40. štev. V Ljubljani, sobota 14. februarja 1920. Poštnina pavšalirana. UL leto. Velja v Ljubljani in pa pošti: «10 leto ... K 120 — dol leta . . . m 00 — tctrf leta . . . „ W— *a oicsec ..... 10-— Za inozemstvo: telo leto pol leta. tetrt leta za mesec K 140*— » 70 - „ 85— „ 12- lin 'jaka L Na pismene naroCbe brez poSlljat e denarja se ne moremo ozirati. Novi narotnlkl naj pošiljajo naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračonajo po norobljenem prostoru in sicer Isok ter 55 mm .tor za enkrat 1 K, etkrat popust Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ~ štev. 8. Telefon štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 60 vin. nbi ‘Janu. Vprašanjem glede inserato. vor dopisnica ali znamka. — Dopio. iz: Rokopisi se ne vračajo. oži za odgo-frankirajo. — Pogajanja v Beogradu razbita, Beograd, 13. februarja (Izvirno poročilo). Na zadnjem skupnem sestanku zastopnikov opozicije ln vlade, ki se ]e vršil na dvoru pod predsedstvom regenta, kljub regentovemu posredovanju ni prišlo do sporazuma. Demokratska zajednica Je sicer pristala na to, da razpravlja Narodno predstavništvo tudi o volilnem redu ln o dvanajstinah, zahtevalo pa Je, da more biti volilni red ugotovljen tekom treh tednov. Ako bi bilo to neizvedljivo, bi se volilni red uveljavil z vladno naredbo, Narodno piedstavništvo bi se razpustilo in razpisale nove volitve. O drugih to- čkah bi moglo predstavništvo razpravljati le v toliko, kolikor ne bi ovirale razprave o volilnem redu. Tudi ustavni odbor bi moral Izdelati načrt za ustavo tekom treh tednov. Opozicija Je smatrala te pogoje za nesprejemljive ter je zahtevala, da zboruje Narodno predstavništvo permanentno, dokler ne reši volilnega reda najmanj pa dva meseca. Nadalje Je zahtevala, da se postavi ne dnevni red tudi razprava o dosedanjem delovanju vlade in da se pokliče vlado na odgovor. Demokratska zajedica Je te opozlcljonalne zahteve zavrnila. Pogajanja ao 8 tem definitivno razbita Beograd, 1Š. (Izvirno poročilo.) Ker medsebojna pogajanja niso dovedle do nikakšnega rezultata, sta izročili obe stranki odločitev v roke regenta. Vlada zahteva, nai regent podpiše ukaz s katerim se razpušča Narodno predstavništvo, uveljavlja volilni red izdelan od vlade in razpisuje nove volitve. Ako regent tega ukaza ne bo podpisal, bo smatra- Demisija vlade? la vlada to za nezaupnico fn Ko podala svojo demisijo. To se bo zgodilo že jutri ali v nedeljo. Popolnoma negotovo Je še, kal bo storil regent, ako pride do tega. Opozieitonalei so prepričani, da bo poveril sestavo nove vlade njim, doČim se v dosedanjih vladnih krogih povdarja, da je to popolnoma izključeno. Naši sovražniki na delu. Beograd. 13. febr. (Izvirno poročilo) Zunanje ministrstvo le dobilo iz zanesljivih virov obvestila, da so se vršili v zadniem času ponovni sestanki v Rimu. Trstu. Budimpešti in Rofiii. na katerih so se zbrali voditelji vseh onih elementov, ki hočejo Jugo-siaviio uničiti ali vsai let občutno ško" dovati. V ohiemu so se našli pristaši d’ Annunzfla. laški šovinisti, madžarski reakclionarcl. macedonski huj- skači. zaupniki Habsburžanov, hr-vatski frankovci In drugi. Predmet posvetovani Je bil skoro povsod isti. Razmotrivali so. kako bi bilo mogoče povzročiti pri nas nemire, zlasti pa naščuvati enega proti drugemu in na ta način uničiti narodno edinstvo. Ko bi orišlo tako do notranjih neredov tn pobojev, bi se lahko okoristili s tem .vsi navedeni temni elementi MADŽARI ZAHTEVAJO »ZGODOVINSKE« MEJE IN PLEBISCITE! LDU Pariz, 13. Agence Havas poroča: Madžarska delegacija je izročila v četrtek popoldne tajništvi* mirovne konference dolgo noto, ki obsega pripombe Madžarske k mi-rovim pogojem zaveznikov. Noti ie priložena cela vrsta dokumentov. Delegacija poudarja v tej noti potrebnost obstoja zgodovinske Ogr- ske, zahteva ljudska glasovanja za sporna ozemlja in predlaga varstvo manjšin na Erdeljskem. Madžarska delegacija tedaj očividmo ne vpošte-va teritorialnih določb, ki jih je postavila mirovna konferenca. ADMIRAL KOLCAK USTRELJEN. LDU Ivondon, 13. Kakor poroča »Daily Herald«, so admirala Kolča-ka že ustrelili. Donavsko vprašanje. ZVIŠANJE RUDARSKIH PLAČ. — NOVO PODRAŽEN.1E PREMOGA. Ljubljanski dopisni urad objavlja: Na podlagi mezdne obravnave, ki se je vršila pod predsedstvom ministra za šume in rude Antona Kristana glede zahtev delavstva trboveljske pre-mogokopne družbe, je prišlo do sporazuma. na podlagi katerega se vse obstoječe pogodnine in stalno določene plače rudarjem zvišajo za 77%. Po tej pogodbi, ki velja od 8. febr. 1920. do konca prve plačilne perijode v mesecu iunlju 1920. odpadejo med tem vse doklade in doplačila, zlasti tudi diferenčna Plačila za živila. Ostane le družinska doklada 4 K za vsakega družinskega člana In nabaven prispevek za četrtletje za vsakega delavca po 300 K. za družinskega člana pa 100 K. Vsled teh poviškov Je treba na novo preračunati ceno premoga. kajti trboveljska premogokop- na družba le na nle pristala pod pogojem. da se li prizna zvišanje cene za premog. Ob tej priliki družba zahteva tudi oosebne poviške kot nabavno in amortizacijsko kvoto za nove investicije v Reichenburgu ln Hudi lami. Dokler ti proračuni ne bodo končani. Je minister za šume in rude dovolil sledeče cene: za debeli premog 302 K 50 vin., za drobni premog 274 K 50 vin za 1 tono VOJAŠKA DOLŽNOST V AMERIKI ODKLONJENA. LDU Berlin, 13. »Berllner Tage-blatt« javlja lz New Yorkn: Navzlic pozivu predsednika Wilsona so se Izjavili demokratski člani poslanske zbornice proti obveznemu vojaškemu izvežbanju. Tozadevni predlog Je bil s 106 glasovi proti 70 glasovom zavrnjen. Vs! naši' gospodarski, prometni, vojaški in mednarodni interesi so tako tesno združeni z Donavo, da se vse. kar se tiče te velike reke, tiče tudi življenskih koristi naše države. Z versaillsko pogodbo ie Donava lntemacijonallzlrana. Po njej Je zajamčena svobodna plovba. S členom 347. te pogodbe Je sklenjena sestava komisije, ki bo mednarodna, in