poštnina plačana v gotovini POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jagoslavtli znaša mesečno Din TO.—, v inozemstva mesečno Din M.—, — Uredništvo in uprav at Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun Št 14335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica «-* Celit. Delavska zbornica —* Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Roko/M se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja'vsako beseda Din , mali oglasi, ki slutijo v social a e namene delavstvu in nam tšl tnee.au vsaka beseda Din 044 Štev. 53 • Maribor, torek, dne 14. junija 1938 • Leto XIII S J Is e vedno proti 40-urnemu Konferenca mednarodnega urada dela Na 24. redni konferenci mednarodnega urada dela so zopet obravnavali skrajšanja delovnega časa na 40 ur naj teden. To vprašanje se že vlači leta in leta po konferencah, anketah in zborovanjih, pa kakor opažamo, tega vprašanja nočejo razumeti tisti, ki vodijo večinoma usodo gospodarstva, to je, zastopniki držav in delodajalcev. Ni opor-tuno, pravijo, konkurenčni ne bi bili itd. Cele kope izgovorov imajo, kakor bi ne videli in vedeli, da je tehnični napredek kakor tudi prirastek delovne sile vendarle treba socializirati. To se pravi: Tehnični napredek mora služiti dela v- Jel ovitemu led nu stvu, splošnosti, • t Zaradi tehničnega napredka narašča nezaposlenost, povečava pa nezaposlenost tudi prirastek delovnih sil. Imamo torej proces modernizacije in prirastka, ki ju je treba paralizirati s potrebnimi ukrepi,, če je kaj smisla za splošnost, to je za človeško družbo. MJogoče je pa to le s primemo skrajšanim delovnikom in primernim načrtnim gospodarstvom. To bi danes po tolikih izkušnjah in medsebojnih pojasnjevanjih že lahko vedeli tudi .u st \ c vit ».». jim je kaj za kulturno človeštvo. Kal le rekel minister Cvetkovih o naših socialnih razmerah v Ženevi Na mednarodni konferenci dela je minister socialne politike Cvetkovič govoril o socialnem napredku naše države. Obširno je govoril o gospodarskem položaju v Jugoslaviji. Vlada je gospodarsko politiko podpirala s svojimi no-trajimi posojili. Zunanja trgovina se je dvignila v primeri s predlanskim letom za 36 odstotkov. Zaposlitev delavstva je poskočila v primeri z letom 1929 za več kot 20 odstotkov. Glede socialnega skrbstva je rekel, da je vlada storila vse, da zviša delav- ske mezde sorazmerno po vsej državi in v skladu s skokom življenjskih cen. Nadalje je rekel, da je strokovno delavsko gibanje služilo v preteklosti raz* nim političnim režimom in se tako temeljito kompromitiralo. Pohvalil je trezni optimizem ravnatelja mednarodnega urada dtela. Končno je govoril minister tudi o delovnem času. Pri nas, je rekel, imamo še široko polje za udejstvovanje v gospodarstvu. S produkcijo še nismo pre-nasičeni. Če bi skrajšanje delovnega Iz slavnostnega sprevoda ob priliki proslave 60 letnice čehoslovaške soci alne demokracije V prezidentovi loži med slavnostnim sprevodom (od desne na levo): Pre-zident dr. Benes, predsednik soc.-dem. stranke posl. s. Antonin Hampl in predsednik senata dr. F. Soukup Napadi Japoncev na reki Jangce proti Hankavu. Ovire našega razvoja Ne pustiti, da drugi odločajo mimo nas, zato iz abstinence v aktivnost! Dvajset let imamo državo, ki ji sedaj Pravimo Jugoslavija. Država ima važno šeografično lego in spada med večje Balkanu. Zato ji tudi lahko priso-)4mo precej važno vlogo v tem delu Sveta in v mednarodni politiki. V da-ftašjem razburkanem svetu, ki je nabit & sovraštvom, imperilalizmom, topovi, *anki in strupenimi plini in glavno z S&vistjo, namesto da bi se bratsko sporazumel med seboj, mislimo, da je prav pošteno, če se tudi naša zunanja politika vsmerja v prilog preprečitve voj-to je, se skuša približati »fronti mi-kakor je rekel s. Blum na francoskem socialističem kongresu v Royonu. ^fonta miru je tem lažje izvedljiva, ker budijo zahodne demokracije same pomoč sednji Evropi in