Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din, DELAVSKA POLITIKA Uredništvo ie -v Maribora, Ruška cesta, poStni predal 22. Rokopisi se ne vračaio. Nefrankirana pisma se me »prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki shižiijo v posredovani e in »ocijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna eaostolpna vrsta D. 1,50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije s« ne frankirajo. Štev. 60. Sreda 23. julija 1930. Leto V. XIV. mednarodna konferenca dela. (Konec.) Izhod iz te krize je nemogoč, če se bodo premogovne dežele na življenje in smrt borile za prevzemanje trga z znižavanjem cen, ki jo dosezajo s strojnim obratovanjem in s poslabšanjem delovnih pogojev rudarskih delavcev. V vseh državah Evrope je več stotisoč premogarjev brez dela. Niti najstarejše rudarske organizacije se ne morejo ubraniti pred naglim poslabšanjem rudarskega položaja. Rudarska industrija se bolj in bolj mehanizira, in na drugi strani elektrika, naita in bencin izpodrivajo porabo premoga. Angleška delavska vlada je stavila predlog, da naj evropske države, ki pridobivajo pre-™pg> to so: Nemčija, Belgija, Francija, Velika Britanija, Holandija, Poljska in Čehoslovaška sklenejo potom Mednarodnega urada dela konvencijo, s katero urede delovni čas za rudarsko delavstvo, da ne bi bilo med njimi nelojalne konkurence. Za tem dogovorom naj bi se sklenil ekonomski dogovor glede kopanja premoga. Angleška vlada je želela, da se delovni čas določi na sedem i*1 pol ure. Komisija konference, ki sc je bavila s tem vprašanjem, je pa imela mnogo tragičnih momentov. Mednarodna zveza rudarskih delavcev je zahtevala določitev delovnega časa na 7 ur. Ta predlog je bil zavrnjen. Dalje je bil zavrnjen predlog angleške vlade za sedem in pol ure. Končno je bil odklonjen predlog nemške vlade za sedem in tričetrt urno delo in tudi predlog delodajalske skupine za osemurno delo. Po napornih intervencijah ravnatelja urada, A. Thomasa, je bilo sklenjeno, da se delovni čas omeji na sedem in tričetrt ure pod pogojem, da se po treh letih uvede sedem in pol urni delovni čas. Podjetniški zastopniki so priglasili nato štrajk in ustavili sodelovanje v komisiji, ker načelno ne pristanejo na skrajšanje delovnega časa izpod 8 ur. Zaraditega so nastala dolga pogajanja glede dopustnosti nadurnega dela. Pristalo se je na to, da je nadurno delo dopustno v slučajih višje sile in javne potrebe. Toda nemška vlada je hotela imeti pravico, da sme podaljšati delovni čas za 60 ur na leto tudi v slučaju gospodarske potrebe. Na to delavci nikakor niso hoteli pristati, čeprav so nemški delavci sami svetovali, da se na to pristane, ker se po današnjem nemškem zakonu sme delati po dve naduri na dan. Ko je bila zahteva nemške vlade zavrnjena, so izjavili nje predstavniki, da ne morejo obljubiti, če bo njih vlada ratificirala konvencijo ali ne. Pri končnem glasovanju o konvenciji je glasovalo za njo 70 zastopnikov, proti pa 40. Tako so so manjkali trije glasovi za sprejem konvencije, ki torej ni odobrena. (V plenarni seji se sklepajo konvencije z dvetretjinsko večino. Op. ured.) Kljub temu je pa sklenjeno proti odporu delegatov, delodajalcev in italijanske vlade, da se vprašanje ponovno stavi na dnevni red prihodnje leto. Jugoslovanski delodajalski delegati so načelno glasovali proti, delavski delegati so pa zahtevali, da se v konvenciji upošteva tudi lignit, delodajalski delegati so pa bili tudi proti taki konvenciji. V predlogu je naveden lignit z obvezo, da se bodoče leto sklene za svetli premog in za lignit posebna konvencija ter da konvencija o 8 urnem delu takoj stopi v veljavo tudi za delavce v lignit-nih premogovnikih. Volitve v Nemčiji. Nemški državni zbor razpuščen. Pričetek ljute volilne borbe. Politična kriza v Nemčiji postaja ostrejša. Pri glasovanju o proračunu je padla odločitev, ker vladna nem-škonacijonalna stranka ni glasovala enotno za vlado. Tu je 21 poslancev te stranke (Westarpova skupina) glasovalo za vlado, 35 poslancev (Hugenbergova skupina) je glasovalo proti vladi. — Socijalni demokrati so namreč predlagali, da se Hindenburgova zasilna naredba v zmislu § 48 ustave glede uveljavljenja proračuna razveljavi. Predlog soci-jalnih demokratov je bil v zbornici sprejet z 236 glasovi proti 221 glasom. Briiningova vlada je ostala v manjšini s 15 glasovi. Ko je državni zbor ta predlog sprejel, je predsednik republike Hindenburg izdal odredbo, da se njegova naredba od 16. julija sicer razveljavi, razpušča pa obenem v zmislu člena 25 ustave državni zbor. S tem je bil maja meseca 1928 izvoljeni državni zbor dne 18. t. m. razpuščen. Nove volitve se bodo vršile v nedeljo, dne 14. septembra, ker se morajo izvesti v 60 dneh po razpustu zbornice. Zasilne naredbe pa izda predsednik iznova. Značilno v tem političnem boju je, da so nemški nacijonalci bili pripravljeni podpreti vlado, če bi nemški centrum (Bruningov) v pruskem deželnem zboru razdelil koalicijo s socijalnimi demokrati. Briining je to zahtevo odklonil, češ, da bi tak korak le še povečal anarhijo, zavedajoč se, da so nemški nacijonalci nezanesljiv politični element. Prusija, ki ji je na čelu vlade socijalni demokrat, je danes najmočnejša opora republike in demokracije, ki bi je že po naravi niti centrum rad ne ogrožal. Razpust nemškega parlamenta je jako riskanten korak. Politična anarhija v nemškem meščanstvu je taka, da utegne prenesti krizo iz parla- menta tudi na demokratični sistem, kar bi utegnila izrabiti nemška veleposest, ki se poslužuje fašizma in njegovih metod. Socijalni demokrati v tem boju niso hoteli sicer poostriti, položaja, ker uvidevajo nevarnost, ki preti demokraciji. Že so pričeli kapitalistični listi pozivati meščanske stranke, da napravijo volilni blok, ki pa je vsaj v taki obliki, da bi dobil večino v parlamentu, nemogoč. Meščanske stranke, zlasti nacionalistične, so zašle v tako gorostasno demagogijo, da ne morejo več