ki se bo brigala za vse stvari, ki so v zvezi z donavsko plovbo. V tej komisiji imajo glasom pogodbe biti zastopane Anglija. Francija, Italija ln Romunija. Naša država — člje interesi so z Donavo nerazdružljfvl, ln skozi katero teče Donava v veliki vijugi, — v tej komisiji nima prostora. Ko Je bilo sklenjeno splošno premirje, je vstanovil vrhovni poveljnik zveznih armad vojno komisijo, ter Ji postavil na čelo angleškega admirala Troubrigda. Njemu je bila poverjena naloga, da vodi podonavsko plovbo, da oskrbuje zvezne vojske v podonavskih krajih s brano In drugimi potrebščinami. AH iz one preproste vojne komisije. Imenovane od vojnega poveliništva z natančno določenim delokrogom, se razvija sedal komisMa. kj jgra vlogo in zastopništvo angleških gospodarskih koristi na Donavi. Ta vojna komisija je sedaj prevzela vso upravo In vse posle na Donavi: razdelila je reko na tri de-e, od Pasove do Baje (pod nadzorstvom Čehoslovaške), od Boje do Tum-Severlna (pod nadzorstvom Angležev) in od Tum-Severima do vzliva v morje (pod vodstvom Francozov in Romunov). Tukaj se nas ni ne omenja. Pa tudi če bi nas bili pokHcali v to »nadzorstvo«, bi ne bili primorani mesto sprejeti, kajti mi moramo zastopati princip pogodbe. ki določa, da ie Donava nevtralna in ki ne dovoljuje ne francoskega, ne angleškega, ne nobenega drugega protektorata nad Donavo. Proti sedanji obliki »nadzorstva« nad Donavo Je Romunija že vložila protest. Tudi mi n® smerno molčati. V našem interesu Je, da se vstanovi mednarodna komisija, v kateri bodo zastopane vse države, skozi katere teče Donava; zakaj dandanašnji, ko se evropske velevlastl naravnost naporno trudijo, da dobe male narode v svojo oblast, je zelo važno vprašanje, če bodo naše koristi obvarovane pod takole »donavsko komisijo«, ki hoče iz Budimpešte navzven delati za angleško trgovino. Zlasti danes, ko Je promet 00 železnicah vsled vedno slabšeg3 materilata In vedno večjega pomanjkanja premoga tako problematičen, da lahko odreče vsak dan. ie za nas življenlskeea pomena, da Imamo na Donavi proste roke. Donava z Dravo In Savo lahko posreduje pri Izmenjavi banatskega žita za industrilske izdelke Slovenije ln Hrvatske. Zato le nujno potrebno, da posveča naša tavnost. v prvi vrsti pa vlada vso svoJo pozornost donavskemu vprašanju. To vprašanje Je mnogo važnejše. kakor pa to, aU sedi na tam ali pa onem ministrskem stolcu ta ali ona oseba, ali če nai se v narodnem predstavništvu tudi pripuste Interpelacije ln vprašanja aU ne. Če bomo na reševali domovino z brezknočnl-ml pogajanji kakor so sedanla v Beo ■ I gradu, bomo zamudili zopet enkrat leno lepo priliko, ki se nam ne bo nudila nikdar več. Vlada in ljudstvo. (Iz vrst privatnega uredništva.) Ko se Je rodila Jugoslavija. Je bilo vse navdušeno. Ljudstvo le bilo navdušeno Iz srca, pozabilo Je na vse preteklo gorje, pustilo ie strankarske bole in zrlo v bodočnost z otroškim vesellem in zaupanjem. Voditelji političnih strank so pa to navdušenje Izrabili, Izkoristili ljudsko nerazsodnost m si delili vodilna mesta. Brez sodeiovanla ljudstva so sestavili prvo vlado in začeli vladati. Nekaj časa so nam kazali navidezno edinost. Kmalu pa so se začeli prepirati med sebol za prvenstvo. Vsaka stranka Je hotela svojim ljubljencem preskrbeti ministrski stolček. Mesto dela se Je začelo stran- karstvo in prerekanje za nadvlado. Liudstvo pa Je trpelo, upalo in čakalo .... V Beogradu so se nad dva meseca prepirali za nadvlado. Vsakih 24 ur smo imeli novega ministra. Nadljudje t. j. verižniki pa so vladno nedelavnost izrabili in začeli dvigati cene živilom in drugim ljudskim potrebščinam. Vsakokratna vlada pa se zato ni imela časa brigati; ona >e imela vendar več bolj važnega posla: nadvlado in ministre 1 Ko so naposled sestavili vlado samo iz dveh strank in poslali parlament domu. si ie del ljudstva oddahnil, češ: vendar enkrat! Drug del pod vplivom strank in voditeljev, ki so morali zapustiti zeleno mizo pa ie začel vladi na vse kriplje nasprotovati in rovariti proti niej. A tudi nova vlada 'j razočarala. Ustanovila ie stanovanjsko komisijo. Začela so se rekvirirati stanovanja. Odvzelo se je stanovanje par starim samicam, verJžnikom. višiitn gospodom in tistim, ki nočejo Jugoslavije ln katerim le Nemška Avstriia tako pri srcu, da le ne morejo prehvaliti, ki imajo stanovanja iz 8—10 sob. pa se Je vse to pustilo, ker se je zdelo vladi in g. županu potrebno, da ščiti meščane iz človekoljubja! Železničarji pa naj si postavilo stanovanja iz naredb stanovanjske komisije, če nočejo ostati v razbitih vagonih. Vlada le izdajala nadalje naredbe proti veriženiu. Preiskalo se je nešteto nahrbtnikov, prebrskalo pri malih trgovcih in branlevcih. Izšel ie komunike: »Naredba proti verižni-kom se izvaja z vso odločnostjo. Zaplenilo se le 35 pak. tobaka. 50 klobas. 10 kg podplatov, 10 ovitkov sukanca . .. Verižniki v velikem pa so vozili In vozijo vagone usnja, masti, krompirja, žita, moke. lalc in prašičev čez mejo našim sovražnikom. Ako le liudstvo začelo godrnjati in protestirati, je vlada zapretila: »Tiho. to niso verižniki. tl imaio dovoljenje!