Ker pa jih je toliko, ki bi rad1 I izvedeli n"k;y več \n bolj pod rob j nepa plede tepa predk»pa in ket i jih je j>ar. ki nstrajajo pri zahte vi .rla se jim pusti postati intere siranim v kompaniji. je ».kleni1 povedati eelo svojo povest s j } sredovanjem Glas Naroda ter od i ipovoriti na ta način na številna i I vprašan ia katera so stavili na5; j ljudje. Obenem pa imajo čitatelj' , tudi priliko. • ozreti se s pomočjr r\riložen ih slik v notranjost za po i slene tvorniee. Ob istem času pp vodstvo lahko nu.l? načrt, kako V ; se tnopli vsaj nekateri izmed In-j teresiranih sevoeležiti brez dvo 1 i - • ma zapotovljenepa uspeha na t ! P^-av. i V prvi vrsti, kot že omenjeno v j prvem poročilu, se nahaja napra ] va v Batavia. X T., ki leži man'11 i kot eno uro od mesta Buffala te? j ie ena največjih in najboli mo | dernih naprav v eeli dotični sek j eiji dežele. XaŠi Čitatelji se bod< i 'brez dvoma spomnili slike, ki j< I izšla v listu v zvezi z om^ijenTn; i člankom. Naprava pokriva nad' 60.000 Črevljev prostora ter je O ; premi jen a z najbolj modernimi stroji za izdelovanje motornih; kar. kar jih more kupiti dennr Ker pa se nahaja tik polep ^lav ne pm. ki je predstavljala tako sen-zaeijo na slavni avtomobilski razstavi v Madison Square Garden. Adria je značilna kara. Po letih skrbnega št udiranja ter tajnega eksperimentiranja je oroizvedel ta sijajni izvedenec na avromobiisKem potjn zelo značilno karo. ki je zgrajena na povsem novih principih. V prvi vrsti je kara krasnega .slopa. ki vedno obrne nase pozornoM ljudi, k: pa se takoj nato prično zanimati za povsem posehno mehanrefio kon-štrukcijo te kare. j Kot že omenjeno je bila ta kara sestavljena v prvi viMi za pro- [ lukeijo v velikem. Telo kare obstaja i r. treh ločenih delov. Tako: zvani cowl, sprednji sedež in zadnji sedež so postavljeni posebej ter zavzemajo v>!c.l tepa manj; prostora, dočim dovoljujejo ob i-stem času večjo možko siln ]>ri i prajenju. Vse to fui je postavi je-! no direktno na jekleni okvir In j na ta način se je popolnoma odpravilo vse škripanje. V slučaju ' poloma te ali one vrste pa lahko kupi človek podrti komad, mesto da bi si moral dobaviti cel novi '"body" kot se zpodi to poposto pri navadnih karah. Posebni in patentirani izris bo-j dv a obt nem > < ;>lošuo zunanjostjo kare pa je stranskepa pomena1 vsprič«, irlavne točke, ki obstaja iz! lahkega načina kako voziti to ka-; ro. To pa s^ je doseglo z izloče-njern skoro vse takozvane "un-sprunp" teže. Kaj pomen ja "unsprung teža" T'nsprup teža. — je rekel superintendent John "W. Lease, ki je prišel k Mr. VremŠaku ter st-vmešal v popovor pri tej točki, — je neka j. česar povprečni av-tonn»l>ilist ne razume, a jaz bom skušal pojasniti. Vi vidite — tn pri tem je pokazal na dno kare. — celi spodnji '-ripping" navad-nepa avtomobila počiva na osi. To se pravi kolesa, teža osi Tti vzmetov samih, propeler in ostali predmeti, ki se nahajajo pod okvirom. Ce poskoči navadna kara na cesti, udari vsa ta teža, ki ne nahaja spodaj in ki znaša pri veČini kar kakih petsto fnnto> proti * 'body-"ju in posledica tepa je v slučaju, da vozi kara hitro. da se veliko poveča silo sunka. Oni. ki se nahajajo v zadnjih sedežih, so ponavadi vrženi proti strehi kare. (V je vdrtina v tleh dosti ploboka ter sunek dosti v£-lik. se nudi avtomobiliste prilika. da si zlomi os. Izločenje sunka. — Pri Adria kari. — je nadaljeval ter skušal pojasniti celo stvar. — pa je vsa ta takozvan* "unsprung" teža na premeten na čin na posebnem in patentiranem vzmetu in sicer tako. da se je odpravila popolnoma vsa sila take ga sunka. Voznik ni vsled tega nikdar prisiljen zapustiti svoj sedež. ker je ta "unsrprunp teža" udarila ob body kare. V namenu, da se proti-balancira to unsprung težo pri navadnih karah. je potrebno zelo obtežiti zgornji dri ka ADRIA ™ / ADRIA "The Adria", (4 cilinderski touring car model). Na sliki vidite eno izmed kar, katere "non-load-carrying" osi, čudovito priproste vo-silne zmožnosti ter značilno ceneno vzdrževanje je povzročilo tako presenenčenje v avtomobilni industiji. re in to je tudi vzrok izdelovn-. nja težkih tipov avtomobilov, ki porabijo toliko gazolina ter direktno žro pnevmatiko. Vsled tepa izjavljajo tudi tako pogosto znani inžinirji, da bi rajše odpravili en funt teže pod vzmeti koi pa deset funtov nad njimi. — Sedaj vidite zakaj se toliko' govori o Adria kari, kaj ne? — je rekel Mr. Vremšak. Ki se je .zopet pridružil popovoru in ki je v nadaljnem podrobno razložil po polni način, kako se je vse slabe 'strani navadnih avtomobilov odpravilo s pomočjo patentiranega vzmeta lepo izgledajoče Adria ka-re. Koncem konca je predsednik pokazal, kako je mopla njegova j kara radi svoje lahkote ter osi. i ki ne nosijo teže. naprti v iti pet-: najsf do dvajset tisoč milj z eno 'samo