nazaj. Nemška socijalna demokracija se vendar zaveda resnosti položaja in je že izdala oklic na delavsko volilstvo, v katerem opozarja, da naj se narod odločno postavi pri volitvah proti nameravani diktaturi veleposesti. Hugenberg hoče s svojimi velekapitalisti pahniti Nemčijo v grozoviti politični in gospodarski kaos. Sanjači o diktaturi vohajo jutranji zrak. Razdreti hočejo parlamentarno večinsko vlado in sabotirati parlamentarizem. Socijalna demokracija pa zastopa parlametarno demokracijo, če se onim tudi cede sline po diktaturi. Nemška ljudska stranka se je razdvojila. To je sicer znak, da protidemokratični elementi med narodom ne uspevajo. Vendar bo moralo organizirano delavstvo jasno povedati svojo volilno parolo, ki pravi, da je sedaj trenutek borbe za parlamentarno demokracijo. S tem geslom pojde nemško delavstvo v volilno borbo. Prepričani smo, da z uspehom, ker se nemški narod zaveda velikega pomena te borbe. Pogajanja za desničarski blok pri nemških volitvah. Pogajanja za ustanovitev ožjega bloka med meščanskimi strankami so se prekinila, ker ni mogoče nemških nacionalistov združiti. Internacionalizem. »Internacijonalizem je socijalna laž našega časa za zapeljevanje in izkoriščanje našega delavstva.« ustanova je radio, ki sploh ne pozna ne pogodb, ne državnih mej in ne omejenega delokroga. Simbol inter-nacijonalizma je radionalizacija sveta. Povdariti pa moramo še eno vrsto intemacijonalizma, ki je direktno naperjen proti delavskemu in-ternacijonalizmu. Po vsem svetu se snujejo mednarodni karteli industrij, bank in agrarizma, da si utrdijo svoj položaj. Pri snovanju teh ogromnih organizacij jim služijo mednarodne pogodbe, ker podpirajo kot kapitalistične njih stremljenje. Ti kapitalistični trusti se bore za večji dobiček, za reformo kapitalističnega gospodarstva v pravcu, da čimbolj izsesa delavca in konsumenta. To je v njihovi naravi ter imajo v današnji družbi tudi pravico do takega boja za samoohranitev. Enako pravico in dolžnost ima tudi delavstvo vsega sveta, da se mednarodno organizira ter da brani v mednarodni borbi svoje pravice pred mednarodnim izkoriščanjem. Delovni sloji tvorijo tudi večino človeštva, kako naj bi bila potem njih pravica — laž? Za zdrav razum mora biti to pač jasno. Demagogija pa je zlo, ki ga more iztrebiti le kulturno delo. Nerazumljiva je torej ta hipoteza, ki pravi, kapitalisti, banke, bogatija Te besede objavljajo te dni meščanski listi. Ali si morete misliti večjo zgodovinsko laž, demagogijo, kakor je navedena trditev? Pošten in pameten človek si je ne more misliti. Le poglejmo v svet. Vsi vladarji in predstavniki držav pripisujejo mednarodnemu položaju ob vsaki priliki največjo važnost. Te dni je zborovala v Londonu interparla-mentarna unija držav; Društvo narodov in njega odseki in pododbori, gospodarske intemacijonale, mednarodni dogovori mirovni, haaški, pariški itd. To so pomembne gospodar-skopolitične ustanove, ki menda niso laž, vsaj ne za kapitalistični svet. Imamo pa poleg tega še interna-cijonalna prava za promet, železnico, pošto, telegraf. In najnovejša, najbolj internacijonalna iznajdba in Konferenca je tudi sklenila konvencijo o zasiguranju 8 urnega delovnika za trgovske in pisarniške nameščence. V konvenciji je sicer mnogo izjem, ali je kljub temu velikega pomena, da so s tem nameščenci uvrščeni v skupno enotno mednarodno fronto za obrambo 8 urnega delovnika. Po dr. Živku Topaloviču. Poročilo izletnega urada slovenske narodne podporne jed-note. Vsem ameriškim rojakom, izletnikom S. N. P. J.! 1. Na povabilo mariborskih zadružnikov se bo vršil dne 24. t. m. izlet v Maribor z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5. uri 12 minut zjutraj, Rojaki se nam lahko pridružijo tudi v Zidanem mostu ob 7. uri 03 minut, v Celju ob 7. uri 44 minut itd. Dohod v Maribor ob 9. uri 30 minut. Sledi ogled mesta ter zadružnih podjetij. Povratek proti Ljubljani z vlakom ob 17. uri 25 minut. 2. Ameriški dan v Ljubljani, v nedeljo 27, julija 1930, Dopoldne je sprejem rojakov na kolodvoru ob prihodih vlakov. Popolde se vrši zabava s koncertom in plesom v hotelu »Tivoli«, zvečer pa bo prirejen banket istotam. Vsi oni p. n. izletniki, ki se udeleže banketa naj to zanesljivo javijo z navedbo števila soudeležencev Izletni pisarni pri Zadružni banki v Ljubljani najpozneje do srede 23. t. m. Banket stane za osebo 1 dolar. Nantančen program bo še objavljen. • 3. Izlet v Dalmacijo, Sarajevo, Beograd in Zagreb. Naslednji dan, to je v nedeljo 28. julija 1930 odhod z vlakom ob 7. uri 27 minut z glavnega kolodvora v Ljubljani. Prihod v Split v torek 2.9 julija ob 7. uri 29 minut. Prenočimo v Splitu. Iz Splita v sredo 30. julija ob 9. uri 15 minut; prihod v Dubrovnik istega dne ob 18. uri 30 minut. Prenočevanje v Dubrovniku. V četrtek 31. t. m. izlet v Kotor v avtomobilih. Povratek v Dubrovnik istega dn«. Iz Dubrovnika se odpeljemo istega dne ob 23. uri zvečer, dospemo v Sarajevo v petek ob 12. uri 25 minut. Prenočimo v Sarajevu. Odhod iz Sarajeva v soboto 2. avgusta ob 13. uri 20 minut, v Beograd dospemo v nedeljo 3. avgusta ob 7. uri 25 minut zjutraj. Istega dne odpotujemo ob 23. uri 05 min. v Zagreb, kamor dospemo v pondeljek 4. avgusta ob pol 8. uri. V Zagrebu bode nato razhod. Sorodniki ali znanci izletnikov S. N. P. J., ki se želijo udeležiti tega izleta, naj se nam takoj javijo pismeno, ob enem pa vpošljejo na Zadružno banko v Ljubljani naplačilo po D. 100.