« ... Ljudstvo je utihnilo in trpelo! Izšla je naredba. da so ustanove komisije za ugotavljanje cen živilom. Ljudstvo je bilo veselo: No hvala bogu, sedai se pa že kaže! Kmalu nato na zadnii strani listov, zelo droben tisk: »Cene eoveiemu mesu in ki uhu so se ugotovile. Meso stane 22 K kg. kruh 5 K 50 dkg. Komisiia Je konštatirala. da mesarji ne morejo živeti, če ne zaslužilo pri volu 600 do 1000 K in peki ne. če ne zaslužijo dnevno 200 do 400 K. Ti delavec, uradnik, obrtnik in mali človek pa plačal, če pa ne moreš, stradaj! Če hoče ljudstvo od vlade doseči zboljšanje svoiega gmotnega stania in se obrne na vladne može. mu ti * zagrozilo z zaporom. Če se obrne na Ko je razpadala Avstrija. (Dalje.) IX. Še enkrat Ahčinov pobeg In nek-teri poznejši doživljaji. Ahčin je že od početka vojne na svojo roko zbiral vojaški materijah ki bi mogel koristiti zaveznikom, rrvi početki tega njegovega dela segajo še v bosansko mobilizacijo 1908. Delo je na Dunaju uspešno nadaljeval, ko Je bil prideljen strašnemu oddelku za utrjevanje Dunaja. Posrečilo se mn Je sestaviti natančne načrte treh sektorjev dunajskih utrdeb. Ko ie v decembru 1915 odšel na rusko fronto, Je te podatke nesel seboj, da se jih o priliki poslu-ži. Tudi na fronti si je pisal natančen dnevnik, iz kterega Je bilo razvidno gibanic čet. Toda tu še ni bilo prilike prebegniti k prijatelju. Tako je bil Ahčin v fronti sami dvakrat zaporedoma ranjen« drugič precej nevarno. Po drugem ranjenju je prišel na svoje lastno prizadevanje v največje avstrijsko municijsko tvor-nico blizu Dunaja. Tam Je prišel v ie opisane stike z Bregarjem. Izreden vtis Je napravil na AK- čina obisk v Ljubljani, prvi po dveh letih vojne. Pri Štruklju se Je govorilo le o »zvezdah« in avanziranju, pri Figovcu o vinu, na sodišču le nemški. En sam pogled v družbo te Ljubljane Je pokazal lasno, da nam v zmagoviti Avstriji ni obstoja! Zato ie na tem obisku sklenil napeti vse svoje moči, da odide ČimpreJ in s svojim odhodom z vsemi močmi škoduje avstrijski vojaški moči. V tvornlci Je začel takoj sestavljati točno statistiko o produkciji municije, o potrebnih surovinah, ki Jih Avstrija ima in — nima, in popis novega orožja, zlasti topov. Takrat sta bila v delu dva nova modela, top 35 cm in havbica 38 cm s silno dalekosežno »porteč« in brizanco. Skupno z Bregarjem je zbiral podatke o prehrani in o političnem razpoloženju v domovini. Ko Je prišel k superarbltracljsk) komisiji, je vkljub spričevalu, dia je uporaben le za pisarno, izjavil, da se čuti dovolj zdravega in da hoče na fronto. Komisija je pa določila, da mora počakati še 6 tednov, da se še boljše popravi. Končno je odšel na fronto Junija 1916, sredi najhujše Brusilove ofenzive. Na fronti Je bil najprej tri tedne v rezervi. Opetovani poizkusi, pre- koračiti neopažen sprednje linije, so §£ mu vedno ponesrečili. Vendar pa v ozadju ni samo čakal in lenaril. 2e med potjo Je v razgovorih pri vsaki priliki pri vojakih, častnikih hi železniških uradnikih poizvedoval o gibanju čet. Bilo Je pa to tudi zelo važno ker so se proti Rusom grnile ččte z vseh front, z macedonske, laške in francoske. Prihajali so Nemci Avstrijci, Ogri in Turki v masah. Za fronto Je zlasti poizvedoval za pozicije artilerije, velikost in dis-lokacijo rezerv, dislokacijo komand. Zapiski so rasli od dne do dne. - Po treh tednih je prijel končo v prvo linijo, ali tudi tu Je bil beg težak. Med avstrijskimi ln ruskimi linijami Jc ležalo širno in nepoznano inoč-v rie Med ribniki In lokami se je pretakala lena umazana rečica, široka čez tri metre ln povsem nepoznane globine. Prehodi in gazi so bile zastražene po avstrijskih — in ruskih stražah. Prvi poizkus prehoda se Je ponesrečil, ker so Avstrijci nenadoma začeli razsvetljevati pred žično oviro ležečo glazijo (glacis, Vor-feld) z reflektorji, na kar Je pričelo silno obojestransko streljanje, ki ga Je prisililo, da se Je vrnil in kril. Postal Je še opreznejši ter si začel točno notlratl razporedbo straž, da bi laglje prešel. Odlagal Je tudi Izao-va, ker Je dobil od 20 km zadaj se nahajajočega brata pismo, da se sestaneta. Ta sestanek Je Imel biti tem zanimivejši, ker Je Imel brat, (tudi častnik), možnost opazovati vsa gibanja Čet In Je poznal številno Jakost velikega dela fronte. Da bodo bratovi podatki točni, je vedel, saj sta bila dogovorjena, da Je brat po možnosti ki priliki podpiral to dek> ln istotako zbiral vse podatke! Tu pa nepričakovano pride avizo, da bo prihodnjega dne Ahčinova četa zamenjana z drugo in da se umakne v rezervo v drugo vrsto! Odločati se torej ni več dalo. če si v rezervi, kdo ve, kedaj prideš zopet v prvo vrsto »n pod kterimi pogoji, zlasti pa na tako nemirni in gibljivi fronti, kakor Je bila avstrijska za časa Brusilove ofenzive! Zadnja noč, ki j: bila še na razpolago, je bila za beg kar mogoče malo pripravna. Jasna noč se Je obetala, in bil je čas polne lune. Rusi so takoj v prvih nočnih urah na gosto streljali, če se Je le kakšen posamezen Avstrijec pokazal na za-kopih, da jih poskusi popravljati. Vkljub temu se je Ahčin podal na pot, z vsem materijalom. Izgubil se Ie v grmovju in med dvema straža- ma lezel po vseh štirih pod žičnimi ovirami do roba močvirja. Pri reki Jc naletel na posekano in preko vode položeno deblo. Avstrijska straža !e prežala komaj okrog 150 korakov oddaljena in polna luna ie sijala na ono sredi svetlikajoče se vode ležeče mesto, kjer je ležalo bruno! Treba je bilo leže čakati, da se skupina oblakov približa luni in jo zakrre. Kako počasno so jadrali! Ves ta čas in še dolgo pozneje je bilo treba pozabiti na kroglje. ki so v tej jasni noči švigale sem in tja. nič misliti na nevarnost, nič tehtati in si pomišlla-tl, marveč koncentrirati vso svnio voljo in energijo na izvedbo lednega samega sklepa: Absolutno potrebno Je, da še danes prispeto preko Fn sam cilj: One ruske žične zapreke, ki se črne na brežuljku onkraj dolinice, onkraj ločja in ribnikov, jarkov, vode, grmovja ... Preleze! je drevo, potem je plazil po vseh štirih po močvirni loki, se vgrezal in zopet lezel naprej, počakal, posluhnil, se vzpel na roki in oprezal, potem zopet lezel, počasi, neskončno počasi. Žepna ura in srce sta utripala za stavo in sredi hladne močvare Je Junaka oblival znejf- (Dalje prih/ •— --------- K. župana, mu obrne hrbei čel. Ja* sem na teh vprašanjih desinteresl-ran: nlih prijatelj-idealist mu očita nepatriotizem, ker noče stradati, kakor strada on. ki še poleg tega že pet let nima služkinje in po njegovem mneniu ministri niso poklicani, da deiaio sami, ampak, da moramo tudi mi delati, pozabi pa pri tem, da nam g. ministri delati ne puste! Gg. občinski svetniki in nadsvef-niki. ki so dobili 120% draginjske doklade. kakor vsak nafnižji uslužbenec (/.a katere navadno ni denarja), izražajo g. županu neomajno zaupanje. g. župan izreka