pnrnituro obročev J.er ob i-j stem času napraviti povprečno po i 25 milj na eno palono pazr.'ina. — Vse te točke. — je dostavil. I — obenem v dejstvom, da se drži kara ceste boljše pri veliki napli-ei kot pa katerikoli izmed težkih i tipov avtomobilov ter z nadalj- 1 | nim dejstvom, da je zamišljena ; kara za produkcijo v velikem ter ; Ida stane le $ 1395 f. o. b. Bata-I j vin, N. Y„-predstavlja brez dvo-j ma ugodno ponudbo s trpovskepa j stališča, kaj ne? — je rekel pren-'sednik in pri tem mu je hnšknll j , preko drupače resnega lica smeh-| Ijaj zadovoljstva. i Mali vzdrževalni stroški. ; — Vse to dokazuje. — je rekel pri sklepu svojih pojasnil plede J kare. — da stane vzdržanje Adria j kare komaj polovico navadne ka- j re in nobenepa dvoma ne more j | biti. da bo kara prekosila vse dru j pe na celem avtomobilskem trgu. Raditega tudi lahko vozi ta kara ' I po cestah z naglico štirideset milj i r:a uro, kjer bi navadna kara ne i . j upala voziti se z naglico petnajstih milj ter ob istem zadrži Ta ! kara vse sunke, ki škodujejo stroju. body-ju in drnpim bistvenim : delom kare. — Nikakih omajanih vijakov j in nikakepa škripanja na Adria ^ kari. — je rekel ter pri tem zna-' čilno zamahnil z roko. ko je odšel iz tornice v pisarno, kjer je ; pokazal cele kupe pisem, katera { j so mu pisali rojaki in prijatelji. : — Vidite, kaj pravijo moji ljudje? — je dostavil odlični mož. ki je pokazal pisma, omenjena j zgoraj. Ko so ga vprašali, kaj na- j imtrava storiti za ljudi, ki se ho-j čejo v večjem ali manjšine obse- ■ 'gu aktivno vdeležiti kupčije z nje, povo značilno iznajdbo, je podal Mr. Vremšak naslednje ugotovi- j lo: — Kot sem že poprej upotovil je Adria Motor Corporation na-' ! ravnost preplavljena z naročili ter imamo več posip, kot pa bomo i mogli rmagati v naslednjem letu \ ; in pol. Kakorhitro bomo dobili i .dosti denarja da lahko pričnemo I 's kvantitativno produkcijo, ni poJ mojih mislih niti najmanjšega dvo ma. da bomo postali predmet pozornosti od strani cele avtomobilske industrije. — Mi izdelujemo več različnih modelov kur in v sedanjem ča: 194*5. Takozvane Big-5six kare s površino 130 inčev se bo prodajalo po $ HiOo in sedane pn sf? 2170. Vse te cene veljajo seveda f. o. b. Batavia, X. Y. Prilika za Slovence. — M? skušamo nastaviti v ti;iš: tvorniei tako veliko število Slovencev kot le mogoče, kajti kot sem rekel že preje, so po mojem mnenju najbolj natančni in pazljivi rokodelci kar jih je na svetu. Ponudil sem tudi enajst izbranih apentur za Adria kare v izbranih ozemljih ter iskreno n-pam. da b..ni mogel skleniti dogovor 7. enajstimi prvorazrednimi možni solidnega finančnega in trgovskega položaja, ki naj bi vodili za nas posle v različnih razde-ljevalnih točkah, kajti mi hočemo le skrajno odgovorne ljudi, ki bodo posredovali prodajo naših kar. — Listi v Bufalo so govorili v splošnem zelo »laskavo o naši kor-poraeiji, ki je kapitalizirana z gla vnieo ^ 5.000.000 in eden izmed listov, ki je označil našo karo kot' revolucionarno za drugo največjo ameriško industrijo, je šel celo, tako daleč, da je napovedoval, da bo Adria kara brez dvoma map-net. ki bo potegnil motorno indu-' trijo nazaj v Buffalo iz njenega sedanjega bivališča v DetroHu. ■ Mich, in okolici i — Cene naših kar se je uredilo! tako. da bo imela kompanija ne- i kako .^-100 čistega dobička pr; v»a I ki kari. katero se proda. Tz tepa j je lahko razvidno, da bi lahko na pravila korporacija, tudi če bi prodala, le 10.000 kar na leto. $3,-000.000, katera svota bi samajv>-sebi zadostovala, da se izplača 60' odstotne dividende na celo kapi-; talizaeijo kom pa ni je. — Številni naši ljudje, ki so1 pisitli tvorniei. so predlagali, it a naj se stavi predlog izključno b- i Slovencem, da naj se upravlja ter vodi napravo izključno le s Slo-venci in da naj se proda delnice edino le Slovencem, ne da bi se poklicalo na pomoč tuji kapital. To jim lahko za potov i m prav se daj irlede uprave, a lastnitvo je seveda izključno le njih zadeva i V namenu, da lahko zadostim željam teh ljudi v kolikor pač in<-poče. sem se dogovoril s svetom ravnateljev, da naj >e M.-ivi posen-no in omejeno ponudbo ra izklju eno korist naših rojakov. — V soglasju s tem smo stavili j na stran 15.000 navadnih delnte •'nikakih preferenčnih delnic ni \ tej kompaniji in vsakdo ima isf prilike za izključno prodajo med Slovenci. Te delnice s,. 