— za vsako osebo, da jim moremo rezervirati prostore. Z zadružnim pozdravom za izletno pisarno: John Olip, Frank Alech. Borba proti rudarski krizi. Pred rudarsko konferenco. Uprava Delavskih zbornic v Beogradu je vložila na ministrstvo za šume in rude spomenico, v kateri poudarja, da je treba krizo v rudarstvu rešiti sporazumno z ministroma financ in prometa, in v ta namen sklicati enketo delavcev in delodajalcev. Rešitev te krize je mogoča, čim bo rudarstvo služilo splošnosti. naj se organizira, delavci, delovni sloji pa ne, ker je zanje internacijonalizem laž. Kratko povedano pomeni to: V interesu mednarodnega kapitalizma je, da se delavstvo ne organizira mednarodno, da ne bo oviralo kapitalizma v izkoriščanju. Kaj takega pa more trditi le kup-ljenec ali bedak. Zadnja pot Antona Kristana. Anton Kristan. Vest o smrti Antona Kristana je odjeknila v vseh delavskih centrih v Dravski banovini, pa tudi v ostalem delu države. Nihče ni pričakoval, da bo Anton Kristan v najlepši moški dobi in tako nenadoma sklenil svoje življenje. Baš zato tudi mnogi sprva sploh niso verjeli, da je resnica, kar je javljal telefon iz Ljubljane v oddaljeno provinco, kamor je v teku dopoldneva že tudi dospela sobotna številka »Del. Politike«, ki pa je te vesti le potrdila. Na številnih zadružnih in delavskih domovih po deželi in v Ljubljani so zavihrale črne zastave in nekateri odbori Kodesa so še isti večer obdržali žalne seje. Ob mrtvaškem odru v dvorani Delavske zbornice. Medtem je ravnateljstvo »Delavske zbornice« v Ljubljani sklenilo, da se truplo pokojnika, z ozirom na velike zasluge, ki si jih je stekel za so-cijalno zakonodajo v prvih letih svojega parlamentarnega dela, položi na mrtvaški oder v dvorani »Delavske zbornice« ki so jo vso odeli v črnino. Od petka popoldne dalje, so se pomikale množice občinstva mimo katafalka, kjer je ležalo mrtvo truplo pokojnika, obdano od številnih vencev z rdečimi trakovi, razvrščenimi tudi ob obeh podolžnih stenah dvorane. Venec so poklonili pokojniku: Ravnateljstvo Zadružne banke, Ljubljana, predsedstvo Zadružne banke, Ljubljana, zavarovalnica »Triglav«, Ljubljana, Delavske zadruge, Vič, Depa, delavska pekarna, Ljubljana, uslužbenci Depe, Ljubljana, Glavni radnički savez Jugoslavije, centrala Beograd, Delavska zbornica, Zagreb, Konsumno društvo za Slovenijo, načelstvo, Ljubljana, Produkcija r. z. z o. z., Ljubljana, nameščenci, Gorenjski zadružniki in kovinarji, zadrugar-ji »Stan in Dom«, Ljubljana, Splošno kreditno društvo; Ljubljana, uslužbenci Konsumnega društva, Mežiška dolina, Zveza gospodarskih zadrug Jugoslavije, Ljubljana, Zadružna banka Ljubljana, uslužbenci Zadružne banke, Ljubljana, rokodelci tobačne tovarne, Ljubljana, »Produkcija« r. z. z o. z., Ljubljana, S. K. »Svoboda«, Ljubljana, osobje »Nove Jugometali-je« d. z. o z., Ljubljana, Zveza delavskih žen in deklet, Ljubljana, uslužbenci Konsumnega društva za Slovenijo, Ljubljana, Konsumno društvo, Hrastnik, »Stan in Dom«, Ljubljana, Okrožni odbor Konsumnega društva za Slovenijo, podruž. Prevalje, Udru-ženje Radničkih Sindikata Jugoslavije, Beograd, Savez Metalskih Radni-ka Jugoslavije, Celje, zadruga »Naprej«, Celje, Mizarska zadruga, Celje, Ujedinjenje Radničkih Sindikata, Celje, Splošna delavska zveza, Celje, Celjsko okrožje Konsumnega društva za Slovenijo. Venec s črnimi trakovi je poklonila tudi kraljeva vlada z napisom: svojemu bivšemu članu. Žalna seja delavskih zadružnih organizacij se je vršila v nedeljo dopoldne- ob II. uri v čitalnici Delavske zbornice. Sejo je otvoril zadr. Kobler, nato so se javili k besedi Negoslav Ilič, kot zastopnik Centralnega sekretarijata Del. zbornic in Pfeifer v imenu URSSJ, Živ-kovič v imenu Prod. zadruge krojačev v Zagrebu. Vsi go-vorniki so izrekli sožalje delavskim zadrugarjem v Sloveniji, vsled izgube, ki jih je zadela s smrtjo A. Kristana. Nato je Fr.-Svetek poročal o izpolnitvi, ozir. novi zasedbi mest v odborih gospodarskih organizacij, ki jih je- zavzemal pokojnik do svoje smrti in je pozval navzoče, da delo na zadružnem polju vztrajno in z vso žilavostjo nadalju- le)o. Priprave za pogreb. V nedeljo dopoldne so prišle iz oddaljenih krajev številne deputacije zadužnikov in delavcev, da se udeleže pogreba in izkažejo umrlemu poslednjo čast, Že kmalu po 2. uri popoldne so. se pričele zbirati na Miklošičevi cesti delavske množice, ki so napolnile cesto in tratoarje pred »Delavsko zbor« nico« do Sodne ul. Ljubljanski zaupniki so ranžiralt sprevod. Nekoliko pred tretjo uro so prinesli krsto iz dvorane in jo položili v mrliški voz. Sledil je govor predsednika »De-« lavske zbornice*, veterana našega de-- i lavskega gibanja v Sloveniji, Čohala, ; ki je v kratkih, ih jedrnatih bčsedah: j opisal živifensko- pot pokojnika; na- ; štel vse njegove- zasluge za delavsko« i gibanje in se končno oprostil od nje'- i ga v imenu vsega strokovnega delav- v stva, kakor tudi vseh socijalištičho« | mislečih delavcev;. Kot zastopnik centralnega odbora, j Zedinjene zveze delavskih strokov- i nih organizacij Jugosla vije je -takoj ; nato spregovoril' Vladimir Pfeifer, kil j je, spominjajoč se pokojnikovih za-- j slog na aocijaiho-prolitičnem in zadružnem polju, izrekel zadnji pozdbav •; umrlemu v imenu sttofcovno organi-« ; ziranih delavcev im zadrugarjev na: ! ju/gu države. i Pevsko društvo-»Cankar« ;e zape-- . Ib »Vzbujrenje duhov« itr ko so-potih- ; nili zadnji akordi, se-je-na dano znamenje razvil veličasten žalni sprevod. Na čelu sprevoda so nosili črno* zastavo, takoj-za njo fiat korakala, ko-v,inarska.godba z Jesenic* Za godbo pa so stopali zastavonoše z zastavami Ujed. Saveza železničarjev, Saveza metalskih delavcev im ljubljanske.