zaupanje vladi, ki rešuje valutno reformo v korist vsem kapitalistom in ki tako energično nastopa proti uradnikom, delavcem, obrtnikom in sploh vsem navadnim zemljanom in ščiti z energično roko kapitaliste. Vlada pa zaupa v svojo moč In sili ljudstvo, da mora molčati in stradati! Ker so že vsi predlagali In se Je predlogom v polni meri ugodilo, sl dovoljujemo tudi mi ubogi proletarci predlagati sledeče: Vlada naj Izda naredbo, s katero se daie verižnikom posebne nagrade. Hubllanskemu županu za njegovo človekoljubje časten red, ljudstvu pa vrv, da se obesi, da ne bo v napoto nadliudem In da ne bo imela vlada več opravka s to nezadovoljno nenasitno sodrgo. — Tako bo ustreženo vsem in država bo živela v fatobiMu in slogi. _______________ ITALIJANSKE OBLASTI PODPIRAJO TIHOTAPSTVO Z ŽIVINO. S pomočjo kolodvorske policijske ekspoziture je centralni urad zoper tihotapce odkril dobro organizirano družbo tihotapcev In dobfl v roke dokumen t, k! Jasno dokazujejo, da italijanske civilne in politične oblasti t vsemi sredstvi indirektno podpirajo tihotapstvo živine v Italijo. Dne 11. t. m. je kolodvorska ekspozitura ustavila prvi večji Izvoa Živine lastnino lažf »begunce/*. Izvoz le b i opremljfn z izvozni •aml za selitveno blago in živino v zasedeno ozemlje. Policijskim organom pa sc bile nekatere stvari In okol-nostl zelo sumljive. »Begunci«, ki so prišli iz zasedenega ozemlja semkaj, brez rednih potnih dokumentov, stanujejo stalno že nad eno leto na svojih pravih domačijah, v ftteverjaira, kjer je tihotapstvo cvetelo že v mirnih časih pod staro Avstrijo, seveda sedaj s to razlika da so si Izvolili Slovenijo za svoj eldorado. Stever-Janci tvorijo več tihotapskih skupin. Eno Izmed njihje Itdal italijanski civilni komisar uradi o potrdilo, da ni »zadržka, da sc p« 'selita Ivan Ste-kar in Anton Klanjšek v SteverJan, ker bosta našla že popravljene domove.« Komisar je pač dobro vedel, da stanujeta tam že nad eno leto. Ko so ti tihotapci z italijanskim uradnim potrdilom došil v Ljubljano, sta šla Anton Stekar In Ivan Klanjšek k županu na Črnuče kjer Je Steka r pred enim letom res bival kot begunec in sta sl dala napraviti od županstva za vse štiri člane »ekspedicije« potrdilo, da stanujejo še vedno kot begunci v občini ln da se nameravalo izseliti v staro domovina Iz goreniega uradnega pot dfia Je bilo povsem razvidno, da je bil italijanski komisar sporazumen s tem, da potujejo brez potnih listov v Ju- goslavflo In 'da potem vtihotapijo živino. Na podlagi teh' dokumentov so tihotapski Števerjanci naravno brez ovir dobili izvoznice za 10 glav živine od odseka za prehrana Centralni urad pa je po dvadnevnlh obširnih poizvedbah dognal, da imajo Vsi dovolj živine doma. Po dolgem zaslišavanju je včeraj vodja centralnega urada, pol svel-nik g. Keršovan obsodil tihotapsko družbo in sicer: 1. Antona Štekarja na dva meseca zapora, 6000 K globe ta v zaplembo 2 krav ter 1 vda; 2. Ivana Stekar-Ja na dva meseca zapora, 6000 K globe, v zaplembo 1 vola In 380 nekoikovanih kron: 3. Ivana Klanjščeka na 2 meseca zapora, 5000 K globe, in v zaplembo 3 glav živine; 4. Antona Klanjšček« trn 2 meseca zapora, 6000 K globe in v zaplembo 3 glav živine. Na sličen način ta brezplačno so hoteli izvoziti en vagon blaga, 1 konja, 2 kravi ta 2 prašiča tudi trije drugi tihotapci, Silvester 1« Stefan Možina iz Števerjana ta Cario Cu-mar iz Gorice, od I. 15 stanujoč v Ljubljani, kjer ima trgovino zelenjave na debelo. Je vojni dobičkar. Živino »o nameravali v zasedenem ozemlju prodati. Centralni urad jih Je obsodil: Carla CumarJa na 20 tisoč K globe In 4 mesece zapora ter v zaplembo živine. Cumarju se je odmerila tako visoka kazen, ker je sam organiziral to tihotapsko podjetje Možina Silvester je obsojen na 6000 K globe ta 2 meseca zapora. Stefan Možina, ki stanuje v neki barak! ob Dmtajsk! cesti, Je po nedolžnem skočil v »nesrečo«. — Vri trije pa so Izročeni Se državnemu pravd-nlštvn zaradi zapeljevanja oblasti. Pogajanja v Beogradu. Pogoji vlade. LDU Beograd. 12. febr. Demo-Ktatsko-socijalističa zajednica Je danes ob 13. predložla te zahteve za sestavo koncentracijskega kabineta: 1. da se začasno Narodno predstavništvo sestane dne 15. t m.; 2. da bi se volilni zakon y dveh do trdi tednih sprelel v parlamentu; ako ne. na! se vrše volitve z volilno naredbo; 3. parlament naj izvoli ustavni odbor, ki Ima v enem mesecu izdelali načrt nove ustave; ako načrt v tem času ne bi bfl izgotovljen, nai se vrše volitve h~ez njega; 4. Narodno predstavništvo ima rešiti samo še dvanajstine ta sprejeti pogodbe, sklenjene na mirovni konferenci v Parizu. V tem času nai se ne stavilo ne vprašanja, ne interpelacije. Odgovor opozicije. Vlada bo demJ-silonirafa? LDU Beograd, 12. febr. »Tribuna« javlja: Snoči so zastopniki vlade in opozicijonalneea bloka predali na dvoru svol pismeni predlog za re-Šenje krize. V Imenu vladnlk strank le izvršil to minister Pribičevič. Opozicija le podala svoje zahteve v pomirljivem duhu: zahteva, da se Izvrže voHtve čimprei ta da parlament deluje, dokler ne bodo razpisane volitve, kar bi se zgodilo najdalje v dveh mesecih. Opozicija le v popustljivosti šla dahe. kakor h Je bilo treba. ker le izjavila svojo pripravlje- nost, da se omeji pravica taterpeša-dle In da na prvi redni skupščini ne pozove vlade na odgovornost. Misli se, da bo prestolonaslednik regent Aleksander poizkusil še enkrat, da se omogoči sporazum. Pričakuje se, da bo vlada predložila ukaz o razpustu parlamenta. Ako bo ta ukaz odbit, bo podala ostavko. Regent pri Davfdorlča. LDU Beogrda, 13. Včeraj dopoldne se Je prestolonaslednik regent Aleksander deij časa mudil pri mini-skemu predsedniku Davkloviču in Je tarel z njim daljši razgovor. Iz angleške zbornice. Balfour o zunanji politiki. LDU London, 13. febr. Angiešldi poslanska zbornica le davi razpravljala o izpreminjevalnem predlogu glede posledic mirovne pogodbe, ki so ga stavili zastopniki liberalne ta delavske stranke. Odgovarjajoč