Balkanu dejansko 2 istim namenom. Nič vendar danes ni boli potrebno kakor sporazum med narodi in mir, da se bo mogel človeški rod dalje razvijati po naravnih zakonih in svojih duhovnih in fizičnih sposobnostih. Toda tudi naše notranje razmere so potrebne revizije. Jugoslavija obstoja že dvajset let. Kakšen polet in napredek bi lahko imeli v teh dvajsetih letih! Ob razširitvi države so nove pokrajine z idealizmom pozdravljale osvoboditev in če bi se bil ohranil Prvotni idealizem in ne bi bil naletel na razne ovire, ki se izražajo v zgodovinskih in socialnih razlikah, bi bila naša država v teh dvajsetih letih že lahko ideal državne skupnosti in tudi mnogo večji bi bil napredek v socialnem, kulturnem in gosopodarskem oziru. Razlike pa so še danes ovira razvoju, toda ne zaradi razlik samih, ampak za-raditega, ker se ne spoštuje individualizma (osebnost) teh razlik ter ne najde poti k sporazumu, po katerem bi se posamezne individualnosti ne prezirale in ne zatirale, ampak dovedle k sodelovanju v skupnosti. Pod razmerami, ki jih imamo danes, trpi največ splošni razvoj, kar pa se ne da opravičevati z nikakršnimi načeli ali prestiži. Ena država smo in dolžnost vseh državljanov je, da podpirajo razvoj v pravcu Socialnega prcgresa (napredka). Doslej za sporazumevanje v tem sirislu nismo opazili prav resne volje nikjer. Pravimo, opazili nismo prave Volje, ker se v javnosti in časopisju o tem ne razpravlja. 1 i, m' t ti C l** l* To dejstvo je po našem mnenju velik greh proti naravnem razvoju, ker ima v živih ljudeh več zaslombe. Najnovejši dogodki in pojavi pač kažejo, da imamo pričakovati v tem Dravcu vendar izpremembo. Vsaj na Hrvaškem opažamo tak pojav. Že pred daljšim časom smo rekli: pojdite v parlament! Takrat se javnost na naš Poziv ni mnogo ozirala. V zadnjem času pa opažamo več prikritega soglasja 2 našim apelom. Nekateri zagrebški listi povdarjajo, da je izolacija Zagreba Gospodarsko in politično škodljiva, ker se s tem bolj in bolj izključuje iz Gospodarskega in političnega sodelovanja. Zagreb, oziroma Hrvaška, postaja s tem bolj in bolj postranski faktor, ki ,z0ublja na vplivu v državi. Lahko o* staia tudi bolj osamljen, toda to ne bo *nak napredka, ampak reakcije _ Iz tega sklepamo, da se zbuja na Jirvaškem želja po aktivnejšem sode-*®vanju v državi. In prvi korak k temu sodelovanju je opustitev abstinence v Parlamentu in s tem v zvezi izvojeva-nJe političnih svoboščin. .. Sporazum, ki smo ga zgoraj omenja-*' ie namreč mogoč tudi le potom po- Med Kitajsko in Japonsko so bile šele te dni prekinjene diplomatske zveze, do vojne napovedi s strani Japonske pa še ni prišlo. Po uspehu ob lunghajski železnici napadajo sedaj Japonci ob reki Jangce, zapadno od Nankinga, v smeri proti Hankavu. Do Hankava je reka Jangce litičnega udtejstovanja in sodelovanja vsega naroda. Narod se mora aktivizi-rati, ne pa ostati v temi nejasnosti to plovna tudi za vojne ladje do 10.000 ton. Trdi se, da je poslala Japonska na Jangce 42 križark proti Hankovu. Na krovu je armada, ki se naj na primernem mestu izkrca. Kitajci so potopili eno japonsko top-ničarko 150 milj od Nankinga v smeri proti Hankovu. Kitajci bodo prejeli v kratkem 50 lovskih letal iz Amerike, ki razvjjajo hitrost 500 km na uro. MlIlKMMltltllK časa v takih deželah posplošili, bi bilo to nekaj nemogočega. To pojde polagoma. Priporočam mednarodnemu uradu opreznost glede tega problema, a obenem mu želim mnogo uspeha. * To je nekaj izjav gospoda ministra in je potrebno ,da jih tudi delavstvo pozna. Diktatorske države naj-veija ovira za uveljavljenje 40-urnika Takoj ob početku razprave o delovnem času je generalni ravnatelj izjavil, da je problem skrajšanja delovnega časa eden najvažnejših problemov. To zlasti z ozirom na to, ker se uvaja po diktatorskih deželah vedno daljši delovnik. Glede Evrope je konkretno izjavil, da se to vprašanje mora rešiti, ker sicer ne ve, kakšna bo usoda Evrope. Delodajalci in deloma vladni zastopniki so pa problem obravnavali ali prav tako kakor londonski odbor za nevmešavanje špansko vprašanje. Ti pojavi le potrjujejo naše mnenje, da čut socialnosti še ni prodrl in da vladajoči socialnih problemov ne jemljejo resno. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo In Francijo Dne 4. junija je bil podpisan zaključni zapisnik trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo. Pogodba se nanaša na izvoz sadja, fižola, živine, lesa in drugega blaga. Mi pa bomo kupovali v Franciji francoske izdelke. Sprejete so bile razne prevozne olajšave. V Parizu in Beogradu se ustanovi mešana komisija ’ za kmetijsko produkcijo. Izvoz, kalikor se prične, se začne šele V septembru mesecu. Kaj pa bo NemCIja sedaj? Tudi Poljaki v Nemčiji zahtevajo manjšinske pravice. Znatna poljska manjšina je poslala v Berlin spomenico, v kateri zahteva, da se Poljakom v Nemčiji zajamčijo manjšinske pravice. Zaključne obiinske volitve v CSR ▼ 8.356 občinah. V nedeljo, dne 12. junija so se vršile občinske volitve v 8.356 občinah v ČSR, s čemer so občinske volitve zaključene. Volilo se je samo v 3.500 če-hoslovaških občinah in 1.230 nemških, v ostalih pa je bila vložena samo ena kandidatna lista. Italija kupuje žito v Avstraliji. V dveh minulih tednih je Italija kupila v Avstraliji več kot za tri milijarde dinarjev žita. Pravijo, da je Italija kupila to žito za svojo vojsko v Abe-siniji tu in nekaj za zalogo za slučaj mobilizacije. Mednarodna napetost radi Š paniie Iz slavnostnega sprevoda ob priliki proslave 60-letnice čehoslovaške socialne demokracije v Pragi. Francija ni obljubila zapreti meje Bombardiranje odprtih mest in krajev ter angleških trgovskih parnikov v španskih pristaniščih in španskih vodah je pozvročilo v Angliji vznemirjenje, bombardiranje obmejnih francoskih krajev pa je prisililo francosko vlado, da zaščiti mejo. Angleška vlada razmotriva, kako bi se temu razbojništvu prišlo o okom. Italijansko in nemško časopisje, ki piše po navodilih režimov, prinaša to-pogledno izjave, ki jih smatrajo v Angliji in Franciji kot posmehovanje. V soboto, dne 11. t. m. se je raznesla vest, da bo Francija popustila v španskem vprašanju in zaprla mejo napram Španiji, Italija pa bo nato odredila, da se bo prenehalo z napadi iz zraka na neutrjena mesta v Španiji. To vest francosko zunanje ministrstvo odločno zanika. Pri nas jo je razširilo dnevno časopisje še v ponedeljkovih izdajah. V soboto so se razširile vesti o obisku ruskega črnomorskega vojnega brodov-ja v Carigradu, Valenciji in Barceloni. Te vesti najbrž niso docela točne, ker Rusija bre/ sporazuma z Anglijo in Francijo ne bi dirigirala večjih bojnih enot v španska pristanišča; obisk posameznih ladij pa ne more izzvati nobenih napetosti, dasi bi bila navzočnost ladij v republikanskih pristaniščih mala demonstracija za republikansko Španijo. 43 angleških ladij potopljenih Od početka vojne v Španiji in do sedaj je bilo potopljenih, oziroma poškodovanih 43 angleških ladij. Zadnji teden je bil v luki v Castelloni bombardiran od nacistov angleški parnik »Isadora« in poškodovan. Pred Demonom je bil bombardiran francoski parnik »Brisbane«. Ubit je bil opazovalec odbora za nevmešavanje, Anglež Jones in 4 člani posadke. V Alicante je priplul angleški rušilec »Vanoc«. Poveljnik je pregledal v tem pristanišču poškodovane angleške ladje in sprejel na krov mrtve in ranjene angleške mornarje. — Ako bi Anglija in Francija posnemali Nemčijo, ki je za bombardiranje svojih ladij po republikancih bombardirala pristanišče Almerijo, bi bila nacistična obrežna mesta že davno razvaline. Nadaljne žrtve razbojniških napadov Pretekli teden, dne 9. t. m. so> nacistična letala bombardirala mesto Alicante. Bombe so ubile 4 ljudi, 18 pa ranile. Na mesto Figueras so vrgla nacistična letala 100 bom, 25 hiš je bilo porušenih, med temi šola, bolnica in oskrb- nišnica. 