*por družnice lesnih delavcev. Za zastavami so se uvrstili organiziram delavci in delavski pevski drirštvi »Caakaar«! ih »Grafika«, njimi je zopet kora-; kala žel.1 godba »Zarja«:, potem 30 nosili delegati zadružnih in strokovnih organizacij« 26 vencev z rdečimi trakovi. Njim je sledil voz obložen s cvetjem, nato-krsta«,, za krsto pokojnikova rodbina in sorodniki, zastop- || nik kralja, general Dragomir- Popo- 1 j vič in podban dr. Pirkmajer; pred-starniki mestne občine in sazmih korporacij, delegacije Delavskih zbornic in delavskih organizacij izven Slo-,.jj vunije. Nato pa se- je uvrstila v spre- ’j vod ogromna množica ostalega ob--j| činstva. Po cestah in uiicah, po katerih ye- ^ je promikal sprevod, so stale ogront- 1 ne množice občinstva; špalir, prav do kraja, kjer se Dovozna cesta odr-cepi od Dunajske. Za Ljubljano je bit ta sprevod posebnost. Prvič po dolgih letih je Ljub- , ljana videla ogromen mrtvaški sprevod brez duhovniške asistence, kajti pokojnik je bil svobodomislec že od svoje mladosti. Ko je sprevod dospel' do evangeljskega pokopališča, so morali reditelji vsled silnega navala dohod na pokopališče zapreti. Krsti so mogli slediti le sorodniki in deputacije. Poslovilni govori ob odprtem grobu. Ob odprtem grobu se je poslovil cd; pokojnika dir. Turna. »Anton Kristan se vrača k’ materi zemlji! Vračaš se, kakor se vrača~vse, kar je priroda ustvarila. Tvoj -diuih pa-fedi med nami. Je fizikalni zakon, -da se v vsemirju ne z(£ubi niti' en- atom energije, je pa tudi zakon, da obstoja -vise, kar je bilo ustvarjeno. Bil si neumoren 'delavec, priroda pa Ti je dala- bogat dar. Že kot 18 letni mladenič st se boril za svoje imesto. Stal sem tedaj na čelu političnega in gospodarskega boja. zato se Te še sedaj dobro spominjam. Kristan se ie zavedal, da je gospodarstvo podlaga vsakega uspeha. Hitro se ie uživeiv naše razmere. Ohranil je ideje, ki jih je dobil pod Masarvkom na Češkem, odkoder je prinesel s iseboj živo revoluci-jonarno mišljenje, ki ije tedaj vladalo tamkaj. Pogled na realno življenje ga je pozneje preustvaril. Uvidel je, da hodi mladina napačno pot. Spoznal je Marksov nauk, da je mogoče le z gospodarskim delom pomoči delavstvu. V politiki je videl le sredstvo, smoter pa mu je bil dobrobit vsega delavstva. Vsled svoje odkritosrčnbsti in iskrenosti si je nakopal v svojem delu, ki ga je vršil iz ljubezni do delavstva, tudi mnogo sovraštva. Nikoli ni razodeval bolesti in zato nihče ne ve, kako ga je bolelo, ko so letele vanj puščice njegovih 'nasprotnikov. Toda kdo ve, ali ni jnorda prav to prikrajšalo Tvojega življenja? On je videl, da mora imeti vajeti gospodarstva v svojih rokah in baš zato se je potezal za politično moč. Zdi se mi. kakor da danes 'pogrezamo delo v to gomilo, ali njega duh preveva naše hotenje in nas bodri. Odrekel si se cerkvenemu blagoslovu, zato pa Te blagoslavljamo mi, ki’ imamo vero v boljše življenje človeštva.« Kot drugi je spregovoril tajnik Delavske zbornice, Uratnik, za zadružnike: »Skoro ne moremo -verjeti, da jemljemo slovo. Vemo, da greš na boljšo pot. Po hudem iboiju si niašel večni pokoj. Z razumom čutimo s pesnikom, ki pravi, da ni nesrečen, kdor v grobu leži. Na Tvoji zadnji poti ismo Te spremili mnogi, ki si jih zbral okoli sebe in okoli ognjišča zadružne misli. L e-ti se poslavljamo od Tebe z obljubo, da ibo-mo delo nadaljevali. Ti pa počivaj v miru!« Kot tretji se je poslovil od pokojnika Jeram (Jesenice) za 'kovinarje. »Težko nri je slovo ob odprtem grobu. Dolgo Te nismo poznali, potem- pa smo se v krogu s Teboj dokopali do resnice. Delali smo na zadružnem polju in uspehi niso izostali. Tvoj grob se mi zdi kakor odprta rana na našem telesu. Hudo Te bomo pogrešali. Ideji si položili svoje življenje. Rodbina je 'lahko ponosna na Te. Ti si po-dlegel zakonom narave, mi pa gremo n* delo-kot’ si nas učil.« Pogrebne svečanosti sta zaključila pevska zbora, ki sta zapela turobni žalostinki. Pogreb je bil končan. Antona Kristana je sprejekč mati-zemlja v svoje- naročje. Grška vlada je kapitulirala pred cerkvijo. Grška vlada je svojčas sprejela zakon o likvidaciji cerkvenih posestev, ki imajo priti pod agraimo reformo. Cerkev je napela vse sile, da bi pri tem vsaj nekaj i otela. Po zadnjih vesteh se je med cerkvijo in« državo dosegel sporazum, po katerem se zau likvidatorje cerkvenih imetij postavijo visoki cerkveni dostojanstveniki. Ti boefo menda likvidirali uredbo o razdelitvi ccerkvenih posestev.- Tone Maček: ./£ 10 Ženin iz Amerike. , Dozdaj sem še povsod odnesel zdravo kožo, isamo v Denvverju sem se enkrat v topilnici iz žarečim železom grdo opekel. Ostati sem moral en -teden doma. Za spomin mi je ostala rdeča brazgotina. Kako dolgo bom tukaj, ne vem. Pozimi, pravijo, da polovico delavcev v pivovarnah odpuste. Bova šla pa kam drugam, se ibo že kaj dobilo. Bom pa več Amerike videl. Sicer pa nisem tako: krog vratu nosim na vrvici vrečico iz povoščenega platna in v njej imam že 200 dolarjev. To sicer za tukaljšnje razmere ni kdove koliko, ali za naju bo pa tam doma to že celo premoženje. Tisto Meiovškovo njivo že lahko -plačam. Kadar se me polašča utrujenost in malodušje, in začutim na prsih pod srajco to vrečico z mojim zakladom, se takoj spomnim svojega cilja, tvoje nizke kočice, nageljčkov na malih oknih, cvetoče jablane za hišo in pod jablano vidim sedeti Tebe, ko čitaš moja pisma. In volja m moč se mi zopet vrneta. Zato pozdravljena, li, edini vir mojega življenja, še dobro, leto, potem pa naju ne razdraži ničesar več. Naslov: St. Louis Mo., U. S. A. Tilka je zopet hodila vedrega čela, zopet se je smejala in prepevala-Ko je bil Nande na počitnicah, sta vse nedeljske popoldneve tičala zopet skupaj, čitala Tonetova pisma in študirala na zemljevidu Amerike, kod je že vse hodil. Vse je hotelo vedeti, od kraja do konca. Od začetka, ko je Kolumb odkril Ameriko, do tedaj, ko je New York dosegel pet milijonov prebivalcev. Zgražala se je nad lastniki plantaž v južnih državah in občudovala kapitana Granta. Zgrozila se je ob potresni katastrofi v San Franciscu in se divila slikam nebotičnikov. S svojo veliko rado-znanostjo je Nandeta večkrat spravila v zadrego, ker je kljub svoji gimnaziji poznal Ameriko zelo pomanjkljivo. Če bi ga vprašala o kakem Rudolfu Habsburškem, kdaj so bili Turki pred Dunajom ali koliko let so zidali cerkev sv. Petra v Rimu, bi ji znal bolje odgovarjati. Še celo ameriške pisemske znamke so se ji zdele veliko bolj fine, kakor domače, otipavala je pisemski papir in ga obračala proti luči, tudi poštne žige s tujimi imeni je skušala razgonetiti. Vse je bilo tako čudno, imenitno in gosposko. Njene sodelavke je niso več