Iz Maribora. Naše učiteljsko društvo je svoje shode prestavilo od srede na četertek po pervera vsakega meseca od 10-12 ure dopoldne, in sicer zato, da se jih učitelji iz dežele ložeje vdeležujejo. M. — Iz Gorenskega. Naj mi ,,Tovarš" dovoli, da mu potožim eno reč, ki močno zader/.uje solsko obiskovanje; ta ovira je šolski denar, o kterem srao govorili že jeseni pri splošnem učiteljskeui zboru. Skušnja me uči, da je to res tako. Šolski denar plačujejo pri nas le tisti učenci, ki hodijo v šolo; vsi drugi pa, ki slu/.ijo in tisti, ki jih starši zavoljo bolehnosti in dela doma prideržujejo, so od šolskeffa denarja prosti. Le raalo je še kmetov, ki bi poznali pravo koriat Ijudske hoIc ; še tc/.ji pa je to v tistih krajih, kjer je šola še le na novo vstanovljena. Šole, v kterih se šolski denar le od tistih otrok tirja, ki hodijo v šolo , se meseca majnika praznijo, ker starši svoje otroke o tein času doma potrebujejo. To učitelja zelo obtežuje v njeg-ovem že tako težavnem starni. Potrebuo bi bilo, da bi učiteljsko društvo to reč obdelalo in slavni c. k. vladi na serce položilo, da bi se nanireč šolski denar po drugi poti dobival, ali pa naj bi se plačeval od vseh za solo vg-oduih otrok. To bi marsiktere starae zdramilo, da bi posiljali raji svoje otroke v šolo, ker bi plačevati tako ali (ako morali. Naj bolje, se vč da, pa bi bilo, da bi učitelj svojo plačo dobival iz kake javne lilag-ajnice, nc pa od šolskih otrok i. t. d. Dokler tega ne bo , si naše šolstvo ne bode kaj opomoglo. M. K. Iz Gorice. [Postava veljavna za pokn. grofijo Goriiko in Gradiščansko zastran šolskega nadgledstva.) (Konec.) Pri obiskovanji njemu odkazanih javnih šol ima krajni šolski og-leda posebno paziti na to: 1) Ali spolnujejo okrajni solski og-lcdi svoje dol/.nosti glede na nad^ledovanjc šol; potem 2) da se spolnujejo postavne določbe pri aprejemanju in izpusčevanju otrok; 3) kako sposobni, tuarljivi so učitelji, iu sploh, kako se vedejo, kaka diaciplina, red i snažnost je v šoli ; 4) kako se učni načert npolnuje, kaka je učna metoda, kako napredajejo otroci sploh in v posamesnih predmetih posebe; 5) kaka so učna sredstva in pripomočki in notranja šolska vravuava; 6) kake so ekonomične Holwke razinere; posebno, kako so učitelji plačani; ali dobiva redno učitelj zagotovljeno plačo, ali se peča z drugimi opravki, in s kterirni. Pri obiskovanji privatnih šol in odgojilnic irna okrajni šolski ogleda se na to ozirati, ali zadostujejo pogojem, po kterih so bile vstaiiovljene, in, ali ne presegajo mej njih pravic. §. 30. Okrajni šolski ogledi imajo poroeati o svojetn delovanju okrajnemu šolskemu svetovalstva in podajati potrebne predloge in na/.nanja, kaj in kake zaukaze so na mestu dali. Taka poročila se imajo e sklepi vred , kteri so se v teh rečeh storili, predlagati de/.elneinu šolskemu svetovalstvu, ktero jih porabi tudi pri svojih šolskih poročilih na ministra za bogočastje in podak. §. 31. Izredni verski svetovalci okrajnega solskega Hvetovalstva (§. 21) imajo pravico , v okraju obstoječe šole njihovega verozakona obiskovati, da se o njih stanju prepričajo, vdeleževali se občasnih obiskovanj in pregledovanj šol po okrajnein šolskem ogledu, zapazene zadeve okiajnemu solskemu svetuvalstvu poročati in rnn tudi nasvete dajati zastran zboljšanja šol. Okrajno šolsko svclovalstvo jih ima v vseh zadevajočib vpraHanjili zaslišavati, in smejo se njegovih obravnav tudi osebno in z glasovalno pravico vdeleževati. §. 