Leto XVIII., št. 223 Ljubljana, petek 24» septembra 1937 Cena 2 Din OpiavlUSITU ujUDljana, cUl&Iljeva ulica 6 — Telefon ftt. 5122, 8123, 3124, 3125, 3120. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen« bureova ar 8 — TeL 1392 8492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. fodruzmca ueije tvocenova ul. St. i Teieton 8t 190 Rakuni pri pošt Cek zavodih: Ljubljana §t 11 842 Praga čislo 78.180, Wlf»n 4t 105 241. Izhaja vaak dan rasen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 2&-Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica &, telefon S122. 3123, 3124, 3125. 3126 Maribor. Grajski trg 7, telefon štev. 24-55. Celje, Stro8smayerjeva ulica štev. 1. telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Beseda in dejanje Včeraj smo čitali v »Slovenčevem« uvodniku nekaj prav tehtnih besed o politični morali. Glasilo katoliške akcije bridko toži nad razdiralnim delom onih, ki neprestano hujskajo ene proti drugim, jih delijo v dva tabora, rušijo mir in slogo v skupnem domu. Pred očmi se mu dviga privid španske državljanske vojne, ko gleda, kako se stranke ne znajo v svoji medsebojni borbi brzdati v neukročeni želji po neomejeni oblasti in zasužnjenju lastnega rodu in bratske krvi. Zaskrbljeno ugotavlja »Slovenec«, da tvori notranji razdor resno nevarnost za složno in mirno državno življenje, ter obsoja ono besno klikarstvo, ki na vsak način hoče vladati ... 2e smo mislili, da je »Slovenec« šel vase in da v potrebnem samospoznanju pričenja uvidevati, kako daleč so nas pripeljale njegove politične in moralne metode. Po njegovi in njegovih gospodarjev krivici, je danes narod res razklan v dva tako hudo si sovražna tabora, da morda še nikdar niso bila politična nasprotstva tako zaostrena, kakor so danes. Slovenčevci so predvsem napredne in nacionalne ljudi proglasili za narodne izdajalce, postavili so narod pred alternativo, naj izbira med Rimom in Moskvo, prenesli so politična nasprotstva na vsa polja gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja in v stremljenju po uničenju političnega protivni-ka se niso ustavili pred nobeno posledico. Ne z argumentom, temveč s silo — to je njihov program. Ne z iskreno besedo in dostojno diskusijo, temveč s potvorbo in demagogijo vodijo borbo. Ne priznati človeku drugačnega mišljenja, poštene volje in stvarnosti, slikati ga kot pravega roparja ljudskih pravic, klevetati kot zaveznika vseh mogočih neprijateljev naroda in države — ta metoda se je pri gospodi, ki sedaj v trenutnem iztreznjenju preplašeno gleda okrog sebe, na žalost razvila do popolnosti, napram kateri se zdijo nekdanji Šušteršič - Lampetovi časi prava idila. Toda, ne bojte se, pesimisti! »Slovenec« je ostal sam sebi zvest. V svetlem trenutku je ugotovil objektivno stanje, ali takoj na to se je odločil, da krivdo zvali — na druge. In že je sredi nove kampanje, popolnoma po receptu, ki ga v prvem delu svojega uvodnika tako obžaluje. Preden je namreč glasilo katoliške akcije svoj članek do konca napisalo, se že zopet z vsemi močmi napenja, da bi svoje politične nasprotnike, o katerih pri drugih prilikah trdi, da jih prav za prav že več ni, obdolžilo vsega onega, kar slovenčevci na tako žalosten način sami uganjajo. Vrača se zopet na famozno okrožnico. Res je, da je sedaj postal previdnejši in da si tam, kjer se tako rekoč oficielno izraža, ne upa več naravnost obrekovati in se umika, češ »ne moremo trditi z matematično gotovostjo, iz katerega tabora opozicije je izšla ideja tega letaka«, ali »na vsak način« so mu zanj odgovorni vsi, ki so politični nasprotniki bivše SLS! Vprašamo se, zakaj pa? Glavni »Slovencev« argument je ta_, da je bil namen »anonimne firme«, naj bi letaki prišli v roke vsej javnosti. Ako je to res, potem je »anonimna firma« dobila v »Slovencu« pomagača, da si boljšega želeti ni mogla. Glasilo katoliške akcije je smatralo za potrebno, da letak v celoti objavi in šele z njegovo pomočjo se je torej namen popolnoma dosegel! Svrha je bila, pravi »Slovenec«, denuncirati bivšo SLS na vladnem mestu. Toda to »vladno mesto« ni nihče drugi, nego bivša SLS, ki ima preko kombinacije JRZ vso oblast v rokah! Silno ogorčen je »Slovenec« nad vsebino okrožnice. Mi smo že včeraj ugotovili in deloma pokazali, da se v letaku nahaja v zgoščeni in morda zaostreni obiiki premnogo tega, kar isti »Slovenec« in njegovi pobratimi dostikrat zavito, dostikrat pa kar naravnost obiavljajo in dopovedujejo svojim čita-teljem. Odnošaji do pravoslavne cerkve bi v resnici morali biti taki. kakor sedaj »Slovenec« piše, da so. Na žalost je stvar precej drugačna. Naj se tu omejimo le na to. da opozorimo na nedavne grde klevetniške pamflete, ki jih je objavljal »Slovenec« proti namestniku patriarha in sedanjemu najvišjemu dostojanstveniku pravoslavne cerkve mitro-politu Dositeju. Z zadoščenjem je treba zabeležiti izjavo ljubezni do jugoslovenske vojske, ponosa na njo in brezDO-gojnega zaupanja v njo. Ta naša jugoslovenska vojska ima svoje najgloblje korenine v narodnem edinstvu in je hvala bogu nepremagljivi čuvar jugoslovenske zastave in misli. Tega ne bi smel pozabiti mkdo in nikdar. Kako je z ogorčenjem »Slovenca« nad nodtika-njem. da bi hotela »katoliška obramba« krvavo revolucijo, smo pokazali že včeraj. ko smo citirali krvavo pest iz »Domoljuba« ... Končno naj rečemo še to-le: Ni bilo dobro in ne pametno, da je glasilo katoliške akcije dalo letaku tako široko publiciteto, saj je baš s tem ustreglo SESTANEK VODILNIH NEMŠKIH IN ITALIJANSKIH DRŽAVNIKOV Iz Monakova bosta Mussolini in Hitler s svojim spremstvom odpotovala v Goeringovo lovsko kočo Berlin, 23. septembra, b. Iz zanesljivega vira se doznava, da bo Mussolini dan po svojem prihodu v Nemčijo (torej po sprejemnih svečanostih v Monakovem odpotoval v Schorfheide, kjer bo posetil generala Goringa v njegovi lovski koči. V poetičnih krogih so mnenja, da bo ta sestanek politično najpomembnejši, ker bosta Mus-solinija spremljala v Goringovo lovsko kočo tudi Hitler in grof Ciano, tako da bo to dejansko »sestanek štirih«, kakor ga že sedai imenujejo v Berlinu. V uradnih krosih isti časno poudarjajo, da ni računati z novimi pisn.enimi sporazumi med Italijo in Nemčijo. Skl;cujejo se pri tem tudi na Cianovo izjavo v italijanski reviji »Iltustra-zione Italiana«, v kateri poudarja italijanski zunanji min;ster, da po berchtesgaden-skih protokolih med Italijo in Nemčijo ni potreben noben nov sporazum, ker so navedeni protokoli praktično dovolj izčrpni. Sestanek štirih bo potemtakem služil predvsem 'zmenjavi misli glede na najnovejši mednarodni razvoj. Ker se istočasno pojavlja pomirjenje med Italijo in obema za-padnima velesilama, je še celo verjetno, da Mussolinijev obisk v Nemčiji zares ne bo prinesel nobenih novih političnih senzacij, dasi seveda najrazličnejša ugibanja niso povsem izključena. Morda pa je prav ta okolnost vzrok, da v berlinskih diplomatskih krogih pripisujejo sestanku št;rih glavnih voditelj ev Italije in Nemčije za bližnji mednarodni razvoj posebno važen pomen. Nemčija o novih sredozemskih pogajanjih Berlin, 23. septembra, b. Po francoski in angleški diplomatski akciji doseženo pripravljenost Italije za sodelovanje pri izvajanju sredozemskega pomorskega nadzorstva označuje nemško časopisje kot pomemben napredek. Seveda listi pri tem ne pozabljajo opozoriti na pTotiital:janski napad na nvonski konferenci kjer so bili brez italijanskega sodelovanja sprejeti sklepi, na katerih je bila Italija živo zainteresirana. Uradni kiogi kažejo veliko zadovoljstvo glede na nov razvoj, ki prinaša nekoliko pomirienja v dose-daj zelo napete odnošaie med obema blokoma velesil. Značilno pa je. da v Berlinu ne računajo z naglim sporazumom na novi osnovi, kar vzbuja ponekod domnevo, da je namen italijanske akcije 6amo zavlačevanje končne odločitve. Francija in Mussolinijev obisk v Nemčiji Pariz, 23. septembra, b. Včeraj in danes kažejo v uradnih krogih nekoliko več optimizma glade na novi razvoj mednarodnega položaja po italijanskem pristanku na sodelovanje pri izvajanju pomorskega nadzorstva, dasi ne prikrivajo težkoč, ki jih bo treba še prebroditi, ako naj se dosežejo konkretni uspehi že v najbližji bodočnosti. V političnih krogih sodijo, da si je Mussolini s svojo pripravljenostjo za pogajanja v Parizu zalo okrepil svoj položaj napram Nemčiji, tako da bo njegova beseda v razgovorih z nemškim državniki neprimerno več zalegla kakor ob dosedanji italijanski osamljenosti. Zaradi italijanskih interesov Mussolini ne bo mogel pristati na morebitne nemška predloge proti Angliji in Franciji, ker bi to oslabilo tudi njegov položaj. Prav zato pričakujejo v Parizu Mussolinijev sestanek s Hitlerjem zelo mirno, ker so prepričani, da ne mors -oditi nobenih senzacij. Pred pariško konferenco Italijanska vojna mornarica bo lahko skupno s francosko in angleško izvrševala nadzorstvo na vsem Sredozemskem morju Rim, 23. septembra, o. Posvetovanje italijanskih, francoskih in angleških pomorskih strokovnjakov se bo začelo, kakor se danes zatrjevali v diplomatskih krogih, že prihodnji ponedeljek v Parizu. Italijanska vlada je prvotno predlagala, naj bi se italijanski mornarici prepustil v kontrolo pas med Sicilijo in Libijo na temelju sklepov nyonske konference, Anglija in Francija pa na to nista pristali, ker bi morali v tem primeru docela izpremeniti ves načrt pomorske kontrple. Italijanska vlada je sedaj pristala, da naknadno podpiše nyonskl sporazum in se zadovolji s tem, da Francija in Anglija praktično uredita sodelovanje Italije pri pomorski kontroli. Italijanski mornarici se bo omogočilo, da skupno s francosko in angleško mornarico izvršuje nadzorstvo na vsem Sredozemskem morju. Kljub temu piše, današnja »Tribuna«, da posvetovanja pomorskih strokovnjakov, ki naj urede sodelovanje Italije, ne bodo tako hitro končana in da se bodo zavlekla do srede oktobra. List domneva, da hočeta Francija in Anglija počakati na to, kakšne sadove bo rodil Mussolinijev sestanek s Hitlerjem. Corbinova sporočila Edenu London, 23. septembra, o. Francoski poslanik Corbin je imel danes dolgo konferenco z zumanjim ministrom Edenom. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da sta pri tej priliki razpravlja v glavnem o vprašanju tujih prostovoljcev v Španiji, ki ga je načel tudi Deilbos v ženevi v razgovorih z italijanskim delegiEitom Bova-scoppom. Splošno prevladuje ne ssmo v Londonu, marveč tudi v Parizu prepričanje, da bo ob priliki konference pomorskih strokovnjakov v Parizu prišel v razpravo ves kompleks španskih vprašanj. Corbin je opozoril angleško vlado, da vlada v francoski javnosti veliko razburjenje, ker namerava Italija po nasvetu maršala Badoglia poslati generalu Francu na pomoč cel armijski zbor. Francoska vlada nima namena ukiniti kontrole na franco-sko-španski meji, vendar pa bo prisiljena to storiti, če bo Italija pošiljala v Španijo nove oddelke. »Echo de Pariš« piše obširno o tem in nagteiša, da ima Italija sedaj v Španiji dva ekspedicijska zbora s skupno 100.000 vojaki. Razen tega so Italijani zasedli Mallorco, s čimer je ogrožena tudi francoska obramba in najvažnejša pomorska pot. Negrin pri Chautempsu Pariz, 23. septembra. AA. Predsednik vlade Chautemps je dan as sprejel predsednika valencijske vlade Negrina. Italijanska zagotovila francoski vladi Važni razgovori francoskega zunanjega ministra Yvof»* Delhosa z italijanskim zastopnikom v ženevi Ženeva, 23. septembra, b. Prvič, odkar se Italija ne udeležuje več zasedanj ženevske ustanove, sta se včeraj sastala na daljši razgovor francoski zunanji minister Delbos in italijanski zastopnik v Ženevi Bovascop-pa. Državnika se v svojem razgovoru, ki je trajal skoro dve uri, nista omejila le na pereče mednarodna probleme,^ temveč sta proučila ves mednarodni položaj, zlasti tudi vprašanje italijanskega sodelovanja z Društvom narodov. V poučenih krogih navajajo podrobno naslednja vprašanja kot predmet njunih posebnih razgovorov: 1. Abesinska zadeva, 2. pomen osi Rim—Berlin, 3. Srado-zemsko vprašanje in 4. ves kompleks vprašanj, ki je v zvezi s špansko afero. Italijanski zastopnik je opozoril franco-skaga zunanjega ministra, da je za Italijo trenutno glavno mednarodno vprašanje priznanje njene abesinske osvojitve in nje- nega imperija. Brez tega priznanja so razgovori o drugih mednarodnih vprašanjih zelo otežkočani, če ne celo docela nemogoči. Glede Sredozemlja zahteva Italija samo priznanje njene popolne enakopravnosti z Anglijo in Francijo. Belbos je e svoje strani opozoril italijanskega zastopnika na naslednja francoske pomisleke proti Italiji: 1. Francija proučuje z nemirom in zaskrbljenostjo italijanske načrte o pošiljatvi novih čet v Španijo. Tak italijanski korak bi nujno izzval francoske represalije. 2. Francija opozarja nadalje Rim na vesti o nadaljnjih italijanskih načrtih v Španiji, zlasti pa na italijansko dozdevno nam aro, da se za stalno usidra na Balea-rih. Po tej medsebojni izmenjavi misli je italijanski zastopnik Bovascoppa v imenu svoje vlade dal francoskemu ministru vsa po- avtorjem, torej po njegovi trditvi, nasprotnikom lastnega tabora. Oškodovalo je tudi splošne interese, narodne in državne. Vse to pa iz ciničnega računa, da se bo iz grdega letaka dal skovati povrh še klevetniški napad na glavnega političnega nasprotnika. Naknadno so menda pri »Slovencu« zaslutili pogre-ško in zato v posebnih dopisih, ki otipljivo izdajajo eno in isto roko, skušajo objavo letaka utemeljiti s splošno željo užaljenega naroda. Ne vidijo, da ta pisma bolj razodevajo željo posameznikov, da bi se grdobije pamfleta še bolj raz- širile. Moralo teh užaljenih »dopisov« pa razkriva naivno se ponavljajoča zahteva, da treba »zlobo Jnsarjev razgaliti« in »naravnost« (a brez katerega koli dokaza !) povedati, »od kod« izvira ta letak ... Tako se nazadnje človek ustavi na vprašanju, kaj je bolj obžalovanja vredno: da se je tak letak sestavil in širil, ali dejstvo, da se sedaj cinično zlorablja za široko objavo in za klevetni-ško kampanjo proti političnim nasprotnikom. tretna zagotovila in jamstva glede italijanskih namenov v Španiji in Sredozemlju, glede konkratnih dogovorov pa brez sestanka z Mussolinijem ne more še ničesar odloČiti. Pripomnil je samo. da bodo italijanska pogajanja na novi sredozemski konferenci v Parizu šele tedaj mogoča, ko bosta izmenjala svoje misli tudi Rim in London. Zv.v čer se je Bovascoppa še enkrat sestal z Del-bosom in so bila njegova ponovna zagotovila še bolj pomirljiva. Odstop turške vlade Carigrad, 23. septembra. o. L rad no poročajo, da je predsednik republike Ketnal Ata-tiirk na lastno prošnjo razrešil generala Ismeta Inenija dolžnosti ministrskega predsednika. Kot vzrok za odstop Inenija navajajo njegovo rahlo zdravje in izčrpanost. Ineni bo odpotoval na zdravljenje v inozemstvo. Za njegovega naslednika je imenovan dosedanji gospodarski minister Nelal Rajar, ki je že danes prevzel posle predsednika vlade. Vesti o nameravani ostavki zunanjega ministra Ruždi Arasa v vladnih krogih odločno demantirajo. Londonderry v Berlin London, 22. septembra. Lord Londonder-ry, bivši leader angleške labur'stične ftran-ke. je na povabilo generala Gfiringa odpotoval v Berlin, Z letali hočejo ustrahovati Kitajce Okrog 500 japonskih bojnih letal nad južno Kitajsko Veliki požari v Kantonu šanghaj, 23. septembra, o. Japonsko letalstvo je danes razvilo velikopotezno akcijo, na katero pa tudi kitajsko letalstvo ni ostalo dolžno odgovora. Japonci so poslali v boj vzdolž južno-kitajske obale nad 500 letal, med njimi 200 velikih bombnikov. Japonci skušajo porušiti kitajska mesta in luke, da bi demoralizirali Kitajce in čim prej dosegli svoj cilj. Poleg Nankinga so danes ponovno bombardirali tudi Kanton ter druge večje luke In mesta v pokrajini šantung, kjer so bili dosedaj Japonci vedno v defenzivi. Glavno akcijo vodijo letala, ki ima jo svoje oporišče na dveh matičnih ladjah v vodah južne Kitajske in pred šanghajem. Poleg tega se Japonci za svojo letalsko akcijo poslužujejo tudi svojih oporišč na Formozi. 2e včeraj so Japonci z letali najavili, da bodo porušili mesto Kanton do tal in razdejali tudi železniško progo Kanton— Hankov, tako da po tej progi umik ne bo več mogoč. Pozvali so prebivalstvo, naj se rajši preda. Današnje bombardiranje na jugu Kitajske je bila največja letalska akcija zadnjega časa. Prva japonska letala so se pojavila že v zgodnjih jutranjih urah m so bombardirala najprej središča mesta, pozneje pa so začela obmetavati z bombami tudi zunanje okraje in okolico. Do-čim so japonska letala sprva bombardirala samo vojaške objekte, so pozneje metala eksplozivne in zažigalne bombe tudi na hiše civilnega prebivalstva. Nastali so ogromni požari, eksplozije bomb pa so zahtevale tudi veliko število smrtnih žrtev. Spričo velikega števila japonskih letal so bile protiletalske baterije Kitajcev brez moči. šele, ko so prihitela kitajska letala so se po hudi bitki v zraku morali Japonci umakniti. Piloti kitajskih lovskih letal so se izkazali za mnogo bolj spretne kakor japonski in je kazalo, da bodo zajeli celo vrsto japonskih letal. Kitajcem se je že posrečilo oddvojiti 10 velikih kitajskih bombnikov, izmed katerih so dva že sestrelili, tedaj pa so jih napadli na pomoč poslani japonski lovci, nakar se je japonskim bombnikom posrečilo pobegniti. Strahote japonskega bombardiranja Nanking, 23. septembra, b. Pri včerajšnjem japonskem letalskem napadu na mesto, ki se ga je udeležilo okoli 100 japonskih letal, je bilo ubitih nad 100 meščanov, med njimi tudi mnogo tujcev, število ranjenih je še večje. Sodijo, da so ja- ponska letala zmetala za okoli 50 ton bomb. Japonci pa svojih letalskih napadov niso omejili samo na Nanking. Razen v Nan-kingu in Kantonu so izvedli več obstreljevanj iz zraka tudi na mesti Kjangin na reki Jangce ter na Tinan. Umik poslanikov iz Nankinga Nanking. 23. septembra, g. Diplomatski zastopniki Anglije, Francije in Italije so odšli na vojne ladje, ki so zasidrane pred Nankingom Kar je ameriški diplomatski zastopnik isto storil že včeraj, sta izmed zastopnikov velesil 6amo še nemški in ruski poslanik ot-tala v svojih uradnih poslopjih. Ameriški in francoski protest v Tokiju Washington, 23, saptembra. o. Ameriška vlada je po svojem poslaniku v Tokiju ponovno energično protestirala pri japonski vladi zaradi bombardiranja Nankinga. Tudi francoski poslanik v Tokiju je protestiral proti bombardiranju Nankinga in sporočil, da smatra Francija japonsko vlado za odgo vorno za vso škodo, ki bi nastala tujim državljanom. Večina tujcev je ostala v Nan-kingu, čeprav je kitajska vlada izjavila, da ne more prevzeti nobena odgovornosti za njihovo varnost. Sklicanje konference devetih sil Londin. 