30 oseb je bilo ubitih, 50 ranjenih. Ena naj večjih letalskih bitk v kateri je sodelovalo 100 letal, se je vršila v odseku Teurel—Castellon (ob morju), 30 km severozapadno od Castellon de la Plane. 41 republikanskih lovskih letal je naletelo na 8 bombnikov in 45 lovskih letal nacistov. Republikanci so prisilili naciste, da so se spustili v boj in so sestrelili en bombnik ter 9 lovskih letal. Trije piloti in opazovalci sestreljenih letal so skočili s padali na zemljo in so jih republikanci ujeli. Položaj na frontah Na fronti med Teruelom in Acalla de Chisvert (ob morju) napadajo nacisti na vsej črti. Več kot deset dni se trudijo nacisti, da bi zavzeli vas Puebla del Valverde, 22 km vzhodno od Teruela, na cesti proti Saguntu. Republikanci so se umaknili v višje ležeče postojanke, vendar pa še vedno obvladujejo polo* žaj. Postojanke pri Mora de Rubielos, v teruelskem odseku, iudi še vedno drže. Ne estramadurski fronti pa so prešli republikanci v ofenzivo 30 km južno od Talavere (zapadr.o od Toleda) in zaznamujejo uspehe. Uspešne napade so izvršili republikanci tudi na meji pokrajin Badajoz in Carcere. Doma tu pa svetu 470 vagonov za ozki kolosek naroči naša vlada na Poljskem, v Nemčiji in Italiji. Seja jugoslovanski mest se bo vršila dne 19. t. m. v Ljubljani. Pravilnik o delu pomožnega osebja v javni in zasebni službi je .minister socialne ipolitike in narodnega zdravja podpisal. 3 milijone čeških kron je stala organizacija slavnostnega sprevoda socialne demokracije v Pragi. Denar so dale organizacije in ne morda kakšni tajni fond. Kako je patru Hlinki odgovoril čehoslovaški ministrski predsednik. Znano je, da je pater Hlinka sklical o Binkoštih svoje pristaše na demonstracijo v Bratislavo, na kateri j« zahteval avtonomijo za Slovaško. Istočasno se je vršila v Bratislavi manifestacija državotvornih, demokratičnih strank, katere se je (udeležilo 100.000 Slovakov. Na tej skupščini je govoril ministrski predsednik idlr. Hodža, ki je rekel: »Slovaška ljudska stranka (Hlinkova) ima res pravico, da govori v iraeni svojih volilcev, nima pa pravice, da govori v imen« slovaškega naroda.« »Slovenec« bo seveda še naprej trdil, da 18.000 hlinkovcev lahko diktira 100.000 Slovakom, oziroma 30 odstotkov volilcev 70 odstotkom. Nemci v ČSR in ostalih državah. V Evropi žive Nemci naseljeni kot manjšina v državah izven Nemčije: v ČSR 3.23 milijonov, tla Poljskem 1 milijon, v Jugoslaviji 0.5 milijona, na Madžarskem 0.47 milijona, v Italiji 0.25 milijona. V Italiji in na Madžarskem’ nimajo v parlamentu nobenega pastopnika, v Beogradu ' 2, v Poljski 2 senatorja, ,v ČSR 70 mandatov v parlamentu in 36 mandatov v senatu, iv..«. Lw&i Kam z njimi? V bivši Avstriji preganjajo in izganjajo Žide. V Burgenlandu so jih prijeli nad 100, jim vzeli vse, kar so imeli ter jih nato postavili deloma na madžarsko-jugoslovansko mejo, deloma na nek otok sredi Donave, nasproti slovaške vasice Devin. Pregnani Židje bi radi v Jugoslavijo aE na Madžarsko, toda jih oblasti ne puste. Njih 57 na otoku sredi Donave je pa našlo zatočišče na francoskem vlačilcu »Guyenne«. Oboji žive od podpor, ki prihajajo iz inozemstva. Značilno na tej stvari je tudi to, da je polovica izgnanih Židov — kmetov, ki so imeli vzorno obdelana iposestva, katerih so se sedaj polastili drugi. Torej Židje niso samo bankirji in trgovci, amipak tudi kmetovalci, k.