zbadale. Z njeno zadevo so se sprijaznile in Tone je imel v njihovih pogovorih samo toliko pomena, kolikor ga ima »razmerje«, ki vzbuja zanimanje kakšne tovarišice, ki rada klepeče. Spraševale so jo, kaj ji piše, prosile, naj pisma pokaže. A, Tilka je svoj srečni zaklad čuvala samo zase, zdelo se ji je, da bi oskrunila svojo ljubezen, če bi dala komu nepoklicanemu čita- li ljubljena pisma. Pač pa je vsako razglednico, ki jo je prejela iz Ame- rike, vzela s«, seboj v tovarno in jo med odmorom pokazala tovarišicam, ki so jo dajale iz rok v roke. In naivni ponos jo je- navdajal, če; so se čudile slikam velikih mest, krasnih nebotičnih palač, čudovitih tovarn. Tilka je pri tem dobivala vedno večji ug!e<$ med svojimi tovarišicami. V jeseni si je izprosila Tilka nekaj dni dopusta. Izkopale so z materjo krompir, obrale« grozdje in potrgale fižol. Tilka je bila srečna in je cel dan prepevala. Včasih se je je lotila razposajenost, da je prejeta mater za roke in se zavrtela z njo naokrog. »Ali si znorela?« jo je dobrohotno oštevala mati. »Pleši sama, jaz imam že prestare kosti.« »Mama, mamica! Drugo leto pa ne bomo več same spravljale trgatve. Še teh par mesecev! Tone! Tone!« Mati se je pobožno prekrižala: >Da bi se le srečno vrnil.« Nastopila je zopet dolgočasna zima. Tilka se je vkvarjala po večerih z raznimi ročnimi deli. Medtem ko je mati luščila za pečjo fižol, je ona pri mizi pletla ali šivala. Bližal se je najsrečnejši dogodek njenega življenja, za katerega je bilo marsikaj treba pripraviti. Kupila je platno in pripravljala posteljino za dve novi postelji, razno perilo in zastore. Iz volne je pletla moške nogavice m topel telovnik. Doma izdelfcno blago je veliko trpežnejše in človek ga j® bolj vesel. Včasih ji je Uh; smehljal ožaril obraz in tedaj so ji obstalc roke v naročju in se je zazrla v Tonetovo sliko, ki je stala« lepoi okvirjena: na predalniku. Tako sladki s° bili trenutki takih sanj. Pa se je zdrz niki in še z večjo vnemo nadaljeva j* svoje delo. Ob nedeljah pepoldne I pa vzela 'iz predala sveženj skrbn^ povezanih pisem in jih je zopet Pr hirala od kraja do konca. Šte«» ^ dneve in tedne, in od nedelje do n delje čakala novih pozdravov Amerike. . K novemu letu je zopet Pre' pismo. Pisal je: »Topot si morala zopet dolgo č* _r0, moj glas. Nikar mi tega ne štej, v mo, V sim Te. Veš, če je človek obsojen ve vedno menjati -svoje 'bivališče, včasi r ve kaj in kako naj bi poročal. O samih nostiih in zaprekah ni Ha« j** f®*. ' jsJ8, ono in isto ponavljati ipa O Tvoji ljubezni do mene sem PrLP vem pa tudi, da Ti vermeš v metie čepr^ ne znam svojih občutkov tako opisati kak zaljubljen študent Prisegel sem Ib ^ to velja za celo .mo,e *vW Tonep da ^ povem, 'kako semitcgodilo i»d » f{ie Ko so se začel, hladne,*, dnevi, sc> * I St I.ouiške pivovarne odpuščal, de‘ ;m ,koncem septembra sva tudi z B"bVcznico prejela zadnjo -plačo. Sedla sva na ze ^ in sc odpeljala proti senrerozajpadM. Irko sva slišala o ogromnem čikaigu* ZVEČER ta 23UTPA3 xa. pamakanjo izkuhavanje ■ 1 r -.-t——.p--. . S(hkH| terpenfinovomilo ^4t pa [e pranje gotovo / iwr Anglija in Panevropa Evropski odbor pri Društvu narodov. Anglija je glede Panevrope v neprijetnem položaju, da po Veliki Britaniji, ki je jedro angleškega imperija, spada k evropski uniji, po svojih ogromnih kolonijah v Ameriki, Avstraliji, Aziji in Afriki pa ne. Tudi z ozirom na Zedinjene države in Japonsko, če noče zbuditi nezaupanja Pri njih, se ne more priključiti popolnoma Evropi. Razentega je pa razvoj tega problema tako negotov, da je danes težko postaviti tezo smeri, v kateri bi se utegnila Panevropa razvijati, ker je evropski kaos tudi za politiko v tem oziru še nepregleden. Angleška provizorična izjava glede Briandove inicijative pritrjuje stremljenju francoske vlade, ker utegne zamisel pospeševati in utrditi medsebojno zaupanje med evropskimi državami. Strinja se s tem, da ostane suvereniteta držav neokrnjena, da je potreba omogočiti tesnejše sodelovanje evropskih gospodarskih in političnih faktorjev. Ni pa še ugotovljeno, da bi bilo potrebno ali le primerno ustanavljati nove neodvisne mednarodne institucije. Ni mogoče razumeti, kako naj bi se uveljavile predlagane nove mednarodne organizacije, ne da bi povzročile zmešnjavo, in ne da bi skušale oslabiti pomen Društva narodov. Izključno evropska mednarodna unija bi utegnila zbujati sovražno razpoloženje v drugih celinah sveta, ter priporoča končno, da naj se zveza evropkih držav, če je le mogoče, osnuje v območju Društva narodov. Angleška vlada je torej mnenja, da bi se z ustanovitvijo evropskega odbora pri Društvu narodov popolnoma ugodilo potrebi in bi bil tak odbor primerna ustanova, ki bi se po potrebi sklicevala, a bi se obenem izognili nevarnosti, da nastane nova neodvisna institucija. Angleška vlada pravi v svojem odgovoru, da poudarja te teze le provizorično, ker je problem mnogo prevažen, da bi mogla dati v kratkem času pozitiven odgovor, ne da bi se prej posvetovala z ostalimi vladami angleške države. Angleška vlada predlaga končno, da naj o Briandovem predlogu razpravlja bodoča seja Društva narodov. Jugoslavija in Panevropa. Politične in gospodarske razmere v Evropi so zapletene in zmedene. Namesto prave konsolidacije, mislimo namreč ne le na gospodarsko in politično, marveč zlasti na ideološko konsolidacijo, se pojavljajo fašistične in teroristične metode, ki razkrajajo zdravo duševnost razvoja. Ti pojavi so dovolj važni, da smatramo politično ureditev razmer med evropskimi državami za dovolj važen problem, da o njem razmotrivamo. Tudi Jugoslavija je poslala odgovor na Briandovo spomenico dne 17. t. m. Zaenkrat poudarja jugoslo- vanska vlada kot najvažnejšo nalogo evropske unije naslednje probleme: 1. Ureditev in izboljšanje medev-ropskega prometa. 