23. septembra, o. Na pobudo avstralskega min. predsednika Brucea glede skupnega nastopa proti Japonski se doznava. da namerava Anglija v najkrajšem času sklicati v London ali Pariz konfarenco vseh devetih \elesil, ki so zainteresirane na Daljnem vzhodu. Negativen nemški odgovor na ženevsko povabilo Ženeva, 23. septembra, o. Nemški poslanik v Bermi je danes izročil tajništvu Društva narodov oidgovor svoje vlade na povabilo posvetovalnega odbora 23torice k sodelovanju pri akciji za likvidacijo spora na Daljnem vzhodu. Nemčija je svoje sodelovanje odrekla. kar utemeljuje s tem, da noče imeti opravka e politiki, ki so še zadnje dni hudo žalili Hitlerja, kakor n. pr. Litvinov in Negrin, ki sta prav tako člana omenjenega odbora. Madžarska pomirljivost V poučenih krogih zatrjujejo, da bodo že v kratkem urejena vsa sporna vprašanja med Madžarsko in Malo antanto Budimpešta, 23. septembra, b. O poteku pogajanj med madžarskim zunanjim ministrom Kanyo in zastopniki držav Male antante v Ženevi poročajo iz poučenih krogov naslednje podrobnosti: Pogajanja med Madžarsko in Malo antanto kot celoto so se dejansko pričela že pred meseci. Tedaj sta se madžarski poslanik v Bukarešti in rumunski zunanji minister Antonescu prvič sestala z namenom, da natančno proučita možnosti in način zbližanja maloan-tantnih držav z Madžarsko. O prvih razgovorih je rumunski zunanji minister natančno informiral tako Beograd kakor Prago. Zdi se, da je pri dosedanjih stikih med odgovornimi državniki ene in druge stranke igral zelo pomembno vlogo poljski zunanji minister Beck, ki ie po poslednjih razgovorih z rumunskimi državniki nastopil kot posredovalec. Ob sinajski konferenci Male antante so se pogajanja nadaljevala v obliki konkretne izmenjave predlogov Na tej osnovi so se pred tedni obnovila pogajanja v Ženevi. O vprašanju zopetne oborožitve Madžarske ni baje nobenega nesporazuma več. Odstranjene so, kakor zatrjujejo v poučenih krogih, vse dosedanje ovire za urpditev teea vprašanja na način, ki bo zadovoljil obe stranki. Glede manjšinskega vprašanja se zdi. da so državniki že precej blizu formuli, ki bo na eni strani upoštevala madžarsko zaskrbljenost za usodo madžarskih manjšin v maloantant-nih državah, na drugi strani pa v enaki meri tudi upravičene pridržke držav Male antante, ki smatrajo vprašanje madžarskih manjšin za izrazito notranjepolitično vpra- šanje. Verjetno je, da bodo države Mal« antante skupno izjavile, da žele to vprašanje same urediti. Niti v Beogradu niti v Pragi ne bi mogla taka ureditev naleteti na odpor, saj lahko sleherni objektivni opazovalec prizna, da uživajo v Jugoslaviji in Češkoslovaškem madžarske manjšine vse pravice, ki so jim pogodbeno zajamčene. Iz Varšave in Prage skušajo sedaj vplivati tudi na rumunsko vlado pomirjevalno. Praga je pripravljena nekatere pravice madžarskih manjšin celo razširiti, zlasti na šolskem področju. V Ženevi domnevajo, da je sedanjo večjo madžarsko pomirljivost pripisati predvsem Mussolinijevemu nasvetu, ki pa je posledica italijanskega sporazuma z Jugoslavijo. Van Zeelandova vlada v krizi Brnselj, 23. septembra. w. Zaradi n* sprotstev med predsednikom Van Zaelan dom in finančnim ministrom De Manom j a notranjepolitična kriza v Belgiji takr poostrila, da eovorijo. da bo Van Zeelar dova vlada jutri odstopila. Ministrski predsednik ie danes po vrsti sprejel katoliške in liberalne ministre. Socialistični člani vlade so imeli sami posebno posvetovanje. Kralj j a danes sprejel finančnega ministra De Mana. Točno olaču) ».Jutru« naročnini. Varuj svojcem zavarovalnino Državniki Male antante Masaryku v spomin Govor predsednika vlade dr. Stojadinoviča Pred »odločilno bitko" na Gorjancih Južna vojska je ustavila prodiranje severne vojske in sedaj sama pripravlja splošni napad — Severnjaki se hitro utrjujejo Novo mesto, 23. septembra. Noč od srede na četrtek je postala za manevrirajoči) vojsko težka preizkušnja. Lilo je kakor iz škafa, kakor da so se odprle vse nebeške zatvornice. V Novem mestu je ra-vladala po živahnih dneh koncentracije severne vojske spet tišina, ki so jo samo od časa do časa prekinjali motorji motociklov, g katerimi 60 drveli skozi temo in dež razni ordonanci, ki skrbe za zvezo med posameznimi oddelki severne armade. Včeraj se je končalo iskanje neposrednih stikov med prednjimi stražami rdeče in modre vojske. Preko noči so dovršili tudi potrebno zavarovanje postojank bolj eksponi-ranih edinic. Kljub strašnim nalivom je na vseh postojankah obeh vojsk vso noč vladalo naravnost mrzlično vrvenje. Težka preizkušnja trenskih oddelkov Obe vojski sta izrabili noč predvsem za preskrbo svojih oddelkov s hrano, strelivom in ostalim materialom, ki je potreben za moderno vojskovanje. Trenski oddelki severne in južne vojske so pokazali prav v tej neugodni noči, da so povsem dorastli svojim težkim nalogam. Po vseh cestah v smeri proti izpostavljenim postojankam, ki so jih zasedle edinice severne in južne vojske, po se pomikale vso noč dolge kolone trenskih vozov, s katerimi so vozili četam kruha in živil za današnji dan. Poleg tesra so ponoči preskrbeli vse edinice tuidi z vodo. kar oprav Ijata posebna motorizirana oddelka pri obeh vojskah. V prehranjevalnih bazah je bila spričo dežja in vetra služba nadvse težavna, a vendar se je vse odlično in naglo razvijalo. Vse edinice so bile brez najmanjšega zastoja preskrbljene z vsem potrebnim. Preskrba s slamo Problem zase je bila preskrba čet s slamo. Nešteto vagonov tega blaga so ponoči prepeljali na vse postojanke, tako da so pi lahko vojak; s slamo postlali na premočenih tleh pod šotori. Komandanti edinic so se nadvse potrudili, da so bile njihove čete čim bolje preskrbljene s slamo Tako jim je tudi zares uspelo zagotoviti četam kljub slabemu vremenu možnost, da so prebile ostanek noči na suhem in toplem in se dobro odpočile. Vojaki so zaradi tega kljub vsem težavam s skrajno slaibim vremenom ohranili svoj nezlomljivi borbeni duh in sijajno razpoloženje. Za ?,rdečo" Sronto K sreči je pričelo v prvih jutranjih urah deževje ponehavati in s svitom so se pojavile nove na le, da bo današ-nji dan vedrejši od včerajšnjega. Zopet smo se že na vse zgodaj odpeljali preko Gorjancev, da si ogledamo razvoj operacij na maneverskem terenu med Kolpo in gorami. Naglo so izginile pod nami serpentine na gorjanskih klancih, za katerimi _ se onkraj razprostira »fronta« severne in južne vojske. Oba vrhovna poveljnika sta ponoči izločila včeraj angažirane dele_ svojih brzih odraiov, konjenico, kolesarje in motorizirane čete. namesto njih pa razvrstila na vseh postojankah, ki so jih včeraj zavzeli brzi odredi, močne edinice pehote. Cesta preko Gorjancev je bila danes kakor izumrla. Vojakov ni bilo opaziti skoraj nikjer. Nad njo so brnela svojo pesem le letala, iz katerih so opazovalci pregledovali teren in iskali skrite čete. Nihče ne bi mogel več spoznati, da je bilo včeraj tod v okolici na desettfeoče vojakov z vsemi potrebnimi pripravami. V gozdiču desno od nas je razprostrta po livad; velika bela ponjava za znamenje severnjaškim letalom, da ee nahaja v bližini strelsko vodstvo težkega topništva severne vojske. Na to mesto mečejo letalci svoja iz-vidniška poročila v poteklih kasetah. Težke havbice že od ranega jutra obdelujejo prometne zveze na južni strani Gorjancev, po katerih napredujejo čete južne vojske. Streljaj stran je radijska oddajna in sprejemna postaja, ki je nenehoma v brezžični zvezi z letali, tako da opazovalci lahko z letal dirigirajo artiljerijski ogenj težkih brdskih baterij severne vojske. S temi je radijska Staniča v zvezi po telefonu. Pri dravski diviziji Prodremo skozi gozdiček in nenadoma se znajdemo v štabu dravske divizije, ki je prebil noč na izvidniški postojanki pod dobro skritimi šotori. Pozdravimo poveljnika dravske divizije generala Lazarja To-niča, ki je prav tedaj diktiraj neka povelja pod svojim šotorom. V štabu smo se srečali s celo vrsto znanih obrazov. Opazili smo tudi silnega kapetana Brajloviča ki je jedva zlezel skozi tesno odprtino svojega šotora. Pomenkujemo se s šoferji štaba, Iti se hvalijo, da so najbolje prebili dolgo deževno noč. Zlezli so pod strehe svojih z vejami zakritih avtomobilov in vse nočne ure sladko prespali. Zapustili smo prijazni štab naše domače divizije, ki je pokazala že pri dosedanjih operacijah, da spada med najboljše edinice naše vojske. Vsi njeni pripadniki od najvišjih starešin do kaplarjev in redo-vov so storili vse, kar je bilo v njihovih močeh. Preko fronte Spuščamo se spet po klancih navzdol proti Beli Krajini. Operacije obeh armad so v polnem razvoju. Pozdravljata nas tudi že sonce, ki razliva svoje žarke nad prelepo pokrajino med Gorjanci in Kolpo, da leži kakor na dlani pred nami. Od časa do časa srečavamo ordonance na konjih, kolesih ali motociklih, ali pa patrulje se^ verne vojske, ki se prebijajo po terenu, skrbno se pod drevjem skrivajoč pred nevarnimi sovražnimi letalci. že čujemo prve strele pušk, strojnic in strojnih pušk. še nekaj trenutkov in za nami je poslednja patrulja rdečih, ki se skriva na koruzni njivi nad cesto, okrog nas pa se izmotavajo iz grmovja in koruznih polj prvi vojaki južne »modre« vojske. Počasi in previdno, a stalno napredujejo proti ciljem, ki so jim bili davi postavljeni. Prodiranje »modrih" Danes 23. »ept. se je namreč pričelo prodiranje južne vojske proti postojankam, ** ** je % m ašflb hitro utrjuje. Prve čete južne vojake nastopajo v majhnih kolonah. Opaziti je zmerom le po enega ali dva vojaka, tako da severnjaški letalci ne morejo dobiti nikakega cilja. Pehota spretno izkorišča Vsa pri-rodna zavetja. Tako je kljub prodiranju tisočev in tisočev le redkokje mogoče opaziti med koruzo ali v grmovju več ko dva ali tri vojake. Topništvo pa napreduje za pehoto v etapah in naglih skokih, tako da je zmerom del artiljerije pripravljen zaščititi pehoto, če bi se po naključju in nenadoma izpostavila sovražnikovemu ognju. Pri prodiranju pazijo »modric očividno najbolj na to, da se kar najbolje skrijejo pred sovražnimi izvidniki in zlasti letalci, da bi jim tako preprečili sleherne poizvedbe in ugotovitve o svojem položaju in prodiranju, predvsem pa o svojih pripravah za napad Letalci severne vojske se trudij® na vso moč, da bi čim bolj podrobno dognali smeri, v katere se pomikajo južne kolone, in tako omogočili vodstvu »rdeče« vojske kar najboljšo pripravo za obrambo proti napadom »modrih«. Pri svojem prodiranju se »modri« dejansko tako spretno skrivajo, da lahko »rdeči« letalci kljub vsem naporom opazijo le manjše oddelke. Nocoj se bodo izvršile poslednje koncentracijske operacije in do večera je južna vojska že zavzela postojanke, s katerih bo prešla v napad. Te postojanke se nizajo na črti Križ—Suhor—Semič—Planina. Prevoz municije in hrane se je izvršil pretežno že ponoči, da ni bil prav nič izpostavljen severnim letalom. Utrjevanje „rdečih" Severna armada, ki je zavzela svoje de-finitivne obrambne postojanke na Gorjancih, Mirni gori in kočevskem Rogu, si sedaj mrzlično grad5 obrambne utrdbe. Vojaki kopljejo strelske jarke, postavljajo žične ovire, urejajo opazovalnice in gnezda za strojnice ter naglo postavljajo zveze med posameznimi postojankami in četami. Artiljerija severne vojske se je že v celoti, razvila na obrambni črti in se že pripravlja na streljanje po posameznih sektorjih, ki so najbolj izpostavljeni in na katerih je najprej pričakovati sovražnikovih napadov. Pri tem uporabljajo sodobne, najmodernejše metode. Severni vojski je posebno v korist, da se je utrdila na ozemlju, ki je močno pokrita z gozdi, v katerih se skrivajo njene edinice. Na drugi strani pa ji gozdni teren otežuje pregled in haskovitost artilerijskega in pehotnega ognja. Zato se morajo obrambne postojanke izbirati še s posebno pazljivostjo in skrbnostjo. Vloga severnih opazovalcev in izv;dni-kov je bila danes nadvse pomembna. Treba je bilo preskrbeti vrhovnemu poveljniku vse mogoče podatke o grupiranju južnih čet, o njihovem prodiranju in razvrščanju, da bi lahko na njihovi osnovi dognal, kaj prav za prav sovražnik namerava mi kje se bo sprožil njegov glavni napad, ter v smishi tako pridobljenih zaključkov izpopolni svoj obrambni načrt. Prednje straže severne vojske so že potisnjene na južna pobočja pod glavnimi postojankami. Njihova naloga je predvsem onemogočiti sovražniku sleherno izvidra'-štvo na terenu in čim bolj zadrževati njegovo prodiranje. Prednje straže morajo zadržati sovražnika vse dotlej, dokler jih spričo svoje premoči vendarle ne potisne spet za nekaj korakov nazaj. Beograd, 23. septembra, p. Poštni minister dr. Branko Kaludjerčič je sprejel danes v svojem kabinetu novinarje, ter jim je izjavil: Jutri bo razglašena uredba o nabavi ln položitvi telefonskega kabla na velike razdalje od Beograda preko Zagreba in Maribora do avstrijske meje in o nabavi materiala in izvršitev del v zvezi z izkoriščanjem gornjih naprav. Uredba dobi obvezno moč 1. oktobra. Uredba pooblašča poštnega ministra, da ustanovi v Državni hipotekami banki sklad za financiranje nabave kablov in da najame pri Državni hipotekam? banki posojilo v znesku 267 milijonov din za izvršitev vseh v tej uredbi navedenih del. V sklad bo poštno ministrstvo plačevalo vsako leto po 30 milijonov din, to je mesečno po 2 in pol I Na opazovalnici pri Sv. Urbanu Tik pred Metliko smo zapustili državno cesto m se pričeli vzpenjati po strmem kolovozu med vinogradi, ki so že vsi obrani, proti opazovalnici pri Sv. Urbanu, ljubki cerkvici, izpred katere je krasen razgled po Gorjancih in dolini Kolpe. Mislil sem, da naš avtobus ne bo kos strmemu potu. odresal pa se je, da je bilo veselje. Pripeljal nas je skoraj do vrha. Peš je bilo treba prekoračiti le zadnji del. Ilovnata tla vinogradov so se pod nami udirala skoraj do gležnjev. Pri tem smo si šele lahko zares do dobra predstavili, s kakšnimi težetvami se moiajo boriti edinice obeh vojsk, ki operirajo že ves čas na takem terenu. Kar so naši vojaki opravili te dni, zasluži nele popolno priznanje, nego naravnost največje občudovanje. O tem so si edini vsi, ki so doslej pazljivo zasledovali potek letošnjih manevrov ob Kolpi. Pri Sv. Urbanu je med drugimi opazoval operacije čet tudi minister vojske in mornarice general Marič. V njegovem Spremstvu so bili pomočnik general Milo-rad Petrovič, načelnik generalštabnega oddelka genoral Kosta Adamovič in šef kabineta polkovnik Jevremavič. Na, opazo-vailnici so bili tudi voditelj manevrov generali Milovanovič in načelnik njegovega štaba divizijski general Brašič ter poveljnik našega letalstva general Simovič. Kmalu za ministrom so prispele na opazovalnico tudi tuje vojaške misije, ki so z največjo pazljivostjo sledile operacijam. Letalski napad na Novo mesto V teku današnjega dne je bilo letalstvo ze lo delavno. Dve eskadrili južne vojska sta dopoldne okrog 11. izvršili prvi večji letalski napad na novomeško važno križišče prometnih zvez in domnevani sedaž glavnega štaba severne armade. Ob 11.15 je vodstvo protiletalske obrambe v Novem mestu obvestilo prebivalstvo, da se bližajo sovražna latala. Sirene so zatulile in že je vse prebivalstvo opuščalo svoje delo, zaprlo trgovine in lokale, vrata in okna svojih hiš ter se odstranilo z ulic. V par minutah je mesto bilo kakor izumrlo. Na most preko Krke je z vso naglico priliitel oddelek vojaštva, iin pričelo zažigati kasete, iz katarih se je naglo dvigal gost dim. Poleg mostu so zakrili z dimom tudi vso okolico. V dveh treh minutah, je bil del Novega mesta iz zraka neviden. Prav tedaj se je že začulo brnenja sovražnih letalskih motorjev. Na nebu se je pojavila najprej eskadrila 9 lažjih bombnikov. Leteli so razmeroma nizko, čeprav so se od vseh strani usmerili proti njim protiletalski topovi, ki so bruhali nenehoma v zrak, da bi jih ustavili in pregnali. Prvi eskadrili pa je že sladila druga, ki so jo sestavljali sami težki bombarderji. Tem se je posrečilo preleteti mesto in vre, či nanj več bomb, čeprav jih ja obrambno topništvo pri tem dokaj oviralo. Tudi lovska letala severne vojske so se takoj spravila nad nje. Pri kratkem spopadu so imela južna letala razmeroma velike izgube. Tudi organizacija za obrambo civilnega prebivalstva se je izvrstno razvijala in je dosegla popoln uspeh. mil;jona din do končnega izplačila in sicer od 1. oktobra 1937. naprej. Ker se na dosedanjih dveh licitacijah za nabavo in montažo kablov ni prijavilo zadostno število ponudnikov, je razpisana tretja licitacija, na podlagi katere bo padla odločitev. Dolžma tega bakla bo v naši državi znašala okrog 700 km. njegova skrajna zmogljivost bo obsegala 90 zvez v vsej razdalji. Zaenkrat bo za službo urejena samo polovica teh zvez. Obsežna dela bodo trajala približno 2 leti. Kabel bomo mogli izročiti prometu v jeseni 1939. S kablom vred se bo preuredila tudi naša brzojavna služba. Položili bomo take kable, da bodo tud; za brzojavno službo. Naša brzojavna služba bo dobila moderne stroje. Izpopolnili bomo tudi telefonske centrale in vse visokofrekvenčne naprave. Pmga, 28. sept. br. Radijske postaja | Male antante so včeraj tn danes prenašale spominske govore zastopnikov zavezniških držav predsedniku Masaryku. Včeraj ja govoril rarmimrtkl min. predsednik Tatarescu, danes pa predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadfrnovič. Uvodoma je dr. Stojisdtaiovič Izrazil globoko sožalje jugoslovanskega naroda ter je obeležil pomen prezidenta Osvoboditelja za CsL narod. Nato je nadaljeval; Tomaž Masaryk pa ni živel in delal samo aa svoj narod. Kot profesor je bil učitelj številnim jugoslovenskim generacijam, ki so se šolale v Pragi in se napajale z njegovimi socialnimi, moralnimi in filozofskimi idejami. S svojim sodelovanjem z jugoslovenskimi politiki, javnimi delavci in državniki je Tomaž Masaryk globoko uklesali svoje ime v' zgodovino Ju-goslamje. Pokojni Masaryk je pravilno pojmoval, da sta češkoslovaško in jugo-slovensko uedinjenje dva ideala, ki se medsebojno izpopolnjujeta in drug drugega jačata. Zanimal se je za vse jugoslovenske probleme in aktivno sodeloval v dogodkih naše nedavne prošlosti, v nacionalnih borbah, ki so dovedle do uedi-njenja. Prav posebno tesno pa Je bilo njegovo sodelovanje s tvorcem Jugoslavije, blagopokojnim kraljem Aleksandrom Ue-diniteljem. Za vse to, kar je Masarvk storil za jugoslovenski narod, se mu želimo oddolžiti na ta način, da se zbiramo okrog njego- Odposlanci staroradikalskega glavnega odbora gg. Trifunovič, Ninčič, dr. Marko-vič in Bobič so se včeraj sestali v Nišu s predsednikom Aco Stanojevičem. Posvetovanje je trajalo ves dopoldan. Po konferenci se je Aca Stanojevič vrnil v Knja-ževac, beograjski delegati pa so odpotovali v Beograd. Napram novinarjem so bili jako rezervirani. Poudarjali so, da je imela konferenca zgolj informativen značaj. Prvaki beograjske in zagrebške združene opozicije so bili čez dan v opetovanem telefonskem spoju. Kakor se čuje, je bilo prvotno besedilo protokola o sporazumu še izpopolnjeno in razširjeno. Beograjski voditelji združene opozicije smatrajo, da bistvo sporazuma s tem ni spremenjeno in da bo dr. Maček dal svoj pristanek. Ni še določeno, kedaj se podajo delegati iz Beograda v Zagreb. Smatra se, da se bo to ipak zgodilo še ta teden. V četrtek se vrne dr. Maček v Zagreb. V Beogradu z veliko nestrpnostjo pričakujejo rezultata današnjega posvetovanja z Aco Stanojevičem. Z ozirom na vesti, da predstavlja sporazum nekak kompromis med stališčem dr. Mačka in srbijanske opozicije je izšel snoči v »Seljačkem domu«, glavnem glasilu HSS, članek dr. Mačkovega zaupnika in tajnika njegove politične pisarne Jela- Beležke JNS v severni Dalmaciji V sredo je bila v Benkovcu skupščina sreske organizacije JNS za srez Benkovac. Kakor poročajo listi, so bili navzoči delegati vseh občinskih organizacij v srezu. Banovinski odbor JNS za primorsko banovino je zastopal nar. posl. Manfred Pa-štrovič, ki je podal tudi poročilo o politični situaciji. Za predsednika sreskega odbora JNS je bil vnovič izvoljen dosedanji predsednik Obrad Kneževič. V svojem referatu je posl. Paštrovič seveda govoril tudi o sporazumu med dr. Mačkom in beograjsko združeno opozicijo. Rekel je med drugim: »JNS nima ničesar proti sporazumu, smatra pa za potrebno, da se o njegovi vsebini obvesti tudi javnost. Ako gre res za federativno ureditev države, je treba to ljudstvu odkrito povedati in obenem pojasniti, kaj je to »federacija«. Ni zdravo, ako člani vodstva bivše HSS v hrvatskih krajih govorijo o samostojni hrvatski državi, v srbskih krajih pa voditelji združene opozicije le o razširjenih oblastnih samoupravah. Potrebno je tudi, da se ljudstvo seznani tudi z nameravanimi mejami bodočih federativnih edinic. Ko bo ljudstvo o vsem tem točno obveščeno, potem mu je treba nuditi možnost, da s svobodnimi volitvami izreče svojo sodbo, ali je za federacijo ali ne.