&t it Še več, med pregnanci na jugoslovansko-madžarski meji jih je skoro polovico — vojnih* invalidov, ki so nekoč branili Avstrijo . . . Sezonski delavci v Nemčiji. Henleinovci so iz ČSR spravili precej sezonskih delavcev v Nemčijo, obljubujoč jim dnevno mezdo 4 RM za 8-urno delo. V Nemčiji so morali ti delavci delati 12 do 14 ur dnevno za 3.10 RM. Od tega je šlo 18 odstotkov za stanovanje in hrano {največkrat so dobili samo črno kavo in kruih), 15 odstotkov pa za davke in razne prispevke. Delavci so se vrnili in ne govore več ne o Henleiniu, ne o Nemčiji. Neuspela preizkušnja nemškega letalstva. Pred kakimi tremi tedni je razglasil maršal Goring skupno s poveljnikom letalskih sil, generalom Christansenom, pričetek velikega letalskega krožnega leta po Nemčiji, ki naj bi dokazal sposobnost nemškega letalstva. Star-talo je 390 letal. Toda do Dunaja jih je priletelo samo 65 ali 17 odstotkov, ostali so zaostali, 8 letal se je ponesrečilo, med njimi letalo generala Christansena, nakar je bil krožni polet predčasno zaključen, ne da bi se o njem sploh še kaj čulo. Bolgarsko sobranje (parlament) je izključilo poslanca Ivana Geovarjeva, češ, da pripada ideologiji, ki je po zakonu o zaščiti države prepovedana. V razpravi so pa mandati še 4 poslancev, ki jih zaenkrat zaradi »pomanjkanja dokazov« še niso izključili iz parlamen. ta. t • N 1. Državno zastavo .vozijo mimo tribune o® Vaclavskem namesti. Pod tribuno iprezidenta pozdravlja zastavo častna straža nemške »Ar' beitervvehr«. — 2. Državni znak z MasarykoviW geslom »Pravica bo zmagala«. Ob vozu kovači' 3. Skupina slovaških deklet v narodni noši v sprevodu. Previdna Amerika. V Zedinjenih dtžiavah sprejmejo v bodočem zasedanju zakon, po ka' terem sme predsednik republike razpustit' vse polvojaške organizacije neglede na njih pripadnost. MAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) 19 — Mar mislite, da nam kaj verjamejo, ti mladi? Prav nič nam ne verjamejo! Ni res, fantje? Jaz — vem! Mar nam je mogoče verovati če pa smo podleži, a? Tukaj sem jaz, tukaj je Kuzin, mar mi nismo podleži? Starec se je odmaknil k steni in zmajevaje z glavo je rekel: — Čemu preklinjaš in obrekuješ? — Prav imaš! — priznava Gnjedoj. — To sem brez potrebe rekel, obrekovati se ne sme. Fantje! — je kričal in se drgnil po vsem telesu, da je njegov razcefrani kaftan kar švigal okrog njega, a on sam je ves gorel v nekem skrivnostnem ognju. — Fantiči, povedal vam bom kar po vrsti, poslušajte! Naj-prvo — sem delal. Bog nebeški, mar nisem garal? Včasih sem oral, da so mi kar kosti škripale in je zemlja stokala pod menoj, — delal sem, vsi vedo, vsi so videli! Gladujemo, bratci! Zaničevani smo — vsi z nami komandirajo! Pride zima,... pa zmrzujemo in nimamo drv da bi si koče segreli^ a krog in krog nas... neskončni gozdovi! Otročički nam mnirajo, babe se cmerijo ... Savelj je nestrpno zamahnil pred njim z roko in ga ustavil. — Nehaj že in ne tuli! Vsi enako živimo. — Ne, lažeš! Ne vsi! Mar sem jaz slabši ko kak Kitajec? Savelijevo suhljato lice, osvetljeno z rdečkasto igro ognja, je zdaj gorelo zdaj bledelo. Obrnjen proti nam s svojimi otožnimi očmi, je tiho pokašlje-vaje trdo rekel: — Saj so oni sami s kmetov doma in naše zunanje življenje gotovo dobro poznajo. — Dovoli da izgovorim Savelj! Jegor me je sunil pod rebra in mi šepnil: — Prijelo je vojaka. — No, vzeli so me k vojakom, odslužil sem tri leta, bil sem dober vojak. In zdaj se spet ubijam že deset let. In rotim zemljo — skopulja, gorje moje. kri moja, — rodi! Z nogama sem jo tolkel in bil, pri bogu! Vso mojo silo mi jemlješ, prokleta a kaj si mi dala za to, kaj?! Vsem gre enako! — je rekel strogo Savelij. — Zemlje ne smemo preklinjati, ona, zemlja, — je pravična. — Gotovo! Ampak treba je to razumeti, treba jo je videti tam, kjer jo poznajo, treba je zemljo ljubiti. To, bratci moji, sem videl. To je bilo tudi moje spreobrnjenje. Začela se je ta nesrečna vojna — prestol, domovina in tako dalje, —- pa so nas naphali v živinske vagone! In so nas odpeljali. Skoraj leto dni so nas vozili, da smo že od same vožnje malodane pocrkali... In pridemo v kitajsko deželo... Gledamo — Bog ti moj! Mar smo se prišli sem vojskovati? Sem bi morali po pamet priti! Da, pameti bi se morali sem priti učiti, ne pa vojskovanja! Materno je zaklel, poskočil in zatulil: — Fantje! To je čisto nepravilno, da je človek človeku vrag, — komu pa sem jaz sovražnik? — Pusti to! — je kriknil nanj Savelij. Tudi gozdar je rekel: — To je rečeno kar tja v en dan. Vojak je zaprl oči in žalostno javkal: \ — Vem! Vendar, oh, ti moj bog! Saj to je sle' pilo kaj pa govorite! Zakaj pa naj bi bil Kitajec sovražnik? A, zakaj? s: . — Seveda, — je tiho šepnil Mil Milič, — -iv51 ljudje so si po Kristusu bratje ... — Mar se oni in mi iz lastnega nagiba sovrfl' žimo? Bratci! Saj mi morate priznati: mi vsi živi' mo po istem zakonu, — da moramo skrbeti za svoj£ otroke, nas vse druži ista vez! Je med nami kak*1 zveza ali ne? Je! Spraševal sem na primer Kitajca-kako delaš rojaček? A on odgovarja — tu, pogl^J kako! Bil je tako miren, spoštljiv in čeden, tisti K|' tajec. Vojskovanje mu čisto nič ni prihajalo na m1' sel, živel je tiho, nikomur napoti, a naši so ga ug^ nabijali, — požigali so, morili, sekali — fuj! Bog 11 moj! Do solz so se mi smilili! Ce bi se Kitajec ho-tel vojskovati, bi nam jili dal lahko po grbi koliko bi hotel! Toda on, čeprav je korenjak, je tako polil^' ven, le gleda in si pri tein misli: »Lej jo, drhal! r še — odkod?« In zemljo ima -— požmeš jo med prs in žitni sok kar teče iz nje, kakor mleko iz krave ima teleta; pri bogu, res!^ On je zraščen s svoji zemljo, razume kaj ona hoče, jo goji in poravnav lepše kakor svojo posteljo, da! A«-in,v — Kje pa imamo mi zemljo? — šepeče Miiov- — Nikjer je ni... . r:_ — Komaj za grob ‘fi nam je pustili! — mu P1 trjuje Savelij. . . |iuCjj In kakor da je nevidna roka pograbila te iju za prsa, jih zedinila in pretresla. — je zastokala... kmetstvo in začel se je njegov Pradavnu^^m • "Hi l | V Španiji se točno ve, kdo je začel državljansko vojno in iz udeležbe je tu-j di jasno razvidno, kdo je stal v ozadju Francovega podviga. Vidi se nadalje, da republikanska vlada na vojno sploh ni bila pripravljena, še manj pa, da bi se bila na njo pripravljala v zvezi s J kakšno evropsko velesilo. Napadena! je šele začela iskati pomoči in kupovati orožje ter ostale vojne potrebščine. Pa vendar »Slovenec« piše ravno nasprotno od tega, kar je res. In v teh dneh, ko se ves kulturni svet zgraža nad pobijanjem nedolžnih ljudi v Španiji po bombah iz nacističnih letal, prinaša »Slovenec« brez komentarja članke, v katerih trdi: Ako nacisti bombardirajo mesta in ubijajo žene in deco, so krivi rdeči, ker imajo v mestih zaloge orožja, nafte itd. Rdeči nimajo nobene pravice, da se pritožujejo nad morijo. — »Slovenec« ve, da so postali žrtve zračnih napadov kraji, o katerih ni niti enega vojaškega objekta ali zalog streliva itd. v* t .11 t' *• “ tVjr.iro- pa vendar si upa pritrjevati nacistom: prav je, da ubija- te, rdeči so krivi. Gospodje, vi ste katoliški list, povejte, ali poznate božje zapovedi? Toda, kdo bi se čudil. Ljudje, odprite letnik 1914. »Slovenca« in čitajte, či-tajte in čitajte. Kakor je »Slovenec« pisal takrat, tako piše danes. Kristus pa je rekel: Ne ubijaj in katoliška cerkev pravi, da je naglavni greh: h grehu molčati. Toda kakšen greh je šele: greh zagovarjati in odobravati? Te dni so nacistična letala zopet bombardirala francoske obmejne kraje, kakor že enkrat in je bilo to tedaj nesporno ugotovljeno. Sedaj pa prihaja »Slov»nec in piše: rdeči so metali bombe na francoska tla, da nahujskajo Francoze proti Francu. »Slovenec« piše točno tisto, kar italijanski in nemški tisk in niti najmanj ne paka, da bi francosko vojno ministrstvo povedalo svojo besedo po končani preiskavi. Med tem pa padejo nacistične bombe na angleške parnike. »Slovenec« bi jih gotovo rad pripisal na rovaš »rdečih«, toda žal, da Angleži poznajo krivce. Poštena javnost naj si zapomni piša* nje »Slovenca«. Pride čas, ko bo »Slovenec« delal pokoro in opravičeval svoje »zmote« ali pa sramežljivo molčal, kakor je z molkom prešel preko svojih narodnih grehov iz leta 1914. Kongres Zveze kemičnih delavcev ČeHoslovaSke republike v Pragi Ob priliki proslave 60-letnice obstoja Socialno demokratične stranke Čehoslovaške republike se je vršil v dneh 2., 3. in 