1>(> proda Io le tem ljudem za prvotno prodajno ceno $ 10.00 za delnico Cena bo mogoče hitro poskočila — Ko smo pr;čeli. Še predno i smo imeli tvomico ter je bila ka ra š"le v eksperimentalnem štadi 'ju. se je protlajab> delnico po de-; set dolarjev. Pozneje, ko smo Izdelali k aro. prenehali z »»k^ri^r'-menti ter dobili veliko tvornieo. v kateri ^c nahajamo seda.k so naš" delnice takoj poskočile na $12.50. za katero ceno se jih prodaja ^r--' daj ter vas hočem posvariti, da pričakujem nadaljnepa povišanja vrednosti delnic v pričetku hodo-če jeseni. — Kot ugotovljeno pa smo da-| li na stran te delnice za prvotno ceno po $ 10.00 v namenu, da u-(streže m o onim, ki čutijo, tla se jili ni upoštevalo in ki si žele prilike, da se vdeleže podjetja. Po pro-»daj i teh delnic pa se ne bo nudilo naprodaj nikakih nadaljnih dej-, nic za drugo k<.t sedaj veljavne j I ceno. namreč po £ 12.50. katera! i cena pa bo brez dvoma še posko-j čila.. Opozorilo se me je na de> j stvo. da je dosti naših ljudi v tej j deželi, ki bi bili ponosni biti delni i lastniki velikega podjetja te vrste in izključno iz tepa vzroka sta vi jam to ponudbo. — -Taz hočem se enkrat povda-; riti. da velja ta privilegij le za [Slovence in le za toliko ea^a do-Ikl er se ne bo prodalo tepa dela delnic. Poslužite se kupona radi večje ugodnosti. Iz tega vzroka sem pridel spodaj nahajajoči se kupon, katere-! ga izpolnite, opremite s svojim podpisom ter pošljite z. monev-or-deroin, čekom, ekspresnim čekom ali draftom za svoto. katero hočete podpisati. Takoj po sprejemu i v tvorniei boste dobili obvestilo o sprejemu in vaši certifikati vam bodo poslani kakorhitro jih bo mogoče izstaviti. 1 — *?n ček. money-order ali drugo sc lahko rabi za pod pisanje, j vendar pa s,« ne bo upoštevalo ni-| kakega čeka za manj kot deset j delnic. Ce se želi več kot en cer-; tifikat za podpisano svoto. omenite to v svojem pismu ter najvi-šite imena in naslove ljudi, za katere hoče imeti izstavljene certf-1 fikate. ; — Glavni namen ponudbo 15 -j 000 delnic je. da se kar največ j je število Slovencev vdeželi last-; ninstva tega podjetja in Icorpo-j racija aj vsled tega reser%"ira i>ra I vico, da izda v vsakem slučaju manjšo množino delnic kot pa se zahteva in da vrne kupcu ček kompanije za razliko. Nikakega favoritizma. =— Absolutni* nikakepa favoritizma se ne bo kazalo v celi zadevi. Knjige za ta posebni del de!-nio bodo odprte na dan. ko bo izšel ta članek v Glas Naroda Tn prvi. ki bo poslal, bo prvi postre-Žen ter natančno v redu. po katerem bodo prihajala naročila. — Dobički avtomobilskih koni-panij so bili v zadnjih par letih naravnost femwnenalni. — uspeh naše kare je praktično zagotovljen in trp čak-a nanjo. Adria delnice bodo p skočile v vrednosti ! ter bodo prinašale mogoče naj-j ve.-je dividende v deželi. V vsakem slučaju pa se ne bo prodalo več delnic kot Je neobhodno potrebno za kvantitativno produkcijo. Prilika potrka na vaša vrata le enkrat in tn je prva. zadnja in edina prilika, katero se vam nudi. Xe obotavljajte, no odlašajte. poslušajte impulz ter se podpišite. Vse čeke naj se napravi izpla-čljivim in vs.-. ,,isma i«ai se naslovi na Adria Motor Car Corporation. Batavia. X. *Y. POSEBNI KUPON j Prijava za glavnico ADRIA MOTOR CAR CORPORATIO N Batavia, N. Y. Dne ----...................... 192 ^ podpisiljcm ----- skupne glavnice IA MOTOR CAR CORPO- RATION v polnem plačanih iu brez obveznosti, po tej sedanji, posebno ponudeni, prodajni cem, po $10.00 delnica, *a svoto $........................... polnem ^ Izstavite vse čete na ADRIA MOTOR CAR CORPORATION v Družba si pridržuje pravico zavreči v kateremkoli slučaju ka- *me ...................................... terokoli prijavo. V tem slučaju Naslov ............ dobi prijavljeni vplačano s V o- __ . . - „ . , . J. ^ Mesto in država...................... to toeno nazaj. * ^ \....................... GLAS XAROPA. 28. -TI L. 1322 TUdimir LvrstOc: * VIŠNJEVA REPATICA. (Nadaljevanj«.) I preden je dokončal te inno- eoobeta jo«V besede, *e je ojjlasu v predsobi razgovor Korona in nje £tiv»- sestre. Kmalu za njima pri-lo vee poutov. ki so obkrožili j grof* m j/a zapletli v toliko p" me no v. da *ta morala odložiti s hmučiklasom vsa nadaljnja ra^o-det jii do upodneji«* prilike. Ve- j (Vr j»- bil v/lie ttruu eden na jI ep ' iih. kar jih je učakal odvetnik ♦ v u j \ elepolittfni dobi Kvojegi? iivljeiija; zabava je kipela bre/-; skrbno in i-kr<». šale *■<> kresn i le z vseh »»trani. vaeobča veselo«! jr privabila eelo |/<.t« zm«*del n,i» erovo Me* r t*ko trer.n« irlavo. S |N*lubedast.» srečo na o 1 hi h/o je škilil rda.i |>a/da j v ko tirk na zufi. kjer »ta *e razume I la grof in Nina. d« nikoli te«?a. ir i tehtal nam pri sebi /daj sladke * pok Ione i> jefrovejfa visokorodja. , rdaj zasr«»netno obljubo, da bo- ! "ta kmalu »overila "o v>ein"; k« ! je prištel nazadnje se jedva pri-' krito nežnost v katero «e grot poslovd od ličere, si ni inogt-l re j ei drugega, kakor tla je ua obror i . > ju tudi ^»slednja najvišja- izpol nitev njegovih častihlepnih sauj "Takol* »e mora jemati ljud. \ n ki*!" je «.1»"jal soprogi, ko | hod 11 » širokimi koraki po njeni | Kpabtiei t»-r ji razlagal nocojšnji u>p«h. "Pa reci, ali *etti d<»»***rei malo!" "Ni vredno, da bi y«#vedal.... j Dvajnett ino«\ ako pomnim prav; ju <-e bi bilo dvakrat toliko — ma gari!"' "Vsaka stvar je vredna svoje, eene." j»« pritrdila žena ter na j e Krnila (plavo na njegove prsi. — i "Papaeek že ve, kaj '-unim o sv« jem ; Smučikla* ni dal nice- j t-ai zastonj, odkar d«*la za tiaro 1 dov blagor, hehe...." "Samo dn bi slo po irre*»i \'' jp vrdihnila go*pa Antoinet ta. "Ko-! maj si upam misliti, tla jo »pelješ do unča."