« Kdo ponareja slike Pojasnili smo že, kako se je bilo zgodilo, da sta b;li v »Jutru« na sliki s krasnega mladinskega zborovanja v kazinski dvorani namesto dveh različnih objavljeni druga ob drugi dve skoro popolnoma enaki fotografiji. Čeprav se je na sliki jasno videlo, da je sestavljena iz dveh fotografij, so slo-venčevci zagnali krik in vik, da smo hoteli goljufati Po našem pojasnilu so sicer v svojih glivnih listih m-alo potihnili, iz njihovih podeželskih lističev pa razv;dimo, da gonijo svojo lažnjivo lajno še naprej, ker pač zaupajo v silno naivnost im zaslepljenost svojih čitateljev. Pri tem pa slovenčevci seveda previdno molčijo o naši ugotovitvi, kako so oni res sestavljali slike iz raznih fotografij, pa se pri tem na vso moč trudili, da bi čitatelji njihovega trika ne opazili. Opozorili smo zlasti na sliko v »Slovenskem domu« s tabora v Grobljah pri Domžalah in ono v »Slovencu« z zborovanja na Jesenicah. Obe sliki sta sestavljeni iz več fotografij in na sliki n Grobelj se jasmo v:di, kako se iste osebe in skupine ponavljajo po dvakrat, tako da bi zgledalo število udeležencev večje, kakor je v resnici bilo. Da je res ta namen obstojal, je razvidno tudi iz podpisa pod sliko, ki pravi, da se je zborovanja »udeležMa tolika množica ljustva, kakor kaže naša slika«. Na te naše ugotovitve naj odgovore gospodje iz slovenčevskega tabora, da bo potem javnost lahko sodila, kdo jo je res skušal s slikami goljufati. Slaba tolažba Na banovinski skupščini politično organizirane nacionalne mladina fe bito tudi I Tega odra s čustvom priznanja in hvaležnosti. Jugoslovenski narod n« pozablja, kako je češkoslovaški narod sočustvoval ▼ onih tragičnih dneh, ko Je umrl naš kralj Uedtoitelj. Zato tudi ves jugoslovanski narod deli žalost, ki je zadela češko-slovaiSki narod s smrtjo njegovega prezidenta Osvoboditelja. Z vso avtoriteto svojega položaja lahko izjavim, da bo zvestoba v odnošajih ln lojalnost v sodelovanju jugoslovanskega s češkoslovaškim narodom, kakor v prošlosti, v dobi kralja Aleksandra in Tomaža Masaryka, ostala trajna tudi v bodoče v okviru Male antante v odnošajih bratskih narodov Češkoslovaške in Jugoslavije. To je najdragocenejši venec, ki ga lahko danes položim kot predstavnik jugoslovenskega naroda pred veličasten lik prezidenta Ostvobodlte-lja Tomaža Masaryka. Povratek predsednika vlade Beograd. 23. septembra. AA. Predsednik ministrskega sveta m zunanji minister dr. Milan Stojadinovič se je davi ob devetih vrnil iz Prage, kjer 6e je v zastopstvu Nj. Vel. kralja Petra li. udeležil pogreba pralsedni-ka Osvoboditelja Masarvka. Dr. Stojadinovi-ča »o čakali na postaji ministri dr. KoroSec, dr. Snaho. Jankovič. Stošovič in Letica, češkoslovaški poslanik dr. Vaclav Girsa ter višji uradniki zunanjega ministrstva in poslani štev Male antante. Navzočih je bilo tudi več senatorjev in poslancev JRZ. šiča, ki pravi: Hrvatski narod nikdar ne bo odstopil od svojih pravic, ki mu pripadajo kot narodu po Bogu in naravi... Sporazum se ne sklepa s posameznimi političnimi strankami, marveč z zastopniki Srbov in in Srbije. Nihče ne more oporekati, da združena beograjska opozicija skupno ne predstavlja velike večine Srbov in Srbije. Njen pristanek in izjava za sporazum s Hrvati je pristanek in izjava velike večine Srbov in Srbije. Vprašamo se, kdo sme in kdo ima moč protiviti se odločni borbi hrvatskega in srbskega naroda, kdo ima korajžo še bolj poglobiti in razširiti prepad, ki zija med Hrvati in Srbi? Na to bodo odgovorili politični predstavniki Srbov in Slovencev, o katerih smo prepričani, da se zavedajo, da je moč hrvatskega naroda vsak dan večja, a njegove politične zahteve neizpre-menjene... Zvečer poročajo iz Beograda, da je Aca Stanojevič odobril besedilo sporazuma. Danes se vrši konferenca pri Ljubi Davi-doviču in napoveduje se, da bodo delegati še nocoj odpotovali v Rogaško Slatino k drju Mačku. Sporazum se bo baje svečano podpisal na sestanku vseh petih šefov združene opozicije. izredno lepo število naprednih fantcHv iz bivše štajerske, ssj se jih je samo iz mariborskega okrožja pripeljalo okrog 200. Zato je razumljivo, da se zaradi te skupščine na vso moč razburja tudi »Slovenski gospodar«, glasilo slovitega Frana žebo-ta. Namesto da bi ta gospod pojasnil, zakaj je sprejemal denar od Petra živkovi-ča, priobčuje v svojem listu kar cel ducat člančičev in notic o JNS in zlasti o njeni mladini, člamčiči so polni zavijanj in zmerjanj. Vidi se iz njih na prvi hip, kako silno peče pohod napredne mladine tudi mariborske gospode v slovenčevskem taboru. Napredni fantje pa se tem izbruhom onemogle jeze od si ca smejejo ter vidijo v njih najboljše potrdilo, da so res na pravi poti. Pežasr v poslopju »Danice*4 »Hrvatski dnevnik« beleži govorice, da je bil požar v poslopju, v katerem se v Zagrebu nahajata tiskarna in uredništvo pro-timačkovskega tednika »Danice«, podtaknjen iz političnih razlogov. List pravi, da so to za enkrat še neutemeljene govorice, pa če bi se tudi pokazalo, da je bil ogenj res zaneten, se bo gotovo izkazalo, da je po-žigalec popolnoma kdo drugi, kakor pa sedanje govorice namigujejo. »Jasno je«, zatrjuje »Hrvatski dnevnik«, »da noben Hrvat svojemu ogorčenju ne bi dal duška a požigom hiše zavedne Hrvatice. Hrvati gotovo nimamo nobenega razloga, da bi zar žigali Matošiču (izdajatelju »Danice«) njegove dobro zavarovane knjige«. Velika eksplozija bencina v S. Franciscu San Franeisco. 23. septembra, g. V industrijskem delu mesta je iz doslej neznanih vzrokov na ozemlju Cook Oil Company eksplodiral najvačji bencinski rezervoar. Več tisoč galonov bencina je zletelo v zrak. Plameni so bili skoraj 1000 m visoki. Požar je zajel v nekaj trenutkih več drugih tankov bencina in nafte ter se je razširil z never-jatno naglico na poslopja, v katerih so uradi omenjene družbe. Gasilcem in prostovoljnim reSevalccm je uspelo le delno omejiti požar. Standard Oil Company in Cook Oil Company imata dva do tri milijone dolarjev škode. Gre največji požar v zadnjih letih v San Franciscu. Iz prometne službe Beograd, 23. septembra, p. Z odlokom prometnega ministra je reaktiviran Alfred Bruno, bivši nadzornik prtljage pri ljubljanski železniški direkciji. — V višjo po-ložajno stopnjo je napredoval pomožni blagajnik Alojzij Peterman. Vremenska napoved Zemuiiska vremenska napoved: Prevladovalo bo dalno oblačno vreme, v južnem in vzhodnem delu pa bo tolj jasmo. Na skrajnem severuzapadu bo oblačno vreme in tudi nekaj dežja. Toplota se bo nekoliko dvignila. Zagrebška: Nestalno. Dunajska: V teku jutrišnjega due 6j>lo63fl oočasno zboljšanje, Manevri tudi v Bolgariji Sofija, 23. septembra AA. Bolgarski brzojavni urad: Letos bodo prvič po balkanskih vojnah večji manevri vojske. Pričeli se bodo 26. septembra zvečer v okolici Popova. Proučiti hočejo taktične možnosti pehotne divizije in sodobnih »letečih« divizij. Vajam bodo lahko prisostvovali tudi občani, tako da bodo vaje javna prireditev, ker naj narodno obrambna vprašanja ne zanimajo samo vlade, temveč čim več ljudi iz najširših krogov. Na vajah nastopita dve diviziji pehote in ena posebna leteča divizija, ki bo nalašč zate vaje sestavljena iz enot vseh bolgarskih garnizij. Vaje bo vodil vojni minister general Lukov z generalnim štabom bolgarske voj- ske in njegovim šefom generalom Peje-vom. Modri stranki bo poveljeval načelnik garnizije v Ruščulou polkovnik Stevanov. Tvorili jo bodo vojaki pete divijzije. Ru-dečim četam četrte divizije bo pa poveljeval general Markov, načelnik garnizije v šumenu. Nj. Vel. kralj Boris bo navzoč od vsega začetka.. Vaje bodo trajale do 29. septembra zvečer. Na področju manevrov bo 3. oktobra za 19. obletnico, odkar je kralj Boris stopil na prestol, velik pregled čet, ki mu bodo prisostvovali člani vlade, bivši predsedniški vlade, bivši vojni ministri, bivši poveljniki bolgarskih armad v prejšnjih vojnah, vojaški atašeji, zastopniki kulturnih in drugih društev itd. Sedaj bombe, v pravi vojni pa - bacili Berlin, 23. septembra, b. Nemški tednik »Deutsche Wehr« objavlja zanimiv članek o bacilski vojni. Pisec postavlja tri vprašanja: 1. Kateri bacil? so najučinkovitejši? 2. Kako se bacili najlažje razširijo, 3. Kakšni pogoji so potrebni za razvoj prave epidemije? Na ta vprašanja odgovarja tako-le: L Najučinkovitejši so bacili kuge. Teh ni težko dobaviti v velikih količinah. Bacili kuge so zelo odporni proti vlagi in mrazu in vplivajo porazno v vseh okoliščinah. Razen tega je znano, da je kuga ena izmed najstrahotnejših epidemij. 2. Napadi z bacil? naj se ne uporabljajo proti bojujočim se vojakom, temveč proti civilnemu prebivalstvu v zaledju, ker se si-oer utegne zgoditi, da prenese sovražnik kugo na nasprotne vojake. Sredstva za raz-žirjevanje bolezni so vohuni, ki delajo i skupno z izdajale*, v nasprotnem taboru. Strokovnjaki so v zadnjem času proučevali tudi možnost »bacilske megle«, ki bi jo spuščala letala in ki bi jo sovražniki vdihavali. Najprimernejši čas za razširjevanje te megle je mrzlo, vlažno vreme. 3. Imet?, bacile in jih ohraniti pa še ni dovolj. Potrebni so posebni pogoji, ki jih je treba natančno proučiti, ako se hoče doseči primeren učinek; zlasti je važno, v katerem letnem času se uporabljajo, na kakšnem terenu, v kakšnem ozračju in nasproti kakšnemu prebivalstvu, ker je tudi od morale poslednjega veliko odvisno, kakšni utegnejo biti učinki bacilov. Razen z bombami in plini se torej iz zraka obetajo nove nevarnosti v obliki — kužnih bacilov. Kabel Beograd-Zagreb-Maribor Med Beogradom in Zagrebom i V dolino Kolp»e prodirajo tanki, topovi, trume vojščakov. •. resnici tn da so bila Izrečena ▼ Interesu celotnega stanu čevljarskih obrtnikov, ki se je prav tedaj nahajal v težki gospodarski krizi na robu propada in se je v naj-kritičnejšem času pojavil močan konkurent — podjetje Bat'a. Vse, kar je bilo izgovorjenega, je bilo torej posledica obupnega stanja ogrožene obrti, ne pa nameren napad ali hotena žalitev Bat'e kot osebe, temveč le sistema, po katerem je delalo podjetje. Zaradi tega je branilec predlagal popolno oprostitev vsake krivde in kazni za svojega varovanca. Nato je sodnik po 2 uri trajajoči razpravi ob 18. uri razpravo zaključil in razglasil sodbo, s katero je bil Franc Kristan zaradi javne razžalitve pred kvalificiranim Številom poslušalstva v smislu § 297/11. k. z. odst. in zaradi javne klevete po § 301/11. k. z. odst obsojen na 14 dni zapora in 720 dinarjev denarne kazni, ki se v primeru neizterljivosti spremeni v nadaljnjih 12 dni zapora. Zaradi dosedanje nekaznovanosti pa je bila izrečena izvršitev kazni le pogojno za dobo 3 let. Nekaj točk obtožbe je sodnik zavrnil iz razloga, ker nima tvrdka aktivne legitimacije, za nekatere točke pa je v smislu §280 k. z. izrekel oprostilno sodbo. — Proti tej razsodbi je dr. Lapajne v imenu svojega klienta vložil priziv. Nj. VeL kralj In televizija Beograd. 23. septembra. Včeraj opoldne ob obisku beograjskega velesejma, ki je bil nalašč podaljšan za dvor, je posetil Nj. VeL kralj Peter n. z obema kraljevičema in Nj. Vel. kraljico Marijo paviljon tvrdke Philips, kjer se je posebno dolgo zadržal. Najbolj se je Nj. Vel. kralj zanimal za malo televizijsko postajo, ki jo je priredil Ljubljančan inž. Vladimir šlebinger. V temni sobi zasveti katodni žarek na zastoru katodne cevi in načrta svetlo polje. Na tem polju se pojavi naenkrat živa slika, ki jo oddajnik nekoliko metrov dalje oddaja. Seveda niso te slike odlične, vendar za provizorično postajo prav dobre. Kar je glavno, načelo televizije je prav nazorno predočeno in Nj. Vel. kralj si je posebno točno dal vse raz-tolmačiti in pojasniti. Upamo, da se bo televizija tudi v Jugoslaviji kmalu udomačila m postala pristopna najširšim krogom, kakor danes radio. Kakor čujemo, bo g. inž. Vladimir šlebinger skupaj z inženjerji ministrstva pošte in brzojava začel poizkuse z oddajno stanico za televizijo še to jesen. Seveda bodo oddaje zaenkrat omejene samo na beograjsko okolico. KDOR JE PREVEČ DEBEL, naj poskusi vzeti Krušen-soL Jemlje se redno vsako jutro. Mala doza Krušen-soli vzdržuje prebavne organe, da vsak dan redno delujejo. Priporočeno od zdravnikov. Dobiva se v lekarnah. Ogl»a reg B. br. 16.123 36 vel vseh vrst in vsaka kmečka hiša je prisiljena pošiljati za dolge tedne na polje plevice, ki čepijo in pulijo neprijetni osat izmed skoraj zadušene setve. Jesensko deževje zadržuje zopet v plitvih legah pospravljanje sadežev, v vinogradniških krajih pa povzročf. gnitje in plesen zorečega grozdja. Večno izmenjavanje vetiov, zdaj mrzlih od severa, zdaj toplih od juga, vplivajo s svojim nrkoli mirujočim pišem neugodno seveda tudi na telesni ustroj samega slovenskega človeka. Oni večni nemir al: z modernim izrazom nervoznost ima pač svoje glavne korenine v našem slovenskem vremenu. In če pomislimo zraven tega še na toliko obsojeno slovensko lenobo, moramo dati končno tudi to na rovaš te večne nestalno&ti našega vremena. —s. Odločitev nad prepadom Sava, 23. septembra. Včeraj so spravljali les z G-račanovega hriba nasproti sajvski železniški postaji. Sam posestnik Gračan je s parom konj vlekel les v dolino, skozi grapo, imenovano Smrtnico. V dežju je bila zemlja spolzka. Na onem delu poti, ki vodi nad strmo steno, je doživel hudo nesrečo. Tovor je lezel v globino, konja sta se s skrajnim naporom branila, da nista z vozom vred zdrčala čez skale v prepad. Ves zaskrbljen je gospodar uvidel, da je rešitev obeh konj nemogoča, kajti en konj je že visel čez rob ozke poti in je grozilo, da potegne s seboj še drugega z vozom vred. Odločitev je bila nagla: Gračan je presekal vrvi, sproščeni konj je zdrvel v Smrtnico in se takoj ubil. Drugega konja, si je gospodar rešil. Bilo pa je še mnogo napora in skrbi, da ga je spravil v dolino. Do smrti izmučen je gospodar Gračan priznal, da v tako mučnem položaju še ni bil, čeprav je opravil čez grapo Smrtnico že mnogo voženj. Dogodek pač v zsdostni meri pričuje, koliko naporov prestanejo naši gospodarji, kadar spravljajo les po komaj pristopnih krajih v dolino. Kraljeva družina sijev sredo dopoldne ogledala zanimivosti beograjskega velesejma Izvidniški tank na pohodu — Radijska sprejemna in oddajna postaja brzojavnega odreda — Kuharji okušajo menažo — Skupina vojaških šotorov Gradbena živahnost v jeseniškem revirju Kljub temu še primanjkuje delavskih stanovanj Jesenice, 22. septembra. Na Jesenicah, Javorniku in na Koroški Beli rastejo iz tal številne hiše in vile. Če se bo gradbeno gibanje še nekaj let tako lepo razvijalo, bodo ti trije kraji tvorili veliko. strnjeno enoto, ki bo štela blizu 16.000 prebivalcev. Največ grade delavci in to na periferijah omenjenih krajev, kjer so stav-bPča najcenejša in kjer gradbeni predpisi niso tako strogi kakor v središču mesta. Na savskem nabrežju, ob Ilirski ulici, ob Jadranski cesti, proti Blejski Dobravi, na prelazu Kočne, na Borovljah in na zgornjem koncu Koroške Bele zidajo delavci kakih 50 ličnih eno, dvo ali tudi večstanovanjskih hiš. V teh krajih nastajajo kar nova naselja, kamor se bodo preselili oni delavci, ki sredi revirja ne morejo dobiti za majhen denar u?:trezajočih stanovanj in se morajo zdaj voziti precej daleč s podeželja. Pa tudi v središču revirja je bilo letos zgrajeno lepo število večjih hiš, vil in gospodarskih poslopij. Na meji občine Jesenic in Koroške Bele sta bili letos dozidani dve veliki hiši, ki jih je postavila Kranjska Industrijska družba za svoje nameščence in delavce. Sredi Jesenic, na najlepšem prostoru. je KID zgradila dve mogočni hiši za vodilne uradnike in lepo vilo za tehničnega ravnatelja inž. Leona Dostala. Ob Prosvetni cesti so pred kratkim začeli graditi dvonadstropno hišo Pokojninskega zavoda, v kateri bo 14 lepih stanovanj za nameščence KID. Ta hiša bo ena največjih in najbolj sodobno in solidno zidanih na Jesenicah. Zida stavbno podjetje »Slograd«. Hiša bo v surovem stanju postavljena še pred zimo. Stranke se bodo vselile prihodnje leto. Spodnji del Sokolskega doma je bil tudi povišan za celo nadstropje, s katerim je velika stavba dobila tudi na zunaj prav lepo lice. V gornjem delu mesta se izvršujejo zadnja dela na gasilskem domu, ki bo v kratkem izročen svojemu namenu. Ob Kralja Petra cesti je dal dr. Viktor znatno povišati in razširiti svojo vilo, ki bo sedaj ena največjih in najlepših na Jesenicah. Ob Gosposvetski cesti je trgovec z železnino Avgust Klabus dvignil za celo nadstropje bivšo Sitarjevo hišo, kjer bodo v pritličju izredno lepi trgovski lokali. Ta trgovski del Jesenic stalno pridobiva na svoji lepi zunanjosti. Treba bo namesto starih in nizkih hiš in gospodarskih poslopij zgraditi dvo ali trinadstropnice, ki bodo dale temu delu Jesenic res mestno lice. G. Poljšak je porušil stranski del hotela »Pošte« in na tem mestu zgradi dvonadstropni hotel, v katerem bo 28 sob z mrzlo in toplo tekočo vodo. Največ hiš grade, kakor rečeno, tovarniški delavci. Potreba majhnih zdravih stanovanj je pač povsod največja. KID krepko podpira zidavo malih hiš s tem, da za malo odškodnino daje stavbišča in za nizke obresti gradbena posojila. Kljub temu, da se v revirju gradi toliko novih hiš, pa stanovanj še vedno močno primanjkuje. Tudi v bodoče se bo moralo nekaj sto delavcev voziti z vlaki in kolesi celo po 20 km daleč na Jesenice na delo. Vožnja s kolesi je po naših slabih, strmih in vijugastih cestah ob hudi vročini, dežju ali snegu silno utrudljiva in zdravju škodljiva. Ali to je vprašanje zase, glede katerega bo treba ob priliki dati nekaj predlogov in nasvetov. novno razpravo sreskemu sodišču z utemeljitvijo, da se mora šele v sodnem postopanju ugotoviti, v koliko gre za Bat'o osebno in v koliko za Bat o d. d. kot jugosloveiisko tvornioo. V teku postopanja je nato Kristan predložil sodišču mnenja raznih trgovskih in delavskih zbornic ter stališča raznih držav glede Bafe. Predlagal je tudi. naj se k spisom pribavijo razne obsodbe upravnih oblasti, ki so. kaznovale poslovodje raznih podružnic zaradi nelojalne konkurence. Nadalje je predložil poročila raznih občnih zborov Bat e d. d., iz katerih naj bi bilo razvidno, da je pri družbi skoraj 100% udeležen tuj kapital. Končno je še predlagal, naj se po zaslišanju izvedencev ugotovi kakovost Bafeve obutve, oziroma, da so čevlji Batevega proizvoda kljuib navidezno nizkim cenam vseeno predragi, ker so izdelani iz slabega materiala. Na podlagi tega zagovora je bilo potem več razprav in sta bila pri zadnji zaslišana tudi dva izvedenca h čevljarske stroke, ki sta podala neugodno mnenje o kakovosti Bafevih proizvodov, katere je podjetje samo predložilo. Proti pomenu tega izvedeniškega mnenja pa je ugovarjal zastopnik Bat'e dr. Frlan, če§, da sta oha zaslišana strokovnjaka kot čevljarska obrtnika na razpletu stvari zainteresirana, da pa tudi nista zadostna strokovnjaka in ne moreta podati mnenja o industrijski izdelavi čevljev. Sodnik dr. Miiller. kateremu je 7.a dr. Rusom pripadla naloga rešiti ta spor je zato odredil zaslišanje dveh novih izvedencev; izbral je tehničnega vodjo podjetja »Peko« g. Ranta in tehničnega vodjo podjetja »Jara« g. Špehta. Pri današnji razpravi, ki se je imela vršiti ob 10. na sreskem sodišču v sobi štev. 28., pa sta pozvana izvedenca izjavila, da morata, preden podata svoje strokovno mnenje, temeljito pregledati po Bafi predložene izdelke. Zaradi tega jim je dal sodnik na razpolago nekaj ur in se je razprava nadaljevala ob velikem zanimanju občinstva šele ob 16. uri. Popoldanska razprava in sodba Izvedenca gg. Rant in Spekta sta na popoldanski razpravi izročila sodniku dr. Miillerju svoje strokovnjaško mnenje v pismeni obliki. Vsebina njunega mnenja se je na podlagi analize predloženih Bafevih proizvodov v bistvu skladala s prvotno podanim mnenjem obeh kot izvedencev zaslišanih obrtnikov, ie da je bila izčrpnejša; navajala pa je tudi, da cene, ki jih Bat'a nastavlja svojim izdelkom iz srednje vrednega materijala, odgovarjajo in ne bi mogle biti nižje. Ker zastopnika strank nista stavila novih dokaznih predlogov, je sodnik dokazno postopanje zaključil in dal besedo zagovornikoma za končne govore. Zastopnik tožiteljice dr. Frlan je v obširno zasnovanem govoru zavračal posamezne dele javne obtožbe Kristanove na zborovanju pred tremi leti kot neupravičene in neutemeljene, za katere se mu ni posrečil predlagani in izvajani dokaz resnice. Posebno pa je peudarjal, da je ljudstvo, ki v trumah kupuje izdelke njegovega k-lienta, samo sodilo vrednost Bat'eve obutve. Ker se torej obtoženemu Kristanu dokaz resnice za njegove trditve ni posrečil, je predlagal kaznovanje zaradi nelojalne konkurence in klevete. Nasprotno pa je zastopnik obtoženca dr. Lapajne poudarjal, naj sodišče presodi, da so izvajanja obtoženca, ki so bila morda v posameznih inkrimiranih odstavkih res preostra, v celoti vendarle odgovarjala Sofista razprava Bafa—Kristan Včeraj je končno padla odločitev v dolgotrajni pravdi Ljubljana, 23. septembra Dne 7. oktobra 1. 