na nekatere medklice le izjavil Balfour, da nihče ne more prerokovati, koliko bo mogla plačati Nemčija, ki ponuja Izplačilo celokupne vsote v roku štirih mesecev. Britanska lista nemških vojnih krivcev Je dejal nadalje, ne obsega samo izvršilnih organov, ampak predvsem osebe, ki so iz lastnega nagiba počenjale grozovitosti. Za skrajšanje liste ni mogoče navesti nobenega razloga. Mož, ki je stal na čelu nemške vladavine. Je očividno kriv. Govornik se Je dotaknil nadalje žalostnega položaja Avstrije ter izjavil da Velika Britanija ne gleda brez sočutja trpljenje te dežele. Za olajšanje avstrijske bede Je Anglija že izdala 12 milijonov funtov Šterlingov in bo porabila v isti namen še 10 milijonov, ako se bodo tudi druge države udeleževale te akcije. Potruditi se morama Je dejal govornik, da priskočimo na pomoč tako našim bivšim sovražnikom, kakor našim zavezankam. ako trpe pomanjkanje. Glede Rusije ie izjavil Balfour. da ni bila nikoli želia angleške vlade, vmešavati se v notranje zadeve Rusije, Anglija Je nastopila sama proti boljševiški vladi, ki ie neugodno vplivala na zunanje politike Rušile. Angleška vlaaa nikakor ne namerava nahujskati Poljsko k pustolovski politiki. H koncu Je dejal govornik, da smatt a za izključeno, da bi mogla Evropa tako kmalu naiti zdravilo proti svoji sedanji gospodarski krizi, tudi, ako bi si pomagali vzajemno vsi narodi sveta. Angleška vlada si bo prizadevala voditi dobrodelno politiko; treba Je samo, da se najde način, kako bi se odpravilo gospodarsko mrtvilo. — Izpreminlevalni predlog liberalcev ta delavskih zastopnikov je bil odklonjen z 250 proti 60 glasovom. NADAL.INI PROTESTI PROTI LAŠKEMU IMPER1.IALIZMU. LDU Beograd, 12. febr. Na vlado ie vedno neprestano prihajajo brzojavke v protestnih zborovanjih In resolucijah glede reševanja Jadranskega problema. Te brzojavke najostreje protestirajo proti italijanskemu imperijalizmu ter zahtevajo, d* vlada pod nikakim pogojem ne sme sprejeti pogojev zaveznikov. Poslednje dni le vlada prejela take brzojavke iz Varaždina. Oguitaa. Stanja, Ce-tinjgrada, Broda ob Kclpl. Metlike, Bosilleva. Lokve. Ložare itd. Jugoslavija. Pobe« a Reka LDU. Bakar, 12. Ker se vriH danes, Jutri m pojutrišnjem na Reki prebiranje vojakov, le mnogo vojaških obvezancev zbežalo. Danes Je pribežalo nad 50 moških semkaj, veliko pa Jih beži posebne prot! Istri. Na Reki In na Sušaku vlada silen teror. Vidi se po vsem, da so to zadnji utripi D* Aimunzilevega vladanja. Izmenjavo kron Izvede Narodna banka sama. LDU Beograd, 13. Finančni minister se Je pogajal z Narodno banko, na) ona sama vrš zamenjavo kron. Kot ra/log se navala, da se na ta način točneje vodi kontrola pri zamenjavi. to pa ker se pcfavljalo ponarejeni kolki Uprava Narodne banke 1 bo ta predlog gotovo sprejela. Zaradi tega je finančni minister pri ostal« bankah ustav« zamenjavo kronskih bankovcev. Zakaj nam Antanta ni Izročila celega londonskega pakta? LDU Beograd, 13. Antanta nafll vtodl ni dostavila drugega dela londonskega pakta, ker se ta del ne tič« Jugoslavije. Banka za pomorstvo. LDU Bakar. 12. Danes Je bila taka! v hotelu Jadran ustanovna skup« ščlna banke za pomorstvo. Ta zavod bo velike važnosti za naše pomorstvo ter ga vsi naši pomorski krogi pozdravljalo isvanredno radostno. Razna poročila. Dnevtd red londonske konferenca LDU Pariz, 13. Kakor poroča »Chicago Tribune«, so na dnevnem redu londonske konference ministrskih predsednikov nastopne točke: 1. Odgovor izozemski noti glede bivšega cesarja Viljema, 2. smernice glede izročitve vojnih krivcev ta odgovor na nemški noti od 20. ta 25. januarja, ki izjavljata, da nemška vlada ne more izpolniti člena 228 mirovne pogodbe, 3. vprašanje premirje za sovjetsko Rusijo z ozirom na izjavo boljševikov, da bi ne dovolili trgovati z ruskimi kmetskimi zadrugami ako bi se vojno stanje nadaljevalo, 4. prončenje pogajanj med Poljsko ta sovjetsko Rusija 5. turška mirovna pogodba ta posvetovanje glede zahtev velesil, da pride do načelnega soglasja, 6. dobava angleškega premoga za Francoska francosko posojilo v Angliji, kakor tudi zadeve, nanašajoče se na Izpre-membo meničnega kurza. Večna nevtralnost Švica LDU Berlin, 12. »Deutsche Alb-gemeine Zeltung« Javlja Iz Pariza, da je zveza narodov skenlla, da se Švica pripusti v zvezo ta da se prizna njena večna nevtralost. Rtfmunita zamenja krone 1 t 2. LDU Beograd, 12. Romunski finančni minister A vrel Vlad je izjavil v parlamentu, da se v Rom unij kmalu vzamejo avstro-ogrske nov-čanice iz prometa, v najboljšem slučaju se bo zamenjal en lej za dve krem!. BolJševtU ▼ Besarabiji. LDU Moskva, 12. Predne straž« nfeče vojske so v bližini Odese prekoračile Dnjester ta stoje že na besarabskih tleh. Nova ruska državica. LDU Dunaj, 12. Ukrajinski tiskovni urad poroča is Bukarešta! Kubanski kozaki so strmoglavili vlado, ki Jo Je postavil Denjikln, ter j« nadomestili s svojo lastno vlada Kubansko ozemlje tvori sedaj samostojno državo. Pred splošno rudarsko stavko na Francoskem. I DU Pariz, 12. Dne 16. februarja pričakujejfo splošno stavke francoskih rudarjev. Splošna delavska zveza izjavlja, da vladni predlogi o ure* < dltvi razmer v rudokopih ne zadovo j Ijujejo delavskih zahtev. Gospodarstvo. BORZA. LDU Curih. 12. Deviza na Dunaj 1.75; na Berlin 6.10; na Prago 5J5; avstrJskl kronski bankovci 2.—. LDU Dunal. 