* "Strahoj»etnost in maV>dnšje! Vaiu Itabnicam se zvrti v glavi t ko se začutimo mi šele prav sigur; »i«-; gluhe in slep«* ste. kadar je j treba gledati in poslušati. Mar*, iiisi videt a. kako jo j>ožira z of-1 mi? Petošolee, ti pravim! In saj i mi je prej napo! priznal; gla* ; mu je tresel, verjameš? Ne ti meni — ne ho*, dovolj kož s»»m vlekel na svetli; moja rrf se skladu kakor kolo «» kolesom v maši-1 »i.... l>a, da. kolo s kolesom. ( on zavisi od drugega; /ato glejte« v«»dv«j R«*>, >»Mti gn priklenil nasr j in ga še bom. ne boj dokler' ne ho vi«H kakor muha v pajko- vi mreži; bar«>nstvo se ml takorv- ' koe že flpodobi; ni vrag, da bi bil tako umazan. Noblesse oblige. • pravijo Franeo/i.... Antpak. ee d<»dohra ratrapa v Nino je tudi )Mttrelmio. da nas povišajo; saj ^eš. da mu njejrov presvetli atari u»* more ^»pustiti ženit ve z n*- vadno me^t'-anko. '* " Menallianee ! " je ^talegnila ' Antoinetta. kakor bi bila že rdav naj hanmiea "Da. pri Natalv von Svhrmmelvliess najdeš mno-go taih slu vaje v." "Zato |Wi; in piši me v uho. ti a svojo Kanallv von Plimmers-i ehies. ali kako ji praviš. J ar grem 2a tem, da n.fs povišajo; ti da ga puniea ujame, zakaj potem i se mora zgmiiti! Napni vse mo^I porabi v-w sredstva, nauei jo vseh zvija.*, ki si jih znala včasih — še veš?" 4'Oh. papaeek!" je vzkliknila' mati užaljeno ter poizkusila zar-1 deti. "Brez šale.*' Snun iklasov glas je pri rajal trd in stvaren; v se mu je svetlikala tista neizblr-ena podjetnost, ki je ustvarila temnejšo plat njegove slave. <4Tn... kaj sem hotel reei?____nu, * eno be»«do. zadeva je tako važna, da i»i bilo greh paziti na predsodke, j RatnmnaT" Antoinetta ga je debelo pogle-' 'lala. par hipov je trajalo, preden ie zapopadla njegovo misel. "Vem. kaj ti j«' na jeziku," je zavrnil odvetnik njene pomiselke. "Ali tisto, za kar se ženske tolikanj bojite.... jaz pravzaprav' nisem izkusil, da bi sc bale tako strašno!.... tisto velja itak .samo do prekliea; kapital je ki g« naložiš v kupeijo, in kar iztr/iš, Je glavna stvar.... Dobi«"*ek posvetuje troške — kdaj pla<*aS, danes-ali jutri, pa ne zavisi ^m! morale. | marveč od okolmi.ti! Nu, kaj jrovoril. pouči jo t L kakt»r veš ln ^nš." /.ena je povesila glavo v znak orit rjevanja.... "Zmaga j«' naša. če bomo pa-' metni.** je povrni soprojr. "L«1 glejta ved ve." "In T>ora ?" se je sy>laši1a go "Moj Bog. pa pa ček,* vseeno' ie treba premisliti, da se ne ušu '•-mo: Tisto, d« »em na nje, toda premalo^ dokler \ živiš v sredi med njimi in se jih i 4ploli kje dotikaš, nimajo ]>rave- ■ ga strahu pred teboj, nimajo sp<.>! štovaja. Eh. videla bos. kadar bo- | mo staii taLorekoč visoko nad vso golaznijo — kadar izderemo ! noge iz blata in se zapremo v svoj j hram. . . Vse te Divjake in Ska- J lune. Fabine in PohUine poženem j takrat čez prag. zakaj liatura na- : šili 1 juti i je Nuženjska in potrebu- i je zaničevanja.... Vsi. vsi bodo j ležali pred nami na trebuhu in , nas častili po božje; nihče se ne ( ho prcdrr.nil obrniti jezika; zdaj1 koruandiram. takrat bom — via i dal!" V kraljevski pozK^e obstal pred ženo ter prekrižal roke n« prsih. "Samo da ti ne bi napotovala j politika", menila gospa Antoinetta skrbljivo. "Kakšna politika, in kjeT" "I, kar si storil za narod.....i Da ti ne bi šteli v zlo. kadar st , grof |>«ttegne zate, češ. mož je ne j v iren. rovaril je in stal na brani i ku za ljudsk*- pravice___, **Ilahaha !" Doktor je posinel ' od -.meha. "Za narod! Za ljud ! »ke pravice! O. te ženske — ha haha! Kako si vendar predstav Ijaš svet. nedolžnost prismojena? me nisi videla pri delu? Da! mi ne bi napotovalo — s takšuo protekeijo! En sam pan krt njegti , v£ga veličanstva zaleže vee oo vseh cesarskib namestnikov.... Ne gl^ile na to. da so itak na moji strani... . Kaj pa sem storil ta j narodi Ali ti kaj veš? Jaz ne! Se-ve. za ljudstvo s.' piše zgodovina drugače, kar ne bi bilo nazadnje v golem interesu vlade; vodo sem jim gonil na mlin. ... to vedo kakor jaz in vsak pameten človek... in to je vse moje rovarstvo.5* "Nemara bodo zahtevali, da se irkažeš javno ter stopiš povsem na njihovo stran?" "In če? Naj zahtevajo ui pokažejo. kaj mi dado za to — drugega vprašanja ne vidim!" Je vzkliknil Srauetklas s priduženlnr ■ glasom, brez iskrice sramu v po- j gledu, ki ga je zasadil naravnowt , v soprogine o<"i. ''Naj