32. Okrajno šolsko svetovalatvo in okrajui šolski ogleda imata prislov ncesarski kialjevi". Pervosednik razdeljuje dohajajoča pisma udoni, da jih resijo in oskerbuje s porabo osebja c. k. okrajne gosposke tekoča opravila. Pisarniške potrebe preskerbuje okrajna gosposka. V mestih, ktera imajo lastno občiiiHko postavo, daje okrajnemu Bolakemu svetovalstvu potrebno pomočno osebje občinsko zastopatvo, in pisarniške potrebe se kapujejo na občinske stroske. Okrajni šolski ogledi dobivajo za občasna šolska obiskovanja in pregledovanja določeno stalno dnino iz deržavuega zaklada. Solske občiue pa so zavezane ekcrbeli za voz in konja pri občasnih šolskih obiskovanjih. ///. Deielno šolsko svetovalstvo. §. 33. Najviša šolska vodilua iu nadgledna gosposka v deželi je c. k. deželuo šolako svetovalstvo. Pod to spadajo: 1) Področju okrajnih šolskili svetovalstev podveržene šolskc iu odgojilne naprave; 2) odgojilnice za učitclje in učiteljice Ijudskib sol; 3) srednje šole (gimnazjje, realne gimnuzije in realke), kakor tudi vsa v to versto spadajoča privatna in specijalna učilišča, ako spadajo pod najvišc vodstvo ministcrstva za poduk. §. 34. Deželno šolnko svetovaMvo je seatavljeno: 1) iz deželnega poglavarja ali od njega postavljenega namestnika; 2) iz dveh od deželnega odbora izmed njegove srede odbranih udnv; 3) iz enega poročnika za odpravne in gospodarstvene šolske zadeve; 4) iz dveh katoliških dnhovnikov; 5) iz dveh udov učiteljstva, izrned kterih bo eden za deželnega solnkega ogleda. Da zastopa verske interese tistih deželanov , kterih vere ni nobeden izmcd udov deželnega šolakega svetovalntva, voli to enega pripomočnega svetovalca iz vsakega verozakona, kteri inia pri seji biti z posvetovalnim glasoni vselej, ako se obravnuje o dotični šoli. §. 35. V §. 34 pod 3, 4, 5 f. imenovane ude deželnega solHkega svetovalstva imeuuje cesar na predlog ministra za bogočastje in poduk, kteri se ima, ako gre za imenovanje duhovnih udov, z zadevajočimi cerkvenimi višiini gosposkami, kar se pa liče imeuovanja administrativnega pornčnika, z ministrom notranjih uprav porazumeti. Slu/.bo opravljajo v §. 34 pod 2,4,5 imenovani udje deželneŁa šolskega svetovalstva sest let. Slu/.bina stopinja in plata adrninistrativnega poročevalca in deželnih šolskih ogled se določi po ukaznej poti. Udje učiteljstva dobivajo službino priklado iz deržavnega zaloga. §. 36. Deželuo šolsko svetovalstvo ima v zadevah njemu podverženih šul področje dozdanjih deželnih nameNtnišlev in brez prikrajšbe cerkvenim viširn goHposkem v postavi od 81. maja 1868 derž. zak. ši. 48 prideržanih pravic (udi področje ccrkvenih viših gosposk in solskih nadzornikov. Razen tega ima deželno šolsko svetovalstvo: a) čuvati nad okrajnimi in krajnimi šolskimi svetovalstvi, nagledovali in vodili odgojilnice za učilelje; b) poterjevati vodje in učitelje tintih srednjih šol, ki se vzderžavajn na občinske troške, spostovati pa posebne pravice, ki gredii občinam, družbam in osebnikom; c) odobravati učne načerte in pripomočke in knjige za srcdnje in predmetne šole; d) letna poročila dajati o zadevah vsega šolstva v deželi ministerstvu za bogočastje in poduk. §. 37. Redne seje deželnega .