12. Izplačila na Zagreb 255 do 275: na Prago 310 do 330; SHSkronski bankovci 180 do 200. Zagreb, 13. (Izvirno poročilo.) Današnja borza Je notirala: Devize: Berlin 145—150; London 435; Milan 725—730; Pariz 920—930; Praga 130; Dunaj 40; Zurich 2150—2300. Valute: dolarfi 12.200—12.400; avstrijske krone 41; levi 200; le! 200; marke 178—185; carski rublji 130; francoski franki 910—915; napoieon-dori 425. * + Načrti za kanal med Reno tu Donavo so dovršeni in bodo v kratkem realizirani. Na ta način bo dana Nemčiji. Avstriji, Češki, Jugoslaviji. Madžarski, Bolgariji ta Romun- ski možnost za medsebojne gospodarske zveze. Po kanalu bodo mogle plovlt! ladje s 1200 tonami. -f Rok za polaganje zdrave vabite pri izvozu naših proizvodov v inozemstvo. Ministrstvo za financ« Je dovcbTo, da »ne centrala za plačevanje v inozemstvu v posebnih slučajih na prošnjo miereSiraneg« Izvoznika, dosedanji rok trideset dni, id je bil določen za polaganj« zdrave valute, podaljšati na doba devetdesetih dni. Predpogoj so seveda ckvvoljni razlogi. S to odredbo Je omogočen izvoz naših proizvodov v oddaljenejše zapadne država 4- Promet z Grško. Ravnateljstvo državnih železnic Je ustavita prevzemanje blaga za odpravo v Grško preko Ojevgjelije. ker traj« sedaj v Grški železničarski štratfc. čim štrajk prestane, bo promefi vzpostavljen v starem obsegu. Višnjeva repatica. »Toda,« si Je ugovarjal Nellin sta, kakor bi bil že storil zaključek iz teli resnic, »saj ne stojim tu zaradi sebe; borim se ta padem za stvari« Ali oa je stvar res zahtevala žrtve njegovega življenja? Brezuspešne Žrtve, ko bi lehko živ podiral še doigu Ln vsejai stokrat več, nego mt>re tu zatreti? ČutH Je, kako se na; ib!Je njegov sklep ta pada... »Končno pa,« — sam Je ostrmel nad to drzno misliJa — »kdo ve, ali ml |e usojeno zgolj podirati ta ne bi vendar našel na zemlji točke kjer morem graditi, drugim v prid ta sebi v odrešenje? Živeti blaga toplo ta rodovitno življenje, Živjenje pozabje-nju in dela — ta če tudi ne, magarl najzavrženejše. kakoT ga je bila pripravljena živeti Marija v svodi grozi pred smrtjo? AH je kdaj človeška nesreča tolikšna, da bi se smela odreči večnemu, mirnemu sotacu, ki lije, glej tam, tako svetlo čez vrhove kostanjev, in zapečatiti svoj lastni pogin?« ►Ne!« ie kriknilo nekaj glasnega v pustolovčevi duši. »Da!« Je ugovarjal drug, zagrizen glas, toda iz dalje, vsak hip malovernejši ta šlb-kejLši... In s tem že napol razrešenim dvomom v sebi Je hotel vztrajati vzlic gotovosti, da pogineta ž njim tudi zvesta tovariša? Kaj bi bil ako iu žrtvuje? »Morilec!« Je rekel trdo in Jezno vstal »Mol stari Jac- ques ta ubogi Hasan? Ne, te Je močnejše od mene...« Toda prijateljstvo ta ljubezen sta bili samo krinka življenja samega, ki ga ta hotelo pustiti od sebe. Mar! ni stalo tam, vtelešeno v kipečem liku, ta zrlo nanj? Pomel sl Je oči ter jih uprl v žensko postavo, Id Je slo nela pri vratih sosednje sobe, kakor bi čakala njegovega vzdramljen)«. »Dora!« Je vzkliknit »Prišla sl?«-. Zletela mu Je v naročje odvitim prestrašena iu hkratu histerično raj igrana. »Ti veš?« Je vprašal tiha »Vse mesto ve. Po ulicah stoje BudJe ta kriče novico; s prstom so kazali za menoj, in tole, gletf, je dobil papa pri zajtrku.« Drobno pisemce, ki mu ga Je pomolila le bik) lilaste barva pis^\ a ženska, črnilo še sveže: »Grof Kiinnlgsbruch Je navaden slepar in zločinec, vse njegove pravljice so zlegane. Ovaden Je policiji ta mora biti še danes aretiran; nihče naj ga ne skuša rešiti! — Nekdo, ki bo storil vse, da pride resnica na dan.« Pustolovec, ki mu je prišlo izpr-va vroče, se Je zdaj nasmehnil ter pokazal Dori Skobyllovo karto: »Ne mudi se, policija sama mi ponuja beg.« »Vso noč sem se tresla »ate,« Je povzela ona, ne da bi utegnila povedati zakaj. »Doma Je cela sedmina Pustila sem Uh ln hitela k teta. da te posvarim. Čakala sem zraven, ko si govoril s Sinučiklasom, in sH-šala vse, čisto vse... O, to sl napravil krasno dragi moj!« Bolna veselost Je zažarela v njenih očeh. »Poljubi me! Objemi svojo Doro. preden Jo zapustiš ... pojdel, kaj? Ne boš jih čakal, da bi storil tisto blaznost?« Plašno Je spustil« oči po sobi, skočila k mlzld med oknoma ta nekaj pobrala »Kaj Je v tej steklenički ? ... Strup? ... Sta sem vedela 1 Ne, rotim te, ne stori .. Ta prah bi bil dober zame; ti pa zdaj? Tl umreti, ki ti svoboden kakor orel pod nebom in se lehko iztrgaš? Kaj nai storim Jaz prešibka ia preoičemuma, da bi se mogla izdreti Iz teh kužnih tal?« »Nase misli, Dora,« Je otožno de-jr:- ; ‘istolovec, izvijaje *e njenim mr ’ KIm rokam. »Predobra sl, da M zdaj mazala z menoj. Cuj. ljudje se zbirajo spodaj!« Res-se Je slišal z nabrežja nerazločen krik in hrup. »Tu nisi varna: beži, ne sili sam« v sramoto... Zbogom, hvala ti!« »Zakaf me podiš/* Je vzkliknil« ona, skriva je se spet rt*» njegovih prsih. »Ali meniš, da t! nisem videl* zdavnaj v srce? Nikoli nisem verjela tvojemu grofovstvu, in vendar sem te hotela imeti za svojega: Jaz sem vzela tebe, ne tl mene! Sta! sl izven njih tope srede, bi! si človek iz sveta, kjer je giblje, dogodek v mojem pustem življeriu; tebi se« hotela dati Česar or! m zaslužijo.., Naj le zvedo! V njih očeh bodi karkoli, v mojem srcu pa sl Junak, ta vso sem ste našla v tem, kar sem storila s teboj!« Njene strastne ustnice so prosile poljuba. »Dora,« je šepni! on, tiščeč ta dlan n« razbeljeno čelo, «ako le to resnica — pusti vse ln pridi za mano. Daleč Me najdem zate varen kraj ta postanem drug človek; le tl hoti!« Ali ona Je spustila glavo s« prta ter odkimala. »Ne, ne,« Je dejala z žalostnim smehom, »to ni zate ne zame. Ljubila sera te svobodno ta zdaj naj postanem kamen na tvojem vratu? Tvoja ljubica sem bila tovarišica tl ne morem biti. V meni Je lena, pokvarjena kri teh ljudi; zaničujem solidnost ta vendar je potrebujem. Ne mogla bi ostati Dora sredi skrbi ta strakov. Hotela bi, da! AH to Je stanovitnost; kakor bi prekladal Junaško opero v prozo... Objemi me, še enkrat... ta zbogom! Beži, ostani prost!« Odtrgala se Je ta hotela murio zapustiti sobo; Veselko ni opazil da ta Je medtem spustila steklenlčico s strupom za nedri. Med vrati p« je zdajci odletel« nazaj. Komisar Sko-byll je stal na pragu... Njegov pogled Je hudobno štad od pustolovca do dame; nato Je stresel kolena in stopil naprej, ne da bi snel klobuk. »čudna hiša mora «e re&« le te-pruppvorif e gtatem. »Veste, gospod, da me vaša služabnika nista hotela pustiti k vam i* sta ml zelo grozila? Priseči sena moral, da vam nočem žalesra! Obl ju. ba velja,« Je dodal. Ironično poklo-niv* se Dori. id je stala vsa bled« In neodločno strmela vanj. »samffl prosi! bi gospodično, da naju pusti sama, ker prihajam v... ehm! zelo delikatni zadevi.