2. Poenostavljenje in olajšanje vr-šitve zlasti poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa. Doma in Ob desetletnici koroškega plebiscita, s katerim se je večina prebivalstva v koroških spornih conah izrekla za pripadnost k Avstriji, se vrše na Koroškem velike jubilejne svečanosti. V dunajskem parlamentu se je iz istega razloga vršila sveča-nostna seja z govori predstavnikov vseh strank. Dopisnik »Slovenca« ugotavlja, da je edino zastopnik so-cijalnih demokratov govoril popolnoma nepristransko in objektivno, naglašujoč da so koroški delavci, slovenske in • nemške narodnosti, plebiscit odločili, za kar bi jim morala biti vsa avstrijska javnost hvaležna in bi jim morala vlada dati in osigu-rati vse ono, kar so ob plebiscitu od Avstrije pričakovali. Govori nacionalistov so pa dali čutiti skrito ost naperjeno proti nam. Govor voditelja Heimwehrov, Steidleja, ki ga je imel o Koroški v Insbrucku, je bil pa naravnost hujskaški in za Slovence skrajno žaljiv. In kljub temu so avstrijski nacijonalisti pri nas boljše zapisani kakor pa avstrijski delavci. Ce pridejo meščanski nacijonalci k nam v goste, se jih sprejema z vsemi častmi in pogošča na javne stroške, na Bledu tabori že dalj časa skupina avstrijskih nacijonalističnih telovadcev in naše časopisje jim posveča vso pozornost, če pa hoče skupina delavskih otrok iz Avstrije posetiti Slovenijo, takrat je pa petelin v strehi in vse časopisje apelira na javno oblast, da kaj takega prepove, dasiravno je avstrijska socijalna demokracija samo v zadnjem letu izkazala naši državi potom svojega tiska in propagande mnogo zaslug, ko se je borila proti naklepom fašizma, ki je hotel skleniti obroč okoli Jugoslavije. Delavstvu in nameščencem. Poglejte na razmere v naši državi! Razvoj gre po poti, ki neobhodno zahteva, da se tudi delovni sloji najtesneje organizirajo v svojih organizacijah. Posameznik nima glasu, nihče ga ne sliši in ga noče slišati. Smešno in neumno pa je mnenje, ča kdo trdi, da od organizacije ničesar nima. Smešno pravimo! Vztrajno delo organizacije in vztrajna zvestoba članov do organizacije prinaša sadove, prinaša sado ve polagoma, pa jih tudi ohrani, če ostane organizacija krepka. Organizacija je vojak, ki mora stati na straži vedno; če zaspi, jo oropa sovražnik ali pa izdajica! Kmetiški praznik na Krškem polju. Letošnji kmetiški praznik na Krškem polju se je vršil v nedeljo, dne 20. t. m. Praznika se niso udeležili vidnejši voditelji kmetov, Pucelj in drugi. Govoril pa je na svečanosti minister dr. Shvegel o panevropskem problemu in o potrebi, da se kmetijstvo in industrija sporedno razvijata. Svojega odposlanca Karla Kovačeviča, voditelja novega seljaškega giba- 3. Izgradbo mednarodnih cest. 4. Ureditev prometa z avtomobili in letali ter zgradbo vodnih cest. To so trgovski problemi, ki jih mora absolutno podpreti zdrava mednarodna politika. Problem je namreč le en sam, celota. po svetu. nja na Hrvaškem, so poslali Hrvati na to slavnost. Most med Beogradom in Zemunom. V soboto, dne 19. t. m. so pričeli graditi most čez Savo tik pred izlivom v Dunav med Beogradom in Zemunom. Most bo slonel na dveh stebrih v višini dvanajst metrov nad najvišjo vodno gladino. Most bo dolg 411 metrov in podaljšan preko udrtine na dva kilometra s cementnim nastavkom. Širok bo ta most 22 metrov. Gradili ga bodo tri leta. s? Belgija praznuje letos stoletnico samostojnosti kot svobodna država. Do 1. 1830 je bila deloma nemška, deloma holandska in največji del francoska provinca. Povodom jubileja je izdal kralj Albert amnestijo. Lopovski fašizem. Na Finskem so neznani storilci napadli socijalnega demokrata, podpredsednika finskega državnega zbora in bivšega župana mesta Tammerforda, ki je bil na potu iz Helsingforsa domov. Od tedaj ni nobene sledi o njem. — Lapovsko gibanje snuje zelene garde ter pripravlja pohod proti Revalu. Vlada je že pričela izvajati protikomunistični zakon, vrši pa tudi preiskave po so-cijalnodemokratičnih organizacijah. Sovjetska vlada je poslala finski vladi protest proti preganjanju komunistov. Lapovsko gibanje na Finskem zahteva tudi preganjanje socijalno-demokratičnih delavskih organzacij in političnega gibanja. Vneti zagovorniki tega gibanja tudi v Sloveniji niso redki. Treba je samo čitati liste katoliške akcije. Iz Indije poročajo še vedno o novih vstajah nacijonalistov proti angleškemu gospodstvu. Zlasti v mestu Jubupur je prišlo do težkih izgredov med demonstrirajočimi nacijonalisti in policijo, pri katerih so se na eni strani posluževali kamenja, na drugi pa strelnega orožja. 60 oseb je bilo težko ranjenih, med njimi 20 policistov. Angleške oblasti ugotavljajo, da so k predstoječemu vseindijskemu kongresu tudi komunisti razvili ži- I vahno agitacijo. Londonska podružnica je pod komunističnim vplivom izdala proglas na vse azijske narode, ki trpe pod evropskim protektoratom, naj se pridružijo osvobodilni akciji Indijcev. V Kairu je sklicala stranka waf-distov velik protestni shod, ki se grozi razviti zopet v hrupne demonstracije. Angleške čete so poskrbele za zasedbo vseh javnih poslopij in naprav. Fašistični pokret v Baltiku. Finskim lapovcem slede sedaj tudi kmetje v Estoniji, v Litvi, deloma tudi na Norveškem. Inicijativa izhaja iz Finske, od koder je šlo več agitatorjev v Baltiške države, da organi- zirajo tam sličen protikomunističen pokret, ki naj izolira Sovjetsko Unijo od ostale Evrope. V Estoniji se skuša organizirati velik pohod kmetov v glavno mesto Reved, da slično kakor na Finskem, prisilijo vlado na izredne mere proti komunizmu. »Slovenec« z zadovoljstvom beleži, da se vrši ta »krščanskosocijalni« pokret pod vodstvom duhovnikov in se kmečki zbori otvarjajo z molitvijo. Kakor je videti, se ta pokret v bistvu ne razlikuje od protiverskega pokre-ta v sovjetski Rusiji. Proti predstavnikom komunizma se poslužuje istih metod, kakor ruski komunisti proti predstavnikom cerkve. Kdo ima prav? Drugi »slučaj Kutjepov«. Lansko leto je dvignila mnogo prahu ugrabitev generala Kutjepova v Parizu, baje po agentih ruske G. P. U. Sedaj