1934. je bilo v veliki dvorani hotela Union javno zborovanje v okviru akcije -Svoji k svojim«, ki ga je priredila Narolna odbrana. Na r-ern zborovanju je poročal tudi zastopnik čevljarjev, čevljarski mojster Franc Kristan iz Šiške. Njegov govor je bil v glavnem naperjen proti tuji čevljarski industriji, posebno proti tvrdki Bafi, ki ima -pod imenom Jugoslovenska delniška družba v Jugoslaviji svojo tvorou-o v Borovem in izdeluje letno okrog 5 milijonov čevljev. Kristan je zatrjeval, da je zaradi Batevega poslovanja in njegovih meto v nevarnosti domača čevljarska obrt in industrija, da Bat'a ni pošten nasprotnik, ker je uvedel tak sistem, ki ubija obrtništvo. Trdil je. da Bat'ev gospodarski in socialni sistem odklanjajo po v-em svetu, ker ga smatrajo za gospodarsko in socialno zlo. Med drugim je omenjal, da vse države ščitijo interese svojega prebivalstva, le pri ^as se je s pojavom Bat"e zanesel v že itak preveliko produkcijo konkurenčni boj. v katerem Bat'a z velikansko kapitalistično močjo izriva in gospodarsko uničuje na stofsoče domačih, pridnih in delavnih obrtnikov, delavcev in njih družin. Nadalje je zatrjeval Kristan, da je Bafeva koncesija nepopolna ker govori le j o izdelovanju gumijastega blaga, ne pa tudi j o izdtdovanju usnjatih čevljev. Bil jb mnenja. da Bafevi čevlji po svoji kakovosti niso poceni, ker so slabo izdelani in je uporabljeno zanje le najslabše usnje. Zaradi tega eo se uprie tudi delavtke zbornice in ener gično protestirale proti vamezdenju Bafe v Jugoslaviji, toda brezuspešno. V celoti je tedaj po zborovanju prinesel ta Kristanova izvajanja »Pohod«. Tvrdka Bafa je po svojem ljubljanskem zastopniku dr. Francu Frlanu vložila proti Kristanu tožbo zaradi prestopka po čl. 10. zakona o pobijanju nelojalne konkurence in zaradi prestopka klevete v smislu §3 297. in 301. k. z. V glavnem je Bafa obtožil Kristanova izvajanja. da Bafa ni pošten nasprotnik, da njegov socialni in gospodarski sistem odklanjajo po vsem svetu kot največje socialno in gospodarsko zlo, da je Bafa tujec, kateremu je jugoslovenetvo le maska in dobrodošla pretveza za dobiček, in naposled še. da Bafevj čevlji glede kakovosti niso poceni. Kristan je vložil po svojem zastopniku dr. Stanku Lapajnetu obširen zagovor, v katerem je ponudil dokaz resnice. Spor, ki je nastal med obema strankama, je izzval dol-dotrajen sodni postopek, v katerem 6ta obe stranki izkazali velikansko vztrajnost za raz čiščenje tega vprašanja, obenem pa nakopičili sodni akt tako močno, da je že ob razpravi lani v januarju mogel ugotoviti sodnik dr. Rus, ki je imel prvi v rokah to zadevo, da ie akt že prerasel 100 strani. Ba-fevo tožbo je namreč sodišče že pred dvema letoma pomladi zavrnilo, ker da tvrdka Bafa ni upravičena tožiti, ker so 6e po Kristanu izrečeni očitki nanašali le na Jana Bafo osebno kot na lastnika Bafevih tvor-nic, ne pa na tvrdko, ki je protokolirana v Jugoslaviji. To razsodbo pa je prizivno sodišče razveljavilo in vso zadevo vrnilo v po- Tragična smrt družinskega očeta Maribor, 23. septembra. 54 letni posestnik in gostilničar Anton Čelofiga iz Devine pri Slovenski Bistrici je s svojim sinom Srečkom vozil iz vele-niškega gozda drva na svoj dom. Med vožnjo se je voz v gozdu radi slabe ceste prevrnil na Antona čelofigo ter ga pokopal pod seboj. Sin, ki je uvidel, da ne more očetu sam nuditi pomoč, je takoj alarmiral domačine. Ko so dve uri pozneje starega čelofigo izvlekli izpod voza, je bil že mrtev. Zdravnik je ugotovil, da je po-pokojni umrl na posledicah zadušenja, ker je padel na obraz in ga je teža voza potisnila k tlom. Tragična smrt skrbnega družinskega očeta je zbudila splošno sočutje. Postani in ostan! član Vodnikove družbe! Hinko Klavora ob upokojitvi Vreme biča slovenskega kmeta Lepi načrti Murske Sobote Nova bolnišnica, okrožno sodišče, nova šola in gimnazija Murska Sobota, 23. septembra Murska Sobota postaja vedno bolj težišče vsega pomurskega gospodanskega in kulturnega življenja. V zadnjih letih se m«no samo naglo razvija, nastale so cele ulice, hiše v modernem slogu jo krasijo. Sredi mesta stoji novi Delavski dom, najvažnejša ustanova v Prekmurju. vrata, skozi katera pridejo prekmurski ljudje do dela in zaslužka, doma in v tujini. Če se bodo ustvarili vsi načrti župana Hartnerja, bo Murska Sobota kmalu postala precej veliko in lepo slovensko mesto. Zidala se bo nova bolnišnica, za katero je banska uprava najela posojilo, občina pa bo dala na razpolago brezplačno stavbišče. Ze davno je postala stara bolnišnica premajhna in v vseli ozirih nezadovoljiva, tako za zdravnike, kakor za ogromno armado l>olnikov, ki v takem številu iščejo pomoči, da jih mora včasi po pet ležati v dveh posteljah in še ni dovolj [>ros zadnje čase mudil v Sarajevu in si ogledal ondotne džamije in muslimanske zanimivosti. Sarajevski muslimani 60 6e prisrčno poslovili od odlične gosta. KA^TTAKTTTRA r. ks. SOUVAN MKST.NI TRG 24. ♦ Usodne posledice neurja po dalmatinskih vinogradih. Letošnja trgatev v Dalmaciji se je pričela mnogo prej kakor druga leta. Zaradi deževnega vremena je namreč grozdje začelo sjniti. Ponekod je trgatev že opravljena, v pretežnem delu Dalmacije pa se pravkar razvija. Letina je mnogo slabša, kakor se je pričakovalo. V okolici Šibenika je za tretjino manjša od lanske, slično ie tudi na Visu in v okolici Splrta. Hercegovski vinogradi so letos obetali rekordno letino, kakih SOO vagonov vina. Toda nedavno neurje je silno prizadelo hercegovske vinogradnike. Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna greneica s popolnim uspehom pri moških, ženah in talristo pri otrocih. Ogl reg. S or 15-485/35. — Iz naše vojsue. Na lastno prošnjo je vpokojen sanitetni major dr. Ivan Kopriv-nik; odlikovani so z redom Jugoslovenske krone III. stopnje strojni podpolkovnik mornarice Miroslav Dobrovnik, z redom Jugoslovanske krone V. stopnje kapetan I. klase Vilko Hren in z redom Sv. Save V. stopnje kontraktualni uradnik Alojz Polak. + Novi grobovi. Poročali smo nedavno o nesreči župnika g. Frana Toplaka iz Pišec pri Brežicah. V sredo dopoldne je g. Toplak podlegel poškodbam v bolnišnici v Brežicah. — V ljubljanski bolnišnici ja umrl g. Jernej Trobec, sprevodnik drž. železnic v pokoju. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * V Zagrebu so v sredo svečano odprli novo gimnazijo za vzhodni del mesta. Mogočna palača stoji v Kušlanovi ulici. Otvoritvi so prisostvovali najodličnejši predstavniki. Otvoril jo je zastopnik bana, načelnik prosvetnega oddelka Dragotin Pere. Gimna- zija je najmoderneje zgrajena tn je veljala 9 milijonov din. Ima 14 razredov fcsr krasno urejene kabinete in predavalnice. ♦ Naše gasilstvo in veliki delili vojaštva. Gasilska zajednica dravske banovine objavlja: Prosta železniška vožnja gasilcem k defileju v Metliki ni dovoljena. Udeleženci se peljejo s polovično železmLško voznino do Metlike. Pričetek mimohoda bo v nedeljo ob 8.30. Jutrnji vlak prihaja v Metliko ob 9. Niti v Metliki, niti v bližnji okolici ni dobiti prenočišča, tudi hrano je treba vzeti se seboj. Nobena uniformirana organizacija na bo pripuščena v defilč, pač pa bodo smele organizacije mimohod gledati na križišču ceste Metlika—Gradac pri izhodu iz Metlike. Najbližje gasilske edinice, predvsem iz novomeške in črnomaljske župa, naj se udeleže sprejema vojske na omenjenem križišču. Udeležba samo v kroju! ♦ Opozorilo šahovskim klubom! Glede na razne govorice, ki krožijo med ljubljanskimi šahovskimi klubi o brzoturnirju v Trbovljah, izjavlja Slovenska šahovska zveza tole: Na brzoturnirju, ki bo v Trbovljah v nedeljo 26. t m. za prehodni pokal Slovenske šahovske zveze, bodo mogli nastopiti izključno le igralci, ki 6o verificirani za posamezne klube. Pri tej priliki tudi opozarjamo, da igralci, ki so prestopili v kak drug klub, a jih še veže karenčna dota po pravilniku, ne bodo imeli pravice nastopa. — Odbor. ♦ S flobertovko v smrt zaradi nesrečne ljubezni, v Lendavi se je usmrtila 191etna Nusika, hči bogatega posestnika Ivana Zerdika.V torek po kosilu se je podala v vinograd in je vzela s seboj flobertovko. Pozno popoldne so jo našli mrtvo z neznatno rano na sencih. Nesrečno dekle se je ubilo zaradi nesrečne ljubezni do 24-letnega Ladislava Popela, s katerim je v čakovcu obiskovala trgovsko šolo in se želela z njim poročiti. Starši so baje branili poroko. Zapustila ni nobenega poslovilnega pisima. Včeraj so jo pokopali ob veliki udeležbi prebivalstva Lendave in Ca-kovca. ♦ Neprijetno presenečenje ob vrnitvi iz Amerike je doživel Marko Stajič iz vasi Prise ka na Kordunu. Pred 10 leti je bil odpotoval v Ameriko in je zapustil svoji ženi Mari in enoletnemu sinčku hišico in dva orala zemljišča. Potem ji je redno pošiljal denar. Tako se je ženi dobro godilo in je začela ljubimkati s 23-Ietnim Ivanom Marčičem. Mara je še zdaj zelo lepa ženska, saj je stara šele 33 let, njen ljubček pa tudi velja za najbolj brhkega fanta v vsej fari. Nedavni večer, ko so ravno opravili trgatev, se je pri Mari dolgo zadržal Ivan, isti večer pa se je vrnil mož Marko iz Amerike. Že v gostilni je bil zvedel, kako se obnaša njegova žena. Okrog polnoči je prišel pred lastni dom. Skozi okno je videl, kako spi njegov 10-letni sinček in kako se njegova žena ljubimka z mladim ljubčkom. Planil je v hišo in naperil samokres proti ženi: »Umri, nezve sta!« Z drugim 6trelom je zadel ljubčka, tretji stirel pa je pognal sebi v prsi. Prihiteli so sosedje, poklicali so zdravnika. K sreči rane niso smrtne. Najhujše je zadeta Mara, dočim sta Ivan in Marko že izven nevarnosti. ♦ Svojo leno je ubil. V vasi Murščaku se je zgodila velika družinska tragedija. Kmetovalec Matija Res in žena Katarina sta že dalje časa živela v sporu. Posebno je Matija zasovražil ženo, ker je polovico posestva dala prepisati na svojo hčer, katero je imela rajši kakor ostale otroke. Ob prepirih je Matija hudo pretepal svojo ženo. Pretekli torek je prišlo med njima zarana do spora. Tedaj je Matija pograbil kos železa in je tako dolgo udrihal po ženi, dokler ni obležala mrtva. ♦ Radijska oddajna postaja v Ljubljani bo prenašala danes od 19.30 do 20.15 reportažo zračnega napada na Novo mesto. ♦ Obvestilo. Zaradi končane sezone se avtobusni promet na progi Bled — Ljubljana ukine s 25. septembrom. — Avtopodjetje R. Hojak. Eno srce — ena RADENSKA. Žrebanje Državne razredne loterije v novem 35. kolu bo v Ljubljani Vsakdo bo lahko prisostvoval igri petega razreda, v kateri se žrebajo MILIJONSKI DOBITKI Kdor se želi udeležiti Igre v tem kolu, naj kupi srečko pri ZADRUŽNI HRANILNICI V LJUBLJANI Dalmatinova ulica 6 Po Dunavu skozi Železna vrata V soparnem večeru se drenjamo pri pristaniški blagajni v Beogradu. S pomočjo komolcev se mi posreči v pravilnem vrstnem redu dobil vozno karto za pot po Dunavu do Radujevca. Globoko se oddahnem. ko me vrže vrtinec od blagajne, vendar si ne upam vzeti toliko časa, da si obrišem pot z obraza, ker sem nekoliko kasen. Poberem naglo svoje stvari, da čim prej najdem ugoden prostor na ladji. Vse je že zasedeno in najpametnejši so se vlegli na dve, tri zaklopne stolice in spali ali pa simulirali spanje, samo da bi vzbudili sočutje močno utrujenih ljudi. Spoznavši, da svoje prepoteno telo nimam kam nasloniti v spodnjih prostorih, kjer je poleg tega vladal slab zrak, se bolj splazim kot pristopam po strmih, nerodnih stopnicah na krov. Niti vedel nisem, da smo že odpluli. Tisočero raznobarvnih svetilk v ozadju mi je šele naznanilo, da se oddaljujemo od vstopne postaje. Zaradi boljšega razgleda zlezem na teraso, kjer je bilo le nekaj potnikov. Tu končno najdem svoj pokoj na pletenem stolu. Ob cigaretah in vinu poslušam božanski glas Giglija, ki ga prenaša radio od bogvekod ... Med tem priplujemo v Smederevo. Temni obrisi napol razpadlega zidovja s 24-imi stolpi pričajo molče o burni zgodovini, ko so Turki 1. 1459 po padcu te trdnjave osvojili celo Srbijo. Mesto je že v mirnem snu, samo nekaj paznikov se še sprehaja po veliki smederevski delavnici železniških vagonov, ko odhajamo zopet v noč med komaj vidne obrise obeh bregov. Rdeče in zelene luči se v enakih presled- kih vžigajo na vodni gladini in ugašajo dajoč s tem znak, kje preti nevarnost plovbi. Svetlobne znake delajo posebni plavajoči motorji, ki iih ženejo turbine, te pa dobivajo zopet gibanje od vodnega toka. Polnoč... Hladna sapica mi prija. Nikogar ni več na terasi. Spodaj raskave glasove rejenih pijancev, katerim prav nič ni pristojala s srbskimi naglasi peta pesem »pogled v nedolžno oko«. Od časa do časa prekinja temo močan žaromet, ki vrže pramen svetlooe na mimoidoče ladje. Tako poteka noč ... V Velikem Gradištu preneha za dve uri monotono udarjanie gonilnih lopat ob vodo. Postanek izkoristijo za pregled ladje same in za čakanje jutranje zore, ker bi bila daljna pot skozi skalnate tesni Djer-dapa zelo nevarna. Ob prvem svitu krenemo naprej do Golubca, po katerem se začne Djerdap. Prej odmaknjeni hribi se približajo k bregu in tvorijo ponekod navpične skalnate stene, pod katerimi teče na levi romunska meja, na desni naša. Takoj ob vhodu v sotesko stoji na šilja-stih skalah skoraj nedostopna trdnjava v precej razpadlem stanju, pod katero vodi skozi predor vozna pot, dočim pristopi na nasprotni strani automobilska cesta, ki se vije tik ob vodi skozi ves Djerdap, razen na nekaterih mestih, kjer se umaknejo hribi v notranjost. Te začetne ožine imenujejo tamkajšnji prebivalci kot prvi Kazan, ki ga strmo meji Jelenska stena. V tem predelu se baje nahaja v neki votlini za govedo smrtonosna mušica, ki so jo zaman skušali zatretl. Prehod v so- • ftetesnliKe objava aa planinca, po katerih uživa skupina Štirih članov, Id pripadajo v Zvezi planinskih društev včlanjeni planinski organizaciji, 50% popust na vseh relacijah tn vseh vlakih državnih železnic, so po odloku, objavljenem v Saobračajnem Veetniku godina vm br. 40 z dne 26. 9. 1937 koleka proste. Tozadevne objave so za planince na razpolago članom SPD ln TK Skale v Ljubljani ▼ društvenih prostorih. Planinci, ki se poslužujejo objav, naj se sklicujejo pri železniških blagajnah na navedeno objavo, ako bi uradniki zahtevali plačilo koleka. * Planinci, pozor; Staničema koča ln Triglavski dom na Kredarici bosta zaradi deževnega vremena zaprte že v ponedeljek 27. t. m. Oni, ki hočejo na Triglav, naj odlože svojo turo na kasnejši čas, ker od 27. t m. ne bodo več oskrbovalne planinske postojanke v Triglavskem pogorju, ju. ♦ Ante Dukič: Vigljadj na iiznji mir. Zbirka aforizmov Ante Dukida »Pogledi na življenje in svete, ki jo je nagradila Srbska kraljevska akademija, ja izšla zdaj pod gornjim naslovom v založbi tiskarne Narodnih Novin Nikolaja Fedorova z uvodom prevajalca in s predgovorom Bogdana Popoviča. Četna je 20 din. OSKRBNIKA (■ ico) za Dom na Krvavca Išče SPD. — Pismene ponudbe do 28. septembra na Slovensko planinsko društvo — Ljubljana, Aleksandrova 4.1. * Večerni trgovski tečaj, potrjen od ministrstva trgovine m industrije, ee otvori na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Brezplačne prospekte in vsa pojasnila daje ravnateljstvo ustno in pismeno. Poučujejo se vsi trgovski predmeti, pisarniška dela. stenografija, atrojepis, nemščina itd. Šolnina zmer na. Iz Lfublfane u— Sestra Feliclta Kallnšek +. Včeraj so položili k večnemu počitku znano pisateljico knjige »Slovenska kuharica«, ki je balo eno prvih naših del o kuharici in kulinarični umetnosti ln je doživelo že osem Izdaj. Pokojnica se Je rodila leta 1865. v Podgorju pri Kamniku in je bila 43 let šolska sestra v Marijanišču. Bila je sestra dolgoletnega našega tovariša in korektorja g. Ivana Kalinšlka. Blag ji spomin, preostalim nt-še sožalje! u— Stožec na Mlrju kup nesreče. Pred tednom smo zapisali, da se stožec za Rimskim zidom, ki je bil šele nedavno dograjen, poslavlja od nehvaležnega sveta. Razpoke v njem so se večale od dne do dne, ves se je zgrbančil in sesedel, a pred dnevi se je na njegovem severnem pobočju odkrhnil precejšen kos ruše in zemlje; a?dnji neprestani nalivi so povzročili njegov nadaljnji razpad, že v sredo je kazalo, da ne bo dočakal naslednjega dne. Res je pričel v vsej širini in dolžini pokati in včeraj so se kar uro za uro trgali mali plazovi, »krpa« se mu Je pa močno nagnila in žalostno zakinkala. Ce že ni vse skupaj zgrmelo po tleh, bo pa prav gotovo v teku noči. — Tudi njegova soseda, piramida nad obokom, ki se ji je prav tako odtrgsl plaz na vzhodni strani, se je trgala polagoma dalje, a včeraj so delavci, ki tam regulirajo bližnjo cesto za Tehniško srednjo šolo, zajezili njeno na-daljno rušenje in jo krepko podprli. Piramido bodo postavili v prejšnje stanje, seveda nekoliko trdneje, a za stožec bo pač najboljše, da ga spravijo s sveta, kajti v taki obliki je nemogoč in tudi ne bo nikoli vzdržal. Bo pač potrebna solidnejša gradnja. n— Putnikov avtobus k vojaškim manevrom. K veliki reviji naših čet v nedeljo 26. t. m. bo vozil Putnikov avtobus z odhodom ob pol 5. zjutraj iz Ljubljane. Vožnja tja in nazaj 73 din. Mesio poleg tribune bo rezervirano in dovoljeno le udeležencem z znakom Putnika. Prijave sprejema pisarna Putnika do 6obole opoldne. u— Za pomoč poplavljencem. V sredo ob 18. je bila v mestni posvetovalnici prva seja ljubljanskega krajevnega pomožnega odbora, ki bo zbiral sredstva za pomoč poplavljencem. Sejo je vodil g. podžupan dr. Rav-nihar, navzočni pa so bili stolni kanonik dr. Klinar, polkovnik Andrejka, predsednik le-karnarske zbornice mr. Milivoj Levstik, za Rdeči križ g. Malnarič, za Jugoslov. žensko zvezo gge. Gašperlinova in Saittnerjeva, za Krščansko žensko zvezo gge. Sušnikova in Logarjeva. Sestavljen je bil seznani tvrdk, na katere 66 bo odbor obrnil s prošnjo za podporo. Gospodje in gospe so si razdelili posamezne tvrdke, ki jih bodo oMakali in naprosili za prispevke. Ker je beda v poplaT ljenih in po letošnjem mnogoterem ueurju silno prizadetih krajih izredno huda, priporočamo, da pomore, kdorkoli zmore. u— Opozorilo javnosti. Po ljubljanskih mlekarnah, trgovinah i živili, po vinotočih in ostalih gostinskih obratih prodaja neznan mladenič na karton velikega formata tiskana »Navodila za izvajanje zdravstveno-po-lirijskih predpisov po gostinskih obratih«. Za izvod teh navodil zahtava od 8.50 do 9.50 din in trdi, da ga pošjilja kr. banska uprava; vsak lastnik gostinskega lokala ali trgovine z živili, pravi, mora nabiti navodila na vidnem mestu svojega lokala, tisti pa, ki tega ne bo storil do dne 24. t m., da bo kaznovan. Mestno poglavarstvo opozarja prizadele, da niti ono niti kr. banska uprava ni6ta izdala teh navodil in tudi ni bila 'zda-na nikakršna odredba o teh navodilih. n— Stavka mesarskih pomočnikov. Ker je združenje mesarskih mojstrov odklonilo zahteve mesarskih pomočnikov, so ti, kakor smo včeraj poročali, stopili v stavko, ki še traja. Na delo so se vrnili edino mesarski pomočniki tvrdke Slamič, ki je dala delojemalcem izjavo, da v naprej prizna za obvezne vsa pogoje, ki jih todo stavkujoči dosegli od svojih delodajalcev. u—- Absolventi kiparske is keramiške Šole, ki bi želeli obiskovati umetnostno-obrtni mojstrski tečaj, naj se do dne 2. oktobra pismeno ali ustno javijo pri direktorju Državne tehniške srednje šole. u— Obleke ln klobuue kemično čisti barva, pllsira tn lika tovarna Jos. Reich. 