šolskega svetovalstva imajo se vsaj enkrat vsaka dva meseca. Izredno sejo sme poklicati pervosednik vselej, in niora jo poklicati, ako dva uda to zahtevata. Zadeve, o kterih je (reba storiti sklep, ali nasvet, ali predlog minieterstvu za bogočastje in poduk obravimjejn se zborno, vse drnge pa pod lastno pervosednikovo odgovornostjo, ki ima v vsaki eejo mej tcm storjene naredbe deželnemu šolskemu svetovalstvu razložiti. Deželno šoltiko Bvetovalstvo se sme v posameznih rečeh pomnožiti z zvedenci, ki bivajo pri seji z posvelovalnim glasom. §. 38. Da je sklep deželnega šolskega svetovalstva veljaven, Ireba, da ee vdeleži seje večina udov. Sklcpa se po večini glasov. Pri enolikih glasih določa pervoeednik, ki ima tudi pravico, vstaviti sklepe, o kterih mieli, da so zo- per obstoječe postave, in za razsodbo prositi ministerstvo za bogočastje in podak. Ako se o čem poavetuje in sklepa, kar zadeva osebni interes kterega uda, nima se ta vdeleževati. Pritožbe zoper razaodbe deželnega šolakega svetovalstva gredo na ministerstvo za bogočaatje in poduk. Vlagati ae imajo pri deželnem Aolnkein svetovalstvu in imajo odlašajočo moč, ako ee podajo v štirnajstih dneh po razglaaenem nklepu. §. 39. V nilnih primerljajih (§. 14.) sme pervosednik tudi o (istih zadevah, ktere se imajo zborno obravnavati (§. 37.) sani pohebno narediti; vendar raora brez odloga in najzadnje v pervi prihodnji 8eji dobiti dovoljenje od deželnega šolskega svetovalstva. §. 40. Za neposrednji vpliv na didaktično-pedagogiške šolske zadeve po občaanih pregledovanjih, za vodstvo pri prcskusnjah, za čuvanje delovanja šolakih vodij, kakor tudi krajnih in okrajnih šolskih svetovalstev i. t. d. so poklicani pred vaemi deželni šolski ogledi, kterim daja minister za bogočastje in poduk potrebna službena podučevanja. Deželni poglavar eme vendar taka opravila v poaameznih primerljajih tudi drugim udom deželnega šolskega svetovalstva nalagati. Ogleda daja o tem avojem delovanju deželnemu šolakema evetovalstvu poročila, ktera ima to s pristavkom, kaj je o (eh sklenilo iu kake naredbe storilo, predlagati miiiistru za bogočaslje in poduk. Deželni šolski ogledi so dolžni po dobljenem ukazu tudi naravno8( miniatrn za bogočastje in podnk v didaktično-pedagogičnih zadevah poročati. §. 41. Pervosednik deželnega šolakega svetovalatva deli dela med poeameane ude in izverauje sklepe. Potrebno pomočno oaebje in piaarniake potrebščine preakerbnje političiia'deželna gospoaka. Koncne določbe. §. 42. Da bodo le deželno šolsko nvetovalslvo, okrajna in krajna šolska avetovalatva ustanovljena, pridejo vsled določb te poatave solska opravila cerkvenih viaih gosposk in šolskih nadzornikov na deželno šolsko svetovalatvo, ona puliličnih okrajnih goapoak in šolskih okrožnih oglednikov na okrajna šolska svetovalslva, in zadnjič ona duSnih paatirjev in krajnih šolskih oglednikov na krajno šolsko svelovalstvo. Na Dunaju, 8. februarja 1869. Franc Jožef s. r. Giskra s. r. Hasner s. r. (Iz nDomovine.a) Iz Ljubljane. Da doseže nčiteljako društvo na Kranjakem evoj namen, da nainreč ,,združi vae Ijudske učitelje na Kranjakem, da duševno in materijalno napredujejo in da se Ijudake šole na Kranjskem vBestranako zboljšajo", ima društvo raed drugimi pripomočki v §. 