so v Kielu neznani ljudje ugrabili sina nekega Scheinholda, člana ruske trgovske delegacije v Berlinu, ki je dobil iz Moskve poziv, da se mora vrniti in podati poročilo, čemur se pa ta ni pokoril. Z ugrabitvijo sina hočejo sovjeti prisiliti očeta, da se vrne. Američani bi imeli radi fašiste. V državi Georgia v Zedinjenih državah se je ustanovila stranka amerikan-skih fašistov. Predsednik ji je odvetnik J- O. Wood. Baha se, da ima že 18.000 članov in da je priglašenih že zopet 6000 novih članov. Borili se bodo ti športniki proti »komunistom«. Hvala bogu, da smo iznašli ime »komunist«, ker pod tem imenom se lahko uganjajo najrazličnejše — oslarije. Verujte, da je današnja svetovna borba proti komunizmu samo pretveza. * Dunajska mestna občina je zopet razpisala stavbna dela za nove stanovanjske hiše v skupnem znesku 9.851.000 šilingov (78,608.000 Din). Komaj je predala letos svojemu namenu celo vrsto palač, s tisoči modernih stanovanj za delavce in nameščence, se že pripravlja na novo, veliko stanovanjsko akcijo. Prošli teden pa je otvorila dve veliki otroški kopališči. Novo gorsko cesto so pričeli graditi med Monchkirchnom in Semmeringom. Izpeljana bo po gorskih vrhovih v višini 1000 metrov in bo 32 km dolga. Pes je raztrgal dečka, V Retzu se je devetletni sinček nekega žel. strojevodje igral z žogo. Žoga je padla čez zid na dvorišče, kjer je bil priklenjen hud pes. Deček je skočil čez zid po žogo, tedaj pa ga je popadel pes in ga tako zmrcvaril, da je čez dve uri umrl. Dve sestri sta zadavili očeta. V vasi Tetetlen pri Debrecinu je neki kmet prišel pijan domov in je začel svoje dve hčerki pretepati. Hčerki pa sta ga z neko vrvjo»zadavili. Zagovarjata se, da sta to storili v silobranu. Z vilami ga je. V Drosingu v Sp. Avstriji, je slaboumni hlapec Prosa-nitz z vilami zabodel 32 letnega železničarja Clorana, ker ga je ta pred vaškimi dekleti zasmehoval. 12 letni deček je izvršil samomor, v Rendsbergu, z nekim starim samo- »"nfiROCO se ^ m.p RIBOR p p *'x-v m h« w ■ var wmm m m «w ■ w e»a ■ • ■ ■ ■ ■ w POST HI PREDRL/2.'2 ČimiTE„DELQVSKO POLITIKO o kresom, ker se je bal kazni svojih staršev radi več malih tatvin. Mednarodno zasledovanje zločincev. Kriminalna statistika Nemčije izkazuje v prošlem letu 225 zahtev na inozemske države, o izročitvi zločincev za prestopke, ki so jih izvršili v Nemčiji. Istočasno je prejela Nemčija 263 zaprosil drugih držav, da se jim izroče zločinci, ki so se zatekli na nemška tla. Po mednarodnih dogovorih se morajo izročevati zločinci s sledečimi prestopki: umor in uboj, rop, navadna in težka tatvina, poneverba, ponarejanje dokumentov, goljufivi bankerot, goljufija, skrivanje nepoštenega blaga, izsiljevanje in drugi prestopki. Izročevanje temelji na tozadevnih dogovorih posameznih držav. Nihče pa ne more biti izročen radi prestopka, ki v državi, v katero se je zatekel, ni kaznjiv. Za prestopke političnega značaja, se v demokratično vladanih državah izročitve ne vrše, če ni s takim dejanjem zvezano tudi dejanje kriminalnega značaja. Strahovit samomor je izvršil v Nemčiji neki znani lastnik železo-livarne radi gospodarskih neprilik. Skočil je v kotel raztopljenega železa in se je v dveh sekundah spremenil v paro. Tihotapsko družbo z alkoholom so izsledili v New Yorku. Prohibicij-ska policija je zaplenila eno motorno jahto, en motorni čoln in tri tovorne avtomobile, naložene z alkoholom v vrednosti 400.000 dolarjev. Alkohol so uničili. V boju s policijo je bil en tihotapec usmrčen. Mesto venca na grob pok. Antona Kristana je daroval dr. H. Tuma 500 Din redakciji »Zenskega lista«, da porabi ta znesek ob priložnosti za podporo zapuščene delavske dece. PRISTOPAJTE K ŠTAJERSKI HRANILNICI IN POSOJILNICI V MARIBORU Delež stane Din 100 — Člane sprejema začasno Ljudska tiskarna, Sodna ulica 20. Maribor. Grupa ameriških delavcev na obisku v Mariboru. Pod vodstvom s. Aleša prispe v četrtek, dne 24. t. m. v naše mesto grupa ameriških delavcev, ki se mude v Dravski banovini na oddihu. V našem mestu si bodo ogledali predvsem zadružne institucije in ostale gospodarske ustanove, ki jih je v teku let ustanovilo mariborsko delavstvo. Žal, da se bo tega izleta, ki prvotno sploh ni bil projektiran, udeležilo le omejeno število izletnikov, pa še ti se bodo mudili v naši sredi le nekoliko ur. Kljub temu pa mariborsko delavstvo z radostjo pozdravlja goste, ki so najavljeni, z željo, da bi jim ostal poset delavskim institucijam v Mariboru v trajnem spominu in da bi temu obisku sledil v bližnji bodočnosti oficijelni izlet ameriških delavcev v Maribor, kadar se bodo zopet mudili v Jugoslaviji. Kakor z delavci ostalega sveta, nas vežejo še prav posebno z našimi ameriškimi rojaki, topli in prisrčni odno-šaji, ki jih bomo skušali po tem njihovem obisku v naši sredi še poglobiti. Rojaki, delegati delavskega gibanja v daljni Ameriki, prisrčno pozdravljeni ob Vašem prihodu! Težko življenje železniškega upokojenca. Te dni je odpovedala železniška uiprava stanovanje v železniški koloniji nekemu upokojencu, ki je bil 55 let v železniški službi in leži že dlalj časa ibolan v starosti 85 let. Težko prizadeti železničar je bil sicer že meseca marca upokojen in mu je bilo radi tega stanovanje odpovedano, ker so po pravilih železničarska stanovanja 'le za aktivne uslužbence železnice. Toda ta upokojenec še sedaj ni prejel pokojnine, ki ibi znašala okrog Din 1000.—, amipak dobiva vse mesece le akontacijo na pokojnino v znesku Din 300.—. Kako naj sedaj ta revež živi s temi 300 Din, ko stane v Mariboru najmavadnejše stanovanje s sobo in kuhinjo najmanje Din 300.—? Ali ne bi bilo primerno, da oskrbi železniška uprava tudi za svoje upokojence primeren dom, v katerem bi lahko na stara leta stanovali za najemnino, ki odgovarja njihovi skromni pokojnini Ravno prejšnji tedlea je ibilo nadalje končnoveljavmo odpovedano stanovanje tudi vdovi železničarja, ki leži tudi težko bolna v tem stanovanju v starosti 75 let, a dobiva le Din 45.