4. jaHlija 1938 v »Lidovem domu« v Pragi kongres Zveze kemičnih delavcev čehoslovaške. Na ta kongres je iposlala tudi Splošna delavska $trokov*a zveza tričlansko delegacijo. Kongres je pozdravil za SDSZJ sodr, Jakomin Lovro, za Strokovno komisijo pa sodr. Svetek France. Kongresu je prisostvovalo blizu 400 delegatov, ki so zastopali nekaj nad 36.000 redno plačujočih članov. Dalje so prisostvovali kongresu delegati 14 različnih držav, med njimi tudi tajnik Internacionale tovarniških delavcev sodr. K. dc Jonge. Pri otvoritvi so pozdravili kongres poleg inozemskih delegatov tudi minister socialne politike sodr. inž. Nečas in predsednik socialno demokratične stranke sodr. Hampl. Kongres je obravnaval zelo aktualen in obširen dnevni red. V«žna sta bila referata sodr. Nadvornika o »akciji in taktiki« in referat sodr. Martineka o »gospodarskem in social- nem položaju delavstva v Čehoslovaški«. Savez kemičnih delavcev je trdha in dobro vodena organizacija, ki ima letnih dohodkov nad 10 milijonov čeških kron. Delavnost Zve* ze kemičnih delavcev se vidi najbolj iz te|Ja» da je v zadmji triletni 'poslovni dobi sklenila 498 kolektivnih pogodlb in sporazumov in je bilo v 237 tovarnah doseženo za 95.200 delavcev povišanje plač. Izvoljeno je bilo naslednje .predsedstvo’, predsednik Martinek Anton, I. podpredsednik Franc Dunder, II, podpredsednik Bdtr. Daver* ny, centralni tajnik Ferdinand Nadvornik, blagajnik Anton Kliment. Delegacija SDSZJ je bila pozdravljena z vso pozornostjo in je uživala ves čas najpn-srčnejšo gostoljubnost čehoslovaških sodrugov^ Prihodnjega kongresa naše zveze se bodo tud* udeležili češki sodrugi. Predsedstvo kongresa je po končanem kongresu dne 7. junija odpeljalo vso inozemsko delegacije v Lane, kjer so položili skupni venec na grob pokojnega prezidenta Masaryka osvoboditelja. Predavanja o nas v radiu Praha Josip Hora: Češki pesaik pri jugoslovanskih prijateljih. Iz slavnostnega sprevoda ob priliki proslave 60-Ietmce čehoslovaške socialne demokracije v Pragi. V petek, dne 10. junija t. 1. je govoril v radio Praha I oib 21.45 zvečer naši javnosti že znani češki pesnik Josip Hora o predmetu: »Češki pesnik ipri jugoslovanskih prijateljih.« Predavanje je bilo prav dobro slišati pri nas, posebno, ker je govoril g. Hora ipiočasi in jasno, tako da so ga mogli tudi naši prijatelji čehoslovaškega naroda povsem razumeti. Pesnik Josip Hora je tekom 10 minut zgostil v svojem govoru o svojem januarskem obisku v družbi pisatelja Karla Novega v Ljubljani, na Gorenjskem, v Mariboru in Ptuju svojo ljubezen in prijateljstvo d‘o Jugoslovanov zlasti do Slovencev. Z njemu lastno mehkobo je prešel Josip Hora iz zgodovine borbe Jugoslovanov za svobodo na pesnitve Otona Zupančiča, katerih je Hora že precej prevedel v češčino. Naslikal je krasoto slovenske domovine, pesniški večer na Gorenjskem, prijateljske ure med slovenskimi literati ljubljanskega Penkluba, spremstvo ipublicista in propagatorja češke kulture pri nas, Božidarja Borka, konzula Minovskega in neobičajno razširjenost poznaja češčine v naših krajih. Prijetno so se dojmila pesnika Hore tudi predavanja s. dr. Reismana v spomin prezidenta Masarvka med delavstvom, ki se na ta način kar najlepše približa čustvovanju in nazorom čehoslovaškega naroda. To mehko večerno kramljanje je kar objemalo s polno ljubeznijo slovenski narod in pesnik Josip Hora ni mogel lepše končati svoje visoke pesmi o nedavnem zimskem .obisku naše domovine, kot je to storil s citatom zad- njega verza svoje krasne pesmi »V spominka na Slovinsko«, katero je objavil nedavno 1 svoji najnovejši pesniški zbirki »Domov«: »Nazaj, nazaj v planinski raj , . . zveni iz daljave v napev, ki dolgo kroz* v glavi in zveni in zveni, da bi ne pozablja”' li pesmi vaših rek tu nad Vltavo.