« »Kaj hočete?« Je vprašal pustolovec osorno, ko mu Je vrgla Dor« svoj zadnji vroči oogled In priprl« vrata za sabo. »Govorite kratka Prišli ste me aretirat?« »To Je ravno smola da ne,« J« povzel komisar v zadregi. »Mislim, da ste obveščeni, kaj? Na žalost s« Je položaj medtem poslabšal’ Vs« mesto Je na nogah, gospod ... kako vam Je pravzaprav ime? Primoran bom zapreti Francoske nabrežje « kordoni; dva vaša upnika smo že priprli, ker sta razgrajala pred vašo hišo. Vše to se grdi vsled anonimnih pisem... ah! enega vidim tudi na vaši mita. Nemogoče nam bo vztrajati dolgo na stališču ki ga zavzema policija v interesu javnega miru in na višji ukaz: da namreč ne vemo ničesar ta je vsa agitacija It navadna hujskaška izmišljotina Zato ml Je naročeno, da vas vprašam osebno, prvič in zadnjič, ali ste voljni Izginiti nemudoma preko meje?« Poudarek njegovega nagovora jo prihajal tem oblastnejši. čim zanič-Uiveje se Je smehljal Veselko. Dnevne vesti. — Počasnost našega konzular-■ega zastopstva v Gradcu. Pišejo Dam: ?e meseca decembra sem vložil pri našem konzularnem zastop-stv■: v Gradcu pravilno opremljeno prošnjo, da izda moji tašči, ki biva v Avstriji a je Slovenka in jugoslovanska državljanka, dovoljenje za potovanje v Jugoslavijo. 14. pref. m. sem brzojavno urgiral rešitev svoje prošnje. A zaman. Tudi druga brzojavka 23. pret. meseca je ostala brezuspešna. Do danes še nisem 'dobil nobenega odgovora. V tem Je potekla veljavnost za moje potne listine, ker bi bit moral iti sam po taščo. Kdo ml povrne znatne stroške, nastale vsled malomarnosti te počasnosti našega zastopstva v Gradcu? Postopanje konzularnega zastopstva je tembolj obsojanja vredno, ker posluje avstrijski konzulat v Ljubljani mnogo bolj hitro, precizne in kolantne. G. J. — Občinske volitve v Zagrebu. Občinski volilni imeniki v Zagreba izkazujejo 22.000 volilcev. — Italijanski list na Dnnajn. Na Dunaju so pričeli Italijani po francoskem vzorcu Izdajati svoj Hst v italijanskem jeziku, list se Imenuje »Corriere Viennese« In je tednik Prva številka je Izšla 23. januarja. V prvi vrsti služi novo glasilo v Informacijo laškim trgovcem, Ptea-mezna številka stane 2 K. Iz računske službe pri višjem deželnem sodišču. Imenovani so za račuske vevidente: Vladimir Dekleva in Franc Petrin: za računske ofl-djale: Ivan Langerholz in Fran Fečnik; za računskega asistenta Srečko Vodopicev ln za računskega praktikanta Lavoslav Struna. — Za nadzornika vseh glasbenih šol in zavodov v Sloveniji je vlada Imenovala vseučillškega profesorja dr. flofmira Kreka. — 7a okrožne zdravnike so Imenovani: V St. Tlju v Slovenskih goricah čt. Kamilo Morocuttl; v Kostanjevici dr. Ivan Ivaniševič ln ▼ Sevnici dr. Stanko de Olerta, Ljubljana. — Mestna zastavljalnica opozarja vse p. n. stranke na povišanje pristojbin. ki ie razvidno iz tozadevnega razglasa v uradnih r rostorib. == Kdor drugim lamo koplje, pade sam vanjo’ Ta zlati slovenski rek sl bo dobro zapomnil neki gostilničar na Polianski cesti, ki Je na veriž-niškem uradu ovadil nekega Frana Z. zaradi veriženia s sladkorjem. Organi verižniškega urada so napravili na nlegovem stanovanju, kjer je stanoval Fran Z., hišno preiskavo. Ta preiskava pa ie pokopala tudi gostilničarja. kaiti našli so pri njem 20 vreč 'ovsa in mnogo vojaških predmetov. = Kokošarjl. Priletni, plešasti Martin Cimperman, vulgo »ta stari cugsfirar«. zaradi vlačuganla in be-račenia 14-krat predkaznovan. je bil glavar mladi družbi kokošarjev, ki so posebno v decembru lanskega leta Izmikali kokoši. Prenočevali so običajno na glavnem kolodvoru v znani volaški baraki. So to: Leopold Ripka. ruski ujetnik, stanujoč »danes tukaj, lutri tam«, Pečnik, ki ie komai prišel Iz zapora. Tomaž Hofer iz Knittel-felda, nemško govoreč, in Ludvik Šuštar, po poklicu natakar. Kradli so kokoši, izmikali pa tudi druge predmete. ki so iim prišli pod roke. Hofer In Šuštar sta izvabila od nemško-av-strijskega konzulata tudi vsak po 40 kron podpore, rekoč, da prihajata lz italiianskeea ujetništva. Pred ljub-Hanskim deželnim sodiščem so bili obsojeni: Tomaž Hofer na eno leto težke ieče. Ludvik Šuštar na deset mesecev. Leopold Ripka na osem. Ivan Pečnik na tri mesece zapora te Stari Martin Cimperman na dva meseca zanora. = Zaplemba usnja. Kolodvorska policijska ekspozitura je včeraj na glavnem kolodvoru zaplenila Mariji Košak iz Novega mesta večjo množino raznega usnja, katerega je nameravala brez dovoljenja prepeljati v Novo mesto. = Tihotapci živine. Kolodvorska policijska ekspozitura }e zaplenila zopet sedem glav živine, katero so Skušali trije tihotapci: Mizerit Jože, Mugerli Jožefa in Klanšček Janez, vsi iz Steverjana, prepeljati v zasedeno ozemlje oziroma v Italijo. Ti tihotapci so imeli pravilno izpolnjene dokumente. Delovali pa so za lalijanske prekupčevalce z živino. Sploh je policija prišla na sled veliki, dobro organizirani tihotapski bandi. — Nepreviden voznik. Danes popoldan ie .vozil žel. čuval Josip Škri-bar s konii po Polianski cesti proti Ambroževem trgu s tako hitrostjo. KPM postaji Št. 11] pri Mariboin. Zenitne ponudbe. „x-yu Želim vsak teden si cvetke zato, da dolgčas preveč mi v pisarni ne bo 1 226 J. Išče se lokomobila'K^^”r"rKirurg dr‘Mirko Cernič’ Žclunl voillsk pri np,regat, telesno stojalo za ata-litini motor. Tri glava šivalnih stroji-v proda J. Goreč, Ljubljana, Gospo-t > k a cesta 14. 230 : tampilja priporoča Ant. Čarna, cm v ar in IzdelovateiJ fcavčnk itampllij. Ljubljana, Dvorni trg t. 224 Mskana spalnica sa pi t..- rlnrodavni postelji. — Kje pove y,i. .učni zavod Drago Beaeljak, ljub-Jjttr.a. Cankarjevo nabrežje 6. 228 Nova Solazna ploiCa v pol-kregu, premer 6 m, ilrokost 80 cm, pripravna za večjo tvrdko se ceno t;.Uj proda. Alojz Zdenko, Lfobljau-tk.-i c. 19, Celje. 220 Imam veselje do trgovine .Zalim aasnenja s podjetnim trgov-cam* v starosti 30 do 40 let. Ponudbe pod ,Mariji.osr*. 