— mesečne pokojnine. Nalezljive bolezni v Mariboru. Mestni zdravstveni urad javlja, da so v mestnem okolišu v času od 14. do MALA NAZNANILA. Elektrotehnična delavnica PRATTES & TRABI, Maribor, Vodnikov trg II. 3. Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev. dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev. Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri Albertu Eccarius urar, Maribor, Slomlkov trg 5 D. ROSINA Maribor, Vetrinjska ulica 29 nudi najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnine, vrvi, špago, papir, šolske po-trebščine parfumerijo, košare, igrače i. t. d. ČITAJTE! novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha KRIZA. Naroča sc pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo. LIPUS IGNAZ mehanična delavnica za šivalne stroje in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah- MARIBOR, KOROŠKA CESTA 90. zastonj 21. julija javljeni 3 slučaji škrlatinke in po en slučaj davice, tifusa in šena. Izročitev dekretov imenovanim banskim svetnikom. Na izredni seji mestnega občinskega sveta, ki se vrši v četrtek, dne 24. julija 1930 ob 18. uri v mestni posvetovalnici, bo ban dravske banovine izročil dekrete članom banskega sveta. Bistrica pri Limbušu. Poletno veselico priredi v nedeljo, dne 3. avgusta 1930 Konzumno društvo za Slovenijo, podružnica v Bistrici pri Limbušu. Prireditev se vrši na vrtu gostilne Rottner ter je čisti dobiček namenjen revnim otrokom, zato se pričakuje obilen obisk. If Prijatelj prirode". Izlet na Uršulo je .prav topo uspel. Zbralo se je 11 »Prijateljev Prirode« iz Trbovelj, 14 iz Maribora in 20 iz -Nemške Avstrije ter 25 »Svobodašev« iz Leš pri Prevaljah. »Svobod aši« so igrate na tamburaš k e inštrumente in tako prispevali k še veselejšemu razpoloženju izletnjkiov. Izlet na Begunjščico. Na Begunjščico gremo, smo se odločili. V zgodnjih jutranjih urah je kazalo, da bomo imela ikrasmo vreme in najboljši dan za .solnčeuje. V tem upanju je četa »Prijateljev Prirode« krenila iz Radovljice po dtolimi Dragi mimo Lam-ibengarjevega gradiu proti Wilfanovi koči. Polagoma so se začeli zbirati oblaki in preden smo dosegli točko, na® je že posvežil pohleven dež. Zavetje smo našli v pastirskih kočah, kjer nam je planšar postregel z mlečnimi dobrinami. Okrepčani smo odkorakali proti planinski koči, kjer smo čakali, kdaj se ibo pokazalo s-olnce, da bi mu šli na vrh Begiunjščice še nekaj 100 metrov nasproti. Toda solnce ni bilo pri volji prikazati se nam, ostalo je za oblaki, ki so nam venomer pošiljali svojo mokroto. »Prijatelj Prirode« je prijatelj vsega prirodnega in tako so se nekateri sprijaznili tudi s tem prirodnim -pojavom in se odpravili na vrh, prav gotovo s tihim u.panjlem, da jih bo solnce za to vero nagradilo. Toda na vrhu so jim nevidni duhovi postregli s babjim pšenom in z mrzlo hurjo. Ob povratku so prinesli is seboj poleg pestrih šopkov cvetlic tudi hladilne vode, ki so jo pred kočo izlivali iz čevljev in izžemali iz nogavic. Svoje ohlajene in okopane možice so si ovili z ljubljanskimi dnevniki in jih s trudom spravili zopet v omehčana obuvala. Pri hoji so se jim iiz čevljev prikazovali letaki — vendar čisto nedolžne vsebine. Očka Triglav je še od časa pomilovalno -pogledal na nas in tudi Storžič je -bil radovedčn, ka-i počnemo. Drugi velikani se niso zmenili za nas. Kljub temu smo ostali dobre v-olje in za vse je le prehitro prišel čas odhoda. Razposajeni in prepevajoč smo se vračali proti Radovljici. Nekdo, ki bi bil rad prvi izmed prvih, jo je ubral kar naravnost navzdol. Nesrečnež pa je zašel na -kraj, -kjer -zborujejo krave, padel je v špinačo in na -mah -mi bilo videti po zraku -drugega kot noge in -s kravjo špinačo namazane ro-ke predrzneža. Njegova sreča je bila, da srnio na poti -prišli do potoka z bistro vodo, ker sic-er bi ta prijatelj razširjal v vlaku preveč prirod-n-i duh. Tako nam je dan lepo minul, kakor nam doma ne bi. Vsem »Prijateljem Prirode« priporočamo s tem primerom, naj se ne boj e preveč slabega vremena in naj jih oblaki ne zadržujejo doma v za-duhlh stanovanjih. Če sl z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. — Vsi letni naročniki dobe 14 karatno originalno amerikansko zlato nollono pero Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Adminlstratton der „Radlo-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke. V tekstilnem bazarju Vetrinjska ulica št. 15 Maribor se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe. \ ulkanizir anj e Gumiji za avtomobile, kolesa,snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah. PETELIN, Maribor, Slavni tri 4. Knjigoveznico Undske tiskarne v Mariboru toplo priporočimo vsakomur! Veže trgovske knjige, revije, knjige za zasebnike, kn j Unice itd. po zmerni ceni in v lepi ter solidni izpeljavi i Maribor, Sodna ulica 20 NAZNANILO OTVORITVE! Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril v Mariboru, Meljska cesta 31, moderno urejeno PREKAJEVALNICO in prodajalno. Nudil bom vedno najboljšo suhomesnato robo, svežo slanino in mast. Prodaja na drobno in debelo. Preprodajalci imajo popust. Priporoča se za obilen obisk Leopold Urban, prekajevalec Izredna prilika za nakup mmmmmmamssmmmmummmsmmmi----------------- moškega perila v tovarni perila Maks Durjava & Co. Maribor, Gregorčičeva ulica 24 kjer so še vedno v zalogi velike količine različnega perila, kakor: Srajce Iz ceflrja in kombinirane z dvema ovratnikoma ter ovojnimi manšeti po Din 36-—, 46-—, 52'— in 58'—; . n. Bele srajce In srajce k fraku do najfinejše vrste od w u n naprej. Srajce iz popellna, panama-srajce in nočne srajce najfinejsu vseh velikosti; , Spodnje hlače, dolge in kratke, iz gradla, kepra ter š o a, pižame moške, ženske in otroške od Din 100-— naprej. Ovratniki i, poltrdi, trdi, najfinejšega lastnega izdelka. „ . „„ „„„„ Naročila po meri se izvršijo v 24. urah. Blago je Prvovr*‘n° in s