pokažejo ceno — kupčija je kupčija; ako se ne plašijo troško^, storim, kar t reba____ več. nego sem storil' dozdaj — storim vse. z eno besedo.... Kdo mi bo branil? Lju-( dje ? Ljudstvo sodi le sebi enake — in Smuč iklas ni enak nikomur. J Da. ^daj bi še bevsnil kdo o "narodni časti", ali kadar se postaviš izven naroda, je tista narodna čast lorifari.... Vzemimo £u-steršiča : česa ni izdal? In je tnko-rekoč narodn^ svetnik! Ali pa Skalona. ki je denuciral mliMle ljudi — kdo se mu upa pljuniti v lieef -In naj bi obsojali Smučikla-sa. ko bo v žlabti s samim cesarjem! Eh stara, ti ne pozna« p-«i-hologije — ti ne veš, kaj je domovina.... Dokler si pošten, te Tmj« za hlapea ; da te prizna za svojega očeta v pravem pomenu besede — ne le, da smeš. ampak e ------- UtonO je v ribniku pri Nabrežini 11 letni Oskar Lut-man ^e! je lovit žabe. zgubil na obrežju ravnotežje in padel potem v vodo. Njegova mati je pri pogledu mrtvega sinčka v obupu ho-rela skočiti v ribnik, kar pa so še J pravočasno (preprečili navzoči, i Nor protiboljševižki pokret v Rusiji. 4: "Tabor", je dobila mestJia občina niarlboi-ska že več ponudb in načrtov za zgradbo električno eestue žeilezni-ce in bo o tem \ kratkem razpravljal tudi občinski svet. Srbski kmetski sinovi v Sloveniji. Iz raznih vasi Šuniadije jr- prišlo v Slovenijo kinetshih ml^i-deničev. da se na večjih kmetijah izpopolnijo v svoji stroki. Kontrola kolesarjev. V smislu odredbe ljubljanskega policijskega ravnateljstva morajo vsi kidesarji, kadar se vozijo s kolesom, imet; vedno pri sebi legitimacijo, ki so jo dobili pri policijskem ravnatel jstvu. Da >,e po mož-nosri preprečijo tatvine k-.ie>, ki se v zadnjem <':mi .-ilu-t ninože. je policija prisiljena energično nastopiti. Policijski organi bodo kolesarje na cesti primerjali, če se vozijo s svojimi kolesi. I "pati je, da se bodo na ta nač',u tatvine koles v Ljubljani znatno omejile. Žrtvi požara. V Davči pri Soriei je pri posestniku Bičku nenadoma izbruiinil požar. Vn»*ia se je .slamnata .streha, ki je bila v trenutku vsa v ug-uju. Nesreča je lioteia. da .s,> se nahajali v usotiuem trenutku domači vsa na polju. Švigajoče iskre so kmalu zanetile tudi /.raven stoječe gospoila rsJvo poslopje. S »sedi jso prihiteli j^icer takoj na kraj nesreče slcušali r«tšiti, kar <.e je pač dalo. Posebno požrtvovalni >-ta bili gospodarjevi s« -itri lvaaia liiče!:, ki služi pri njem za deklo, in Mina, omtžena Jcra.s, deluvče-va žena. Nosili sta neustrašeno obleko in druge premete iz goreče hiiše. Ko sta se »pet vrnili v go-;reče j>os!opje, se je sesula strelih, tli gor«?če trajnovje in slama je padlo nanju. Ne-rečniei sta bili takoj v ognju in doliili teike ope-Kline po vsem životu. Na zdraviliško odredbo s!a bili obe takoj prepeljani v bolnico v Ljubljano. Go-spodar.-Jvo poslopje, ki je bilo leseno. je pogorelo ;lo tal, dočirn je na hiši uničil požar samo streho. ,Zgorelo je tudi v<»e gosq>odajrsko i orodje, trije prašiči ter mlad junec. Skoda je velika. Kako je nastal požar, še ni znano. i Velika nesreča na Ijrr Dne 5. junija se je zgodila na Igu velika nesreča, ki je zahtevala dve žrtvi. Bilo je blagoslavljanje zvonov, in kakor so že pri teh slovesnostih vedno Tie samo nogo pije itd., tako se tudi strelja. Na Igu se je pri takšni priliki razpo-čil možnar in Ifiletni krepki Starcev Joško je padel, strašno razmesarjen. Ka vest o nesreči se je aje- gova mati sila prestrašila in tudi njen dojenček je kmalu nato uuirl. V hudo prizadeti hiši .so imeli kar dva mrliča naenkrat. Nesreča na železnici Na progi jiuaie žudeznice meid I-rogatcem .n Planino se je pripetita l«v.':a nesreča. Zek-zaibški de-iav--- Filip llugataj je, precej vinjen. «šel po progi iz Logftt^a. v 1'odboršt. Liogaliija je dohitel vlak in ga ]»?.• vozil. Obe nogi sta mu bili nad kolenom odrezani Ln, jflavu zdrobijeaia. Ponesrečenca so pokopali v SpoJinjem Logatcu. Razne nezgode. Marija < adež, kajžarjeva žena i/. Vnan.jih goric se je ]K>dala na prt v Ljubl jano. Ko jt» priwpela koncem vasi, je pridirjaJ za njo junec, last Marije Lenarčič, se je zakadil v njo in jo ziyče! obdelovati z rognii. Prizadejal ji je več ran p » životu in ji vrhutega raztrgal tudi oljle«ko. Anton Balantič, posestnikov j-ioi iz Županjih njiv pri Kamniku, je pri sekanju drv v gozdu spodrsnil in tako nesrečno padel na ostrino sci'ire, da s.i je prereza! žile v za-pesti. Valentinu Berčiču. sedlarskemu pomočniku v tovarni "seNir" v Škofji Loki, je pri delu zmečkal stroj tri prste desne roke. Novo industrijsko podjetje. Ministrstvo za industrijo iti trgovino je dovolilo ljubljanski Kredit ni banki ustanoviti delniško diužbo z. imenom "Tovarna verig delniška družba v Lescah pri Bledu". Osnovna delniška glavnica znaša 2.r,O0.000 dinarjev. Gad je pičil kravo. Kravo pt>sest.nika Pupaherja v Vurniatu