225 Zobozdravnik M.u. dr. Janežič Zv. ie je nastanil na Bleda Ordlnira od 9.-12. 15:—17. na 6—8 HP. na tvornico Kamniku. Velika zalota zlatih, srebrnih primarij občne javne bolnice v Mariboru, bivši večletni operater in niklast h ur, kakor Omega, na kirurgični vseufiliški Kliniki prof. Hochenegga na Dunaju, S!e gfi«4 Od '/,8.-4. (razven nedelj in praznikov). 175 pravila se sprejemajo vsaki čas —— i in se solidno izvrže. 990 MARIBOR, Magdalenski trg 91. 1/9 Šamana dobra in zanesljiva pro* (taja Josip Urbani C, trgovina s se-iur.iti ▼ Ljubljani, Miklošičeva oesta 8. O.i ik na razpolago. 190 Mizarstvo Matija Perko v 8podnjl Šini'i, Celovška cesta 121 se priporoča v blagohotno upoštevanje. 182 Kupi se: Las. Kupim hrastova« suire- t c «?a in bukova hloda za Lago. i oiiudbe s ceno na naslov. Ivan Šiška, I tovarna parketov in parna žaga, L|ub-l-aoa, Metelkova ulica 4jl______223 Kupi sa popolni sodavICarskl ttl.TaS kakor leži in stoji z vsem ln-\ i.tarjem, tudi v večjem obsegu Poli.,.,be ra Anonfini zavod Drago Be-fceijak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje šle v. 5. 227 Službe: Vlaokokola< želi poučevati frau- cotičino, italijanščino, srbohrvaščino ln • . čino za sobo z električno lučjo, l.vcntualno sprejme lnstrukcljo za mcdojcSole Ponudbe pod .Poučevanje" us upiavništvo .Jugoslavije". 234 Kupujem In prodajam vse vrste starine (antikvitete) kakor: narodne noše, umetnine, preproge, sta-Tinska stekla in porcelan ftd., kakor tudi umetno, nerabno zobovje. Konce-eijoniran postedovalec pri prodaji in nakupu posestev In nepremičnin. | Albert Derganc, brivec in starinar,! Ljubljana, Frančiškanska ni. 10. 86 Črnilo » rdečilo cigaretni papir barva za štampilke 1 (modra in rudeča) JKF* „SNAŽ1“ najboljše sredstvo za čiste-nje kovin po tovarniških cenah. sledeče vrste Golub, Abadle, Club In Ssmum priporoča na debelo Jams-PapirnlM", Ljubljana, Mestui trg 11 komadov navadnih složnih sa kupi | pismene ponudbe na Prvo sl. društvo kino-na-stavljencev za Slovenijo v Ljubljani. Sprejme so prodajalk«, v n . aofdkturni in Špecerijski stroki dobro ut rjena, zmožna slovenskega in nemilega jezika; hrana ln stanovanje pro-»; >, Ponudbe z zahtevo plačila na Franc Ig ič, Ptuj.______________________ 232 Jamski les za takojšnjo dobavo se takoj kupi. Ponudbe s skrajno ceno na Anončni zavod Drago Be-seljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št 6. 182 Sirarja In mlakarja samskega <; ’ača po dogovotn s oskrbo sprejme } :kar»tvo Horvatič, Iliča 69. Zagreb. 219 Tovarna na deželi Uče strojnika Izučenega ključavničarja - izvežbanega tudi v elektr. stroki - za takojinl nastop Ponudbe na tiprnvnittvo. 208 Razno: Izgubi; ano. V KrSkem se Je v, ubila večia svota denaija. Posten i 'iiitelj naj Jo vrne proti primerni s a radi v naScm upravniltvu. 3 rodbine skupno iščejo stanovanje obstoječe iz 6—7 sob, kuhinje, kopalne sobe, z vsemi pritiklinami ter električno razsvetljavo v mestu ali na pereferiji Ljubljane, za takoj ali pozneje. Oskrba s kurjavo in posebna nagrada ie dotičnemu, ki stanovanje oskrbi zagotovljena. Sporočila se prosijo pod »Kurjavo* na »Anonfco ekspedici o** Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg St. S. Kemični proizvod O.Čertalič, Ljubljana Opekarska cesta Ste v. 48. »Domovina* i izhaja od novega leta naprej trikrat na teden in sicer: ob pondeljkih. sredah in petkih. Trikrat pošiljana stane mesečno samo 3 krone. Uprava ,DOMOVINE* je preskrbela, da prinaša list poleg pregledov vseh dogodkov tudi izvirne domače, zagrebške, beograjske in druge najnovejše brzojavne in telefonske vesti. Mesečno, četrt-, pol- ali celoletno naročnino je pošiljati na naslov: Upravništvo .DOMOVINE* Ljubljana, Sodna ulica štev. 6. um. jamr u tfn urnim snu v zabojih po 15 kg. Kava CaJ Čokolada Kaka« Kavin pridatek Konjak Rum Likerje Šrmpanjec Namizna vina Mandelni Rozine Dišave Parad* žnike razpošilja po celem kraljestvu od 6 kg naprej poštnine prosta! JOS. FABIANI Ljubljana, Prešernova ul. 54 Pozor! Pozor! Pevci in pevska društva! Mala pesmarica za moški zbor; žepna izdaja 11X15 cm. St 1. Davorin Jenko: Što MR, Mm tUŽIll? „ 2. Ivan pl. Zajc: Zrlnj$!i(rFP3!l!i0p3nlil. „ 3. Anton Hajdrih: SSaliO SVBM jB bPlela. . 4. Anton Hajdrih: Pod OhRORI. Vsaka pasem stane 1 Ki 11 Izvodov 10 K. rv Dobiva se v Zn jtnjigsmi, Ljubljana, Hlsrijin trg Pozor! Pozor! Specijalna trgovina! Razpošiljam Domača tvornica rublja d. d. 181 Zagreb, Jelačičev trg br. 2, I. kat. nudja trgovelma samo na veliko muško rublje kao razne vrsti košulja, gača, nočnih košulja, orukvica, meka-nih manšeta 1 mekanih ogrlica. Naručbe pouzečem obavliaju se kretom pošte. BOBNI ODIO preporuča svoje bogato skladi&te svakovrsne manufakturne robe kao engleskih takanlna, potatava, svila, Sifona, kretona, zefira, pamučnih 1 končanih Ikanina Itd. Svinčnike peresa radirke tablice pts. papir mape zvezke vse vrste črnilo vse vrste pečatni vosek noteze vse vrste kam. svinčnike prtičke risanke ru)avi papir peresnike varovalce svinčnikov sponke za pisma črnilnike kop. knjige za pisat Iris. papir ndigo papir koncept, papir trg. papir krep. papir svileni papir cigaretni papir Club, Abadle, I. d. stročnice Ambor oglenl uaplr kop. preže kopirni papir vse vrste gumi komisijske knjige stenske koledarje vse vrste tu«e Penkala svlnč. razglednice trake za stroje pisem, papir kop. knjige vse vrste kovert druž pratika gobice marmornat, pos. blo* e pergament, papir Tlnterol trg. mape modri papir pivnik etikete risalni papir kreaa večni pivnik zapisnik na debelo In drobno Josip Omersa, L Glavnica s 200,000.000 kron« m Rezerve okrog 150,060.000 kron. Prešernova ulica 50 v lastnem posloplu. Prodala [n r.afcup vreOBOStaih peptriev; Sarina aeioHtai ^«mm, "nkato,ln,l«»S«»*-"'e",,t nakazila in Iz- shrambe (Sal«.DeposKs» pod lastotm zakl.pom strank; fde~™lh «to» n. MtM m teko« ratue, itd. .. .. plačila na vsa mesta tu- In Inozeirstva; potovalno kreditna pisma t sprejem oun«