2. pod točko b. druatvenih pravil tudi ta pripomoček, da društvo svoje družabnike spodbuja, da piarneno odgovarjajo na zastavljena vprašanja, (er jih tako vneraa za šolsko slovstvo. Naj nii bo dovoljeno, da o tej reči nasvetnjem sledeče ravnanje: Odborova skerb naj bi bila, da etavi pripravna vprašanja, ki spadajo v pedagogiko in eolatvo sploh. Stavilo naj bi vsem udom eno in tiato vprasanje, ktero naj ae v BTovarsu" razglasi. Veak ud naj bi ae potem potrudil, da bi v enem ali dveh mesecih nalogo zdelal in jo odboru poalal. Odbor naj bi potem take apise prebiral, in najboljše naj bi odbral ia za znanstveoi Bhod nameuil. Naj boljši odgovori in dovelj tebtni naj bi ae potem tudi natisiiili v ,,TovarŁu". Kedar bode drustvo doati krepko in njegova blagajnica dobio podstavljena, naj ae za naj boljši izdelek da tndi kako malo darilce. Menim, da tako ravnanje bo zanimivalo alehernega družabnika, ki želi napredovati v omiki in se dalje izobraževati za svoj inienitni stan. — Kar se (iče znanatvene učiteljske shode, ktere je v zadnji odborovi aeji g. predaednik prav primeruo povdarjal, se popolnoma Hlriiijamo z njiin. Želeti bi bilo aamo to, da bi bili (aki ahodi, ,,ki niorajo biti prave šole za učitelje", kaj pogostoma ali pa redno vsaki mesec in naj bi ee krnali pričeli. *) — [Riharjevi napevi.J Ravno kar so priali že v drugeoi natisu na evetlo nNapevi svetih peaera od Matere božje in ud s v. obhajila. Čveteroglaano postavil Gr. Rihar. Kdor )z med mlajaih orglavcev ali pevcev nima še teb prelepih napevov, naj jih nemudoma kupi, kajli brez teh ne niore biti noben orglavec in pevec na Slovenskem. Ker se bliža praznik av. resnj. Telesa, priporočarao vsein bolj izarjeuim pevcem tudi krasne Riharjeve ^hirane" pred sv. rešnj. Teleaom. Nekaj iz med teh je že g. Bilc poalovenil, tedaj toliko bolji, ker sc morejo peti po latinski, ali slovenaki. Te in vse druge Riharjcve akladbe prodaja seatra ranjkega skladatelja (v Ljubljani, v Goapoakih ulicah h. št. 211) in sicer po nižji ceni tiatemu, ki jih več vkup vzamc. — V Milicevi tiakarnici je prišel na svetlo in ae tudi (u dobiva nov imenik ( Verzeichntss der Hausinhaber~) vaeh hianikov v Ljubljani. Vaem, ki hočejo Ijnbljansko meato bolje po/.nali, in ki imajo opraviti po mestu, bode ta knjižica dobro služila. Velja 50 kr. — Šolska postava jc tndi sedaj v gospoaki zbornici sprejeta. Pervoaednik pri tem je bil naš grof Anton Auersperg (Anaslanius Grfln). — Casopiai pišejo, da bodo ae le čez nieaec in dan imenovani šolaki svetovalci in ogledniki. Bog daj, da bi bili ti pravi ekuaeni izvedenci in tndi živi prijatelji ljadakih šol in učiteljev! — Tndi se z Dunaja ališi, da se bode tam prihodnjo jesen zopet odperla goapodarska šola za učitelje in sicer zato, ker ee je pretečeno šolsko Ieto dobro obneala. — Na zgornjem Štajerskem namerjajo, da bi napravili nčiteljsko društvo za v b o deželo, kakor ga imamo na Kranjakem. — Deželni odbor v Gradcu je dal za prihodnji splošni zbor avntrijskih učiteljev 1000 gold., in je g. Jožefu Lukas-u, učitelju v ondašnji šoli za učitelje, daroval 100 gold., da bode bc! v občni zbor nemakih učiteljev v Berolinn. Ravno tako je ta odbor dal že čez 500 gold. za poboljšek nbogiin podučiteljem. To je vendar nekaj! *) Precej, ko se oglase govorniki, bodemo naznanili dan znanstvenega ehoda. Glej zadnjo stran tega lietal Vredn. — V Terstu izhaja nov solski list v laškem jeziku, in se imenuje: „11 Litorale". Tudi se je tii vstanovilo učiteljsko društvo, ktero šteje 123 udov, \u ima knjižnico z 241 zvezki. Meatno avetovaletvo je drušlvu dalo pripravno s o b o za društvene narncne. — Moric Greiner, c. k. dvorni kraaopiaec, je 19. marca t. I. na Dunaju umerl. Ta mož si je veliku zaalug pridobil za piaanje v Ijudakih solah.