ob Dravi je gad pičil, ko je ležala na pa.si. Krava je že naslednji dan poginila. Pravijo, da je letos nenavadno vmogo kač. Vlom v viničarijo. V Gradišah pri Ptuju so doslej neznani tatovi vlomili v viničarijo posestnika Filipa MentaAa iz Sp. Šiške pri I.jubljani. Odnesli so »perilo. obleko in raznih stvari. i j . i Imenovanje v šolski službi Gimnazijski profesor dr. Viktor Peterlin je imenovan za profesorja I na ženskem učiteljišču v Ljubljani Promocija. Na zavodu za gospodarske in trgovske vede "lievo-ltella" v Tf* -iu bil rojak Vladimir Perhavec promovirau za doktorja gospodar- j ski h in trgovskih ved. Sprla se je ' Terezija Domila, pomožna delavka v Maribora s svojim 1 jutbčkom, ki jo je s palico precej težko ra- j nil. Pomagal ji je rešilni oddelek;! ljubimca so zaprli. J Električni likalniki po prenosnem plačilnem načrtu. - Edisonovi odjemalci kupijo lah-ko sedaj prvovrstne izdelke elek-tričnih likalni kov po prenosnem ^ plačilnem načrtu. Mala svota ua račun postavi likalnik v vašo de- "fl ^fl^^n lavnico. ostanek pa plačate z vašimi računi za elektriko v peterih mesečnih obrokih. Likalnik ne stane več kot Če bi ga plačali naenkrat. Oglejte si te likalnike v naših izložbah. The N ew \ ork kdison Company vf; ) cur Service Gtr.ers.! I.\ l'.^cc and i sth Street Conru/nire. kjer se razkazuje In ra-r&tiivlj.i «l.-htrli.nf priprav* s« udiitr.oj' obMnJtvx V1 .. „ . 1:4. V\ c>t 4iii it _ = 0 Nortoik Sr r. t v^th 161 East i49th St «c Irving Piacr , . ^ t ",2-th £t 55 Tren.ont Ave Iz Jugoslavije. Ameriške posojiio Jugoslaviji podp.sano. Kinaneii: minisu-r je definitivir« p o,.: .1! [j.-.s,, jiiiio pvi«, .', .:» x |il rov i kur. ino za 'i^j milj n .v lat jev in i*«-r j>.»ti Uedt ' im p .-goji: Kurz i i • i ri 11 rt. obr« rn.i mera S < ist »tk«>v. :ii! milj uiov --izplača v gotovini. ("V diužba pla Mra l>one v inozemstvu p.i lJo ali več, ostane tri četrt ne suticita Ju-. gosla\iji, ena četrtina pa družbi.j Jadranska železnica s» mora trasi-; rati v dosfatili mesecih »d dneva t podpisa, v nadaljnih desetih me-,-ee:b se nu ra ])iu'-eti j>r:ulba sama.' \ teku tejra leta uiora dtužba iz-' plačati miljonov elektivno.' Državno ^drnvilišče na Lapadu. i Kakor javljajo splitski lisi i. je ministist vo za narodno zdravje kupilo samostan na polotoku L.t-pad pri Dubrovniku. Samostan s* pi-cosnujV v državm« zdravilišče.' Z irradbenimi d* :i prične .še v tok' čem poletju "Atentat" na ministrskega predsednika Pašlča. 1 V llidži pri Sarajevu s<» j<» cb»-godil tragikomi.-eii ineidnit, ki je povzročil nepotrebno razburjenje mirnih sprehajalcev. V llidži se je zdravil minerski predsednik Pa-šič in policija je imela ž njim preko orla ve poslov. ketra dne je Št-I Pašič. kakor običajno, na sprehod. Spremljali so ga v irotovi razdalji lajni agenti, ki so čuvali nad njim. kakor nad punčieo v lastnem očesu. Istočasno je sprehajal rudi mlad. eleganten človek. Nič luulega '.iuleč. .se je malo preveč približal Pašiču. Policija. i: i ga je že poprej prernotir-lii odyiog do glave, je skrbno opn- vabi vsako njegovo kretnjo. Tn je mladi gospod nenadoma spo-.^i v žt'p V tem trenotku so tra zgrabile krepke roke polieij.skrh agentov in ga vro-le na tla. Agenti st» krčevito držali za roko, ki io je imel neznanec v žepu. Ko so mu ;o potegnili ven, s. našli v njeg »-v: r- ki malo žepm uio Pre erbnj !>•'!:'•'ja je moiala mbub niča se ve • a ta Hoj .-.j.,,stiti In-ident l>a je med radovednim občin ►hči ust v« m. ki ?e je >!»ralo tak..j r>a licuo me-ta. povzročil :niu wr smeha in dovtijmv. Pa^ič ie - A — kakor p .r.u — prek« incidenta mimo svt»j4. pot naprej. P.i mirna Bosna! POZOR! VAŽNA ZADEVA! V Feinltonu, Pa., se je dne "^4. .•ulija smrtno i»oneččl rojak Frank Poliarnik. Kot mi je znano, ima pokojnik st- < a v državi Washington tf*r o>J»' s r« duike v ■ dižini \. w t "a !b-. I';< Njegovi sorodniki naj s»- takoj prijavijo, ker je imel precejšnji« -voto denarja v eotovini. nekaj ga ini? pa št iL-biti 0«rlas:te se na naslov r J. h', i'eternel. Box '2 i, Fenelton. Bntler Co.. Pa. SLOVENSKA ti A N k A Zakrajšek & Ceš&rek 70 — 9th AVE.. NEW YORK. N. Y. ! I U < <1 I.*.. II, lli . 1-stn I pošilja denar v Juqoslavl jo. Italijo itd. — prodaja vozne listke za vse važnejše črte: — izvršuje notarske posle. ki so v zvezi s starim krajem. — Cene vedno med najnižjimi. _T>;ef«n Watkln* 7522. ^s Pozor! Sorodnike in znance Jt sopet mogoče dobiti iz star-iga kraja, ^er je bila dosedanja postava (triproceutna kvota) podaljšana !za nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in znance iz kraja imajt> | prednost ameriški državijuni in 'vni. ki imajo prvi paoir. Kdoi že-•i dobiti ko<;a iz starega kraja, naj nam piše za pojasnilo; točni j :n solidna postrežba jamčena. j FRANK BAKSER STATE BANK j 82 Cortlandt Street : : New York Potrebna knjiga za pra\-ilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški! državljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN Gran t ako k..t > -Sat.