2 Iz Celja e— Table za parkiranje odstranjujejo. Celjsko županstvo je na zahtevo nekaterih mestnih svetnikov odredilo, da se odstranijo table za parkiranje avtomobilov, ki go jih pred dnevi namestili na hodnikih za pešce. Včeraj so pričeli s temi »javnimi deli« in nosijo table nazaj v ropotarnico. e— Celjski šahovski klub je igral v sredo od 20.30 do 24. v salonu hotela,Evrope« br-zi turnir za mesec september. Turnirja ee je udeležilo 12 šahistov. Prvak za mesec september je postal g. Grašer z 10 točkami izmed 11 dosegljivih, drugi g. Kocmur, tretji g. Dobrajc z 8 četrti in peti gg. Schneider in Fajs s 7 točkami. Turnir je potekel v lepem redu pod vodstvom g. Branka Kosmača. e— Pregled greznic. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Organi mestne občine bodo pričeli 18. oktobra pregledovati vse greznice v mestu, da se prepričajo, ali so pravilno grajene in ali so se pravočrsno izpraznje-vale. Hišni posestniki naj daiio do dneva pregleda izprazniti in popraviti greznične jame, da olajšajo mestnim organom poslovanje. e— Ukinitev električnega toka. Kranjske deželne elektrarne bodo zaradi nujnih vzdrževalnih del na daljnovodu v nedeljo 26. t. m. od 12. do 13.30 ukinile dobavo toka za Celje in okolico. e— Oprostitev občinskega tajnika. Pred kratkim smo poročali, da ,>e okrožno sodišče v Celju oprostilo občinskega tajnika g. Štefana Juraka iz Oplotnice ki je bil obtožen, da je v nekem uradnem potrdilu zamolčal osnovo za davek iz gostilniške obrti neke stranke. Da ho zadeva popolnomrr jasna, dopolnjujemo svoje takratno poročilo z ugotovitvijo, da se je med razpravo izkazalo, da g. Jurak ni zamolčal davčne osnove v znesku 2.000 din, marveč ta vsota sporazumno z županom in članom občinske uprave nj bila vnešena v zadevno potrdilo, zaradi česar je bil Štefan Jurak oproščen krivde in kazni. e— Ljudsko vseučilišče v Celju. Redni občni zbor bo v ponedeljek 27. t. m. ob '20. v risalnici deške meščanske šole po običajnem dnevnem redu. Prosimo obilne udeležbe! KINO METROPOL, prinaša danes zadnjikrat mističen film za močne živce »ŽIVLJENJE PO SMRTI«. Iz Maribora a— Zbor matičarjev. V sredo 22. t. m. zvečer je bil v matičnih prostorih redni občni zbor Glasbene Matice. Otvoril in volil ga je matični predsednik dr. R. Ravnik. Počastitvi spomina E. Adamiča, M. Hubada in I. Lukmana so sledila poročila tajnika V. Bertonclja, blagajnika M. Merčuna, gospodarja D. Gračnerja, arhivarke M. Rozmanove, g. J. Arnuša za pevski odsek in koncertno poslovalnico, inž. B. Ranča za orkestralni odsek, g. Bertonclja za glasbeno šolo, dr. Ravnika za šolski kuratorij. Glasbena Matica ima 662 Članov. Splošni obračun izkazuje 187.017.75 dohodkov i,n 185.072.85 izdatkov, šolski obračun 172.862.50 dohodkov in 165.858.85 izdatkov. Arhiv vsebuje 1575 muzikalnih del. število učencev glasbene šole je naraslo na 242. Pri volitvah so bili izvoljeni: dr. R. Ravnik, predsednik. Odborniki: za pevski odsek A. Fagatneli, V. Ber-toncelj, Marija Rozmanova, prof. dr. Crnek. Za orkester: inž. Rane, M. Strniša, B. Grač-ner. Za starše žužek, Merčun in Martine. Nameslniki prof. Šilih, Mohorko, Cvetko. KINO* ™ MATICA Danes poslednjič! NajlepSl varietejski film KRALJ ARTISTOV TRUXA La Jana I Premiera Izvrstne Slager-komedija LJUBEZEN NA BEGU V glavni vlogi: Joan Cravvfort, Clark Gabla Zopet normalne cene. Najnovejši žurnaL 22-21 UNION Danes poslednjič I Veliki francoski film B A C G A R A Tragedija junaka iz svetovne vojne. V glavnih vlogah: Marcela Chantal, Jules Berry, Lucien Baroux Predstave danes ob 16., 19.15 ln 21.15 url Preglednika J. Novak in Leskovšek. V šolski kuratorij pride g. škofič. Na občnem zboru se je ugotovila razcepljenost marib. pevske družine po ideoloških in stanovskih opredelitvah, nadalje potreba omejitve pre-številnih koncertnih prireditev z uvedbo koncertna abonmana potom glasbenega biroja Glas. Matice ter končno stiska zaradi pomanjkljivih sedanjih matičnih prostorov, katerih problem naj bi se rešil s preselitvijo Glasbene Matice v sedanje muzejska prostore, ki todo po preselitvi muzeja v grad na razpolago. a— Odlikovanje. G. Anton Desnica, major v rezervi in solastnik tovarne čokolade »Mirim«, je odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. a— Gospodarski dan Dravske doline pri- redijo združene gospodarske organizacije Dravske doline v nedeljo 26 t m. v Vuze-rJci pod vodstvom ondotne gospodarske zt-druge. Zjutraj bo budnica, po trgu, potem sprejem gostov z godbo pri vlakih, maša na prostem in kret zadružnega doma s pozdravnimi nagovori ter otvoritev zadružnega doma im splošne kmetijske razstave. Popoldne bo predavanje o gospodarstvu in govori zastopnikov, predvajanje filma o kmetijstva v Jugoslaviji ter velika kmečka tombola, pri kateri lahko zadenete lepo kravo, novo kolo, otomano in še dolgo vrsto dobitkov v vrednosti 10.800 din. Sledila bo prijetna kmečka zabava. Sodelovala bo domača tr-bonjska godba. Za vse bo preskrbljeno. V primeru slabega vremena bo maša v župni cerkvi, ostali spored pa neizpremenjen v zadružnem domu. a— Mariborsko gledališče si je nabavi© krožni horicont. Zaradi tega bodo v bodoče tudi prizori v prirodi, ki so do zdaj glede opreme zaostajali za prizori v sobah, izgledali vsebolj naravni in slikoviti. Gledališče stori vse, kar more, da se izpopolni, pa bi se razmahnilo še bolj, če bi mu občinstvo pri tem pomagalo z obilnejšim obiskom. Zdaj je najbolj ugodna in poceni prilika: aboorirajte se! a— Slovo prof. Mirka Seunika. ISSK Maribor je priredil g. prof. Seuniku, ki je na lastno prošnjo premeščen v Split, prisrčen poslovilni večer. Od odhajajočega profesorja se je v imenu ISSK Maribora poslovil g. dr Stamol ter mu izročil krasno spominsko plaketo. Prof. Seuniku, ki je bil dolga le'a član in odbornik kluba, se je zahvalil za prisrčne poslovilna besede, nakar so še spregovorili gg. ravnatelj Babič, inž. Baran, Saša Borič, A. Giilv, ravnatelj Loss, J. Koli ič, T. Vogla/r ter gdč. Avreliia Slavčeva. Odhajajočemu g. profesorju želimo obilo uspehov na njegovem novem službenem mestu. a— 10 letnica Tujskoprometne »veie. Za proslavitev 26. t. m. je prometni minister do volil polovično vožnjo vsem udeležencem proslave. Popust velja za dopotovanje od 24. do 26. t. m., za povratek od 26. do 28. sept. Udeleženci naj na odhodni postaji kupijo celo vozmo karto do Maribora in rumeno legitimacijo K-13. Potrdila o udeležbi se dobijo v Mariboru ob proslavi. a— Studenška občinska politika. Na torkovi seji studenškega občinskega odbora so obravnavali med drugim sledeče zadeve: G. Scherbaum odstopi del svojega zemljišča na Poljanah za otroško igrišče. — Občinska javna tehtnica se postavi pri »Bell zastavi^. — Občinske zgradbe dobijo letos novo streho, prihodnje leto pa se izvrši generalno popravilo fasad in notranjščine. — ša v letošnji jeseni se bodo izvršila dela za razširjenje električnega omrežja do zneska 16.000 din. — Zdravniškemu pregledu glede izvajanja zakona o obvezni telesni vzgoji se je odzvalo 160 mladeničev in je imenovalo sresko načelstvo za vaditelja 'šol. upravitelja Kontlerja in prof. Kavčiča. tesko, kakor tudi soteska sama ne spominja na savske tesni, ki Jih je izdolbla naša reka na odseku od Zaloga do Zidanega mostu seveda s to razliko, da je Sava precej ožja. Proti Dolnjem Milanovcu se bregovi ponovno sprostijo in raztegnejo strugo do 2 km. Tu je veletok v naši državi najširši, ki pa po nekaj kilometrih po Dolnjem Milanovcu stisne svoje boke v nove tesni — drugi Kazan —, kjer je Dunav najožji in sicer 114 m samo ter obenem najgloblji, saj dosega dno do 75 m pod gladino. Kljub neprespani noči in vročemu soln-cu vztrajam na premcu. Motrim zanimivosti, sprašujem po novih. V vsej kazan-ski klisuri ni videti hiše, saj ne bi niti našla mesta zase zaradi strmih pečin. Srečamo parnik. Z zastavami si vodstvo naznani prost prehod, medtem ko zmanjšamo brzino ob mimovozu. V obrežnih stenah je vklesanih več spominskih plošč, izmed katerih je najzanimivejša Trajano-va, ki pričuje, da Je nekdaj tu stal prvi zidani most preko Donave, grajen po nalogu rimskega cesarja Trajana. Vozne poti v tej klisuri ni na našem bregu, le majhna ozka steza se plazi med grmovjem br Se ta je mestoma speljana prav nad vodo, oprta na železne kline, dočim je na levi strani vsaj toliko prostora, da je bilo moči Izpeljati cesto. Malo pred Te-kijo konča drugi Kazan in s tem Djerdap. Pokrajina Izgubiva vedno bolj na romantiki. žeja in izpraznjen želodec me mučita. Odidem v spodnje prostore, kjer sem imel svoje stvari. 2e na prvi stopnici mi spodrsne, tako da padem kot deus ex machi-na med še vedno speče sopotnike, ki jim lepa vožnja ni mar. še celo natakar, ki je zaspal pri mizi s prstom v nosu, se pre straši. Izredno neprijeten duh neprezračene, poltemne sobe. v katero samo v pramenih skozi majhna, okrogla okenca poseva svetloba ms kmalu požene ven. Dvakrat pristanemo v rumunskih pristanih, v Oršavi in Turnu Severinu. V tem odseku leži sredi Dunava majhen, utrjen otok Odakale, poseljen izključno s Turki, ki imajo svojo džamijo, po državljanstvu pa so Rumuni. V ta kraj so pri-bežali 1. 1S04. iz tedanjega beograjskega pašaluka pregnani janičarji, kjer so jih dohiteli Srbi in do zadnjega pobili. Pred Turnu Severinom so slovita železna vrata ki so me pravzaprav privabila na po-dunavsko pot. Zaradi boljših informacij stopim do kapitana, šetajoč se po izvid-niškem mostu mi Je radovoljno odgovarjal na številna vprašanja, železna vrata je imenovan par km dolg, 400—500 m širok pas, ki je bil neprehoden zaradi mnogih čeri, ki se skrivajo pod gladino. Tu ima voda precejšen padec. Zato je v strugi zgrajen nasip, tako da plovejo ladje po ozkem izčiščenem kanalu, nazvanem sip-Ski kanal, ki ga mejita breg in umetni nasip. Skozi tega olovemo s polovico sile, saj ima. na tem mestu tok 5.5 m na sekundo. Ker bi tovorne ladje, ki vlečejo na dolgih železnih vrveh po 10 natovorjenih vlačilcev, kar zne^e okrog 100—150 vagonov vsebine, kakor je pač blago težko in obsežno ne zmogle po poti navzgor brzine, ki jo ima tok je v ta namen na bregu poseben železniški stroj, ki protivodno vleče ladjo za ladjo. Odtod do Radujevca je pokrajina enolična. Spotoma srečavamo tovorne ladje Iz Avstrije, Rumunije, Nemčije, splavarje, motorne čolne, dereglije in cek> češke skavte, ki na malih čolnih veslajo proti daljnemu cilju. Na vsaki postaji je polno ljudi, ki pasejo radovednost na potnikih. Nič čudnega. Tu ni železnic, niti avtomobilskega prometa in jim je velika novost prihod parnika, ki dvakrat tedensko oskrbuje promet med temi kraji. Moški so napravljeni v bele hlače, preko katerih prosto visi bela srajca prav do kolena. Dobil sem vtis, kakor da jim manjka vrhnja obleka, dočim, so ženske čedno oblečene v vezenih haljah. Na končno postajo priplovemo po 19-urni vožnji. Ladijski kuhar izrabi kratki postanek za ceneno nabavo perutnine ln hrane sploh, nakar se vrnemo nazaj r Prahovo, kjer čakamo 4 ure. Težko sem Čakal priliko, da se okopljem v sicer umazanem , toda toplem Dunavu. Po osvežujoči kopeli sem se okrepil z dobro večerjo, še bolj pa z vinom v gostilni, ki ima krasno naravno teraso s pogledom na Dunav. Cene so jestvinam kakor vinu zelo nizke. Po 6, v točilnicah pa celo po 2.50 Din dobiš liter zelo dobrega. Potovanje mi je vtisnilo v spomin krasne pokrajinske slike. Hotel sem razposlati nekaj razglednic domačim in znancem, da jim vsaj v kopiji pokažem naravno lepoto te zemlje, toda zaman sem spraševal na 300 km dolgi poti po njih, tako na ladji kakor v pristaniščih. Čudim se, da niso tujsko-prometna društva in občine spoznale nujne potrebe po razmnožitvi razglednic, saj so le-te najpreprostejše agita-cijsko sredstvo za tujski promet. Kaj poreče tujec na to? Da smo vsi nepismeni? H. A. Kupujte domače blago! Gospodarstvo 40 milijonsko posojilo za ljubljanski tramvaj Pred dnevi smo objavili tteograjsko vest, da Je Poštna hranilnica, dovolila ljubljanski mestni občini posojilo v višini 40 milijonov Din za reorganizacijo cestne železnice. Takoj smo ugotovili, da beograjska vest ni jasna ker govori o obveznostih občine do Maloželezniške družbe, ki jih ni, razen obveznosti iz naslova garancije za družbene dolgove pri Pokojninskem zavodu za nameščence ln pri dunajski tvrdki Siem»ems. Pa tudi če bi s sredstvi tega posojila Maloželezniška družba poravnala vse svoje dolgove pri Pokojninskem zavodu in pri tvrdki Siemens, ki znašajo le nekaj nad 28 milijonov Din, nastane razlika v višini skoro 12 milijonov. Slovenec« je v zadnji nedeljski številki zatrjeval, da »to posojilo ne pomeni nobene nove obremenitve za občino, temveč pomeni razbremenitev, ker bo občina s tem denarjem pokrila svoje obveznosti v zvezi s cestno železnico. Novo posojilo je sklenila pod ugodnejšimi pogoji, kakor so dosedanje obveznosti mestne občine v zvezi s cestno železnico«, že v torkovi številki smo poudarili, da so vesti glede tega posojila nejasne. Ne samo glede dejstva ,da mestna občina, kakor rečeno, nima obveznosti pri Maloželezniški družbi, temveč tudi glede razlike, med zneskom posojila 40 milijonov in skupno vsoto posojal Maloželezniške družbe pri Pokojninskem zavodu in pri tvrdki Siemens. Končno smo dodali: Kaj bo z razliko je težko ugibati, če gre pri tem posojilu v resnici le za kritje starih obveznosti. Pri tem posojilu gre vsekakor za, veliko finančno transakcijo me3tne občine, o kateri pa je težko dobiti jasa informacije, čeprav je bilo posojilo od Poštne hranilnice odobreno že prejšnji teden. »Slovenec« razen kake brzojavke v nedeljo ni objavil doslej nikakih podrobnosti, čeprav b imu bile najlažje dostopne. Včeraj pa je objavil v svojem poročilu o nameravani gradnji tramvajske proge do Sv. Križa informacije, ki bistveno nasprotujejo krat kemu nedeljskemu poročilu o tem posojilu. Praivi, da bodo tramvajsko progo do Sv. Križa gradili »iz 40 milijonskega po-sojba, ki ga je nedlaivno dovolila Državna hipotekama banka Splošni maloželezniški družbi«. Posojalo naj bi torej dala Državna hipotekama banka, ne Poštna hranilnica, in ne mestna občini, temveč Splošni maloželezniški družbi. Po naših informacijah bo pravilna prvotna vest, da bo posojilo dala Poštna hranilnica, če ga potem dobi mestna občina ali pa Maloželez-niška družba, končno ni velika razlika, sa jje Maloželezniiška družba podjetje mestne občine. Važno pa je »Slovenčevo« priznanje, da bodo tramvaj gradili iz novega posojila, kar pomeni, da predstavlja to posojilo vendar novo obremenitev občine vnasprotju s prvotnim zatrjevanjem, da ne pomeni nobene nove obremenitve. Upravičen je bdi torej naš dvom, ali bo novo posojilo služilo v resnici le za kritje starih obveznosti. Mestno poglavarstvo, ki je doslej v sličniah primerih vedno obvestilo javnost z oficielnim komunikejem, doslej ni dalo nikakih informacij. Zato pričakujemo, da se bo to v kratkem zgodilo. Kar pa se tiče nove tramvajske, proge do Sv. Križa je za 28. t. m. sklicana komisija na mestu samem, in sicer ob 8.30 s sestankom na vogalu Jegličeve in Masa-rykove ceste. Načrti so tudi ža razpoloženi pri mestni občini (interesentom na vpogled. Nova proga se bo po načrtu odcepila na Masarykovi cesti od obstoječe proge do železniškega podvoza in od tod po šmartinski cesti mimo kolimske tovarne do Hmeljnikov. Proga bo enotirna, ime-ai bo štiri izogibališča in bo dolga 1680 m. Ker cesta do Sv. Križa še ni urejena, hoče tramvajska družba zaenkrat zgraditi provizorno progo na pragovih. Gradnja novih železnic V kratkem bodo pričeli graditi železnico Metkovič—Ploče in nov velik kolodvor v Skoplju V včerajšnji številki smo poročali o normalizaciji ozkotirne železniške proge Sarajevo — Brod. Trasi.ranje te proge je že v glavnem končano, tako da bodo lahko v kratkem pričeli z gradnjo. Do Dervente bodo sedanjo progo normalizira'5, potem pa se bo normalnotirna proga odcepila in bodo od Zenice do Sarajeva tekli vzporedno dve progi, normalnotirna in ozkotirna. Nedavno smo tudi poročali, da so v državni režiji prčeli graditi prvi drl velike transverzalne železnice preko Bosne od Kraljeva do Banjaluke, in sicer v odseku Kraljevo — Gačak, kjer že vodi ozkotirna železnica. Sedaj bodo pričeli graditi tudi progo od Metkoviča do projektirane nove luke Ploče. Min'strski svet je že ob koncu julija na osnovi uredbe o financiranju velikih javnih del in uredbe o trasiranju in grad- nji novih železnic odobril kredit 30 m;li-jonov Din za gradnjo te proge Metkovič — Ploče. Proga bo ozkotirna in bo dolga 20 km. Finančni minister je te dni že otvoril kred't 6 milijonov Din za pričetek same gradnje, in sicer za čas od 1 oktobra do konca t. 1. Progo bodo gradili v državni režiji in je gradnja poverjena trojici inženirjev prometnega ministrstva, k' bodo lahko gradnjo večjih objektov oddal' podjetnikom. Železnico bodo dogradili v dveh letih. Nadalje poročajo iz Beograda, da bodo v kratkem pričeli graditi nov velik kolodvor v Skoplju. Dne 10. t. m. bodo posvetili temeljni kamen novega kolodvorskega poslopja. Za začetna dela pri ureditvi kolodvora v Skoplju je predviden kredit v višini 20 milijonov Din. V Beogradu zatrjujejo, da bo novi kolodvor v Skoplju najlepši v naši državi. Znatno povečanje naše rudarske produkcije Po podatkih ministrstva za gozdove in rudnike se je naša rudarska produkcija v avgustu ponovno znatno dvignila. Zlasti značilno je naglo naraščanje produkcije premoga, kar je deloma v zvezi s povečano potrošnjo, pa tudi z okolnostjo, da se je inozemski premog precej podražil in ga razmeroma manj uvažamo. Skupaj je znašala letos v avgustu produkcija premoga 441.960 ton, nasproti 327.660 v lanskem avgustu, tako da znaša povečanje nasproti lanskemu letu 35%. Naglo se tudi dviga naša produkcija železne rude, ki je znašala letos v avgustu 60.580 ton nasproti 35.950 tonam v lanskem avgustu in 19.535 tonam v predlanskem avgustu. Produkcija bakrene rude se je le v manjšem obsegu dvignila na 55.960 ton (lani 51.700), prav tako produkcija svinčeno-cinko\re rude na 68 240 ton (lani 65.080). Znatno pa je narasla produkcija bavksita, ki se je povznela na 54.650 ton (lani 38.920. predi. 23.320) in produkcija pirita, ki je znašala 13.150 ton (lani 10.700, predi. 56?0). Omeniti je še povečanje produkcije kromove rude na 7230 ton (lani 6060). Gospodarske vesti = Spremembe pri Našič'i. T p dni je bila v Zagrebu redna glavna skiy>ičina Našičke tvornice tanina in parnp ža:re d. d. za poslovni letj 1933/34 in 1934/35. Glede na znano afero in pro^p? proti vodi'n:m funkcionarjem tecra podjetja je vladalo za občni zbor veliko zanimanje. Na občnem z:boru je uprava družbe glede na te dogodke podala kolektivno ostavko, nskar je bila izvoljena nova uprava. Za predsednika je postavljen s:r Ernest Wi]fon, britanski pooblaščeni minister in poslanik izven službe. Prvi pod-predselnik je i-edaj s. Milivoj Crnadak. generalni direktor Praštetlione v pokoju, po-slevodeči podprpdsednik pa g- Ge-'a Kovač. Nadalje 8« 127.50 _ 132.50. Otrobi; baški, sremski in banatski v vrečah 90 — 95. Fižol: baški beli bre? vreč 207.50 — 210. + Budimpeštanska terminska borza (23. t. m.) Tendenca mirna. Koruza: za maj 12.16 — 12.18. BOMBAŽ -}- Liverpool, 22. septembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za september 5.03 (prejšnji dan 5.05), za dec. 5.08 (5.10), za maj 5.23 (5.25). 4- Newyork, 22. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: ta okt. 8.69 (8.73), za dec. 8.59 (8.61), za marc 8.74 (8.75). 