« (Prosto prevedno iz češčine.) Predavanje je gotovo vnovič poglobilo zanimanje in ljubezen Čehoslovakov do Slovencev, naše domovine in kulture, ker je J. Hora dan' danes pri Čehih eden izmed nepriljubljenejših pesnikov, ki je o tem' svojem obisku pri nas že fadi predaval po zimi v znanem hotela »Zlata husa«. V radio pa je imel podobno pre' d&vanje o obisku pri Slovencih že tudi pisatell Karel Novy, ki je povrh tega o tem pisal V dnevniku legijonarjev »Narodni Osvobozeni* ter v reviji »Družstveni prače«, »Panorama«. Ravno v teh časih moramo torej stremeti, da se podobni stiki medsebojnega obiskovanja kulturnih delavcev iz Jugoslavije in Čehoslovaške sistematično nadaljujejo, ker bomo imeli od tega predvsem mi velike koristi. Umetnikoma Josipu Hori in Karlu' Novemu pa smo hvaležni za veliko pozornost in1 ljubezen, katero nam izkazujeta. Malokateri češki obisk je zapustil pri nas tako globoke kore' nine, Naš rojak, pisatelj dr. Oto Berkopec vi Pragi je lahko ponosen, da je dal pobudb ta obisk in ga tudi sijajno organiziral. Naj mu sledijo še nadaljnji in pa tudi Hora in NovY naj nas zopet obiščeta. A. R. ./-< . ' v" : " >™riko 869 ljudi. V zadnjem novejše aerodinamične lokomotive čehoslova-j «su se jih je prijavilo 1,1.137._ Poslednji od teh ških državnih železnic. j bodo 'prišli na vrsto čez — 25 let. Preselitev Zavarovalna zadruga DRAVA »* naznanja, da se bo preselila z 12. junijem 1938 Iz Trga Svobode 6 v nove pisarniške prostore Maribor, Aleksandrova 14, I. nadstropje Delavski pravni svetovalec Zaščita kmeta (Petrovče) Vprašanje: Prihranil sem si nekaj denarja in sem po očetu prevzel malo kmetijo, ki pa je prezadolžena. Kljub temu' mi je sodišče zaščito odklonilo, ker sem v času zadolžitve bil v službi, dasiravno se sedaj bavim izključno s kmetijstvom. Ali miorem še kaj ukreniti, da dosežem zaščito? Odgovor: Rok za pritožbo zoper sodni sklep, s katerim Vam je sodišče zaščito odteklo, je nedvomno že potekel in zato zaščite ne morete več doseči. Sodna odločba pa je bila tudi v skladu z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov, ako ste ob času zadolžitve, odnosno prevzema posestva plačevali večje davke odi Vaših službenih dohodkov, kakor pa od 'posestva. Ali »pada cestni odbor pod obrtni zakon? (Ptuj) Vprašanje: Bil sem zaposlen pri cestnem odboru, pa so me odpustili kar brez odpovedi, češ, da za nje ne velja oibrtni zakon in da jim zato tudi ni treba na 14 dni odpovedati. Ali je to res? Odgovor: Tudi cestni odbor spada pod obrtni zakon in bi Vam zato bil moral službo na 14 dni odpovedati. Odvetniški stroški (Mežica) Vprašanje: Pred dvema letoma sem vložil tož:bo proti dvema osebama in sem pravdo do- bil ter sta bila nasprotnika tudi obsojena fl® plačilo stroškov mojega odvetnika. Kljulb te' mu zahteva sedaj odvetnik plačilo stroškov oo mene ter mi grozi s tožbo. Ali sem mu dolžai’ stroške plačati? Odgovor: Odvetnik zahteva plačilo stroške^ od Vas najbrže zato, ker od Vaših nasprotni' kov niso izterljivi. Stroške ste mu seveda dolžni plačati. Lahko pa zatevate od njega* da Vam izroči vse listine in predlagate najCT kar pri sodišču izvršbo zoper nasiprotnika rad* plačila stroškov, če mislite, da se bo dalo 0 njiju kaj dobiti. Prisilna izpraznitev (Celje) Vprašanje: Hišna lastnica, pri kateri se?^ imela stanovanje v najemu, mi je sodno otl povedala in je dala nato 'po izvršilnem organ« v prisotnosti stražnika prisilno iziprazniti sta' novanje. iPri tej priliki se je izgubil zlat u,“s" poročni prstan in razne druge stvari; jaz se ob prisilni izpraznitvi odstranila. Kaj mi 1 storiti? _ ... Odgovor: Niste storili prav, da niste bili izpravnitvi navzoči. Z morebitno tožbo Pr0, . izvršilnemu organu, stražniku in (delavce®* .. so nosili pohištvo, bi uspeli le, če bi enemu ali drugemu dokazati, da si ie izgm ^ stvari samovoljno prilastil ali pa zakrivil, ' so se izgubile. To pa boste zelo težko do zali. Im kmnt*rcu adala in ureMe 'Adolf Jelen v Maribora. i-» Tiska: Ifašiska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitell Viktor Erien v Mariboru.