-j o # j vruju kot gambusino (zlato' kaleč-1 n drugod v taznih lastnostih. Moji tovariši so me spremljali vsepovsod. Nevarnosti se ne bojimo, kajti mi smo jim kos, namre" dokler hibo sami med seboj. Navzočnost nekega nadaljnega. predvsem pa nedoraslega in neizkušenega >preinlj< vab a, pa bi nas oropala ne le nase notranje, temveč tudi zunanje varnosti in na ta način bi ne isicgli iad< stiti zaupanju, katero stavlja v nas. \*i ^rovorite tako fcot mora govoriti previden in pošten mož, a tako ioi/kuš«ri kot m!-lire vi ni moj Antonio. Ou jaha i t strelja iz-vistno t r je prišel že dvakrat preko And v Bolivijo, neupoštevajoč morsko \ožn.o semkaj. On je močan, p.odjeten in skromen ter se \>Vd tega ne boji jK»manjkanja in naporov. Tukaj je. Oglejte si ga ter govorite r. njim. st njor. Pojdi sem. Antonio. Ta gospod hoče v Peru. Ali bi hotel iti z njim f — nobemm drugim rajše kot z njim. — je odvrad dečko veselo. Bil ..e v n-sniei izvanredno močan in tudi lep dečko. Njegovo od solnea obžgano liee je imelo one posebne znake, ki razkrivajo samostojno mišljenje. Njegovi lasje so l.ili temni, a njegove oči plave. Očetu .Jaguarju je lire/ dvoma ugajal, kajti ponudil mu je roko ter rekel: Torej radi bi šli z menoj Kaj pa napori dolgega jahanja? — Teh ne zdržim le. temveč jih tudi ljubim. In p« t -ko/i stra.-ni Gran Čako, kjer je vse polno Indijancev in jaguarjev * " — leli ne bojim. Vem. kako ravnati s puško in nožem. _ je odvrnil dečko in oči >o mu pri tem vsplamtele. — Torej pogumen si I)..bro. hočem razmišljati o prošnji strica — l>a. storite to, — je vzkliknil bankir. — Napravili mi boste res veliko uslugo. — I o ni le moja stvar, temveč tudi stvar mojih tovarišev, _ J»- odvrnil oče .Jaguar, — Dogovorili se bomo. Ne bo vam treba biti a strahu r a dečka, kajti od Santa Ke naprej, kjer se bo pričela je-/.e iii,> Io st ri in dvaj^t mož. med katerimi ni nikogar. ki bi se bal najhujšega. Seveda bi šlo potovanje drugače naprej, not si mislite, na mre počasneje, kajti v Gran Tako moramo rešiti naloge, katerih tie moremo preložiti. — V Gran (ako? je vzkliknil mali učenjak. — Ali je najti tam tudi kosti predpotopnih živali? Več kot drugod. V parnpah so že iskali povsod, ne pa v Čako. ker si ni upal noben raziskovalec tjakaj radi sovražnih Indijancev Jaz vem za kraj, kjer je le treba kopati, da se najde dosti stvari. Ilura ! Potem bom pustil pampo kjer je ter odšel v Gran C s ko. I/ tega ne bo nič. Vi morate na vsak način opustiti to misel. Očetu Jaguarju ni bilo mogoče zameriti, kajti pri tako nevarnem posiu je hotel imeti krog sebe le zanesljive ljudi. Vsled tega je obrnil liišni gospodar pogovor na druge stvari. ti ost je so ostali do j>o večerji. Ko so se poslovili, je bil bankir tako rahlo uten, da ni dal vnovič izraza svoji želji. Vedel je, da bo oče Jaguar zopet prišel, da predloži svojo nakaznico in tedaj bo zopet lahko govoril o celi za.levi. Doktor Lenoir pa je bil bolj odločen in brezobziren. Prijel je Ivanova za roko ter rekel z odločnim gladom : — No. koliko konj naj kupim — Konj ? Zakaj ? — No za potovanje. Jaz moram vendar imel*, konje, lopate, krampe in drugo orodje. . In nič drugega? — je vprašal oče Jaguar, skoro jezno. — Kaj pa še ? Železniški vlak. Ali mislite, da bo prišel izkopani mastodon peš semkaj v Buenos Aires? Pri tell besedah je odšel Ivanov skozi vrata ter pustil malega Urenjaka v sobi. Bankir ga je spremil do izhoda. Ravno ko sta se hotela tam posloviti, je prišel kriminalni uradnik ter sporočil, da ni mogel hiti »spada lVriljo zavratni napadalec, ker lahko dokaže svojo nedolžnost z alibijem. Vs: trije so govorili še nekaj časa o celi zadevi. Pri tem jih je osvetljevala luč. katero je držal neki peon ter niso zapazili, da se jih je opazovalo. Ko je preje policist zavil na cesto, kjer je stala nrša bankirja. «ta mu sledila dva možka. in sie, r tako skrivnostno in previdno, da ju ni zapazil. Sedaj sta stal^ na drugi strani ceste. Noč je bila temna in celo če bi bilo svetlejše, bi ne bilo mogoče videti ju. ker sta « nas anjala na olesandre. Bila sta oba zavratna napadalca, ki sta holela umoriti doktor Lenoirja. — m so mislil, da bo šel ta vigilant k bankirju. — je zase-petal Antonio Periljo svojemu tovarišu v uho. — Nisva zastonj čakala ptomo ostali tam dalje kot en mesec. • * . • 12. maja. — Danes smo se preselili. Preselitev, katero se je Izvršilo s pomočjo enega moža, konja in voza. Je stala $2.50. To je bila sreča, kajti po plačan ju stanarine, preselitve ter nakupu neobhodno potrebne ,a presenetljivo drage peči, sta nam ostala le še dva dolarja do naslednjega pla čilnega dne, to je en teden od sobote