11 ubeglih kaznjencev Iz kaznilnice v Rzeszowu v Galiciji je pred kratkim ušlo enajst poklicnih zločincev, ki so potem ogražali vse tamkajšnie ozemlje. V nekam spopadu sta dva med njimi prejšnji teden ustrelila nekega pp''ci-sta in drugega težko ranila. Oba razbojnika so potem zasledovali orožniki, ju obkolili in ker se ni6ta hotela vdati, so ju ubili. Tretjega izmed beguncev so ustrelili na cesti v Krakovu, po*em ko je po divji bitki ubil nekega stražnika in dva ranil. V mestecu Chrzanowu so ustrelili 6edaj četrtega zločinca, petega pa po ujeli v Krakovu. Ostale če iščejo. Nova senzacionalna ugrabitev v Parizu General Miler, naslednik generala Kutjepova, predsednika zveze bivSih ruskih bojevnikov, skrivnostno izginil Pariz, 23. septembra. AA. Prijatelj' generala Milerja, ki je po ugrabljenju generala Kutjepova postal predsednik zveze bivših ruskih bojevnikov in ki je stanoval v ulici Jeana Baptista Clementa, »o obvestili polic'jo, da generala Milerja že od včeraj pogrešajo. Že davi ob 3. je ruski general Pavel Ku-sonski sporočil policiji, da je general Miler včeraj okrog 9. odšel it svojega stanovanja in se kasneje ni več vrnil. Pred svojim odhodom je pustil v p'sarni pismo, naslovljeno na Kusonskega, v katerem pravi: »Danes ob 12.30 imam sestanek z generalom Skoblinom na vogalu ulice Jasmin in Rafe, odkoder pojde z menoj na sestanek z nemškim častnikom Strohmanom, ki je vojaški ataše v neki sosedni deželi, in Wer-nerjem, ki dela v tukajšnjem nemškem poslaništvu. Oba govorita dobro ruski. Sestanek je pripravil generala Skoblin. Morda sta to* agenta Gestapa. Zato zapuščam te beležke.« Nato je Kusonsiki sklical sejo odbora ruskih bojevnikov, na katero je prišel tudi general Skoblin, ki pa je izjavil, da z generalom Milerjem ni imel nobenega sestanka. Posvetovanje je trajalo do 2. zjutraj. PoFcija je glede omenjenega pisma zaslišala tudi generala Skoblina, ki je izpovedal, da ne razume, kaj je hotel general Miler s njim povedati. Zanimivo je, da je tudi general Skoblin po svojem zaslišanju izginiL Policaja je o dogodku takoj nato obvestila vse podrejene oblasti na deželi in na meji. Gotovo je, da se ruska generala Se nista vrnila v svoja stanovanja. General Miler, ki je včeraj v tako čudn'fa okoliščinah izginil, je stanoval žc tri leta v neki hiši v Boulogne sur Seine s svojo soprogo ter hčerko go. Checanovo in vnukom Jeanom Checanom. Ga Checanova je Havasovemu poročevalcu izjavila, da o svojem očetu nima nobene vesti od včeraj od 9. zjutraj, ko je odšel v urad združenja, ki mu je predsednik, odkar je rzginil general Kutjepov. General Miler ni prihajal na kosilo, če je pa bil zvečer zadržan, je vedno telefoniral domov, da ne bi bili v skrbeh. Svojčas je imel pobočnika, ki ga je povsod spremljal, pred tremi leti pa ga je odpustil, ker je smatral, da je odveč. Ga Checanova je pristavila: Snoči okrog 20. je bila moja mati v skrbeh in je zaradi tega telefonirala neJcemu prijatelju. Ob 23. sem že slutila, da nam grozi nevarnost Zato sem obvestila policijo. To so suha dejstva. Nadalje je izjavila, da njen oče n? prejemal nobenih grozilnih pisem, sicer pa je pošta prihajala v njegov pariški urad. Zanimiva razprava Predsednik JUU Metod Kumelj oproščen pred sodiščem v Slov. Bistrici Slov. Bistrica, 22. septembra Danes je bila v Slov. Bistrici sodna obravnava proti predsedniku Jugosl. učiteljskega udruženja, sekcije za dravsko banovino v Ljubljani g. Metodu Kumiju. Obravnava je bila ena največjih, kar jih je bilo v zadnjem času v Slov. Bistrci. Vodil jo je sodnik dr. Teodor Tominšek, ob-toženčev zagovornik pa je bil dr. Vlado Vavpetič, odvetnik v Ljubljani. Obtožnica je dolžila predsednika Kumlja, da je na zborovanju učiteljskega društva v Slovenski Bistric' dne 6. marca v svojem poročilu med drugim kritiziral sestavo disciplinskega sodišča za učitelje, ker mu predseduje politično upravni uradnik namesto uč'telja. Nadalje, da je navedel kot nekakšno razliko med postopanjem pred rednimi in disciplinskimi sodišči, da je bilo v letu 1936 drž. tožilcu v Ljubljani predloženih »koli 3600 ovadb, od katerih j;h je že sam drž. tožilec zavrnil okrog 1500, obsojenih pa je bilo samo okoli 600 ovadencev. Dokler ne bodo disciplinska sodišča prav tako neodvisna in nepristranska kakor so redna, se morajo učitelji vedno bati za svojo službo vsled lažnjivih in iznvšljenih ovadb. Razprava se je začela točno ob 8. uri zjutraj in je trajala nepietrgoma do pol 3. popoldne. Zaslišanih je bilo 13 prič. Iz predloženih dokazov in izpovedi prič je bilo videti, da poročilo predsednika JUU g. Kumlja n'. vsebovalo nikake nedopustne kritike in da obtožnica ne kaže stvarnega poteka predsednikovega poročila na učiteljskem zborovanju. Po končanem obrambnem govoru odvetnika dr. Vavpetiča je razglasil sodnik oprostilno sodbo v veliko zadoščenje številnih navzočih učiteljev 'n drugega občinstva Predsedniku Kumiju so poslušalci razprave iskreno čestitali. Kako živi državni nameščenec na deželi Prejeli smo: Z odobravanjem spremljamo gibanje Jugoslovenske ženske zveze za povišanje plač tudi žene državnih nameščencev na deželi. Nič manj obupen kakor v mestu je naš položaj. Vzemimo za primer državnega nastavljenca s 1.600 Din mesečnih prejemkov, ki ima ženo in tri otroke, izmed katerih eden poseča srednjo šolo. Ko. liko stanejo knjige, takse in ostalo, vsakdo ve. Vsak mesec je treba plačati zanj za hrano, — stanovanje, šolske potrebščine in drugo, 740 Din. Torej ostane štirim ljudem 860 Din za hrano, obleko, zdravnika in ostalo. V podeželskih trgovinah pa je treba plačati vso špecerijo in manufakturo dosti draže kakor v mestu. Na primer moka stane 4 Din kg. Ce si nastavljen v pasivnega kraju, na primer v Beli krajini, so tudi kmetijski pridelki dražji kakor na trgu v Ljubljani. Poleg tega pa si še po 15 do 20 km oddaljen od železnice in vsakokrat, kadar moraš po opravkih, plačati voz v eno smer 30 Din in še več ali pa hodi peš. Ce upoštevamo vse to, m naš položaj nič boljši, temveč je še slabši kskor v mestu. če hočem kupiti od domačina kako reč, mi zasoli visoko z motivacijo; Državni nameščenci imate lepe plače, zato lahko plačate. Rajši proda na trgu pod ceno kakor pa doma po primerni ceni. Dostikrat pa še te ali one reči ne dobim. Tfko sem krompir morala kupovati v 13 km oddaljenem mestu, če sem ga hotela dobiti po dinarju kilogram. Zato je skrajni čas, da se kdo pobriga za nas. Dolga delati ne smemo, nagi in bosi biti spet ne smemo, torej nam ne preostaja drugo kakor gladovatL M. M. Spominska svečanost v Trbovljah Trbovlje, 23. reptembra. Ob smrti prezidenta Osvoba itelja so v Trbovljah z mnogih hiš plapolale črne z-sta-ve. Tiha črnina je na vsak korak prepričevala o naših iskrenih simpatijah do bratov Cehov. Sokol ja okrasil izložbeno okno podružnice »Jutra« z veliko sliko pokojnega prezidenta, obdano s črnim floram, našo in češko zastavo. Ko pa je veliki pokojnik nastopil poslednjo not. se je vsa rudarska mladina zbrala v obeh natodnih šolah okrog svojih vzgojiteljev. Komemoracijam po ljudskih šolah se je pridružila lepa žalna svečanost meščanske šole s spominskim govorom g. Cerniča. Najvernejšj in najsvečanejši izraz našega žalovanja pa je bila pietetna spominska svečanost, ki jo je zvečer priredil naš SokoL Žalne svečanosti se je udeležila vsa trboveljska nacionalna javnost predvsem učiteljstvo, občinska uprava, rudniško ravnateljstvo in nameščenci, zastopniki pridonitnih slojev, zlasti pa tudi Številni delavci. V prepolni sokolski dvorani je spregovoril br. starosta naroilni poslanec Pleskovič in je v kratkem govoru orisal svetli lik predsednika Masarvka, ki je e pokojnim kraljem Petrom Osvobodilnem in velikim Poljakom Pil-sudskim ustvarjal široko slovansko svobodo ter bil neumorni poboroik in soutstvaritelj jugoslovenske državne neodvisnosti Govornik je poudaril globoko povezanost pokojnikovega življenja s Sokolstvom, v katerem je Masaryk zrl poroštvo, da bo Slovanstvo izdržalo v življenju, de],u in napredku. Govoru je sledila krasna alegorična slika, na kateri so se Mnsaryku poklonili trboveljski Sokoli. Naša državna, češka in sokolska članska in narašča.jska zastava so se sklonile. Trboveljski slavčkj pa so krasno zapeli himno »Kje dom je moj« in Masarvko-vo najljubšo »Za-bučale gore«. Učitelj Pahor, prosvetar Sokola je potem v polurnem, res lepo zasnovanem govoru, pesniško počastil Tomaža Masarvka kot filozofa, državnika, osvoboditelja in človeka: prikazal je najver-nejšo sliko predstavnika češkega žitja in bitja,« ki je po zgledu Husa ljulal in iskal resnico, govoril in branil resnico do smrti«, pa vendar kljub svoji veliki pobožnosti od-klanj^l ve« vemki formalizem. Lepo spominsko svečanost, ki je bila najlepši izraz jugo-slovensko-češkega prijateljstva tudi v naših rudarskih krajih, je zaključila sokolska godba z dovršeno odsviranim slovanskim kora-lom. Dva slovenska prosve-titelja iz Prekmurja Prekmursko muzejsko društvo v Soboti Je izdalo letos v enotni knjigi razpravi o Miklošu KUzmiču in Francu Ivamociju, dveh duhovnikih, ld sta s svojim plodo-noanim slovstvenim delom obudila in ohranila v našem ljudstvu pod svetošte-fansko krono ljubezen do materinega jezika ter odločilno vplivala na to, da ta važni del panonskih Slovencev ni zapadel nv-džarizacaji. Avtorja razprav sta Ivan Zelko in Vilko Novak, prvi Je obdelal Kuzmiča, drugi pa Ivanocija. Dasi leži med življenjsko dobo obeh prosvetiteljev skoro petdeset let, vendar sega pomen Ktizmičevega dela globoko v leta, ko Je začel delovati Ivanocij, ln Je zato duhovna kontinuiteta povsem ohranjena. Iz razprav vidiirno, da so tudi v Prekmurju udarili temelje slovenskemu slovstvu evange-liki in se je Mikloš Kiizmlč pri svojem delu lahko močno opiral na števana Kiiz-miča, evangelika, ter sploh na pet knjig, ki so jih že imeli slovenski evangeliki Prekmurja, ko je izšel prvi katoliški t'fct Miklošev »Nadaljnji Bvangeliomi«. Mikloš sam je izdal kasneje še šest knjig, med katerimi je njegov molitvenik doživel kar 24 izdaj. Mikloševa literarna de-l2A-nost pa je nedvomno imela le namen protireformacije in je v tem pogledu dosegla prav pomembne uspehe. Vzporedna zasluga za ohromitev Slovenščine v Prekmurju ni zato seveda nič manjša, saj so za njim prišli novi delavci, ki so nadaljevali započeto delo, ga razširili z Jezikovnim, zgodovinskim in vzgojno poučnim delom ter ga izpopolnili s šolskim, nabožnim in znanstvenim progre trnom. V slednjem pogledu Je bil pomemben zI:Bti dr. France Ivanocij, ki je stopil na branik slovenstva tedaj ko je zagon evan-gelikov nekako opešal in Je biLa velika opasnost, da slovenski živel j podkže silnemu pritisku Madžarov. Nestrpnost Madžarov je Ivanocijiu pripravila marsikak težak trenutek, toda on j« svoje stališče junaško branil. Ako so v prejšnjih časih komu naprtili očitek »panslava«, je bil v madžarski javnosti skoro anatemiziran. Za zlo so mu šteli, ker je krščanski nauk učil v slovenskem jeziku — v šoli in v cerkvi — tn ker je širil knjige Mohorjeve družbe. Ivanocij je zelo skrbel za svoje ljudstvo v gmotnem ozira, ščitil ga je pred samote stnostjo birokracije, v cerkvi pa je narodnemu jeziku čvrsto hranil njegove pozicije. Bil je sicer sam pristaš nazora da madžarski totalitarni narodnosti in zaradi vzgoje ln madžarskih prilik ni imel izrazite slovanske narodne zavesti, pač pa je bil po čustvovanju dober in pristen narodnjak. Samo v takem okviru je bilo nekoč mogoče delati za slovenstvo. Dasi je knjiga posvečena dvema katoliškima prosvetiteljema kasnejše dobe, ne more zasenčiti dejstva, da so tudi v Prekmurju prvi začetniki slovenskega slovstva evangeliki. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! ■ »JUTRO« H. 223 Q K============^ Pefdt. Žt.TfLmt ...... - Dva milijona čehoslovakov se poslavljata od prezidenta Osvoboditelja Pogrebni sprevod se pomika po Vaclavskem trgu. Na obeh straneb trga so »brano Delegacija naše vojake ta nagih dobrovoljcev r sprevoda. Za njo Oani praSkega ogromne množice prebivalstva i diplomatskega sbora Pogrebno odposlanstvo naših rezervnih oficirjev tat dobrovoljcev Predstavnik Francije Leon Blum Sest vrancev vleče topovsko lafeto, ki vozi krsto s truplom velikega v sprevodu pokojnika Poskus umora s fantomom Hotel je prestrašiti ženo, da bi umrla od strahu Trgovec Anton Gorsfld lz Lwova je živel b svojo ženo že delj časa v precej napetem razmerju, žena je bila silno ljubosumna in ga je s tem tako težila, da je začel na zadnje premišljevati, kako bi se je izne-bil. Vedel je, da je njegova žena skrajno nervozna in bojazljiva. Sklenil je zato, da jo bo tako prestrašil, da tega strahu ne bo preživela. Dejal ji je nekega večera, da ima neko sejo in je odšel z doma. Pozno ponoči, ko je žena že trdno spala, se je splazil, odet v belo rjuho, kot strah v hišo. Vstopil Je nenadno v spalnico in Je začel vreščati ter tuliti, žena se je zbudila na smrt prestrašena in je dobila histeričen napad. Na njene klice so prihiteli sosedje. Gorski je hotel zbežati, v tem trenutku pa ga je strel iz samokresa, ki ga je oddal neki sosed, zrušil na tla. Težko ranjenega so ga prepeljali v bolnišnico in prav tako ženo, ki je živčno uničena. Zdravniki celo dvomijo, da bi ostala živa- Zločin iz pohlepa po uhanih Po petih letih odkrit umor na Poljskem V neki vasi v okolici Lodža so našli pred petimi let: umorjeno petletno deklico. Nikoli ni30 mogli prav dognati, kaj je bil vzrok grdega zločina in tudi storilca niso izsledili. Morilec je bil nesrečnemu otroku odvzel samo uhane, dar otrokove matere, ki ni predstavljal nobene vrednosti. Počasi so stvar pozabili. Te dni pa se je zgodilo, da se je dekličina mati udeležila neke plesne prireditve v vaški gostilni. Nenadno je obstala — na ušesih neke plesalke, 18-letnega dekleta, je zagledala uhane, ki jih je bila darovala nekoč svojemu otroku. Takoj je opozorila orožnike, ki so dekle prijel?. Osumljenka je potem brez nadaljnjega priznala, da je pred petimi leti res umorila otroka. Izpovedala je, da so jo do tega zločina pripravili samo uhani. Do danes ni imela poguma, da bi s.; jih nataknila, za ta večer pa je nečimernost premagala njen strah. In to ji je postalo usodno. Valentinova vdova — vnovič nevesta Ženska zavist zavoljo novega ženina Vdova po proslulem filmskem igralcu Rudolfu Valentinu, Joana Aokerjeva, je sporočila, da se bo znova poročila. Njen zakon s igralcem so ločili 1. 1922 in od tega časa Ackerjeva ni več sodelovala pri filmu. Ko je Valentino 1. 1926. umrl, je kazala silno potrtost. Do zadnjega časa je nosila žalno obleko in je pogostoma prihajala na pokojnikov grob, da ga okrasi s svežim cvetjem. Sedaj pa ee hoče poročiti z nekim »možem t gora«, o katerem je povedala le to, da ima svoje posestvo. Kot posestnica hoče nadaljevati svoje življenje mirno. Valentino ima v Ameriki 5» danes mnogo oboževalk, ki imajo celo svoj klub, in te so Ackerjevi namen z novo poroko hudo zamerile, pa čeprav je od zvezdnikove smrti poteklo že toliko let. Pravijo, da ženska, ki je imela srečo pripadati Valentinu, nima pravice, oa bi se poročila z drugim moekim Prometno ministrstvo v Nankingu Šolski pouk s časnikom in radiom Zaradi epidemije otroška paralize, ki divja ta čas v Ohicagu, kakšnih 300.000 otrok ne more posečati svojih šol. Za te otroke so si izmislili sedaj vsakodnevni večurnl pouk od 7.30 dalje s časniki in radiom. Najboljši izmed učiteljev predavajo zjutraj brezžično svojo snov, a vsi chicaški ve-černiki jim pri tem delu pomagajo na ta način, da objavljajo predpoldansko učno snov in urnik za naslednji dan. Nezgoda straf osfernega balona Te dni se je dvignil v Moskvi neki balon za polet v stratosfero. Njegova posadka so bili sloviti letalci Prokofjev. Priluski in Se-menov. V višini 700 do 800 m pa so opazili, da uhaja iz balona plin. Balon je začel padati in je pristal nekoliko kilomertrov od kraja, kjer sa je bil dvignil. Posadka ni bila uporabila padal in se j* pri pristanku malo poškodovala. Tudi gondola ni ostala popolnoma cela, a žrtev ni bilo. Kje je Wilkins? Dne 19. avgusta je odletel znani polarni raziskovalec sir Hubert Wilkins e štirimi spremljevalci iz Edmonta v kanadski državi Alberti, da poišče izginolega sovjetskega letalca Levanevskega in njegova tovariše. Ze nekoliko dni ni o Wilkinsu nobenega glasu in bojijo ee, da se je s svojim letalom ponesrečil ANEKDOTA Masaryk ni maral policijskega nadzorstva in je nadvse mrzil spremstvo detektivov. To so ljudje dobro vedeli. Nekoč se je sprehajal po Topolčjanih. V gozdu ga je srečala stara ženica, ki je nabiral dračje. Pozdravila ga je in mu dejala: »Gospod prezident, zdaj pa kar bežite, videla sem dva policista, ki sta vam za pertami !< VSAK DAN ENA Voditelji Inozemskih odposlanstev na naših manevrih Divizljski general Maurice GAMELI^ šef francoskega generalnega štaba Armijski general A ma d e o GUILLET, poveljnik armadnega zbora v Bologni Armijski general Alberto P ARI ANI, šef italijanskega generalnega štaba ln državni podtajnik v rimskem vojnem ministrstvu Japonske ribiške ladje v ruskih vodah Ruske oblasti so v Vladivostoku zaplenile 57 japonskih ribiških bark, ki so »lovilec v ruskih obrežnih vodah. Rusi so prepričani, da gre pomota v prekoračenju vodnih mej na račun japonske vohunske službe. Legionarji iz Španije Te dni je pristala v Napoliju italijanska ladja »Cesarea«. Pripeljala je 360 ranjenih legionarjev, italijanske narodnosti, ki so se borili ramo ob rami s špansko vojsko generala Franca pri Santandru. Ladja je pripeljala domov tudi generala Piazzoniia, poveljnika oddelka »črnih puščic«. Nanking, sedanja prestolnica kitajske vlade, je bil zadnje dni ponovno objekt japonskih letalskih napadov. Napadalci so razdejali celo vrsto važnih objektov« kale po- slopje prometnega ministrstva r. v"ttli »Ml lahko postreže s pismi Madame Se-vignč.« »Nažaloet jih nimamo v zalogi.« »Potem poglejte, če imate vsaj kakšno njeno dopisnico.« •t" Iffltol Teaf Vihar nad laško nacionalno mladino Malo odgovora na obupno besnenje agitatorjev JRZ Laško, v septembru. Pri poslednjih občinskih volitvah smo med številnimi klerikalnimi letaki brali tudi med drugim: »Podgane že bežijo iz JNS-arske barke!« In res, kolikor jih je bilo, so zbežale v. novo gnezdišče, v katerem se sedaj porajajo produkti, ki jih z velikim veseljem objavljata »Slov. dom« in »Slovenec« na najvidnejših mestih. Sicer je to na vse zadnje dobro propagandno sredstvo za oba omenjena lista, kajti to vleče bolj, kot koristno razmišljanje o delu, pri katerem so se v zadnjih dveh letih tako dobro izkazali naši nasprotniki. V Laškem so klerikalci organizirali cel štab pisanih dopisnikov, od največjega klo-buštrača do onega v temni suknji. Rezervirali so si pisalni stroj nalašč za to svrho in sicer v neki sobici, ne daleč od sodčkov, katerih vsebina daje končno obliko, moralnost in silovitost temu hrumečemu viharju. človek, ki govori o hudojamskem paši, ima pač razloge, da je pri celi stvari, najintenzivnejši. Srdito napadanje ga odkriva. Poleg tega je pa tipkanje delo in delo je treba plačati, čas je zlato in, če ga človek periodično izkorišča od dnevov izhajanja »Nove Dobe« do trenutka, ko burja zaveje iz Kopitarjeve ulice spričo prejšnjega vsakodnevnega filozofiranja po laških ulicah in opravljanja montekarlov-skih poslov, ne bo nikomur teško izluščiti iz teme tudi to zagonetno zrno človeške družbe, ki ima svoje korenine v Italiji in Rusiji, razlikujoč pri tem telesne od duševnih. To so, poleg običajnih, oni posebni motivi in momenti, ki odkrivajo lice lokalne politične zaostrenosti in borbenosti pred vso slovensko javnostjo. Ljudje, ki so svoječasno nosili sokolske ■mike na svojih prsih, ki so propagirali malo pozneje marksistične ideje med laško nacionalno mladino, ki se danes ponosno trkajo na prsa, da niso klerikalci pri tem pa igrajo danes vlogo predstavnikov laških klerikalnih dopisnikov, niso vredni odgovora, pa čeprav sodelujejo z njimi tudi pristni voditelji slovenskega naroda. V interesu resnice je pa potrebno, da informiramo javnost objektivno in točno o dogodkih, ki so dali povod izpadom v »Slovencu« in Slovenskemu domu«. Nacionalno omladino v Laškem predstavljajo z redkimi izjemami fantje, ki so nacionalnega duha že iz otroških let. Plačanih agitatorjev, dnevnic in podobnih reči, katerih so se posluževali klerikalci pri znani gonji z epilogom pri Prihovi in pri ekspediciji napadalnih oddelkov iz Laškega v Celje ob isti priliki, nacionalna mladina ne pozna. Bedasta je trditev, da smo pre- jeli od okrajnega načelstva ali organizacije Din 5.000. »Slovenec« naj navede ime glavnega agitatorja, ki je pripovedoval baje to stvar na »borzi dela v Laškem«. Delavce sprejemamo v naše vrste prav tako, kakor vse ostale člane zaposlene in brezposelne. Iz Laškega sreza se je banovin-ske skupščine naše omladine udeležilo nad 100 nacionalnih oirtadincev, kljub najneugodnejšim vremenskim prilikam. Samo na žel. postaji Laško so omladinci kupili za čez Din 1000 voznih listkov. Pri-smodarija je pa, da so se vozili v Ljubljano vozni listki brez oseb. Priporočamo klerikalnim vohunom v Laškem, da v bodoče malo boljše opravljajo naročene jim posle. Za udeležence iz laškega sreza ne vštevši udeležence iz Hrastnika—Dola in Trbovelj so morali v Zidanem mostu priključiti dva vagona. Posebni vlak bi pa iz Celja vsekakor bil potreben za vse udeležence iz štajerske, ker je bila dvojna kompozicija vlaka nabito polna in je imel vlak 50 minut zamude. Glede K. ali »krištofskega Goljata«, kakor ga laške klerikalne amfibije neprimerno nazivajo, bi le-ta storil najboljše, da prime klerikalne dopisnike za vrat in jim vlije v njih glave ono moralo krščanske resnicoljubnosti, ki je potrebna, da iz te komedije v bodočih primerih za njih ne bi nastale tragedije. Saj je pri nas splošno znano, s kako odprtimi rokami so ga sprejeli klerikalci, ko je prišel iz Nemčije v času občinskih volitev, kako so ga vozili v svojih avtomobilih, kako so ga basali z jedačo in pijačo, danes pa, ko je po velikih razočaranjih prijavil pristop v našo stranko, to ne prija njegovim bivšim prijateljem. Pripominjamo, da mi sprejemamo prijav-Ijence na večmesečno čakalno dobo in da o definitivnem sprejemu v članstvu odloča pristojni forum stranke. Z letaki v Ljubljani alarmirana »anti-fašistična mladina« se je poskrila, še pred-no so številne vrste omladincev povezale ljubljanski kolodvor s Kazino. Policija proti njim torej sploh ni mogla intervenirati. V predzadnjem odstavku so si laški dopisniki in odgovorni urednik »Slovenca« vsled prevelike kratkovidnosti njihovega sodelavca nanesli masla, ki bi zadostovalo za razpravo na drugem mestu. V času, ko se približuje dan vsedržav-nega omladinskega kongresa JRZ v Beogradu in pri dejstvu, da v Sloveniji ni izvoljen niti eden odbor omladine JRZ, priporočamo klerikalnim voditeljem, da se raje angažirajo pri tej stvari in da pošljejo v Beograd ljudi, ki bodo prenesli razliko med vsedržavnim in lokalnim političnim programom JRZ. Iz Julijske Krajine Tržaški pomorski tovorni promet Problem tržaške luke in njenega blagovnega prometa postaja zmerom bolj pereč. Kljub občemu zboljšanju gospodarskih prilik v Srednji Evropi, se promet v tržaški luki še ni popravil. Od leta 1934 do lani je po kratkem dvigu padel za nadaljnjih 221.000 ton (skoraj 10%). Spričo tega je razumljivo, da je vlada prav te dni priskočila javnim skladiščem v Trstu (in na Reki) na pomoč z novo subvencijo v znesku 10 milijonov lir. Skoraj istočasno je bil s posebnim dekretom urejen tudi položaj komisarja tržaških javnih skladišč dr. Karla Perusina (Perušiča), ki je bil prej pokrajinski tajnik fašistične stranke v Trstu in je lani meseca oktobra prevzel vodstvo teh skladišč. Določena mu je mesečna plača 5.588 lir. V poslednjem času se je že več strokovnih listov bavilo s položajem tržaške luke, pred dnevi pa je dr. Perusino sam v tržaškem »Piccolu« objavil daljši članek, iz katerega v naslednjem posnemamo nekaj važnejših podatkov. Italijanska vlada je v letih 1926—1937 potrošila okrog 200 miljonov lir za obnovo in izpopolnitev tržaških pristaniških naprav. V tem času so zgradili veliki pomol VI v južnem delu luke, okrog njega pa 5 dvonadstropnih skladišč. Ob njih so postavili 28 električnih žerjavov po 10, odnosno 2.5 tone nosilnosti. Nadalje so zgradili veliko tobačno skladišče, večje skladišče tudi v severnem delu luke, potniško postajališče in pristajališče za hidroplane v osrednjem delu pristanišča ter več manjših pristaniških naprav. Tudi v tarifnem pogledu si je znala tržaška luka ohraniti skoraj iste prednosti, kakor jih je imela pred vojno. Te prednosti prihajajo posebno do izraza v direktnih železniških jadranskih tarifah, v preferen-čnih carinah za nekatere vrste kolonialnega blaga (kava, kakav, droge, čaj in bombaž), ki se uvaža v Avstrijo, ter v neposrednih kumulativnih tarifah za prevoz blaga na Bližnji vzhod. Konkurenco luk ob črnem morju so poskusili odpraviti z novo pogodbo med prizadetimi paroplovnimi podjetji in ustanovami, ki je bila sklenjena prav pred kratkim. železniške zveze med Trstom in srednjeevropskim zaledjem so se zboljšale. Tako sc predvsem elektrificirali železniški progi iz Trsta proti Gorici in Postojni. Elektrifikacija teh dveh glavnih prog bo, kakor kaže, prihodnji mesec zaključena. Poleg tega pa se tržaški pomorski krogi še zmerom zavzemajo za zgraditev dvotirne pre-dilske železnice, ki bi vezala Trst po neposredni poti z Avstrijo. Na ta način se bodo lahko določile neposredne italijansko-av-strijske tarife, pa tudi nove tarife z Nemčijo in Češkoslovaško. Odpadel bo tranzit preko jugoslovenskega ozemlja od Jesenic do Bohinjske Bistrice in prevozni ter carinski stroški se bodo vobče znižali. Na sedanjih železniških progah je bila po vojni dokaj povečana brzina tovornih vlakov. Tako je blago n. pr. z Dunaja in iz Prage pred vojno prihajalo v Trst v 33 odnosno 61 urah, sdaj pa ga dovažajo redno v 32 odnosno 54 urah. Ne glede na vsa prizadevanja, da bi se dvignila konkurenčna sposobnost tržaške luke, pa se mora Trst z: .erom huje boriti z veliko konkurenco severnih nemških luk (Hamburg in Bremen), Gdynije in Gdan-ska, Galaca, Braile in Konstance, Sušaka ter celo Soluna, pa tudi Benetk. Preko Gdynije je šlo n. pr. lani 600.000 ton blaga iz severne češkoslovaške, ki se je prej vse izvažalo preko Trsta, pa tudi velike mno-2'ne oia reiidanje Ga.'.-, -e Preko Han; burga in Bremena se je usmeril pretežni del češkoslovaškega prekomorskega izvoza. Leta 1913 je šlo preko Trsta iz sedanje češkoslovaške okrog 700.000 ton blaga, leta 1927 še 538.000 ton, predlanskim pa le še 287.000 ton. Zato pa je bilo n. pr. leta 1927 preko Hamburga in Bremena izvoženega kar 1,921.000 ton češkoslovaškega blaga (po Labi in nemških železnicah). Kolikšna je postala razlika v blagovnem prometu med -Hamburgom in Trstom, kažejo najbolje naslednji podatki: Leta 1913 je znašal blagovni promet v hamburški luki okrog 16 milijonov ton, v tržaški nekaj preko 5 milijonov, leta 1935 v Hamburgu 20, v Trstu pa 2.5, leta 1936 pa 22 odnosno 2.2 milijona ton, tako da je bil hamburški luški promet pred 24 leti približno 2-krat, lani pa za 9-krat večji kakor tržaški. V Gdyniji se je blagovni promet povzpel že na 13 milijonov ton. Nedvomno je spričo tega nastala potreba, da se do skrajnosti racionalizira vsa uprava tržaške luke, hkratu pa omeji tudi delo v tržaških trgovskih in prevozniških podjetjih. Na tisoče delovnih moča, med katerimi so bili slovenski delavci in nameščenci skoraj v večini, je bilo treba zaposliti drugje. Tako se je pojavila v Trstu že pred leti tendenca, da se mesto spremeni iz transportnega in trgovskega v produktivno, industrijsko središče. Drobne novice Poroki. V Trstu so se te dni poročili uradnik Josip Pertot z gdč. EIzo Lapaj-netovo in g. Albin černe z gdč. Natalijo Ferlugovo. Oproščen na osnovi amnestije. Pred tržaškim prizivnim sodiščem se je pretekli torek vršil proces proti Josipu Rupniku iz Kanomle pri Idriji, ki ga je že goriško sodišče obsodilo na 3 leta zapora in 30.000 lir globe, ker je predlanskim zbežal čez mejo. Rupnik se je v Gorici zagovarjal, da se je odpravil v inozemstvo zgolj zato, da bi si našel zaslužka, ki ga doma ni imel. Pred tržaškim prizivnim sodiščem je Rupnika zagovarjal odvetnik Zennaro, ki je dokazoval, da Rupnik svojega dejanja ni izvršil iz političnih razlogov in da mora biti na osnovi poslednjega amnestijskega dekreta oproščen sleherne kazni. Državni tožilec Lutri je zahteval za obtoženca 10 mesecev zapora. Sodišče je Rupnika na osnovi zadnje amnestije popolnoma oprostilo. Poveljnik tržaške timavsike divizije general Renzo Dalmazzo je bil te dni premeščen. Imenovan je bil za poveljnika motorizirane divizije v Tridentu. V nedeljo se zbero šahisti v Trbovljah Trbovlje, 23. septembra Trboveljski šahovski Mub, ki sta ga leta 1927 ustanovila ljubitelja te lepe eksaktne igregg, Rainhofen in Odlazek, bo obhajal v nedeljo svoj prvi jubilej, šahovska igra je že v prvih letih klubovaga obstoja tudi v Trbovljah osvojila zanimanje ne le tukajšnjih intelektualcev, nego tudi delavskih vrst, ki so dale društvu dobre in vnete igralce. Klub se je razvil v koristno kulturno ustanovo, zlasti odkar je prevzel njegovo vodstvo g. dr. Hugo Baumgarten, rudniški zdravnik in. 9 letni predsednik trboveljskih šahistov. število rednih člamov je do danes naraslo na preko 30. KLuib je dosedaj prirejal vsakoletne interne turnirje za klubsko prvenstvo v Trbovljah, vendar je že po prvih letih segel preko trboveljskih meja in se udeležil medklubskih tekem, v katerih si je vedno zagotovil častno mesto. Lani pa se je uspešno udeležil v Celju dr. Aijehinove si-multanke. Pred letom je klub na pobudo g. dr. Baumgartna ustanovil mladinske šahovske tečaje, v katerih ee pridno vadijo ofieodt rlšjth »aanedar QoMn Boli« pod vodstvom gg. uMteflJa Limdia tn pravnika Miklaviča. Zveza slorvenflSdh šahovskih klubotr priredi v proslavo lOletatoe trboveljskega člana brzoturmir v Trbovljah, h kateremu so se prijavili že mnogoštevilni gostje iz vseh krajev. V nedeljo dopoldne bo v počastitev jubilanta to gostov v Sokolskem domu slavnostna seja, kateri bo sledila brzoturniroa tekma. Povabljenih ja vseh 22 v zveasl včlanjenih klubov, od katerih bo vsakega zastopalo po 8 igralcev. Br-zoturnirju sledi skupno kosilo. Zveza slovenskih šahovskih klubov je aa proslavo poklonila lep srebrn pokal ta Be mnogo drugih lepih nagrad. Srebrni pokal bo čuval vsakoletni trikratni zaporedni zmagovalec. Trboveljskim šalhistoim želimo mnogo uspeha na njihovi proaHavnl tekmi, ter jim iskreno čestitamo k lOletnicd njihovega društvenega delovanja. Padar je ordiniral Litija, 23. septembra. V Zajvrstniškl dolini se je v hudo konkurenco zobozdravnikom in dentistom naselil padar, ki Je razvil široko prakso. Prišel je bogve od kod in se nastanil v majhni sobici v samotni stavbi. Opremil jo je z zobozdrarmiškimi inštrumenti in je prijazno povabil ljudi k ordinaciji. Ker pri nas ljudje še vedno radi nasedajo ma- mOem, km se tam poUQ> bctj tfo domače«, je tudi novi umsLulttci dotitar imel kmaftu lepo število pacientov. Ne mr mo hribovski ljudje ,oedo iz Litija so hi-teUv Zavrstnik zdravit zobobol ki si lepšat usta ta usteca. In je že treba reči: za-vrstniški dohtar Je bil hudo prijazen, zgovoren, pa svojih pacientov ni odiral. Za>-dorvoljll se Je s takšnim honorarjem, da ga Je zmogel tudi mali človek. Ni teško uganiti, da so bili o prijaznem zobozdravniku kaj kmalu obveščeni tudi litijski orožniki. Ko so ga obiskali, so ga našU v ateljeju na dedu. Pobarali so ga za dokumente. Mož se Je začel izgovarjati, da se hoče s poštenim in cenenim delom prebiti skozi nevšečnost življenja. Je že res, da nima m kakih študij, niti ni bdi kje zaposlen kot asistent. Toda med svetovno vojno Je bdi ujetnik v Rusiji ta Je prišel k nekomu zobozdravniku za slugo. Pa se je tako izobrazil, da ga je po vrnitvi v Jugoslavijo zamikala zobozdravniška praksa, že paakrat Je poskušal srečo. Pred leti Je precej kratko ordiniral pri Sv. Križu nad Litijo. Od tam Je moral za 10 dni aa zapahe. Nekoč pozneje je moral presedeti večmesečno kazen. To ga ni spo-korilo ta je zdaj prišel v Zavrstnik. Dovolj drzna misel, da se je Sel nastavljat tram zobozdravnikom v bližini in žamdar-merijski postaji. Lažni doktor Je Ernest_ Potrato, doma iz Škofja Loke. V litijskem zaporu čtafka nadaljne usode. Sokolski nastopi ob zapadni meji Po cesti drvi velik, odprt avto. Z nJega se sliši veselo petje ta vriskanje mladih grl. Mlad naraščajnik drži v roki vihrajo-čo zastavo. Kdo se pelje? Ko opazimo, da je modra barva na vrhu, tudi že vemo, kdo je. Logaški Sokoli se peljejo v posete k svojim bratom, na njihove nastope. Tako so se letos vozili logaški Sokoli. Tako ali malo drugače so se letos vozili bratje in sestre drugih društev, da vidijo, če naše število res pada in če to avtomatično čiščenje, ki so nam ga naklonili, ne bo razredčilo vrst... Tako in samo tako je vihrala naša tro-bojka v vetru po naših prašnih obmejnih cestah. Tujci so gledali in marsikateremu bratu z druge strani se je utrnila solza veselja. Državna trobojka Je tem bratom simbol vsega onega, česar so se pri nas mnogi preobjedli. Na povratkih je zastava veselje vihrala in pesem je bila bolj sproščena- Mudilo se je, ker je morala biti mladina do časa doma, tudi če so starejši nekoliko godrnjali, ker bi še radi ostali v družbi s svojimi brati. Vsi pa so se prepričali o resničnem valu, ki je zajel Sokolstvo. Vrste so že skoraj čiste in prerojene tudi pri nas. Padec števila zaradi čiščenja se ne pozna! Marsikje pa se pozna baš nasprotno, ker so prijeli za delo tudi oni, ki so dremali. Povsod smo opazili, da so nastopi skrb-neje organizirani, da so vaje izvedene točneje in strumneje. Ena napaka pa še ni odpravljena: nastopi so si med seboj še vse preveč slični, kar postane za gledalce utrudljivo. Na tem bolehajo nastopi že dolgo. Prihodnje leto bo treba posvetiti temu dejstvu več p&Žnje. Več pestrosti v posebnih točkah! Težko je to izvedljivo. Močnejša društva bodo lahko našla pravi način, če bodo načelništva do časa in točneje izdelala programe. Kakor po dogovoru pa sta se izoblikovala pravi uvod in zaključek nastopa, ki sta posvečena narodnemu stremljenju So-kolstva: dvig zastave na visoki drog ob sviranju državne himne pred vrstami nastopajočih. Pesem sokolskih legij in nato tehnična izvedba točk. Za zaključek »Hej Slovani« in zopet naša udarna pesem. Zginili so oni dolgovezni govori, ki so tolikokrat po nepotrebnem utrujali telovadce. Sokol ni tisti, ki mnogo govori, ampak tisti, ki mnogo dela. Zato je beseda Sokola jedrnata in udarna. Naše delo je tiho! Ker so številke tudi danes še najboljše merilo, naj po njih tudi ocenimo posamezne naše nastope: Nedelja, 20. junija, Gorenji Logatec: nove vaje se prvič izvajajo, zato se bojimo kako bo s skladnostjo. Toda vse se dobro ujema. Nastopajočih naštejemo 192. Več kakor lani. Tudi gledalcev je več! Le z nekaterimi telovadci na orodju nismo zadovoljni, ker so se lotili vaj, katerim niso dorastli. Za zabavo po nastopu je poskrbel odličen Turšičev orkester iz Cerknice. Uspeh v splošnem prav dober. Nedelja, 27. junija, Cerknica: za uvod mogočen sprevod in mnogo navdušenja po okrašenem trgu. Vaje se izvajajo točneje, število nastopajočih iz domačega društva Je razmerama majhno, toda večje, kakor lani. Medtem, ko jih je pred letom nastopilo 53, jih je bilo letos 59. Izredno pa je poskočilo število gostov od 86 na 292. Pred nastopom so se nekoliko pregrešili proti pravilu kratkih govorov. Uspeh skoraj odličen. Nedelja, 4. julija, Dolenji Logatec: društvo razvija zadnji čas izredno aktivnost, ki se pozna tudi na številu nastopajočih iz domačega društva: 204 domači, z gosti 371, skoraj dvakratno število v primeri z lanskim nastopom! Iznenaduje izredno število gledalcev. Požrtvovalno delo Je pokazalo tudi pri nastopu odličen uspeh. Organizacija okrožnega izleta za prihodnje leto, ko bo društvo slavilo 30 letnico, je v dobrih rokah! Nedelja, 11. julija, Borovnica: nismo zadovoljni, ker je bil to mišljen kot okrožni izlet. Zi se, da so društva pozabila na to dejstvo, število gostov bi vsekakor moralo biti še večje. Vendar naštejemo 271 nastopajočih. Uspeh dober. Nedelja, 1. avgusta, Rakek: število nastopajočih ta gledalcev je večje, kakor lani. Posebno pa je večje navdušenje. Splošen uspeh prav dober. Nedelja, 8. avgusta, 2irl: zunanji vtis vsega ni velik, tem zadovoljivejša pa Je tehnična stran. Lani je nastopilo 116 telovadcev iz domačega društva, letos 130 in 119 gostov. Pozornost vzbuja orodna telovadba in več posebnih točk. V tem pogledu je ta nastop prednjačil. Splošen uspeh prav dober. Nedelja, 29. avgusta, Planina: iznenadl nas izredno število zastav, s katerimi je vas okrašena. Le na občini jo zastonj iščemo, čeravno nam nekdo zatrjuje, da nekje visi. Povorka je živahna in dolga. Lani niso imeli nastopa. Naštejemo 46 nastopajočih iz domačega društva in 180 gostov. Nastop prav dober, splošen uspeh odličen. Opazujemo brate, ki so prihiteli preko meje in ki z zanimanjem sledijo nastopu. Tudi preko mejne vode gleda nastop večja skupina ljudi. Na splošno pa moramo grajati orodno telovadbo pri vseh nastopih. Zdi se, da se bratje za to točko vse premalo pripravijo in da se lotijo pretežkih vaj. Potem pa vidimo razne stoje, ki niso uspele, pokr-čene in zvite veletoče. Lepši vtis napravi lepo izvedena lahka vaja, kakor pa taki spački. Je pa še vedno orodna telovadba, ki gledalce najbolj vleče! Iz Planine mi je za čudo ostal v spominu napis, ki se izzivalno in bahato blešči od tam preko meje: Mol ti nemici, piti onore (mnogi neprijatelji, več časti.). Le naprej, brez miru... _____ Bteflr. ljaffldanl vajami v dveh trojkah <*> sprem« IJennanJa aokoMee godba. Sledtto Ja volfce-firanje nartaSčaJnikov; bilo Ja fecvedeno ■ braivuroeno tavežbanostjo v splošno zadovoljstvo gledalcev. Zatem so nastopili ljubljanski gostje 8 skoki preko prepon, nazadnje tudi prefco goreče prepone. Izvajan 00 razne šaljive točke, ki so pokazale visoko Jahalno spretnost. Iste so Ljub-ljanfiani pokazali tudi pri izvajanju ataj-Bke alke. Zaradi slabega vremena udeležba sloar nd bdla Številna, vendar Je pa prisotno občinstvo spremljalo izvajanja posameznih točk z živim odobravanjem. Sokolski Jezdeci pa so ob tej priliki pokazat H veliko discipliniranost ln požrtvovalnost, ki se ne straši nobenih ovir, pa tudi ne slabega vremena, kadar gre za sokod^ko stvar. Posebna zahvala velja ljubljanskemu odseku za bnaitstoo vzajemnost, ki Jo pokažejo vselej, kadar nastopa trboveljska edtaica. Po nastopu Je bila v društvenih prostorih živahna zabava. Tudi Sokolsko društvo t Murski Soboti Je na lep način počastilo Masarykov spomin. V torek zvečer je priredilo v dvorani Sokolskega doma svečano proslavo, na ka-tari je sodeloval orkester, sedmošolec Sebja-nič pa je deklamiral Zupančičevo pesem »Grobovi tulijo«. Nato je br. Nemec očrtal življenjsko pot velikega pokojnika, govoril je o njegovih neprecenljivih zaslugah za demokracijo, za bratsko rapubliko in tudi za naš narod. Posebno pa se ga je spominjal kot velikega pobornika sokolske ideje. Iz Ptuja J_ Oplenjena trgovina. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju so pri trgovcu Martinu Korošcu ponoči vlomili neznani tatovi. Odnesli so mnogo mamifakture in specerije, da znaša škoda 16.000 din. Ker se vlomi na Dravskem polju zadnji čas ponavljajo, se domneva, da so na delu cigani, ki naložijo robo na vozove ki izginejo brez sledu v noč. j— Zvočni kino Ptuj. V soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21.: »Ave Marija« v nemškem jeziku. V glavni vlogi Marija Bogda in Adam Brodziss. Za dodatek predvajamo FocsoV tednik ter film o naši državi S P^ČTR T IV. kolo v prvenstvu LNP Hermes—Jadran na igrišču Hermesa in še drugi Dve važni prvenstveni tekmi sta na epo^ redu prihodnje nedelje. Prva dva plasirana v ljubljanski skupini I. razreda, ki jih sedaj loči samo razlika golov, bosta igrala na igrišču Hermesa tekmo, ki bo tudi po točkah najbrže že dokončno določila pwaka v tej skupini. Jadran, novinec v I. razredu, zelo lepo napreduje v tem tekmovanju in dozdaj še ni izgubil nobene točke. Ravno tako uspešno tekmuje tudi Hermes. V nedeljo bomo videli, kdo ima solidne j šo podlago in na katerega lahko polagamo več nad V predtekmi bodo nastopili odlični Juniorji Ljubljane in Hermesa, tudi v prvenstven! borbi za točke. Torej res lep in zanimiv spored! Razen sporeda na igrišču Hermesa bosta v L razredu ljubljanske skupine igrala to nedeljo še Slovan ln Mar«, med drugorazrednimi pa bodo na ljubljanskih igriščih tekmovali naslednji pari; Mladika — Korotan, Moste — Grafika in Slavija — Zalog. Lepo ušpeli nastop jezdnega °dseka Sokola Trbovlje. Kljub skrajno slabemu vremenu, ki je že tedne poprej oviralo priprave za nastop, je jezdni odsek trboveljskega Sokola s sodelovanjem župnega jezdnega odseka Ljubljane, priredil 19. t. m. svoj redni nastop, na katerem je pokazal lepe uspehe vztrajnega dela. Domačini so pod vodstvom br. Deu-a spretno izvajali rajalme vaje, le škoda, da je sokolsko te-lovadišče aa> take vežbe premajhno. Stru- Vrt umrlih pričnejo urejati n 1 Y V r j H H H — 1 » »s nff" —^r HHn V nekaj vrsta* h Slovenjgradca nam poroSajo: Preteklo nedeljo je bila na igrišču SK Mislinja nogometna tekma med gasilsko četo iz Maribora in domačo enajstorico SK Mislinja. Med tekmo je ves čas deževalo in je igra zelo trpela zaradi razmočenega terena. Domačini so nastopili v zelo okrnjeni postavi 5 samo 10 igralci, tako da so gostje visoko zmagali s. 6 :1 (3 :1). Rezultat sam je izražen previsoko in ni v 6kladu s potekom igre, ki je bila ves čas popolnoma odprta. Zelo slab pa je bil domači vratar, ki je izpustil skoraj vsako togo. V Zagreta Je bffla v sredo popoldne tekma za trening naše državne nogometne reprezentance, ki bo morala v kratkem odigrati dve težki tekmi v inozemstvu. Važna je posebno ona proti Poljski, ki bo odločila, ali bo Jugoslavija prihodnje leto zastopana v tekmovanju za svetovno nogometno prvenstvo. Za nasprotnika je imela ta reprezentanca, ki je igrala brez Beograjčanov, močno enajstorico iz Zagreba. Državno moštvo je zmagalo s 5:2 (2:0). Igra je bila kljub dežju in slabemu terenu prav dobra in so ee vsi igralci zelo potrudili. Na tekmi je bil tudi sa vezni kapetan Popovič, ki bo po uspehih te igre in še enega treninga, ki bo sredi prihodnjega tedna spet v Zagrebu, dokončno sestavil moštvo za Pra.j?o in Katovice. Kakor smo v tej rubriki že zabeležili, je jugoslovenski plavalni savez po prijavi splitskega Jadrana razveljavil prvenstvo v juniorskem vaterpolu, in sicer zaradi tega, ker je zagrebški plavalni klub (ZPK) na tekmah 7. in 8. avgusta v Ljubljani nastopil z moštvom, v katerem je v vratih igral seni-or Anton Mirkovič. Zaradi izločitve ZPK je upravni odbor nanovo določil vrstni red klubov v tem prvenstvu, pri čemer se je zgodilo, da sta prišla na prvo odn. drugo mesto dubrovniški Jug in splitski Jadran z enakim številom točk in enako razliko golov. V takem primeru določajo pravila za vaterpolo žrebanje, ki bo to soboto ob 17. v ZagTebu in bo odločilo, katero moštvo bo letošnji ju-nioTski prvak v vaterpolu. Kakor povzemamo iz najnovejše številke »Službenega lista«, mestno poglavarstvo ljubljansko že razpisuje licitacijo za gradnjo mrtvašnice na Vrtu mrtvih. Ponudbe je treba vložiti v mestnem gradbenem uradu do 10. oktobra do 11. ure, od 27. t. m. dalje pa bodo tam na razpolago tudi razpisni pripomočki. Za gradnjo Vrta naših umrlih je prof. Plečnik prvotni, načrt precej spremenil. Ko bo Vrt umrlih na pričetku nove trase Linhartove ceste dograjen, naši mrtveci ne bodo več doma čakali svojega poslednjega romanja, temveč bodo ležali na mrtvaškem odru v kapelici sredi parka. Mestni pogrebni zavod si je spočetka prizadeval, uveljaviti obvezno polaganje mrličev v Vrtu umrlih, A ker bi sila in ukaz zlasti na tako tenkočutnem področju, kakor je po-kopavonje dragih, brez dvoma naletela na od/por, in je prav tako velike važnosti v pogledu reda in štedmje, da se pogrebni posli smotmo osredotočijo, se je zavod rajši odločil, da bo vse cenike boljših pogrebov, ki se bodo vršili z Vrta umrlih, znižal za 10%. Če se bo končno uresničila še želja, da dobimo cestno železnico do Sv. Križa, bo Ljubljana mnogo pridobila. Slika nam kaže pročelje Vrta umrlih po osnutkih prof. Plečnika, ki ga bo spredaj krasilo bogato stebrovje 140 po številu. Na desno bodo poslovni prostori tn prostori za duhovščino, na levi pa prostor za cvetlice in polaganje mrličev. Kapelice pa bodo razvrščene dalje po parku. Ograja okrog parka bo le delno zazidana, v glav-I nem pa jo bo tvorila dvojna iiva maja. SK Slovan. Drevi olb 20. od borova, seja. te važen sestanek vsega članstva v gostilni Kmšič. Sigurno v»i igralci in odborniki, —~ Tajnik. Prevod Platonove »PoHteje« Platonovo delo »Politeja« je največje in najpomembnejše filozofsko in pedagoško delo starega veka. Knjiga še danes ni zastarela, saj obravnava obilico problemov, ki so danes ravno tako pereči, kakor bo bili za časa avtorja. Zaradi občekulburnih, socioloških in pedagoških vprašanj, ki ae v nji obravnavajo, pomeni prevod tudi obogatitev našega prevodnega znanstvenega slovstva. Prevod, ki je po izjavah strokov-njakov-filologov točen in lep, je izvršil g. Anton Dokler, ravnatelj v p. Delo bo obsegalo okrog 25 pol, cena mu bo pa 85 do 45 din. Izdala ga bo slovenska Šolska matica v Ljubljani. Komenskega ul-, kamor naj naročniki naslove svoje prijav« xa aab-akribaUoL Rafael Sabatinlt 73 MORSKI KRAGULJ Cusarski roman »Pazi!« je zaMicai Mairzaik. »Glej tamle na pal-Snovi košari umazano liso, komaj večjo od zrenice v mojem očesu. Zelo boš moral napeti pogled, da jo vobče opaziš. In zdaj glej, kako jo zadene moja puščica. Ali boš poizlcusil prekositi ta strel?« Njegove oči so med tem govorom bistro opazovale Salkr el Bahrov obraz in videie bledico, ki ga je mohoma pokrila. Toda gusar se je mahoma spet obrzdal. Zasmejal se je tako neskrbno, da je Marzak podvomil, ali ni videl tega prebledenja 3amo v domišljiji. Mirno je odvrnil Sakr el Bahr: »Razumem Marzak! Rad bi si izbral neviden cilj, ker bi potem lahko trdil, da si ga zadel, ne glede na to, kam bi se zadrla strelka. To je stara ukana, dečko moj. Tako lahko prevariš žensko, ne mene!« »Prav, tedaj si izberem za cilj tenko vrv, s katero je košara povezana!« Marzak je hotel po besi ti lok, a tetfaijci mu je roka ohromela od Sakr el Bakrovega prijema. »Počakaj! Tudi ta cilj mi ne god. Prav nič me ne miče, da bi tvoja strelica ubila koga izmed ve-elače-v. Niti enega sužnja ne moremo pogrešiti. In razen tega je tek cilj presmešen. Komaj deset ko- ralkonr daflteč: otročja preizkušnja! A morebiti je prav to vzrok tvoje izbere?« Marzak je odstavil samostrel, in Sakr el Bahr je apet izpustil njegov komolec. Z očmi sta merila drug druigega. Gusar, ki se je imel vsega v oblasti, se je smehljal. Niti senčica strahu na zagoreiem, bradatem obrazu adi v trdih, jasmih očeh ni izdaja la tega, kar se je godilo v njegovi duši. Pokazal je na polog, na najspodmje, sito metrov oddaljeno ma-alfinovo drevo: »Tamle je cilj za moža! Prestreli spodnjo vejo prvega masiinovca.« Asad in častniki so zaploskali Toda Marzak je v pritvorjenem zaničevanju skomignil z rameni: »Naprej sem vedel, da bo zavrgel cilj, ki som ga bil izbral. Veja je tako debela, da je nita otrok ne zgreši na to razdaljo.« »Nu, če ga otrok ne zgreši, bi ga moral prav za prav tudi ti zadeti. Daj Marzak, pokaži, kaj znaš!« Saikr el Bahr se je bil postavil tako, da je s svojim telesom zakrivali palmovo košaro; še v tem, ko je govoril, je vzdignil samostrel in spustil struno, ne da bi bilo videti, da je pomeril. Strelica je drhte obtičala v vejici. Vihar občudovanja je pozdravil ta strel in obrnil pozornost vsega moštva na skupino, ki je bila zbrajna na kooni palubi. Marzak je stisnil ustnice. Zdaj je moral tudi on ustreliti na ta cilj, naj je hotel ali ne. Vedel je, da se bo osmešil. »Talko mi Icurana,« ga je izpoibadal Biskain, »vso spretnost boš moral zbrati, o Marzak.« »A cilja nisem izbral,« je trmasto oporekal mda-denčlč. »Ker si bali t! izzivalec, o Marzak,« ga je oče opomnil, »je bila Sakr el Bahrova pravica, da je določil cilj. Izbral si je moški cilj, in, talko mi brade preroikove, moško ga je pogodil.« Marzak bi bil najrajši vrgel lok od sebe, a s takšnim dejanjem bi se bil izročil občemu posmehu. Zato je počasi vzdignil samostrel in skrbno pomeril »Pazi na stražo vrhu hriba,« je rekel Sakr el Bahr. Mladenič ga je besno ošinil s pogledom. Struna je zabrnela, in puščica se je kakih deset korakov od ciija zapičdila v tla. Ker je bil strelec pašev sin, se razen Asada in Sakr el Bahira niihče ni upal očitno smejati. Toda bahač je vendar čutil pritajeni porog gledalcev. »Vidiš, kako je, če se človek usti proti Sakr el Bahiru!« ga je s skoraj žalostnim smehljajem pograjal Asad. »Cilj ni bil tisti, ki sem ga izbral, in razen tega me je še nalašč dražil, da ne bi mogel dobro pomeriti,« je bil razjarjeni odgovor. Sakr el Bahr, meneč, da je nastop končam, je brez naglice krenil proti desni ograji. Mairzakove oči so sle s prežečim izrazom za njdm. »Še enkrat ga izzovem!« je zaklicaj. Hkratu je položili novo puščico na samostrel in pomeril na palmovo ko&atro. »Pozor, Sakr el Bahr!« Toda hitro kaflrar misel ne meneč se za posledice, je gusar namenil svoj lok na Marzak a. »Stoj! Sproži puščico proti košari, in jaz poženem svojo tebi v vrat. Sam veš, da nikoli ne streljam zaman!« Častnike je izpreletela groza. V nemi osuplosti so se uprle vse oči v Sakr el Bahra, ki je stal bled in z napetim lokom ob ladijski ograji n&red, da sproži smrtonosni strel. Marzak se je hudobno zasmejal in pobesil samostrel. Bil je zadovodjen; dosegel je bil svoj pravi namen. Sovražnik se je bil ssm izdal. »Kellahmullah!« je zarjovel Asadov glas. »Mar si tudii ti zblaznel, o Salkr el Bahr?« »Da, oče, zblaznel je,« je MarzaJk pritrdSl. »Zblaznel od strahu.« In hitro se je skril za Biskadm-a, da bd bil varen pred posledicami svojih prihodnjih besed. Le vprašaj ga, kaj skriva v tej košari.« »Da, kaj, tako mi Allaha?« je zatrjeval paša in stopil proti svojemu kapitanu. A gusar se je bil že obrzdal. Njegova ledena mirnost je bila kar nerazumljiva: »V košari imam dragoceno blago in niti na misel mi ne hodi da bi ga radi muhe objestnega paglavca izpostavil pokvari »Dragoceno blago?« je prhnil paša. »Res dragoceno mora biti, da ti pomeni več kakor življenje mojega sinu. Daj. pcikaži nsim te dragocenosti!« Obrnil se je k ljudem na srednji palubi in zakli-ca1: »Takoj odprite košaro!« CENE MALIM OGLASOM Po 60 par la besedo. Din S.— davka ca vsak oglas In enkratno prl-•tojbino Din 3.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo •lnžb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din IZ.—» Dopisi bi ienltve se zaračunajo po Din X.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali o g-lasi se zaračunajo po Din lv— za besedo. Din S.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro alt dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17<-> Ponudbam na šifre ae prilagajte znamki Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« nSM m _ _ . - odgovor, priložite 1*U1 ▼ znamkan Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati t pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ■e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tžčoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ffJutra", Ljubljana. Službo dobi Bes*la 1 Din. S Din •a Šifro dj lajanj« om1»»» S Din. Nijmanjil tn-aek 17 Dia. Mesarske pomočnike gpr;jme takoj Jože Musar, mesar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 61. Telefon 32-40. 25519-1 Tesarskega preddelavea dobrega, sprejmem takoj 2a Uubliano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen samostojnosti«. 255510-1 Mizarskega pomočnika s polno oskrbo, sprejme takoj Jamšek Robert, mizarski mojster, Guštanj. 25487-1 Služb« isce Vrt tipa, Kom[>l*tt«n t novim sociu» kletem po oeni prodam Naslov v v&eb pošloTain C6fi Jutra 25360 10 Živali Mladiče nemške kratkodlake ptičarje, 6 mesecev stare, najboljšega pokolenja, z rodovnikom — prodam. Liubljana, Aleksandrova cesta 10, priti, desno. 25493-27 Stanovanja Stanovanje dvosobno (kopalnica) sredina mesta. Iščem za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Udobno stanovanje« 25074 21 n tieftmla 1 1>U| l»»eK j) Dlfc ca iifr« alt lajauje oa*lov» 3 Din. Najmaojtl u>»*«t 17 Din. Sobo strogo separirano, oddam 1. oktobra. Vila Razberger, Na Stolbi št. 8 za Mestnim domom. 25498-23 Prazno sobo v dvorišču pri glavni pošti, oddam 1. oktobra ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25506-23 Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo znamke za 3 din. Kupim Beseda 1 Din. davek 8 Din. za Šifro alt dajanje naslova 5 Din. Najmsnj&) tnecek 17 Din. Sadike cipres pet do losi ;et irtare, 1— 1.30 mtr visoke la ograjo, kupim 400 komadov. Ignac AndraSii, Kranj. 25383-7 Beseda 1 Din, davek S Din, ta Silno aii dajanje naslova S Din. Najmanjii eaeeek 17 Din. Hranilne knjižice vrednostne papirje vnovčuj« po najboljši ceni ln takojšnjemu izplačilu Izposluje vse bančne, denarne, kre ditne in blago vne posle aajkulantneje Alojzij Planinšek trg. ag. bančni* poslov, Ljubljana Beethovnova oL 14/L, telefon 35-10. 89 16 Hranilne vloge kupite al! proda ste potom moje pisarne najboljše RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12, Telefon 38-10. 25403 16 Posest Beaeda 1 Din lavek S Din u Šifro ali dajan)« naalora B Din. Najma >j4l tnMck 17 Din. Restavracijo prometno t Mariboru, prodam ujrodno ali sprejmem družabnika na polovico »»lastništva za Din 330.000. Zagorski Maribor, Aleksandrova cesta 33. 25389-20 Stavbne parcele T , ,, v bližini Bohinjskega ieze- JabOlKa ra> v krasni legi ob Savi, z hruške, češplje, kumare, najlepšim razgledom na Tri-zelie, ohrovt. kupujem na glav, v izmeri 16.000 kv. m metrske cente. Ponudbe z in manj zelo ugodno na-oznako cene na: Novak, l prodaj. Poizvedbe: Zmitek Zagreb. Maksimirska 64. I Janez, Kamnje, Bohinjska 25503-34 I Bistrica. 25497-20 UJrTk Akademik išče sobo z vso oskrbo, — sredi mesta. Souporaba kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehnika«. 25482-23a S nformacije Dvignite dospele ponudbe Agilna, Advokat 209, Boljša, Čisto sama, Dobrosrčna, Dober nakup, Delazmožnost, Dobra plača, Dežela, Dobra spričevala, Dobra, Domače, Dober računar, Dobra žena, Garancija, Gospod, Hlapec, Idealna harmonija, Jabolka, Iskreno poznanstvo, Iščem srečo. Inteligentna, Jesen, Jesen 4488, Kuharica, Ko-respondentka, Kovinar, Lahko nastopi takoj. Lovski dom, Logar 120, Ljubljančanka, Monter, Moda, Marljiva in vestna, Mesto stalno, Mati in hči. Mire, Mirno življenje, Mežiška dolina,, Navedbo cene. Nastop takoj, Osamljena, Osem-dvajsetletna. Osem jurjev, Parfumerija, Prijetna okolica, Primeren honorar, Poravnava, Prometna točka. Rada delam, Sigurna eksistenca, Snaga, Stalen gospod, Srečna bodočnost, Stalen in točen, Stalno mesto, Stalnost, Sopotnik, Samski, Separirano, Soliden 88, Samo prima moč. Stalnost, Stalna služba 1937, Teksta takoj. Tehtnica, Trieder, Upokojenec, V najlepšem stanju, Veleposestnik, Vesele dame. Zavarovalnica, Zmerna cena, Zanesljiva, Zlata jama, Zanesljiva in delovna, Zajamčen enoletni uspeh, Zaupno mesto 2000, 2502007, 3, 777, 2000, 23008. Med mestom in deželo posreduje »Jutro v« mali oglasnik mrmnfrnmmrnnTnmnmniifmnnTTmmnmfTnniiiiTTnni Rtitiiiitf Beaeda 1 Din 1av«k S Din u šifro al', lajanje aaalnva S Din NajmanjSi eneaek 17 Din Za šolarje obleke, perilo, Hubertus plašče itd. Dober nakup PRESKER, Sv. Petra c. 14 Kupuj domače blago! ODDAJA SOB v novozgrajenem ženskem azilu Delavskega doma v Ljubljani. V novem delu Delavskega doma na Bleiweisovi cesti se bodo oddajale mesečne sobe za mesec november. Prednost imajo ženske in privatne nameščenke z nizkimi prejemki. Prav tako se bodo oddajale sobe tudi v moškem oddelku. Vselitveni termin 1. november. Cene sobam so zelo nizke. — Prošnje s točno navedbo poklica je vlagati na upravo Delavskega doma, kjer se dobi tudi vse nadaljnje informacije. Uprava Delavskega doma v Ljubljani Državna razredna loterija. Obveščam igralce, ki so na srečkah moje kolekture igrali PREKO SLOVENSKE BANKE V LJUBLJANI, da sem jim iste številke rezerviral tudi za 35. kolo in jih prosim, da mi takoj z dopisnico javijo, če naj jim te pošljem. Za to se obvezujem samo do 1. oktobra in zaradi tega prosim, da me takoj obveste o številkah. ALEKSANDER R. PAVLOVI6 KRALJA ALBERTA 1 BEOGRAD VABILO na 42. REDNI OBČNI ZBOR Okrajne posojilnice v Litiji, ki se bo vršil 3. oktobra 1937 ob 14. v posojilniški pisarni. Dnevni red: 1) Poročilo načelstva. 2) čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3) Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 4) Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor na istem mestu in po istem dnevnem redu, ki bo veljavno sklepal ne glede na število deležev. NAČELSTVO ZAHVALA Za mnogoštevilne izraze globokega sočustvovanja ob pretežki izgubi, ki nas je zadela z nenadno smrtjo našega dragega MIŠKA TAVČARJA mesarja in gostilničarja izrekamo tem potom svojo najglobljo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. SRAČINEC-MARIBOR, dne 23. septembra 1937. ŽALUJOČI OSTALI. Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, nadvse skrbni oče, brat, stric in svak, gospod Jernej Trobec sprevodnik drž. železnice v pokoja dne 23. t. m., po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 25. t. m., ob 4. uri pop., izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, dne 23. septembra 1937. Žalujoča soproga MARIJA roj. K AL AN, DRAGICA in JOŽE, otroka — ter rodbine BABŠEK, KERN, KALAN. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 25. septembra: Julij Cezar. Otvoritev dramske sezone. Premierski abonma. Nedelja, 26. septembra: Matura. Izven. Znižane cene od 22 Din navzdol. Ponedeljek, 27. septembra: zaprto. Torek, 28. septembra: Viničarji. Krstna predstava. Premierski abonma. Sreda, 29. septembra: zaprto. Četrtek, 30. septembra: Beraška opera. Premierski abonma. Shakespearjeva tragedija »Julij Cezar« se bo vprizorla v soboto 25. t. m. kot otvoritvena predstava dramske sezone. Ta veličastna drama vsebuje poleg zgodovinskih dogodkov predvsem vzroke, zakaj so se dogodili, ter razkriva idejno moč Cezarjeve genijalne osebnosti, ki je njegov umor ni mogel streti. Scensko glasbo je komponiral v slogu tistega časa g. Heri-bert Svetel, sodelovala bo godba »Sloga«. Predstava bo za prenverski abonma. Fodorjeva »Matura« sipada nesporno med posebno uspele predstave pretekle sezone, ki so vzbudile veliko zanimanje med občinstvom. Na živ in prisrčen način slika dogodke v dekliški gimnaziji, tik pred maturo, kjer stoji pred profesorsk;m zborom inkriminirana učenka. Zasedba vlog je ista kakor lani. Režija je Debevčeva. Izvirna slovenska drama P ah ar je vi »ViničarjiV sezono novo zdaj stopimo, na stare čase pozabimo. Poglejmo, kaj, kje Ln kako, se vsi pripravljajo na njo«. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester. Beograd 17: Narodna muzika in plošče. — 20: Srbski večer. — 21.30: Orkester in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Klavirske skladbe. — 20.30: Iz operet. — 21.30: Tamburaški zbor. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.20: Program po napovedi. — Varšava 19: Orkestralen in zborovski koncert. — 21.05: Valčki in pesmi. —22.20: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 13.10: Operna glasba s plošč. — 16.25: Plošče po željah. — 19.10: Koncert vojaške godbe. — 20: Ples. — 21: Kabaretna opera. _ 22.20: Lahka godba orkestra. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.15: Godalni kvintet. — 20.10: Zabaven program. — 22.30: Ples. — Miinchen 19: Zabaven sobotni program. — 21: Plesni orkester. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Stuttgart 19- Plsošče po željah. — 20: Večer vedre glasbe. — 22.30: iz Berlina. — 24: Nočni koncert. _ Urejajo Davorin Stavljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.