naprej. Radi želje, da var-čujeva, sva pustila poiti skoro celo zalogo jedil, tako da se bomo v naslednjih par dneh postili. Mene same to ne skrbi preveč, ker lahko živim od malenkosti, a delo, katero opravlja moj mož, Je trdo in imeti mora vsled tega močno in obilno hrano. Ovseni zdrob se mi zdi dosti močan In poceni ter ima še to prednost, da je hrana, katero lahko zavživamc vsi trije in vsled tega bomo živeli od te hrane skozi naslednji teden Lunč ne obstaja, v kolikor sem prizadeta jaz, a moj mož bo po ceni jedel ter upam tudi zadostno kajti imel bo škatljico fižola in špeha, ki stane deset centov. To bo seveda bolj tesno kot smo do živeli še kedaj dosedaj, a izhaja li bomo lahko, ne da bi bili komu dolžni hvalo, — česar se midva o-ba bojiva po zadnji izkušnji z Mr. Smithom. Naši sobi sta ne izrecno grdi. Gospodinja je nmila tla. a je pozabila očediti zidove, ki so na nekaterih mestih pobeljeni, na dragih pa pokriti z umazanim papirjem. Vsepovsod je videti paj-čevine. Okna so majhna ter oče vidno napravljena tako. da se jih ne odpira, a ker manjka večina stekla, ne pride vpoštev dejstvo, da jih ni mogoče odpreti. Moje prvo dejanje je bilo pri jeti za metlo ter napasti pajčevi-ne, a moj napad je imel za posle dico tako ploho mavca in zemlje, da sem morfela prenehati. Spoznala sem, da je pustila gospodinja pajeevine pri miru ne iz lenobe temveč raditega, ker drže zidove skupaj. • • • 14. maja. — Še vedno smo ži: vi, čeprav se nam zdi, da noče Uiti meseca fcoaee. Moj strah gie- ,-. —; de gostega prebivalstva hiše se je uresničil, vendar pa je to pre bivalstvo bolj raznoliko kot sem pričakovala. Moj mož je v zadnji noči ubil velikansko stonoge I in še nikdar v celem svojem življenju ali domišljiji še nisem vi dela tako številnih in tako razi. enih vrst pajkov. Želela bi. da b i bilo to vse. Mi vo ju jemo pogu I men, a bojim se izgubljen boj prt; j ti mrčesi. j Problem gled# tobaka je tudi resen. Moj mož je popolnoma pri pravljen odpovedati se lunču tei j kupiti tobak, a njegovo meso J«-i slabo ter ne more delati popol dne. Če ni nič lunčal. Vsled tegr je sklenil kompromis ter si kupi škatljico sardin za pet centov I dočim izda ostalih pet centov z* tobak. Oba postajava suha, kljul dejstvu, da označujejo učeni go spodje ovseni zdrob kot posebne redilno hrano. * * * 16. maja. — Danes je bilo sliša ti o United Mine Workers of A-I merica. Krajevni tajnik je priše> k gangu na cesti ter ozmerjal mn že kot nelojalne napram stvari Rekel je, da dokazujejo ljudje če delajo za $3.15 na dan. delo dajalcem, da lahko žive za to pip čo ter jih prosil, naj prenehaj« delati. On je s tem le razkačr ljudi, unijske in neunij'ske, Če prav so ti rovi seveda vsi unij 1 ski. Moj mož ni bil nikar pozvan naj se pridruži tukajšni uniji ki je videti slaba. Informirana sem, da je to radi splošnega grat ta v Pennsylvaniji, a po mojem mnenju je glavni vzrok ljubosum nost med dvema narodoma ki glavnem prebivata v tem okraju Skozi več let so bile občine tu naokrog skoro izključno velškt in unijski uradniki so bili iste na rodnosti. Tekom zadnjih par let pa je prišel j^jski val. ki je pre plavil prejšne prebivale«*. Vsi !o kalni U. M. W. uradniki so Po Ijaki. ki popolnoma kontrolirajo krajevno unijo. Velci so se prak i tično umaknili iz aktivnega član-i stva, čeprav pripada skoro vsak i do vsaj po imenu, uniji. Ob priliki tajnikovega obiska pri gangi na cesti so se Velci in Poljak i ter moj mož združili pro- I ti njemu. Povedali so mu odločno • da podpirajo unijo s tem, da nu-jčejo delati v neunijskih rovih; da nočejo pustiti svojih družin stradati in da bodo z veseljem odložili orodje, če bi jim unija plačala tri ali celo le po dva dolarja na dan. Tajnik je rekel, da jim unija plačala, kar dobivajo na ce ^ sti. Možje so ponovili svoje o7> J ljubo, da bodo zapustili delo pod j takimi pogoji in tajnik je odšel i z izjavo, da jim bo naslednjega j dne povedal glede uravnave tega ' vprašanja. Večina mož je bila prr pričana, da je tajnik blufal. j (Konec prihodnjič.) ! GRŠKA ZA STRAJOČO RUSIJO Kako poroča "Temps" iz A-i ten, odpošlje grška vlada najkra;. hem za omiljenje gladu na Rusko, katere naloga bo predvsem, izročiti ruski vladi en milijon dra-|ehm za omiljenje gladu na Ruskem. Hkrati bo imela komisija namen, izravnati pota za vzpostavitev gospodarskih, e\M12}e-' ga agenta v vaSem mestu ali okolici. gr^afih Jlne Hitra^služba v.Jugoslavijo.; i LA SAVOIE ........:. 12. avgusta ROUSSILLON ........ 14. avgusta LAFAYETTE ........ 19. avgusta PARIS ............ 23. ^vgusta • zborne udobnosti — kabine za dve, i štiri In &est oseb, umivalnica In tekoča voda v vsakem prostoru — jedilnica, kadilnica, bara, bnvntca, odprt, pokrit krov. slavna francoska kuhinja. vino In pivo brerplačro, godba. ples. Postrežnikl govore *